Opazovanje in razčlemba nedeljskega obiska primestne gozdnate krajine v okolici Ljubljane Author(s): Janez PIRNAT Source: Urbani Izziv, No. 18, VREDNOTE IN VREDNOTENJE (december 1991 / December 1991), pp. 62-66 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180684 Accessed: 22-11-2018 14:09 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:09:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms šl. 18/1991 Janez PIRNAT Opazovanje in razčlemba nedeljskega obiska primestne gozdnate krajině v okolici Ljubljane Uvoď Dobro polovico Slovenije prekrivajo gozdovi, zato lahko upravičeno za- pišemo, da je Slovēnija gozdnata dežela. Člověku ni třeba posebno daleč, da bi lahko stopil v gozd, saj se ta razprostira tako rekoč že na pragu Lj ubijane . Zaradi tega so zlasti bližnji gozdovi prostor, kjer po teka velik del rekreacijskega (še posebej dnevnega) doživetja ljudi ali rekre- acije ob konců tedna. Razumljivo je, da iinajo primestni gozdovi poudar- jeno rekreacijsko vlogo, čeprav se zavedamo, da gozd ne predstavlja izključnega motiva za rekreacijo v določeni krajini, pač pa svoje pri- spevajo še ostale krajinské vrednote, kot so vodná telesa, jase, razglediš- ča, poziini pa prostor nad inverzijsko plastjo ... Brez dvoma pa je gozd enakovredno privlačen krajinski ele- ment prostora. V našem .primeru gre za primestni gozd, torej prostor, kjer se vedno vec prebivalcev urbaniziranih predelóv srečuje z bolj ali manj (ne)okrnjeno naravo, tu si meščani oblikujejo po- glede na naravno, na lepo in pristno. S tem pa si ti ljudje oblikujejo tudi pogled na gozdarstvo, torej na stro- ko, ki tako ali drugače laliko vpliva na oblikovanje polovice naše dežele. Gozdaiji se zavedamo, da ima prav primestni gozd poleg rekreacijske in estetske vloge še posebej poudaijen pou čni pomen, saj se pogosto prav tu oblikuje odnos do narave, s tem pa tudi odnos do bivanja sedaņje in prihajajočih generacij. Namen raziskave Raziskava zaokrožuje serijo podob- nih raziskav, ki so z enako metodo že vrednotile rekreacijski obisk do- ločenih predelóv. Tako so bili posneti podatki o rekreacijskem obisku na Šmarni gori (Anko, 1987), na pre- delu Katarine nad Ljubljano (Pirnat, 1990) in na južnem predelli Barja (Pirnat, 1991). Pričujoča raziskava predstavlja novost, saj smo tokrat prvič vrednotili rekreacijski obisk hkrati na vseh pomembnejših toč- kah okrog Ljubljane. Z raziskavo smo želeli dobiti poleg absolutnih številk in s tem óbreme - nitev posameznega predela tudi mo- rebitne razlike med obravnavanimi točkami, zlasti po oblikali druženja, rekreacijski dejavnosti ter času pri- hoda. Končni cilj je, da bolje spoz- nanio vlogo in težo, ki jo imaj o do- ločene kulturno pogojene funkcije gozdov, s tem pa tudi realne ocene in potrebe po razvijanju teh vlog, kar je brez dvoma tudi naloga gozdarske stroke. Opazovano območje Opazovanja smo razdelili na 1 1 naj- bolj tipičnih rekreácijskih predelóv, ki so razporejeni okrog in okrog Ljubljane, tako da nekako "zapirajo" celoten prostor. 1. Janče, 2. Orle, 3. Draga pri Igu, 4. Kurešček, 5. Iški Vintgar, 6. Podpeško jezero, 7. Ra- kitną, 8. borovniški Pekel, 9. Kata- rina nad Ljubljano, 10. Šmarna go- ra, in 11. Rašica. Zaveçlamo se, da seznam potencial- nih izletniških točk ni popoln, po- membno reki*eacijsko točko pred- stavljajo vsaj še Slavkov dom, Toško čelo in Bistra, vendai* nas ję ome- je;valo število študentov, ki so opazo- vali rekreacijski obisk, izkušnje iz prejšnjih opazovanj pa potrjujejo, da smo z našim izborom vendarle zajeli glavni rekreacijski potencial okolice Ljubljane. Opis točk in metode dela Zaradi primerljivosti le tošnjih opa- zovanj s prejšnjimi smo tudi tokrat izbrali prvo aprilsko nedeljo z lepim vremenom; letos je bil to 7. aprii. Pri izbiri datuma smo se ozirali tudi na to, da se ta dan ne pokriva z veliko nočjo ali kakim drugim praznikom, ki bi lahko precej spremenil sliko. Izkušnje potrjujejo (Pirnat, 1991), da večiņa rekreativcev najraje obiskuje primestne gozdove pomladi in jeseni, saj prevladujejo poleti navadno dm- gi rekreacijski motivi. Tako predsta- vljajo pomladanski obiski morda najmočnejši rekreacijski pritisk na določen prostor. Opazovali smo s 4. letnikom goz- darstva v okviru predmeta Osnově urejanja gozdnate krajině. Na vsaki točki smo imeli p>o dva opazovalca, ki sta ločeno beležila prihode in odhode med 8. in 19. uro. Beležili smo nas- lednje podatke: število obiskovalcev, siner gibanja, oblike dejavnosti ob prihodu, oblike druženja, vršte pri- hodov, vse to pa po posameznih urah in skupno. Opazovalna mesta 1 . Janče ležijo na nadmorski višini 792 in in nudijo številne možnosti za izlete v okolico, polèg tega pa se odpirajo od tu številni lepi raz- gledi. Opazovalno mesto smo po- stavili ob cesti pri transformator- ju, malo pred vs topom v vas iz smeri Besnice. 2. Naselje Orle prav tako prestavlja vabljivo izhodišče za številne kraj- še ali daljše izlete rekreativcev, in 'to le nekaj deset minut iz središča mesta. Opazovalno mesto smo po- stavili nad cesto ob severnem vstopuvvas. 3. Draga pri Igu. Ribniki v dolini Drage pri Igu so sicer umetnega nastanka, vendar so zaradi izjem- nega pomena, ki ga imajo za ži- valstvo, razglašeni za naravni spomenik (Ur. 1. SRS št. 23/86). Ker je močvirskega prostora ved- no manj, je toliko pomembnejši prav predel Drage, saj se prav na področju ljubljanskega baija kri- žata dve selitveni p>oti ptic. Poleg selivk najdejo tu primerno biva- lišče tudi številne staine vršte, saj je dolina Drage odmaknjena od vsakod ne vnega vrveža. Opazoval- no mesto smo postavili ob cesti pri lovski koči ob zgornjem velikem jezem. 62 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:09:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CLn^D Odzi vi št. 18/1991 4. Kurešček predstavlja s svojo lepo lego, nadmorsko višino (833 m) in bližino Lj ubijane izjemno privla- čno točko. V meglenih zimskih dnevih je Kurešček ena õd bližjih točk, kjer se z avtom že povzpne- mo nad megleno plast. V bližini je še več znamenitosti (Visoko s svo- jo znamenito cerkvijo). Opazoval- no mesto srno postavili le malo nad križiščem cest za Rob in Visoko, proti gostišču na Ku- reščku. 5. Iški Vintgar, znamenita soteska, ki je vrezana, med Mokrcem in Krimom in je svojevrstna mejo med Dolenjsko in Notranjsko, predstavlja naslednjo privlačno točko, ki je lahko dostopna z av- tom, hkrati pa ponuja sprehajal- cem številne botanične, geološke in druge lepóte, vse tja do sotočja Iške in Zale. Opazovalno mesto smo postavili ob cesti pred gosti- ščem. 6. Podpeško jezero je nekpč veljalo za najglobje v Sloveniji, vendar ni zaradi za polovico zmanjšane glo- bine nič manj privlačno za obisko- valce. Leži na nadmorski višini 290 m sredi močvirnate raynice, ki se postopno spušča v vodo. Skoraj popolnoma okroglo kraško jezerce je zaeñkrat še dovolj od- maknjeno, da os taja priv lačno za ribiče in tiste obiskovalce, ki so jim bližji jnirnejši kotički. Opazovalno mesto smo postavili tik ob beton- ski pomol, pri vstopu v jezerski predel. 7. Rakitna je zaradi svežega pod- nebja in sončnih in jasnili zim po stala, podobno kot Kurešček, prijetno izhodišče za izlete v oko- lico. Predel je že kar precej oddal- jen od Lj ubijane, zato ostaja razumljivo, da bodo obiskovalci motorizirani. Poleg svežega pod- nebja in obilice sonca je tu primer- no izhodišče za številne izlete. Opazovalno mesto smo zato po- stavili malo nad odcepom ceste za Gornji Ig, pri vstopu v plānoto z ljubljanske smeri. 8. Borovniski Pekel. Opazovalno mesto smo postavili v soteski, malo nad gostiščem v Peklu. So- teska je izhodišče za samotne sprehode proti Pokojišču ali celo do Cerknice, večiņa obiskovalcev pa pride vsaj do znanih slapov, zaradi katerih je ta soteska vpi- sana tudi v seznam naše naravne dediščine. 9; Predel K tarine predstavlja po- leg Šmarne gore eno najbolj pri- ljubljenih rekreacijskih točk v bližini Lj ubijane. Značilnost tega prostora je, da je tu več samo- stojnih ciljev, ki so tudi dostopni z različnih smeri, to pa le še po- večuje rekreacijsko privlačnost predela Katarine. Opazovalna mesta so bila tri in so pokrivala vse tri glavne cestne povezave: preko Toškega čela, preko Že- rovnikovega grabna in cesto iz Medvod. lO.Šmarna gora je gotovo naj- bolj poznana rekreacijska točka Ljubljane in je ni třeba posebej predstavljati. Opazovalno mesto smo ímeli na sedlu. ll.Rašica je poleg Šmarne gor eden izmed bolje p znanih osa- melcev, ki sestavljajo zvezo med Polhograjskim in Posavskim hri- bovjem. Točka je dostopna z vozili iz Gąmeljn, peš pa udi iz vseh ostalih smeri. Opazovalno mesto smo zato postavili na poti med kočo in razglednim stolpom. Rezultāti opazovanj Nedeljski utrip na vseh točkah kaže zvonasto krivuljo z viškom v zgodnjih popoldanskih urah. Tudi letošnji rezultāti kažejo zna- čilno bimodalno razporeditev, ko sle- di dopoldanskemu valu še močnejši val popoldan. (tabela 1). Zopet lahko Tabela 1: Gibaiya prihodov iri odhodov obiskovalcev Ura 1. Janče Prihodi Odhodi 2. Orle Prihodi 7 3. Draga Prjhodi 4. Kurešček Prihodi 5. Iška Prihodi 6. Jezero Prihodi 7. Rakitna Prihodi 10 61 66 98 75 102 187 159 88 83 23 952 9,8 Odhodi 12 14 8. Pekel Prihodi Odhodi 9. Katarina I Prihodi 22 36 27 49 36 62 67 74 40 22 10 1 0.Katarina II Prihodi 25 11. Katarina III Prihodi 34 21 67 73 87 46 107 86 88 44 12 12.Šmarnag. Prihodi ' 79 374 434 573 429 294 661 494 236 84 10 3668 37,9 13.Rašica Prihodi Prihodi skup. _% Odhodi skup. % , 1,4 1,5 4,1 5,1 11,6 10,1 10,1 13,4 17,2 16,9 8,6 100 63 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:09:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Št. 18/1991 ugotovimo, da gre tu predvsem za krajše poldnevne izlete v bllžnjo oko- lico. Na vseh opazovalnlh mestih so opa- zovalci zabeležili 9687 prihodóv in 951 1 odhodov. Ta števila upoštevajo vsa opažanja na vseh točkah. Tako lahko zaključimo, daje ta dan obis- kalo izbrani predel skoraj 10.000 ljudi. Razliko med prihodi in odhodi, to je 176 obiskovalcev, pojasnjujemo z naslednjiin: - Ña Jančah so nekateri obiskovalci prihajali in odhajali tudi v smeri Litije, prav tako pa so ostajali v planinskem domíi tudi po 1 9. uri. - Na Orlah so bili nekateri "obi- skovalci" tudi domačini, ki so zvečer ostajali doma. - V Dragi so se nekateri obiskovalci vračali po stezi okrog jezera. „ - Na Kureščku, v Vintgaiju, na Ra- kitni in Katarini so številni lastniki počitniških hišic ostali tucļi po 19. uri, ko srno končali z opazovanji. Prav tako so po tej uri ostajali obiskovalci v gostiščih, zlasti pri Jezeru, na Kureščku in Katarini. - Nekateri obiskovalci so ostali na lepih razglednih točkah, pred- vsem na Kureščku, Šmarni gori, Rasici in Katarini. - Seveda pa dopuščamo tudi mož- nost, da je přišlo do določenih napak pri naših opazovanjih. Kljub temu pa so razlike dovolj majhne, da omogočajo medseboj- no pfimerljivost Najbolj obiskana točka je že po pri- čakovanju Šmarna gora, saj smo tu našteli dobro tretjino vseh rekreativ- cev (37,9%). Slecíi ji predel Katarine, kjer smo ta dan našteli 17,3% obis- kovalcev. Poleg leh dveh predelov se je največ ljudi odločilo še za Pod- peško jezero (9,9%) in Rakitno (9,8%). Sledijo Iški Vintgar (6,5%) in Kurešček (6,3%) ter Rašica (4,6%). Najbolj samotni predeli ta dan osta- jajo Borovniški Pekel (2,5%), Janče (2,0%), Orle (1,7%) in Draga pri Igu (1,5%)., Letošnja raziskava se zelo dobro uje- ma s podobo prejšnjih tako da lahko dovolj prepričano ločujemo samot- nejše in manj obiskovane precíele, kot so Draga, Pekel, Janče, Orle in celo Rašica, od bolj znanih točk, med katerimi pa nespomo vodi Šmama gora. Katarina letos ni imela toliko obiska kot v letu 1989, vendar pri- pisujemo nekaj nižji rezultat tudi dějstvu, da smo pred dvenia letoma tmeli več opazovalnih mest, ki so prostor popolnoma zaprla (Pimat, 1990). Kljub temu pa ostaja predel Katarine po številu obiskovalcev na drugem mestu. 1. Glavne ob li ke prihodov obiskovalcev Obl ka prihoda obiskovalcev je eden iziiied najbolj zanimivih podatkov, saj nani līķrati pove veliko tako o naravnih danostih kot tudi o infra- struktumi opremljenosti določenega predela. S tem pa se vsaj posredno že nakazujejo dotočeni morebitni konflikti v prostoru. Tako ločujemo izrazite rekreativně oblike (sprehod, trim, hoja s psom, tudi kplo in gorsko kolo), posebej pa motorizirane oblike ' prihoda (avtomobil, tudi moped). Tabela 2: Glavne oblike prihodov obiskovalcev Prihodi .... i ^ Trim S - Sprehodi .... Trim S - psom 1. Janče 21 2. Orle 30 3. Draga 4. Kurešček 131 5. Ska 6. Jezero 7. Rakitna 8. Pekel 9. Katarina 430 69 48 10.Šmarnag. 11. Rašica Skupaj % Šmama gora seveda največ prispeva 'í 55% vseh prihodov, ki zajemajo pešce. Na ostal točkah so prev- ladovali vtoniobili, kar je gled na oddaljeńos večine točk tudi priča- kov no in razumljiv . Mor a je z nimiv še podatek o stalih oblikah prihodov, kjer pre ladujejo kolesa ed mopedi. Zanimivo , da je v enem letu močno poraslo število gor- skih koles. V lanski raziskavi śmo na- južnem obrobju Baija našteli 117 prihodov s kolesi in sedem z gór- skimi kolesi (Pirnat, 1991). Letos pa je isti prostor (točke 2-8) obiskalo 163 ljudi z navadiiimi in 71 z gór- skimi kolesi. 2. Časovna dinamika glavnih vrst prihodov Večina prihodov ne glede na obliko narašča in doseže višek med 1 1 . in 12. uro, potem se několiko umiri in ponovno povzpne med 14. in 16. uro ter se potem do večera postopnó umiri. Rezulat potijuje ugotovitve, ki smo jih že omenilí, namreč da gre v tem primeru v veliki meri za dru- žinsko poldnevno obliko rekreacije, z "odmorom", ki ga predstavlja čas okrog kosila. 3. Glavne oblike druženja obiskovalcev Oblike druženja so poleg oblike pri- hodov najbolj pomemben vir infor- macij, saj povejo načrtovalcu rekre- acije največ o socialnih značilnostih ljudi, ki obiskujejo določen prostor. Iz oblik druženja lahko vsaj posred- no sklepamo o vedenjskih značilno- stih in zahtevah, o dinamiki, gosti- tvah, zahtevani infrastrukturi in o (ne)združljivosti različnih skupin na istem prostoru. Tudi tokrat bele- žimo dogodek in ne števila ljudi! Tako je enakovreden dogodek prihod posameznika kot tudi prihod dru- žině. Tudi rezultāti letošnjih opazovanj potijujejo, da so najmočneje zasto- pane tiste skupině obiskovalcev, ki , se želijo sprostiti v miru, ki torej iščejo v prostoru določeno intimnost Tako so prevladovale predvsem dru- žině, sledili so jim pari, samotaiji in dvojice, na konců pa ostajajo sku- pině vrstnikov. 64 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:09:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV nnRJl Odzivi št. 18/1991 Pregled po točkah kaže na določena nihanja. Takò bi lahko ločili točke, kjer prevladtijejo posamezne oblike druženja. - Na Jančah so prevladovale dru- žině in pari, dovolj zastopani so še samotaiji. - Na Orlah so prevladovale družině, enako pomembni so saniotarji. - V Dragi ni bilo izrazitih nihanj, prevladovale so družině, ki jim tě- sno sledijo pari, dvojice in posa- mezňiki. - Kurešček so najbolj obiskoval i pa- ri, sledijo jim družině. - Iški Vintgar so n aj moč neje obi- skovale družině in těsno za njimi pari. - Pri Podpeškem jezeru so mocno prevladovali posamezniki, ki jim sledijo dvojice. - Na Rakitni prevladujejo družině in pari. - Katarino so ta dan najmočneje obiskovali pari, ki jim sledijo dru- žině. - Družině so bile najbolj številne tudi lia Šmarni gori, tu so |X)gosti tudi pari in saniotarji. - Na Rašici so prevladovaíi samo- taiji, ki jim tesno sledijo družině in pari. Družině so prihajale po različnih to- čkah različno. Izrazit dopoldanski vi- sek opazimo le na Orlah, ko so šli domačini k maši. Sicer pa seje veci- na družin odpravila na popoklanske izlete, največ s prihodom med 14. in 1 6. uro. To velja za Drago, Kurešček. Iški Vin tgar, Jezero, Rokitno in Pe- kel. Določeno izjemo predstavlja še Šmarna gora, ki so jo družině obi- skovale několiko bolj dopoldne. IYe- del Kataiine so družině obiskovale bolj enákomerno ves dan. Zelo podobne ugotovitve veljajo tudi za pare, nekaj razlik pa opažamo pri samotaijih in dvojicah. Tu ni tako izrazitih konic, obiski so čez dan enakomerneje razporejeni, čeprav je tudi tu glavni visek vzgodnjih popol- danskih urah. Obe kategoriji vrstnikov sta se na posameznih točkah sicer pojavljali, vendar ne zelo pogosto in množično. Kljub temu lahko zaključimo, da sta obe škupini vrstnikov prihajali naj- več popoldan. Ugotovitve Enoclnevno opazov nje rekreacije predstavlja le izsek, zato šele več- kratne ponovitve potixlijo ali ovržejo določene domneve o prostoru. Leto- šnji podatki so sicer prvič zbrali ce- loten rekreacijski utiip v gozdnati krajini okrog Lj ubijane, vsak zase in tudi vsi skupaj pa so vendarle pri- merljivi s predhodnimi delnimi opa- zovanji. Ker so ài rezultāti dovolj podobni lahko zaključimo: Najbolj priljubljena točka ostaja Šmarna gora, sledi ji predel Kata- rine. Največ miru ponujajo predeli Drage pri Īgu, boroyniški Pekel, okolica Orel in Jane. Ostale točke so sicer dovolj poznane in óbiskane, vendar je tudi v njihovi okolici mogoče najti lepe iņ mime predele. Povsod, razen morebiti na Šmamí gori, je dovolj prostora, da se ljudje z različnimi interesi lahko uinaknejo drug drugemu, tako da do konfliktov med različnimi skupinami zaenkrat še ne prihaja. Sklepi Opazovanja obiska in rekréacij- skega vedenja v okolici Ljubljane kažejo: - Predel je priljubljen, saj ljudje obi- skujejo vse znane tpčke (letos sku- paj skoraj 10.000 ljudi na dan), - Prevladujejo poldnevni izieti (bi- modalna razporeditev). - Prevladujoča oblika rekreacije je izletništvo. - Prevladujoča oblike druženja na večini predelov ostajajo družině, . pari in posamezniki. - Prevladuježelja po določeni intim- nosti v prostoru. - Poglavitña oblika prihodov so av- tomobilisti in pešci. - Gozdarstvu se ponuja priložnost, da v tem prostoru načrtno naveže stike z javnostjo kot stroká, ki skuša po naravnih riačelih gospo- darki z obnovljivimi naravnimi vi- ri. Predlagamo rešitve v bliki ma- lih učnih poti, krajših naravoslov- nih poti in informacijskih tabel na vseh pomembnejših točkah. Raz- lične tematikē pa bi vse te točke povezovale v gozdarsko "transver- zalo". Ted jela 3: Oblike clruženja obiskovalcev in šievůo r r Mlajša Starejša I Nepo- Dve ali Večja I ' Organi- Sam Dvojica Par skupina skupina Družina polna več mešana ' zirana 1. Janče 16 12 24 1 5 19 4 • ,1 _% 2. Orle 30 ._% ' 3. Draga 11 13 _15 % 4 Kurešček _ 32 23 % 5 ,ška __?8 _% 6. Jezero % 7. Rakitna 49 _ 26_ 135 14 % 8. Pekel 10 j__3 % 9. Katarina _ 126 70_ _ 261 % 1 0.Šmarna g. _ JM 203 310 50 57 202 198 - 43 85 % 11.Rašica 60 % Skupaj 843 520 1041 , 179 149 758 364 53 90 4 % 65 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:09:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms TOĆKA 1. Janče Splošno o pomenu gozda v kraj ini, osnovni podatki o ekosistemih in različnih krajinskih tipih, E6. 2. Orle Splošno o ruralnem prostoru nekdaj in danes. Poselit- veni tipi in razvoj krajině. 3. Draga pri īgu Ornitoloģija, zoocenotska vloga, močvirski ekosistemi. 4. Kurešček Zgodovina, uinetnostna zgodovina okoliškega prostora, etimoloģija imena. Združbe. 5. Iški Vintgar Ģeoloģija, morfoloģija, funkcije, pomen dediščinsko- varstvene in raziskovalne vloge gozda. 6. Podpeško jezero Baije in baijanska krajina, zgodovina, poselitev, da- našnji pomen 7. Rakitna Rekreacijska infrastruktura, posegi v gozdni prostor, živalstvo. 8. Pekel Ģeoloģija, slapovi, dediščina, E7, popotništvo. 9. Katarina Zaradi obširnega prostora samostojna učna pot. Po- samezni kraj inski tipi, združbe, gojenj e gozdov in pomen strokovnega gozdarskega dela. 10. Šmamagora Ljubljana in njeno šiijenje v prostor, zaplata, matica, ķoridoiji. 1 1 . Rašica Sistemi poljske delitve, vloga gozdnih ostankov v agrarni krajini. 12.Bistra Skupaj s TMS bi bila kratka učna pot posvečena zgo- dovini in današnjemu stanju v gozdarski mehanízaciji. Zavedamo se, da je takšen projekt zahtevno vendar ne nemogoče delo. Predvsem pa bi morali zago lovili íl- nanciranje za postavitev, vzdrževa- nje in vodstvo po teh poteh, in sicer • veijetno najlažje iz sredstev za finan- ciranje javne gozdarske uprave. V takšnem ražvoju stroke vidimo pot, ki bo povezovala stroko in širšo javnost, s tem pa tudi utrdila zavést o potrebi modrega gospodaijenja z naravo. Janez Pirnat, spec., dipl. inž. gozd., Bioteh- niška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo Viri: B. Anko, Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru Smanie gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, Ljubljana, str. 59-84, 1987. J. Pirnat, Opazovanjein razčlembarek- reacije v primestni gozdnati krajini - Katarina pri Ljubljani. Gozdarski vest- nik, 6/1990, str. 288-296, 1988. J. Pirnat, Opazovanje in analiza rek- reacije v primestni gozdnati krajini - Južno obrobje Ljubljanskega baija. Goz arski vestnik, 6/1991, str. 284- 293, 1991. Breda OGORELEC Predpisi o oblikovanju naselij (2) Zgodovina predpisov na Slovenskem V prejšnji š te vilki smo pisali o ne^ katerih pomanjkļjivostih veljavnih •predpisov o oblikovanju nasdij z željo, da bi se stanje izboļjšalo. Tok- rat se oziramo v preteklost in pred- stavljamo zgodovino tovrstnih pred- pisov na Slovenskem. Prepričani smo, da bo marsikateri sto in več let " star paragraf vzbudil zanimanje. Za- radi preobsežnosti gradiva žal ne moremo navěsti vsebine vseh določb urbanističnega značaja, temveč le izbor nekaterih posebej zanimivih. Neformální in pravni nad* zor nad gradnjo Nadzor nad tem, kje in kako se bo gradilo, je obstajal že dávno, předen so se pojavili predpisi s področja urban izma. Sprva je šlo za t i. nefor- malno nadzorstvo 1 mehanizmov, kot so navade, običaji, tradicija ipd., nadzor pa sta veijetno izvajala pred- vsem lokalna skupnost2 in zemljiški gospod. Ta dva sta brez napisanih zapovedi in prepovedi omejevala svo- bodo posameznika tako, da s svojo gradnjo ni rušil ustaljenega reda. R s je siçer, da je imel v preteklosti tisti, kije želel zidati, že zaradi ome- jenih tehničnih zmožnosti takratne- ga stavbarstva precej manj svobodě, kot je ima danes. Vendar je kļjub temu tudi takrat obstajalo doíočeno polje, kjer bi graditelj lahko ravnal po svojih željah (ker bi mu to dopuščali znanje/tehnika in njegove finančně zmožnosti), a tega ni storil zaradi družbenih norm. Napačno bi bilo torej zgodovino idealizirati, češ da so svobodo posameznika graditelja pri- čeli omejevati sele predpisi. Žal pa g tem neformalnem nadzorstvu v pre- teklosti nimamo dovolj podatkov. Ko neformalni ņadzor ni več zado- ščal in je svobodna, neomejena 66 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 22 Nov 2018 14:09:11 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms