PRILOGA ŠT. 6 MAJ 1975 4 a -.5- SICUPMOST ssedC tvvoste-iioff« mmmer brezposelnosti (Ur. L SRS št. 18/74) in 25/7^ena statuta ^ine Ljubljana Moste-Polje (Ur. L SRSšt. /74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na SKuPni seji dne 1975 sprejela SKLEP ® Potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samo-Pfavne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana 1 Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne eresne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. 2 SRTa sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu PREDLOG sk-ru3 Podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o socialnem I if kvVu (Ur. 1. SRS št. 39/74) in 159. člena statuta občine nepbjana Moste-Polje (Ur. 1. SRS št. 25/74) sta zbor združe-li °a dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-a Moste-Polje na skupni seji dne ... 1975 sprejela Na podlagi 2. odstavka 12. člena zakona-o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS št. 38/74) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 25/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji dne ... 1975 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti kot komunalne zdravstvene skupnosti za območje občine Ljubljana Moste-Polje 1 • Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti kot komunalne zdravstvene skupnosti za območje občine Moste-Polje s tem, da se besedilo 5„ 1 L, 17., 21., 23. in 27. člena uskladi z zakonom po navodilu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje št. 016-20/74 z dne 15. maja 1975. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. J^ditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samo 'jatiaM 'ntpres.ne skupnosti za socialno skrbstvo občine Ljub 1 inte° ■ ' se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne \^^ne skupnosti za socialno skrbstvo občine Ljubljana Mo- SKLEP PREDLOG Na podlagi 2. odstavka 7. člena zakona o kulturnih skupnostih (Ur. list SRS št. 38/74) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 25/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na skupni seji dne ... 1975 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Ljubljana Most e-Polje 1 Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za kulturo občine Ljubljana Moste-Polje s tem, da se besedilo 18., 19., 27. in 28. člena uskladi z zakonom po navodilu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje št. 016-17/74 z dne 15. maja 1975. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDLOG Na podlagi 4. odstavka 8. člena zakona o varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Ur. list SRS št. 18/74) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS ,št. 25/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste Polje na skupni seji dne,... 1975 sprejela SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo občine Ljubljana Moste-Polje Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo občine Ljubljana Moste-Polje s tem, da se besedilo 9., 13. in 15. člena uskladi z zakonom po navodilu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje št. 022-1/74 z dne 15. maja 1975. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS. Obrazložitev a Uresničujoč določbe 53. di 71. člena ustave SR Slovenije in 78. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje so delovni ljudje in občani z območja občine Ljubljana Moste-Polje oktobra in novembra 1974 ustanovili oziroma sklenili samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti za področja vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva in zaposlovanja. V času pripravljanja besedil samoupravnih sporazumov in podpisovanja le-teh še ni bilo republiške pozitivne zakonodaje -razen za področje zaposlovanja in otroškega varstva — ki bi podrobneje opredeljavala oziroma regulirala posamezna področja, za katera so bili priprevljeni in podpisani samoupravni sporazumi Republiški zakoni, ki regulirajo oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in kulture so bili izdani šele v drugi polovici decembra 1974. Zato so nastala nekatera neskladja med besedili samoupravnih sporazumov in besedili ustreznih zakonov. Z namenom, da se besedila samoupravnih sporazumov uskladijo z zakoni, je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje poslal vsem prizadetim samoupravnim interesnim skupnostim navodilo s konkretnimi napotki za uskladitev besedil samoupravnih sporazumov z ustreznimi zakoni. vsi zakoni, ki regulirajo ustanovitev in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, socialnega skrbstva, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, otroškega varstva in kulture določajo, da samoupravni sporazum začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina. Potrditev zajema ugotovitev skladnosti določb vsakega posameznega -samoupravnega sporazuma z določbami ustreznega zakona. S primerjavo določb posameznega samoupravnega sporazuma z določbami ustreznega zakona so bila ugotovljena naslednja neskladja: 1. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje: Člen 5 sporazuma določa, da sporazum začhe veljati, ko da soglasje skupščina občine. Člen 6 določa, da ga mora potrditi. Člen 8 določa naloge SIS; manjka pa splošna določba, ki daje skupnosti pravico in dolžnosti za opravljanje nalog s svojega področja, ki so določene ali bodo določene v predpisih, samoupravnih sporazumih in drugih aktih. Člen 14: v 1., 2. in 3. odstavku so določene naloge, ki so sicer v pristojnosti skupščine skupnosti, vendar so nesistematično urejene, brez navedbe pristojnosti posameznega zbora. V 3. točki sklepa se to urejuje. Člen 20 določa ustanovitev arbitraže pri reševanju sporov med organi skupščine in ustanovitelji. Najvišji organ skupnosti so zbori; njega predstavljajo samo delegati ustanoviteljev. Nadzor nad zakonitostjo dela skupščine pa po 34. členu citiranega zakona opravlja občinski upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje. Člen 28 sporazuma določa ustanovitev strokovne službe pri mestni izobraževalni skupnosti. Sprejet je dogovor, da se ustanovi strokovna služba za vse temeljne SIS za občjno, zato mora biti ustanovitev te službe določena v samoupravnem sporazumu. V drugih določbah je samoupravni sporazum v skladu z zakonom. II. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za kulturo: Člen 18: V tem členu sporazuma manjka določba, da lahko tudi sama skupnost ustanovi svojo strokovno službo za opravljanje strokovnih, administratvinih in tehničnih opravil ali pa se poveže z Ustrezno drugo samoupravno skupnostjo; manjka tudi določba glede vodje strokovne službe kot tudi glede pristojnosti delavcev v strokovnih službah. Člen 19: V tem členu sporazuma manjka rešitev v primeru, da se usklajevalni postopek ne izteče. Zato je treba dodati, kdo je pristojen taka vprašanja reševati v primeru, če ne pride do soglasja med zboroma skupščine. Člen 27: Da ne bi prišlo do pomote v izrazih je bolje, če se uporablja stalno isti izraz - samoupravni nadzor. Člen 28: v tem členu manjka konkretnejša opredelitev nalog, o katerih določa skupščina kulturne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Druge določbe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kulturne samoupravne skupnosti so v skladu z zakonom. III. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno varstvo: Člen 5: V tem členu gre samo za konkretnejše opredelitve nalog. Člen 11: V 2. odstavku je v samoupravnem sporazumu naveden statut, vendar je število delegatov v zborih opredeljeno že . v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in ne šele v statutu.' Člen 17: V sporazumu je v 2. odstavku 17. člena premalo konkretizirana oblika, v katerem besedilu mora biti sprejeta odločitev, daje lahko sprejeta. V 3. odstavku je usklajevalni postopek premalo konkretiziran, sploh pa je izpuščeno besedilo, kaj je v primeru, če do uskladitve med zboroma ne pride. Člen 21: V 1. odstavku je treba nadomestiti delegacijo z delegacijami, ker jih je okrog 170 in ne samo ena. Člen 23 določa ustanovitev arbitraže za reševanje ugovorov in pritožb iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Vse to se črta, kajti v našem samoupravnem sistemu ni mesta za arbitražo, ker je predpisan usklajevalni postopek in poseben organ: samoupravni nadzor. Člen 27: V samoupravnem sporazumu je bilo izpuščeno, kdaj in v čem odloča skupščina komunalne zdravstvene skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine. IV. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za socialno varstvo: Člen 6 v 6. alineji sporazuma določa, da skupnost ustanavlja socialne zavode, medtem ko je v zakonu bolj precizirano, da skupnost sprejema tudi program razvoja socialnih zavodov; torej je v pristojnosti skupnosti celoten razvoj socialnih zavodov. Druge določbe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za socialno skrbstvo so v skladu z zakonom. V. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva: Člen 9 sporazuma določa, da še skupnost povezuje z drugimi skupnostmi pri reševanju problemov socialnega skrbstva. V socialni problematiki je socialno skrbstvo ožji pojem, je specializirano področje, kjer deluje SIS za socialno skrbstvo. Zato sta besedi ..socialno varstvo" identični z nalogami, kijih ima SIS za otroško varstvo v socialni politiki. Člen 14: V tem členu sporazuma manjka opredelitev nalog, ko naj bi skupščina odločala z absolutno ali navadno večino. Predlog za rešitev tega problema je podan v 2. točki sklepa. Člen 15 : V tem členu niso pri opravljanju nalog razmejene pristojnosti posameznih zborov. V 3. točki se ta pristojnost v določenih zadevah razmejuje in je s tem zahtevam zakona za-' dovoljivo. Druge določbe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva so v skladu z zakonom. VI. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana: Vse določbe sporazuma so v skladu z določbami zakona. Zboroma predlagamo, da sprejemata predložene sklepe o potrditvi samoupravnih interesnih skupnosti. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 36. seji dne 13. maja 1975 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v potrditev samoupravne sporazume o ustanovitvi: - samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, - samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, - samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo, - samoupravne kulturne skupnosti, - samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in - komunalne zdravstvene skupnosti s tem, da skupščina sprejme predložene dopolnitve oziroma spremembe posameznih členov, ki pomenijo uskladitev določb samoupravnih sporazumov z določbami zakona. Samoupravne interesne skupnosti pa so sprejete spremembe in dopolnitve dolžne upoštevati pri določitvi prečiščenih besedil samoupravnih sporazumov. Poročilo o zaključnem računu davkov in prispevkov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 i Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1974 je sestavljen v skladu z določili 234. člena prečiščenega besedila zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21/74) in 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 2/73). Poročilo obsega podatke o odmerah in plačilih davkov in Prispevkov po naslednjih virih: N 2. PRISPEVKI a) Prispevki samoupravnim interesnim skupnostim b) Prispevek za starostno zavarovanje kmetov c) Vodni prispevek č) Krajevni samoprispevek 3. DRUGE OBVEZNOSTI a) Izterjava taks in članarine gospodarski zbornici b) Izterjava neporavnanih obveznosti za zdravstveno zavarovanje obrtnikov, carinske dajatve in kazni, sodnih taks ter denarnih kazni in poprečnin drugih upravnih organov. v ' II Iz bilančnega pregleda za leto 1974 je razviden doseženi promet, ki izkazuje naslednje stanje: Dosežena pidčila in terjatve 40,944.909 din Obveznosti 40,944.909 din Dosežena plačila in terjatve preplačila iz leta 1973 plačila v tekočem letu terjatve do zavezancev na dan 31. 12. 1974 Skupaj plačila in terjatve Obveznosti saldo iz preteklega leta - dolg zavezancev odmera in prispevki med letom obresti in stroški izterjave minus odpisi med letom Skupaj obveznosti 5,030.841 din 32,130.500 din 3,723.768 din 40,944.909 din 9,368.839 din 32,617.535 din 13.237 din 1,054.702 din 40,944.909 din Terjatve do davčnih zavezancev na dan 31. 12. 1974 neporavnane obveznosti — dolg na dan 31. 12. 1974 8,661.325 din preplačila na dan31. 12. 1974 4,877.577 din Terjatve — saldo med obveznostmi in preplačila na dan 31. 12. 1974 3,783.768 din Podrobna razčlenitev preplačil in neporavnanih davčnih obveznosti izkazuje naslednje stanje: Vrata' davka Predplačila Dolg Razlika ali - 1. Davek ort obrti 2.ol5,551,- 4.678,549,- 2.6-5,017,- 2. Davek iz skupnega dohodka občanov in dod. davek 3. Davek iz DR in prispe- 1.084,182,- 1.742,188,- 658»oo6t- vek za TIS in RIS 4. Davek na dohodek od 4o5i6?o,- 14},9o8,> 261,762,- premoženja in od pre- raoženja 5. Davek od premoženja . 655,798,- 961,726,- 5o4,928,- stavb 615,879,- 64o,616,- 22,656,- 6. Krajevni samoprispevek 5,285,- lo7,775,- lo2,488,- 7. irometni davek fl. Prispevek za starostno 57,67o,- 119,097,- 61,427,- zavarovanje kmetov 56,742,- 267,770,- 251,028,- 3 X U I A J 4.877,557,- 8.661,525,- 5.785,768,- !■ davki a) Davki iz osebnega dohodka jz kmetijske dejavnosti in od dohodka od gozda; b) Davki iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; Davek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev; ) Davek iz skupnega dohodka občanov; ) Davek na dohodek od premoženja; ^ Davek na določene premoženjske predmete; < Davek na dediščine in darila; 81 Davek na promet nepremičnin; 1 Davek od prometa proizvodov in storitev od obrtne in druge dejavnosti Razčlenitev preplačil in neporavnanih obveznosti je knjigovodsko pravilna. Ob doslednem upoštevanju metod davčnega • knjigovodstva in poračunanja medsebojnih preplačil in dolgov bi sicer prišlo pri posameznih vrstah davkov do drugačnih rezultatov, saldo neporavnanih obveznosti pa bi ostal nespremenjen. Pregled odpisanih davčnih obveznosti Bilanca izkazuje, da je bilo v letu 1974 odpisanih vseh vrst družbenih obveznosti v skupnem znesku 1,054.702 din, ki se v glavnem nanašajo na razne olajšave, odjave, neizterljivost zaradi ponovne odmere davčnih obveznosti, odpisov po uradni dolžnosti in podobno. h. to posameznih vrstah davkov so bili odpisani naslednji zneski: - davek od kmetijstva 371.650,- din - davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti 478.535,- din - davek od skupnega dohodka občanov in do- da.tni davek Ho.339,- din - davek iz delovnega- razmerja 3.052,- dih - davek od prometa nepremičnim 12.7o3,- din - davek na motorna vozila 73.778,- din - davek od premoženja 1. o4o,- din - davek na dediščine in darila 6oo,- din - prispevek za stardstno zavarovanje kmetov 2.525,- din SKUPAJ l.o54.7o2,- din III Pregled odmeijenih in plačanih davkov po posameznih vrstah Iz knjigovodskih podatkov je razvidno, da je znašala čista davčna odmera 40,944.909 din, plačila davkov 37,161.140 din in dolg 3,783.769 din. Ta rezultat daje 90 % letne izterjave. Po posameznih vrstah davkov je bila dosežena naslednja realizacija: Vrsta davkov Odmera Plačila ;i Izterjave 1. Davek iz osebnega dohodka od kmetijstva in gozda 818,520 818,520 loo;» 2. Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obr- tnih in drugih dejavnosti: - po republiški stopnji 1.287,614 1.287,614 lOO/b - po občinski stopnji 15.629,250 12.966,233 82; - po pavšalni osnovi 253,o69 253,o69 loo ) - po odbitku 3.196,027 3.196,o27 loo ^ 3. Davek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev 365,237 365,237" lOO/. 4. Davek iz skupnega dohodka občanov in dodatni davek 4.848,3o7 4.l9o,3ol 82* 5. Davek na dohodek od premože- nja 344,830 32o,194 93 * 6. Davek na dediščine in darila 95,o2o 94,98o •99* 7. Davek od premoženja: - davek na motorna vdzila l.o42,457 823, o9o 79* - davek na stroje, orodje in inventar 2o7,263 149,829 72,S - davek na motorne čolne 14,534 10,885 75* - davek od stavb 994,437 969,999 99* 8. Davek na promet z nepremičninami 2.178,033 2.135,918 99* 9. Davki in prispevki iz delov- nega razmerja 882,168 143,93o 129* o. Davek od prometa proizvodov in storitev od obrnih dejavnosti: ^ -temeljni davek 634,798 634,798 loo,j -republiški davek 823,054 811,465 98* -občinski davek 2.582,292 2.574,567 99* 11. Prispevek za vse SIS 2.551,766 2.551,766 loo j 12. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov 629,851 399,lo9 63: 13. Krajevni samoprispevek 616,291 513,6o3 14. Vodni prispevek 2o4,921 2o4,921 loo 'o 15* članarina gospodarski zbornici 295,545 295,545 loo,£ 16. Katastrska taksa 371,516 371,516 loo 0 17. Stroški izsterjave, obresti. 17,117 17,117 loo'j 18. Davek in int. storitev 6o,7o7 60,7o? loo . SKUPAJ : 4o.944,9o9 37.161.14o 91* Prispevek za uporabo mestne- ga zemljišča 3.288.392 2.668,999 8i,; SKUPAJ : 44.233,3o1 39.83o,14o 9o,6 ' Razen navedenih davščin in prispevkov je davčna uprava opravljala redno in prisilno izterjavo naslednjih obveznosti: X_______________________________________________________________ 1. Izjdterjava prispevkov za zdravstveno zavarovanje obrtnikov 166.ol4 din 2. Izterjava carin 4.167 din 3. Izterjava sodnih taks 27.91o din 4. Upravne kazni in poprečnine 81.122 din 5; Izvršilni stroški 14.975 din SKUPAJ : 294.188 din : " _ —• ■ Iz prikazanega pregleda odmerjenih in plačanih davkov ter prispevkov je razvidno naslednje komulatlvno stanje: Vrsta davkov Obremenitev Plačilo Dolg % izterjave Davki 4o.314,772 36.762,031 3.552,741 92,; Prispevek za starostno zavarovanje kmetov 63o,137 Prispevek za uporabo 399, lo9 231,028 63. S mestnega zemljišča 3*288,392 2.668,999 619,392 81,5 SKUPAJ : 44.235,301 39.83o,14o 4.4o3,161 ' 9o„ Primerjava obremenitev in plačil davkov ter prispevkov v letih 1973 - 74 Primerjava med obremenitvami in plačili v letih 1973/74 kaže naslednje stanje: Leto Obremenitev Indeks Plačila Indeks J)olg .Indeks 1973 36.749,545 100 31.880,919 100 4.868,626 100 1974 44.233,3ol 121 39.83o,14o 125 4.4o3,161 90 vurementtve davkov in prispevkov so se v letu 1974 v primerjavi z letom 1973 povečale za 7,483.756 din ali za 21 %, plačila za 7,999.221 din ali za 25 %, medtent ko so se neporavnane davčne obveznosti oziroma dolgovi znižali za 465.461 din ali za 10 %. Problematika o izvršenih odmerah ih plačilih davkov v letu 1974 1. Davek od kmetijske dejavnosti V letu 1974 seje davek od kmetijske dejavnosti odmerjal od katastrskega dohodka nad 100 din za gospodarstvo. Vseh davčnih zavezancev je 6710, od tega je bilo obdavčenih 2133, ostali pa so bili po določilih 66. člena zakona o davkih občanov opravičeni plačevanja davkov. Davki od kmetijske dejavnosti so se odmerjali: - po 24-odstotni republiški stopnji, plačevali pa so ga le tisti zavezanci, ki niso kmetijski zavezanci. Republika je ta davek v celoti odstopila občini; — po občinskih stopnjah se je odmerjal davek: v prvi skupini po 33 % in 28 % v drugi skupini'po 20 % in 32 % v četrti skupini po 6 % Skupno odmerjeni davki za leto 1974 so znašali 1,135.561 din. Po odpisu priznanih olajšav na račun nabave kmetijske mehanizacije v znesku 371.630 din so bile vse davčne obveznosti poravnane. 2. Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti Davek od obrtne dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se odmerja po preteku leta. Davek, ki se odmerja v letnem pavšalnem znesku, pa se odmerja letno naprej. Za leto 1973 je bil odmerjen davek naslednjemu številu davčnih zavezancev: - zašebnim obrtnikom 404 - avtoprevoznikom 98 - gostilničarjem 33 Skupaj 535 Odmera davka za leto 1973 je potekala v nenormalnih okoliščinah. Nekateri predpisi, ki so osnova za odmero davka od obrti, so bili izdani šele konec meseca aprila 1974. V letu 1974 je bilo na račun odmere za leto 1973 izdanih 450 začasnih odmernih odločb, s katerimi je bil odmerjen davek po dejanskem dohodku po napovedih davčnih zavezancev; le v 35 primerih so bile začasne odločbe nadomeščene z redno odmerno odločbo, tako daje 415 izdanih odločb postalo dokončno pravnomočnih. V rednem odmernem postopku je bilo izdanih 85 odmernih odločb, skupno s 35 nadomestilnimj odločbami pa 120. Glavni railogi za tako majhno število rednih odrtiernih postopkov je v nezasedenosti 3 inšpektorjev v davčni inšpekciji in 2 mest odmernih referentov v službi za odmero davkov od obrti. Po drugi strani pa so bili delavci davčne inšpekcije in odmerne službe veliko časa angažirali pri redni odmeri za leto 1972 in pri ponovnem odmernem postopku za leto 1972 predvsem pri gostilničarjih, frizerjih in pri nekaterih drugih zavezancih zaradi nekoliko višjih prvotnih davčnih odmer. Rezultat takšnega dela je nerealna obdavčitev, ki se odraža na utajitvi prometa in realnih stroškov, kar znatno znižuje dotok sredstev v občinski proračun. Ostalim davčnim zavezancem je bil odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku, in sicer: — rednim obrtnikom 19 - avto taksistom 11 - zavezancem dopolnilne popoldanske obrti 83 — pericam 50 Skupaj 163 l 3. Davek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev Zavezanci tega davka so duhovniki, verske skupnosti, odvetniki, inštruktorji voznikov motornih vozil in avtotaksisti. V letu 1974 so bili v pavšalnem letnem znesku obdavčeni: - duhovniki 13 - cerkve 10 - avtotaksisti 8 Skupaj 31 Po dejanskem dohodku je bil odmerjen davek: — obrtnikom ,4 ~ inštruktorjem voznikov motornih vozil 16 Skupaj 20 Pri odmeri in plačilu davka od intelektualnih storitev ni bilo Posebnih problemov. 4. Davek iz skupnega dohodka občanov Davek iz skupnega dohodka občanov seje v letu 1974 odmerjal za leto 1973 od presežka dohodkov nad 35.000 dinarjev P° progresivni lestvici na podlagi republiških predpisov. Za vzdrževanje otrok je znašala olajšava 13.800 dinarjev, za vse °stale vzdrževane družinske člane pa 11.500 dinarjev. Za leto 1973 je vložilo napoved za odmero davka in dodat-nega davka 5.472 občanov, katerim je bil odmerjen davek v skupnem znesku 2,864.902 dinarjev, od tega 1,018.732 dinarjev od skupnega dohodka, 1,846.170 dinarjev pa od dodatnega davka. Okrog napovedi za odmero davka iz skupnega dohodka občanov^za leto 1973 pa je bilo veliko problemov in nejanosti, kl s° nastale zato, ker je bil zavezanec dodatnega davka iz skupka dohodka občanov tisti, čigar skupni čisti dohodek je v letu 9'3 presegel 30.000 dinarjev, zavezanec za plačilo rednega avka iz skupnega dohodka občanov pa tisti, ki je presegel 5.000 dinarjev. Zaradi teh nejasnosti veliko občanov ni vložilo davčnih na-P°ye(li, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so se tej obveznosti izmi-an. Konec leta 1974 je bila opravljena kontrola davčnih na-Opravila sta jo dva honorarna sodelavca in ugotovila, da 53 občanov ni vložilo napovedi. Vsem tem so bili poslani pozivi za vložitev napovedi, ki bodo osnova za odmero rednega dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov. Davek na dohodek od premoženja im ^avezanec za davek na dohodek od premoženja je občan, ki . a dohodek od oddajanja stanovanjskih in poslovnih pro-or°v, garaž in počitniških hiš. Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo nepremičnin. Pri ugotavljanju osnove za odmero davka se nabavna vrednost valorizira glede na čas, ko je zavezanec stvari posedoval. Po določilih občinskega odloka o davkih občanov se davek na dohodek od premoženja plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo nekaterih premičnin. V letu 1974 je bil odmerjen le davek od najemnin za poslovne prostore v znesku 344.830 dinarjev, medtem ko odmera davka na dohodek od najemnin zaradi nevloženih napovedi in nezasedenosti odmernega referenta, ki bi se ukvarjal s to problematiko, ni bila opravljena. Z odkrivanjem teh zavezancev in pozivanjem le-teh bo še veliko dela, saj mora davčna uprava podatke o zavezancih iskati na različne načine. Po podatkih, s katerimi razpolaga davčna uprava, bo potrebno pozivati in zasliševati okrog 500 občanov. Davek na dohodek od premoženja pri prodaji nepremičnin se v letu 1974 ni odmerjal, ker v letu 1974 nismo imeli zasedenega delovnega mesta referenta za odmero davka od dohodka od premoženja. Sicer pa davčna uprava tega davka doslej ni odmerjala. Ta davek je možno odmeriti za nazaj za dobo petih let, kar bomo skušali, ob ustrezni kadrovski zasedbi, opraviti do konca leta 1975. 6. Davek na določene premoženjske predmete a) Davek na motoma vozila se je odmerjal za tekoče 1974. leto. Plačujejo ga le lastniki tovornih cestnih motornih vozil glede na nosilnost vozila. V letu 1974 je bilo 219 davčnih zavezancev, katerim je bil odmerjen davek v višini 1,042.457 dinarjev. b) Davek na stroje, orodje in inventarje bil odmerjen 12 zavezancem, katerim je bil odmerjen davek v višini 207.263 dinarjev. c) Davek na motorne čolne se je odmeril 19 zavezancem v višini 14.534 dinarjev. Osnova za odmero davka je moč motorja. č) Davek od stavb Zavezanec za davek od stavb je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Ta vrsta davka je doživela v zadnjem času največ sprememb. Z obdavčitve dohodkov od stavb smo prešli na obdavčitev vrednosti stanovanja. Skrajšana pa je bila tudi doba s 25 na 10 let. Vrednost stavbe oziroma stanovanja se je določala s točkovanjem, ki so ga izvajali sami lastniki. Tak način točkovanja pa je vprašljiv, saj ni jamstev, da bi bile stavbe realno ovrednotene. Drug problem je v tem, da občani niso oddali točkovanih pol, izpolnjenih ob točkovanju v letu 1973. Zato je davčna uprava v mesecu aprilu 1974 objavila javni poziv, s katerim je vse zamudnike poklicala, da stanovanja točkujejo, izpolnjene pole pa oddajo davčni upravf do 31. 5. 1974. Odziv na javni poziv pa ni bil zadovoljiv, saj je do tega roka, skupaj s tistimi, ki so točko-vane pole oddali v letu 1973, točkovane pole oddalo okrog 6476 občanov. Približno 1000 občanov — zavezancev za plačilo davka — še vedno ni oddalo točkovalnih pol in jih davčna uprav? v letu 1975 pismeno vabi k točkovanju oziroma vložitvi davčnih napovedi. Davek na posest stavb bo odmerjen okrog 7500 zavezancem. Z obdelavo točkovalnih pol, ki služijo za odmero davka, se je začelo v mesecu avgustu 1974. Obdelava pa je bila zaradi pomanjkljivo izpolnjenih pol zelo zamudna in je bilo veliko občanov - zavezancev davka vabljenih k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti. Do meseca maja 1975 je bila opravljena odmera davka 3476 zavezancem, in to za leta 1972, 1973 in 1974, odmerne odločbe pa bodo prejeli v mesecu juniju 1975. Do sedaj so zavezanci davka od stavb plačevali le akontacije in v letu 1974 vplačali 969.999 dinarjev. Z odmerno- odločbo davka od stavb bo opravljena tudi odmera prispevka za zaklonišče, ki se dela prvič, in to za leto 1973 in 1974. Osnova za odmero prispevka je enoletni znesek stanovanjske oziroma najemniške vrednosti, odmerja pa se po stopnji 1 % po odloku o zakloniščih na območju mesta Ljubljana. Davek od premoženja plačujejo tudi občani, ki se po do- y 5 ločbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, posedujejo pa gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50ha. Davek plačujejo od celotne površine gozdnih zemljišč. Davka ne plačujejo lastniki, katerih skupni čisti dohodek v letu, za katero se odmerja davek, ne presega 20.000 dinarjev in skupni čisti dohodek vseh družinskih članov ni presegel 10.000 dinarjev letno na družinskega člana. Tega davka, ki je bil uveden v letu 1972, davčna uprava ni odmerjala zaradi nezasedenosti delovnih mest in v odmerni službi. Ta odmera bo predvidoma opravljena v letu 1975, saj bo v mesecu juniju nastopil službo delavec, ki bo v glavnem opravljal odmerne posle pri tej vrsti davkov. 7.,Davek na dediščine in darila Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan ali zasebna pravna oseba, ki podeduje ali dobi v dar premoženje. Za premoženje se štejejo nepremičnine in pravice na nepremičninah ter premično premoženje, če skupna vrednost premičnega premoženja presega določeni znesek. Odmera davka na dediščine in darila se do leta -1974 ni dosledno izvajala, saj se je odmerjal le davek na darilne pogodbe, ki sojih zavezanci predložili v registracijo davčni upravi. V letu 1974 smo se v okviru danih možnosti lotili odmere davka na dediščine. Toda zaradi nezasedenosti dveh delovnih mest - delavca bi opravljala odmero davka na dediščine in darila ter davka na predmete z nepremičninami - je bila opravljena odmera le v nekaj primerih. Neodmerjeni davek na dediščine in darila za leto 1974 bomo verjetno opravili do konca leta 1975; če bi pa uspeli dobiti še enega odmernega referenta, pa bi opravili tudi neodmerjeni davek za prejšnja tri leta. 8. Davek na promet nepremičnin V letu 1974 je bilo v odmero oziroma v registracijo.predlo-, Ženih 2334 kupoprodajnih pogodb. Davek je bil odmerjen le v 209 primerih. Ostali primeri so bili prosti davka, ker je šlo v glavnem za kupoprodajo novih ne vseljivih stanovanj v Šte-panjskem naselju, Novih Jaršah in v Polju. V letu 1974 je bilo odmerjenega davka v višini 2,135.918 dinarjev. 9. Davek na promet proizvodov Odmera davka na promet proizvodov temelji na določilih zveznega in republiškega zakona o prometnem davku ter odloka o posebnem občinskem prometnem davku, ki ga je sprejela skupščina mesta Ljubljana. V letu 1974 je bilo odmerjenega in plačanega prometnega davka v skupnem znesku 3,620.810 dinarjev. 10. Prispevek za samoupravne interesne skupnosti Davčna uprava je v letu 1974 obračunavala in izterjevala prispevke za samoupravne interesne skupnosti, in to od občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. To delo je opravljala na podlagi sklenjenega dogovora s SIS in je obračunala, izterjala ter na ustrezne račune nakazala prispevke v skupnem znesku 2,551,766 dinarjev. 11. Davčna uprava je v letu 1974 pobirala tudi nekatere prispevke in izterjevala obveznosti: kazni, sodne takse, carino tid., za kar je porabila veliko dleovnega časa. S tem delom sta se ukvarjala dva delavca davčne izterjave, na račun tega dela pa je zastala izterjava davkov, ki se v celoti steka v občinski proračun. • V zgoraj navedenih točkah je podana groba in kratka informacija o delu in problematiki, s katero se je ukvarjala davčna služba v letu 1974. Davčna uprava je imela vso leto težave zaradi kadrovske nezasedenosti, saj je od sistematiziranih 39 delovnih mest bilo povprečno zasedenih okrog 30 delovnih mest. Najslabša zasedenost je bila v odmerni službi, davčni inšpekciji in davčni izterjavi. -V letu 1974 je iz davčne uprave odšlo 11 delavcev, na novo pa se je zaposlilo le 5 delavcev. Občinska uprava je sicer razpisala prosta delovna mesta, toda* razpisi so bili neuspešni. Temu je krivo neustrezno nagrajevanje delavcev v davčni upravi, saj je veliko primerov, da prejemajo bivši delavci davčne uprave, ki se zaposlijo v gospodarstvu, za 1.000 dinarjev višje osebne dohodke. Po drugi strani pa je splošno znano, da se strokovno sposobni delavci neradi zaposlujejo v davčni upravi, čeprav bi imeli višje dohodke kot v gospodarstvu. Menimo, da je dosedanja in prihodnja uspešnost dela delavcev davčne uprave pogojena z ustrezno in polno kadrovsko zasedbo in s primernimi osebnimi dohodki. Če ti pogoji ne bodo realizirani, ne moremo pričakovati izboljšanja stanja v davčni upravi. Zaključni -račun davkov in prispevkov za leto 1974 je pregledala strokovna komisija, ki jo je imenoval Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Komisija je ugotovila formalno in materialno pravilnost zaključnega računa in pri tem ugotovila, da je knjigovodstvo vodilo vse predpisane knjige in evidence. Komisija je na preskok pregledala knjiženje v glavni knjigi in nekaj knjiženj na analitičnih karticah ter ugotovila pravilnost knjiženj. Pri pregledu prenosov saldov obveznosti in preplačil iz leta 1974 je bilo ugotovljeno, da so saldi pravilno preneseni, zaključna bilanca iz leta 1973 pa se ujema z otvoritveno bilanco iz leta 1974. Po pregledu zaključnega računa je komisija podala predlog, da davčna uprava izdela predlog dolžnikov po posameznih letih in po posameznih vrstah davkov in prispevkov, izvršnemu svetu skupščine občine pa je priporočila, da sprejme ustrezne sklepe za učinkovitejše delovanje davčne službe. Davčni upravi je potrebno zagotoviti pogoje za ustrezno delo, posebno še številčno in strokovno zasedbo, in ji s tem omogočiti učinkovito in pravilno izvajanje" davčne politike. O pregledu zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1974 je razpravljal izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na svoji 37. seji dne 20. maja 1974 ter na pcfdlagi 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje predlagal, da skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejme naslednji sklep: PREDLOG Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (prečiščeno besedilo - Ur. list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na ... skupni seji z zbora združenega dela, zbora krajevnih skpnosti in družbenopolitičnega zbora dne ... sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 1. Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1974, ki obsega - bruto bilanco, - bilanco ter - pregled dolgov in preplačil. 2. Zaključni račun izkazuje: - obremenitve 44,233.301 din - plačila 39,830.140 din - zaostanke - dolg 4,403.161 din VPRAŠANJA IN ODGOVORI DELEGATOV Rudi KOCJANČIČ, delegat VII. KONFERENCE DELEGACIJ Vprašanje * Kam so šla sredstva, ki so bila namenjena za vzdrževanje cest v zimskih mesecih, ker ni bilo snega? Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Za izvajanje zimske službe v sezoni 1974/75 smo predvideli 332.000,00 din. Komunalnemu podjetju Ljubljana kot izvajalcu zimske službe smo v januarju 1975 pogodbeno nakazali za fiksne stroške znesek 201.825,00 din. Fiksni stroški obsegajo: — amortizacijo zimske opreme po minimalni stopnji 10% 20.333,55 din — vzdrževanje zimske opreme: 5-odstotna stopnja od nabavne vrednosti 10.166,80 din - pripravljenost: 41 delavcev x 480,00 na mesec x 4 mesece x 1.716 faktor 135.083,52 dia - dežurstvo: dežurni šofer za dobo 120 dni po 16 ur, 3 šoferji (za celotno mesto) 3 x 1920 ur x 22,00 din/h x 1.716 faktor = 217.451,52; na občino odpade 1/6 celotnega zneska 36.241,92 din skupaj fiksni stroški V mesecu novembru 1974 smo na lokalni cesti Janče in Lipoglav napeljali na deponije 281 kvad. m posipnega materiala proti poledici, kar znese po izstavljenem računu 32.315,00 din. Na teh dveh cestah smo imeli v tej sezoni nekaj zimskih akcij (pluženje snega in posipanje proti poledici). Pri zadnjem snegu smo opravili čiščenje pločnikov na mestnem območju. Za ta dela še nismo prejeli računov, predvidevamo pa, da bodo stroški ok. 50.000,00 din. Ostanek zneska v približni višini 47.800,00 din bomo porabili za prometno signalizacijo, kajti predvideni znesek za ta dela smo zaradi nabave novih plastičnih prometnih znakov že izčrpali. Slavka JERMAN, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI MOSTE Vprašanje Zbor delovnih ljudi in občanov je zahteval, da krajevna skupnost dobi pismeno informacijo, v čem se razlikuje sedanji zazidalni načrt od tistega, ki je bil pred leti razgrnjen pred občani krajevne skupnosti Moste pri gradnji centra Most. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Za del zazidalnega otoka MS 1 - center Most obstaja en sam > zazidalni načrt, ki ga je na 7. seji dne 25. marca 1970 sprejel oziroma po predhodni razgrnitvi potrdil svet za urbanizem skupščine mesta Ljubljana. Zazidalni načrt ima številko en 03/4969 in ga je v aprilu 1969. izdelal urbanistični inštitut SR Slovenije. V skladu z določili tega sklepa je bila pri svetu za urbanizem skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenovana komisija za potrjevanje skladnosti investicijsko tehnične dokumentacije z zazidalnim načrtom. Do sedaj realizirani stanovanjsko-trgovski objekt in objekt PTT sta zgrajena po zazidalnem načrtu, enako je zakoličen objekt banke, ki ga bodo začeli graditi v mesecu Aprilu tega leta. Objekt tržnice, ki je na oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v lokacijskem postopku, pa od zazidalnega načrta odstopa takole: v smeri V—Z je tlorisni gabarid v lokacijski dokumentaciji zmanjšan za 2 m, v smeri S-J pa povečan za 2 m. Komisija za Potrjevanje skladnosti je o spremembi razpravljala na svoji seji ,na 21. marca 1975 in sprejela sklep, da se ponovno preveri, koliko bi zmanjšanje dimenzije v smeri S-J prizadelo funkcionalnost objekta. O dokončnem sklepu imenovane komisije, k* je pristojna za potrjevanje manjših odmikov od zazidalnega a^rta, bodo obveščeni vsi krajevni dejavniki in ostali, ki bi jih oiorebitna sprememba zadevala. Vprašanje Delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Moste želijo obiti pismene informacije in pregled vseh zbranih stanarin po Posameznih hišah, o stroških ter koliko bodo dobili sredstev Posamezni hišni sveti in po kakšnih kriterijih. Vprašanje smo posredovali samoupravni stanovanjski skup-shm' občine Ljubljana Moste-Polje, ki bo dala odgovor nepo-ooo delegatom svoje skupnosti. ,nka GORENČAN, delegat Vprašanje , na večkrat postavljeno vprašanje glede zemljišča, ki ga porablja TVD Partizan za telovadišče in jekreacijo otrok \Ouadine in občanov in je trenutno edina večja nezazidana površina na območju krajevne skupnosti Moste, zahteva delegacija krajevne skupnosti Moste od pristojnih organov skupščine občine, da v najkrajšem času izdajo odločbo o izključni namembnosti navedenega zemljišča v rekreativne namene, s tem da ima TVD Partizan izključno pravico uporabe in upravljanja. Oddelek yza gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Na vprašanje glede namembnosti zemljišča, ki ga uporablja TVD Partizan-Moste, smo odgovorili že v prilogi Naše skupnosti - Delegatska tribuna št. 4. Namembnost zemljišča se, razen v delu med objektom občinske skupščine in gimnazijo Moste, ki predstavlja približno 1 /5 zemljišča, ne bo spremenila. Zemljišče bo še nadalje namenjeno za športno rekreacijo in tu ni potrebe za izdajo odločbe, o izključni namembnosti navedenega zemljišča v rekreativne namene. Krajevna skupnost Moste seje dne 9. januarja 19^5 zavezala, da bo naročila izdelavo projekta za ureditev športnih igrišč na zemljišču, ki ga uporablja TVD Partizan, s tem da se v tem sklopu ureja tudi otroško igrišče ob Rožičevi ulici. Zato nadaljnja skrb za spremembo namembnosti te površine ni utemeljena. Vprašanje Glede na to, da na območju KS Moste gradijo objekte, KS pa o tem sploh ni bila informirana, še manj pa vprašana za mnenje, oziroma ni dala soglasja za gradnjo, lahko sklepamo, da so se pojavile „čme gradnje" v družbenem sektorju. Primer gradnje tiskarne Jožeta Moškriča. Občani so zainteresirani, da gradijo objekte tako gospodarskega pomena in tudi v korist prebivalstva na določenem območju, vsekakor pa naj bi bili predhodno o tem obveščeni, za pridobitev širšega mnenja pa se lahko po potrebi skliče tudi zbor občanov. Zato utemeljeno zahtevamo, da bodi v takih zadevah predhodno obvezno obveščena krajevna skupnost. Vse spremembe, ki se nanašajo na urbanistično ureditev in zazidalni načrt ožjega centra Most, pa je obravnavati po predpisanem postopku. Oddelek za gradbene in komunalne zadeVe Je pripravil naslednji odgovor: Pri gradnji tiskarne Jožeta Moškriča ne gre za ,,črno gradnjo", ker si je investitor pridobil vse potrebne dokumente za gradnjo objekta. Tiskarna Jožeta Moškriča je locirana na podlagi veljavne urbanistične dokumentacije: - genefalnega načrta urbanističnega razvoja Ljubljane — LUZ, Glasnik 6/Xlll, 4. 2. 196 - zazidalnega načrta za zazidalni otok MM 4 — LUZ, proj. št. 1008/68, julij 68 - zazidalnega načrta zazidalnega otoka MM 4 - LUZ, št. proj. 1632/72 Na podlagi Jeh dokumentov sta bila izdana lokacijska odločba štev. 351-204/72-5/BD z dne 23. 8. 1973 in gradbeno dovoljenje št. 351-204-72/5/LI z dne 18. 11. 1974. Zakon predvideva sodelovanje neposredno prizadetih v fazi javne razgrnitve. Občani so imeli možnost vpisati svoje predloge in pomisleke v knjigo prip&mb med razgrnitvijo predloga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM 4 od 17. oktobra do 17. novembra 1968 v skupščinski dvorani skupščine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1 (sklep o javni razgrnitvi je bil objavljen v Glasniku št. 25/68), vendar na to najbrž niso bili pozorni, ker je šlo za tako imenovano industrijsko servisno cono. Vprašanje Kdo je odgovoren in zadolžen, da so zagotovljena nadomestna stanovanja zaradi predvidenega rušenja (vogalna hiša Rojčeva-Proletarska). Vse stanovalce, razen matere samohranilke z doraščajočo hčerko, so že izselili, gradbeno podjetje Pionir pa je vselilo v to hišo svoje delavce, zaradi česar živita mati in hči v nemogočem položaju, še zlasti zaradi tega, ker je njuna soba prehodna. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Soseska, podjetje za urejanje stavbni zemljišč, je s strani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pooblaščena organiza- cija za urejanje stavbnih zemljišč na. področju občine Moste. Pod urejanje pa spada priprava zemljišča ter opremljanje z individualnimi in kolektivnimi instalacijami. V okviru priprav pa je potrebno pripraviti vso urbanistično dokumentacijo, opraviti vse rušitve in nadomestitve, med katere spada tudi omenjeni primer. S tem v zvezi Soseska navaja: ,,Če gre za stranko Pogačnik, je stvar naslednja: Pogačnikovi je bilo že nudeno stanovanje - takoj vseljivo - v Kosezah, ki ga ni hotela. Stanovanje si je ogledal tudi predsednik krajevne skupnosti in menil, da je stanovanjc v redu. Dogovorjeno je, da ji rezerviramo enosobno stanovanje v Štepanjskem naselju, ki bo po pogodbi vseljivo konec maja. Ni res, daje v hiši samo še ona, ampak sta še dve stranki, ena pa se je preselila v marcu.“ Vprašanje Iz dnevnega časopisa smo zvedeli, da so se na določenem delu krajevne skupnosti Most (ulice Vide Pregare, Bratov Rozmanov in Zakotnikova) pojavili ščurki. Predstavniki krajevne skupnosti Moste so si stanje ogledali na kraju samem in ugotovili, da je leglo v samskem domu v Zakotnikovi ulici, od koder se lahko to razširi na vse stanovanjske zgradbe v bližini. Prav tako je ogrožen tudi vzgojnovarstveni zavod Selo. Na intervencijo KS, da bi sanitarna inšpekcija kaj ukrenila, je dobila odgovor, da je predhodno urediti vprašanje plačnika stroškov sanacije. Kdo je torej plačnik za odpravo pojava mrčesa? Verjetno je za navedeno stanje vzrok tudi deponija odpadnega gradbenega materiala, ki ga odlaga podjetje Dom na dvorišču bivše vojašnice. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Predstavnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve si je situacijo ogledal skupaj s predstavnikom zavoda za zdravstveno varstvo in tajnikom KS Moste. Ugotovljeno je bilo, daje leglo ščurkov v samskem domu Zakotnikova 1 in da se po toplovodnem omrežju širijo v okoliške objekte. Po mnenju predstavnika zavoda za zdravstveno varstvo bi bilo potrebno izvršiti dezinsekcijo kletnih prostorov vseh stanovanjskih obejktov v kraju Selo, in to tistih, ki so toplovodnim omrežjem povezani z obejktom Zakotnikova 1. Vzgojnovarstveni zavod Selo je z zavodom že sklenil tozadevno pogodbo, prav tako pa bi morali take pogodbe skleniti tudi hišni sveti ostalih štirih stanovanjskih obejktov v tem kraju. Menimo, da bi se morala v to akcijo razen krajevne skupnosti Moste vključiti tudi samoupravna stanovanjska interesna skupnost, in to predvsem tako, da se poveže s prizadetimi hišnimi sveti in posreduje, da takoj naročijo pri zavodu dezinsekcijo kletnih prostorov. Če dezinsekcija ne bo opravljena v vseh objektih, bo stanje ostalo enako, kajti ščurki se bodo selili iz objekta v objekt in jih bo vedno več. Slavka KASTELIC, delegat DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Vprašanje Kot je znano, so spomeniki in spominska obeležja v občini kategorizirana (to je določena, katera so v oskrbi oziroma katera vzdržuje občina ali krajevna skupnost oziroma krajevna organizacija ZB NOB). V lanskem letu je bilo iz proračuna občine porabljenih 40.000 za vzdrževanje krajevnih spomenikov na podlagi potreb, ki so jih izkazali krajevni odbori ZB NOB skupno s krajevnimi skupnostmi. Tudi v letošnjem letu, predvsem ker je 30. obletnica osvoboditve, je temu vprašanju posvetiti posebno pozornost, saj je občinski odbor ZB NOB pozval vse krajevne odbore ZB NOB, da postavijo zahteve po potrebnih sredstvih za zvdrževanje spomenikov. V zvezi z navedenim me zanima, ali je 90.000 din predvidenih v proračunu za vzdrževanje krajevnih spomenikov NOB, oziroma ali so navedena sredstva namenjena zavodu za spomeniško varstvo. Odsek za finance je pripravil naslednji odgovor: Sredstva, ki so bila V preteklem letu porabljeria za vzdrževanje krajevnih spomenikov v višini 40.000 din, se v proračunu za leto 1975 povečujejo na 60.000 din. Sredstva v višini 90.000 din pa so namenjena zavodu za .spomeniško varstvo za posebne akcije ob proslavi 30-letnice osvoboditve Ljubljane. KRAJEVNA SKUPNOST POLJE ^ Vprašanje: Naša krajevna skupnost je po številu volivcev na četrtem mestu v občini. Spada med velike krajevne skupnosti in jo je treba tudi pri določanju sredstev za funkcionalne in materialne izdatke tako obravnavati (glej razpredelnico KS v proračunu občine Ljubljana Moste-Polje). Predsedstvo skupščine občine je pripravilo naslednji odgovor: Pripomba je umestna in bomo zagotovili sredstva za funkcionalno dejavnost v višini, kot jo imajo krajevne skupnosti velikosti, kot je krajevna skupnost Polje. Na vprašanji v zvezi z gradnjo VVZ ob Rjavi cesti in kdaj bo v KS Polje zaljučena urbanistična obdelava, je bil odgovor objavljen v Naši skupnosti z dne 30. marca 1975 v prilogi št. 4 na strani 14; smiselno enaki vprašanji je namreč na 6. seji vseh zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje postavil delegat KS Polje Stane Ermenc. Vprašanje: Zbor občanov meni, da bi morali v občinskem proračunu predvideti več sredstev in večjo skrb za vzdrževanje spomenika na Urhu in spominskim obeležjem Ob žici partizanske Ljubljane. - . Izvršni svet je pripravil naslednji odgovor: V občinskem proračunu za leto 1975 je v sredstvih za krajevne skupnosti namenjenih 60.000 din za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij, ki jih vzdržujejo krajevne skupnosti ah krajevne organizacije ZB NOV. Spomeniki NOB, ki so širšega (mestnega in tudi republiškega) pomena na območju ljubljanskih občin, kakršen je tudi spomenik na Urhu, pa se vzdržujejo s sredstvi, ki jih prispevajo vse ljubljanske občine ter republika. Tako je za leto 1975 po predračunu del, ki ga je pripravil zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, za obnovo teh spomenikov v Ljubljani (med njimi je tudi Urh) potrebnih 1,000.000 din. Po dogovoru bodo ta sredstva prispevale ljubljanske občine, vsaka po 90.000 din, SIS za kulturo 40.000 din, republika iz svojih sredstev pa preostali del. Vzdrževalna dela ha Urhu bodo izvršena po programu, ki ga je pripravil zavod za spomeniško varstvo. Delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI ZELENA JAMA Vprašanje: Kaj'je s športno-rekreacijskim parkom Zelena jama, t.j. z neizkoriščenih! prostorom med Šmartinsko, Kavčičevo in Pokopališko ulico? Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Kare med Proletarsko, Šmartinsko, Pokopališko in Kavčičevo ulico je po generalnem načrtu urbanističnega razvoja Ljubljane (LUZ — Glasnik 6/XllI, 4. februarja 1966) namenjen zelenim, parkoVnim in rekreacijskim površinam. Po teh določilih je mladina s sodelovanjem krajevne skupnosti in IS SO Ljubljana Moste-Polje pripravila predlog izrabe teh površin. Istočasno pa je strokovna služba za urbanizem skupščine mesta Ljubljana neodvisno od prve akcije 'naročila pri LUZ elaborat ureditve parka Zelena jama. Dokončni program se bo - ob upoštevanju želja in potreb krajevne skupnosti, mladine, TVD Partizan Zelena jama in ob strokovnem mnenju LUZ - izkristaliziral pri strokovni službi za urbanizem pri SML. Jasno pa je, da je realizacija projekta odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, in to kljub pripravljenosti mladine za aktivno vključitev v akcijo izgradnje parka. Program vsebuje namreč poleg igrišč, sprehajalnih poti, ozelenitvenih tamponov tudi objekte, kar bo bistveno povečalo predračunsko vrednost projekta.