f-yuMice... ;gMF— NO. 172 VI NA /m- /1/1' E RIC/l m— HOME ■I AMCRICAN IN SPIRIT fPRCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Jolieit, San Francisco, MORN^NG ^MS^SPA PGR Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, TT^ianapniia, Florida, Phoenix, Ey, Pueblo, BockSpringa CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Demonstracije proti šahu Rezi Pahieviju Nasprotniki in podporniki iranskega vladarja so demonstrirali pred Belo hišo v Washingtonu, ko je ta prišel na obisk. WASHINGTON, D.C. _ Iranski vladar šah Reza Pahlevi je prišel pretekli torek na tridnevni uradni obisk v ZDA. Ob njegovem sprejemu v Beli hiši so se zbrali nasprotniki sedanje Vlade v Iranu demonstrirat proti šahu. Pristaši in podporniki šaha so istočasno prišli v Washington manifestirat za iranskega vladarja. Med obema skupinama je prišlo do spopa-' dov in pretepov pred Belo hišo. Policija, ki je bila odgovorna 2a vzdrževanje miru in reda, je Uporabila solzivni plin proti demonstrantom. Kak ducat so jih prijeli, večje število pa je bilo tanjenih, vendar nihče težje. Uradni, svečan sprejem je potekal večji del nemoteno, le u-deležencem so silile zaradi solzi vnega plina, ki ga je zanesel Veter na kraj sprejema, solze v oči. To se je zgodilo gostu šahu, pa tudi gostitelju predsedniku Carterju. Ta se je kasneje iranskemu vladarju opravičeval zaradi “onesnaženja zraka” ob njegovem sprejemu. Iran je pomemben, prijatelj tu zaveznik ZDA v Prednji Aziji. ZDA dobavlja olje, od njih Pa kupuje orožje in razno industrijsko opremo. O tem sta se tazgovarjala predsednik Carter in šah Reza Pahlevi v preteklih dneh. Šah bi rad kupil v ZDA dodatno število modernih lovskih letal, čemur se upira Kongres, predsednik pa bi rad šaha prepričal, da bi bilo vsako povišanje cene olja v sedanjem trenutku škodljivo gospodarstvu svobodnega sveta in se mu je zato treba izogniti, če le mogoče. V ZDA študira okoli 30,000 irančanov, med temi je kako desetino takih, ki so nasprotni ša-hovi vladi, katero dolžijo nasilja ia zatiranja svobode. Amelia Medved Včeraj zjutraj je umrla v Geneva Memorial bolnišnici 78 let stara Amelia Medved s 3639 N. Sroadway, Geneva, Ohio, roj. Grandovic v Preski pri Dobrniču na Dolenjskem, odkoder je prišla v ZDA leta 1921, vdova po leta 1952 umrlem možu 1'ranku, mati pok. Franka, Fe- lixa (Tenino, Wash.), pok. Al- ki nadzor nad prodajo žita aerta in Helen Pike (Cayahoga Falls, O.), 8-krat stara in 5-krat prastara mati, sestra Mary Starič in Ivana (obe v Jug.) ter pogojnih Rose Lapp, Ann Zupan- čič, Louisa in Felixa. Pokojna naj bi bile to le storile, ker je je živela dolga leta v Collin-j velike količine žita na trgu Sov-woodu, pa se pred 17 leti preše- jetska zveza, kjer so letos pri-ila na farmo k sestri Rosi Lapp delali 20 milijonov ton žita Ženevo. Bila je članica ADZ manj) so načrtovali, št. 8, Kr. št. 3 Progres. Slovenk, Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in Slovenske pristave. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz ' _____ S'E°T4as,PTcSfeav Zte M* ^ “av A- Požar v hotelu Manile: 42 ljudi mrtvih MANILA, Filip. — Požar, ki ga je bičal tajfunski vihar z br-zino 127 milj na uro, je zajel gornja nadstropja hotela Filipi-has pretekli ponedeljek in pokončal življenje 42 osebam v bjem, večje število pa jih rabil. Mem mrtvimi so bili večino-hia evropski in avstralski turisti, pa tudi dva Amerikanca. Nigerija za ostrejše ukrepe proti Južni Afriki ^ ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Zunanji minister Nigerije je glavni skupščini Združenih narodov dejal, da ukrepi proti Južni Afriki niso zadostni, pred ložil je, naj bi ji ustavili vse dobave olja. Zahodne sile so že preje gospodarske sankcije proti Južni Afriki odklonile in sprejele le Prepoved dobav orožja. S==r- ■ ------ ' ' ' '!-■ Vremenski prerok Pretežno oblačno, s postopno chladitvijo bo dež popoldne Proti večeru prešel v naletava-bje snega. Najvišja temperatura 46 F (8 C). Novi grobovi KNsba kupila »alike količine pšenice v IM OKLAHOMA CITY, Okla. — Kong. Glenn English, demokrat iz Oklahome, je izjavil, da je izvedel, da je LR Kitajska kupila v ZDA nedavno velike količine pšenice. Gre za 26 do 50 milijonov bušljev. Poljedelsko tajništvo ZDA, v ZDA, te vesti ni potrdilo. V Pekingu so preje izjavljali, da ne bodo kupovali v ZDA žita, dokler te ne bodo umaknile svojih vojakov iz Tajvana. Zdaj Arabski vrb februarja Vnebovzete na Holmes Avenue cb 9., nato v družinski grob na Kalvarijo. Josephine Jevnikar V Slovenskem domu za ostarele je umrla pretekli torek 89 let stara Josephine Jevnikar, roj. Borsse v Novem mestu v Sloveniji, vdova po leta 1961 umrlem možu Josephu, mati Vlary Bizjak in Otmarja ter pogojnih Josepha, Josephine Browne, Charlesa in Augustine, 8-krat stara m^ti, 10-krat prastara mati, sestra Mary Hrastar. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Mariji Vne-bovseti, KSKJ št. 169, ADZ št. 22 in Društva Marijinega Vnebovzetja. Pogreb bo iz Grdino- vega pogrebnega zavoda na raj0 Palestinci umakniti iz juž-Lake Shore Blvd. jutri, v petek nega Libanona, da ne bodo s ob 8.15, v cerkev Marije Vne- SVojimi napadi dali Izraelu aovzete ob 9., nato na Kalvarijo, vzroka za vojaški nastop v Li- Mitchell J. Rochna jbanonu. Preteklo nedeljo je umrl na' Določitev sestanka arabskih domu svojega sina Daniela na vodnikov sredi februarja pri-958 E. 77 St. 76 let stari Mit- hodnjega leta nudi egiptskemu chell J. Rochna s 4195 W. 48 St., predsedniku Sadatu več časa za rojen v Clevelandu, zaposlen do obnovo konference v Ženevi, leta 1961 skozi 40 let kot nad- kJer bi naj Izrael in Arabci sku-zornik pri Oster Teledyne Mfg. paj iskali mir za Srednji vzhod. Co., mož Emme, roj. Koenig, oče Daniela in Rosemary Moo- tovega pogrebnega zavoda na E. z.- v. ■ ■ > - Lufthansa podviela varnosfne ukrepe Da bi onemogočila napad na svoja letalh, je Lufthansa uvedla vrsto ukrepov za svoja potniška letala. BONN, ZRN. — Potniška letala Lufthanse so Začela s tem tednom menjati čas in smer poletov, da bi otežila,'če že ne o-nemogočila vsak napad teroristov, ki so zagrozili, da bodo od 15. novembra dalje sestrelili v zraku tri letala Lufthanse, za vsakega izmed treh teroristov, ki so jih našli mrtve v zaporu po rešitvi letala Luthanse v Somaliji. Odlet in prilet letala ni napovedan točno, je le odrejen približno. Letala vzletajo naglo in se takoj vzpno čim višje, da bi se izognila napadu, pri pristajanju pa lete nizko in v nerednih rabske lige so na zaseda , , , „ , ,.vv n ju v Tunisu sklenili, daisrnTfek na določeno letališče. se bodo vodniki držav se-! Pred zacetkom pr,fa^a1 Postali 15. februarja 1978. nocl 2atemne5 v,' leta1^ l1ucl’ praV tako pred vzletom. Oxobca TUNIS, Tun. — Zunanji mi- vseh letališč je skrbno zavaro- nistri držav, članic Arabske li- vana na tleh in helikopterji o-, vv . . j u. j, ... ... odklonla scuvanje v bratomorni jge, so se tu posvetovali tri dni. pazujejo, da bi odkrili morebit- ^ AfrvivtQ^ » o položaju na Srednjem vzhodu,no nevarnost. Število potnikov v letalih MOSKVA ZVRACA KRIVDO ZA RAZHOD NA SOMALIJO Vlada Sovjetske /veze je obdolžila Somalijo vse odgovornosti /a spor, ki je pripeljal do izgona sovjetskih svetovalcev iz Somalije in do odpovedi pogodbe med Somalijo m ZSSR. ..... MOSKVA, . ZSSR. —~ Somali- ] ja mora nositi “polno odgovornost” za svojo odločitev izgona sovjetskih svetovalcev in strokovnjakov ter za zaprtje sovjetskih vojaških oporišč v Somaliji, je izjavil Kremelj. “Sovjetska stran je vzela na znanje omenjene ukrepe somalijske vlade in polna odgovornost je na somalijski strani,” pravi u-radna izjava,” ki jo je prinesla poročevalska služba ZSSR Tass. V njej ugotavlja vlada ZSSR dalje: “Somalijska vlada je u- krepala enostransko in v okoliščinah, ki so dejansko vojna, ki jo je sama začela proti svojemu sosedu Etiopiji. V bistvu je za to odločitvijo nezadovoljstvo, ker Sovjetska zveza ni podpirala somalijskih ozemeljskih zahtev proti sosednji državi in je in o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo arabski svet. Libija in ! Lufthanse se je delno zmanjšajo Egipt sta se uradno pomirila, Maroko in Alžirija pa sta si še vedno v laseh zaradi Sahare. Zunanji ministri so obsodili Izrael zaradi njegovih letalskih napadov na gverilska oporišča v južnem Libanonu, nič pa niso v tej zvezi javno omenili Palestincev v Libanonu. Sklenjeno naj bi vendarle bilo, da se mo- tako na mednarodnih kot na domačih progah. Ljudje sc v skrbeh in dajejo prediidfe*, potovanju z vlakom, četudi je daljše in manj udobno. Važno je, da ga smatrajo za varnejšega. vojni v Afriškem Rogu: Kremelj trdi, da “sodeč po sedanjih ukrepih prevladuje nestrpno osvajalno razpoloženje nad zdravo pametjo v notranjosti somalijske vlade’’. Somalija je bila do letošnjega poletja najtrdnejša zaveznica Sovjetske zveze v Vzhodni A- Etiopiji starodavni del Somalije in zahteva njegovo “vrnitev”. Že pred nekaj leti je sprožila v Ogadenu gverilsko vojno proti Etiopiji. Ta ni bila posebno u-spešna, dokler jo ni letošnje poletje podprla z lastnimi oboroženimi silami. Te so v kratki aobi zasedle večji del Ogadena in skušajo sedaj osvojiti njegov zadnji del z mesti Harar in De-ridava. Sovjetska zveza tega somalijskega nastopa ni podprla, pač pa je začela pošiljati Etopiji velike količine modernega orožja ter ji organizirati in vežbati o-borožene sile. Pri tem delu ji pomagajo Kubanci, katerih število v zadnjem času v Etiopiji naglo raste. Pri takem položaju Somaliji res ni preostalo drugega, kot da obrne Sovjetski zvezi hrbet in išče pomoč drugod. Savdska A-rabija jo ji je že dalje časa ponujala in ji obljubljala tudi posredovanje te z Zahoda. Draga odpoved potovanja WASHINGTON, D.C. — Od- dy, 3-krat stari oče, brat Teda 152 St. danes ob 9. dopoldne, v Russella Walterja in Helen cerkev sv. Kazimirja ob 10., (oba mrtva). Pogreb je iz Žele- nato na pokopališče Vernih duš. šla na davkoplačevalce. Zanemarjena odgovornost WASHINGTON, D.C. — Pregled list javnih podpirancev je doslej dognal, da v državah New York, New Jersey, Florida, Kalifornija in Illinois stanejo priseljenci, nedrzavijani, davkoplačevalce letno preko 72 milijonov dolarjev. Ti ljudje prejemajo po sedanjih zakonih podpore zakonito in v skladu s predpisi, toda dejansko so odgovornost za nje sprejeli tisti, ki so jim podpisali jamstvo za dovoljenje vstopa v ZDA. Na to svojo odgovornost so kasneje “pozabili” in je pre- Zadnje vesti friki. Tei je dala na razpolago poved potovanja predsednika svoje ozemlje za strateška voja- Carterja na tuje, predvidena za ška oporišča, od nje pa je dobi- ‘konec tega meseca, stane davko-vala vojaško in gospodarsko po- ipiačevalce najmanj $150,000. To-moč. Sovjetska zveza je organi- hko so namreč stale priprave, zirala, izvežbala in opremila 1 predno je bilo potovanje odpo-sovjetsko vojsko tako, da je bila vedano. najboljša v vsej Vzhodni Afriki. Ko se je letos sprla vojaška vlada Etiopije z ZDA in prešla na sovjetsko stran, je postal položaj za Sovjetsko zvezo težaven. Najprej je upala, da bo mogla ohraniti prijateljstvo in zavezništvo Somalije, pa k temu dodati še prijateljstvo Etiopije. V ta namen je prišel posredovat v Afriko celo kubanski vodnik Fidel Castro. Ni mu uspelo, kot ni uspelo Kremlju. Somalija trdi, da je pokrajina Ogaden v Iz Clevelanda in okolice Zadušnica— Jutri, v petek, bo ob 9. pri Sv. Vidu sv. maša za pok. Iva Zajca ob 8. obletnici njegove smrti. Narodnostni dan— V nedeljo, 20. novembra 1977 bo imela cerkev sv. Leona Velikega na 4900 Broadview Road 3. letni narodnostni dan z različnimi narodnostnimi jedmi in zabavno glasbo. Začetek ob 12.30. Nastopijo tudi slovenski pevci. Župan odpustil do 200 uslužbencev— Novi župan D. J. Kucinich je odpustil kakih 200 mestnih uslužbencev, v glavnem onih, ki jih je nastavil prejšnji župan R. J. Perk. Za svojega upravnega tajnika je novi župan imenoval svojega starega političnega sodelavca predsednika krajevne skupine Unije avtomobilskega delavstva pri Chrysler Corp. v Twinsburgu Boba Weissmana. Šolski odbor mora plačati posojila— Vrhovno državno sodišče Ohia je včeraj odločilo, da mora Šolsko vodstvo Clevelanda začeti plačevati posojila 15 milijonov dolarjev, ki jih je najela pred časom v bankah. Ta odločitev je v nasprotju z odločitvijo zveznega sodnika F. J. Battisti-ja, ki je odredil, da morajo šole v Clevelandu ostati odprte, četudi je očitno, da bo to vodilo do 19.2 milijonov dolarjev primanjkljaja. ------a----- LR Kitajska opustila vse sodelovanje v 1LO ŽENEVA, Šy. -publika Kitajska Ljudska reje formalno POVEČANO POSEGANJE KUBE V AFRIKO OTEŽUJE IZBOLJŠANJE NJENIH ODNOSOV Z ZDA WASHINGTON, D.C. -Predsednik Carter je upal na postopno izboljšanje odnosov s Kubo, ko so tam izjavljali, da bo Kuba postopno u-maknila svoje čete in svoje svetovalce iz Angole, kar je stvarno obljubila storiti še v času predsednika G. R. Forda. Obnovi omejenih diplomatskih stikov pred nekaj meseci naj bi postopno sledila normalizacija odnosov na vseh področjih. Pretekli teden so razglasili v Havani, da ni računati na nikako zmanjšanje kubanskega sodelovanja z Angolo, ampak so napovedali, da bo to še močno povečano. Število kubanskih tehničnih svetovalcev in strokovnjakov bo prihodnje leto v Angoli podvojeno. Kubanski svetovalci so postali med tem vidni tudi v Mozambiku in v Etiopiji. Predsednik Carter je pretekli teden dejal skupini u-rednikov listov izven glavnega mesta, ki nimajo v tem svojih stalnih sodelavcev, da ima Kuba trenutno v Angoli kakih 20,000 vojakov. “Kuba je dejansko zavzela položaj Portugalcev, nekdanje kolonialne oblasti v Angoli. “Mi upamo, da bo Kuba pokazala, da ima namen svoje sile iz Angole umakniti,” je izjavil predsednik ZDA, pa nato izrazil dvom, ko je dodal: “Oni se sedaj širijo v druge države Afrike, kot v Mozambik, nedavno so povečali število svojih takozvanih svetovalcev v Etiopiji. Mi smatramo to za nevarnost stalnemu miru v Afriki.” Tekom svojega obiska v glavnem mestu Angole Luan-di je podpredsednik Kube Ramiro Valdes dejal, da bo število kubanskih svetovalcev v letu 1978 v Angoli podvojeno. Radio Havana je objavil pretekli teden, da Kuba pošilja v Angolo 10,000 tehnikov, ki bodo pomagali pri razvoju Angole. V Washingtonu sodijo, da vojaški del kubanskega posega v Angolo še vedno plačuje Sovjetska zveza, da pa so o- stali . stroški Kube v Angoli veliki in hudo breme za revno Kubo. Če bi imel Castro kak namen umakniti kubanske čete iz Angole, kot je še leta 1976 dejal tedanjemu švedskemu ministrskemu p r e d s edniku Palmetu, je tega opustil po ponesrečenem poskusu posega v Zaire v letošnjem marcu in po poskusu prevrata v Luandi proti vladi Agostinha Neta v letošnjem maju. Ko je bilo nevarno, da uporniki prevladajo, so kubanske čete posegle vmes in upor strle. Uporniki so namreč v prvi vrsti zahtevali od angolske vlade, da pošlje domov vse Kubance in Ruse. « I Položaj vlade Neta Agostinha je negotov, ko ima ves južni del države pod nadzorom gverilska skupina UNITA, katero vodi sposobni Jonas Sawimbi. Ta uživa podporo plemena Ovimbundu, kateremu pripada 40% celotnega prebivalstva Angole. Sawimbi je dejal v razgovoru s so- delavcem pariškega lista Le Figaro v Dakarju, glavnem mestu Senegalije, nedavno, da se je še vedno pripravljen pogajati z Netom Agostin-hom o ureditvi Angole, toda le pod pogojem, da “morajo Kubanci iz dežele”. Brez Kubancev bi bilo oblasti Neta Agostinha in njegovega Ljudskega gibanja za svobodno Angolo kmalu konec. To ve poleg Sawimbija prav dobro tudi Neto Agostinho sam. Kubanci, ki so prišli v Angolo z mislijo, da bodo samo pomagali levičarski gverilski skupini na oblast, nato pa lahko odšli domov, so se znašli v položaju, ki jim ne dopušča vrnitve domov ne zdaj ne v bližnji bodočnosti, če nočejo dovoliti, da bo vlada, ki so jo v Angoli pomagali vzpostaviti, čez noč izginila. ZDA kubanske prisotnosti v Afriki, ki pomeni dejansko podaljšano sovjetsko roko, ne morejo sprejeti, ker je v bistvenem nasprotju z njihovimi in njihovih zaveznikov koristmi. JERUZALEM, Ur. - Uraelski osla,a IL0.MednarodM parlament je soglasno pova- , , , ... ,. , i , ‘i i , delavske organizacije, ustanove bil egiptskega predsednika 7v________ _> . - o'J J U- 1 • Združenih narodov, pa je opu- Anvarja Sadata na obisk in j , • , ¥T i s';i^a vsako sodelovanje z njo m govor pred njun. Uradno po- . v J J vabilo, podpisano od predsed- UStavila \udl Planje svo-nika vlade Begina je bilo do-Podstavljeno v Kairo po posre-' ZDA +SO d Z"aa0 Preteldl dovanju poslanikov ZDA v'f16360 stoPlIe lz IL0’ kl J1 ocl' Jeruzalemu in v Kairu. Sadat taJ°; da Pod nadzorom Sov-na povabilo še ni odgovoril, Jetsk® zvefej nJenih satelitov in četudi ja preje izjavil, da je “ra 3 1 rzav. ------o------ pripravljen iti pri iskanju miru na Srednjem vzhodu tudi v Izrael in govoriti pred njegovim parlamentom. Sadat je poletel včeraj v Da- Tirana zmerja Moskvo in Peking BEOGRAD, SFRJ. — Albanija je ob 60-letnici boljševiške revo-mask na razgovor s predsed- lucije napadla ostro Sovjetsko nikom Sirije Asadom. Ta raz- zvezo jn Kitajsko ter obe oz-govor bo verjetno odločil o račila za “izdajalki komunizma”. Sadatovem obisku v Izraelu j Ostrost albanskega napada in o njegovih morebitnih po- zlasti na LR Kitajsko je neka- S°Jih- , ttre opazovalce mednarodne po- WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je označil po- litike iznenadila, četudi je bilo znano, da so po smrti Mao Ce-vabilo predsednika Egipta Sa- tunga nastala trenja med Alba. data v Izrael na temelju nje- Rijo in LR Kitajsko gove lastne pobude za pra- ______q______ vilen korak, toda ZDA še vedno smatrajo, da glavna pot k miru vodi preko konference! Vorster dvomi v rasno vojno v Južni Afriki v Ženevi. | PRETORIA, J. Af. — Pred- WASHINGTON, D.C. — Visok sednik vlade John Vorster ne uradnik v Poljedelskem taj- verjame, da bi črnci v Južni A-ništvu je izjavil, da tam ni friki začeli rasno vojno za svoje nič znanega o kakem večjem politične pravice. Predvideva le kitajskem nakupu žita v ZDA. krajevne nemire in izgrede od PARIZ, Fr. — Francoska vlada časa do časa, ki pa bodo minili, je včeraj izročila Zvezni re- če ne bo stalne podpore in šču-publiki Nemčiji zahtevanega vanja 0d zunaj, odvetnika Klausa Croissabta, prav ta podpora od zunaj, ki ki je obtožen kaznjivega j0 smaj:ra Vorster za bistveno, postopnja v zvezi s svojim pa bo nemara preje rastla, kot klientom Andreasom Baader- pa popužčala ^ celo prestala. jem preteklo poletje pobegnil ■■■ . i ■■ — .... in se skrival. V Franciji so ga nejo Zah. Nemčiji na njeno prijeli 30. septembra in se zahtevo kot pobeglega obto-šele zdaj odločili, da ga vr- ženca, povezanega s teroristi. m AHEHiŠM/l P€«0-v!i¥A (sov-1 8117 St. Glair Ave. - 431-0628 - Oevelaud,, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sal, Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNIN Ai Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za S mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za S mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION SSATIS: United States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 lor 6 months; $8.50 lor 3 months l rid ay Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 172 Thursday, Nov. 17, 1977 Ob 60-letnici boljševiške revolucije i. vaja preko delavsko-kmetskih in vojaških svetov jetov). Predno je bila komunistična oblast vzpostavljena in utrjena po vsej Rusiji, je preteklo več let. Dolgotrajna in krvava državljanska vojna je uničila rusko gospodarstvo. Promet je obtičal, ko so bile uničene proge in razbiti vlaki. Tovarne so večji del obstale, ko se ni nihče brigal za njihovo vzdrževanje in obnovo, saj so se delavci v prvi vrsti ukvarjali s politiko. Lenin je bi dober poznavalec ljudi, zato je v okviru Novega gospodarskega reda (NEP) tem vrnil precejšen del svobode, da so ti z vztrajnim in pridnim delom obnovili rusko gospodarstvo. Komaj je bil za silo vzpostavljen red, gospodarstvo obnovljeno, so bile začasno dovoljene svoboščine na veliko razočaranje ukinjene in komunističen red so začeli uvajati na vseh področjih s povečano vnemo. (Konec sledi) Ženski zbor ‘Dawn’ praznuje 60-lelnico CLEVELAND, O. — Ženski pevski zbor “Dawn” bo proslavil desetletnico svoje ustanovitve z lepim koncertom in nastopi v nedeljo, 27. novembra |jajo slovenski r. k. škofje, je a-1977 v Slovenskem društvenem postolski sedež končno izdal li-domu na Recher Avenue v Eu- slino, s katero je eerkveno-prav-vlidu. no uredil Slovensko primorje. Še se spominjamo zborovega Koper je ločen od Trsta. Redni začetka in njegovega prvega koprski škof je postal dosedanji toncerta. Zdi se nam, da je teh | ap0St0lski administrator dr. Ja-deset let hitro minilo in da so v | nez jenko, v Trst pa pride za tem času pevke zbora Dawn ško.fa Lorenzo Belloni, doma iz mnogo doprinesle k slovenski yerone, zadnja leta pa glavni pevski kulturi v Ameriki. | študentski duhovnik na katoli- Zbor je organizirala sedanjakki univerzi «Santo Cuore». glavna predsednica Slovenske, Dobrih trideset let smo mora_ ženske zveze Mary Bostian ^ na ^ kratko ligtin0; Njegov prvi pevovodja je biljkj je y nek begedah ^ la no_ Dr. Anthony Spech zopet počaščen Pretekli teden so praznovali v Sovjetski zvezi 60-letnico boljševiške revolucije, početka komunističnega režima v Rusiji. V Moskvi in v Leningradu, pa tudi po drugih velikih mestih ZSSR so imeli sprevode ob veliki udeležbi vojaštva, ki bi naj pokazali mogočnost Sovjetske zveze. Oktobrska ali bojšcviška revolucija je končala v Rusiji ■ lado socialne demokracije Korenskega in spravila na oblast Leninovo Komunistično partijo, malo, toda disciplinirano in trdno povezano skupino, ki je imela pred seboj jasen smoter ter tudi vztrajno in načrtno delala za njegovo dosego. Rusija je bila za Evropo dolga stoletja daljna azijska država, Zahod je o njej še v začetku novega veka vedel le malo. Še največ ji je o njej povedal Janez Keben-eel, baron Proseški in Predjamski, ki jo je obiskal leta !|| 1576. Evropa sc je tedaj praktično končala na vzhodnih j mejah Poljske. Ne smemo pozabiti, da je bila Rusija! _T_„_T A1VTT. „ „ skoraj v celoti pod jarmom Mongolov (Tatarov) od bit-I TZ ke pri reki Kalki leta 1223, po kateri je Batu kan s svo- P-djuoljem zdravnik dr. An jimi silam, vzpostavil kanat Zlata hofda z glavnim me-: h“'y S** J* “ pretoki, stom v bližini današnjega Volgograda, od koder je raz- “ “iXjmTau na delegatov za devetnajsto redno konvencijo “Ameriške dobrodelne zveze”, katera se bo vršila 8. maja 1978 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. V naših pravilih je v ta namen označen mesec december za volitev delegatov in njih namestnikov. Na naši zadnji seji v mesecu oktobru je društvo sklenilo, da se poslužimo Glasila ADZ, ki je obvezno za vse članstvo. Zato tem potem vljudno vabim vse članstvo Društva Slovenec št. 1, ki je obenem ustanovno društvo naše lepo napredujoče Ohij-ske bratske ustanove, da pride na letno sejo. V zadnjih letih so naše redne mesečne seje na žalost slabo obiskane, udeležba članstva je pičla. V veliko pomoč bi nam bil hov naraščaj naših starejših članov. V letu 1977 so preminuli . Cleveland, O. — V nedeljo, 11. decembra 1977, ob 9.30 dopoldne bo važna letna seja Društva Slovenec št. 1 ADZ v Sloven-“naj dajal vsake-'skem narodnem domu na St. um po njegovi Potrebi ob delu vsakega po njegovi spo- Clair Ave. v sobi št. l kot obi-sobnosli v okviru diktature proletariata, ki jo ta iz- čajno. Na tej seji bodo volitve nje v prihodnjem letu 1978. jo široko polje dela za svoje j^0|. zac[nja ]e^a bo tU(h letos male brate , posebno po vele- na bej sejj riobjj nekdo nagrado mestih, kje-i pokvarjeni ljudje za U(jejezio0 p0 sejj bo ma]0 tako hitro zapeljejo mlade dečke okrepč,ila. v upanju, da se vidi-celo tako daleč, da se včasih mo v ve^jem številu 11. decem bra! Pozdrav vsemu članstvu ADZ! Joseph Trebeč, preds. Svn Všii vabi na novembrski fesfkal te s sredisu v Kazanu in Astrahanu. Bi Bl.0thers organizacija po- V e ^lirno mi^en poutek šele Peter veliki je odprl Rusiji okno proti Zahodu “f izju fn 'eI|m mapa jim ohran.mo.lap fomm! ir. utrdil npno moč, ko je porazil Švede, dotedanje go-ldečgkomgz Jsveti vodsfvorn toJ Vsaka letna seja ,e vazna, le-f Odarje deM obBaU^^nrnorju, ^jmogočnM |varištvom in s spiotno doWel- reter’je položil temelje’moderni Rusiji po. »hodnih °dbor"ike " dmŠtVen° vzorih. To njegovo delo je nadaljevala Katarina II., ki je že mogočno posegala v evropsko politiko. Rusija je Postala v njeni dobi ena od petih evropskih velesil. S Petrom Velikim in Katarino II. so se začele širiti v Rusijo zahodne ideje, tudi ideje, ki so pripravljale in končno sprožile veliko francosko revolucijo. Rusija, po mongolski in lastni tradiciji absolutistična država, je uničila Napo le novo vojaško silo in odločilno sodelovala pri Obnavljanju starega reda v Evropi, ki naj bi odstranil vse posledice francoske revolucije. Zmagovalci nad Napoleonom, med njimi ruski car Alexander, so mislili, da se da uro potisniti nazaj, da se da razvoj ne le usta-/viti, ampak doseženo ukiniti, odstraniti, kot da se ni nikdar zgodilo. Evropa, kot jo je ustvaril dunajski kongres (1815) in so jo varovale zmagovite sile, zlasti Rusija, je v pogledu meja doživela v naslednjih desetletjih malo sprememb, toda notranji duhovni razvoj njenih narodov je šel svojo pot. Ideje, ki jih je vrgla v svet francoska revolucija in so jih zmagovite vojske pod Napoleonom zanesle po vsej Evropi, so dobivale vedno nove pristaše — tudi v Rusiii, državi carjevega saniovladja, predvsem med njeno izobraženo plastjo. x V Zahodni Evropi so postopno opustili večino uredb starega fevdalnega reda in uvajali več in več svobode, marca 1848 je svoboda zmagala v Habsburški monarhiji, pa tudi v drugih delih Srednje Evrope. Ruska vojska je prhia še enkrat krotit revolucijo in je pokorila za avstrijskega cesarja uporno Madžarsko. Mogočno Rusijo, ki je hotela po svoje rešiti “vzhodno vprašanje” in prevzeti dediščino turškega cesarstva v Evropi, so Angleži. Francozi in Saidinijci ponižali v krimski vojni (1854-1856), ko so po dolgem obleganju zavzeli Sebastopol, glavno, rusko pomorsko oporišče ob črnem morju. Rusija, je v naslednjih desetletjih izvedla nekaj nujnih reform, odpravila podložništvo in tlačanstvo, pospešila razvoj industrije in se splošno trudila za modernizacijo gospodarstva, za napredek kulture in znanosti. V političnem pogledu je, ostala absolutistična monarhija kljub nekaterim poskusom' uvajanja demokratičnih sprememb po porazu v vojni z Japonsko (1901-1904) vse do svetovne vojne. tJpor ‘'ojakov in delavstva, sitega dolge vojno, je pometel v februarski revoluciji 1917 s carskim absolutizmom, boi j še viška revolucija v novembru 1917 pa je končala demokratični režim, ki ni znal in ni hotel zavarovati po odstranitvi carske oblasti demokratičnih svoboščin. Vladimir Iljič Uljanov — Nikolaj Lenin je uspel s svojo disciplinirano skupino boiiševikov prevladati nad ostalimi skupinami revolucionarjev in končno vzpostavil komunistično vlado po vsej širni Rusiji. Po naukih Marksa in Engelsa, prikrojenih ruskim razmeram, je uvajal nov red enakosti, ki bi znajdejo pred sodiščem. No in potem jim pomaga organizacija. Big Brothers. j Dr. Anthony Spech, katerega vsi poznamo po njegovem člove-| koljubnem delu, je član tudi te organizacije. Pridobil si je tekom časa toliko zaslug, da so ga1 izbrali za letošnjega moža letaj CLEVELAND, O. — Jesen je in ga sinoči primerno počastili. 'spet y deželi z njeriim pri-Deluti za blagor ljudi, delati ij0(j0m so se začele družab za sočloveka, je veliko, nesebič- ne jn kulturne prireditve po no delo. Tenkočutno prisluhniti naših narQdnih domovih in žup nesrečam in tegobam svojega ni;jskih dvoranah. bližnjega, pomagati z besedo, so- ( Vsako ]eto ob tem času prire_ čutjem, z materialnimi dobrina- di naivečja slovenska fara mi, z lastnim delom. Delati na Ameriki; fara sv. Vida v Cleve-področjih socialno zdravstvene- landu na Glags Avenue svoj ve_ ga značaja, pogumno pomagati A.kj n0vembrski festival, pravo Ljudem. To je delo našega glav'| jesensko veselico in s tem neka-nega zdravnika dr. Anthonyja ko obhaja svoj Zahvalni dan Specha. ^ (Ta vesela in zabavna priredi Kot vidimo dr. Spech deluje |ev prjnaša fari sv. Vida dodat-pri raznih organizacijah. Nikoli ne dohodke za vzdrževanje cerk-pa ne pozabi na svojo slovensko ye in šole Je pa ta svetovidski narodnopt, na dobrobit sloven- novemkrski festival tudi lepa akih ljudi. Zato je bil lansko priJoznost za srečanje dragih Leto upravičeno izbran tudi °d' prijateljeV in znancev, sedanjilr Federacije slovenskih narodnih in 'bivših faran0V; ki 2e vedno Koper je posta! sedež nove slovenske škofije CLEVELAND, O. — Kakor smo pred kratkim v našem listu že sporočili po “Družini”, verskem mesečniku, katerega izda- ing. Frank Gorenšek, sedaj pa1 vo stran cerlcvene zgodovine zbor že nekaj let vodi in pou-l,.,, , . • “tt „ j čuie Frank Zunan kateri ie Za! SloVenskega PrimorJa- Vse od , d v .. , . jratifikaciie osimskih sporazu- letosnu jubilejni koncert pri- , , ,, .. -v j m- I mov sem smo vedeli, da apostol- pravil res izbran spored prilju-! , - , __j____ _____________________i^jski sedež ne bo mogel vec odlašati z dokončno ureditvijo ško- nastopile fiiskih Ra- bljenih in poznanih slovenskih pesmi. Na koncertu bodo tudi solistke, v solospevu Olga Klanchar, v duetu Rosemary Marn in Mitzi Globokar, v sek-stetu pa bodo prepevale Rosemary Marn, Olga Klanchar, Ca- V naslednjem objavljamo spo-: ročilo o novi rešitvi koprskega c e r k veno-pravnega vprašanja, kakor jo je bil v soboto, 29. oktobra tl. svojim vernikom-škof-: rolyn Budan, Mitzi Globokar, j Ijanom naznanil v okviru redne Ann Troha in Emma Zupan. Na j slovenske oddaje vatikanskega sporedu je tudi nastop Carolyn j radia novi koprski škof dr. Ja-Budan, katera bo zaigrala na;nez Jenko, ki je bil tiste dni v novi diatonični harmoniki, ka-J Kirnu saj se je prav na tisti dan tero je prinesla letos iz Ljubija- zaključila škofovska sinoda, kane, domače poskočne melodije tere član je bil: in obenem lepo zapela. j “Dragi poslušalci slovenskih Pevke bo na klavirju sprem- oddaj vatikanskega radia, zlasti Ijala pianistka Valerie Foi’tuna. jše moji primorski duhovniki in Med koncertom in po koncertu1 verniki! Dovolite, da vam spo-bo za ples igral Jeff Pecon or-!ro^im veselo novico, ki je bila kester. Poskrbljeno bo za okus-'danes dopoldne uradno sporoče- na okrepčila in poživila, da ne boste lačni in žejni. Res se boste lahko prijetno razvedrili in za- na svetu. Sv. oče je podpsal dekret, da se koprska škofija pravno loči Zato sem zapisal; “da bo vse živelo”. Človeška bitja, živalice, igra' če, punčke, plesalke, vojaki in celo vlaki. Seveda vse v predmetih, ki v tistih skrivnostnih urah okrog sv. Miklavža zaživijo, posebno še v očeh otrok, hi v srcu in pred izložbami izražajo svoje mnenje in občudovanj6-v upanju, da jih bo dobri svetnik uslišal, da ... uslišal. Ko o-troci odidejo, igrače zarajajo v veselem pričakovanju in igrici se začne. Med tem pa se tjdi parklji v peklu na svoj način pripravljajo na obisk poredne-žev in “večnih oporečnikov”-Igračke bodo učenci in učenke drugega in tretjega razreda-Angelčki bodo učenke 5-, d- in 7. razreda. Parklji učenci 7. raZ' reda (čemur se jaz sam PraV nič ne čudim!) Prav tako bdd° igrali še otroci 4. razreda in drU' gi. Kot sem omenil, bo ge. Bre.,| pomagala posebno še pri pleS) ga. Silva Savernik, parklje Pa bosta pripravili za nastop gdc’ Slak in ga. Stropnik. (Za ta na stop so že kar “predobro” Prl pravljeni. Čisto moja osebna pripomba.) Igrica bo nekaj n° vega, v veselje otrok in staršev> pa tudi učiteljstva, ki se z dre bižem trudi že nekaj tednov-Seveda bo prizoroma, oZ*r° ma igrici, sledilo obdarovanje6 trok in prihod samega sv.^ 1 klavža, ki bo pač višek sreče za mladino. - Slišal sem, da bo sv. hudo zaposlen med nami P tedne decembra. Takoj naS^;_ njo nedeljo bo spet prišel in cer tokrat v dvorano Mar1^ Vnebovzete, kjer ga bodo kali z Gržinčičevo opereto -klavž prihaja ...” Sam g- GrZl11. če bi mog^ Tako bivali na tej letošnji jubilejni'd tržaške, s katero je imel^a od prireditvi ženskega pevskega j1830 skoraj 15o. let, istega zbora Dawn v nedeljo, 27. n0_(šlvofa. Odslej bo vsaka od njiju,ter glasbeni strokovnjak g- (imela svojega škofa. čič bi jo bil vesel, o tem. st bo vesel, ko med nas, o tem. sem prep pičan- bo slišal’ pa do vesei, r.u da je njegov prijatelj in PeBu. vembra ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vstopnice za koncert so že v predprodaji pri članicah zbora. Nabavite si jih pravočasno! ves lišali |di Knez položil v to delo Od koprske škofije se odcepi-;svoj trud, da tiomo spet s na odru lepe melodije mojs Gržinčiča in besedilo (v $ V jo tisti njeni deli, ki se nahajajo v Italiji in na Hrvaškem. Priključijo pa se ji tisti deli nem) g. goriške nadškofije, ki se naha- i nekaj Članice pevskega zbora Dawn l-aj0 v Sloveniji. Prav tako prav prijazno vabijo na &voi0|koprska škofija ne spada več prireditev in Vam bodo nac^vse pod goriško metropolijo, temveč prireditev hvaležne za udeležbo. Mi pa jim iz srca čestitamo in se z njimi veselimo njihovega uspeha in doprinosa slovenski skupnosti! M. L. mm domov za zaslužnega moža leta. On hoče sodelovati, pomagati, delati. K zopetni počastitvi Dr. An-Ibbnyju Spechu prisrčno cesti-! tamo, se z njim veselimo in prosimo ljubega Boga, naj mu nakloni dobrega zdravja, da bo v polni moči lahko tudi v bodoče pomagal svojemu bližnjemu na radi prihitijo k Sv. Vidu na vesele in lepe prireditve, na katerih se prav po domače zabavajo in razvedrijo. Vsi smo l&Liko ponosni na cerkev, šolo, avditorij in sestrsko hišo sv. Vida, saj je to srce in duša slovenske senkierske naselbine, doprinos skupnega nesebičnega dela za blagor, zatoči- zdravst venem in društvenem P0-, g£e jn v veselje nas vseh. dročju! M. L. “SLOVENEC” št« 8 Prihitite, dragi slovenski ljudje, v dneh od 18. do 20. novembra 1977 k Sv. Vidu na veselo praznovanje “Zahvalnega dne”. Z Vašo udeležbo boste podprli faro in se obenem prav prijetno zabavali! M. L. CLEVELAND, O. -- Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. prav lepo vabi na koncert, večerjo in ples v nedeljo, 20. novembra 1977. Lani so bili naši gosti prav zadovoljni. Zato smo letos pripravili prav tako. Naši mali pevci nam bodo predstavili nekaj lepih slovenskih in angleških pesmi in zaplesali slovenske plese. Nastop je pripravil zmožni Tom Hegler, pri klavirju ga bo spremljala Mrs. Alice Cech. Plesalce učita Mr. in Mrs. Louis Jarc. Večerja bo od 3. do 5. popoldne, program se bo pa začel ob 5.30. Sledila bosta zabaya in pod ljubljansko. To se je zgodilo točno 800 let potem, ko je 21. julija 1177 papež Aleksander III. v Benetkah sklenil mir z nemškim cesarjem Friderikom Banbarosso ter obnovil staro koprsko škofijo. Zahvalimo se Bogu, pa tudi sv. očetu, za to pomembno odločitev. Naj nas nagiba vse to, da se bomo svoje katoliške vere še trdneje držali ter da boino še bolj vdani sv. očetu. Naša koprska škofija naj živi, se krepko razvija in prinaša bogate sadove duhovnega življenja. Prisrčno vas vse pozdravljam in blagoslovljam.” (Prim. “Družina”, št. 44, Ljubljana, 14. nov. 1977!) j- Janez Jenko, škof dr. Tomca, ki živi -let v bližini fare Vnebovzete, pa malokdo ve. ^ se je takrat še mlad sale2ijaI^_ bavil s pesnikovanjem tudl ,0 to, da je mladini pripravil a odlično mladinsko opereto ^ paj z dr. Gržinčičem. Mla ki se je zbirala po salezijaa3 okrog svojih nalacl1 • bili praVl domovih, duhovnikov, ki so - .p strokovnjaki. Nekateri v ^ a umetnosti, drugi kot ro1'v^Cr|irj, itd. Spomnimo se samo ^ a^_ skih domov po taboriš čili-nimo se dela teh duhovni ^ med slovensko koroško m a v Mohorjevih domovih! Kot poznate g. Rudija- v nj6' N6 iiiožba igraš govih rokah tudi vse “poje samo grla, tudi mnogo iJlS mentov ali glasbil, kot PraV ;e. slovensko. Zato vem, da bo gov prihod sv. Miklavža privlačnost za mladino. za nas, ki bi bili radi večno i di, pa si s plešo ali sivin® . kaj takega komaj morerno^ ^ ci> WICKLIFFE, O. — Tako so krstili naši nadebudni dijaki Slovenske šole sv. Vida svojo igrico, ki jo bodo zaigrali ob ples, za katerega bo igrala Lu-1 prihodu sv. Miklavža 4. decem-žarjeva godba. Vstopnina za ve- ;bra ob treh popoldne v dvorani čerjo, koncert in ples je $5 za odrasle in $2.50 za otroke pod sv. Vida. Napisali (tako jo imenujem. sta igrico ker jo igra- 12'. letom. Vstopnice se dobijo jo otroci) ga. Silva Savernik in pri starših članov ali pa pokli-iga. Breda Lončar, ki jo tudi recite Betty Rotar (481-3187) ali. žirata. Igrica ime dve dejanji s Eleanor Rižnar (943-6158). Če'petjem in plesom. mogoče, da pridete na večer-j Prav dobro se spominjam zad- mestnik iranskega ' voščiti”. Morda le '?*xaX' smo med in z mladimi, z o ki hodijo mimo nas sreanlyern, Prireditvi vabita sami-da jih bo mnogo, ki bodo ia 9 na obe prireditvi. Zakaj ne ^ zaradi “spominov” in ^ s tega, kar bomo razbrali v nih otroških očeh. j Iran sklenil nakuP 7 radarski!? letel ^ WASHINGTON, D-C- "T ga obrambni da Je bil3 7 jo pa pridite' na koncert in ples, nje predstave, ki je bila posve- ministra je povedal, , zaključena pogodba o » £ tej za kar bo vstopnina $2 pri vrs- ’cena našim mamicam v maju, s pr0tl ^ tdi. i kakšno odrsko umetnostjo, pre-1 radarskih letal v'ZDA. ^ o(p Na veselo svidenje v nedeljo, {ciznostjo izvajanja in svojsfve-'prodaji je bil precej mor 20- novembra, v Slovenskem nosti so bili podani vsi prizori, por v Kongresu, pa je ^ je delavskem domu na Waterloo Prepričan sem, da tokrat ne bo no po posredovanju e Road! Darujmo za Rozmanovo zavetišče v Argentini! Eleanor Rižnar Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem, povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled! prav nič drugače. Vse, kar bo odobrena. nmisle' 1 ^ Kongresu so imeli P0 k0 ke proti prodaji teh elek ^gedu kef nastopalo na odru,- bo resnično ! V Kongresu so “živelo”. Razgibanost, preciz- ke proti prodaji i nost in igralsko doživetje, v iz- izpoponjenib letal Kan^’ o redni uglajenosti je bistvo po- Sovjetske zveze, tu i ’ ako dajanja, v kolikor jo jaz po- bo potrebno za nji ov znam izpod vodstva in ‘taktir- in vzdrževanje ve^ ke" te vaditeljice in režiserke, ameriških strokovnj R. Ložar: Slovenija med Srednjo Evropo in Balkanom ki pridejo. Če bo treba, bo znova in znova začenjal in se ne bo mezni ljudje kažejo pri skupnosti. Slovenci smo s seboj v novo domovino prinesli pridne roke, zdravo pamet in velik smisel za organizacijo in delo v njej. To dragoceno dediščino dela prosvetnih društev, Orlovskih od- 6. Poetika destrukcije: Vile Povodkinje, Albanci in Ameriške Kare. Marsikdo se bo nad naslovom tega poglavja ne samo začudil, temveč tudi zgražal. In prav ima. Izbral sem ga nalašč v tej bizarni obliki, da dam poudarka bizarni situaciji, ki jo poglavje obrwnava. Če ce ne motim, je bil Andre Breton, glavni teoretik in filozcf poezije in umetnosti Sur-Realizma, ki je zapisal, da je višek poezije takrat, ko se na likalni deski srečata likalnik in dežnik. Čim bolj protislovni sp elementi umetniškega dela v slogu Sur-Realizma. +o je umetnosti Nad-resnične realnosti, tembolj avtentična je taka umetnost in tembolj upravičena. In po njem sem se ravnal, kr, sem tuhtal, kaj naj dam v naslov. Balkan se običajno imenuje sod smodnika, ki se bo vsak čas vnel. Balkanci se prikazujejo kot divjaki, ki samo na to gledajo, kdaj se bodo spet stepli, v eni roki stare Manlicherce, v drugi, handžar. Ta slika in predstava je pa zelo daleč od resnice in resničnega stanja. Balkanski narodi so živeli 500 let pod turško nadoblastjo in je naravno, da so se jarma hoteli znebiti. To se jim je dokončno posrečilo z Balkansko vojno leta 1912. Toda namesto turškega jarma so si naložili na rame jarem internacijonalnih intrig in iger velesil, katere so vse hotele dobiti na Balkanu pozicijo za svoje,politične in gospodarske interese. Samo s tega vidika je mogoče razumeti usodo balkanskih narodov po koncu Balkanske vojne in že vojna med Grki ter Srbi na eni in Bolgari na drugi strani je bila rezultat mednarodnega vmešavanja v Balkanske razmere. Da se Balkan ni mogel pomiriti, za to gre zasluga vsem tedanjim evropskem velesilam: Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Rusiji, ker so zoper vmešavanje ene she nastajali potem upori in odpori narodov, naščuvani od nasprotne rile in to je bilo pravilo. V tem smislu je treba razumeti to, kar je Dr. Kalana pripovedoval o Balkanu njegov znanec na 5. aveniji v New Yorku, ki mu je zasmehljivo pravil, kako ro Albanc■ odnesli tračnice, vezi in prage, ki jih je Avstrijska vojaška uprava tam na terenu pripravila v namenu, da bi zgradila železnico, češ to je Balkan! Samo na sebi pog^edano je bilo albansko dejanje seveda neumno. toda če ga postavimo v perspektivo in naredimo nekaj primerjav, postane precej razumljivo. Na eni strani so s tem Albanci izrazili svoj oezpor proti avstrijski okupacijski sili, na drugi so jim pa tračnice v njihovih domovih gotovo zelo prav prišle, saj so jih lahke porabili pri konstrukcijah. Amerikanci 20. stoletja niso živeli pod nobeno okupacijo in niso odnesli nobenih tračnic, vezi in pragov (razen na nekaterih progah, kjer so železniške kompanijc hotele s tem ustavit promet, da so same progo razdrle), kljub vsemu temu je pa “superprosvitljeni” Amerikanec uničil 05% svojh železniških zvez in poslal vlake v muzeje, namesto, da bi se z njimi vozil, toda on se rajši vozi s — karami in z njimi je uničil ameriško železniško omrežje — in okolje! Pela avenija v New Yorku ni ravno tista cesta, ki je vir vse modrosti. Za dokaz tega navajam naslednji primer. V svojem znanem romanu “Na Drini most” (The Bridge on the Drina), ki mu je prinesel Nobelovo nagrado, opisuje Ivo Andric, kako je Vezir neke pomladi : klenil zgraditi pri Višegradu čez Drino most. Od vseh strani tedanjega sveta so prišli delavci, tehniki in speci-jalisti m pomisliti moramo, da je to bilo leta 1571. Kmalu je prišel kamen h kamnu in zače1 se je že kazati lok mosta. V tretjem letu gradnje je od nekod pNšel med drugimi kmeti, ki so morali na prisilne delo - a mostu, tudi Radišav iz Unista. Kmalu je zbral okoli šene druge kmete in delavce in jim povedal, da je most dober samo za Turke, ne pa za rajo, za rajo da je brod čez Drino pri Višegradu Čez in čez zrdosti. Nekaj jih je pridobil na svojo stran in so hodili ponoči podirat most ter raztrosili novico, da ga podira Vila. Pristaši podiranja so bili vsi: Mohamedanci in Kristjani. Abidacja, vodja gradnje, je najel dva ogleduha, ki sta končno izsledila Radi.šava kot dušo odpora in ga izročila oblasti. Najet cigan je ubogega kmeta razčetveril in ga po nalogu oblastnika nataknil na kol, kjer je čez mnogo ur umrl. Tak upor zoper napredek in civilizacijo pa ni bil nobena balkanska specijaliteta, temveč je bil splošen pojav. Zasavski brodniki so z mešanimi čustvi gledali železnega konja, ko je začel sopihati med Ljubljano in Zidanim mestom ir nazaj, ker so videli v tem konec svojega zaslužka. \ mnogih krajih Fvrope in Amerike so se ljudje upirali teinu, da bi bile železnice v bližini njihovih krajev, zato so jih države gradile daleč izven mest in so ljudje morali potem hoditi več kile metrov daleč na postaje. Letalo Concorde je lahko začelo pristajati v New Yorkr šele po odloku Vrhovnega sodišča. Balkan je v tem fmiclu na vsakem dvorišču človeških bivališč, posebno v ZD. No doubt about this! Albanija je po mnenju paleolingvistov in paleoetnologov izredno zanimiva in za znanost važna dežela. Daši so se v novem veku tam nreelih nomadski Vlahi, je v dialektih dežele še vedno mogoče najti ostanke starega Traško-Ilirskega jezika, ki so ga prvotni Albanci govorili v davnih stoletjih. Dežela je polna arheoloških najdišč, skozi njo je vodila v letih 150-130 pr. Kr. zgrajena rimska Via Egnatia, ki je vezala starodavni Dyrachium-Drnč s Solunom in tudi z Bizancem. Med prvo svetovno vojno so avstrijski arheologi in umetnostni zgodovinarji invehtarizirali te spomenike in oMDine in so dobili o deželi boljše vtise kot Dr. Kalanov prijatelj. Tega pa ne omenjam na podlagi kake konzultacije knjig, tem -eč na podlagi razgovorov z dunajskimi znanstveniki, ki me kot študenta niso smatrali za premajhnega, da bi o tem z mano razpravljali. Nihče c more tajiti dejstva, da so Balkanski Slovani v vseh časilr uživali zanimanje in pozornost sveta. Projicirano na Slovenijo, najdemo Dr. Janeza Ev. Kreka, profesorja teologije, ki spodbuja semeniščnike, naj študirajo zgodovino Balkanskih in BizantinsLin Slovanov in rezultat tega je pri pisatelju F. S. Finžgarju roman ‘Fod svobodnim soncem”. V naših baladah najdemo celo vrsto pesnitev, katerih predmeti so vzeti iz zgodovine Balkanskih narodov. Anton Aškerc je v baladi ovekovečil smrt Carja Samuela, ki je ob pogledu na svojo vojsko, katero je pod goro Bjelasico premagal bizantinski cesar Bazilij II, Bulgarokto-ups, to je yhtjgle'’ Bolgarov, in nato dal vse može oslepiti, od kapi umrl. Iz zgodovine Bosanske vojne je roman “Gospodin Franjo”, ki ga je napisal Franjo Maselj-Podlimbarski, katerega je med av- ' Coffelt. Vsem darovalkam in strijsko vojno leta 1914 dala cenzura zapleniti, a je Slovenska pomočnikom Bog plačaj! Matica vse preostale izvode zazidala in s tem rešila. I * Po Berlinski pogodbi sc narodi zadihali bolj svobodno živ- OBLETNICE PRAZNUJEJO: manjkovalo domačih moči, so jim priskočili na pomoč Čehi in nekako takole povedal svoje mi- Selak je v AD 17. oktobra t.l. vzgojili vso prvo na domačih šolah vzgojeno generacijo učiteljev sli: “Za vsako delo — dragi go- j zapisal par pripomb k “Dnevni-risanja in slikanja. Naš prof. Anton Bezenšek je učil v Bolgariji |sPod Klavdij — za vsako delo, ku mojih spominov” in popra-stenografijo. Podobne razmere so vladale v Srbiji. .Po aneksiji jkl ste Sa storili za nas, smo Vam j vil tam par napačnih datumov Bosne m Hercegovine je Monarhija v Sarajevu zgradila in orga- lob teJ izredni priliki vsi, prav,in imen, za kar sem mu samo nizirala Zemaljski muzej B. L H., ki predstavlja najtiulj^o muzeje Balkana in na njih so sluzili kot kustosi taki ljudje, kot je bil Carl Putsch, eden največjih strokovnjakov za rimsko zgodovino Podonavja in Balkana. Ko sem leta 1927 položil rigoroze na Dunajski univerzi, je bil Putsch dekan fakultete in mi je čestital v srbohrvaščini. Naši potopisci kot je bil župnik Josip Lavtižar, so opisovali Balkanske Slovane, njih domove in kulturo. V prvi Jugoslaviji je veliko število naših ljudi službovalo v Srbiji in v Macedoniji. Meje severa so se pomaknile na jug. Po koncu druge svetovne vojne so se pa razširile meja Balkana na sever in zdaj tečejo skozi kolodvore na Dunaju, Muenchenu, Stuttgartu, Zuerchu. Duesseldorfu, in po Švedskem in še drugod. Iz obojr:hi okoliščin je mogoče zaključiti najmanj to, da je Balkan gospodarska sila in prva naloga bodočega trgovinskega ministra slovenske države, če do nje sploh kdaj pride, bo ta, da bo navezal tigovske shke z Balkanskimi deželami, pa če je to komu prav ah ne. Industrializirana Slovenija sigurno ne bo izvažala svojih industrijskih izdelkov v industrijske dežele zapada, temveč na Balkan. Predokus tega smo dobili že v prvi Jugoslaviji, ko so velike trgovske firme spremenile svoja imena in jim dodale prefiks-Jugo, i*-. pr. Jugo-Bruna, Jugo-Češka, Jugoslovanska tiskarna, ki jigarna, Jugo-Raditator, Jugo-Grafika itd. ----------o----------- Iz življenja Slovencev v iilwankeeju MILWAUKEE, Wis. — Pra- življenja sta praznovala ugled-vijo, da se velike stvari ne do- na Slovenca in zvesta člana dru-segajo le z močjo in silo, temveč štva Triglav Ivan in Vida Jakoš. tudi z vztrajnostjo. Kdor dela in Društvo in številni prijatelji ji-se trudi za visoke cilje, ta se ne ma k temu pomembnemu dne-bo premišljal pri tem delu tudi Ivu iskreno čestitajo. Naj Vama kaj težkega pretrpeti, vztrajali Rog da še lepo in dolgo bodoč-bo do konca. Vedno bo priprav- nost! Bog Vaju živi! Ijen na razočaranja in težave, Dne 8. novembra je praznoval 65-letnico življenja delavec v dal odvrniti od ciljev, za katere , vinogradu Gospodovem č. g. ve, da so veliki, lepi in dobri, j Klavdij Okorn. K temu vesele-Bog vedno blagoslavlja tiste-J mu in radostnemu dnevu se s ga, ki stremi za tem, da bi dru-!čestitkami pridružujemo tudi štvo utrdil in okrepil, kljub mo- j vsi stari znanci od Sv. Janeza in rebitnemu nerazumevanju ali j vsi Triglavani. Z ozirom na Va-nehvaležnosti, ki jo kdaj posa-|še dolgoletno bivanje in pasti- rovanje med nami bi radi tu zapisali samo nekaj kratkih spominov na Vas. Ko so leta 1952 župnijo sv. Janeza prevzeli lemontski oo. frančiškani, je prišel za prvega župnika č. g. Aleksader Uran1 kar, ki je bil obenem tudi supe- sekov, socialnih ustanov-zadrug, rior čez vse frančiškane v A-hranilnic in posojilnic, gospo-jmeriki. Radi prenapornega dela dinjskih šol, knjižnic in še več drugih človeku koristnih ustanov je v tistih težkih in zatiranja polnih let z vso vnemo posredoval našemu narodu ravno Dr. Janez Ev. Krek. Ni še dolgo tega, ko je pisal v Ameriško Domovino o Krekovih velikih delih dr. Ludovik Puš, kjer ga imenuje naj večjega Slovenca vseh časov ... Sad smisla za organizacijo je da imamo Slovenci tiskarno A-meriške Domovine in Ameri-kanskega Slovenca, da imamo tiskarno nabožnega lista Ave Marije, da imamo organizacije,; kakor so: KSKJ, Zarja, Sloga, Slovenska ženska z;veza in druga društva. Pevski zbor pri Sv. Janezu obstoja že vsaj od Teta 1922. Od prvotnih pevcev je živ še samo Mr. Stefan Hojnik. Mlajše društvo je S.K.D. Triglav, Slovenska kulturna radio ura, ki oddaja že več let in pošilja v slovenske domove vsako so iz Avstralije poklicali č. g. Klavdija na pomoč, ki je bil čez leto dni že imenovan za župnika. Tako ste, dragi g. Klavdij, postali naš župnik in duh. vodja Triglava, ki je bilo takrat še v razvoju. Razmere so se v tistem času pri župniji začele naglo spreminjati. Staro cerkvico je vzela gradnja veleceste in so jo podrli. Nadškof je ponudil lepo zemljišče na Cold Spring Rd. Zdaj je lepo tam. Predno se je vse to uresničilo, je bilo za Vas veliko križev in težav — velikih skrbi in dela. Poleg Dachau-a je to naporno delo gotovo do-sti pripomoglo, da Vam je zdravje oslabelo. Morali ste se podvreči operaciji in vzeti daljši počitek... / Triglavu ste šli vedno na roko. Še v stari, rnali dvoranici smo dobili prostore za društveno delo, potem v stari Lužarjevi ‘ štacuni” in “končno v povili nedeljo od poldne do ene ure prostorih dvorane sv. Janeza, domačo pesem, besedo in mplo- j kjer ste napi nudili priložnost dijo. Prav tako obstoja tu že 8 za igre, telovadbo, petje in Šlo-j let Misijonski krožek (MZA), ki vensko šolo, kjer ste večkrat Ur vrši svoje dobrodelno poslanstvo di sami učili, s tem, da podpira slovenske mi- | Pred petimi leti, ko ste obha-1 sijonarje in misijonarke na te- j ali 60-letnico življenja, so se renu, z zbirko prostovoljnih pri-Izbrali Triglavani, da Vam v spevkov posameznikov in z de--znak hvaležnosti poklonijo pla-narjem vsakoletnega misijon- Reto, na kateri so bile zapisane skega piknika.. besede: “Svojemu d'4io,vpemu * 'vodju č. g. Klavdiju Okornu za V nedeljo, 24. okt., je krožek, 80-letn.ipo iz hjvaležposti pokla-pripravil v dvorani sv. Janeza jnja Š.K.D. Triglav, 1972. Naprodaj o peciva, katerega so da- ke.to je izročil takratni predsed-rovale naše žene (27 po štpvi- pik društva Jož,e Ornik.) Nato lu). Kavo k pecivu v dvorani je je spregovoril večletni predeed-skuhal sam župnik rev. Jerom nik'društva Franjo Mejač, ki je Sellak. Nekateri so namreč rad' , med dvugV11 rekpl: “Prepričan posedali ob dobrem pecivu in sem, da d apes p,e bi ipieii dru-kavi v dvorani. Izkupiček je bil štva, č.e pe bi imeli p. Klav-lep: 307 dolarjev, nameni 911'di j ;i, ki j p-.vselej, kadar je Rilo misijonom. Vso zadevo je v ce- društvo'v nevarnosti, da se razleti pripravila predsednica Mici id.e, nastopil odločno — včasih vsi iz srca hvaležni. Rečem pa, da je ves dobiček Vaš. Zakaj? Vsa Vaša dobra dela, ki ste jih storili za nas — so Vaša. Hvala Vam! Tajnik Rozina je dodal še misel iz tistonedeljskega evangelija, ki govori o talentih. “Vsak od nas je prejel od Boga različno mero talentov. Vam, dragi gospod Klavdij, jih je odmeril zvrhano. Znali ste jih uporabiti in nobenega niste zavrgli. Zdaj te svoje talente v veliki meri delite nam, vsem nam, ko nas učite, vodite in nasvete dajete. V času, ko je društvo Triglav kupovalo nujno potrebno zemljišče, iz katerega so pridne roke članov ustvarile prijeten košček domače, lahko tako rečemo, slovenske zemlje, ki se imenuje lepo urejen Triglav Park, ste navdušeno podprli lepo zamisel in tudi k temu finančno pomagali. Kadar je bila pri kapeli maša, sta nam od tam dajali nauke. Veselilo Vas je balinanje. Marsikdaj bi odnesli zmago, da bi se Vam zdravje ne bilo poslabšalo... Dragi gospod Klavdij! Te skromne vrstice vzemite za spomin in darilo k lepemu slavju 65-letnice. Naj Vas dobri Bog ohranja, da še mnogo zdravja in moči polnih let in veliko uspehov med rojaki vaše nove župnije sv. Štefana! * Prišla nam je na ušesa novica, da prav te dni (11. nov.) tudi č. g. Pelagij Majhenič “Lemontski samotar” praznuje 65. leto svoje starosti. Tukaj je zelo poznan, ker vedno rad obiskuje naše prireditve in koncerte, vsaj enkrat na leto pa prihaja k svojemu bratu Erniju in družini na potrebne počitnice, kjer se vedno dobro počuti in oddahne. Poznamo pa gospoda Pelagij a še posebno po njegovem srebrnočistem tenorskem glasu, katerega pa rad “špara” za “boljše” prilike. Boljša prilika je zanj prijetna družba, kjer tudi drugi znajo peti. Zadnjič pa, ko so bile velike slovesnosti v Lemontu za Baragov dan, smo opazili, da so ga iz srede velike dvorane vpričo vseh navzočih poklicali k mogočnemu zboru za pomoč. Poznalo se je — petje skupnih zborov je bilo res zelo mogočno — slovesno. Dragi gospod Pelagij, naj dobri Bog ohranja Vaš lepi glas in Vas še dolgo, dolgo let! Živijo! hvaležen. Tako so moji spomini pregledani in s popravilom tudi res točni. Saj veš, Peter, staramo se in pozabljivi postajamo. Takrat, ko smo v Italiji skupaj več let taborili, smo imeli še vse sile v telesu in lepe glasove. Telovadili smo, prepevali smo in se tistemu življenju skoraj privadili. Potem smo se pa na vse štiri strani sveta razšli. Spomini pa so ostali vsem isti. Bog Te živi, Peter, in pošlji z “Otoka” še večkrat kak glas! Vsem srečen Zahvalni dan! France Rozina -----o------ Izdelovanje zobotrebcev še ni opuščeno Ponekod na Dolenjskem še vedno izdelujejo zobotrebce, ko je izdelovanje ostale suhe robe že močno opuščeno. Največ jo izdelujejo za spominke, manj za dejansko porabo. Jože Anžič z Ilove gore je stari mojster za izdelavo zobotrebcev. Začel jih je izdelovati, ko je bil star 5 let in jih izdeluje že nad 60 let. Lani jih je v treh mesecih izdelal 15,000 butaric, katerih vsaka ima po 20 zobotrebcev. Vse je izdelal na roko in jih prodal zadrugi in prekupčevalcem po 30 par butarico. Letos upa, da bo mogel dobiti za butarico po 35 par. MALI OGLASI HIŠA NAPRODAJ Lastnik predaja enodružinsko hišo na 21480 Westport Ave. v Euclidu, blizu E. 222. ceste. Za ogled odprto v nedeljo od 2. pop. do 5. pop. Kličite 731-8664 (172-173); For Rent 5 room apartment, 16109 Waterloo Rd. Apply in Person (171-176); BUY NOW 2.5 acre improved site on Lorain Rd. (Rte 10). Commerial Strip. Net price 99K to PRINCIPALS. Write: G. A. Marget, P.O. Box 305, North Olmsted, OH 44070. (171-174) For Rent Downstairs, 6 Rooms. 74st and Donald Ave. Call Milt at 881-6816. (171-174) • Potovanja skupinska In poedinci • Nakup aii najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov ta obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. h. Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 41105 Phone 431-3500 I, Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL- HOUSE FOR SALE 278 E. 214 St. 3-4 bedroom Colonial, Wood-burning fireplace. Formal dining room, paneled den, modern kitchen, finished 3rd floor. Wi bath. Divided basement, gas-heat, paneled recreation room with bar. Two car garage. Treed lot, patio and barbekue. 200 ft. deep lot. $61,000. Tele. 732-7350. (171-172-173) Help Wanted Help Wanted. Woman or Couple to take care of semi-invalid lady in St. Vitus area. Modern living; quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Av**. 391-3333. (x) Help Wanted Light Assembly work. Some shop experience necessary. East 131 St. near freewuy.—451-6666. (168-175) HELP WAITED Beautician — liluclid area NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Experienced. Full or part time. — 481-XU' *'425 Watp-lfw R*i. Še nekoga imamo v mislih, to je nam vsem poznani “štajerc” Jože Ornik. Bil je rojen 12. dec. 1912. Torej bo 12. decembra dopolnil 65 let svojega pestrega življenja. Že doma je bil vzoren Grel in prosvetni delavec. Ker je bil sin velike kmetije, so ga dali v Kmetijsko in vinarsko šolo, kjer se je kot dober študent usposobil po modernih metodah in načinih voditi posestvo Žal je mlademu fantu vojna vihra pretrgala vse nade, vse lepe načrte. Zapustiti je moral tudi on z drugimi številnimi rojaki domovina in iti na tuje. Ko je po dolgi poti končno prišel v miren pristan v Ameriki in sem v Milwaukee, kjer si je kmalu našel družico po srcu, mlado in postavno deklo Vero ;zi Waukegana. Oba sta postala člana Triglava, kjer je Jože si svojo prirojeno pridnostjo kmalu pridobil velik ugled in so mu člani zaupali upravo Parka. Tega je vodil vrsto let, nato pa je bil izvoljen za predsednika. Tisti čas, pred petimi leti, ga istočasno, kakor č. g. Klavdija društvo počastilo s primerno plaketo v zahvalo za njegovo nesebično delo in daje srečo Te- MALI OGLASI SOSTANOVALEC Samski moški išče sostanovalca. Oglasite se osebno na 19611 Kil-deer Ave. ali kličite 481-1594 ali 946-1824 za osebni dogovor. (170-173) Following preferred. Excellent salary and commission. 481-3775 or 944-2777 (169-173) Assemblers Needed No experience ijiecessary. Apply at Virden lighting, 6103 Longfellow Ave. 431-3618. (173); Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (173) Hiša naprodaj V Euclidu je naprodaj ranč s 3 spalnicami in kletjo za nizkih 40. George Knaus Realtor 481-9300 (172-173) Housekeeper Live in 3 days a week or more. Shaker Square Apts. 2 Adults. Must like dogs. 921-7722 (170-173); Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša z novim ogrevom, na novo preurejena, z 2 spalnicama, 1%' kopalnico, malo kletjo, zaorto verando spredaj in zadaj, dnevna soba s preprogami, kuhinja z ugraje-nim štedilnikom in nečico. 1024 E. 69 Št. tel. 391-3113 Nikola Gornik (178) Iščejo snažilko Lep dom blizu rapida išče snažilko za dva