vVZ^AND
f-yutittCQ.,.
NO. 180
Domovi m
J't&h'f
yn> Ar t,
n227

^o“07 Lant8'* ‘N SPIRIT
A- IW' E Plg/Mll—HOIWE
••'t :Al&i:«UskA ■. • >;••• >*;

LANGUAG6 OMLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Egiplska obramba l strogo pripravljena

Povečana egipfccka bojcviiosl
spravlja v nevarnost premirje ob Sueškem prekopu.
Kairo, Egipt. — Egiptske oborožene sile ob Sueškem prekopu so v najstrožji pripravljenosti, poroča poluradna novinarska služba MENA. čete . imajo hkaz odgovoriti “takoj in z vso silo” na vsako izraelsko oporišče, ki bi začelo streljati na nje. “Temperatura vojaškega položaja se stalno dviga,” pravi poročilo.
To zatrjuje, da so egiptovske letalske, kopne in pomorske sile v naj strožji pripravljenosti 2a vsak možen nastop sovražnika in odgovor nanj.
Izraelska vlada je izjavila že Pfed nekaj dnevi, da je Izrael pripravljen na vsako morebit-nost. Obrambni minister Moshe Uayan, pa tudi načelnik glavnega stana vojske gen. Bar-Lev sta izjavila, da se je nevarnost novega spopada povečala in da Pride lahko vsak čas do novih bojev.
Tajnik ZN U Tant je tudi v svojem letnem poročilu glavni skupščini, ki se je zbrala danes k svojemu 26. rednemu zasedanju, opozoril na nevarnost na' Srednjem vzhodu, kjer sta obe strani 13 mesečno premirje izrabili za okrepitev svojih oboroženih sil. Tako bo nova vojna, če do nje pride, veliko zagrize-nejša in hujša, kot je bila junija 1967. Obstoja tudi velika nevarnost, da nove vojne, če jo ne bo nrogoče preprečiti, tudi ne bo nrogoče omejiti samo na sile Srednjega vzhoda.
krasi gradi §m orožje
TEL AVIV, Izr. — Izrael ima od vsega začetka težave z oskrbo z modernim orožjem za svojo narodno obrambo. V začetku je dobival lahko orožje iz Češkoslovaške, kasneje pa se je povezal s Francijo in skupno z njo razvijal moderno orožje za svojo obrambo. Nekaj časa je teklo vse gladko, nato pa je De Gaulle temu nenadno napravil konec. Od tedaj je Izrael v glavnem odvisen od dobav letal in drugega modernega orožja od ZDA.
Ta odvisnost Izraelu ni ljuba, ker se zaveda, da utegne biti zanj v določenem trenutku u-sodna. Tako se je že od vsega začetka prizadeval za razvoj lastne oboroževalne industrije in v tem tudi kar lepo uspel. Izrael se oskrbuje sam z vsem lahkim orožjem in strelivom, navezan pa je še vedno na tujino y pogledu modernega težkega orožja, kot so letala, rakete, topovi in tanki, pa tudi vojne ladje.
V zadnjih letih se je kar na tihem lotil dela tudi na tem polju. Poročila trdijo, da ima Izrael v delu tri nova moderna jet bojna letala, izdelana po francoskem Mirage 3 letalu, ki se je tako odlično obneslo v vojni leta 1967. Prav tako gradi Izrael lastne rakete več vrst, nov tank in manjše vojne ladje.
Nixon dobi podaljšanje pooblastil za nadzor gospodarstva
Sovjeti dobavili Egiptu
velike helikopterje
London, Ang-. — To novi-
c° so zvedeli v Londonu, ne Korejo je pa prav razumeti, ^hano je na primer ameriško izkustvo z velikimi helikopter-L v Indokini, da so take pre-vozne “ladje”, ki prenesejo na ehkrat do 80 vojakov s polno v°jno opremo, uporabne le v določenih slučajih. To velja tudi za Egipt, ki bi take helikopterje rad uporabil, da premelje svoje vojake cb Sueškem Prekopu izraelskim četam za
Lrbet.
Kako bi se to obneslo, ne vedo. Vsekakor taki helikopterji miso šivanke. Izraelski vohuni bodo hitro zvedeli, kje so skriti- Moskva je v 'zadnjem času Poslala 16 takih helikopterjev v Egipt, 4 pa je ta imel še od
Treje.
WASHINGTON, D.C. — Kongres je dal predsedniku že 1.
1970 pooblastilo za nadziranje gospodarstva. Nixon je ta zakon porabil šele 15. avgusta 1971. zvezne vlade.
Dnevni kopi pifejs ped strožji nadzori
Kongres razpravlja o zakonskih osnutkih, ki naj preprečujejo zlorabo dnevnih kopov.
WASHINGTON, D.C. — Kopanje premoga in rud, ki leže neposredno pod zemeljsko površino, je v Ameriki zelo razširjeno. Delo se vrši v tako imenovanih dnevnih kopih, ki jih je mogoče najti v vseh državah, posebno v ohajski. Bivši guverner F. J. Lausche se je mnogo trudil, da bi zavrl to kopanje, ki postopoma spreminja našo deželo vsaj v začasno puščavo. Podjetja se namreč otepajo vsake obveze, da bi razkopano zemljo zasule in poskrbele, da tam zopet oživijo vse vrste rastlinstva. Rudarska podjetja, posebno premogovniki so imeli pri' oblasteh zmeraj toliko vpliva, da so preprečila vsake zakonodajo na tem polju.
Sedaj se je stvar obrnila na bolje. Kongres je že začel v pristojnem odboru predstavniškega doma obravnavanje 19 zakonskih načrtov, ki skušajo zajeziti zlorabe pri dnevnih kopih. Seveda potek obravnavanja ne bo šel gladko, kajti premogovniki bodo še zmeraj skušali vse skupaj zavlačevati.
Upajo, da bo zakon prebrodil do poletja drugega leta vsaj v Kongresu vse težave. To upanje temelji na dejstvu, da sedaj že par zvez premogovnih podjetij predlaga, naj se rudarstvo te vrste, stavi pod nadzor, toda čegav? Premogovniki bi radi videli, da pride čim več nadzora pod države, dočim želijo rudarske unije izključno nadzor
MODNE Sili BODO DALE JUGOSLAVIJI NOVO POMOČ
J SK1 |	______
15 na Zemljo, so Zahodne države z Zahodno Nemčijo in ZDA na čelu bodo dale
Jugoslaviji novo finančno pomoč GOO milijonov dolarjev v raznih oblikah, da bi jo gospodarsko podprle, ko nastopajo za njo težavni časi menjave vodstva.
lek star kes Lime,
aia m iajstarefši
STONY BROOK, N.Y. — Kos Lunine skale, ki sta jo D. Scott in J. Irwin pripeljala v vesoljski ladji Apollo
upali, da bo prvotni kos Lune.
Ko so kamen natančno preiskali, so dognali, da je star okoli 4.15 bilijonov let, je torej res zelo star, pa vendar ni kos prvotne WASHINGTON, D.C. — So- sodelavec kanclerja W. Brand-skorje, ki je nastala pred 4.6 delavec “Washington Post” ta, nekdanji komunist Herbert bilijoni let.	iDan Morgan poroča iz Beo- Wehner se je nedavno sestal v
Omenjeni kamen je za 150 mi- grada) da ZT>A in vsaj še pet Zagrebu s Titom in njegovimi lijonov let starejši od onih, ki so c|rugih zahodnih držav pri-{sodelavci, ki so odgovorni za jih z Lune pripeljali preje, pa pravija nekako 600 milijonov'organizacijo finančne moči iz je vendar še vedno 450 milijo- do]arjev finančne pomoči Ju-,tujine
nov let mlajši od početka sonč- !g0S]aviji> da bi jo okrepili in j VCCJX UC1
nega sistema. Njegova sestava nsposobili preživeti težavne ča- plačilo dolgov, oziroma
podpira teorijo, da je bila nek.................................
daj Luna čisto tekoče telo
Večji del pomoči bo šel za
za od-
se, ki bodo sledili odhodu Tita log tega plačila. Tako je Itali-z vodstva. Trdijo, da je gospo- ja že obljubila novo ureditev Skala je po sodbi geologov darsko zdravje ključ neodvis-‘zapadlih 75 milijonov trgovin-splavala na vrh, xer je po svoji nos^j Jugoslavije od Sovjetske skih kreditov. ZDA upajo, da teži in gostoti bila lažja od dru- zveze_ g sv0j0 neodvisnostjo bodo uredile odložitev plačila gih sestavnih delov Lunine mase prjSpeva Jugoslavija tudi k po- zapadlih 60 milijonov Jugosla-globlje v njeni notranjosti. iudi imirjenju in varnosti v evrop- vijj vsaj do časa, ko bo .prišel zemeljska skorja je lažja od pla- gkih 0dn0sih.	{prihodnji mesec Tito na obisk.
3ti globlje v njem notranjosti. v pripraVah za pomoč so po- Glavni delež, okoli 200 milijo-r-—-°	~.	,	. leg Združenih držav Zahodna nov dolarjev pomoči, bo prišlo
lijoTa «v glasb" P“ mi~lNemčija, Velita Britanija, Svi- iz Zahodne Nemčije.
Iz Clevelanda in okolice
I
1
'ca, Francija, Italija in Medna-! rodni monetarni sklad. Diplo-
Priprava pomoči Jugoslaviji od strani Zahoda je bila objav-
Slovenski sv. misijon—
Pri fari sv. Kristine na 222. cesti v Euclidu se je včeraj pričel slovenski sv. misijon, ki bo trajal do sobote, 25. septembra. Vsi slovenski verniki vabljeni!
Deveta obletnica—
Jutri ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Anno Mivec ob deveti obletnici njene smrti.
Četrta obletnica—
V	četrtek ob 7:50 zjutraj bo darovana v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Mary Gerl v spomin četrte obletnice njene smrti.
Trideseti dan—
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mihaela Štefanica, očeta ge. Ivanke Malič, 6809 Bayliss Avenue, in ge. Marije Novakovič, Lakewood, kateri je umrl 21. avgusta na Stojanskem vrhu v Sloveniji. Rokoborba—
V	četrtek se bosta v Areni na 3717 Euclid Avenue borila za prvenstvo ZDA v težki kategoriji rokoborbe The Sheik in Bobo Brazil. Začetek ob osmih
I zvečer.
Ufs'HJiS pfS HBsITs til tfagi jmatski viri sodijo, da bosta pri- ijena pretekli teden, ko je bilo CLEVELAND, O. — Dobra	tegnjeni	tudi Japonska in	Ni-	sporočeno, da pride ta teden v
mera in vaga v nebesa pomaga,	zozemska. Neposredni cilj	po-	sredo, 22. septembra, v Beo-
so rekli nekdaj na Slovenskem,	moči je	ustaliti gospodarstvo,'grad na obisk sovjetski partij-
V Ameriki ta rek nima dosti	ki kaže	vrsto težav, vse	od	ski vodnik Leonid Brežnjev. Zapuščene zgradbe
veljave, kot kaže uradno poro- divjajoče inflacije do velikan- Qd njega pričakujejo, da bo	podrli—
čilo zveznega urada za mere. 'skega primanjkljaja v zunanji;ponudil Jugoslaviji večje sov-[ Mestni svet je sinoči na svoji Povprečna ameriška družina trgovini. Ta bo letos nemara'jetsko posojilo in gospodarsko; sej- 0d0bril sredstva za poru-etirih članov utrpi vsako leto presegel bilijon dolarjev.	pomoč, če se bolj odmakne od genje j/g zapuščenih zgradb v
približno $150 izgube pri naku-, Zahodni finančni strokov- Zahoda in se znova nasloni na r.lznih delih mesta. Preje je bilo pih, ker je dobila manj blaga/ k. S0(j5j0> da bo Jugoslavija ,Sovietsko zvezo-	! odobreno porušenje 105 lakih
kot ga .je plačala ab na, ker je morala občJtno zmanjšati rast', S sovjetsko pom rjo v Jugo- zgradb,
plačala več, kot bi bilo treba. gvojega gospodarstva, če ne slaviji nimajo najboljše skuš- “naravno” kopel $50 kazni— Dober del tega naj bi bile “na- ^ dobila večjih kreditov za nje. Niso le pozabili, kako jim Na Delavski dan so se šli trije pake”, večji pa je kraja. ^ plačilo svojil/ zapadlih dol- je Moskva dala večji kredit, ko miadi ljudje hladit goli v Tin-Vsak pregled skoraj pokaže, ^ ^ -šče To bj utegnilo so se z njo po snrrti Stalina le-, ker’s Creek. Nekdo jih je videl
Veljavnost zakona poteče 30. aprila 1972. Ne bo več dol-
Dosedaj je postalo okoli 2 milijona akrov površine žrtev
go v veljavi. Med senatorji in! dnevnih kopov. Ker trenutno kongresniki vlada mnenje, da je vlada v tej industriji konjunk-treba zakon že sedaj podaljšati jtura, mislijo, da bo doletela vsaj do konca 1972. V Kongresu enaka usoda še dva milijona računajo, da ta predlog ne bo 1 akrov v prihodnjih 10 letih, naletel na težave. Pristojni od-
bori bodo začeli o njem govoriti že ta mesec. Bela hiša je s to akcijo zadovoljna.
Prirodni plin tudi
V Veliki Britaniji
London, vei. Brit. — Do
Prihodnjega leta računajo, da bodo potrošniki plina v Veliki Lritaniji rabili že nekako polovico naravnega namesto p: dobljenega iz premoga.
Mehko količine naravnega pli-3:15 so namreč odkrili na Nizo-2eniskem, pa tudi na dnu Sever-nega morja. Ta plin rabijo se-daJ že tudi v Britaniji.
da zapakirane količine hrane, ne . v’ * J	.
m _ Uh sprožiti notranji nemir m
S 1,'UZiJ.Li IIULI Ulji IICIIIAI m PO- j v*'*______j. -	, _	^	^
tehtajo toliko, kot je na niih ivečati'spore TeT napetostTmed !maja 1958, ko so se odnosi lordu, kjer je včeraj sodnik J. označeno. V zavitkih ki so za-l meznimi republikami. jmed Moskvo in Beogradom zo-prti, je manj kosov, kot je na ^ ^^	^	„„ hotele'p61 ohladilL
ta 1955 pomirili, pa ga ukinila in prišli so pred sodišče v Bed-so
A. Zingales kaznoval vsakega z
njih navedno in slično. Tudi | Zahodne države so vseh vrst tehtnice in črpalke na nuditi Jugoslaviji pomoč skup-
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
gasolinskih postajah niso vedno točno in pravilno nameščne — vse seveda v škodo kupca.
Imamo zvezne, državne in krajevne urade za nadziranje mer in prodaje pakiranega blaga, toda te so le malo uspešne v vršenju svojih nalog.
no preko Mednarodne banke, kar pa je Beograd odklonil s predlogom, da se bo z vsako od držav, ki so voljne sodelovati, pogajal posebej in sklenil z njo poseben sporazum. Celotna zamisel naj bi bila spro-jžila Zahodna Nemčija. Osebni
Severni Vietnam žrtev vremenskih katastrof
Večinoma sončno in hladno. Najvišja temperatura okoli 65.
SAIGON, J. Viet. — Severni Vietnam ni imel letos samo običajne deževne dobe, ki še ni končana in bo trajala še do srede oktobra. Doletela ga je še hujša nesreča. Deževni nalivi so bili tako dolgi in silni, da so spremenili večji del dežele v močvirje, ki je podkopalo vse, kar je bilo do sedaj u-stvarejega s človeškimi rokami. Edino Hanoi je pri tem dobro odrezal, ostal je cel in kolikor toliko poraben za človekovo bivanje. Nalivi so rodili poplave, ki so uničile velik del plodne zemlje.
Dežela je zadnje čase končno dosegla pridelek riža, ki je v normalnih letih kril domače potrebe, in ga ni bilo treba uvažati iz Kitajske in Burme. Sedaj se je morala zopet obrniti na Peiping, naj ji pomaga iz zadrege. Na drugi strani je vlada pozvala kmete, naj takoj začno pripravljati zemljo za novo setev, da bi prebivalstvo čim preje lahko živelo od lastnega pridelka.
Poročila ne povedo, ali bo ta poziv uspešen, ne morda radi sabotaže kmetov, ampak radi tega, ker so kmetje
zaradi povodnji zgubili svojo vprežno živino, pa tudi vse stroje za obdelavo zemlje. Na drugi strani je povodenj pregnala ljudi iz njihovih stalnih bivališč. Potikajo se po deželi, ker se v poplavljene rodne kraje še ne morejo vrniti.
Voda je napravila tudi pravo razdejanje v naseljenih krajih. Redke so hiše na deželi, ki bi mogle služiti za bivanje. S popravili hiš je tudi velik križ. Na eni strani manjka ljudi, ki bi popravljali stavbe, na drugi strani pa ni dosti orodja ne stavbnega materiala na razpolago. Stiska za ljudi je pa tako velika, da je vlada morala odpoklicati s front cele vojaške oddelke, da pomagajo obnavljati deželo. Vlada sicer trdi, da to nič ne vpliva na potek vojaških o-peracij, res pa je, da so primeroma majhne po obsegu in žrtvah vojskovanja. Zatišje na frontah je treba vsaj deloma pripisati vremenski katastrofi, ki je zadela Severni Vietnam.
Razdejane so tudi prometne žile, posebno ceste, ki
so preje služile za avtomobilski promet. Porušene so bencinske postaje in poprav-Ijalnice za motorna vozila. Poplave so dalje uničile jezove in namakalne sisteme, dalje transformatorske postaje in električno napeljavo. V mestih primanjkuje hrane, posebno riža, ki ga je treba nadomestiti s pšenično in koruzno moko. Celo v Hanoiu imajo le 60% potrebnega riža za delitev na nakaznice.
Koliko vpliva vremenska katastrofa na vojskovanje, je težko reči, verjetno pa je, da je tako malo vojaških spopadov ravno radi tega, ker je povodenj uničila prometne zveze in je premikanje čet otežkočeno.
Vremenska nesreča ima verjetno tudi nekaj političnih posledic. Iz Hanoia poročajo, da so vodilni komunisti zaskrbljeni. Ne govorijo o tem niti besede, toda njihovi obrazi jih izdajajo. Imajo namreč dve vrsti strahu:	bodo trenutno bolj
navezani na kitajsko in sovjetsko pomoč. Posebno jim bo potrebna sovjetska pomoč v strojih in orodju, ki
jih je na Kitajskem le težko dobiti.
V	Hanoiu se bojijo, da bodo v Kremlju to priliko izrabili in začeli pritiskati znova, naj se Hanoi odloči za resne razgovore o premirju. Večje je v Hanoiu tudi nezaupanje do Peipinga. Vedo, da bo Nixon hotel pritegniti kitajske diplomate v posredovanje za mir na In-dokitajskem. Ako bi se kitajska diplomacija dala pregovoriti za tako akcijo, potem bo kitajski pritisk na Hanoi hujši od sovjetskega, dočim bo Hanoi prav sedaj radi vremenske katastrofe nadpovprečno odvisen od Peipinga.
V	oktobru obišče Hanoi predsednik ZSSR N. Pod-gorny. Morda bo takrat dana Sovjetom prilika, da se potegnejo za mir, če jih bo volja. Tudi s tem računajo v Hanoiu. Značilno in sumljivo je namreč, da je Moskva ravno sedaj objavila podrobno, kaj vse je po letu 1955 poslala v Severni Vietnam, da drži vietnamske komuniste nad vodo. Čemu vse to prav sedaj, se sprašujejo v Hanoiu.
Zadnje vesti
BRUXELLES, Beig. — Zunanji
globo $50.
Mesto dobilo novih $278,200 za najem odpuščenih delavcev
Včeraj je mesto Cleveland dobilo od zvezne vlade novih $728,200, da bo lahko poklicalo nazaj na delo novo skupino odpuščenih uposlencev.
ministri šestih članic Skupnega trga so včeraj tu na svojem posvetovanju odločili, da ni čas za kake ukrepe proti
gospodarskim korakom ZDA.	„ , v.
Na nov posvet o tem se bodo Kong. IVilils za udeležbo
zbrali v novembru.
NEW YORK, N.Y. — Danes se začne 26. zasedanje glavne |
potrošnikov pri nadziranju cen in plač
WASHINGTON, D.C.— Znani skupščine ZN. To bo eno naj-1 kongresnik W. Mills je še zme-zanimivejših in najvažnejših v i raj za idejo, naj bodo v odborih, zadnjih letih. Prihodnji me-! ki bodo po 13. novembru nadzi-sec bo glasovanje odločilo o rab cene jn plače, zastopani tudi tem, kdo bp zastopal v ZN' potrošniki. Podjetja so proti Kitajsko, samo Peiping ali del- temu, tudi Nixonu ideja ni sim-no tudi še Tajpej. Važna in patična. Mills vztraja pri sve-ostra bo razprava o položaju jem stališču in ga utemeljuje Srednjem vzhodu, dolga takole:
na
bodo pogajanja o izbiri novega glavnega tajnika, ker se je Tant po 10 letih odločil, da ima tega posla dovolj.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so izvedla danes enega največjih letalskih napadov na protiletalsko obrambo, topništvo in rakete, do 40 milj severno od Demilitarizirane cone v Severnem Vietnamu. Ta je vedno znova streljala na ameriška letala nad Južnim Vietnamom in bližnjim Laosom.
SAIGON, J. Viet. — Vladne sile so s podporo ameriških helikopterjev, borbenih letal in enega rušilca, ki je blizu obale U Minh gozda v skrajnem jugozahodnem delu republike, v teku enega tedna bojev na tem področju pokončale kakih 600 rdečih vojakov. Tudi same so imele precej izgub.
BELFAST, S. Ir. — Eksplozija v glavnem mestu Severne Ir-
Eoj proti inflaciji ima namen, da koristi potrošniku, posebno tistemu, ki ima nizke dohodke. V odborih, kot jih zamišlja vlada in jih hvalijo podjetja, so pa zastopani samo delegat j e proizvodnje, ddlagatov potrošnje pa tam ni. Zato se bo ponovilo to, kar se godi že sedaj: podjetja in unije se končno sprazumejo na višje plače in mezde, podjetja pa stroške za take sporazume prevalijo na potrošnike. Tega bi ravno ne amelo biti.
Spor bo verjetno prišel pred Kongres. So izgledi, da bo Miil-sovo stališče zmagalo.
— Moderni toplomer je star komaj 200 let.
ske je ranila 25 oseb. Bila naj bi delo Irske republikanske armade, ki je v zadnjih dneh prav uspešna s svojimi napadi na vladne položaje in vojaške postojanke.
Ameriška Domovina
nKSTMUjHBn
s r * »i % i
Cxl7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.K1 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 180 Tuesday, Sept. 21, 1971
Danes se začenja jesensko] zasedanje glavne skupščine ZN
Ko so Združene narode pred več kot četrt stoletja u-stanavljali, so hoteli popraviti napako Društva narodov, nastalega po prvi svetovni vojni z nalogo, da bi prepreča-valo nove vojne. Združeni narodi so dobili lepo ustavo, vrsto organov in celo načrt za stalno vojaško silo, ki naj bi hodila delat mir in red po svetu po sklepih Varnostnega sveta Združenih narodov.
Kmalu se je pokazalo, da so Združeni narodi prav tako nesposobni vršiti svoje naloge kot nekdaj Društvo narodov. Kadar sta bili obe glavni sili sveta, Amerika in Rusija, na eni strani, so ZN uspešno vršili svojo nalogo. Kakor hitro sta si bili ti dve navzkriž in vsaka na svoj strani, so bili ZN hromi. V Koreji je uspelo nastopiti Združenim narodom proti rdečemu napadu samo zato, ker je bila Sovjetska zveza toliko nerodna, da se je tedaj začasno umaknila s sej Varnostnega sveta, kjer je imela pravico veta.
Tedaj so imele Združene države v Združenih narodih tako premoč, da Sovjetska zveza ni mogla niti misliti na zmago kakega svojega predloga, če so se mu ZDA uprle. Moskva se je tedaj stalno sklicevala na “ameriški volivni valjar” v Združenih narodih. Sovjetska zveza je dobivala le glasove svojih satelitov, vse ostalo je glasovalo z ZDA. Osamljena je bila ZSSR tudi v Varnostnem svetu, zato je tam vedno znova uporabljala svojo pravico “veta”. Tedaj ni bilo v ZN niti 50 članic.
Čas enega četrt stoletja je napravil veliko razliko. Danes je v ZN 127 članic, o “ameriškem volivnem valjarju” ni več sledu, ZDA ostanejo često s svojimi predlogi v manjšini, med tem ko je Sovjetska zveza dostikrat zmagovita. Kako je do tega prišlo?
Po korejski vojni sta ugled in vpliv sovjetskega bloka v svetu, posebno med državami Azije, začela postopno rasti. Velika Britanija, ki se je že preje umaknila iz Indije in dala tej svobodo ter neodvisnost, je dala to tudi Burmi, Cejlonu, nato še Maleziji. Spoznala je, da je čas kolonializma minil in se odločila svojim kolonijam prostovoljno dati svobodo in državno neodvisnost. S precejšnjim u-piranjem je temu zgledu sledila tudi Francija, druga glavna kolonialna sila sveta, pa tudi Nizozemska in Belgija. Nastala je številna skupina novih držav v Aziji in v Afriki in si začela ogledovati svet. Vse so hotele v Združene narode, katerih članstvo je iz leta v leto rastlo in bo nemara že v kratkem doseglo 130.
Nekatere od teh članic imajo komaj nekaj 10,000 prebivalstva in gospodarsko ter politično ne pomenijo nič. V glavni skupščini imajo vendar prav tako en glas kot Združene države Amerike ali Sovjetska zveza. Enakost je da-m93s geslo v svetu, ko gre za pravice, ni jo pa, ko gre za dolžnosti!
Enakost v glavni skupščini naj bi odtehtala veto pravica petih velikih sil v Varnostnem svetu Ker so nekdaj ZDA stale na stališču, da ima glavna skupščina pravico z dvetretjinsko večino odločati tudi mimo vetov Varnostnega sveta, je ta tedaj kljub sovjetskim protestom izgubil del svoje veljave.
Kljub nasiljem v Vzhodni Nemčiji, kljub surovemu, trdemu vojaškemu nastopu na Madžarskem leta 1956 je vpliv Sovjetske zveze v svetu in v ZN. vztrajno rasteh
Pokojni indijski vodnik Nehru, pokojni indonezijski predsednik Sukamo, ganski predsednik Nkrumah, egipt-ski Naser in jugoslovanski Tito so organizirali blok neodvisnih držav, ki je hotel igrati samostojno vlogo v mednarodni politiki, posebno pa v Združenih narodih. Precej časa mu je to uspevalo, končno pa je propadel, ko so zginili s pozorišča Nehru, Sukamo, Nkrumah in Naser. Tito se je nekaj časa močno prizadeval, da bi blok “nevezanih” obnovil in okrepil, pa mu ni uspelo. Lanski posvet v Zambiji je bil preje polomija kot uspeh.
Sovjetski uspehi v vesolju, znanosti in tehniki so pomagali rasti sovjetskega ugleda in vpliva po vsem svetu, vztrajna sovjetska propaganda, pa tudi spretno izrabljana gospodarska in vojaška pomoč so širili in utrjevali sovjetski vpliv po vsem svetu, posebno pa na Srednjem vzhodu, v Afriki in Aziji, postopno celo tudi v Latinski Ameriki, kjer je ZSSR dobila oporišče na Kubi.
Porast sovjetske vojaške, gospodarske in politične moči v svetu v odnosu do ZDA se je začel kazati tudi v Združenih narodih. Vedno več držav, članic ZN, je glasovalo v Združenih narodih s Sovjetsko zvezo, med tem ko se je krog ameriških prijateljev začel krčiti in postajati negotov.
V času vietnamskega vojskovanja je ugled ZDA dosegel že kar nizko raven in njihovi predlogi so dobivali skromne večine ali pa so propropadali. Ameriški in sov-, jetski blok sta se trla med seboj v ZN, neopredeljeni pa so potegnili z enim ali drugim, kakor jim je bolj kazalo. Raje
so še tvegali jezo ZDA kot jezo ZSSR, ker so iz skušnje vedeli, da ZDA naglo pozabijo take stvari.
Letos stoje ZN pred veliko spremembo. Ljudska republika Kitajska s 750 milijoni ljudmi je bila vse od svojega začetka izven ZN, ZDA so ji zaprle vrata in jih držale zaprte do letos. Zdaj so se odločile L. R. Kitajski ta vrata odpreti in ji pustiti zavzeti njeno mesto v ZN. Kot v mednarodni politiki tako bo zdaj tudi v Združenih narodih začela L. R. Kitajska igrati svojo vlogo. Brez dvoma bo dobila krog držav, ki bodo podpirale njena stališča in predloge, pa četudi v začetku majhen.
Z vstopom L. R. Kitajske v ZN bodo ti pridobili na svojem ugledu, ne pa na svoji moči. Ostali bodo še vedno v prvi vrsti le svetovni oder za javno razpravljanje mednarodnih vprašanj in sporov. Soglasje bo doseči še težje, kot ga je bilo sedaj, kajti namesto dveh glavnih blokov držav bodo trije, vsak s trdnim, močnim središčem, skupina “ne-predeljenih” pa bo izgubila še tisti pomen, ki ga je imela doslej.
1
BESEDA IZ NARODA
i
i
J
fare, marveč tudi iz vseh drugih, naj pridejo k filmskim slikam, ki nam jih bo v obilni meri pokazal v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Pravi, da kaj takega še nismo videli in slišali, kar nam bo on pokazal in povedal.
REV. JAKOŠ, župnik v Žužemberku na Dolenjskem, pa je bil drugi dobrodošli duhovniški gost na nedeljskem kosilu pri
j u	id v.,	. Sv. Vidu. Tudi ta je, podobno
dobro znamenie. Po poročilu je	,	.	,
bilo vseh dohodkov skupaj!kotRev Zaletel, eden izmed ro-$253,551, izdatkov pa $271,186.91. majr;,ev: kl se 2e udelezl1 skupaj
ftovioe od Sv, Vida
CLEVELAND, O. — “FARNO OZNANILO” od tega tedna vsebuje med drugim tudi finančno poročilo za preteklo poslovno leto, tj. od julija 1970 do julija 1971. Kakor je iz njega razvidno, je imela župnija sv. Vida v tem obdobju več izdatkov kakor pa dohodkov, kar ni
Kakor je bilo ustno objavljeno pri vseh nedeljskih sv. mašah, med postavkami, ki sestavljajo
z drugimi romarji i z starega kraja posvečenja slovenske kapele Marije Pomagaj v Wa-
sko cerkev.
Kakor g. Vinko Zaletel tako tudi g. Jakoš pravi, da ne bo pozabil gostoljubnega župnišča, odnosno cerkve sv. Vida! Oba se nas bosta spominjala pri oltarju. Hvala jima!
ROMANJE K MARIJI, Materi božji v Frank, O., imamo clevelandski Slovenci prih odnjo nedeljo, 26. tm. Kdor se še zanj ni priglasil, naj stori to takoj. Voznina je samo $3, odnosno za otroke do 12. leta $1. Tam bomo imeli ob 11. dop. sv. mašo. O-pravil je bo g, dr. P. Krajnik. Vrnitev od tam bo ob štirih pop. En bus odpelje ob 7.30 zjutraj izpred cerkve Marije Vne-bovzete v Collinwoodu, drugi pa ob 8. izpred Baragovega doma na St. Clairju.
S. J.
pregled dohodkov, manjka poJ sMngtonu, D.C., sredi pretekle-
stavka nekaj nad $4,000, katera §a meseca in ki je potem ostal
je po pomoti izpadla iz pregled-] f niekaJCasa SVOJclh ^ te^ n-ce	I deželi. To nedeljo je imel pri
Sv. Vidu drugo ali veliko slo-FARNO KOSILO, katero sO|Vensko sv maš0 ob polenajstih. pripravile s pomočnicami tudi,Rojakom je zelo hvaležen za iz-iz drugih župnijskih cerkvenih|kazano ljubezen in dobroto, ka-organizacij članice 011 arnega {.er0 so mu ob tej priložnosti iz-društva v veliki dvorani pri SvJkazali s svojimi darovi za hinj Vidu, je izredno lepo uspelo. Či-' sto gotovo, da še nikoli doslej v tolikšni meri, kot je tokrat.
Nanj so prihitele ne samo tako rekoč vse družine iz fare sv. Vida, marveč tudi številni rojaki od drugod. Bila je to posebna, izredna vsefarna prireditev župnije sv. Vida. Vse je bilo odlično organizirano. Kaj bi bilo, če ne bi bilo tako! Koliko negodovanja bi bilo! Tako pa je potekalo vse, kakor bi bilo namazano. Vsa čast ge. Mariji Otoni-čarevi, ki je s svojimi pomočnicami v kuhinji vse tako pripravila, in ge. Mary Marinko, ki je v dvorani vse tako lepo urejevala! Njima in vsem drugim, katere so jima bile v pomoč, vsa čast in zahvala. Kosilo je bilo zelo okusno, izdatno, tako da tem ženskam za vnaprej ne bo potrebna nobena prop aganda več, kadar bodo spet organizirale kaj podobnega. Vsi farani smo bili veseli, najbolj pa je bil gotovo vesel župnik č. g. R. Praznik, ki je lahko uvidel, da njegovi ljudje še močno ljubijo faro in da so pripravljeni zanjo tudi kaj žrtvovati, če vidijo, da je potrebno.
REV. VINKO ZALETEL, ki ga mnogi med nami osebno poznajo še iz taboriščnih let, se je tudi udeležil nedeljskega farnega kosila pri Sv. Vidu. Ni se mogel načuditi, kaj slovenski ljudje v Ameriki vse zmorejo.
Rekel mi je, da mu je hudo žal, da ni pripravil filmskega aparata, da bi vse, kar je videl, fil-mal, da bi potem lahko pokazal rojakom doma na Koroškem, na Goriškem in Primorskem. Pa sem mu rekel, da bo za kaj takega še imel priložnost, če bo le še kaj časa ostal med nami.
K Sv. Vidu ga je povabil župnik č. g. R. Praznik, naj bi prišel v pomoč tukajšnjim duhovnikom. Kot je znano, se je č. g.
Jožef Falež od Sv. Vida vrnil v domovino, č. g. Julij Slapšak pa je ta mesec na počitnicah pri svojcih v Ljubljani, tako da pri
SCansaške drobtinice
KANSAS CITY, — Pred letom je naš dnevnik Kansas City Star priobčil novico o 50-letnem delovanju naših treh sester v sirotišnici St. John’s Home. Drugi dnevnik Kansas City Kansan ni hotel zaostati. Že čez 3 dni je poslal posebnega poročevalca, naj poizve kaj več o teh treh sestrah, ki že tako dolgo delujejo v Domu. In tako smo lahko brali kratke življenjepise teh naših slavljenk in še njih slike smo z “zanimanjem presojali”, če so res dobro zadete te naše “zlate” sestrice: Pulherija Ambrožič, Petronila Kožar in Prak-seda Amšek. 15. avg. so v Le-montu praznovale zlati jubilej redovnega življenja, a fara sv. Ivana Krstitelja je želela pripraviti še posebno lep “zlati” dan sestram, ki so vzgojile večino faranov. V soboto, 11. sept., ob 5.30 zv. se je vršila slavnost najprvo v cerkvi in potem v dvorani. Umljivo, da smo bile tudi me pri Sv. Družini povabljene in smo se z veseljem udeležile.
I
Sv. Vidu res rabijo pomoči. G. I Pridružile smo se v procesiji Zaletel je imel včeraj prvo ju- sestram, ki so za ministranti tranjo sv. mašo, ta teden pa bo (spremljale svoje sosestre v cer-maševal vsak dan ob pol osmih kev. Bilo nas je kar lepo števi-zj. Za v nedeljo, 3. okt., zvečer lo. Tako smo imele tudi me pri-ob pol šestih pa že danes vabi ložnost “marčati” in to ne v kak vse rojake, ne samo iz vidovske protest, ampak v božji zadevi —
za Boga, Cerkev in v znak se-strinske ljubezni... Za demonstracije pa šolske sestre do sedaj, hvala Bogu, še nismo našle časa. Smo obložene z delom za mladino...
Zvonovi so zvonili, orgle so bučale, pevci na koru so v pesmih izražali, kar so čutila srca naših slavljenk. Sv. maša v zahvalo Bogu je bila prelep dar jubilantinjam. Cerkev je bila natlačena z župljani. Vsi so tudi prejeli sv. obhajilo za te svoje vzgojiteljice. Vem, da so bile sestre v dno srca ganjene, ko so videle, da so se vedno nove in nove vrste pomikale proti obhajilni mizi. Dva gospoda sta dolgo delila sv. obhajilo. In vsa sv. obhajila so bila dokaz, da njihovi nekdanji varovanci ljubijo Boga in da so tudi one ljubljene ...
Msgr. John Horvat, župnik, njih nekdanji učenec, je služil sv. mašo. V lepo zamišljenem govoru je orisal delovanje treh sestra, ki so zvesto držale obljube, storjene pred pol stoletjem. Ni bilo vedno lahko. Bilo je veliko trpljenja, neprestano delo, mnogo razočaranj, a tudi veliko sreče, ki je Bog ne odteguje svojim izvoljenkam. Ves čas so se trdno držale vzgojnih etičnih principov, kar je posebno velikega pomena v sedanji dobi, ko se tudi v katoliške šole vtihotapljajo krivi preroki. Naj Bog blagoslovi njih delo še v bodočnosti! Naj blagoslovi tudi njih učence, ki imajo srečo, da jih vzgajajo te vzgoji mladine posvečene sestre, še na mnoga leta! Škoda, da ni prostora za cel govor — bil bi lepa poklicna pridiga. Sicer je pa vzgledno življenje samo glasna pridiga.
Po sv. maši so slavljenke sprejemale v dvorani čestitke. To vam je bilo rokovanja, objemov, poljubov! Kar smilile so se nam. Ni hotelo biti konca dolgim vrstam, še me, ki smo udobno sedele in so nas dobre duše kar naprej zalagale s ‘pun-chom’ — bil je vroč večer — smo želele, da bi že kmalu vse minilo. Uboga “trojica” pa ni imela časa si obrisati pot s čela, kaj šele, da bi mogla srkniti kaj hladnega. Darila so sprejemale odbornice, ki so “presenečenje” zamislile. Vse je bilo lepo urejeno, da je šlo gladko naprej, čeprav se je nam, ki smo samo čakali, zdelo, da traja predolgo.
Doma v sirotišču smo si kar same postregle z dobrotami na papirnatih krožnikih, da ni bilo treba pomivati posode. Pridru-ižile so se nam še slavljenke, vse trudne, izčrpane, a nasmejane. “Saj je samo enkrat v življenju,” so dejale in skrile utrujenost v blažen smehljaj ...
“Zdaj pa mi dovolite, da vam še kaj drugega povem o naši “zlati” trojici.
S. Pulherija Ambrožič se je najbrž prismejala na svet v Ribnici. Kdaj? Si ne upam povedati, ker nimam ušes zavarovanih. šolala se je v domači šoli in pozneje eno leto v Mariboru pri šolskih sestrah. Pridružila se jim je 1. 1921. Takoj po prvih obljubah so jo poslali predstojniki v Ameriko, kjer je študirala na St. Paul. Obenem je u-čila pri Sv. Štefanu v Chicagu — bila je med prvimi sestrami, ki so prevzele šolo. Njen ustanovitelj je bil p. Kazimir. Prva prednica je bila s. Sebastijana, ki se jo Čikažani še vedno radi spominjajo. Potem je s. Pulherija odšla k sosedom Hrvatom na Throop St. Tudi v Cleveland jo je zaneslo. Tam je obiskovala St. John’s College in “muštrala” male Hrvate na 40. cesti. Nazadnje je priromala v Kansas City, ki se ji je tako zelo dopadel, da je svoj kovček spravila kar na podstrešje. Določili so ji učilnico z lepim razgledom. Tam se je udomačila in priljubila učencem 3. razreda. 28 let jih z veseljem sprejema in vsako leto jih pošlje naprej v četrtega,
Domovino je že dvakrat obiskala in vsakikrat, ko se vrača v Ameriko, se ji zdi slovo težje, kot je bilo prvo ... V Ljubljani ima sestre. Ena sestra je milo-srdnica v Zagrebu. Njen brat živi v Clevelandu. Bog blagoslavljaj še zanaprej njeno delo med malimi 3. razreda. Včasih jo “vlečemo”, če misli umreti v 3. razredu. Pravi, da ima vedno druge učence, da je vsak zase silno zanimiv, da je treba iti s časom naprej in uporabljati nove načine pouka — torej je kar srečna...
S. Petronila Kožar je tudi Kranjica, doma iz Dolnje Pire-šice. Bila je izurjena šivilja in prišla v Maribor 1. 1920. Prihodnje leto, 1921, je postala novinka šolskih sester. Po obljubah so jo poslali v Ameriko v Kansas City, Kans. Poverili so ji v sirotišnici St. John’s Home mesto ekonomije. Od takrat do danes je zvesto vršila svojo dolžnost. Skrbela je, da niso sirote nikoli bile lačne. Vsi trgovci o-beh mest Kansas City jo poznajo in jo pokličejo telefonično, kadar imajo kaj za sirote. Peki je nikoli ne razočarajo — St. John’s Home še ni bil nikoli brez kruha v vseh 50 letih. Še med svetovno vojno so sestre lahko delile torte šolskim otrokom, da so jih nesli domov. Sirote so raj še imele kruh. Sestra Petronila je ena glavnih opor si-rotišča. Bog ji daj še zdravja, da bo še veliko storila za Boga in sirote. Ona in s. Praksida sta tudi edini sestri v naši provinci, ki nista bili nikoli prestavljeni. Obe sta že 48 let v St. John’s Home, Kansas City. Me vse druge smo pa, kot poje pesem: Danes tukaj, jutri tam, kamor me popelje cesta.
S. Prakseda Arnšek je iz “zelenega Štajerja”, v Gotovljah jo je zibala mamica. Spoznala sem Ivanko, ko je pela pri Sv. Jožefu v Celju na koru. Kako je prišla v Celje k šolskim sestram, pa ne vem. Od tam je odšla v materno hišo v Maribor. Izučila se je za otroško vrtnarico; postala je redovnica 1. 1921. Skupno s s. Petronilo sta odromali v Ameriko pred 48 leti — po dveh letih redovnega življenja v materni hiši. Svoj B. A. je dobila v Avila College, Kansas City, Mo., preje pa je v počitnicah študirala na De Paul v Chicagu. Nekaj let je učila pri St. John’s razne razrede. Ko so ustanovili otroški vrtec, ga je ona prevzela in od takrat vlada malim brez presledka. Vzgajala je stare mamice in matere sedanjih njenih malih. Vsi njeni učenci in učenke jo še vedno nosijo v srcu. In vsak se z ljubeznijo živo spominja, kako so mali obhajali rojstne dneve.
Sestra Prakseda ima zadaj razredu “toy house”, hišico, kateri sme gostiti malček, ki ima rojstni dan, svoje štiri prijatelje. Dobrot je seveda deležen ves razred — a privilegirani “gostje” se smejo gostiti v hišici. In se tudi igrati v nji, ko se drugi učijo! To je v otroškem življenju nekaj tako umetnega, pomenljivega, da ne morejo pozabiti. A sestra Prakseda ne razvaja svojih malih. Tudi kaznuje prav po svetopisemsko, kadar hoče mali s svojo trmo skozi zid. Dobi v roke male razgrajače, trmaste deklice, a ob koncu leta so cicilizirani, da učiteljica 1. razreda nima nobenih sitnosti. Vse leto, jih uči kako igrico, da nastopijo na odru. Letos so krasno vprizorili “Snegulčico”. Njih slika je bila v Kansas City Kansan z njih imeni. In pohvale nič koliko — vse v veselje mamic... Naj živi s. Prakseda! Bog jo blagoslovi in njene malčke.
» s. M. Lavoslava
Sodelujmo, pišimo!
CHICAGO, lil. — Več novic iz vseh krajev, kjer žive Slovenci po Ameriki in Kanadi, naj bi bilo v Ameriški Domovini! Cita-telji in prijatelji lista naj mu pišejo o svojih vtisih, poročajo o-sebne novice, novice v svojih društvih in klubih in o svojem delu, kadar le utegnejo. Tako prosijo pri našem listu.
Veliko nekdanjih zvestih dopisovalcev je odšlo v večnost. Nastala je praznina ne samo pri njihovih družinah, v njihovih domovih, temveč tudi pri Ameriški Domovini. Nekateri so izčrpali svoje moči in utihnili. Novih sotrudnikov skoro ni.
Sodelujmo, pišimo vsi iz vseh krajev Amerike in Kanade in iz ostalega širnega sveta, posebno pa iz večjih slovenskih naselbin Kolorada, Washingtona, D.C., iz Illinoisa, Indiane, Minnesote, Pennsylvania, Wyominga. Kanadski čitatelji iz vseh krajev njihove širne domovine naj polnijo kanadsko prilogo Ameriške Domovine z novicami iz Winni-pega, iz Sudbury j a, iz Lethbrid-gea, iz Britske Kolumbije, iz Hamiltona, Montreala in od drugod!
Ameriška Domovina je naš list, list nas vseh v ZDA in v Kanadi, pa tudi drugod po svetu, kamor prihaja in kjer jo beremo. Dandanes je z vsemi listi na svetu težko, celo oni v Slovenji, ki so vladne ustanove in jih vlada podpira, tožijo, da ne morejo izhajati, da imajo vedno izgubo! Ameriška Domovina se drži nad vodo s podjetnostjo, požrtvovalnostjo in vztrajnostjo nekaj ljudi. Podprimo njihov napor, pomagajmo jo jim ohranjati, da ne bo nekega dne ugasnila, kot je toliko drugih slovenskih in tujih listov pred njo! Tr-četrt stoletja je vzdržala, naj-starejši slovenski dnevnik na svetu je, sodelujmo z njo, pomagajmo ji, da se bo ohranila in praznovala svojo stoletnico. Z dobro voljo nas vseh bo to mogoče doseči!
S skupnimi močmi za slovensko besedo!	M. E.
IZ NAŠIH VRŠI
SLOVENSKI PREGOVORI
Mlado protje se lahko vije.
Kar te ne grize, kar te ne je,
morda z žalostjo, ker vsakega pusti, da praskajo drugi ljudje.
pogreša... B. A. degree je do-^	___
bila v Avila College, Kansas Ci- Kdor s sosedi rad v miru živi, ty, Mo.	j s plotom posestvo si ogradi.
West Allis, Wis. — Drago u-redništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine in en dolar za tiskovni sklad. Ameriško Domovino rada berem, saj nam prinaša veliko zanimivih in različnih novic, veselih in žalostnih.
Posebno rada berem vesti iz naše lepe Slovenije in pa zanimive povesti.
Želim Vam mnogo nadalj nega uspeha in Vas naj lepše pozdravljam!
Mrs. Anton Kastelic *
Benton Harbor, Mich. — Spoštovani! Sporočiti Vam moram žalostno novico, da je 12. avgusta umrla moja ljubljena sestra. Vaša naročnica in vneta bralka Ameriške Domovine Mrs. Anna Schnell, Rockdale, lil. Prosim, ustavite pošiljanje časopisa.
Zadnjih šest mesecev je bivala pri meni v Michiganu in videla sem, s kakšnim veseljem je prebirala slovenski list. Ved-no ga je težko pričakovala. Hvala Vam za redno pošiljanje in za ves Vaš trud.
Želim Vam veliko uspeha pri Vašem delu in Vas najlepše pozdravljam!
Mrs. Catherine Farwell *
Manhattan Beach, Fla. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljamo ček za celoletno naročnino.
Ameriška Domovina nam je vedno bolj pri srcu, jo zelo radi prebiramo, saj je v njej veliko lepega in zanimivega pisanja.
Želimo Vam mnogo uspeha ter Vas vse prav lepo pozdravljamo, karo tudi vse znance in prijatelje, posebno pa še naše v Torontu.
Družina Bogdana Kovačiča
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Ontario brez parlamenta
V ponedeljek, 13. septembra, je predsednik ontarijske vlade William Davis prosil predstavnika krone, naj razpusti pokrajinski parlament in razpiše nove volitve. Prebivalci Ontaria bomo torej šli na volitve dne 21. oktobra letos. Da bodo volitve še letos, se je čutilo v Ontariu že nekaj časa, zlasti pa zadnjih šest mesecev, odkar je prevzel Vlado novi voditelj konservativcev W. Davis. Vladna politika je na vsak korak zasledovala ljudsko naklonjenost. Na razne pojave v javnosti je vedno reagirala tako, da se ne bi zamerila Volivcem. Samo v enem prime-ru je vlada konservativca Davisa ostala začuda jasno odločna: na zahtevo katoličanov, da da 11., 12. in 13. razredu katoliških šol finančno pomoč, je vlada izrekla svoj odločni “ne”. Pri tem je sam William Davis nekako prosil javnost, naj to vprašanje ne postane vprašanje, po katerem bi se odločali volivci. Obe opozicionalni stranki — Liberalci in NDP-jevci — sta se namreč izrekli, vsaj previdno, za podporo katoliškim šolam. Kljub tej odločitvi verjetno tega Vprašanja ne bosta preveč silili v ospredje. Razumljivo je, da si zaradi podpore katoliškim šolam konservativci nočejo odbiti vseh katoliških glasov; enako pa opozicionalni stranki nočeta, da bi ju volili samo tisti, ki so za podporo katoliškim šolam. Politiki bodo torej previdni na svojih shodih, kaj bodo obljubljali. Važno je, da te volitve izkoristijo katoličani in zahteve po podpori katoliškim šolam naredijo vodilno vprašanje.
Za zmago na volitvah se bodo torej potegovale tri stranke. Pokrajinska politika v Ontariu je konservativna trdnjava, saj vladajo že 28 let. Vsekakor je to za-himiv pojav. Prebivalci Ontaria V pokrajinski parlament volijo navadno konservativce, z zvezni parlament pa liberalce. Posebnost teh volitev je na konservativni strani nov vodja stranke, ki se bo potegoval za mandat ljudstva, ko ga je stranka postavila na čelo vlade. Kako bo vladal, če bo izvoljen, je težko reči, ker se je teh šest mesecev, odkar je bil predsednik vlade pri svojem delu, vedno oziral v tisti nsodni dan, ko bo ljudstvo sodilo o njem kot voditelju ne samo
vlade in stranke, ampak tudi po- božjepotno cerkev. iSyojo mašo
imajo volivno pravico vsi mladinci, stari 18 let, bo gotovo tej stranki najbolj koristil, čeprav so ta zakon predlagali in sprejeli konservativci. Ni izključeno, da so si s tem sami nažagali vejo, na kateri udobno sedijo že 28 let.
Za nas katoliške Slovence, ki smo obenem volivci v pokrajini Ontario, je važno, da ne pozabimo: 1. Katoliška bodočnost je v katoliških šolah, ki bodo zdrave idejno in finančno. Mislimo na to, ko bomo oddajali svoj glas.
2. Bežali smo pred komunizmom in sedaj s svojim svobodnim glasom ne bomo pomagali levičarskemu socializmu. Ostati hočemo svobodni ljudje v svobodni družbi.
Na začetku šolskega leta
Človek, ki je v življenju veliko dosegel, veliko pomenil ter ostal idealen in dober vse življenje, je v svoj dnevnik zapisal tole:
Učiteljica življenja in kažipot mi je bila mati, po poklicu učiteljica. Bila je odločena, da mi je vtepla v glavo nekaj preprostih naukov za življenje.
Dopovedala mi je, kako srečen sem, da sem bil rojen v najlepši deželi sveta, ki mi nudi nešteto možnosti za uspeh. Ta u-speh ,pa je odvisen od tega, če bom zaupal v Boga in se držal Sv. pisma, če bom često mislil na tiste, ki so manj srečni kot jaz in pa, če bom vedno naredil nekoliko več, kot drugi pričakujejo od mene.” Ta mož je bil Don Belding.
Slovenske matere, bodite tudi ve take učiteljice svojim otrokom. Sedaj ob začetku šolskega leta je ta opomin še prav posebno na mestu.
Na vsakoletnem romanju
Božjepotna cerkev kanadskih mučencev v Midlandu je v poletnih mesecih pozorišče pobožnosti. V njej in okoli nje se zbirajo vsako nedeljo skupine raznih narodnosti, ki prinašajo kanadskim mučencem svoje brige in težke zadeve, kakor tudi zahvale.
Slovenci smo na tej božji poti vsako leto, od leta 1949 dalje. Tudi letos, v nedeljo, 12. septembra, smo napolnili veliko
krajine. Vendar pa po 28 letih konservativne vlade v pokrajini ni težko prerokovati, kako bo vladal Mr. Wm. Davis, če bo iz-Voljen.
V sedanjem parlamentu so imeli liberalci 27 poslancev. Njihov voditelj, tudi še mlad Robert Nixon, bo drugič vodil svo-3a stranko v volivni boj. Po njegovih govorih sodeč je prepri-^ao, da bo bodoči predsednik Pokrajinske vlade. Liberalci so Svoj program temeljito pripra-vili, preštudirali in ga zadnje ča-ae stalno dopolnjevali in izboljšavah. Ko bi liberalci že enkrat spregledali, da njihovo mesto ni vim bolj proti levi, temveč proti
smo imeli ob 12.30. Daroval jo je č. g. J. Doberšek iz Hamiltona, Ont. Med mašo je imel tudi lep nagovor. Smisel romanja je označil: da počastimo kanadske mučence in da si od njih izprosimo moči in junaštva, ki so ga sami pokazali, ko so v mukah u-mirali. Slovenci pa smo to vsakoletno romanje začenjali tudi z mislijo na svoje lastne mučence, ki so umirali v komunističnih mučilnicah zaradi vere in v obrambi narodnosti. Brez dvoma je bila ta misel v večini romarjev tudi letos. Dodana pa ji je blia še prošnja: za svobodo slovenskega naroda!
Čeprav za romanje ni bilo ka-
sredini, potem bi bilo upanje |ke posebne propagande, je bila njihovega mladega in prikupne-1uheležba velika. Letošnja poseb-ga voditelja res utemeljeno: nost Je bil avtobus, ki je pripe-h^ogli bi izpodriniti konserva- bolne in pohabljene pod tivce in ustaviti napredovanje vodstvom dr. Slavke g. Bratine.
socializma, kot ga prinaša levičarska NDP.
Tudi NDP-jevci imajo novega Vodnika v osebi Stephen Lewi-Sa, ki je sin D. Lewis-a, zveznega voditelja stranke NDP. Čla-W te stranke so gotovo najbolj slavni verjetno najboljše organizirani, zlasti njihov najbolj svi del, ki se ne razlikuje dosti od komunistov. Nekateri celo rnislijo, da so ti najbolj nevarni
Vožnjo z avtobusom je pripravil č. g. J. Časi, CM, ki je bil na romanju tudi spovednik. Romarske pobožnosti so se zaključile popoldne s petimi litanijami Matere božje in z blagoslovom.
Por.
Ogromen kup
Ameriške gospodinje o d p r o
__ _____.d_j _______ vsak dan povprečno 30 milijo-
konservativni zmagi. Zakon, da nov konzervnih kanglic.
Slovenci iz Toronta imajo vrsto letovišč
TORONTO, Ont. — Ko je slovenska naselbina v Torontu pridobivala na moči, si je postavila najprej eno cerkev, nato pa še drugo. 2e leta 1956 je kupila tudi prostor za svoje prvo letovišče izven mesta ob cesti št. 9 in cesto št. 27. Prostor je na pobudo tedanjega župnika rev. dr. J. Kolariča kupil Jože Kastelic. Ker je bil precej zaraščen in zanemarjen, je bilo treba trdega dela, predno je bil poraben in predno je bilo mogoče povabiti nanj splošno slovensko javnost. Od leta 1959 služi redno kot Slovensko letovišče.
Da je, dr. Kolarič res pravočasno spoznal znamenje časa, se je takoj pokazalo. Ta kraj je postal takoj Slovencem nadvse priljubljen. S tem smo dali pobudo še drugim slovenskim organizacijam, da so začele misliti na take poletne pristave za Slovence. Prvi so bili člani podporne zveze “Bled”, ki so kupili lep kos zemlje vzhodno od Toronto, že blizu Oshawe. Nato je sledilo društvo “Simon Gregorčič”, katerega člani so v glavnem primorski Slovenci. Ti so poletno pristavo kupih tudi ob cesti št. 9, a nekoliko bliže Torontu, kot je Slovensko letovišče. Zadnje je bilo p r e k m u rsko društvo “Večerni zvon”, ki je pred nekaj leti kupila poletno pristavo na vzhodu Toronta, a ker so imeli tam težave za zidanje, so tisto zemljo prodali in letos kupili nad 50 akrov zemlje z lepim gozdom ob cesti št. 9 blizu ceste št. 50. Od Slovenskega letovišča so oddaljeni le kakih 5 milj.
Vsem tem novim slovenskim pristavam je dalo prvo pobudo Slovensko letovišče. Leta 1961 je ob prvem obisku provinciala jugoslovanske misijonske province, g. Franca Jereba, CM, odbor za Slovensko letovišče provinciala prosil, da bi to letovišče prevzeli slovenski misijonarji in bi bilo njihova last, le to dolžnost naj prevzamejo, da bo letovišče služilo Slovencem za od,-dih in da bo ob nedeljah še nadalje zanje tam sv. maša. Slovenski misijonarji so ponudbo sprejeli in iz svojega založili še nad $25,000, da so poplačali dolgove in dokupih še okrog 30 a-krov zemlje. Zadnja leta so dokazala, da je bilo to potrebno, kaj ti vedno več Slovencev tabori na Slovenskem taborišču in tudi obisk je vedno večji. Letos je na Slovenskem letovišču taborilo nad 70 družin; kakih 60 družin je imelo postavljene šotore ali prevozne poletne hišice čez celo poletje.
Slovensko taborišče vrši tudi veliko slove nsko-kulturno in versko poslanstvo. Na njem je bilo 12 Telovih procesij, 12 slovenskih dni s prav pestrim sporedom, letošnji je bil posvečen mladini, 9 katoliških dni, ki imajo vedno zelo bogato versko in kulturno vsebino, bilo je že nekaj tudi zelo dobro uspelih skavtskih dni; tudi slovenski domobranci so imeli že več spominskih proslav za protikomunistične žrtve in še več drugih župnijskih organizacij obeh slovenskih župnij v Torontu ima svoje vsakoletne prireditve in piknike, da ne omenimo vsakoletnega taborjenja najprej otrok slovenske šole, pozneje pa skavtov in skavtinj.
Slovensko letovišče je tudi veliko pridobilo z novim upravnikom letovišča v osebi misijonskega brata Cirila Hribarja. On je na Slovenskem letovišču skozi vse poletne mesece, da ga o-skrbuje in da gre letoviščarjem na roko. Seveda pa upravniku pridno pomaga tudi takoimeno-vani letoviški odbor, kateremu že tri leta predseduje g. Štefan
Serec. Pred njim je bil predsednik g. Stanko Šuligoj, pred g. Stankotom Šuligojem pa g. Ivan Kavčič. Prvi, res pionirski predsednik je bil g. Ivan Peterlin.
Misijonarji se dobro zavedajo, da so ob prevzemu Slovenskega letovišča sprejeli tudi dolžnost, da za napredek Slovenskega letovišča skrbijo in ga dajo Slovencem na razpolago za poletne mesece. S tem so tudi sprejeli dolžnost nedeljske maše na tem letovišču. Šli so še dalje in imajo često na njem tudi ob delavnikih sv. mašo; če pa ni na letovišču duhovnika, lahko podeli sv. obhajilo letoviščarjem tudi brat Ciril Hribar, ki je dobil od nadškofa Pococka to dovoljenje. Odkar je brat Ciril redno na letovišču, imajo v tabernaklju kapelice stalno shranjeno sv. Rešnje Telo.
Seveda pa nastane vprašanje, kakšne dolžnosti imajo slovenski dušni pastirji do Slovencev na drugih letoviščih, kjer se tudi zbere vsako nedeljo vsaj nekaj sto Slovencev, v izrednih prilikah pa tudi do 1000 in še več. Prav gotovo je zelo v duhu Cerkve, če slovenski duhovniki od časa do časa obiščejo tudi Slovence na teh slovenskih pristavah ah jim za kako izredno priliko tudi mašujejo, saj so po večini župljani obeh slovenskih župnij v Torontu.
Ker so torej torontski Slovenci poleti ob nedeljah v tako velikem številu na slovenskih pristavah ah v svojih poletnih hišicah, morajo dušni pastirji iti za njimi na njihove pristave, kolikor jim dopuščajo poklicne dolžnosti; kajti najprej je poklicno delo na obeh župnijah in na Slovenskem letovišču, kjer so duš n opastirske obveznosti uradno sprejeli. Ljubezen pa je pripravljena storiti, še več kot to, kar je stroga dolžnost. Tako je letos zadnjo nedeljo v juniju ob odprtju nove prekmurske pristave maševal na njej in jo blagoslovil župnik J. Kopač, CM, pridigal pa je diakon g. Matija Balažič. V nedeljo, 8. avgusta, je spet župnik Kopač vse oskrbel za mašo na pristavi društva “Simon Gregorčič” in pomagal g. J. Kovačiču, župniku iz Knežaka, ki je prišel k rojakom na obisk in je ta dan na tej pristavi maševal, pridigal in pristavo blagoslovil. Popoldne je društvo priredilo v dvorani enourno kulturno prireditev z lepim sporedom. Nekajkrati so pa slovenski misijonarji maševali celo posameznim družinam v njihovih poletnih hišicah.
Ako bi dušni pastirji v poletnih mesecih ostali samo na župnijah in ne bi šli tudi za Slovenci na njihove pristave, bi na bilo v duhu drugega vatikanskega koncila, ki zelo naglaša, da morajo iti dušni pastirji med ljudi, kjerkoli so.
Na Slovenskem letovišču jih je v juliju in avgustu toliko, da jih pride k maši ob delavnikih več kot v obeh cerkvah na slovenskih župnijah skupaj, ko je obisk maše tako majhen, medtem ko jih je na Slovenskem letovišču redno tiste dni okrog 30, ob sobotah pa celo več. Zato jim je letos prav prišlo, da je bil teden dni na Slovenskem letovišču tudi preč. g. Franc Sku-
Vsekakor bodo morali dušni pastirji skrbeti, da bo vsaj julija in avgusta vedno na Slovenskem letovišču kak duhovnik, ki bo letoviščarjem maševal. Kajti tudi duhovnik ima večje zado« ščenje, kadar mašuje več vernikom in ne samo peščici v skoraj prazni cerkvi.
Po B. B.
Democratic Primary, City of Cleveland
TUESDAY, SEPT. 28th
Misli ob drugi knjigi škofa Rožmana
TORONTO, Ont. — Nekaj je bilo že napisanega o drugem delu te knjige, pa naj dodamo še par misli.
G. dr. Jakob Kolarič nam je z vso skrbnostjo in svojo pisateljsko sposobnostjo dokončal drugi del tega življenjepisa, ki je že med nami v razprodaji.
Starejši smo marsikaj o tem že brali, nekateri celo osebno raznim dogodkom prisostvovali, a mnogo je takega, kar na splošno ni bilo znano in nam je sedaj avtor knjige na stvaren način predstavil.
Drugi, ki škofa niso osebno poznali, ali celo bil o njem napačno poučeni, bodo v tej knjigi škofa pravilno spoznali v vsej njegovi duhovni veličini, takšnega, kot je v resnici bil, ne kot ga slikajo nasprotniki.
Ker je med in po zadnji vojni bilo o njem pisane več laži kot resnice, smo mi dolžni to knjigo brati, jo širiti in kar je najbolj važno za današnje čase: tako živeti, kot nas je pokojni škof u-čil.
Drugi vatikanski koncil nas uči, da smo sedaj ‘odrasli’ kristjani. Lepo se to sliši, ali pa v resnici res živimo kot taki? Zdi se, da ne gremo dovolj na globoko, kar se duhovnega življenja tiče.
Tu bi rabili .potočno roko pokojnega škofa, ki je znova in znova porabil vsako priliko in narod navajal, da bi se duhovno tekli tedsn, da se bo število o-
For Mayor
^^1	^____(Vote-for not more than one)
III James M.Carney
Carney for Mayor Com.. SaNy A. Frid rich, Sec‘y., 19323 Dayinwood Dr .Cleee.O «4135
svojo moč, saj so življenjski stroški v avgustu porastli za 0.7%. V juliju so porastli celo za 0.8% in v enem letu od lanskega avgusta do letošnjega dosegli skupno 3.4% Porast zadnjih dveh mesecev je že preko praga inflacije ter povzroča nove skrbi, ko se brezposelnost na noben način noče poleči.
Vodnik Nove demokratske stranke Stephen Lewis je pozval pokrajinsko vlado v Ontariu, naj takoj začne izvajati zasilni program za zaposlitev preko zime. Program naj bi u-stvaril preko 75,000 novih delovnih mest. Konservativno vlado Ontaria je obdolžil, da ni izdelala ustreznih načrtov za zimsko brezposelno krizo. Dejal je, da je čas, da preneha dolžiti zvezno vlado v Ottawi za vse težave in sama kaj u-krene.
*
člani opozicije v severnoirskem parlamentu so napovedali, da se bodo zbrali na lastno zasedanje 5. oktobra v Londonderry] u. Poleg katoličanov bojkotirajo pokrajinski parlament v Belfastu tudi socialni demokrati in delavska stranka, od kar je vlada proglasila izredno stanje in zapira osumljence ter jih drži v zaporih brez sodne razprave.
m
Zdravstveni minister Ontaria Bert Lawrence je dejal pre-
poglobil, da bi bil pripravljen na velike preizkušnje, ki ga čakajo.
šli smo skozi te preizkušnje in mnoge nas zelo verjetno še čakajo. Ne bomo se mogli versko poglabljati potom nekdanjih organizacij in kongresov, če bomo življenjepis brali s pozornostjo in spoštljivostjo do vsega, kar nas je učil škof, bomo kmalu videli, kje pešamo in kje so naši verski ideali od tistikrat zbledeli. Našli bomo odgovor, kaj nam je storiti.
Mislim, da vsi Slovenci škofu Rožmanu veliko dolgujemo. On preprost, kot je bil, ni želel, da mu izkazujemo kako posebno čast. Gotovo pa želi eno: da bi vsi ostali zvesti veri in jo med sabo poglobili. To nam bo lažje, če bomo njegov življenjepis vestno stran za stranjo prebrali z isto vestnostjo, kot je bil pisan.
Res, to ni samo suh življenjepis, ampak pravo duhovno branje! Slovenska pisarna ima te knjige še v zalogi, naj ne o-stanejo neprodane!
J. Kvas
OD VSEH STRANI
Naš obrambni minister Donald Macdonald, ki se je v mavec, nekaj dni pa celo preč,|Preteklem februarju pritože-g. Lojze Jenko iz New Yorka. ival nad mrzlimi odnosi med Prav tako se poleti razdeli naJKanado in Veliko Britanijo, je Slovenskem letovišču toliko ob- pretekli teden v Londonu izja-hajil kot se jih na eni slovenski j vil, da so odnosi med obema župniji ali celo več. Letos je na državama zopet prisrčni in da Slovenskem letovišču preživel je “mraz” dokončno izginil mesec dni tudi bogoslovec g. |iz njih.
Mirko Škufca, ki študira bogoslovje v Lemontu in se pripravlja na svoje bodoče dušnopastir-sko delo v Torontu. Zelo pridno je pomagal bratu Cirilu pri čiščenju letovišča in se obenem seznanjal s problemi toronskih Slovencev in slovenske mladine.
skrbovancev v velikih ustanovah za duševno zaostale tekom prihodnjih 5 let zmanjšalo za 60%, ker bodo te skušali ohraniti v njihovem lastnem kraju, če mogoče v njihovih lastnih domovih. Nov način oskrbe naj bi bil uspešnejši od sedanjega.
Ladjedelnice v Skaramangi pri Atenah na Grškem so dobile naročilo za gradnjo 6 petrolejskih ladij z nosilnostjo 300,000 ton v skupni vrednosti 250 milijonov dolarjev. Za gradnjo bodo morali najprej zgraditi nov dok, ker sedanji za tako velike ladje niso dovolj veliki. Gradili ga bodo 2 leti in pol, toda to gradnje samih ladij ne bo toliko zavleklo, ker bodo ladje gradili v posameznih kosih, pa jih nato v novem velikanskem doku zvarili v e-note. Ladjedelnice so lastnina Niarchosa, znanega tekmeca Onasisa.
sednikom vlade P. E. Trudeau-jem Iz Ottawe bo francoski zunanji minister odletel v Washington na razgovore z vodniki ZDA, nato pa na zasedanje ZN v New York. Proti koncu oktobra se bo vrnil v Montreal na razgovore o posebnih odnosih pokrajine Quebec s Francijo.
*
Pretekli petek je bilo v Španiji ubitih 17 kanadskih turistov, 10 pa ranjenih, ko je avtobus trčil skupaj s tovornjakom, naloženim z opeko. Voznik tovornjaka je bil tudi mrtev. Večina turistov so bile ženske, v vsej skupini so bili le 4 moški. Nesreča se je zgodila na glavni cesti v Andaluziji pri Valdepenasu, 132 milj južno od Madrida.
CLEVELAND, O.
DELO D O B UO
Delo dobi
Moški ali ženska ali dvojica za čiščenje v novi avtomobilski agenciji v Mentor, Ohio. Starost ni važna. Ure od 9:30 zvečer do 7. zjutraj. Najmanj dela bi bilo 3 dni in največ 5 dni v tednu. Priporočila. Nobenih telefonskih klicev. Oglasite se osebno pri Ed Pike, 9647 Mentor Ave., Mentor, Ohio.
(183)
MALI OGLAS!
V najem
Oddamo stanovanje, 2 spalnici, sprejemna soba, kuhinja, zgoraj, zadaj, na novo dekorirano, samo odraslim. $55 mesečno. Na 7403 St. Clair Ave. Kličite 382-8604 po 5. uri.
-(182)
Za barvanje hiš
zunaj in znotraj se s polnim zaupanjem obrnite na rojaka, ki vam po pobarval lepo, dobro in poceni. Za pojasnila kličite: 391-6582
-(181)
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje spodaj, nizka stanarina, se odda na 7802 Cornelia Ave.
Kličite EX 1-3506
(181)
3 sobe oddajo
Trisobno, neopremljeno stanovanje oddajo na E. 49 St. v bližini St. Clair Avenue.
Kličite HE 1-0628
-(183)
Brezposelnost je v avgustu v naši deželi zopet porastla.
Med tem ko je v juniju znašala 6.4%, je v juliju padla na 6,3%, pa se v avgustu dvignila |zom. Schumann se bo razgo-na 6.5%. Istočasno je tudi in- varjal z zunanjim ministrom
Zvezni oddelek za mere in uteži je odredil, da morajo kanadske mlekarne in prodajalne z mlekom nadomestiti sedanje plastične posode za tri kvarte, ker so se tekom ponovne rabe in čiščenja skrčile v taki meri, da ne drže več tri kvarte, ampak manj. Posode^ morajo biti zamenjane s 1. januarjem 1972.
Zvezna vlada je objavila, da v bodoče zvezna policija ne bo najemala mladoletnikov za informatorje.
Francoski zunanji minister Maurice Schumann pride jutri na uradni obisk kot prvi član vlade od leta 1967, ko je De Gaulle s svojim vzklikom “Vive le Quebec Libre!’ ustvaril zamrzo med Ottawo in Pari-
flacija začela kazati
znova'm.
i
Sharpom, pa tudi s pred-
Hiša naprodaj
Euclid — bungalow, blizu Slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot. Cena $24,500. Lastnik 481-6859.
(183)
V najem
4-sobno stanovanje zgoraj, z zaprto verando, se odda starejšemu slovenskemu paru v Grovewood okolici. Za pojasnila kličite: 486-4858.
(182)
Stanovanje išče
Mlajši moški, samski, išče opremljeno ali neopremljeno manjše stanovanje v st. clairski okolici.	Kličite 361-8767
-(181)
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, pripravno za eno žensko. Na 20750 Tracy Ave. v Euclid.
(21,23 sept)
“Oprostite, gospod grofic,” pravi ta, “a vsekakor bodete morali trenotek počakati.” “Zakaj?” vpraša Albert, ki je mnogokrat prihajal sem in ne razume te ovire.
“Ker je gospod, ki se vadi, najel prostor samo za se in nikdar ne strelja vpričo kakega drugega človeka.”
“Celo pred vami ne, Filip?” “Sami vidite, da sem izključen tudi jaz.”
“In kdo mu nabija pištole?” “Njegov sluga.”
“Nubijec?”
“Zamorec.”
“Da, to je on.”
“Ali gospoda poznate?” “Iščem ga; to je moj prijatelj.” “O, to je kaj drugega. V tem Slučaju vas javim.”
In Filip, ki ga je gnala njegova lastna radovednost, stopi v dvorano. Trenotek pozneje se prikaže na pragu Monte Cristo.
“Oprostite, moj ljubi grof, da sem vas prišel iskat semkaj,” pravi Albert. “Tega niso zakrivili vaši ljudje, in samo jaz sem predrzen. Bil sem pri vas, in rekli so mi, da vas pričakujejo k zajutreku šele ob desetih. Med tem sem hotel iti na izpre-hod ter sem zapazil vašo kočijo.”
“Vaše besede mi dajejo upanje, da bodeva skupaj zajutreko-vala.”
“Ne, hvala; zdaj se ne govori o mojem zajutreku, morda bodeva zajutrekovala pozneje, toda, vraga, ob slabi zabavi.” “Kaj pravite?”
“Moj ljubi, danes se bijem.” “Vi? In zakaj?”
“Vraga, zato, ker se bijem.” “Da, to slišim, a povejte mi vzrok. Razumljivo vam je pač, ljubi grof, če se človek bije, da ima k temu lahko različne povode. In vaš povod?”
“Častna zadeva.”
“Ah, torej je stvar resna.” “Tako resna, da vas prihajam prosit neke prijaznosti.”
“In ta bi bila?”
“Da bi prevzeli zastopništvo.” “To je torej res čisto resno, zato ne nadaljujva pogovora o tej stvari tukaj, ampak doma pri meni. Ali, daj mi vode.” Grof si zaviha rokave in stopi v majhno prednjo sobo, kjer so se borilci navadno umivali.
“Pojdite z njim, gospod gro-fič,” zašepeče Filip; videli bodete nekaj posebnega.”
Morcerf vstopi. Na tarčo so bile prilepljene karte.
Od daleč misli, da so vse karte, ki se rabijo za igro, toda kmalu spozna, da štejejo le od asa do deset.
“Ah,” vsklikne, “na ta način igrate piquet?”
“Ne,” pravi grof, “igral sem drugačno igro.”
“Kakšno?”
“Da, glejte, tu vidite asa in dve, moje krogi j e pa so napravile zraven še tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet in deset.” Albert stopi bližje.
Res so kroglje prodrle karte na onih mestih, kjer je manjkala številka, zastopaj e na ta način znamenja, ki jih je manjkalo; in Morcerf je videl, da znači krogla vedno pravo šte-
v*0-	iiiiriiBI
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WESTERN SPRINGS — Charming cust. bit. Williamsburg Col. Center hall, Ige. liv. rm. w-frplc., formal din. rm., fam. rm., 1st fir. Indry. 3 + bdrms., 2% baths, fin. bsmt, att. 2% c. gar., air cond. $63,000.
Owner.	246-3755
“Vraga!” vsklikne.
“Kaj hočete?” pravi grof in si briše roke, “človek si mora znati ure brezdelice izpolniti s kakim delom.. Toda pojdiva.” Po teh besedah sedeta v grofovo kočijo ter dospeta kmalu v njegovo stanovanje.
Monte Cristo pelje Morcerfa v svoj kabinet, in oba sedeta. “Zdaj lahko govoriva v miru.” “Vidite, da sem čisto miren.” “S kom se torej hočete biti?” “Z Beauchampom.”
“S svojim prijateljem?”
“Ej ljudje se vedno bijejo s svojimi prijatelji.”
“Toda ali imate tudi vzrok? “Da.”
“Kaj vam je storil.”
“V včerajšni številki svojega časopisa je... Toda čitajte!” Albert poda Monte Cristu časopis, in ta čita te-le besede: “Dopis iz Janine:
Izvedeli smo stvar, ki je bila dozdaj neznana ali se vsaj ni govorilo o nji; utrdbe, ki so branile mesto, je izročil Turkom francoski častnik, do katerega je gojil vezir Ali Tebelin največje zaupanje in se je imenoval Fernand.”
“Torej,” vpraša Monte Cristo, “kaj je na tem takega, da vas jezi?”
“In vi še vprašate?”
“Gotovo. Kaj vas briga, da je francoski častnik, ki se je imenoval Fernand, izročil Turkom janinske utrdbe?”
“Ker je mojega očeta, grofa Morcerfa, krstno ime Fernand.” “In ali je služil vaš oče Ali Paši?”
“Da, boril se je za neodvisnost Grkov; zdaj razumete pomen tega obrekovanja.”
“Moj ljubi grofič, govoriva razumno.”
“Ničesar ne želim iskrenejše.”
“Toda vraga, povejte mi, komu je na Francoskem znano, da sta grof Morcerf in častnik Fernand jedna in ista oseba; kdo se zdaj še meni za to, kar se je zgodilo, kakor menim, leta 1822. ali 1823. v Janini?”
“Baš to je nesramnost: pustili so, da je poteklo toliko časa, in danes prihajajo s pozabljenimi dogodki, da bi nastal škandal, ki je zmožen škodovati visokemu dostojanstvu. Jaz, ki sem dedič očetovega imena, nočem, da bi se ga držala le najmanjša senca dvoma. Zato torej pošljem Beauchampu dve priči, ki bodeti zahtevali, naj prekliče.” “Beauchamp ne prekliče ničesar.”
“Prav, torej se bodeta bila.” “Ne, ne bodeta se bila, kajti odgovori vam, da je bilo v grški armadi morda petdeset častnikov, ki so se imenovali Fernand.”
“Vendar se bodeva bila. O, zadeva se mora končati. Moj oče, tako plemenit vojak, na tako visokem mestu ...”
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St„ tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
kakor čujemo, tudi Fernand.” “S tem se ne zadovoljim. Preklicati mora popolnoma.”
“In poslati mu hočete svoje priče?”
“Da.”
“Tega ne storite prav.”
“To se pravi, da odklanjate mojo prošnjo?”
“Moje naziranje glede dvoboja poznate; govoril sem z vami o tem v Rimu, česar se pač spominjate.”
“In vendar, ljubi grof, sem vas našel to jutro pri delu, ki se malo strinja s tem naziranjem.” “Moj mladi prijatelj, človek ne sme ničesar zanemariti. Kdor živi med tepci, se jim mora kolikor toliko prilagoditi; vsak hip vendar človek lahko sreča fantasta, ki ima prav tako mallo vzroka k prepiru kakor vi pri Beauchampu; in na ta smešen način pošlje svoje priče, me morda razžali v javnem prostoru — torej prav, tega fantasta ubijem.”
“Torej priznavate, da bi se lahko bili tudi vi sami?” “Gotovo.”
“In zakaj nočete, da bi se bil jaz?”
“Ej tega ne pravim; moje mnenje je jasno, da tako važno stvar kakor dvoboj treba premisliti.”
“Ali je on premislil, predno je razšalil mojega očeta?”
“Če je premislil in vam to prizna, nimate vzroka, da bi se jezili nad njim.”
“O, moj ljubi grof,' vi ste vedno preveč prizanesljivi.”
“In vi vedno prestrogi. Reciva — toda čujte, jaz pravim — ali mi ne zamerite tega, kar hočem reči?”
“Poslušam vas.”
“Torej če bi bilo poročilo resnično ...”
“Sin ne sme nikdar misliti o časti svojega očeta kaj takega.” “Ah, moj Bog, v času smo, ko se veruje marsičemu.”
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Največ ja pokrajina
Ontario je naj večja pokrajina Kanade, saj živi v njej eno tretjino vsega prebivalstva Kanade.
SE MU JE MUDILO? — Dean
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
“Potem pač pripomni: ‘Pre-
Martin je znan po svojih hr e
pričani smo, da častnik Fernand hihnih oblekah. V novem filn ni v nikaki zvezi z grofom Mor-, “Nekaj velikega” je nastopil cerfom, katerega krstno ime je, hlečen, kot ga vidimo na sliki.
Imenik raznih društev
DR. SV. RLŠNJEGA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PEI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-i 2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik:	Mike	Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 'E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože Sajevec,
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.
Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Paznik. Nadzorni odbor: J. Globokar, J. Hrovat, R. Kozan.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Tone Adamic. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem čaku pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 67 St, Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-btagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood
Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
“SLOVENSKI FANTJE”
Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin. Košnik, Predsednik: Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor:	Vlasta Radisek,
Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresufte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 531-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde Zupančič, kuhinja
V blag spomin
20. OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI IN NEPOZABNI SORODNIK
Joseph Dolenc Sr.
Njegovo dobro srce je prenehalo biti dne 20. septembra 1951.
Obenem se spominjamo njegove pokojne žene Jennie Dolenc, njegovih pokojnih sinov Josepha, Johna .in Albina Dolenc, in, pokojnih hčerk Jean Sray, Josephine De Fraine in Frances Legerski.
Nikoli Vas ne bomo pozabili in vedno bomo Vas ljubili!
Žalujoča:
DRUŽINA JOSEPH SRAY Euclid, O., 21. septembra 1971.
r
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Frank Kokal, ped-predsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Sylvia Evatz, 430 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel. 486-9934, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor:	Edward
Leskovec, Louis Stavanje, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave. Euclid, O.
VOTE
Democratic Primary, City of Cleveland
TUESDAY, SEPT. 28th
For Mayor
(Vote for not more than one)
James M. Carney
Carney for Mayor Com.. Sally A Fridrich. Soc'y, 19323 Oayinwood Dr . Clave . 0 4413'
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA j
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
• za
odrasle člane bolniško podporo
• članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
NASLOV MESTO ..
DRŽAVA



••••••••••••••.•••••••••••••••••••••••••••••••••••■•••••••••■•••a
CODE

„ .
■ r-
h' NI '
•••.' : ■■ '
■ . >2
SECOND ANNIVERSARY OF OUR BELOVED HUSBAND, FATHER SON AND BROTHER
SEVENTH ANNIVERSARY OF OUR BELOVED HUSBAND, FATHER AND GRANDFATHER
JOSEPH HOČEVAR
Passed away Sept. 21, 1969
From the dear one that you love, You never truly part.
Like a flower his memory blooms, Forever in our hearts.
JAMES HOČEVAR
Passed away October 9, 1964
In life we loved you dearly,
In death we love you still.
In our hearts you hold a place No one else can ever fill.
Sorrowing:
Wife — DOROTHY Mother — FRANCES SONS and DAUGHTERS BROTHERS and SISTERS
Sorrowing:
Wife — FRANCES CHILDREN I GRANDCHILDREN and OTHER RELATIVES
Cleveland, Ohio, September 21, 1971