# [Maša naloga:

| probuja in napredek naroda! g

Naš namen:

V edinosti in slogi do cilja! g

w ^

VESTNIK

O

■Jj  A
O

NATIONAL HERALD.

►p Največji slovensk
J|J v Zedinjenih di

ji The Largest Semi-Wi
►P the United States of A.
*

" 0  m

'nik *
*

URADN O GLASILO SLOVE N SKEGA KAT. POD P. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA.
No. 65. — Štev. 65.

DULUTH, MINN., THURSDAY, AUGUST 13, 1914. — ČETRTEK, 13. AVGUSTA 1914.

Volume IV.—Letnik IV.

Odločitev o bodočnosti Evrope pade v kratkem.

Tudi Anglija je napovedala Avstro-Ogrski vojno.

SPLOŠNO se sodi, da pride do strašne, odločilne bitke v kratkem, in da
SE TEDAJ DOLOČI BODOČNOST EVROPE. — KO PRIDEJO SKUPAJ GLAVNE
ARMADE, KAR SE MORE ZGODITI VSAK ČAS, BODE OROŽJE ODLOČEVALO. —
SOVRAŽNE STRANKE SO PRIŠLE V STIK V SEVERNI BELGIJI IN NA FRANCOSKI
MEJI. — NAPOVED VOJNE VELIKE BRITANIJE AVSTRO-OGRSKI. — AVSTRIJ¬
SKA ARMADA PRODIRA V RUSKO-POLJSKI. — NEMŠKA VOJNA SILA OB FRAN
COSKI MEJI SE CENI NA EN MILIJON MO. — NEMŠKI CESAR PREVZAME VR¬
HOVNO POVELJNIŠVO. — PONOVNO OBSTRELJEVANJE FORTOV V LIEGE.

London, Anglija, 13. avg. — Ura
velikanske bitke, v kateri se mora
odločiti bodočnost Evrope, se ve¬
dno bolj bliža. Kakor vse kaže, se
mora v kratkem odločiti, kdo za¬
gospodari v stari Evropi. Vsak dan
prihajajo poročila, da se glavne
armade strank bližajo druga dnr
ffi, odločilna bitka se bode najbrže
bila v severni Belgiji in na fran¬
coski meji blizu Oathaina.

Po zavzetju mesta Liege v Bel¬
giji Nemci trdovratno molče in ni
dobiti nobenih poročil o  vojnih do-
godljajih. Kolikor je mogoče izve¬
deti, so se nemške čete koncentri¬
rale v črti Liege, Luxenburg in
Metz. Petnajst armadnih zborov
in dva avstrijska zibora stojijo pri¬
pravljeni ob francoski meji.

Skupna moč te vojne sile se ra¬
čuna na milijon mož. Infanteristov
je 700,000, konjenice 50,000, polj¬
ske artiljerije 4000, havbic in stroj
nih pušk ima ta vojna sila 1200. L.
1870 nemški poveljnik Moltke ni
imel niti polovice toliko ljudi na
razpolago.

NEMŠKA FORMACIJA.

London, Anglija, 13. avg. — Iz
Pariza poročajo, da so se postavile
združene nemške in avstrijske če¬
le v trikotu, ki mejijo na Metz,
Lusemburg in Trier. Potem čaka
druga velika vojna sila v belgij¬
skih provincah Luxemburg in Na-
mur.

Desno krilo Nemcev sega do re¬
ke lleuse (Maas) pri Huy. Trije
armadni zbori s konjenico stojijo
Ia  levem obrežju. Ta armada gro-
® ® a Pasti Bruselj v Belgiji, mogo-
J® P a  Wdi, da hoče upasti preko
^ e ‘?ijske province Hainault. v
rraneijo.

London, Anglija, 13. avg. — Po
ae 'i bruseljski brzojavki se naha-
a  nemški cesar na poti na fronto,
a osebno prevzame vrhovno po-
jnistvo. To se je poročalo že en-

/. at  P l ‘ e j, toda poročilo ni bilo po¬

leno.

N °V0 OBSTRELJE¬
VANJE LIEGE.

^Druselj, Belgija, 13. avg. Nem-
]: e ^ e so  nanovo začele obstre¬
li a 1  b°rte v Liege, Belgija. Nem-
0  Pripravili težke oblegovalne
ci I' e ' ^ rec l no  so napravili Nem-
r az  , os |py e  preko reke Meuse, so
v a ;j r . 11 vse zvonike, ker so čir
Sl ?nalizirali fortom.

'rezervisti so se javili amerikamske-
mu generalnemu konzulatu, kjer
so zahtevali potrdilo, da so se ja¬
vili za vojaško službo. Iz dežele
pa seveda ne morejo oditi.

Pariz, Francija 1 , 13. avg. : — Tu¬
kaj je bilo oficijelno naznanjeno,
da je Velika Britanija napovedala
Avstro-Ogrski vojno.

BITKA PRI^AELEN.

Bruselj, Belgija, 13. avg. Vče¬
raj so se ves dan vršili boji med
Nemci in Belgijci v bližini Diest.
To je bila prva večja bitka tekom
sedanje vojne. Imenovana bode v
zgodovini bitka pri Haelen. Ob po-
luosmih zvečer so granate še udar¬
jale v okolici Diest.

provinci Meusthejet-fMoselle je pa¬
del tudi poročnik Marschall, ba¬
ron von Biberstein, sin zamrlega
poslanika v Carigradu in bivšega
državnega tajnika za zunanje za¬
deve.

IZGUBE NEZNANE.

Pariz, Francija, 11. avgusta. —
Francoska vlada je prepovedala
objavljati listu padlih, da nemški
generalni štab ne more dobiti po¬
datkov o gibanju francoskih čet.

OSTANKI RAZBITE LADJE?

San Francisco, al., 12. avg. —
Pri rešilni postaji ob južnem ob¬
režju je vrglo na suho ostanke
bojne ladje, o kateri se sklepa, da
so oni majhne angleške križarke
“Shearvvater ”. V amerkanskein

so bile čete po številu prilično ena¬
ke.

Tukajšnji listi poročajo, da so
imeli Francozi v bitki pri Muci
hausen v Alzaciji velike izgube.

CESAR RANJEN.

New Tork, N. Y., 12. avgusta.

Tuga j so v jeli brezžično brzo¬
javko,, ki naznanja, da je bil nem¬
ški cesar v Aachen nevarno ran¬
jen v desno stegno. Rana sicer, ni
'nevarna, vendar bode moral cesar
Viljem kakih deset dni ostati v
postelji.

PRASKE V BELGIJI.

Bruselj, Belgija, 12. avgusta. —
Francozi in Nemci so v stiku, to¬
da o večjih bitkah se nič ne po¬
roča. Tukajšnji listi naznanjajo,
'da/ so s fortov v Namur streljali

DOLINA REKE MEUSE ZA KATERE KONTROLO JE NEMŠKI CESAR ŽRTVOVAL 25,000 MOŽ.

INTERNAT. NARVESTER CO.JE
ZVEZNO SODIŠČE RAZPUSTILO.

SODIŠČE V ST. PAUL, MINN., JE SPOZNALO, DA JE IN-
TERNATIONAI HARVESTER CO. PODJETJE, KI JE OD
SVOJE USTANOVTVE LETA 1902 MONOPOLIZIRALO
TRGOVINO TER S TEM KRŠILO SHERMANOVE PROTI-
TRUSTNE ZAKONE. ROK 90 DNI.

‘St. Paul,, Minn., 12. avgusta. —
Tukajšnje zvezno distriktno sodiš¬
če je spoznalo danes, da je Inter¬
nat ional Harvester Co.. podjetje,
ki je kršilo meddržavno in izvoz¬
no trgovino, ter je vsled tega u-
kazalo razpustite’ te družbe.

A ko omenjena družba, ustanov¬
ljena z osnovnim kapitalom 140
milijonov dolarj j t ,  tekom 90 dni
r.ep rodloži načrta za razpustitev,
b<Me imenovalo zvezno sodišče u-
pravirelja za vse premoženje kor¬
poracije.

Sodišče je priš'j do prepričan¬

ja, da je International Harvester
Co. od poeetka svoje ustanovitve 1.
1902 Ikršila Shermanov protitrust-
ni zakon. Podjetje kontrolira 80
do 85 odstotkov trgovine, ki spa¬
da v njeno področje.

Tvrdka, katere predsednik je
Cyrus H. McCormick v Chicago,
111., bode skoraj gotovo vložila
pritožbo zoper to razsodbo. Če bo¬
de pritožba kaj zalegla, je treba
pač počakati. Razsodba nižjega so¬
dišča ne pravi, da je podjetje na¬
sprotovalo manjšim konkurenčnim
podjetjem.

GLAVNO MESTO MEKSIKEI RO JAKOM IN RO JAKIN JAM.

V ROKAH UPORNIKOV.

Predaja glavnih poslov konstitu-
cionalistom se je začela. Gen.
Carranza je imenoval vi¬
soke uradnike.

Na levo ie prestolonaslednik Friderik Viljem, kateri poveljuje nemški armadi 100,000 mož pri Liege. — Na desni so nemški vojaki, ki
streljajo z brzostrelnimi topi na Liege. — Belgijci še vedno držijo trdnjave pri Lieg.e, katere zadržujejo Nemce, da ne morejo i dre i
v Francijo V bitkah okoli Liege je padlo že 25,000 Nemcev. Francoske m angleške čete hitijo hrabrim Belgijcem na pomoč.

, POMENJEN NAČRT.

Ci Belgija, 13. avg. Nem-
n a f t> , °‘ ;1Vl dno izpreimenili svoje
tako i' i S0  beteli v Belgiji na
'Ho] 0 ^'P°r- Zavarovali so se,
jažui 0 na dl»rže začeli prodirati v
sr ueri od reke Aurthe.

* 4p 0VED vojne
, AVSTRO-OGRSKI.

f CtV^ gli -i a ’ 13 - av £- — u '

s f°jj N tn kaj naznanja, da ob •
Ia erj e  1 „ P , ol ? oSi  naprej vojno raz¬
ijo CC  Britanijo in Ar

Kta e  r .°-čgrski poslanik je dobil
e ’ Poslanik je deloval v
dobe 0t  ^PDnnat že 18 let, ter
:, - ev skt, r  D r ii a telj angleške kra-
2dr u /° dbin v e -

S L° 2 a ^ n . e r d f5 ave  SO prevzele var-
af $b 0  P^aniji bivaljoče

grške podanike. Številni

TURČIJA ZA NEMCE.

London, Anglija, 13. avg. —
“Daily Mail” je. dobil poročilo iz
Carigrada, da je prevzela turšxa
Vlada v Dardanele došli nemški
križarki “Goeben” in “Breslau”.
Po mednarodnem pravu bi morali
križarki tekom 24 ur odpluti iz
Dardanel, ali pa bi jih morala Tur¬
čija zapleniti in jih do konca voj¬
ne staviti izven službe. Da je se¬
daj turška vlada prevzela ti ladji,
se smatra za kršenje ljudskega pra
va Čuje se, da se ‘bode nemško
možt.vo na teh ladjah vojskovalo
pod turško zastavo. S tem je Tur¬
čija očito stopila na stran Nemči¬
je. Kakor vse kaže, bi Turki radi
obračunali z Grki.

Pariz, Francija, 13. avg. Fran¬
cozi in zavezniki bodo vprašali v
'Carigradu, kakšno stališče hoče
zavzeti Turčija.

KANONADA.

Dover, preko Londona, 13
Danes zgodaj zjutraj je
sati hudo streljanje
hodne strani

avg.
bilo sli-

iz severovz-

Trajalo je kako uro.

BELGIJA ZAHTEVA

INTERVENCIJO.

Bruselj, Belgija, 13. avg. — Da¬
nes se J e  zaznalo, da zahteva Del¬
hijsko ministrstvo za zunanje za¬
deve intervencijo nevtralnih v a-
sti, ker so nemške čete prekršile
dogovore na mirovni konferenci v
Haagu.

Belgijski minister za zunanje za¬
deve Davignon ima dolgo listo ;  lu
pravi, da so Nemci pobijali ranjen¬
ce, zlorabljali belo zastavo, ter u-
smrčevali civiliste.

NEMCI BAJE ZMAGUJEJO.

Berolin, Nemčija, 13. avg. —

ukaj naznanjajo, da so nemške
čete pri Muehlhausen ujele deset
francoskih častnikov in 500 mož.
Nadalje da so zaplenile štiri to¬
pove, deset vozov in mnogo pušk.
Poroča se tudi, da so pri Lagarde
zajeli Nemci več kot 1000 Fran¬
cozov, ter da so pognale v beg več
francoskih polkov.

BOMBARDIRANJE.

Pariz, Francija, 13. avg. — V
sredo zjutraj se oj začelo bombar¬
diranje Pont a Moussen, v depart-
ii.entu Meurthe el Mo-selle. Nemci
so streljali s težkimi oblegovalnimi
topovi ter pobili več prebivalcev.

POL MILIJONA NEMCEV

NA RUSKI MEJI.

London, Anglija. 13. avg. — Iz
Petrograda se brzojavlja tukaj -
šnjernu listu “Daily Mail’’, da je
poslala Nemčija na rusko mejo 25
rezervnih divizij po 20,000 mož,
80 baterij in 31 rezervnih konjeni
ških polkov. Vsega skupaj je na
luski meji okoli 500,000 mož nem¬
ške vojne sile.

AVSTRIJCI Z NEMCI.

Petrograd, Rusija, 13. avg. —
Vrhovno poveljništvo n(ad zdru¬
ženimi nemškimi in 'avstrijskimi
četami na ruski meji je prevzel
nemški general. Potrjuje se poro¬
čilo, da so bili poslani avstrijski
polki iz Tirolske na francosko
mejo.

MNOGO PADLIH.

Pariz, Francija, 12. avgusta. —
V bitki pri Genaville v francoski

vodovodju se nahajate nadalje še
vojna šalupa “Algerine.” in kanad
ska križarka “Rainbow”. Edini
v bližini možni sovražnik Anglije
je nemška križarka “Nuernberg”.

DENAR KONFISCIRAN.

London, Anglija, 12. avgusta. —
Iz Berolina se naznanja, da je
nemška vlada konfiscirala v bero-
linskih bankah ruski denar v zrn
sku 25 milijonov dolarjev. — A-
merikanci, ki se nahajajo v Nem¬
čiji, so skoraj brez sredstev, in
morajo skrbeti zanje dobrodelne
družbe in zasebniki.

NEVTRALNOST

BOLGARSKE.

Sofija, Bolgarsko, 1. avgusta. —
Ministrski predsednik Radoslavov
;je naznanil v sobranju, da se je
Bolgarska odločila čuvati strogo
nevtralnost, in da ne bode trpela,
l da bi katerakoli vlast prekoračila
njene meje. Za vso Bolgarsko je
bilo proglašeno vojno stanje.

ULTIMATUM JAPONSKE?

Landon, Anglija, 11. avgusta. —
•Japonska je baje poslala ultima-
tum Nemčiji; Vlada je zasegla več
transportnih parnikov, Amerikan-
ski poslanik Cuthrie je prišel iz
letovišča ter se posvetoval z dru¬
gimi poslaniki.

NEMCI SE HVALIJO.

Berolin, preko Kodanja rrž Dan¬
skem, 12. avgusta. — Cesar Viljem
je sprejel dne 10. avgustov avdi-
jenci amerikanskega poslanika
Gerarda ter se razgovarjal ž njim
dalj časa. Z ozirom na zavzetje
mesta Liege v Belgiji je rekel, da

na nek nemški letalni stroj, ki je
padel na tla ter se ražbil. Šestti-
soč Nemcev je zasedlo T.andon
-zapadno od Liege, razkopalo že¬
lezniško progo ter ustavljalo vla¬
ke. Oficijelno se naznanja, da se
na fronti ni zgodilo nič novega.

(Nadaljevanje na osmi strani.)

TO JE KRISTJANSTVO!

Pittsburgh, Pa., 12. avgusta. —
Na konvenciji tukajšnje nemško-
amerikanske rimsko-katoliške o-
srednje zveze so peli v pričujoe-
nosti papeževega legata v ¥a-
shingtonu “ Die 'Waciht am Rhein”.
Zveza, kateri pripada 1600 po¬
družnic katoliških društev, je z
največjim navdušenjem odobrava¬
la krvavo klanje, ki se vrši sedaj
v stari Evropi. (Svoje čase smo
učili v šolah, da je treba ljubiti
svojega bližnjega, kakor samega
sebe, kakor se pa vidi, se ta za¬
poved ne izvaja. Op. stavca).

PAPEŽ IN VOJSKA.

Rim, Italija, 12. avgusta. — Pa¬
peža je splošna evropska vojna
tako pretresla, da ne more izvrše¬
vati svojih dolžnosti. Iz intimnih
papeževih krogov poročajo, da po-
vee ur ne izpregovori niti,besede,
ampak samo strmi pred-se. Inače
njegovo zdravstveno stanje ne vz¬
buja strahu.

HUDOMUŠNEŽ.

Jackson, Minn., 12. avg. — Ko
je naložil sodnik E. H. Sandon
Petru Fuglesteenu denarno globo
v znesku $16.00, ker je prehitro
vozil, je dal toženec sodniku še
pet centov s pripombo, naj si kupi
cigaro.

Vashington, D. C., 12. avgusta.
— Glasom oficijel.nih poročil je
sedanja vlada mirnim potom od¬
dala svoje posle konstitucionali-
stom. Vladne čete so se odstranile
iz glavnega mesta, ter se nastani¬
le 'nedaleč od glavnega mesta, kjer
pričakujejo amnestije generala
Carranza. Ako pa zmagoviti upor¬
ni general ne bode hotel pomilosti¬
ti teh vojakov, je skoraj gotovo,
da nastane nova revolucija.

Gen. Carranza se nahaja daleč
od glavnega mesta, pričakuje pa
se, da kmalu pride. Vladne posle
je deloma prevzel ter izvršil več
imenovanj. Tako je n. pr. že ime¬
noval Eduardo Haya vojnim mi¬
nistrom, zakladnikom Alberto Pa-
ni-ja, ter generala Gutierreza gu¬
vernerjem države Michoaean. Sled
nji je 'bil prvi vodja revolucionar¬
jev proti Huertovemu režimu.

S prihodom konstitucionalistov
v glavno meksikansko mesto je
Združenim državam zopet stav¬
ljeno vprašanje, ali pripoznajo se¬
danjo vlado. Splošno se sodi, da
se to ne zgodi prej, dokler v Mek-
'siki se ne končajo volitve.

Čujejo se glasovi, da se gen. Vil-
la ne mara pokoriti poveljem ge¬
nerala Carranza, ter noče oditi s
svojimi četami proti jugu. Kakor
govorijo, hoče ostati na severu ter
sklicati zborovanje vseh poveljni¬
kov armade. Ako se bode Carranza
zoperstavil temu, je skoraj goto-’
vo, da nastane na severu nova re¬
volucija. Znano je, da se je Villa
dobro preskrbel z orožjem.

BUBONSKA KUGA.

New Orleans, La., 12. avgusta.
Zaznalo se je za nov slučaj bubon-
ske kuge, in sicer je obolela za to
strašno bolznijo 20 let stara Mrs.
J. Bua. Kolikor dosedaj znano, je
obolelo za kugo že 51 oseb.

Delo nekaterih naših zastopni¬
kov je bilo zadnje čase vse hvale
vredno. Poslali so nam vzlie sla¬
bih delavskih razmer lepo število
novih in starih naročnin. Lepo šte¬
vilo starih in novih naročnin smo
ipbbili tudi naravnost. Iskrena hva¬
la vsem za vaš trud in za vse delo¬
vanje v svrho razširjenja lista, ki
deluje za izobrazbo in gospodarsko
samostojnost Slovencev v Ameriki.

Mnogo je pa še naročnikov in
naročnic, ki še niso obnovili naroč-
hine. Do teh se obračamo z željo,
da to čim preje store, ali pa poro¬
čajo kedaij bi zamogli naročnino
poravnati. Prosimo tudi vse naše
prijatelje in prijateljice, da sku¬
šajo pridobiti novih naročnikov.

' Nekaterim smo list vstavili in
storiti bomo primorani to vsem,
ki ne poravnajo naročnine tekom
avgusta. “Narodni Vestnik”.

STRAŠEN POŽAR.

Nanaimo, B. C., Canada, 13. avg.
Majhno mestece 'VVellington, le»-
žeče šest milj od tukaj, je bilo
včeraj popolnoma razdejano. 350
ljudi je brez strehe. Škoda se ceni
na 50,00 dolarjev, ki je le deloma
pokrita s zavarovalnino. Pogorel¬
ih se večinoma štrajkujoči premo-
'garji, ki so že leto dni brez zaslu¬
žka. Mestece ima več jam, ki niso
'prizadete po požaru.

POMOČ AMERIKE.

“VVashington, D. C., 13. avg. —
Vlada je dobila dosedaj že okoli
milijon dolarjev za Amerikanee,
m se nahajajo v Evropi.

ŽELEZNIŠKA NESREČA

Cleveland, Ohio,, 12. avgusta. —
Enajst oseb je bilo ranjenih, štiri
od teh smrtno nevarne, ko je vče¬
raj popoldne nek vlak Akron &
Cleveland železnice zavozil v voz
Electric Package Co. Nesreča se
je zgodila 15 milj južno od Cleve¬
landa na Akron, Bedford & Cleve¬
land progi. Nesrečo je zakrivil ba¬
je motorman.

STRELA UBILA TRI.

New York, N. Y., 12 avgusta. —
Včeraj smo imeli tukaj strašno ne¬
vihto pri kateri so bile usmrčene
tri oselbe, ofkoli dvaj’set pa jih je
bilo ranjenih.

RAZPOROKA 14LETNE.

Mankato, Minn., 12. avg. — Q-
krajni sodnik Pfau je dovolil Eli¬
zabeti Bue!kley raaporoko od nje¬
nega moža. Svojo razsodbo je pa
utemeljil s tem, da je 'bila tožite) ji-
ca stara šele 13 let, ko se je poro¬
čila, da torej ni vedela, kaj dela.

2

NARODNI VESTNIK

SLOVENSKO KATOLIŠKO

PODP. DRUŠTVO

ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE*

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: JOŽEF PETERNEL Box 95, Willock, Pa
I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
n. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. Srd St., Rock Springs,

Taiiiik'\lOHN e TELBAN, Bos 707, Forest City, Pa.

II Tainik- JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.

Blanainik- MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.

Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 Nortk Chicago St., Joliet, 111.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. IVEC, 900 Nortli Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik- IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa.
n’ nadzornik- FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa
IH. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas.

I porotnik- MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O.
I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Brougliton, Pa.

IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707,
Forest City, Penna.

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’.

1885, Joe Obreza,

IZ GLAVNEGA URADA K. S. P. DRUŠTVA SV. BARBARE S SEDEŽEM V

FOREST CITY, PA.

PRISTOPILI:

K postaji štev. 1. v Forest City, Pa., John Skodlar, rojen 8 maja 1878 in Lov.
Kotar, roj. 16. julija 1885;

k postaji štev. 2 v Jeny Lind, Ark., Silvester Rak, roj. 19 decembra 1886;
k postaji štev. 8 v Johnstown, Pa., John Pičnik, roj. 4 jul. 1885;
k postaji štev. 11 v Duryea, Pa., Vincenc Grula, roj. 8. maja 1886;
k postaji štev. 14 v Blacton, Ala., John Zadnik, roj. 14 maja,
roj. 6 marca 1892 in Ant. Vatovec, roj. 9. februarja 1886;
k postaji štev. 17 v Broughton, Pa., Frank Frank, roj. 17. dec. 1880, Karl Jurko¬
šek, roj. 16. okt. 1889, Fr. Taučar, roj. 25. jan. 1889, Tomaž Oblak, roj. 26.
nov. 1887, Anton Novlan, roj. 16 nov. 1879;
k postaji štev. 21 v Little Falls, N. Y., John Stropin, roj. 16. sept. 1892, Anton
Dobrovolc, roj. 12 junija 1891;

k postaji štev. 26 v Collimvood, O., John Ribič, roj. 7. aprila 1881, Rudolf Meso¬
jedec, roj. 24. marca 1892;

k postaji štev. 29 v Rock Springs, W..Wyo., John Anzeljc, roj. 19. julija 1886;
k postaji štev. 31 v Calumet, Mich., Mike Novačič, roj. 24 maja 1890, Math.

Brozovič, roj. 13. okt. 1882 in Jos. Dragman, roj. 23. junija 1890;
k postaji štev. 33 v Cleveland, C% And. Skubic, roj. 27. jun. 1885, Ant. Papež,
roj. 12. julija 1888 in Josef Kastelic, roj. 10 okt. 1891;
k postaji štev. 41 v Mulbery, Kans., Louis Paulič, roj. 28. februarja 1897, Anton
Lekše, roj. 29. julija 1896, Simon Marsa, roj. 18. okt. 1882 in August Eber,
roj. 30 marca, 1898;

k postaji štev. 46 v Pens Sta., Pa., John Grošel, roj. 29 augusta 1884;
k postaji štev. 54 v Greensburg, Pa., Pr. Poljanec, roj. 15. novembra 1888;
k postaji štev. 56 v Pleasant Valey, Pa., Fr. Gabrenja, roj. 21. dec. 1879;
k postaji štev. 68 v Indianapolis, Ind., Ant. Urbančič, roj. 18 decembra 1888,
Anton Kalin, roj. 28. decembra 1874;
k postaji štev. 78 v Sonrerset, Colo., Jožef Požar, roj. 15 junija 1896;
k postaji štev. 81 v Midway, Pa., John Ivanc, roj. 22. junija 1889;
k postaji štev. 88 v Herminie, Pa., Gabriel Čopi, roj. 24. marca 1880, Martin
Forte, roj. 11. novembra 1892; ^

k postaji štev. 91 v Oglesby, 111., John Urbania, roj. 30 oktobra 1886, Joe Ogro-
šek, roj. 20 marca 18S4.

PRISTOPILE ČLANICE:

K postaji štev. 1. Porest City, Pa., Sophie Benčina, roj. 25. maja 1898;
k postaji štev. 17 v Broughton, Pa., Ivana Frank, roj. 16 maja 1883 in Ivana
Jurkošek, roj. 5 februarja 1891;

k postaji štev. 20 v Claridge, Pa., Ana Resnik, roj. 12 junija 1891;
k postaji štev. 21 v Little Falls, N. Y.-, Elizabeta Panič,'roj. 15. dec. 1S76;
k postaji štev. 41 v Mulbery, Kans., Antonija Krulc, roj. 3. januarja 1891;
k postaji štev. 68 v Indianapolis, Ind., Rozi Lekše, roj. 8. oktobra 1895.

PRESTOPILI ČLANI;

8468 Jakob Grušovnik, od postaje štev. 78 k postaji štev. 75; 7742 Jakob
Porenta, od 25 k 29; 6633 Raj. Kladnik od 80 k 67; 3668 Jakob Brence od 52
k 60; 6002 Frank Kranjc od 67 k 23; 7657 Ignac Kranjc od 67 k 23; 56 Josef
Rom od 2 k 94; 3457 Martin Gialusi od 35 k 94; 2767 John Strniša od 63 k 94;
201 Neža Strniša od 63 k 94; 3405 John Strniša od 63 k 94.; 5293 Frank žagar
od 80 k 67; 1444 John Močnik od 3 k 20; 6127 Anton Rupnik od 1 k 81; 1366
Frank žlajbah od 13 k 92; 2546 Leo Benda od 13 k 44; 8158 Max Ostrelič od
90 k 44; 3571 John Vozel od 13 k 37; 7463 Anton žust od 1 k 26; 8469 Karol
Grišovnik od 78 k75;8308 John Frank od 17 k 86; 8037 John Razvoza od 22 k 93;
8690 Tomaž Mrcina od 22 k 93; 8036 Jurij Rihtaršie od 22 k 93; 8615 John Su¬
hadolnik od 22 k 93; 594 Lovrenc Debelak od 22 k 93; 593 Frank Debelak od
22 k 93; 390 Ani Debelak od 22 k 93; Jakob Debelak od 22 k 93; 4258 Luka
Kok od 22 k 93;5416 Andrej Kocjan od 59 k 47; 5336 Franc Gorenc od 59 k 47;
533 Marija Gorenc od 59 k 47; 7680 Peter Stefe od 30 k 6.

SUSPENDIRANI IN ZOPET SPREJETI:

^J5396 John Spelič k 25; 1388 John Povhe k 25; 890 John Petrovčič k 37;
8075 Josef Zupan k 33; 8610 Anton Gorenc k 33; 8826 John Kastelic k 33; 8448
John Cvergol k 33; 8076 John Pernar k 33; 4311 Anton Abram k 33; 6668 Josef
Šketi k 33; 2898 Anton Gregorčič k 33; 4831 Alojz Rozman k 33; 5693 Andrej
Sloka k 33; 523 Marija Abram k 33; 2841 John Barovčan k 33; 2904 Fraiic
Muren k 33; 5310 John Kovačič k 44; 2302 Joe Drolc k 44; 3216 Jas  Peternel
k 44; 8332 Anton Dremel k 30; 5379 John Sterle k 36; 3896 Karol Kovač k 36-
5864 Filip Dolen k 29; 2083 Lovrenc Mole k 51; 8529 Frane Prislan k 59; 3829
Štefan Rogel k 59; 7430 Jos. Romšak k 59; 3186 Josef Vovka k 19; 7408 Matija
Kraina k 19; 2298 Tomaž Kovačič k 3; 2776 Jernej Miklavčič k 3; 4022 John
Arhar k 3; 1677 John Goršin k 3 ; 4422 Jurij Osvald k 3; 4513 Mihael Sadovski
k 3; 5854 Jernej Zagoda k 3; 7684 Josef Grahek k 53; 8112 Math Skendar k 53;
7832 Emil Markič k 53; 8406 Josef Slak k 77; 7401 Jakob Možina k 77.

SUSPENDIRANI ČLANI:

Od postaje štev. 6., Cleveland, O., 7234 John Všeničnik, 6039 Josef Žnidaršič,
5989 John Gregorič, 5684 Frank Verbič, 8712, Anton Karpen, 7068 Jernej
želodec, 6483 John eTršinar, 6383 August Fink, 5887 Josef Kobalj;
od postajo štev. 82 Farrell, Pa., 8543 John Jankovič;

od postaje štev. 28 S 0 . Lorain, O., 7517 Ciril Mislej, 2308 Jurij Ostronjaji 7625
Frank Seražin, 3607 Ivan Rajher, 6574 Anton Jelarčič, 6001 Rok Fundok,
6575 Jožef Škapin, 7413 Alojz Kos, 7245 Alojz Mislej, 8293 Max Božič,
7519 Mirko Seražin;

do postaje štev) 38 v .Cliarleston, W.- Va, 5248 Ig. Trojanovič, 7794 St. Jageloli;
od postaje štev. 19 Bridgeport, O., 7163 Ant. Štraus, 6964 Frank Kaserman, 6963
Martin Katisnig, 7085 John Zagorc;

od postaje štev. 77 New Alexandria, Pa., 6310 Fr. Zupan, 6632 Jos. Klečevšek;
od postaje štev. 86 Delmont, Pa., 2803 Frank Trebeč;

. od postaje štev. 49 v East Palestine, O., 7389 John Notar;

od postaje štev. 55 Conemaugh, Pa., 8318 Alojz Cvelbar, 8486 Josef Luzar, 3919
Jakob Kos, 4752 Andrej Puntar, 8319 Josef Sketelj
od postaje štev. 57 v Homer City, Pa., 6347 Matija Rotar, 6932 Joe Horvat,
5246 John Lohainar, 6452 Fr. Marinšek, 4217 Fr. Požele, 6930 John Horvat.
6933 Josef Stakar; ’

° d št ? v ’ 66  Devine, Minn., 7851 Josef Kern, 6050 Anton Gromadnik,

rfOoO Martin špoler, 6589 Jernej Otoničar;
od postaje štev. 69 v Madrid, lova, 7277 Joe Konečnik, 7276 Fred Gregorič, 7971
i°’t,  53 , S L °ht s  Hribar, 77 Pavel Starčevič, 1472 Mike Miklavčič,
5522 Ant - Mihaljevič, 5519 Peter Vilfan, 1368 John Slapar;

06 t eV '  it A l a -’ 7852 M - Stricel - 948 Mary Fitz, 6902 Joo Fitz;

od postaje štev. 3o Ralphton, Pa., 5955 Josef Braunzeis;
od postaje štev. 2 Jeny Lind, Ark., 7658 Albin Bobnič;

od postaje štev. 3 Moon Run, Pa., 8791 John Kaiser, 8790 Andrej Meže 4370
Kurkus, 3941 Ant. Zakorenski, 1033 Ant. Černigoj, 6941 John Kurkus
4o^ Katarina Šubic, o342 Franc Lazar, 552 Marija Tomac, 3503 Jakob Tomac-’
od postaje štev. 8 Johnstown, Pa., 1446 Ivan Izda, 5435 J. Hriščak, 341 J. Klu“are
od postaje štev. 18 Fleming, Kans., 1713 Jakob Troiar- ’

od postaje štev. 16 Willock, Pa, 4454 And. Liberini, 4311 James Banemi-

° d  IS™ 8 ’ N ’ Y " 8807  Št ' 8830  ^  Leskovic,

od postaje štev. 25 Jeny Lind, Ark, 5395 Joe Rus, 1894 John Bizjak;

od postaje štev. 37 Radley, Kans, 5001 Alojz Goste;

od postaje štev. 33 Cleveland, O, 6669 John Struna, 8445 Stanislav Pekol, 6953
Ignac Zupančič, 6956 Josef Zabukovec, 3765 Anton Železnik, 4747 Josef
Smrekar, 3605 Anton Jankovič, 2018 Frane Tomažič;
od postaje štev. 44 Franklin, Kans, 429 Nik Simončič, 1230 Valentin Izlakar,
3226 Martin Dornošek, 5663 John Lipoglav, 3474 Anton Kovač, 4276 John
Možina, 1431 Rudolf Božič, 7588 Peter Eihorn, 6761 Anton Femec, 5649 Joe
Smarda, 2712 Rudolf Blažič;

od postaje štev. 53, Pittsburgh, Pa, 7566 Josef Klun 7562 John Klun, 6812
Frank Bradelj, 7022 Josef Kranjc, 5882 Anton Dekleva 3824 Ig. Podvasnik,
7828 Klun Frank, 7564 Janez Vatover;
od postaje štev. 54 Greensburg, Pa, S117 Anton Pajk;

od postaje štev. 70, 4641 Ivan Alič, 5498 Josef Letnar, 7974 Frank Ocepek, 8468
Josef Zadnikar, 5135 Ivan Dobernikar, 764 Ivana Umale-
od postaje štev. 90 Gross, Kans, 8157 Frank Šuligoj;
od postaje štev. 88 Herminie, Pa, 7631 Josef Valsek, 8676 Peter Kenda;
od postaje štev. 92, Edison, Kans, 1479 Josef Paver 8749 Karol Špan, 8754
Ignac Špan, 135 Helena Paver; ’ S y  ’

od postaje štev. 31, Calumet, Mich, 5965 Josef Miler, 5480 John Fister;
od postaje štev. 81 Midway, Pa, 707 Mary Radešček;

od postaje štev. 65 Joliet, 111, 6986 Ivan Jakša, 682l’Alexander Prbežak;
od postaje štev. 68 Indianapolis, Ind, 7526 Ant. Ratkovič 7835 John Colarič,
6118 John Mausar, 7525 John Hribar, 5213 Jos. Brudar’ 8284 Jos. Drešnar;
od postaje štev. 30 Eveleth, Minn, 7884 John Oblak, 7002 Valentin Novlan,
8242 John Malevič, 7003 Ignac Inžar, 7677 Ant. Gornik, 6275 Louis Baudek,
7679 Jakob širok, 8767 Anton čož, 8836 Anton Kodrič 8340 Frank Vončina,
,(???) Frank Zalete), 3047 Anton Kastelic, 7887 Jernej 'Ribič •
od postaje štev. 42 Winterquarters, Utah, 6859 Pavel Muršič 4707 Anton Ka¬
stelic, 6280 Martin Cesar; z

od postaje štev. 20, Claridge, Pa, 6271 Alojz Banič, 684 Josefa Banič;
od postaje štev. 23, Springfield, 111., 8085 Jurij Jakovič-

od postaje štev. 32 Braddock, Pa, 4247 Anton Stefančič, 8140 Jos. Klemenčič;
od postaje štev. 74, Arkol, Kans, 5975 Iv. Jerman, post. štev. 67 Sublet W. Wyo;
od postaje štve. 67, Sublet W. Wyo, 6418 Josef Senovršnik;
od postaje- štev. 29, Rock Springs, Wyo, 4487 Luka Miklavčič 4989 Josef Kokal,
47,04 Stefan Jakob;

od postaje štev. 51, Skidmore, Kans, 1011 John Tomažič 602 Matt Debelak,
3631 Andrej Perko;

od postaje štev. 4, Luzerne, Pa, 106 Urban Ahatz, 105 Mihael Judič, 340 Edy
Vodnik, 6143 Anton Dacar, 7622 Anton Jarh;
od postaje štev. 68, Indianapolis, Ind, 8285 Mohor Dugar, 7604 Frank Turk;
od postaje štev. 59, Jaksville, Kans, 7626 Jakob Peternel, 5339 Fr. švajgar,
841 Viktorija Ovnič, 5644 Albert Napodnik, 5645 Frane Ovnič.

* ODSTOPILI:

Od postaje štev. 9, Weir City, Kans, 599 Andrej Medved;
od postaje štev 30, Eveleth, Minn, 8241 Jakob Orehek;
od postaje štev. 31, Calumet, Mich, 2491 John Brajer;
od postaje štev. 46, Penis. Sta, Pa, 5715 Andrej Kravajne;

od postaje štev. 58, Chisholm, Minn, 8298 Anton Kosher, 7323 Tom Janežič,
6356 John Steblaj.

ČRTANI:

Iz postaje štev. 2S, Lorain, O, 5441 Jožef JJaramia, 7246 Frank Žiberna, 8107
Vincenc Golobič, 4024 Pavel Sziladi;
iz postaje štev. 55, Conemaugh, Pa, 5747 Anton Pristavec;
iz postaje štev. 66, Pineville, Minn, 8411 Frank Gradišar;
iz postaje štev. 69, Madrid, Iowa, S606 Frank Mikuš;

iz postaje štev. 35, Ralphton, Pa, 3212 Alojz Spiler, 5856 Josef čater, 7936
Anton čimžar, 4889 Frank Novak;
iz postaje štev. 2, Jeny Lind, Ark, 7212 Mike Bregar;
iz postaje štev. 3, Moon Run, Pa, 7057 Karl Zalokar, 8034 Josef Poljšak;
iz postaje štev. 44, Franklin, Kans, 3432 Anton Jerman;
iz postaje štev. 9, Weir City, Kans, 4184 Frank Prislan;
iz postaje štev. 53, Pittsburgh, Pa, 5731 Anton Tomšič;
iz postaje štev. 60, Red Lodge, Mont, 6922 Anton Lomšek;
iz postaje štev. 31, Calumet, Mich, 5704 Martin Rebselj;
iz postaje štev. 30, Eveleth, Minn, 1868 Josef Zorc, 8244 Louis Marčun;
iz postaje štev. 42, Winterquarters, Utah, 205 Antonija Orač;
iz postaje štev. 20, Claridge, Pa, 7739 John Klobučar, 7244 Franc Tičar, 7807
Kristel Pšenica;

iz postaje štev. 51, Skidmore, Kans, 1740 Frank Čamažar;

iz postaje štev. 89, New Comer, Pa, 8011 Josef Kaučič, 903 Marija Kaučič.

UMRLI ČLANI:

5702 Josef Ovniček, umrl 11. junija 1914, član postaje štev. 31. v Calumet, Mich,
zavarovan za $500.00; vzrok smrti: ponesrečen;

8275 Anton Kovačič, umrl 19. junija 1914, član postaje štev. 21 v Little Falls,

N. Y, zavarovan za $500.00, vzrok smrti: srčna napaka;

380 Johana Lampert, umrla 2. maja 1914, članica postaje štev. 71 v Johnstoivn,
Pa, zavarovana za $500.00, vzrok smrti: operacija;

287 Frank Rudolf, umrl 23. marea 1914, elan postaje štev. 4. Luzerne, Pa.,_ za¬
varovan za $250.00, vzrok smrti: utonil, (za tega se je ilplačalo $107.25 za
pogrebne stroške, druga svota je v glavni blagajni^ Isr se ne morejo de¬
diči najti). . g  j*

T II?Csftgt*ED OTROČJI ODDELKI.'’ " " '

2488 Zofija Kife ffanicsČ^fJjEljn" štev. 2'6, Coilinvrood, O, umrla 28 junija 1914;
vzrok smrti: Rocliitis,s

1851 Alojz Fortuna, umrl 12. junija 1914, član postaje štev. 29, Rock Springs,
W. Wyo, vzrok smrti: Pneumonia;

2839 Josefa Simončič, umrla 15. julija, 1914, članica postaje štev. 33 Cleveland,

O, vzrok smrti: Bronchtis.

S sobratskim pozdravom vsem članom in članicam, vam udani

JOHN TELBAN, glavni tajnik.

Chisholm. — Nekaj nenavadne¬
ga smo videli tukaj te dni. Prišel
je namreč v mesto že precej star
srnjak, ter se udobno izprehajai
po ulicah. Ko so se pa začeli psi
zaganjati vanj, jo je pobrisal v
smeri proti Havesovi farmi.

Ely.— Ko jak Jernej Ponikvar,
o katerem se je veliko govorilo, da
se je izgubil v bosti, je po trido.ev
ni odsotnosti vendar prišel zdrav
med svojce. Omenjeni rojak je šel
za kratek čas v hosto s puško, na¬
letel je na volka, za katerim je
začel slediti. Ko je izprevidel, da
ga ne more dobiti, se je vrnil,
ali ravno v napačni smeri. K sreči
je slišal parne piščalke ter zagle¬
dal luči v zvoniku, drugače se
morda ne bi mogel vrniti.

— Uro, katero je dal v stavo
rojak Alojzij Perušek, je dobil
John Grahek, tukajšnji čevljar.

— V noči dne 8. avgusta je tre
ščilo kakih 20 čevljev od poslopja
rojaka Perovska v nek štor, ter
ga vsega razbilo. ‘Sreča je še bila,
da ni udarila strela v hišo.

— Soprogo rojaka Jos. Strmo-
leta so vzeli iz bolnišnice, in je ti¬
pati, da kmalu popolnoma okreva.

— Državljanske listine je dobil
tukajšnji rojak Anton Bolha.

— V komisijo za preureditev
mestnega čarterja sta bila imeno¬
vana tudi naša rojaka George L.
Bromidi kot podpredsednik ter
kot odbornik g. Frank Veranth.



Eveleth. — Tajnik tukajšnjega
silo venskega podpornega društva
sv. Petra se je zaročil z gpdč. Je¬
rico Race. želimo veliko sreče!

— Gonja zoper župana Gleaso-
na in komisarja, našega rojaka
Brince, se nadaljuje. Kompanijski
podrepniki zopet nabirajo podpi¬
se, prva blamaža jim še ni zado¬
stovala. Povemo samo toliko, da
naj ljudje premislijo, kako stvar
stoji, in da naj se ne vsedajo na
Kmance kompanijskih ljudi. Veli¬
ko e tem pisati ni treba, ker mo¬
ra vsak zaveden Slovenec ali Hr¬
vat vedeti, kam pes taco moli.

— Policija je tukaj aretovala
neko ciganko, ki se je na ulici
predstavljala s svojimi “umetno¬
stmi”. Kaznovana je bila v denar¬
no globo $27.50, katero je tudi pla
čala.

— Splošna vojna v Evropi kaže
znake tudi tukaj, toda med Slo¬
venci ni opaziti nobenega navdu¬
šenja za vojno. Izmed takozvanih
podanikov Avstro-Ogrske se je do
isedaj na tozadevni poziv javil sa¬
mo eden konzulatu v St. Paul.
Prav tako!

MINNESOTA.

Duluth. — V tukajšnjem di-
striktnem sodišču je vložila tožbo
za razporočitev žena Mike Jerko¬
viča. Kakor trdi, je morala vedno
samo delati za svojega moža, med¬
tem, ko je on počival in se dal pre¬
življati od nje. Poročila se je v
starosti 14 let v Bosni; ko je pri¬
šla za možem pred štirimi leti sem
je morala izpočetka delati 'zanj ter
ga preživljati. Tožiteljica trdi, da
ni dobila od moža niti enega cen¬
ta, kar sta bila skupaj.

— Detektiva Toevve in Bradley
sta aretovala v soboto opoldne Vik
tor McDanielsa, katerega želijo
imeti oblasti v Joliet, 111., kjer je
izvršil več goljufij z ničvrednimi
čeki.

— Finska temperenčna stranka
je kupila te dni tri finske liste, ki
'bodo odslej naprej seveda morali
pisati za subače. Temperenčniki tr
dijo, da bodo ti od njih kupljeni
listi pisali v istem smislu, kot do-
sedaj, a pri tem seveda zastopali
temperenčnikov težnje.

— Tukajšnje banke na višji
ukaz iz TVasliing.tona. D. C., ne
smejo več izdajati takozvanih ka-
sirskih čekov, ampak izplačevati
denar v gotovini. Da so se sploh
začeli izdajati kasirski čeki, se
ne sme smatrati za slabo denarno
stanje bank. Banke so hotele go¬
tov denar držati za vsak slučaj, ali
sedaj, ko jim je bilo zagotovljeno,
da ne'obstoji nobena nevarnost iz¬
gube, so morale prenehati z izda¬
janjem kasirskih čekov.

— V našem uradu so se zglasili:
Anton Geržin, Chisholm, Minn.
John Agnich, gostilničar iz Eve¬
leth, Minn., John Pousha, gostilni

čar iz Hibbing, Minn., na konven¬
cijo KSKJ v Mihvaukee, AVis. Ro¬
jak Mihael Žumer iz Aurora,
Minn., grede v Forest City, Pa.,
Na poti v bolnišnico v Minneapo-
lis, Minn., se je zglasil rojak Louis
Egert, član podpornega društva
iSNiPJ v Aurora, Minn. Rojaki Ja¬
kob Novak, Josef Brajer, Peter
Prijatelj, vsi iz Gilbert, Minn., gre
de na farme.

— Gost znane slovenske rodbine
Movern je bila te dni Miss Fran-
ees Koce, hči znanega rojaka Ge¬
orge Koce iz Eveleth, Minn 1 .

— ‘Štrajkarski sklad N. V. za
potrebne v Colorado: daroval ro¬
jak ARhael Žumer iz Aurora,
Minn., $1.00. Srena hvala.

-—- Tem potom naznanjam vsem
članom društva Duluthski Slova¬
ni štev. 107 JSKJ, da se polnošte¬
vilno udeleže redne mesečne seje,
ki se ho vršila dne 16. avgusta
1914 ob 2 uri popoldne v navad¬
nem prostoru. Upati je, da se
vsak član udeleži te seje. — John
Movern, predsednik.

Aurora. — Tiskarni Narodnega
se tem potom zahvaljujem za na¬
tančno delo ter izvrsten papir,
sploh za delo, katero sem naročil
od te tiskarne kot tajnik društva
sv. Barbare štev. 19 SHZ. Delo ,ie
izvršeno jako lično, ter priporo¬
čam to tiskarno vsem društvom.
Boljšega izdelka ne morejo dobiti
e d nobene druge tiskarne. — Taj
nik dr. sv. Barbare štev. 19, SIIZ.

Gusson. — Skladišče Virginia
&  Rainy Lake Lurnber družbe je
pogorelo do tal. Ogenj je povzroči
ia strela.

WISCONSIN.

Milvvaukee. — Z delavskimi
razmerami se ne morem nič kaj
pohvaliti ker so vedno ponavadi,
namreč slabe. Čisto nič se ne ve,
kedaj se bo obrnilo kaj na boljše.
— Iz naše srede je pobrala kruta
smrt rojaka M. Jakobina, ki je bil
še v najboljših letih. 31 julija smo
ga spremili k večnemu počitku.
Doma je bil nekje s Sp. Štajerske¬
ga. Bodi mu lahka svobodna zem¬
ljica !

za

OHIO.

Cleveland. — Konvencija
zgradbo nar. doma je bila dostoj
no zaključena. Izbran je odbor za
inkorporacijo, določili so se pri¬
spevki društev za zgradbo in odlo
čilo vse, kar je treba za prve kora¬
ke-^ Kakor hitro je dovoljeno od
državnega tajnika, da se sme po¬
birati društvene delnice, se skli¬
čejo društveni zastopniki.

PENNSYLVANIA.

Delmont. — Društvo sv. Barba¬
re štev. 86 priredi dne 29. avgusta
v italijanski dvorani poleg Lusk,
I a., plesno veselico, na katero so
\ abljena vsa društva ter vsi roja¬
ki in rojakinje. Vstopnina za mc-
žke $1.00, dame proste. Torej na
svidenje dne 29. avgusta. Odbor.

( 8 — 20 .)

m

Zdrav moz

je močan in pln življenja. Bolni mož c
nega, vedno skrbi, je slaboten, onemovel ;» Po{ut i utr,
Ako občutite kake te znake, ne obotavlii. ? n ? v  r»dn *"
zdravljenje s •‘‘‘J 1 « takoj

SEVERAS

8ALSAMOF LIFF

(Severovim Življenskim balsamom) ter se
k zdravju. Drugi, ki so to storili, praviio rU PraTit « v,
like zdravilske vrednosti. J  ’ da  Je tonika ^

Popravi tieprebavo in odpravi zapeko.

Je splošna tonika za moške in ženske"

Slabo krvnim ljudem pomnoži kri.

Dispeptičnem ljudem vredi prebavne
Naredi jedila bolj okusna in prebavljiva ea, 10 s ti.

Gs *4 ?5r

Severa^ Gothard Oil

(Severovo Gothardsko pije).
Zoper bolečine in okorelosti.
Mazilo samo za vnajno rabo.

Cena 25 in 50 centov.

Sev £ ra ’ s Tai>E

(Severove Tab-Ui) ^
Sladkorno odvabik
Za otroke in odri 1 . 0-

c ^»oinSS le -

Zahtevajte samo Severove Pripravke. Ako
lekarnar ne more založiti, naročijte" jih od nas S

w. F. SEVERA COv Cedar Rapids,

KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V STaT
ZAHTEVAJTE “TICKET” ZA

Baltimore and Ohio železnico

CHICAGO do NEW Y0RKA

PIŠITE :R. C. HAASE.

Northwestern Passenger Agent ST. PAUL, MIN\

po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žeelznicc

do parnika.

KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” izn
NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, Ki v'
ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE.

Najgotovejši zaslužek

je gotovo na farmi, in zato je tudi denar najboljše
naložen na zemljišču. ,Če imate zemljišče, imate
domačijo in imate zagotovljen kruh; nič vas ne
briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, izpori
in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadeti, vi
imate stalno delo m stalni zaslužek, m kar storite
je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vredir
če se čisti m obdeluje in spreminja v lepo farme.

Kupite od kompanije, ki lasti zemljo, in je pri¬
pravljena vam pomagati, če potreba. Duluth k
Iron Range železniška kompanija je vstanovila že
več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louis cour,-
ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $15.00 na¬
prej na lahka odplačila. Pišite za podrobnosti'
slovenskem jeziku na:

L. B. ARNOLD, Land Commissioner

110 Wolwin Building

Duluth, Mini'

VAŽNO ZA ROJAKE.

Kdor hoče imeti dobro narejeno
obleko naj pride v mojo krojačni-
co. Imam mnogo vzorcev vsako¬
vrstnega blaga, da si lahko vsak
izbere. Cffne primerne za delo jam¬
čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬
no opravo.

Frank Žaear.

krojač in trgovec,
Chisholm, Minn.

V založbi Narodnega Vestnika je

DELAVSKI

ODŠKODNINSKI ZAKON

ZA DRŽAVO MINNESOTO

(Minnesota Workmens Comfensation

Cena 30 Centov

Act)

Navodila kako

postati državi ] 311

Cena 15 Centov

13. avgusta 1911.

NARODNI VESTNIK

Iz stare domovine.


KRANJSKO.

Ustavljeni listi. Državna oblast
-je ustavila izdajanje socialnode-
inokraških listov “Zarja” in “R u -
1ar ”. Ustavljen je tudi list “Glas
Juga” “Dan’’.

Nesreča v cerkvi. 24. julija zju¬
traj j e v  cerkvi, katero pre¬
slikujejo) z lestve na oder, z odra
pa  na tla. padel slikarski pomoč¬
ile Jožef Letner ter si pri padcu
zlomil desno nogo, si razbil spod¬
njo čeljust in tudi izbil več zob.
prepeljali so ga z rešilnim vozom
v deželno bolnišnico, v Ljubljani.

Nevihta. Dne 23. julija oib 2.
p r i 30 minut je izbruhnila v No¬
vem mestu huda nevihta in dež je
lil curkoma. V bližini Novega me¬
sta je podrlo več kozolcev, dreves
in na bregu odkrilo tudi malo hi¬
šico Pirnata. Sadje je veliko trpe¬
lo, pod vsakim drevescem si videl
debelo naloženi sad.

Voda podrla kanal. Dne 23. jul.
je podrl kanal med Kirbischevo
hišo in hišo Filharmoničnega dru¬
štva v Ljubljani. Voda je odtrga¬
la in odnesla tudi del stopnic in
ves zid in zemljo po vodi. Izpodko¬
pani pa sta precej tudi obe hiši,
vendar pa ni nevarnosti. Vsled ve¬
likega naliva so morali z deskami
zagraditi cesto ob Kirbisehevi hiši
in ob hiši Filharmoničnega društ¬
va, da ni voda vdrla v hiše.

Nesreča na železnici. — Čudežno
otet. Dne 24 julija je šel 211etni
delavec južne železnice Štef. Pra-
niuš po železniškem tiru v bližini
postaje Borovnice. Nenadoma je
privozil tovorni vlak izza ovinka
ter ga podrl na tla. Pramuš je pa¬
del tako nesrečno, da je obležal
sredi med tračnicami in je vozil
tovorni vlak preko njega. Sicer
je dobil pri tem poškodbe, vendar
pa ne smrtaonevarne ter lahko go¬
vori kljub nesreči o sreči. Pripelja¬
li so ga v ljubljansko deželno bol¬
nišnico.

i.Dan 27. julija ostane pač v traj¬
nem spominu vsakemu Ljubljan¬
čanu, kajti takega življenja v me¬
stu pač še ni bilo. Prišlo je v me¬
sto ogromno mnogo ljudi ki so po
klicani k vojakom, rezervistov in
čmovojnikov. Po vseh ulicah šu¬
mi, tod in tam se čuje veselo pet¬
je, reči se mora, da gre narod
zmage gotov pod zastave in je z
radostjo pripravljen na boj. Z re¬
zervisti in črnovojniki je prišlo
seieda tudi mnogo žena in otrok v
mesto, tako da je vrvenje po uli-
eali nad vse živahno.

Radeče pri Zid. mostu. V četr-
dne 23  jul. je nastal ob tri če-
r  na eno uro popldne hud vi-
flar, karanega še stari ljudje ne
omnijo, ki je v par minutah na-
pravj grozno škodo _ Riival  - e gad .
2  ^evje po gozdih, razkrival
e ie ter podrl več kozolcev. Pri-
e 1  posestniki so nujno potreb-

0  Pomoči. Vihar je napravil več

1 Soc  knm škode.

bll^r  dezelRe §'a sodišča v L j li¬
ni v dni bil  obsojen 161et-
Karel  Sitar na štiri
r>r e «fj ece ’  ker  j e  odobraval umor
“p ra  ° nas lednika z besedami:

'? er  je! Ta je tisti,
Sodišče ** S ° ko \ Skz  ' z i et  prepovedal!
iaz »n rad; l \ ^ ? risodil ° milejšo

je bil Qn n  t ® ga ’ ke f ta,k °j’ ko
'oval ka j govori, obža-

ov a i

st ega

izgovorjeno besedo. — Radi

- e ®a pregreška se je zagovarjal
lolf Perko, : ki je rekel z ozirom
1  sarajevski zdočin: “Je že vedel,

aka i ga je! Prav je!’ Klical je
di: “Ev'

dviva Italija! in Eviva re-
obliRa !’’ Sodišče mu je prisodilo
mesec.ev navadne ječe. — 641et
‘ ar i Nlatevž Kepic pa je bil tudi
” S( >jen na dva meseca je*ee, ker
^ odobraval umor pokojnega pre"
0  °naslednika ter rabil nedostoj-
‘ e  besede.

,^ otr es na Dolenjskem. Potres,
ie v sredo 22. jul. ob 11. uri
■minut dopoldne pojavil v No-
. z elo močno pojavil in sicer v
111  mestu in okolici se je pone-
med Gorjanci in Novem
am 0131 m(> eneje, kakor v mestu
L- 6 ?' Tri veliki opekarni v bli"

iv.v' 3 . 6 Vasa se  d e  nagnil 20 m
a  1  dimnik in sicer od zgoraj
* do1  v razdalji kakih 5 m. Na-

[ a  ^ del, ker je bila nevarnost,
zruši in povzroči nesrečo, so
t r gasilno  lojtro pustiti od-
To nekaterih hišah je pa-
Ille b in pokazale so se tudi raz

pokline. Potres se je pojavil rav¬
no % isti smeri, kakor naslednjega
dne nevihta, samo z razločkom, da
je prišel od vzhoda, nevihta pa se
je razšla proti vzhodu.

Velikanski vihar je dirjal dne

• jul. opoldne v Ljubljani in po
velikem delu Kranjske in Primor¬
ske. Kako močan je bil vihar, se
da spoznati iz tega, da je prelomil
deblo krepkega kostanja sredi
Lattermannovega drevoreda, pol¬
drag meter nad tlom. Pred Koren-
ca/novo vilo j e  izruval lepo brezo
m sploh polomil mnogo drevja in
vej.. V okolici ljubljanski je podrl
tudi nekaj kozolcev in napravil
na, drevju veliko škodo. — V oko¬
lici Novega mesta je vihar podrl
' eč kozolcev in polomil mnogo
drevja ter poškodoval novomeški
drevored. — V  št. Janžu na Do¬
lenjskem je vihar ruval dre¬
vesa, preobračal kozolce in
vozove ;e dežja je bilo !e-
prav malo. — V Mokronogu je vi¬
har trgal opeke s streli, podiral in
razkrival kozolce, ruval s koreni¬
nami drevje, podiral ograje ter
metal celo ljudi ob tla. Škoda je
velika. Trpeli so vrtni nasadi, s
še večja škoda je po vinogradih.

Sleparski šentpeterski župnik
Petrič. Ljudje v veliki šentpeter¬
ski župniji so zelo razburjeni vsled
sleparij ondotnega župnika Petri¬
ča. Sleherni dan prihajajo nova od¬
kritja. Tako se je zdaj izvedelo,
da sta mu dva kmeta iz Tomačeve¬
ga dala spraviti vsak po tisoč kron
da jih naloži v šentpeterski hra¬
nilnici in posojilnici. Eden izmed
teh dveh kmetov je baje Porentež.
Župnik Petrič pa tega denarja ba¬
je ni naložil, marveč ga je sam
spravil ter porabil. Ko sta prišla
kmeta k njemu, jima ni vrnil de¬
narja', češ, da ga sedaj nima. Go¬
vori pa se, da je še več takih slu¬
čajev. 22. jul. je neka stranka dva¬
krat iskala župnika v župnišču, pa
ga ni dobila. In splošno se govori,
da je župnik Petrič pobegnil. Res
je že skrajni čas, da se merodajne
oblasti energično pobrigajo za to
stvar, da se ljudstvo ne bo po ne¬
potrebnem razburjalo. Če bi bil
Petrič civilen človek, bi že zdavno
premišljeval svoje grehe v preis¬
kovalnem zaporu.

Vloge pri denarnih zavodih. V
kritičnih časih in zlasti v vojnih
časih se dajo ljudje lahko razbu¬
riti in posebno rada jih obode skrb
za denar, ki ga imajo naloženega
v hranilnicah in posojilnicah. V
tem oziru je pač vsaka skrb popol¬
noma neutemeljena. Vloge pri za¬
vodih so popolnoma varne in se ni
treba zanje prav nič bati. Naj¬
manj pa je misliti, da bi država se
gla po vlogah v hranilnicah in po¬
sojilnicah. Država prvič ne more
seči po tem denarju, ki je vendar
naložen v hišah in na posestvih,
drugič ji pa to sploh na misel ne
pride, ker ima za slučaj vojne vse
polno drugih sredstev na razpola¬
go. Vlog v hranilnicah, bankah in
posojilnicah se ne more dotakniti
ne prijatelj ne sovražnik, nikdar
in nikoli. To je vlada že dostikrat
sama priznala, kakor je tudi pri¬
znala, da je denar v teh zavodih
popolnoma varen. Sicer si pa lah¬
ko vsak misli, da se je država za
slučaj vojske tudi z denarjem do¬
bro preskrbela in da ga ima veliko
ua razpolago. A če bi trajala voj¬
ska dlje časa, si država lahko pre¬
skrbi posojila pri velikih dunaj¬
skih in budimpeštanskih bankah,
no in če ibi že vsega zmanjkalo,
lahko zniža kupon (obresti od dr¬
žavnih dolgov) in ima spet milijo¬
ne na razpolaganje. Na to torej
sploh ni misliti, da bo vlada segla
na privatno imetje; to je izklju¬
čeno in zato je vsaka skrb za vlo¬
ge pri hranilnicah, 'bankah in po-
sojilnicah popolnoma nepotrebna.

PRIMORSKO.

Poizkusen samomor. 21. jul. so
našli proti večeru na katoliškem
pokopališču pri -Sv. Ani v Trstu
loletno E. Seciarjevo, zvijajočo se
v bolečinah. Izpila je precejšnjo
množino karbolne kisline. Prepe¬
ljali so jo v nevarnem stanju v me
■stno bolnišnico.

Pohotnež. 22. julija so aretirali
v Trstu 361etnega mizarja Andreja
Delelgrazio, ker je hotel zadostiti
svoji pohotnosti na neki 91etni de¬
klici. Oddali so pohotneža sodišču.

Neprevidnost. 161etna služkinja
Suzana Puchreiterjeva, ki služi pri

družini g. Horaka v Trstu je pred-
no je legla v posteljo, pozabila za¬
preti plin v svoji sobi. Ko je dne
23. julija zjutraj prišla gospa Ho-
rakova v njeno sobo, našlo jo je,
nezavestno v postelji. Hitro je po¬
zvala zdravnika, ki je konstatiral,
da je le malo manjkalo, da se ni
Puchreiterjeva zadušila. Podal ji
je najnujnejšo pomoč, nakar jo
je dal prepeljati v bolnišnico.

Radi nevarnih groženj so areti¬
rali vTrstu 301etnega kovača Mike
Salmaso iz Padove v Italiji, ker je
grozil svoji stanodajalki Katarini
Verčičevi, da jo bo umoril.

Eksplozija v Gorici. Dne 22. jul.
ob pol 7 zvečer je eksplodiral v
Gorici laboratorij za izdelavo ne-
tljivih snovi Ferdinanda Makuca.
Zaporedoma so eksplodirala razna
skladišča s strašnim pokom. Ta¬
koj na to je bila cela hiša v ulici
Ristori v plamenu. Po celem me¬
stu je zavladalo silno razburjenje,
ker se ni vedelo, 'zakaj tak pok.
Poklicani gasilci so se morali ome¬
jiti na varovanje sosednjih po¬
slopij. Ko so pozneje ,po pogorišču
iskali, so našli trupla zakonskih
Makuc, ki nimata nobenih otrok,
in truplo 301etnega delavca Come-
la, ki zapušča vdovo in tri nepre¬
skrbljene otroke. Škoda je velika.

Italijanska pravičnost. V Gra¬
dišču ob Soči se je vršila te dni
podistična tekma, h kateri se je
‘priglasilo 35 udeležencev. Med te¬
mi je bil tudi Slovenec Stanko Vo¬
dopivec. Vsi priglašeni so bili
sprejeti in jim je bila na ta način
priznana pravica do nagrade. Pri
tekmi je prišel prvi na cilj Slove¬
nec Vodopivec, a kljub temu ni
dobil prvega darila. Kot vzrok so
navedli italijanski sodniki, da Vo¬
dopivec ni član nobenega italijan¬
skega športnega kluba. Prvo da¬
rilo je dobil neki Italijan iz Itali¬
je, ki je prišel na cilj kot dragi.
Res, pravični so Italijani, ki še ce¬
lo pri športnih 'prireditvah ne mo¬
rejo pozabiti na svoje sovraštvo
do 'Slovencev in ne morejo biti pra
vični.

Krvavo klanje v starem mestu v
Trstu. 21. julija okoli 11. zvečer
je sedelo v gostilni “Argus” v
starem mestu pet Turkov in popi¬
valo. Pri vratih pa je kramljal 23
letni mornar Juri Lu.bin z 221etno
prostitutko Pasquo Benrandinovo.
Ko so turški mornarji odšli, si Je
dovolil eden izmed njih neko o-
pazko, kar je Labina tako vjezi-
lo, da je takoj udaril onega Turka
po glavi. Turki so nato zbežali, Lu
pin pa je stekel za njimi in zabo¬
del dva v prsi. Tudi je zabodel 46
letnega Ivana Mosehina, ki se mu
je postavil na pot. Zadnji je bil
le lahko ranjen. Ranjena Turka so
prenesli na rešilno postajo, kjer je
351etni Ali Ben Hadis kmalu umrl,
med tem, ko je drugi Turek Ba-
med Maoreham težko ranjen. Hi¬
tro po tem klanju je policija are¬
tirala morilca Lubina in več dru¬
gih oseb, med njimi tudi prosti¬
tutko Pasquo Bernardinovo. Vse
so oddali sodišču.

Aretacije v Šibeniku. V zad¬
njem času je bilo aretiranih v'
karbidni tovarni v Šibeniku več
oseb radi vohunstva. Ovadil jih je
neki inženir vojaški oblasti. Do
sedaj so zaprli 7 uradnikov. Med
njimi je neki Colombi, ki je itali¬
janski častnik in je poleg vohun¬
stva izvršil tudi razžaljepje Veli¬
čanstva. Neki drugi aretiranec, po
imenu Paganelli, je fotografiral
neki novi hidroplan. Italijanski
konzul iz Zadra je dospel te dni v
Šibenik, da se informira o celi za¬
devi, a je moral oditi, ker preiska¬
va še ni končana.

Napad na gostilničarja. V neko
gostilno na Montebellu pri Trstu
je prišel neki približno 201etni ne
znanec in naročil pijače. Kmalu
pa se je nekaj sporekel z gostilni¬
čarjem, 45Ietnim Jos. Vecchietom,
in ko ga je ta pozval, naj odide iz
gostilne, je ustrelil z revolverjem
nanj. K sreči pa prvi strel ni za
del, nakar je gostilničar skočil k
neznancu in mu skušal iztrgati re¬
volver. Ta pa se je oprostil go¬
stilničarja in ustrelil še enkrat. Ta
krat je zadel gostilničarja v prsi
ter ga ranil na pljueah. Nato je
neznanec pobegnil, gostilničarja so
pa prepeljali v tržaško bolnišnico.

Nevaren tat. 15. julija je prijela
policija v neki tolerančni hiši v
Trstu nekega približno 181etnega
mladeniča, ki je povedal, da je di¬
jak IV. gimnazije v Krakovu.
Imel pa ni nikakih izkaznih listin.
Prodno so ga pa mogli aretirati,
je skočil skozi okno in ušel. Bil je
jalko elegantno oblečen. V sobi pa
je pustil črni ročni kovčeg, v ka¬

terem so našli raznovrstne drago¬
cenosti, tako zlatnino, srebrnino z
demanti in drugimi dragimi kam¬
ni, bisere, ure, verižice, prstane
zaponke, igle.itd. Kje je bilo vse to
ukradeno, se dosedaj še ni moglo
nagnati. Dragocenosti so vredne
več tisoč kron. O zvitem pobeglem
tatu policija še nima sledi.

ŠTAJERSKO.

Ponarejeni stokronski bankovci

krožijo, po deželi. ‘Spozna se jih pa
najlažje po tem, da imajo na obeh
straneh nemški tisk.

„ Ustrelil se je v Zgor. Skalah
Šoštanju 911etm občinski ubožec
Valentin Oštir iz Velenja.

Iz Žalca. Zaprli so  201etnega že¬
lezarskega sina Valentina Pernov-
ška iz Zgor. Ponikve, ker je kra¬
del divjačino v revirju barona
Becka.

Iz Hrastnika. V Vovkovi trgovini
so prišli na sled velikim tatvinam.
Trije učenci: Novak, Hanošec in
Grča so kradli blago kar na debe¬
lo in ga s pomočjo raznih ljudi
prodajali. Čevljar Kovač je pora¬
bil mnogo usnja in podplatov v
svoji obrti, ki si jih j e  na ta na¬
čin pridobil. Orožniki so Kovača
in Novaka zaprli, ostala dva učen¬
ca sta jo pa pravočasno pobrisala.
Vovk ima več tisoč kron škode.

Iz Ptuja. 20. julija zjutraj so
našli v Mestnem vrhu mrtvega vi¬
ničarja Cafuto. Mož se je prejšnji
večer hudo napil in v pijanosti na
potu domu umrl.

V Vučji vasi na M. p. se je po¬
javila med otroci Škrlatica. Šola
ostane dalj časa zaprta.

Iz Šoštanja. A Skazovi gostilni
so obhajali za neko umrlo kmeti¬
co iz Topolšice sedmino. Popoldne
so se udeleženci zglasili še v ža¬
garjevi gostilni v Topolšici. Posle
dica obile pijače je bil kreg in pre¬
tep, pri katerem sta dobila posest¬
nika Drev in Lah precejšnje rane
z nožem.

Iz Šoštanja. Tesar Lenko iz
Dražmirja- se ga je nekoliko pre¬
več navlekel, tako je ponoči padel
s poda in se tako poškodoval, da
ie drugi dan umrl.

Iz Maribora. Tovarnarja Franza
in dva njegova uslužbenca je ob¬
grizel domači pes, ki se je nalezel
stekline. Franza in njegova usluž¬
benca so spravili v Pasteurjev za¬
vod na Dunaj.®

Iz Brucka ob Muri poročajo:
Lovec Turmbichler 31. lovskega
'bataljona je dobil domači zapor —
a vkljub temu je ‘šel v kantino in
'se napil. Ko ga je eskortirala pa¬
trulja na glavno stražo, je naen¬
krat skočil v Muro, ki je bila vsled
deževja silno narasla, ter je utonil.
Turmbichler je bil rodom Tirolec
ki je služil že 3. leto.

Iz Maribora. Z britvijo si je pre
rezala vrat 37 let stara žena tr¬
govskega sluge Beigotta.

V Celju je nekdo ponovno sku¬
šal napasti stražo pri zalogi Strelji
va nad slovenskim pokopališčem.
Ali gre tu za nadlegovanje straž^
ali za kaj resnejšega, bode dogna¬
la preiskava.

Iz št. lija v Slov. gor. Umrl je
bivši dolgoletni župan Sim. Shmid.

Iz Slovenjgradca poroča mari¬
borska “Straža”, da ste slovenski
občini Podgorje in Razbor imeno¬
vali nemškon aci j ona Inega sloven¬
jegraškega občinskega odbornika
Giintherja za svojega častnega ob¬
čana.

Iz Ptuja. Tu se je smrtnonevar-
no obstrelil neki pijonir. Spravili
so ga v mariborsko garnizijsko bol
nišnico.

Iz Maribora. Obsojen je bil 58
letni žlebar Flajšman iz Zg.  Pri¬
stove v ptujskem okraju na šest.
mesecev težke ječe, ker je živel
v nedovoljenih razmerah z lastno
16 let staro hčerko.

V Zaprli so v Ormožu že lOkrat
predkaznovanega hlapca Alojzija
Lešnika zaradi raznih tatvin.

Up Savinjske doline uničen. Dne
22. julija v prvih popoldanskih li¬
rah je nastalo na celem Spodnjem
Štajerskem hudo neurje, ki je na¬
pravilo ogromno škodo. Na stotine
sadnih dreves je polomljenih, ži¬
to, ki je še bilo na polju, je iztepe-
no, koruza pomandrana. Posebno
žalostna poročila prihajajo iz Sa¬
vinjske doline. Hmelj je skoraj do¬
cela uničen. Le malo je zavetnih
krajev, ki niso prizadeti. Hmelj-
sb;i drogi ležijo po tleli, cvetje, —
sad je uničen, up hmelarjev je za
eno leto uničen. Škode je samo na
hmelju več tisoč kron.

Iz Ormoža. V nedeljo 19. julija,
je peljal posestnik Špindler iz
Drakovec pri Mali nedelji neke
ljudi na ormoški kolodvor. Pri po¬

vratku se je ustavil na dvorišču
Gomzijeve gostilne. Vsled neume¬
stne šale nekega gostilničarskega
sorodnika so konji zdirjali v bes¬
nem diru po mestu. Posestnik Spin
dier si je zlomil nogo, ker je padel
pri vstavljanju konj z voza, pose¬
stnica Gregorič, ki je bila tudi na
vozu, je k sreči imelo priliko sko¬
čiti brez poškodb n'a tla. Konji so
bežali nato do Šardinj, kjer sta
jih dve pogumni kmečki ženski u-
stavili. S Špindlerjem, ki je mar¬
ljiv in splošno priljubljen kmet,
■vse sočuvstvuje radi nesreče.

/?

Samostojno SIov.-Hrv. Podporno Društvo

Složni Bratje

Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn.

Društveni odbor:

Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Pr. Okoren, Box 71*.
I. tajnik: Prank Peterlin, -Rox 706. II. tajnik: Anton tavrlc.

Blagajnik: Josip PrancelJ, Grand iv.

Bolniški odbor:

Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za  mesto.

Gregor Gregorčič za Spruce 1.0c. Prank Platnar.


KOROŠKO.

Nezgoda na letovišču. V bližini
Flatndza sta bila na letovišču ti
govca Klingenstein in sin iz Ce¬
lovca. Zadnji dan, predno sta ho¬
tela oditi zopet na delo v Celovec,
si je hotel privoščiti sin še eno ve¬
selje, šel je ribe lovit. Pri tem pa
je prišel v močvirje ob potoku in
ko je liotel skočiti na drug breg,
mu je spodrsnilo in je padel tako
nesrečno, da si je zlomil dvakrat
levo stegno. Poklicani zdravnik je
konštatiral težko poškodbo, nakar
so prinesli ponesrečenca na nosil¬
nicah v dolino. Od bližnje železni¬
ške postaje so prepeljali ponesre¬
čenca v Celovec.

Nevihta. 23. julija je divjala
okrog poldne nad Celovcem huda
nevihta, ki pa ni povzročila pose¬
bne škode.

Predrzen vlom in njega posle¬
dice. Iz Celovca poročajo o nadvse
predrznem vlomu, ki je imel jako
tragične .posledice. 22. julija okoli
5. ure zjutraj sta dva onožka, naj-
brže Italijana, s pomočjo Vetrihov
odprla železna vrata trgovine z
zlatnino g. Jos. Maringerja in u
■kradla iz trgovine 31 možkih in 35
ženskih zlatih ur z zlatimi veriži¬
cami in obeski, nato pa odšla zo
pet skozi vrata. Pri odhodu jih je
zapazila neka dama, ki stanuje na
sproti prodajalne, ki je takoj celo
zadevo naznanila policiji. Takoj
se je odpravil stražnik Dollinger
s policijskim psom “Aida” na sled
a pes je kmalu zgubil vsako sled,
tako, da je bil ves trud brezuspe¬
šen. Ker ta čas ni bilo Maringerja
v Celovcu, je policija obvestila o
vlomu njegovo sestro, gdč. Terezo
Maringer, ki začasno vodi trgovi¬
no. Ko je sestra izvedela o vlomu,
ji je to očividno zmešalo pamet in
si je celo stvar vzela tako k srcu,
da je šla v podstrešje in se tam
obesila. Dobili so jo šele, ko ni
bilo za njo nobene pomoči več. Ka¬
kor je izpovedala ona dama, ki je
vlomilca opazovala, sta oba vlo¬
milca precej velike in široke po¬
stave, imata velike širokrajne klo¬
buke in je eden imel tudi pelerino.
Na begu sta izgubila predrzna
tov, med njimi tudi neko zlato ur O
vlomilca več ukradenh predme-
z briljanti. Škoda, povzročena po
vlomu je velika. O storilcih do se¬
daj še nimajo pledi.

Nesreča pri vojaških vajah. V

■pondeljak 20. julija okoli poldne
so imeli v bližini Beljaka vojaki
pijonnrskega bataljona iz Pulja
na Dravi svoje vaje. V sre P. Dra¬
ve so zasidrali dva pontona in ko
so hoteli vojakom na pontonih pri
peljati kosilo, se je čoln, v kate¬
rem so bili 4 vojaki prevrnil in so
se vsi štirje prevrnili v vodo. Trem
se je posrečilo se rešiti na ponto-
ne, medtem ko je četrtega odnesla'
Drava in se je zamogel rešiti šele
pozneje pri nekem kamendtem o-
brežnem zidu, kjer ga je občinstvo
s pomočjo droga rešilo mučnega
položaja. Na čoln, ki ga je nesja
deroča Drava seboj, pa je skočil
neki vojak in ga rešil šele mnogo
pozneje, že izven Beljaka.

Gabriel d’ Annunzio pri procesu
rame. Caillaux.

Senzacija procesa madame Cail-
laux vabi tudi velike duhove. Ta¬
ko, kakor pri kakšni posebni pri¬
meri pišejo pariški listi, kdo iz¬
med slavnih mož v gledališču. Ta¬
ko beremo, da si je tudi italijanski
pesnik d’ Annunzio zasigural se¬
dež v razpravni dvorani in neki
list celo ve, da je dal zanj sto
frankov. Morda bo iz tega procesa
črpal tvarino za kako novo dramo.
In če je izdal sto frankov za pri¬
pravljalno 'delo, ibi to ne bilo zelo
veliko. Neka dama je dobila sedež
cenejše, za 25 frankov. Največ je
plačal za vstop milijonar .Vander
'bildt. Plačal je 600 frankov. No,
ta jih pa tudi ima.


J *

Društveni zdravnik: Dr. Johnson.

Pra^efj 11 * ,e -l® *® vrflo  vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Josip-a

ln  ® rvatiI  Zanimajte se za naše podporno dru¬
štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni.

-J/

ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬
SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE
MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV !

« UMU MII I . MMIII.I  I ■  I I IU  I I | | im I |  I I I I I  u

Unsurpassed and
'"leaplyGlassed"

JAY W. ANDERSON, zastopnik za Duluth f

352 WEST MICHIGAN ST. Telephone Grand 1800.

B. BUSH, zastopnik za Virginia, Minn.

KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE
NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU-
TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.

Skupina naših strank, ki odhaja iz našega urada na STEEL

PLANT.

Ako hočete zvedeti zastonj vse podrobnosti glede jeklarn, izrežite
ta kupon in pošljite izpolnjenega na:

THE KINZEL-BURKE REALTY C0MPANY

No. 2 Lyceum Building, Duluth, Minn >t  (en blok od Union

postaje)

Prosim, pošljite mapo, slike in popis kraja, zemljišča, jeklarne,
delavskih razmer itd., pri Gary, Minn., ako se to pošlje zastonj, ker
ne prevzamem jaz nobenih stroškov.

Ime ..
Naslov

narodni vestnik.

6(

Narodni Vestnik

99

National Herald.

Slovenic Saml-Weekly.

Owned and publlshed by the

Blovenlan Prlnting & Publisbing Company

a Corporation.

Plače ot' Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street.

National Herald

Issued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00

The best Acvertlsmg medlurr among Slovenians in the Northwest.
Rates on application

c ntered as second-class matter May ii. 1911 at the post oftlce
Duluth, Mlnn., under the Act March 3, 1879.“_

»NARODNI VESTNIK"

Izdata

Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn.
iha|a vsak ponedeljek tn četrtek zvečer na 8. straneh

Delegati K. S. K. J. Vaša dolžnost je, da
delate in glasujete tako, da bode imel tudi de¬
lavec kaj govoriti pri Jednoti, ne ljudje, ki
vas pod krinko vere samo trapijo in nesramno
izkoriščajo. O priliki bodemo govorili še ja¬
snejše, da spoznate natančneje svoje “osre-
čevalce! ’ ’

Naročnina slanei

Za Ameriko za celo leto
za pol leta

Za Evropo In Canado za celo leto

$ 2.00

$1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov:

»Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street,

Duluth, Mlnn.

Telephone, Melrose 1113.

NEVTRALNOST ZDRUŽENIH DRŽAV.

V zadnji številki Narodnega Vestnika smo
priobčili med novicami vest, da je predse ni
Wilson proglasil za Združene države nevtral¬
nost v sedanji splošni evropski vojni, oza

devna proklamacija pravi, da se morajo e-
daj državljani, kakor tudi drugi tnvalci v
Združenih državah, zadržati popolnoma ne\ -
tralno, t. j., da ne smejo s katerikoli pripo¬

močki pomagati ne tej m ne oni

stranki. Pro-

PRED KONVENCIJO K. S. K. J.

Dolžnost nas veže, da izpregovorimo tudi
mi nekaj besed o bližnji konvenciji K. S. K.
J. in to v korist članov omenjene organizaci'
je, ki so zvečine delavci. .V korist teh članov-
delavcev moramo spraviti v javnost nekaj
stvari, da bodo spoznali, koliko je resnice v
zmazkih, katere prinaša Amerikanski Slove¬
nec, glasilo K. S. K. J.

Nedavno tega je prinesel A. S. nekako po¬
jasnilo slovenskih duhovnikov, v katerem za¬
govarjajo svoje stališče. Dotični dopis je 1  spre¬
tno po jezuitsko zavit, jamranja je veliko, ka¬
kor bi se godila duhovnikom bogve kako ve¬
lika krivica. Vse je pa le pesek v oči neraz¬
sodnim ljudem, ki ne znajo misliti z lastnimi
možgani. Opirajo se posebno na stare določbe
pravil, kaikor bi bilo vse, kar je bilo dobro
pred 20 ali več leti, dobro tudi še sedaj. Vsaka
organizacija, naj bo ta ali ona, -mora gledati
na to, da bo napredovala, ne pa nasprotno.
Vse podporne Jednote imajo namen, podpira¬
ti člane v slučaju bolezni ali nesreče, zato je
največja nezmisel, spravljati katerokoli poli¬
tiko v take organizacije. Če obstoji, naj se jo
odpravi in postavi organizacijo na nestrankar
sko in nepolitično stališče. Kakšno bratstvo
pa je to ,če se člani med seboj prepirajo in
prekljajo pod okriljem Jednote, od katere
končno ne zahtevajo nič drugega, kakor pod¬
poro v slučaju potrebe. In dajati denar za cer¬
kve in druge take stvari, se pravi krasti kr¬
vavo zaslužene novce. Kristus ni imel toliko,
kam-o-r bi naslonil glavo, naš narod v Ameriki
je siromašen, zakaj potem postavljati “Bogu
v čast “druge zgradbe, če se Bog povsod ena¬
ko moli? Ne varajte vendar ljudstva, ne iz¬
vabljajte mu denarja, ki leži mrtev, mesto da
bi ostal tam, kamor spada.

Naši -duhovniki trdijo, da delajo za narod
in v njegov dobrobit. Bože mili, kako se more
zapisati tako gorosta-sna laž. Imamo res du¬
hovnike, ki so spoštovanja vredni, a kaj bo
teh par izjem. Naši duhovniki, ki se silijo v
javnost, so notorični zdražbarji, hujskarji,
da jim ga ni para. -Poglejmo samo A. -S., kak¬
šna gnojnica se zliva tam, smrad iz pekla je
nebeška dišava napram greznici v Jolietu.

Pri zadnji konvenciji je bil izvoljen A. S.,
za glasilo s pomočjo goljufije. K. -S. K. J. je
temu “katoliškemu” listu prava molzna kra¬
vica. Za vsaka malenkost računijo da je strah.
Razlike v cenah med drugimi slovenskimi ti¬
skarnami in tiskarno A. S. so tako velike, da
se človek kar prime za glavo, kako more do
pustiti-članstvo takšno nesramno izkoriščan¬
je. Za -božjo voljo, -ne derite vendar tako ne¬
sramno Ubogega delavca, ki mora biti vesel,
ako se ^preživi. Ravno sedaj se zopet naznanja,
da je 'računala tiskarna A. S. za neko delo
(glavne in postajne knjige) društvu sv. Bar¬
bare v Forest City, Pa. $3.500.00. Vsaka či-
fuitsk-a tvrdka bi se sramovala tako mastno
računiti, katoliški možje so pa z nasmehom
spravili ta denar v svoj žep brez dna. Briga
jih nezaupnica gl. odbora!

Člani K. S. K. J. so delavci, -da smejo tedaj
zahtevati za glasilo list, ki je na strani delav
cev in ne kapitalistov. Ali -pa piše A. S. za de¬
lavca, ali ni pokazal za časa štrajka v Michi¬
gan, da mu ni nič mar za delavski blagor! In
ta list, ki se norčuje iz -delavcev, ki jih žuli
in izkorišča kar se -da, naj bode glasilo čla¬
nov K. S. K. J., torej delavcev! Streznite se
vendar enkrat, in otresite se ljudi, ki vas na
najnesramnejši način izkoriščajo pod krinko
v-ere in Boga.

Naši duhovniki se vam predstavljajo kot
“božji namestniki” in vam -groze s peklom in
hudičem, ako jim slepo ne sledite. Ravno med
našimi duhovniki pa ima-mo elemente, ki de¬
lajo sramoto vsemu slovenskemu narodu. Ne¬
usmiljeno je treba razkrinkati take podleže,
da tega ne store oblasti, da ne pridemo v ne¬
varnost, da dobimo tudi mi Slovenci svojega
Hans Schmidta. Vsi slovenski duhovniki v
svoji “Zvezi” vedo za to, posebno še Rev.
Kranjec v Jolietu, pa niti s prstom ne ganejo.
Gliha pač vkup štriha. Skrajna potreba je, da
se enkrat napravi red. Raznih izvržkov iz sta¬
rega kraja tukaj ne potrebujemo, to si naj
gospoda zapomni!

klaimacija nevtralnosti Združenih držav ima se
več drugih točk, toda glavna je ta, da se^ e
jansko ne smemo potegovati za nobeno deželo
oziroma državo, ki je zapletena sedaj v sv e
tovno evropsko vojno. Celo državljani Zdru¬
ženih držav morajo sami nositi vse posledice,
ako vstopijo kot prostovoljci v to ali ono ar¬
mado. v

-Proklamacija nevtralnosti Združenih držav
govori tedaj dovolj jasno. Ali se pa nevtral¬
nost tudi varuje? Ravno v zadnji številki, v
kateri smo prinesli notico o proglašenju nev¬
tralnosti, imamo tudi oglas avstro-ogrskega
konzulata iz St. Paul, Minn., v katerem grozi
glavni konzul Prochnik vojaščini obveznim
avstro-ogrskim “podanikom” s smrtno kazni¬
jo, ako se ne javijo za vojaško službo, ako ne
gredo plačat krvavega davka v takozvano do¬
movino, ki nam ni mogla dati kruha! Ali ni to
izrazito kršenje nevtralnosti, katero je progla
sil za Združene države predsednik Wilson?
ALI ZA AVSTRO-OGRSKE IN DRUGE
KONZULATE NE VELJAJO PROGLASI
VLADE NAŠE DOMOVINE? To kršenje ne¬
vtralnosti s strani konzulatov evropskih držav
presega vse meje. Ne samo, da izgledajo razni
“proglasi” konzulatov evropskih vlas-ti- kot
očito roganje naši vladi v Ameriki, moramo
pomisliti tudi to, da imamo v Združenih drža¬
vah jako dobre postave za pretilne grožnje
(Black Mailing), kakršnih metod se poslužu¬
jejo črnorokarji, in sedaj tudi konzulati.

-Mislimo, da vlada Združenih -državam izdala
proklamacije za nevtralnost radi lepšega, am¬
pak da je njena resnična želja svoje odredbe
tudi izvesti. Dosedaj še ni storila nobenega ko¬
raka, da poduči konzule različnih evropskih
Vlasti, sedaj zapletenih v vojsko, kako se mo¬
rajo držati, da ne smejo pretiti s smrtno kaz¬
nijo naseljencem v Ameriki, ki imajo mogoče
že državljanske listine ali so se pod prisego
izjavili, da hočejo -postati državljani. Tudi ni¬
majo konzuli nobene pravice nad onimi nase¬
ljenci, ki dosedaj še niso podali izjave, da ho¬
čejo postati deželani v Ameriki. Vlada Zdru¬
ženih držav je proglasila nevtralnost za Zdru¬
žene -države v sedanji evropaki vojni, njena
dolžnost je sedaj tudi, da to proklamacijo do¬
sledno izvede. ZDRUŽENE DRŽAVE, S PRED
SEDNIKOM WILSONOM NA ČELU, MEN¬
DA NE BODO TRPELE, DA BI SE KONZU¬
LI INOZEMSKIH VLASTI OČITO ROGALI
IZ NJENIH UKAZOV, TER KRŠILI URAD¬
NO PROGLAŠENO NEVTRALNOST. Dolž¬
nost merodajnih krogov je, da napravijo temu
črnorokarskemu postopanju konzulov evrop¬
skih vlasti konec.

zanj. Le preveč se udajamo misli, da se vsak¬
do zaveda teh resnic in da jih vsakdo ceni in
-spoštuje kot svete. Tu je ravno točka, v kateri
se mo-timo ter se izpostavljamo nevarnosti, da
izgubimo -našo pozornost. To pa zato, ker ve¬
čina nas ne zna pravilno ceniti važnosti moj¬
strstva ma-d sa-mim seboj kot podlage prostosti
ter -skuša vsiliti svojo lastno voljo drugim
ljudem.

V tem pa tudi tiči nevarnost, ki nas ogroža
dandanes v tej deželi. Veliko naših državlja¬
nov je očividko izgubilo zaupanje v zatajeva¬
nje samega sebe. Ti ljudje mislijo, da gre de¬
žela k vragu, ker ne misli vsakdo tako kot mi¬
slijo oni. Ra-ditega sprejemajo neštete zakone,
skušajo predpisovati vsakemu, kako se mora
vesti ob tej ali oni priliki. Splošna pritožba se
glasi, da imamo preveč zakonov. Celo najbolj
vesten državljan prekrši vsaki dan veliko za¬
konov, ne da bi vedel za to in da bi si znal po¬
magati.

Res, preveč je takih postav, vendar pa je
še premalo postave. Postave lahko -predpisu¬
jejo ali prepovedujejo nekaj, postava pa, to je
smi-sel za pravico in želja, ravnati prav, priha¬
ja edinole iz prave vzgoje v -zatajevanju sa¬
mega sebe.

OSEBNA SVOBODA.

Louis N. Hammerling.

XV.

Stara resnica je, da se mora človek najprvo
naučiti ubogati, predno zna -zapovedovati. \
isti smeri je resnično, da se mora človek naj¬
prvo naučiti premagovati samega sebe, da je
potem zmožen uživati prostost. '

Žival, človek, potrebujejo mojstra, da živi
spodobno in primerno. Ako hoče biti prost
-mojstrova n ja od zunaj, mora imeti mojstra v
samem sebi. To se pravi: ako 'hoče biti prost,
mora vladati samega sebe s svojim razumom
in svojo voljo.

To je osnova in bistvo vse prostosti. Da se
živi prosto življenje v mejah civilizirane druž¬
be,. je treba gotovih omejitev. Moralno prosti
človek pa ne čuti tega kot omejitev, marveč
kot izraz svojih lastnih nazorov in želja. Ra¬
zum in volja moralno pro-stega človeka se
namreč -skladata s predpisi, ustanovljenimi v
soglasju s -civiliziranimi ljudmi. Eden velikih
pisateljev je rekel: “Vzemite božanstvo v svo¬
jo lastno voljo in stopilo bo s svojega prestola
-nad svetom; razpadajoče cunje postave vežejo
le sužnja, ki bi se jih rad oprostil.”

Ra-ditega ne more biti nobene prostosti 'brez
oblasti nad -samim seboj. Istotako pa ni nobe¬
ne oblasti nad seboj brez prostosti. Ako živi
'k-do vzgledmo vsled pritiska postave, se tega
-ne more zvati mojstrstva nad samim seboj,
ampak le suženjstvo napram zunanji avtori¬
teti.

Isto velja tudi o bistvu samovlade. Samo¬
vlada ni ničesar drugega kot oblast nad sa¬
mim seboj pri številnih indivi-duih, mesto pri
posameznem.

Ra-ditega je resnica, da je oblast nad samim
seboj predpogoj za prostost prav kot je pro¬
stost edino ozračje, v katerem se more izvajati
to oblast.

Vsi ti osnovni nauki so dobroiznani v deželi,
kjer je že stoletja uvedena samovlada. A rav¬
no to znanje nas zaveide, da se ne brig-amo

Čim več opor preskrbimo za kakega člove¬
ka, tem slabejši bo v svojih nogah, čim več
postav sprejmemo, da predpišemo človeku, ka¬
ko naj živi, tem manj se bo zanesel na samega
sebe, da stori dobro, tem manj bo zmožen iz¬
brati si za samega sebe dolžnost, tem bolj bo
propadlo zatajevanje samega sebe. Koneeno se
bo omejilo tudi prostost in izginila bo tudi
zmožnost za uživanje prostosti, to je za moral¬
no in primerno življenje v civilizirani občini
-brez zunanjega pritiska.

Tendenca v našem javnem življenju, katero
se tukaj obsoja, se je razširila tudi na naše
šole in na vzgojo v domačem -krogu. Vedno
bolj se je razširil princip otroškega vrtca ter
se je splošno utrdilo prepričanje, da se sme
zahtevati od otrok le to, kar žele storiti ter da
je največja umetnost vzgojitelja, da preskrbi
to, kar otroke najbolj zanima. Osnovna misel
je brez dvoma dobra., a preobširno izvajanje
ne prinese nobene koristi. Da se pripravi otro¬
ka za življenje, se mora naučiti slednji vršiti
do-lžnosti, ne zato, ker mu to ugaja, ampak
zato, ker mora tako. V otroku se mora razvi¬
jati čut dolžnosti, kar je toliko kot kontroli¬
ranje samega sebe.

Kot razvijamo svoje mišice s telesnimi va¬
jami in -delom, kot širimo -duševno obzorje s
študijami, tako moremo tu-di razvijati v sebi
domnevanje samega -sebe edinole s tem, da
imamo prilike izvajati ga v javnem življenju.
Neumno-s-t -bi bilo dajati zdravemu telesu berg-
Ije, ker je v družbi par pohabljencev in kra¬
lje vcev.

Od znotraj ven mora izhajati premagovan¬
je samega sebe. V slednjem pa leži edina stalna
varnost na naše prostosti. Oni, ki se zna pre¬
magati samega sebe, je edini resnično prosti
mož.

□

□

□ □

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

Tiskarna Narodni V estnjt

405 West Michigan Str., Dulu thji^

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spada' v
stvari lično, ceno in točno. Tiskovine^
društva v eni ali več barvah naša p 0S ebp **
Pismeni papir in kuverte izdelujemo Tl
okusno. Poskusite naše delo. Mi iam” °
zadovoljnost. Clm °

Unijska tiskarna.

OD PRIPRAVLJALNEGA OD
BORA ZA ZDRUŽENJE SLO¬
VENSKIH PODPORNI ORGA
ZACIJ.

ATENTATI V AVSTRIJI.

Atentati v Avstriji -niso nič novega in mor¬
da jih je malokje toliko, kakor v tej državi,
ki jo klerikalizem peha v pogubo. Znano je, da
je bil avstrijski ce-sar pred davnimi leti na¬
paden z nožem; napadel ga je katoliški kro¬
jač Lu-be-n-ski; katoliški Italijan Oberdank je
hotel cesarja v Trstu z bombo umoriti, pa je
bil v Ronkiju vjet. Lubenski ih Oberdahk sta
končala svoje življenje na vešalih. Poleg teh
je bilo leta 1848., ko je začel vladati avstrijski
cesar, vse polno atentatov na razne “odlične”
osebe. “ Arbeiterwille” jih je nekaj navedel
izza zadnjih let: 7. junija 1912 je poslanec
Kovacs v ogrskem državnem zbora streljal na
predsednika Tiszo; 8. junija 1912 je pravnik
Jukič -streljal v Zagrebu na kraljevskega ko¬
misarja Čuvaja in ga ranil, zadel smrtonosno
se&cijskega šefa Heroviča in ustrelil nekega
redarja; 31. oktobra 1912 je pravnik Planin¬
šek streljal na komisarja. Čuvaja in potem sa¬
mega sebe ustrelil; 11. februarja 1913 je kr¬
ščanski socijalec Kun-schak, brat krščansko¬
socialnega deželnega poslanca istega imena,
ustrelil iz politične sovražnosti socijalno-demo-
kratičmega poslanca Schuhmeierja; dne 18 av¬
gusta 1913 je dijak Dojčič v Zagrebu streljal
na kralj, komisarja barona Skerlecza; v Li-
tomericah je stavkokaz Keiling ustrelil organi¬
ziranega delavca, v Gradcu pa stavkokaz Ma-
tašič zaupnika s-tavkujočih -krojačev Kose-
la. Tej listi je še dodati poskušeni atentat
na justičnega ministra Hochenlburgerja v du¬
najskem državnem zbora. So pač ljudje, ki ne
poznajo nobene meje, posebno če so nahuj¬
skani. Ako pomislimo, kako hujska dr. Krek
na po-boj liberalcev, potem se je res čuditi, da
sta se zgodila šele dva politična umora na
Kranjskem: v Železnikih in Radovljici.

Pohujšanje je kakor slama nežni-m brstom
cvetoče breskve. Ena beseda, en pogled, en
sam dogodek in mirnost, čistost dotlej nedolž¬
ne duše je izgubljena -za vselej.

Pokoj je najhujši dušni sovražnik! Iz po¬

boja se rodi dolgočasje; dolgočasje pa je toli¬
kanj neznosno da človeka žene v obup ali to¬
poglavost. Pokoj je samo za život. Duša ne po¬
trebuje pokoja in ga celo v spanju ne mara.
Torej na delo, na gibanje duše, katera ne sme
nikoli mirovati! Duša je neumrjoea hči večno¬
sti, a život je minljivi sin časa.

Tem potom naznanjam, da se
vrši skupna seja pripravljalnega
odbora dne 22. avgusta t. 1. v Ch’
cago, 111.

Nadalje naznanjam, da sem pre¬
jel od glavnega tajnika S. S. P. Z.
pismo, v katerem mi poroča, da
glavni odbor omenjehe organiza¬
cije na svoji -seji ni hotel sprejeti
resignacije zastopnika brata Kon
de, pač pa mu izrekel zaupnico za
njegovo dosedanje delovanje z
naročilom, da še v nadalje deluje
na -započetem delu.

Sobr. -Konda je toraj še nadalje
zastopnik S. S. P. Z., ter se bode
kot tak tudi udeležil seje prip.
odbora.

V Conemaugh, Pa., dne 7. avg.
1914.

Viljem Sitter,
predsednik prip. odbora.

Resolucija Slov. Svob. Podp.
Zveze.

Z ozirom na to, da se *je začelo
-splošno gibanje in delovanje za
konsolidacijo v-seh naprednih pod¬
pornih organizacij v eno organiza¬
cijo, in z ozirom na to, da je član¬
stvo Slovenske Svobodomiselne
Podporne Zveze po večini za zdru
žitev, je glavni odbor S. S. P. Z. v
zveži s člani pripravljalnega od-bo
ra,izvoljenega na zadnji konven¬
ciji v Milvvaukee, Wiis., sprejel na
svoji izvanredni seji, vršeči se dn
21. jun. 1914. opirajoč se na reso-
solucije in zahteve raznih podre¬
jenih -društev In posameznih na¬
svetov svojega članstva sledečo

Resolucijo:

. Pripravljalni odbor vseh tistih
slovenskih podpornih organizacij,
ki so se izjavile za združitev, na ta
tli dragi način, naj nemudoma ob¬
vesti vse prizadete organizacije,
da dajo iste svojemu članstvu na
potom splošnega glasovanja, ali
splošno glasovanje, da se izrazi
je za združitev z eno že obstoječo
organizacijo, naj bo to že s S. S. P.
Z., S. N. P. J., -S. B. P. Z., ali S.
D. P. & P. D. itd.

Glavni odbor S. S. P. Z. stoji na
-stališču, da se združitev izvrši le
potom skupne konvencije vtseh
-prizadetih organizacij.

V-se iste organizacije, katere so
se izjavile za združitev, naj taikoj
razpišejo volitev za splošno kon¬
vencijo, to je, da obvestijo svoje
člane, oziroma 'društva, da izvoli¬
jo delegate za konvencijo. Da se
obvaruje članstvo pred nepotreb-
njimi stroški, priporočamo:

1. ) Da skličejo -posamezna dru¬
štva za združitev priglašenih or¬
ganizacij v eni naselbini skupno
posvetovanje na sejo.

2. ) Da izdelajo na tem skupnem
posvetovanju Resolucijo, katero
naj pošljejo na pripravljalni od¬
bor za (združitev, kateri pa more
vzeti vsako tako resolucijo v pre¬
tres, predno izdela načrt za bodo¬
ča -pravila nove združene organi¬
zacije.

3. ) Da -se vdeležijo splošne kon¬
vencije vsi delegati in glavni od¬
borniki prizadetih organizacij, ka¬
kor to predpisujejo njih -pravila.

kot tudi nrvh-lsiSoo^: — _i • -i l

kot tudi poblašeeni pripravljalni
0 -db‘or.

4.) Da prispeva v pokritje stro¬
škov te splošne konvencije vsaka
organizacija sorazmerno po števi¬
lu članov.

5.) Da se otvoritev konvencije
prepusti pripravljalnemu odboru,
ma-daljno vodstvo pa izmed dele¬
gatov izvoljenemu Odboru.

, tk e
1  ■

t  a 2 * 18 : Na

,, d

■V„tr eJ

liti , ur

Vsi otroci se strinjajo

da je kruh najboljši, če je iz

Duluth Universal moko

(Najboljša moka za kruh)

Vi ne morete speči dobrega kruha, ako mlinar
ne rabi dobre pšenice. Naša moka je boljša za
peko kot so druge moke. Razloček se lahko
vidi in okuti.

DULUTH UNIVERSAL MILLING COMPffl

6. ) Ta skupna konvencija naj da
ali izbere ime novi organizaciji ali
pa potrdi ime organizacije, s ka¬
tero se naj na podlagi inkorpora-
cije združijo vse ostale Jednote in
Z-veze. To izbiranje, oz. potrjenje
imena združene organizacije, mo¬
ra biti -sprejeto s tričetrtinsko ve¬
čino. Do volitve aili krščenja zdru¬
žene organizacije naj imajo pravi¬
co samo delegati vseh prizadetih
jednot in -zvez, nikakor pa ne glav.
odbori posameznih organizacij in
ne pripravljalni odbor. Priporoča
se tudi, -da o-sta-nejo g(l. odbori
vseh organizacij v vsakem oziru
popolnoma indiferentni ter prepu¬
ščajo volitev, način združenja in
ime nove združene organizacije sa
mo ljudskim zastopnikom, to je,
delegatom.

7. ) V splošnem se morajo odlo¬
kom skupne konvencije ibrežpogoj
no podvreči vse organizacije, ka¬
tere -so se potom splošnega glaso¬
vanja izrekle za združitev.

8. ) Pripravljalni odbor naj pred
skupno konvencijo vseh organiza¬
cij sestavi načrt ustave na podlagi
resolucij vseli prizadetih jednot ih
zvez, katere naj potem predloži
skupni konvenciji. čita naj se po¬
tem zbranim delegatom točka za
točko in se jo da na volitev ali na
glasovanje. Če podpira točko triče¬
trtinska večina delegatov, oz. od¬
danih. glasov, je ista sprejeta. Pa¬
zi -pa -se naj na to, da -bode volitev,
oz. glasovanje nepristransko in iz¬
vršeno brez vsakega pritiska od
strani kateregakoli gl. ali priprav¬
ljalnega odbora.

9. ) Rezu-ltat volitve naj se kon¬
čno pazno prečita zbranim delega¬
tom, to pa zato, da se še morebitni
pogreški popravijo, pridenejo ali
črtajo; ne sme -pa jih popravljati
gl. ali pripravljalni odbor SAMO¬
VOLJNO.

^‘2. r ^ a . ustave, potrjen od
naj višje instance — KONVENCI¬
JI^ uaj velja kot temelj pravilom
združene organizacije.

Potrebno. je tudi, da se določi
po-to-m splošnega glasovanja dan in
mesec, kakor tudi kraj, kjer se
naj vrši konvencija; vendar pa naj
bode konveneno mesto v osredju
Združenih -držav. Dalje je potreb¬
no, da se. imenovani pripravljalni
odbor snide vsaj en teden pred
konvencijo; da i-zidela v smislu pre¬

jet ih resolucij in navod-: s-
organizacij načrt in pnprari
potrebno za konvencijo.

S. S. P. Zveza pa želi da s
združitvi upošteva sled ‘i-: t
točke:

1). Kakor hitro se je člar
izreklo za en ali drugi način
solidaeije, t aj se izvoli izmed
šotnih di 1. satov konvejc?!;
ben odbor, ki naj pregleda, .c
in finančno stanje vseh orgai

po

a konvenciji
ega posarne.

cij m
stanje

da in tudi koliko mora - n £
ga organizacija prispevati v i
v katerem bi se našel pri:
kija j. Za slučaj pa, da jo v
ali drugem skladu več pre¬
ja, tedaj naj se dotičua svota
bi tako, kakor 'bode sklenila
vencija, oz. kakor je (lopa;
po zakonu.

2.) No ve ozv olj eni odbor zd
ne organizacije nastopi siOj<
(sta v dd konvencije določene^-
su. V to svrho je potreb
majo vse organizacije svoje
čno stanje že na konvencij-
-du, da se lahko izroči

losameziri 1  or? ®

kromphj® --

^ga krompir

em lji dodjati
-pliosphoric a-
potash), 20P e
gnojil (nitroj
,jg e  snovi za J
pirja so- fos-fo:
iae i  vendar ad-
ibljati umetni
. da naj poski
n kosu zemlje
m prepriča,

za njegovo

gnoj naj

i njive, kjer se
in sicer ne take



inO. dl

kur

r*

premoženje p

cij pri konvenciji novoiz' o

iliene®*


glavnemu odboru združene or


izacije takoj ob njegove® ® ^

_ . , . • i _2 /vWihdriL' v

Novoizvoljeni glavni od 11  ^

morajo v teku tega časa .
od konvencije določeno
ali hond.

3.) V združeno orga« 1 "^
sprejmejo vsi člani in č aB
organizacij brez izje-nm ^
na njih starost ali stan,h ■ ;
ganizacijo se sprejmi 0
društva tistih podp 01 " 151  . p -
-zacij, ki so se m bodo > j.
vila za združitev, in sice  *

no istimi pogoji.

4.) Nobenih zdravms -.-.
kav ni potreba. ^ a<J ° 5  ’ ■

ona zdravniška ®P r . i( - 0 '‘V s ;-;..

so spravljena v arhiv« P jjih

organizacij V ® kateri' (

zemši, ako se hoče

varovati za višjo P j f  -
bolniško podporo, ; - n  ?;
do sedaj, v katerem *
ra dati preiskati,

(Konec P rJ

NAROČAJTE '

SLOVENSKI DV °L?**

zedinjenih

ri raz< deli

> oj J . e  kakih

4  Trst  br ez  ,

ijv -j e

^atom

V

• m

sicer

(’Sl

se r a
'za a

Ne’ ri erc entni


- Hi

sice r

uta

m! qL  «6 >»r

Ni 20*L Zrav en

“ ‘‘L

blft od J 1  2  di

ririOo/^eal’. ;
»H ^ov J  '
” >tif ZH

(Vk ‘ti 2n

NARODNI VESTNIK

13. a v

,-gusta 19 1 4.

• ® m mm m m

Gospodarstvo, gospodinjstvo
——in znanstvo^

0 • m w w  w  w m

pK idelovanj E  krompirja.

(Dalje.)

Kar se  tiče umetnih gnojil je
(L reči kateri umetni gnoj je
'"boljši za krompir, zato ker po-
B:lJ bll j e  razna zemlja raznega u-
tr " t n.>ea gnoja. Na novi zemlji mu
''‘i, n ' e  ho treba mnogo umetnega
vendar tudi nova zemlja
Uradno ne vsebuje vseli snovi,
£ ter e so potrebne za bogati pride

metnega gnoja in katerega ji je
treba.

Za  vsako vrsto naj se odvaga
gnoj, in vrste naj se raizdelijo tako
da do vsak kos enako pognojen.
Gnoj je trositi le kadar ni nobene¬
ga vetriča, sicer 'bi veter razgnal
gnoj, in preskušnja bila bi neza¬
nesljiva. Gnoji se s pripravo, ki se
pripne na sadilnik (planter), ali
pa tudi iz roko, in sicer pri saden j u

ležanje krompirja z obema rokama z nožem, ki je zasajen v klop.

lek lepega krompirja, in bo treba
tej zemlji dodjati fosforovih ki¬
slin (pliosphoric acid), oni lugo-
vin (potash), zopet -drugi uuši
enih gnojil (nitrogen) itd. Naj¬
važnejše snovi za pridelek lepega
krompirja so fosforove kisline in
lugovine, vendar ako hoče farmer
vporaMjati umetni gnoj priporo¬
čamo, da naj poskuša par let na
malem kosu zemlje raizna gnojila,
da se sam prepriča, kateri umetni
gnoj je za njegovo zemljo najbolj¬
ši.

Umetni gnoj naj se pa rabi na
kosu njive, kjer se bo sadil krom¬
pir, in sicer ne takoj prve brazde.

krompirja ali pa taki j po tem;
važno pa je, da se gnoj s kultivi¬
ranjem takoj po raztrošenju v
zemljo vdela. Kadar se krompir
‘kopa v jeseni, je treba pridelek
vsake njive oceniti glede kakovo¬
sti, glede količine se mora pa na¬
tanko stehtati, teža zapisati, ter
preračuni ti koliko se Dr idola na
alttr brez gnoja, ali s pomočjo te¬
ga ali onega umetnega gnoja. To
delo naj bo natančno storjeno in
natančno zapisano, da se ne poza¬
bi in v treh ali štirih letih videli
bomo, če je-treba gnoja in katere¬
ga je treba. Upoštevati je tudi, da
ne bo gnoj mnogo če ni bi-

■S V"-.'- . :

iPlJ' H |

■ ’ - '


Priprava za rezanje krompirja.

^iiva naj se razdeli za razna gno
prilično takole:

Spustiti je kakih osem ali deset
>rst  »d kraja. Potem je pustiti, re-
-‘®o 20 vrst brez gnoja. Drugih
vrst zraven je pognojiti z lu-
sulfatom (sulphate of po-
^ in sicer se računi 100 f un¬
ij 0 '' tega gnoja za aker. Tik tega
a  kjive je pognojiti zopet 20
^ s  percentnim “acid phos-

Pbate

tov

> in sicer se računi 300 fun-
za  aker. Zraven tega dela se
,^°ji 20 vrst z dušičnim gnoji*
® blood meal”, in sicer se ra-
^ 1  -^0 funtov za aker; in poleg
'* a . pustiti 20 vrst zopet brez
ftiaf' P^delovati je ves krompir
tai'° * n  Puvletnem pridelku
Se  sadi. če je treba zemlji ri¬

lo deževno; zato je pa treba pre¬
skušati -stvar nekaj let, da še dobi
povprečni revdiat. Umetni gnoj
je pa le poskušati za slučaj, če je
pridelek leto za letom slab; ce je
pr.i ulek zadjvlji r  bilo bi nesnn-
« e ir.o kupov id umetni gnoj in i-
- - i nepotre _>*-■■>  «.oi»
r'J vo katero smo namenili za
krompir je zo-ui v jeseni, posebno
č. ;>; celina. Zora** y  je sedem do
o,„ u palcev globoko, če se je pa
r>->. i i  prej or,’ u, in sicer plitko,
kakega pol čad/i globoko, naj se
m cije več kot k vedem en palec
g •■n i je za kr oHpir Zemljo, pose-
• io ako je celin, je dobro obdela
ti piedno se šali krompir. Poleg
plugi* naj se rabi :n-!i pridno
‘-{Use p-lougii 1  iu brana.

ke.

2an i e  krompirja, v velikem. Opozite

na grobu.

!o ompir se sadi v vrste brili-O
d ■ ha v jame. če sc sadi v jame bo
treba jame zaznamovati s sanmi,
ki se vlečejo po dolgem in po čez,
in kjer se vrste križajo tam se na¬
redi jama. Ta način saden j a orno-
gočuje obdelovanje njive na obe
strani, kar je velike, vrednosti v
zatiranju plevela iu osipanju
krompirja. Jame naj bodo tri čev¬
lje narazen na eno -stran, in pol¬
drugi čevelj na drugo. Sadenje v
jame se vrši z roko. Več krompir¬
ja se navadno pridela na akru, če
se saidi v vrste s strojem. Tudi je
manj dela s sadenjem, in kdor pri¬
deluje krompir na veliko se bo po-
služil tega načina. Vrste naj -bodo
tri čevlje narazen, in krompir naj
■se sadi v vrsti okoli 16 palcev na¬
razen, in sicer rani bolj gosto, po¬
zni bolj redko. Odvisno je pa to
tudi od rodovitnosti 'zemlje, in si¬
cer je saditi krompir na rodovitni
zemlji gosteje kot na nerodovitni.
Ako se sadi krompir v jame, sme¬
ta se vreči dva kosa v eno jamo,
če je zemlja rodovitna; ee se pa
■sadi v vršte naj ne bosta nikdar
dva kosa skup.

Rani krompir je saditi na lahki
zemlji 3 do 4 palce globoko, pozni
krompir pa 5 do 6 palcev.

Na težki zemlji saldi naj se
kak palec plitke je. Če je ugodno
vreme naj se sadi rani krompir po
severnih državah kima-lu po sredi
aprila. To je pa riskirana stvar
radi mraza, zato se naj ne sadi
mnogo 'krompirja tako rano v se¬
vernih državah, ampak sadi naj
se od . maja tja do blizu 1. junija.
Skuša naj se pa ga imeti v zemlji
okoli srede maja. Krompir se sadi
z roko ali pa s strojem; podora-
vati krompir ni priporočljivo.

Krompir 'za seme se reže nava¬
dno z roko. Nekateri zasadijo nož
v -desko z ostrino stran od sebe,
držijo krompir z obema rokama,
kakor kaže -slika, in ga tako obre¬
zujejo. Za to delo se napravi klop
v katero se zasadi nož, pred klop¬
jo se postavi bušel, kamor pada za
-seme zrezan krompir in na strani
stoji buišel kjer se ima krompir za
rezanje. Vse to je razvidno iz slik.
Za rezanje -se rabijo tudi stroji,
ki pa niso priporočljivi, ker krom¬
pir preveč stra-tijo v male -kosce.

PREUREDBA GOSPODARSTVA
NA FARMI.

Četrti načrt.

V tem načrtu bomo videli, koli
ko Ibi prinesla doitična farma, ako
'bi bila svinjereja glavni vir do
hodkov.

Bušel koruze bo produciral oko¬
li 10 funtov svinjine, ako se kreni
zaprtim svinjam. Ako se pa krmi
koruza svinjam, ki -so v paši, pri¬
dobilo bo svinj če približno 30 fun
to-v teže v času -ko bomo pokrmili
en bušel kuruze. Poleg tega so tu¬
di svinje na pašniku zdravejše
kot zaprte.

Pri osnovi farme gledati bo to¬
raj treba, da preskrbimo dobri pa¬
šnik za svinje. Na enem akru dete-
Ijišea se preiživi od 12 do 20 svinj.
Računimo, da bo povrgla vsaka
plemenska prašiča le 6 prascev na
leto, in sicer meseca aprila, in da
bo treba 15 bušljev kuruze za pre-
h-ranjenje prašiče za eno leto in
za vzrejenje svinjeeta, -ki bo teh¬
talo okoli decembra meseca pri¬
bližno 200 fantov. Svinjam je tre¬
ba krmiti žito, najbolje 'kuruzo, ža
to pridelati bo treba kolikor mo¬
goče več kuruze. Kuruza pa izčr¬
pa zemljo in pridelek Ibi bil vsako
leto slabeji; zato je treba uvesti
rotacijo, ki bo držalo zemljo ro¬
dovitno.

Od 80 akrov odračunimo zopet
8 akrov za poslopja, vrt-, dvorišča
iin -pašnik ‘za konje in krave. Osta¬
ne potem 72 akrov polja, katero
-bomo razdelili v štiri njive po 18
akrov in jih bomo obse j ali, prvo s
kuruzo, drugo s kuruzo, tretjo z
ovsom, četrto z deteljo, toraj rav¬
no tako kakor v tretjem načrtu,
-razlika je le v tem, da bomo kuru¬
zo pokrmili svinjam, mesto da hi
jo prodali. S tem načinom prišli
■bomo do več gnoja, ki -bo povišal
rodovitnost zemlje.

V eno njivo bomo vsadili poleg
kuruze še en pek kravjega graha
(eovvpeas). Ko bomo kuruzo na
zadnje kultivirali, v-sejali bomo
med njo rž in repo ali rib-s (rape),
da bomo imeli še pozno v jeseni
pašo za svinje. Ko bomo kuruzo
spravili, imeli bomo fin pašnik, ob
stoječ iz “eovvpeas”, rži iaj ribsa,
na katerega borno spustili svinje
začetek septembra. Samoumevno

je, da moramo imeti premikalne
plote za ta slučaj. “Cotvpeas” bo
privedla njivi dušičnih snovi, nji¬
va ho torej pridobila v rodovitno¬
sti, posebno, ker bomo podorali še
vse živalske in rastlinske ostanke,
zato bomo drugo leto njivo zopet
obsadili s kuruzo. Tretje leto bo¬
mo obsojali njivo 'z ovsom itn dete¬
ljo, tako da bomo imeli tretje leto
oves in četrto leto bo njiva v de¬
telji. Del detelje bomo vporabili
za pašnik ‘za svinje, en del bo za
seme, in en del bomo zorali in ob¬
sojali s sirkom (sorghum) in rib¬
som, (rape) 'da bomo imeli poleti
pašnik za svinje. S pomočjo hlev¬
skega im umetnega gnoja ter rota¬
cije pridržali borno njivi rodovit¬
nost, tako da lahko pričakujemo
povprečno 60 bušeljev kuruze in
40 bušeljev ovsa od akra. Imeli bo¬
mo kot prej štiri plemenske kobi¬
le, dve kravi, 2 žrebeta in 2 teleta.
Te živali potrebovale bodo, kakor
smo že videli, 23.940 funtov žita.
Da bomo pa imeli za svinje koli¬
kor mogoče več kuruze, krmili bo¬
mo konjem in kravam oves, ter ga
bomo pokrmili 680 bušeljev, 40 bu
še-ljev ga bo pa treba za seme.
Zmanjkalo bo toraj ovsa in nado¬
mestili ga bomo s 40 bušel ji ku
ruze. Za mrjasca pa bomo potre¬
bovali 15 bušeljev kuruze in za
vsako prasico in za vsakega šest
mladičev bo treba tudi 15 buše¬
ljev kuruze, toraj za vsakih 7
svinjčet bo šlo 105 bušeljev kuru¬
ze. Če pridelamo torej 60 bušeljev
kuruze na akru, in če odracam'.mo
pridelek enega akra za seme, za
konje in krave, ostalo Im 35 akrov
ali 2100 bušeljev kuruze .ra svinje.
Držali bomo toraj 20 plemenskih
prašič, in ker smo rača/dli, da
skoii vsaka povprečno 6 mladičev
na leto, imeli bomo poleg mrjasca
340 svinj. Kakor hitro je detelja
'za pašnik, oddelili bomo 5 akrov
deteljišča in spustili bomo svinje
vanj. Mladiči ne potrebujejo mno
gc paše do okoli 1. junija, zato bo
5 akrov do tega časa zadostovalo
Okoli 1. jun. bomo -teli 5 akrov de
telje pustili rasti, sicer za seme svi
nje bomo pa zagnali na deteljišče,
ki je poleg popasenega kosa, in
■sicer bomo odgradili 7 akrov za
pašnik. Tu držali bomo svinje do
okoli 15. julija. Da bomo pa imeli
tudi dobri pašnik po 15. juliju in
do časa, ko bo k-uruzišče priprav¬
no za pašo, zorali bo treba okoli
maja 6 akrov deteljišča in ga ob
sejlati s -sirkom in ribsom. Okoli 15
julija .se odstrani plot, ki je med
pašnikom, na katerem so svinje, in
med deteljiščem, ki je obsejano s
sirkom in ribsom, in svinje se pu
sti pasti istočasno na starem paš
niku in na 6 a-kri-h, ki so obsejani
s sirkom in riibsom. To bo zadošča¬
lo za pašo -do okoli 15. septembra
ob kojem 'času je zagnati vse svi
nje izven -plemenskih prašič v ku
ruzo, med katero smo vsejali
“eovvpeas” in pozneje pri zadnjem
kultiviranju še -rž in -ribs. Kuruziš-
če je pa razdeliti s prenosljivim
plotom, da ne bodo svinje imele
cele njive na razpolago, in kadar
bo 'zadnji kos koruizišča popasen,
bodo svinje dovolj debele za trg.

Kar se tiče pridelovanja dete-
ljevega semena, je prav dobro, če
se po deteljišču pase -do blizu 1.
junija, in koncem avgušta ali za¬
četek septembra bo detelja za ko¬
šnjo. Ko so svinjčeta enkrat ven
iz deteljišča in so v koružišču, in
kakor hitro simo spravili deteljno
seme, spuste se plemenske prašiče
in mrjasci na vseh 18 akrov veliko
njivo detelje in se jih pusti tam
dokler detelje ne preorjemo.

Poglejmo sedaj na denarno
stran, koliko zamoremo pričakova
-ti od takega gospodarstva.

Kosmatih dohodkov bi bilo pri-
li-čno:

ba kupovati umetnih gnojil. S
tem bo prihranjeno okoli $175.—,
na leto in bi znašali dohodki
$1825.— Ker pa sejemo tudi dete¬
ljo in “eovvpeas*’, koje rastline
dodajo zemlji dušičnih snovi, bo
pridelek žita najbrže večji kakof
smo mi računali, namreč 60 buše¬
ljev kuruze in 40 Jjušeljev ovsa,
kar bo tudi pomnožilo dohodke.
Prihranjeno je tudi delo obiranja
kuruze na eni njivi, katero obere¬
jo svinje, in skušnje so pokazale,
da ni nobenega dobička, če obira¬
mo sami koruzo in jo -potem kr¬
mimo svinjam, marveč daje bolje
pustiti svinjam, -da to delo store.

Večinoma dela na tej farmi o-
-pravi lahko sam fanmer. Tudi pre
nosljivi ploti, 'ki so potrebni za
tako farmo, stanejo malo. In vzete
splošnem je to farmanje dobi¬
čkonosno in lahko, zato ker je s
svinjerejo manj posla kot z rejo
drugih domačih živali.

Predstoječe je slika ali načrt us¬
pešne svinjereje; vendar so pa dr¬
žavne preizkušalnice zabeležile ze
mnogo 'slučajev ko so prinašale
■svinjerejske farme, na katerih se
je gospodarilo po predstojeeern
načrtu, po $2000,— do $2500.—
kosmatih dohodkov na leto.

(Peti načrt prihodnjič.)

včasih ter s tern pomagajte si vz¬
drževati splošno zdravje .s tem, da
vzdržujete prebav v dobrem redu.
Severov želodčni grenčec je dobro
-znan radi njegovega toničnega ir
pliva. Priporoča se za stare in o-
nemogle ljudi, za okrevance in za
ljudi, ki so nežnega ustroja. Nje¬
govo vrednost bode hitro opazili
pri zdravljenju zapeke, neprebave,
otrplih jeter, ponavljajoče mrzli¬
ce, napihovanja in kislega želod¬
ca. Poskusite ga. Cena 50 centov
in $1.00 steklenica v vseh lekar¬
nah ali od nas. W. F. Severa Co.,
Cedar Rapids, Iowa.

Advr.

PRIPOROČAM

Slovencem in Hrvatom svojo
grocerijo in mesnico.

V zalogi imam. vedno sveže bla¬
go po nizkih cenah.

Anton Smolich,

Aurora, Minn.

Na proda]

Podpisani prodam po jako ni¬
zki ceni vse poslopje, ki se na¬
haja na lotah 11 in 12, blok 7,
na Ely, Minn., ki je znano kot
Bartolovo posestvo, poleg tega
imam na prodaj tudi oprembo
za saloon (bar fixtures), 1 coun
ter za grocerijsfco prodajalno in
1 “meat block” za mesnico. —
Kupec hiš mora premakniti iste
na drugo mesto, ker moram i-
meti prostor -za novo poslopje.
Vprašajte za nadaljne podatke
pri

Frank ErchulI

122 Campt St., Ely, Minn.

VPRAŠANJA IN ODGOVORI.

F. P. Hibbing, Minn. Nihče Vas
ne more .siliti iz republike Združe¬
nih držav na -bojišče v Evropo.
Ako Vas Avstrija ni poznala ko
so Vas potrebščine prisilile v tuji
svet za kruhom, tudi Vam ni treba
nje poznati sedaj ko Vas ona po¬
trebuje. Nespametno je iti pred
sovražne puške, dahi bili vstrelje-
ni zato da bi se z bojno slavo ma¬
stili človeški troti. Kdor si želi
smrt, jo najde lahko tudi v Ame¬
riki, -ni mu treba hoditi moriti si¬
nove drugih mater, in se sam iz¬
postavljati nevarnosti, da bo zgu¬
bil roko ali nogo, ali da bi bil vbit
za 'koristi drugih. Slovenci ne mo¬
remo -nič zgubiti, če jih Habsburg
dobi pošteno po grbi; nasprotno
goditi se zna naši tlačeni domovi¬
ni mnogo bolje, če pridemo zopet
pod Francijo, kakor smo že bili
pred 100 leti, ali pa pod Anglijo.
O-be ti vladi bi skrbeli gotovo bolj
za povzdigo izobrazbe, gospodar¬
stva in industrije kakor je skrbela
Avstrija, ki nam mačehuje že šest
-sto let.

To velja tudi za druge rojake,
ki so klicani na polje prelivanja
krvi in morije. Pri našem podje¬
tju smo trije bivši avstrijski voja¬
ki, a nobenemu niti v glavo ne pa-

\ da bi se javil konzulatu.

M. Ž., Aurora, Minn. Sedaj smo
pozvedeli od nekega bivšega av¬
strijskega trdnjavskega častnika
o topih v Pulju. Luknja največje¬
ga topa v Pulju (Pola) meri 30V 2
cm. Ta je .bil največji pre-d 4 leti;
če je sedaj kateri večji, dotični
častnik ne ve. Oster strel stane
16,000 kron in tehta prilično 320
kg. Smodnika je v patro-ni 90 kg.
Dotični častnik nam je tudi poro¬
čal, da je Pulj tako dobro vtrjen,
da ga ni mogoče z morja vzeti.

Našim gospodinjam!

Med trgovinami je velik razlo-1
ček, in slovensko ljudstvo bo go¬
tovo najboljše in najpoštenejše
postreženo v edini slovenski na- j
selbini na hisholm. Mi vemo, -ka";
ko težko Slovenci služijo denar;!
mi vemo kaj potrebujejo za živ- j
ljenje, in mi smov selej priprav-1
lje-ni postreči jih z najboljšim bla-1
gom p'o kolikor mogoče nizkih ce- 1
nah. Pridite in prepričajte se!

Pesavento & Stonich, grocerija

Chisholm, Minn.

120 s-vinčet po 200 funtov,
funt po 6% centov... .$1560.00
5 akrov dete-ljnega semena

15 bušljev po $7.$ 105.00

-2 žrebeta, po $75.$ 150.00

2 teleta, po $5.$ 10.00

Skupaj.$1825.00

Od teh dohodkov bo treba od¬
šteti vsako leto okoli $175.00 za
umetni gnoj, ki bo koščena mo¬
ka, tako da bo ostalo okoli $1650.
00 za obresti na investiran kapi¬
tal, za plačo, davke in druge stro¬
ške.

Iz tega je razvi-dno, da dohod¬
ki niso mnogo večji, če pokrmimo
kuruzo prašičem kakor če -bi jo
prodali. Razloček je le $36.—,
vendar bo pa polje v-sle-d gnoja,
ki ga dolbimo od prašičev v par
letih dovolj gnojno, da ne bo tre-

Naznanilo in priporočilo.

Rojakom iz Chisholma in okolice na
znanj am, da sem preselil svoj

GOSTILNO

v Klinc-evo hišo na

2nd AVENUE & LAKE STREET.

Priporočam se Slovencem in Hrvatom
za mnogobrojen poset.

Pri meni se dobi vedno izvrstna
kapljica za žejo in fine smodke.
Svoji k svojim!

JOHN LAMUTH

SLOVENSKI GOSTILNIČAR.

IZ KANADE.

Mr. 'Paul Bartos, prebivalec
Kanade pravi: “Poročati Vam mo
ram, da je Trinerjev liniment iz¬
vrsten. Nikdar nisem rabil bolj¬
šega sredstva. Naš zdravnik je
predpisal meni nek posebni lini-
-ment in poleg tega sem rabil več
ogla sani h linimentov. Dvajset
steklenic drugih linimentov ni v-
činkovalo tako dobro kot ena ste¬
klenica Trinerjevega. Jaz imam o-
trpel tilnik, in kakor hitro ga na¬
mažem s tem linimetotom zginejo
bolečine. Jaz priporočam Triner¬
jev liniment vsakemu, ki ima kake
bolečine. Ta -liniment bo pomagal
o kratki vporabi. Paul Bartos, box
31, Pocohontas, Alta, Canada.”
Tainerjev liniment je jako močan
in ljudje ga zredčijo z laškim 0 -
-ljem. V slučaju otrplih členov bo
vedno pomagal, kakor tudi zoper
revmatizem in trganje po glavi. V
-lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec,
1333 — 1339 S. Ashland Ave. Chi¬
cago. 111. Advr.

DOBRO ZDRAVJE.

je veliko -odvisno od pravilnega
delovanja prebavnih organov. Vi¬
dno je torej, da bi se morali ti or¬
gani vzdržavati v dobrem redu.
Uživanjte Severov Želodčni gren¬
čec (Severa’« Stomac-h Bitters)

če si Žalosten ali otožen

poseti naš

EIy Opera House

kjer bodeš videl krasne, naj¬
novejše premikajoče slike,
obse 0 ajoče črtice iz celega
sveta. Slike so jako poučljive
in tudi zabavne. — Menjava¬
mo jih vsak dan. — Za obi¬
len poset se priporoča

VODSTVO.

GOSTILNO

rojaka

JOŽETA ŠUŠTAR

201 East Northern Ave.,
PUEBLO, COLO.

se priporoča vsem rojakom radi
prijazne postrežbe z izvrstno pija¬
čo in smodkami.

Gospodarji in gospodinje!

Kadar potrebujete pohištvo,
železnino, posodo, peči itd.
obrnite se na trgovino, ki
ima največjo zalogo in Vas
zamore najboljše postreči.

TA TRGOVINA JE

AURORA HARDWARE
AND FURNITURE CO.

AURORA, MINNESOTA.

American Exchange

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna Panka za
Slovence in Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
yožne liste.

3 0 | 0  obrest! od vlog.

FIRST NATIONAL BANK

ELY, MINN.

Vloge 3. junija 1914- $420,952.22
Glavnica in preostanek - $62,500.00

Naša banka Vam je na razpo¬
lago.

Pri pošiljanju denarja v stari
kraj se obrnite na nas in zvede*
li boste naše nizke cene.

Prodajamo paroMoe liste
za vse Hrte.

Ta banka je določena za na¬
laganje denarja iz poštne hra¬
nilnice in je član novega fede¬
racij skega reservnega sistema.

John Skull

Edini slovensko-hrvatski saloon
MESSABA, MINN.

PRVI SALOON OD DlPE.

Priporoča Slovencem in Hrvatom
svoj dobro založeni saloon v mnogo¬
brojen poset. .

..  . . lili —

FRANK ERCHFtL

ELY, MINN.

se priporoča cenjenim rojakom
v Ely, Minn., in okolici za naro¬
čila za nagrobne spominke in po¬
večanje slik, katere naročam od
zanesljivih tvrdk in jih prodajam
po zelo nizkih cenah.

FRANK ERCHULL

ELY,*MINN.

Stari telefon: Cole 264 -a.

Novi telefon: Calumet 436-1..

Frank Brand

—: TRGOVEC :—

Z GROCERIJO. MESOM IN
KONFEKCIJSKIM BLAGOM

201-203 Commonwealth Ave.,
NEW DULUTH, MINN.

Priporoča se Slovencem in Hrva -
tom v obilen poset,. Cene zmerne.

KUPUJTE PRI TRGOVCIH
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEi
LISTU.

Stoj Jože! Kje si pa bil? Ali
ne ^eš kje? Bil sem v trgovini
in mesnici

ANTON STIMAC-A

na South^Range.

On ima najboljšo

grocerijo in sveže meso.

Pa tudi v

saloon

ima najboljšo pijačo. — Pripo
roča se Slovencem in Hrvaton
v -obilen obisk.

NARODNI VESTNIK

‘gust.

<g

-V

Dopisi.

Chicago, Ul.

Cenjeni urednik:— Tukajšnje
delavske razmere so zelo slabe.
Hamvester družba, ki je zaposlje-
vala do 22,000 delavcev, obratuje
sedaj samo še s kakimi 4,000, drir
gi smo pa takorekoč na cesti. Dpe
I. avgusta je bilo odslovljenih
nad 6000 delavcev,, in tudi druge
tovarne so zmanjšale obratovanje.
Breposelnili je vse polno da so
drug drugemu na poti.

Zadnjič se je zgodite tukaj ne¬
kaj zanimivega. Nek rojak je nam
reč izvedel, da je njegova žena v
starem kraju umrla. Ne vem, če je
bil te vesti vesel ali žalosten, toli¬
ko je gotovo, da je kmalu zopet
skočil v zakonski jarem. Toda ve¬
selje in nova ljubezen ni trajala
dolgo. Prišlo je drugo poročilo, z
naznanilom, da njegova žena v sta
ri domovini še živi. Kaj sedaj ?
Treba je bilo pustitti drugo ženo,
in sam župnik, ki ju je na novo po
ročil, je prišel v stanovanje moža
z dvema živima ženama, segel v
žep ter dal nazaj 10 dolarjev, češ,
da je zakon i e veljaven in da vrne
znesek, katerega je dobil za poro¬
ko. S tem je menil, da te izvršil
svojo dolžnost. Kje je bil pa tedaj,
ko je novi par ponočeval? Zakaj
ni tedaj vprašal za Mrtvaški list,
kar bi bila vsekakor njegova dol
žnost. Ako bode sedaj naš rojak
kaznovan radi bigamije, se mora
zahvaliti za to župniku, ker se ni
držal svojih predpisov.

Pozdrav vsem rojakom in roja¬
kinjam sirom Amerike, Tebi Na¬
rodni Vestnik pa želim obilo novih
naročnikov-predplačnikov, da do¬
lbimo kmalu svoj delavski dnev¬
nik.

Naročnik.

Joliet, ,111.

Cenjeni urednik Narodnega
Vestnika:— Prosim malo prosto¬
ra v kakem kotičku, da nekoliko
popišem tukajšnje razmere. Z de¬
lom gre slabo, počitnic imamo do¬
sti, dasi nam posebno ne ugajajo.
Nekateri delajo samo po 3 do 4
dni na teden,, da se torej s zasluž¬
kom ne morejo pohvaliti. Najbolj¬
še se še dela na cesti pri polaga¬
nju vodovodnih cevi, toda tega
dela naši rojaki ne marajo, oziro¬
ma ne morejo opravljati, ker ni¬
so pri uniji. Kdor hoče namreč do
biti delo pri tej družbi, mora ‘biti
unijski delavec, tukajšnji Sloven¬
ci pa -nočejo pristopiti k uniji, češ
da bi morali veliko plačevati, delo
pa da ni stalno. To ni pravilno, in
če bi vsi tako govorili, ne bi bite
nobene delavske organzacije, no¬
bene unije, in delavci bi morali
delati za sramotno nizko plačo.
Ravno unije so pripomogle do -bolj
šib ‘delavskih razmer, in zato opo¬
minjam jolietske Slovence, naj se
spominjajo tega. Saj ni treba, da
bi bili ravno mi Slovenci zadnji
kot pasji rep. Dandanes se vse or¬
ganizira. Organizirani so mesarji,
grocerji, saloonerji in vsi oni, ki
živijo od delavskih žuljev, zakaj
se torej ne bi delavec?

Omeniti moram, da se snuje tu¬
kaj ustanovitev izobraževalnega
oziroma bralnega društva. Ravno
v Jolietu je to zelo potrebno, ker
govorijo nekateri, da je tukaj sa
mo 6 izobraženih oseb. Tako se je
vsaj izrazil nek modrijan, ki se
veda prišteva sebe med te izobra
žence. Delavci in delavke, zberi¬
mo se skupaj in ustanovimo prepo
trebno društvo, ‘kjer se moremo
čitanjem naprednih listov in knjig
naobraževati, ter bodriti drug dru
gega do večjega napredka. Vem
da bodemo naleteli na odpor, toda
to naj nas ne straši. Kolikor se
kdo kaj več nauči, za toliko je bo¬
gatejši. Ne strašimo se oijih, ki
bodo otresali svoj jezik, delujmo
skupno in vztrajno, in uspeli nam
je zagotovljen. Naj se oglasijo
oni, ki imajo izkušnje v tem, in
nam naj pomagajo z besedo in de¬
janji, da dosežemo zaželjeni cilj.
O tem kaj več prihodnjič.

Koncem dopisa pozdravljam
vse rojake in rojakinje širom Arne
rike, 'katerim priporočam Narodni
Vestnik kot najboljši slovenski

sel križ s cerkve, postajo vedno
bolj vroči dnevi. Naša, že zadnjič
opisana skrivna družba, stika
’ ive skupaj ter se pripravlja na
prihodnjo konvencijo, da dobi pod
krinko vere kaj denarja za zidavo
novega faro-vža, da se bo Kramjsik
Janez postavil kot fantiček z no¬
vimi hlačami. Tako bode mogel
vsemu svetli kazati napredek fa¬
ranov, samo to je spak, da za sedaj
še primanjkuje denarja. Janez pa
hoče imeti denar na vsak način, in
naganja ljudi, naj spravijo sku¬
paj $12,000. Toda -kje ga dobiti?
Seveda od Jednote, katero ima za
molzno kravico. Delegati, pazite te
daj, ‘kako bodete glasovali, da se
vas pod 'krinko vere ne bode na
najbolj nesramen način ociganilo
za krvave zaslužene novce.

Tajna družba še ve-dno stiče o-
koli, da bi zasledila dopisnika za
N. V. Grozi tudi, da bode spravi¬
la nekega delegata v šp-ehkamro;
ta grožnja je najbolj dokaz, kako
hudo vpliva vročina na možgane
znane jolietske klike. “Vodni”
doktor se je nekaj poboljšal in je
predlagal, da se naj vstanovi za
K. S. K. J. lastno glasite.

Zavedni Jolietčan.

Nokomis, Ul.

Cenjeni urednik:— Dovolite mi
nekoliko prostora v priljubljenem
nam listu Narodni Vestnik, da tu¬
di jaz nekoliko poročam o tukaj¬
šnjih razmerah.

Z delom gre prav slabo, tako da
se komaj preživimo. Nokomis je
pred časom slovel, da ima najbolj¬
še premogove rove, in je tudi res,
da je opremljen z -najmodernejši¬
mi stroji, ali kaj nam to pomaga,
ko nami ne pustijo delati, da bi se
pošteno preživeli.

Tukaj močno občutimo demoikra
tično “prosperiteto.” Iz vsdh kra¬
jev Združenih držav prihajajo po
ro-čila o slabili delavskih razme¬
rah. Tudi tukaj je slabo, zato ne
svetujem rojakom, da bi hodili
semkaj dela iskat. Vsak naj ostane
na svojem mestu, ker nam ne ka¬
že 'drugega, -kakor čakati boljših
-delavskih razmer.

Slabi časi so pa v Evropi -za mila
deniče in mlade' može, ki -morajo
iti pod orožje, bojevat se proti
-svojim bratom. Bratje smo vsi, in
Kristus je učil, da se moramo med
sebojno ljubiti in pomagati drug
drugemu v potrebi. V takozvanih
katoliških deželah je pa ravno na¬
robe, kar se opaža posebno te ča¬
se. Pobijajo in morijo se ljudje za
prazen nič.

!Za danes končam, ter priporo¬
čam bralcem Narodnega Vestnika,
-da pridno agitirajo za list, da bi
mogel 'čimprej izhajati ‘kot -dnev¬
nik.

Pavel Blazich.

list.

Jolietski naročnik.

Joliet, Ul.

•Spoštovano uredništvo:— Po
zadnjem ciklonu, ‘ki je tudi odne-

Altus, Ark.

Cenjeno uredništvo:— Tužnim
srcem naznanjam, da mi je kruta
smrt pobrala preljubi j enega sopro
ga Andreja Gantarja dne 29. ju¬
nija. Zapustil je mene in štiri ne¬
dorasle otroke .v starosti o-d se¬
dem mesečev do pet let. Pokjnik
je bil doma iz Ztlrzika pri Logat¬
cu, ter je bil elan treh podpornih
društev. Tukaj zapušča enega
brata, v stari -domovini pa dva.
Večen mu pokoj!

Lina Gantar, žalujoča vdova.

Willock, Pa.

Cenjeno uredništvo:— V nede¬
ljo, -dne 26. julija je bila sklicana
seja postaje štev. 16 društva sv.
Barbare v F-orest City, Pa., v dvo¬
rani Zabavnega kluba točno ob 2.
uri popoldne. Na 'zborovanju so
'bila zastopana sledeča društva:
postaja ‘društva sv. Barbare št.
16, društvo Zveza štev. 36. SNPJ
in društvo Zavedne Slovenke štev.
149 SNPJ.

Zborovanja -se je udeležilo pre¬
cejšnje število članov in članic
zgoraj omenjenih društev. Izre¬
kli smo se enoglasno za združenje;
ter stavili in sprejeli resolucijo, ki
so glasi:

1) . Vsi člani in članice, zbrani
na -zborovanju omenjenih društev,
se izrekamo enoglasno za združi¬
tev v prepričanju, da je tako naj¬
boljše ;

2) . upravni odbor se prosi, da
da kakor hitro mogoče na splošno
glasovanje to zadevo, da naj gla¬
sujejo elani in članice, če so za
združitev ali ne.

3) . ravno tako naj se da na
splošno glasovanje predloge pri¬
zadetih organizacij, in katera do¬
bi največ glasov, tej se je pridru¬
žiti;

4) . kakor hitro dobi pristojni
odbor izpolnjene glasovnice nazaj,
naj poroča rezultat splošnega gla¬
sovanja potom, časopisja;

5) . upravnemu odboru dovolju¬
je, da imenuje tri mesta za skupno
konvencijo,, in to v prikladnem
kraju. Za katero mesto se izreče
večina članov, -tani naj se vrši
splošno zborovanje.

6) . upravni odbor se pro-si, da
po možnosti sestavi pravila, o ‘ka¬
terih se naj razpravlja na konven¬
ciji. Ako pa upravnemu odboru ni
mogoče prevzeti -dela za združenje
naj se poveri ta natega drugemu
odboru;

7) . pravila naj se sestavijo tako,
da ne bode noben član in članica
prizadet ali oškodovan, če je zava¬
rovan pri enem ali več društvih.
Upoštevati se mora, za koliko je
zavarovan, kakor t-u-di otročji od¬
delek ;

8) . Upravni odbor se prosi, da
pronajde, kako bi bilo mogoče naj¬
lažje priti do združenja, da bode
soglasovalo s zakoni Združenih
držav. Potem naj se poroča priza¬
detim potom listov.

Pozdrav vsem elanom in člani¬
cam po širni Ameriki.

Lorene Dolenc, predsednik.

Iv. Fatui", Anton So-tler,

zapisnikarja.

Gunn, Wyo.

Cenjeno uredništvo:— Upam,
da mi odmerite nekoliko prostora
v nam priljubljenim listu Narodni
Vestnik,, ker so dopisi iz naše na¬
selbine zelo redki. Tukaj je sicer
več rojakov, ki znajo spretnejš-
sukati pero kot jaz, zakaj pa ne
pridejo na dan, ne vem.

Delavske razmere so tokaj sla¬
be, kakor m-enda po celi Ameriki.
'Slovencev nas je prilično kakih
40, ki se še precej dobro medse¬
bojno razumemo. Pred kratkim
smo ustanovili socialistični klub,
■podpornega društva pa nimamo.
Večinoma pripadamo vsi k dru¬
štvom v bližjem Rock Springs, da
je torej vsakemu dana prilika, se
'zavarovati za vsak slučaj.

Tukaj je mnogo narodnosti, naj
več pa menim da je izmed drugo-
rodcev Grkov, ki so se pa začeli
zadnje čase izseljevati: Mislim, da
ne bode nikdo žaloval za njimi.

Septembra meseca nam bode po¬
tekla plačilna lestvica, danes se
pa, še nič ne ve, ali bodemo delali
naprej, ali bodemo morali odložiti
-orodje. Zatorej opozarjam roja¬
ke, naj ne hodijo sem, dokler ne
vemo,, pri čem da smo. Potem bo¬
demo že poročali, kako obstoje
razmere.

-V Evropi- se bije krvav boj, va¬
bijo nas, naj bi se šli borit za ta-
kozvano domovino. Sedaj smo jim
dobri, sedaj naj bi šli prodajat
svojo ždravo kožo za ono “domo¬
vino”, ki nam ni hotela dati kru¬
ha. Menda ne bo nikogar izmed ro¬
jakov, ki bi hotel iti morit svoje
jugoslovanske brate, če pa že koga
koža srbi, naj le gre, da mu bodo
tam puščali premočno kri. Pravi¬
jo, da je Bog vsegamogočen in do¬
brotljiv, naj se sedaj skaže in naj
prepereti krvavo klanje narodov
ter strašno nesrečo, ki mora slediti
temu!

Frank Tominc.

Chicago, 111.

NEKAJ BESED V RESEN
PREVDAREK DELEGATOM
K S. K. J.

Veliko se je že pisalo in sveto¬
valo cenjenim delegatom prihod¬
nje konvecije K. S. K. J. ki se bo¬
de vršila te -dni v Milzvaukee, Wi’S.
Bilo je veliko dobrih in slabili na¬
svetov, upati je -da bodejo zavedni
in napredni delegati posnemali sa¬
mo to, kar je najboljšega. Če ‘hoče
delegat biti na pravem mestu, mo¬
ra vedeti tudi nekaj o zgodovini
Jednote, katero zastopa. Zatorej
mislim, da je popolnoma na mestu,
poklicati nekaterim mate zgodovi¬
ne v spomin, ker edino iz zgodovi¬
ne se najbolje učimo in vemo, kaj
je prav narejeno in kaj ni. Če se
je v Jednoti kaj pripetilo, da je
celoti škodovalo, je sveta dolžnost
vsakega delegata, da deluje na
prihodnjem zborovanju za to, da
se preprečijo nakane vseh onih,
ki bi Jednoti škodovali. Zgodovi¬
na K. S. K. J. je vsa polna dobrih
i  slabih stvari, in vsak ki jo ja
zasledoval, lahko trezno sodi, kaj
je prav in kaj ni prav.

Tako bi bilo dobro če bi delega¬
ti prihodnje konvencije prijazno
vprašali vse one uradnike, kateri
so bili izvoljeni v Pittsburgu in
kateri so potem zidali Jednotin

“Doni”, koliko dobička sedaj ne¬
se ta Jednotin Dom?, Prepričan
sem, da če delegati to do cela pre¬
gledajo, da bodejo dognali, da ne¬
se veliko izgubo. “Doni” je bil
najpreje narejen za glavni urad
Jednote, a sezidali so tudi dvora¬
no za glavnim uradom, dandanes
se pa lahko vprašamo zakaj ?. Dvo
rana ne nosi nič, niti eno slovensko
društvo ne zboruje v njej, in tukaj
je treba vprašati zopet, zakaj ne?
nekaj mora biti nekje narobe, da
se še društva 'K. S. K. J. nečejo
posluži-ti svoje lastne dvorane.

Delegati prihodnje konvencije
morajo biti zete oprezni, kako se
bodo nalagali v bodoče Jednotin
denar. “Dom” nosi izgubo, toda
neglede na to, zopet vpije “Ja¬
nez” iz Jolieta vsako nedeljo za
zgradbo njegove palače, “farov¬
ža” šole itd. Ker pa revni joliet¬
ski farani ne morejo vsega pre¬
našati, hode treba zopet posoje
vati. Kje, nikjer drugje kakor pri
Jednoti, vsaj je Jednota ‘katoli¬
ška in mora pomagati katoliškim
stavbam, neglede na to, koliko tr¬
do zasluženega delavskega denar
ja gre v nič.

Za prevdariti je tudi glasite
Jednote. K. S. K. Jednota bi pov¬
sem lahko imela svoje glasilo z ja
ko malimi stroški; le poglejte, po
step j e že imamo, ki nam sedaj nič
ne nosi, mislim namreč jolietski
“Dom”, zakaj se ne bi v tem po¬
slopju vstanovila tiskarna, ki bi
vsaj nekaj nosila? Vse, kar je tre¬
ba, je kakih $4,000.00 za stroje, pa
bo šlo; poslopje “Doma” tako za
-drugo ni, in glasilo bi bilo velike
koristi za četo Je-dnoto; jaz upam
-da bode dovolj takih delegatov
na 'zborovanju, ki bodejo razumeli
ta posel in raztolmačili ostalim,
neglede na to, kako se bode vpi¬
lo od one strani, katera bi bila pri
tem prizadeta. Koristi celote mo¬
rajo imeti povsod prednost.

Ravno tako je -vredna resnega
preddarka Zveza slovenskih du¬
hovnikov, katera 'se sedaj tako u-
siljuje med -delegate -prihodnje
lonvencije. Zakaj so ravn‘o sedaj
tako navdušeni? Tukaj je treba
-pogledati za kulise. Nekateri vpi¬
jejo prav po farizejsko : glejte nas
edine praktične katoličane, poslu
šajte nas, spovedujte se, drugače
boste suspendirani. Nimam sicer
nič proti verskim stvarem in sma¬
tram, -da so iste na mestu do goto
ve meje, vendar tudi častiti duhov
niki vedo, da je pribita resnica, da
je skrajno veliko članov in članic
K 'S. K. J. ki ne opravljajo svoje
verske dolžnosti. -Kljub temu pa
še ni -bil noben suspendiran ra-di
tega, samo ob času zborovanja se
zbude ti duhovi, ko jim preti ne
varnost od ljudstva. Da se dobe
spovedni listki tudi za denar,
menda ne bodejo zanikali, bile so
tudi že prilike, ko je celo društvo
dobilo spovedne listke, neglede na
to, če so bili vsi člani pri spovedi
ali ne. Vprašamo se potem lahko,
kaka doslednost je vendar med
temi sloji? Cenjeni delegati, spo¬
štujte vero na svojem meistu, a pri
podporni organizaciji naredite to,
kar je največje koristi za one, ka¬
teri morajo skladati asesimente;
edino člani in članice bi imeli go¬
spodariti.

Ena izmed najbolj važnih točk
za rešiti bode tudi lestvica plačila,
in po 'mojem mnenju bi se morala
sprejeti National Fraternal Le¬
stvica katera je v veljavi v viž
državah in bode kmalu uveljavlje¬
na v vseh državah. K. S. K. Jed¬
nota ima sedaj društva v državah,
v katerih ji je prepovedano spre¬
jemati nove člane; če se lestvica
ne sprejme, bodejo morala ta dru¬
štva odstopiti. In dobro si zaporu
n-ite one, kateri bodejo delali, pro¬
ti lestvici. To so oni, kateri bi rajši
-danes videli, kakor jutri da bi Jed
nota zgubila nekaj društev po ne¬
varnih krajih. Danes ima Jednota
že lepo blagajno. Seveda bilo bi
bolje za gotove ljudi, če bi bilo
danes manje članov -a večja bla¬
gajna. Illinois se me bode potego¬
val za to, ker oni bi bili na bolj
šeni, če bi se to zgodite. Razsod¬
nost ostalih Slanov in delegatov
mora prodreti -do pravice za vse
elane. Volite tedaj uradnike h
ven Jolieta, tako da me bode zopet
dana prilika, zapirati glavne u
radnike, kakor se je to že zgodi
lo večkrat.

201etni član K. S. K. J.

posebno lečink, komarjev, ki žive
v vodi toliko časa, da se popolno¬
ma razvijejo. Okolica Lipskega
-zelo trpi vsled komarjev. Vsled
tega je predlagal ravnatelj zoolo-
gičinega vrta v Lipskoim, dr. Hei-
bing, naj v svrh-o ugonobitve ko-
mars-ke zalege zarede v lipski oko
lici divje race. Tudi v Frankfurtu
in Liibecku nameravajo napraviti
tak poskus.

Nova “ILIRIJa

Slovenska naselbina pri Merrii M

pri Merril, tyj

SCO

Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že ni
odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill P iZ a11 ' Haj¬
ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo sam Cr Se  lam
mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New iliria« i - Bri  Veji?
Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrii * eŽi <3 ° Det
navadno hitro razvija. Glavna reka države. “IVisconsin r°' ki Se  Po
skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi j n  1Ver ’’. Ute'

H

miljo od naselbine so dve leto stari naseljenci, ki

,letos

cest

Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja¬
nega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda Z p ml -*a v ai

/i-' '-ena saa

Dvorni ples poleti.

Še -le zdaj je bila v Londonu
'končana vrsta -dvornih slavnosti s
posebno krasnim plesom. Ta tretji
dvorni ples, ki je bil preložen vsled
dvornega žalovanja po avstrijs¬
kem prestolonasledniku, je končal
londonsko dvorno sezono, ki nava¬
dno zelo pozno pričenja in še po¬
zneje konča. D-o-čim je bil pri prvih
dveh dvornih plesih zastopan pred
vsem dip-lomaitični zbor in uradne
osebe, je bil zadnji dvorni ples
Zbirališče aristokracije cele dežele.
Med tem je bil prvikrat navzoč
tudi prestolonaslednik, princ Wa
leški.

Čez atlantski ocean.

Iz Londona poročajo: Poročnik
-aviatik Porte namerava v naj¬
krajšem času poskusiti preleteti
Atlantski ocean z hidravi-onom. Na
Mdravionu sta dva motorja po 100
konjskih ‘sil. Ker pri poskušnji z
ae-roplanom motori niso zadoščali,
je dal Curtis namontirati na hi¬
dra vio-n “Kenkus” (tako se ime¬
nuje) tretji motor s 100 konjski¬
mi -silami. Hidravion bodo poslali
na novo zemljo, odkoder poleti
Porte med 10. in 15. avgustom.

Ljudje krščanski — kaj vam pra¬
vi srce?

V -kaznilnici v Subenii je 26.
marca stal na straži vojak Unter-
berger. Kaznjenec Frank Sadilek
-mu je pri okencu rekel: “Poglej
me, kak-o sem ubog in zapuščen,
ali bi mi ne dal kak či'k”. Vojak
mu je odgovoril: “Saj veš, da tega
ne smem”. S tem je bil pogovor
cončan. A kaj se je potem zgodi¬
lo? Kaznjenec je bil zaradi tega,
ker je vojaka prosil za cit, obto¬
žen — zaradi hudodelstva za-pelja-
v-anja.

juni $10. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor”ne Ce

rtnioann ca ran arrvrna ..annla MalranfV, 1,—.41—1 r_ .... - .

opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob Ne Vs «

skih mest v gozde, glejte da bo Vaša zemlja hitro rasla hodite  dalJ*
pri velikih industrijlnieh mestih s veliko bodočnostjo p- cenl - hr'

ILIRIA COLONIZATION GO., SHEBOYGAN,

i

Velika razprodaja fonogr;

Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING
MACHINE ima jako mil, čist in glasen glas.
Omarica je velika in krasna, ter je izdelana
iz hrastovega lesa, je 12  palcev široka in 7
palcev visoka. Bog je črno emajliran, okin-
čan z rožami, zlato obrobljen in jamčen za
15 lot. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi ve¬
like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬
boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬
rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo

na lahka odplačila po $1.00 na mesec.

Mi tudi prodajamo znane VICTOR TALKING MACHTVr
LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila. Pišite p 0  naš" w ^
Poslali ga bomo ZASTONJ. hustro-,-.. ^

SAUL BIRNS, 117 Second Ive. Dept. 47 , ned , -

Divje race uničevalke komarjev.

Že zdavnaj so dognali prirodo-
znanci, da divje race polove in
požro zelo mnogo vodnega mrčesa,

V prejšnjih letih.

Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in kal
so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsa-
ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljudi, k
žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. V
navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka in solu-
čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da m>
ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše preb-
ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo jeao-
poznano

Trinerjevo zdravilno
grenko vino.

Prvi učinek tega zdravila je, da očis^ vse zaostale to
ne, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke nepreba\ ne
ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastiup
celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje or 8^ n f..”' ^
preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nada j-°
rabo tega zdravila

V BOLEZNI ŽELODCA

V BOLEZNI JETER

V BOLEZNI ČREVESJA.

* %

To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker P 1 . 11 ^; ,
moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznos
bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi mo L i, lenem zn
apetita in izgubi spanca.

DOBI SE V LEKARNAH.

BITTER-W1NE

*< /✓

V/  «

»'.Ptrinerovo

HO RKE VIK O

b/ JOSEPH TR1NER
6 I 6-632  S.Ashland Ave

JOS. TRINER,

IZDELOVALEC

1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.

CHICAG 0


TRINERJEV LINIMENT je precej “očno zdravilo, lahko se g» P 0 I ? e l>

nim oljem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in mišica ^

že pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lahko
ako je treba.

i3 avgn 5 ^ '"V.

ZA SVOBODO IN LJUBEZEN

ROMAN Z BALKANA.

Spisal Marko Stojan.

(Dalje.)

.‘I{ a ko'bi se nas lotili”! je vzkliknil Ali zaničljivo. “Vidi se, da
• s piesnili možgani, ko si hodil po Dunaju in drugod, da se nabašeš
50  iko za avstrijski denar. Ne bodo se nas lotili na morju — o tem
°; vora; saj ne živimo več v gusarskih časih. In če bi se — za takšno

Ei fetje i e treba ven<dar kano ' nov  ...”

^ iig; a j potem?” je prašal Isa Kemal, premagajoč svojo osuplost.
“Oni vedo tako dobro kakor midva, da imava preko Soluna naj-
. j^vnejšo pot domov. Zasledovali nas bodo — kdo ve, ali naju
/sledili? — in  P° tem na J u  počakajo v Solunu ...”

fll$0 iz» lc

“ \ v Solunu nama prevzamejo ženski in nama napravijo še raz¬
je druge neiprilike” ...

ii-fse eno! Najbrze dospejo toliko prej, da zbobnajo vse mogoče
zule. Ali si pozabil, da je vrhovni ouvar turškega zlatnika — Evro¬
pi 1  o \ko se vmešajo konzuli, ne uideva izlepa. Da nama odvzamejo

S* je «“■”

“Živili ne,” je siknil Ali Kemal zamolklo. “To se pravi — če bi
hila samo Angličanka ... Saj veš, kakšna je pravica med Skipetari:

, bra , D i sam vsak svoje ... In baš zato jim dam pisano, da je vsak
u d zaman in vsak poizkus odveč, miroljuben ali nasilen: jaz branim

svoje . • •

“Kakšno svoje?” je zategnil brat zbadljivo.

■■To, kar sem si vzel! Moj sultan je moja pest — jaz branim svoje,
„ or je, kdor mi stopi na pot!” je ponovil Ali Kemal z groznim gla-
oni; oči so sč mu zasvetile kakor tigru, ko prisluhne v globoki džungli
i korakom'bližajočega se sovražnika,
čez nekaj časa je dodal:

“Zgoditi se nama nima kaj . . . 'Saj veš, da hranim tu notri
skrivnost človeka, ki je stregel padišahu po, življenju . . . skrivnost
Halila beja.”

Brat mu je pogledal pozorno v oči.

“Ki ga zločina”, je nadaljeval Ali Kemal, “od katerega naju ne
bi odkupilo to pismo. In nazadnje ne bi bilo niti zlo: najina prostost
— Ilalilova poguba — plen otet, osveta izpolnjena . . . Sicer pa”,
se je prekinil mahoma,' “ali je gotovo, da plovejo v Solun? Ali je ne¬
izogibno, da jim slediva tjakaj in se dava počakati kakor-zajca? Mor¬
is pa niti ne vesta, da se voziva na tej ladiji? Marsikaj lahko še ukre¬
neva; ur nama ostane dovolj, da moreva premisliti ... In naposled
je mogoče, da nastopi kaj nepričakovanega — da se vmeša kdo drugi”.
Umolknil je.

Zakaj ?

Prekanjeni Arnavt je mislil že na Halila beja ! Ej, ne, Ali Kemal
ni bil samo omejeni vojnik, kakor ga je sodila lady Helena . . .

“Kdo naj se vmeša?” je prašal Isa Kemal hlastno.

r- “Ilir hočem imeti!” je odgovoril oficir z nenadoma izpremenje-
iim glasom, prižigaj e si dišečo cigareto. Nato se je zavalil v visečo po¬
steljo ter zatisnil oči, puhaje obroček za obročkom modrikastega dima.
V njegovi domišljiji se je bila dvignila ljubka postava uboge j e t-

nabodni vestnik

niče, ki je zdihovala malo korakov od njega; sanjaril je, kako jo za¬
snubi v mrkli kuli po šegi krutih skipetarakih gor . . .

Toda Ali Kemal ni bil edini, ki je opazil “Florido”.

Ravno takrat, ko je splula Brownova jahta v ožino, se je prika¬
zala v daljavi od Carigrada sem — turška križarka. Plula je s polno
paro.

Na “Floridi” so dobro videli njeno temno senco, ali nihče ni mi¬
slil, da se utegne skrivati na njej nevarnost za ekspedicijo naših pri¬
jateljev.

Misel, da bi bežala na njej Arnavta s svojimi jetnicami, je bila
preveč blazna. Tako vsegamogočen ni bil zločin niti v Turčiji Abdula
Hamida ...

In vendar je stalo na krovu križarke troje mož, ki jih poznamo.

Pravkar je bil pristopil k tej družbi eden izmed mornarjev; vrnil
se je bil z opazovališča visoko gori na jamboru, in zdaj je poročal
enemu izmed trojice — očividno to, kar je bil videl.

Ta — visok, suh mož — rumenega in izžitega obraza, v ohlapnem
evropskem kroju in s fesomi na glavi, ga je poslušal dozdevno z veliko
brezbrižnostjo. Nato je mahnil z roko; pomorščak je pozdravil vo¬
jaško in se umeknil.

'Suhi civilist — po vsem videzu visoka in ugledna oseba — se je
obrnil k svojima spremljevalcema:

“Računali ste pravilno: “Florida” •— ako je bil vaš opis na-j
tančen — plove ravno v Dardanele ...”

“Sreča nam je mila,- ekcelenca,” se je naklonil eden izmed njiju.
“Ali ti nisem rekel, Birbantini?”'

“Če nisem rekel jaz tebi, dragi von Seliratten!” se je odzval to¬
variš zavistno. “Ali ne pomniš več, da je bila prva ideja takorekoč
moje delo? ...”

Razgovor se je vršil v francoščini.

“Ne razburjajta se, prijatelja,” ju je prekinil tretji. “Zame jej
popolnoma vseeno, kdo je oče te izborne ideje; prinesla sta mi jo oba j

— s tem je stvar zame v redu. Važnejše je zdaj, kaj ukrenemo.”

“Ali ne bi mogli ekscelenca brzojaviti iz Galipolja ali kake dru¬
ge točke, da naj aretirajo v Solunu Alija Ke-mala in vse, kar jih je
z njimi?” je menil von Seliratten s prebistroumnim obrazom.

“Benissimo! Baš to sem hotel reči: “Florida” gotovo ne bi plula
tod, ako ne bi vedela, da beži Arnavt v isti smeri.”

“Nemogoče”, je zamrmral Halil bej — čitatelji so ga pač že spo¬
znali — “nemogoče, draga moja! Pustimo to — nasvet je dober, a
neizvedljiv”, je zaključil, misleč na Kemalovo pismo.

“Ah, res; ekscelenca ste nama izjavili enkrat za vselej, da je
izključeno, polastiti se Kemalove osebe zakonitim potom”, je menil
Nemec.

“'Pač pa bi lahko ukrenili nekaj drugega”, je vzkliknil Birbanti¬
ni zmagoslavno. “Brzojavite, ekscelenca, naj aretirajo onega Srba in
Slovenca, ki se Vozita na “Floridi”; z opisom vam lahko postreževa

— sicer pa ste si jo morda sami zapomnili ... To sta zdaj naša naj¬
nevarnejša sovražnika, ki nam lahko pokvarita vse.”

Vrli Italijan je mislil s tem nasvetom pač tudi — in predvsem —
na varnost svoje lastne kože; odkar je čutil Ivana in Dušana za svo¬
jimi petami, se ju je bal huje od združene policije vseh evropskih
držav.

“Samo če se ustavita v Solunu”, je dejal Halil hej zamišljeno.

“Prav gotov; saj morata na suho — zaradi Arnavtov! Vsa ver¬
jetnost kaže, da se izkrcata v Solunu — ravno zato, ker je najbolj
gotovo, da se izkrcata v Solunu tudi Ali Kemal s svojim plenom. S
tem, ekscelenca, se iznebimo- opasnih protivnikov ...”

(Dalje prihodnjič.)

____

Naznanjam

Slovencem in bratom Hrvatom,
da sem zopet otvoril

S ALO O N

—: na :—

VIRGINIA, MINN.

207 Chestnut Street.

Na razpolago vsakovrstne pija¬
če in smodke. — Jamčim dobro
postrežbo ter se priporočam za
obilen poset.

M ATT. PRIJANOVICH.

E L C O THEATRE

_ AURORA, MINNESOTA. _

Vani vedno nudi p. ai boljše nremikaioče slike, petie in dra¬
matične predstavo. — Naše predstave so dobro izbrane za
mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c in lOc. — Zače¬
tek vsak večer ob pol ošini uri. Za nedelje imamo posebne
programe. NE ZAMUDITE JIH.

Mi imamo najboljše automobile za prevažanje po celem
Range. Kadar se hočete peliati. vprašajte pri nas za cene.
katere so nainižie. NAŠA POSEBNOST JE ZAPRTI AV¬
TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noc in dan.

TELEON 64.

SANDBERG (SM0LEY) BRATJE, lastniki.

Ljudje, ki poznajo dober
tobak, kadijo

HAVANA CIGARE

Posku Ite cigaro

=S. N. P. J.^

ki je naj i oljša cigara na
Range.

VAROS In IBY so tudi
dobre cigare.

LOUIS TILLMAN

AURORA MINN.


Stephan Zgonc

javni notar In gostilničar

Rojakom jamčim za dobro postrežbo, pristnimi
pijačami in unijskimi smodkami.

CHISHOLM, MINN. Telefon 83. 109 Lake Street

POZOR, ROJAKI!

Prihajač.

Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela.

I

5

(Dalje.)

Mislila sva z materjo,” je dejal oče, “da te bodeva tako pre¬
dla; a če ga res ne moreš, — ukazoval ti ne bom. Morebiti se še
Premisliš sama. Bog te obvaruj, dete moje!” Še tisti dan je umrl mož,
čislan zaradi svoje poštenosti. Najglasneje ga je objokovala zena,
8a Jbridkeje hči, ker njej ise je z njim podrla poslednja podpora v do-
® a či hiši. Sedaj ni imela doma nikogar več, komur bi mogla potožiti
0 ^° k°l ali razodeti svoje nade.

XII.

Angelj stopi iz neba,

V levi roči vrč ima,

V vrču solz je do vrha,

Zliva jih na vse steze,

Koderkoli človek gre.

S. Jenko.

i,, ^■ a ^° bodo pa sedaj gospodarili pri Mejačevih! so dejali ljud
J*? s o se vračali od pogreba. A začetek je bil dober, in Neža se je
" asala  kot gospodinja tako modro, da je marsikatera ženica poka-
kadar ji je zagotavljal možiček, da žena gospodar, pa volk
Strže na nekaj časa ni bilo blizu, in to je bilo nekoliko tolažbe
k,„ em  linici. Kar pa ji je pravila Franca, to je bila nova žalost
K dol go časa že ni bil pisal Peter; starša nista vedela, je h se
U ! 1 mr tev, in bala sta se  najhujše novice. O vojski so dohajala dan
dru gačna poročila. Iznenadila je Stržena bitka pri Kustoci,
fji a , !'. 0 ' nino  je sklepal in glasno dopovedoval, kako sijajno a . orno
K h ael e na Češkem. A prišla je novica o porazu pri Kraljeve
h hotel verjeti Stržen od začetka. A ko se je potrdi a, se
*a i tazsrdil na  Benedeka, ki je bil njega takojgrdo speljal.. Lju -
!n fj  dba  je bila sedaj taka, da o vojnih rečeh župan mc ne
tj , 11  j e  Stržen prerokovanje popolnoma, novm m hotel  vecs p -
h 11 in  Pisano je pogledal vsakega, ki ga je vprašal, kaj
L Bened ek. Sam zase pa je zvesto sledil vsem dogodkom in n
n I'da? eSeC dni  Po smrti Mejačevi, ko je z novinami v ™, kahp J* r)C

k !T krSm ° :  ' zma § a ’ gospa Medac r a  ; i n r

* L bra l na glas, kako slavno je pobilo nase hredovje Lahe pri
cr a Re ’ g0spa  Mejačeva, jokanja je dosti; vsak posten Avstrij
S a  ; VeSeliti  'Janes. Sedla je k njemu, in posrečilo ^rzen

taj P v S0  žalost, in kar prestrašila se je njene veselosti Minica,
k^ečer domov. In sedaj se je pričelo zopet
!i' lpal Za  Strženom so prihruli v hišo vsi' postopači, bi Jim « a  ze

S ai« c ’ in pili 80  P eli in možili vdovo Me i> ajeevo ; f a . da f l J e

!’. S0  hodili sami v klet po vina. Kadar pa so odhajali, je pre
V„ ala  krčmarica -so li ulačali ali ne. Denarja se ji je zdelo prej
Vež > a  rotili so se fantje, da niso nič dolžni. Minico je podi a
K }k, a - *aj se  drži dela na polju: kremo bode ze sama oprav
k > kli °a je vedela, kaj se go-di doma; opominjala je mater,
N ia s  J Ba  ^ ode nih, naj se poboljša in naj ne vabi v hm potepuhei .

Očitala ji j e  mati da bi rada spravila od hiše vse ljudi,
4 Se > koliko bolj obiskujejo sedaj krčmo ko prejšnje čase.

In resnico je govorila: Minež na primer je bil vsakdanji gost. Čedina
je bolelo, ko je gledal to počenjanje, in smilila se mu je Minica. Opo¬
zarjal je varuha dekličinega, da naj poseže vmes; a ta se ni zmenil
dosti. “Prepirati se nočem”, je dejal, “in izlepa ne opravim nič. Krč¬
mar nikoli ne pusti krčme, vselej krčma krčmarja. Polje se pa vendar
dobro obdeluje, in živina je lepa.” In to je bilo res. Seveda se je
za to 'brigala 'Skoraj le Minica; a Čedin tudi ni bil pozabil naročila
rajnega svojega prijatelja. Kadar je dobil kje Minico, jo je ustavil
in ni je pustil, dokler se nista pogovorila o vseli potrebnih gospodar¬
skih rečeh, ne da bi čutila ona, da ji hoče svetovati. Kmalu se je na¬
vadilo dekle zatekati se k njemu o vsaki potrebi. Ljudje pa so jo
hvalili kot dobro gospodinjo, a milovali jo tudi, češ, zastonj se upira;
toliko ne bo nikdar prigospdinjila, da ne bi zapravila mati.

A tudi tu se je obrnilo kmalu na slabše. Gostje so hudo pačili Me-
jačevo družino. Klicali so pit hlapce in dekle, šalili se ž njimi in je za-
državali. Navadila se je družina muditi se doma dalje, ko je bilo treba,
in vračati 'se s polja po kako reč, ki se je bila pozabila nalašč. Da,
ob nedeljah sta hlapca kar sedla k druščini in komaj utegnila opraviti
živino. Zopet je opominjala Minica mater, da naj tega ne dovoljuje,
a menila je ta, da je bolje, da pijejo doma -kot pa drugod. Za mizo
je prerokoval Minež. “Brez dela smo, in dolgčas nam je,” je dejal
in si prižigal pipico; “vrzimo parto!”

“Mati, posodite nama nekaj denarja!” je prosil hlapec. Mati je
posodila, in vrgli so parto in j-o metaili do večera. Dobival je Minež
tako da ni le obral obeh hlapcev, še zadolžila sta se mu. “Nič ne dene,
Janez; nič ne dene, Matija”, ju je tolažil. “Saj smo pošteni ljudje.
Kaj menita, da vama ne zaupam? Bomo že naredili, da bo prav. Gremo
li -malo po vasi?” Šli so, Minež v sredi. Pri večerji pa sta bila oba
hlapca nenavadno tiha in po večerji nista šla nič zankat na vas, kar
k počitku. A prihodnjo nedeljo se je čudila mati, ko sta poravnala
dolg in še imela denarja za pijačo. “Pripartala sva,” sta dejala, in
imela sta potem pri tej igri vedno srečo in denarja vedno za potrebo.
Toda ker sta ob nedeljah popivala čez žejo, sta spavala ob ponedeljka!)
čre-z čas in potem se zopet krepčala, ker sta' bila- nekako medla, a
imela -denar. Delo pa je zastajalo, živina se zanemarjala, in zadevala
je hišo nesreča za nesrečo. Na polju je pregrel hlapec konja in polo¬
mil kola, doma je poginilo govedo. Pšenica, ki ni bila nikjer tako lepa
kakor pri Mejačevih, ni trgala nikjer toliko pri nasadu. “Kako je
vendar to, Janez”, je dejala gospodinja, “da žito tako slabo daje,
ko je kazalo tako lepo?”

“Kaj jaz vem!” je dejal hlapec. “Babe delajo premajhne snope.”
Polena -so ginila vi-doma v skladanici. “Sveža so,” je menil Matija;
“suše se.”

“Ha, v številu so se osušila!” je dejal Lojze mimo grede. Tesno
je bilo pri srcu Mejaeki, kadar je ogledovala mršavo živino, kadar je
zagledala napol prazne kašče, kadar je odprla predalček, kamor je
devala denar. “Sam Bog ve,” je dejala vsa v skrbeh, “kam gine pri
-nas denar! Ne prikupimo nič, ne potrošimo nič, izkupi se še precej;
ni ga pa nikjer nič.” A vdajala se ni tem neprijetnim mislim; dušila
si je vest, iskala tolažbe v vinu in topa kakor neizogibne usode čakala
poloma. “Tristo medvedov!” je dejal Stržen, tudi v skrbeh, “če pojde
ta reč tako na-prej, bode Minica kmalu bosa. Vrag naj jo potlej vzame!
Treba se bo podvizati. Starko bomo potem že učili kozjih molitvic.”

Začel je zopet snubiti Minico, in nastopili so za deklico zopet
hujši časi. Mati ji ni dajala miru ne podnevi ne ponoči, in le s tem
se je branila Minica, da bi bila ženitev prehitra za očetovo -smrt. Bala
se je vsakega večera, ko je morala poslušati pusto govoričenje Strže
novo, njegov smeh in predrzno nagovarjanje in namigavanje. Prav
nesrečna je bila.

Dobil sem iz WasMngtona za svoj* [
zdravila serialno številko, da so zdravili
prava in koristna.

Po dolgem čakanju se mi je posrf
čilo iznajti pi-avo Alpen tinkturo in I J o
mado proti izpadanju las, kakoršne š
dosedaj ni bilo na svetu, od katere mt
škim in ženskam gosti in dolgi lasje ret
nično popolno zrastejo, n'č bodo več iz
padali in ne osiveli. — Ravno tako zra
stejo moškim v šstih tednih krasu
brki popolnoma. Revmatizem v roka!
in nogah ter križicah v 8. dnea popol
noma ozdravim; kurja očesa, bradavi
ee, potne noge in ozebline se popolno
tna odstranijo. Da je to resnica, jam
čim s $500. Pišite po cenik, kateregi
pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC
1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio.

Prodajam

Belo vino sodček po $35.00
Rudeče “ “ “ 25.00

Tropinovo žganje, galona 2.50

Naročilu je priložiti gotovi denar
ali poštno nakaznico.

Z velespoštovanjem

A. W. EMERICH,

vinska trgovina in distilacija žganja,
16205 St. Clair Avenue, Collinwood Sta.

CLEVELAND, OHIO.

čarobne karte.
iCijena lOe, tro-
Ije za 25 centi

Pišite po cije
nik knjiga.

KNJIGOTRŽNICA SOJAT & JURKOVICH

BoX 448

DULUTH, MINN.

ZNAK DOBRE OBLEKE

Clolhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za vse enaka. — Obleka za
možke ln fante; najboljše blag-o
po primernih ln poštenih cenah.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJROJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI
SLOVENSKI DVOTEDNIK V
ZEDINJENIH DRŽAVAH.

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - MiNN.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

Barrows, Nik

na Cuyuna železnem okrožju.

Nova naselbina z evliko bodočnostjo. AVoodlan-d Park addition
je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnatim drev¬
jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mississippi
reke in od'rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬
re so sedaj po $100. do $250., na lahka mesečna odplačila. Cene
se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov in po¬
cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na

Barrovvs Realty Co.

312 PROVIDENCE BLDG., DULUTH, ali FIRST NAT‘L BANK, BARROVVS, MINN

NAŠA BANKA NAJ BO VAŠA BANKA.

Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po¬
jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo
na nas v takih zadevah.

Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu
posameznih oseb, tvrdk ali družb.

PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODST

MINER’S STATE BANK,  CHISHOLM, MINN!

/

%

13.

&

VOJNA POROČILA.

(Nadaljevanje prve strani.)

NEMCI NAGNANI.

Bruselj, Belgija, 12. avgusta.
Neko oficijeluo poročilo pravi, da
so morali Nemci ostaviti vas Lan-
'don, katero so potem Belgijci
zopet .zasedli. Tudi drugje se mo¬
rajo nemške čete umikati nazaj.

BLOKIRANJE ČČRNE GORE.

Dunaj,'preko Londona, 12. avg.
'Kakor naznanjajo tukaj uradno,
je bila izvršena blokada črnogor¬
ske obali od avstro-ogrskega bro-
dovja.

AVSTRIJA IN FRANCIJA.

Pariz, Francija, 12. avg. Otr
cijelno naznanjajo tukaj, da so
diplomatične zveze med Francijo
in Avstro - Ogrsko prekinjene.
Francoski poslanik na Dunaju je
odpotoval, in poslanik dvojne mo¬
narhije v Parizu je zahteval svoje
potne liste.

NEVTRALNOST ITALIJE.

Rim, Italija, 12. avgusta. — Ita¬
lija se je odločila, da ostane kljub
napovedbi vojne Francije Avstro-
Ogrslki nevtralna. Tukaj vlada ve¬
liko razburjenje radi najnovejših
zapletljajev.

UGIBANJA V ANGLIJI.

London, Anglija, 12. avgusta.
Tukaj računijo z možnimi posle¬
dicami vojne Italija z Avstro-
Ogrsko. Glasom določb trozvezne
pogodbe je namreč Italija obveza¬
na, pomagati Nemčiji in Avstro-
Ogrski, ako ste ti dve deželi napa¬
deni. Italija je doslej zagovarjala
svojo nevtralnost s tem, da sta obe
vlasti začeli z  ofenzivo. V tem slu¬
čaju pa je sedaj Francija napra¬
vila prve korake, a naznanja, da
so Avstrijci v zvezi z Nemci na¬
padli njeno mejo

NEMŠKI POHOD.

Bruselj, Belgija, 12. avg. Nem¬
ška armada je ostavila svoje po¬
stojanke pred Liege Ter prodira v
osrčje Belgije. Glavna moč nem¬
ške konjenice je na poti proti
fronti sporazumi j enih Francozov
in Belgijcev.

“Telegraph”, da je bila danes do¬
poldne slišati hudo streljanje iz
smeri Tongres, severno od Liege.

BELGIJA IN HOLANDSKA.

Bruselj, Belgija, 12. avgusta. —
Belgijska vlada je vprašala Ho¬
landsko, kaj namerava storiti, ako
bi Nemčija kršila nevtralnost nje¬
ne dežele. Belgijci namreč menijo,
da bodo poizkusile nemške čete iz
severa upasti skozi Holandsko v
Belgijo.

PRED BITKO.

London, Anglija. 12. avg. — Ka¬
kor naznanja poročevalec lista
“Dai-ly Mail” v Kodanju, je ru¬
ski poveljnik trdnjave Sveaborg
'v Finski naznanil vsem prebival¬
cem Sveaborga in Helsingforsa, da
naj takoj odidejo iz mest, ker je
pričakovati kmalošnje bitke in ob¬
streljevanja.

GIBANJE NEMŠKIH ČET.

London, Anglija, 12. avg. — Vo¬
jaški izvedenec lista “Daily Cliro-
hiele” pripisuje poročilu angleške¬
ga časnikarskega urada veliko važ¬
nost. Poročalo se je namreč, da sc
'hočejo nemške čete zavarovati na
bbrežju reke Alane v severni Fran¬
ciji. To naj dokazuje, da so prodr¬
le nemške čete že precej daleč v
francosko ozemlje. Ta invazija je
'baje iz vojaškega stališča mnogo
težja, kakor francosko prodiranje
v Alzaciji.

VOHUNI V BELGIJI.

Bruselj, Belgija, 12. avgusta. —
V Belgiji kar mrgoli vohunov, in
dosedaj so jih oblasti prijele že
600, ter jih pustile ustreliti 100.
Pri nekaterih vohunili so našli
bombe in samokrese, vozili so se v
avtomobilih z napačnimi številka¬
mi. Vojno ministrstvo je izdalo
proglas po katerem je smatrati vse
Avstrijce in Necmce za vohune, ako
se ne morejo tekom 24 ur izkazati
s pravilnimi listinami.

PRODIRANJE AVSTRIJCEV.

London, Anglija, 11. avgusta. —

Iz Dunaja poročajo preko Amster¬
dama, da so zasedle avstrijske čete
mesto Miechov v Rusko Poljski,
ki se nahaja 10 milj daleč od me
je. V bitki je bilo ubitih 400 ko¬
zakov. Avstrijci pa so imeli 140
ranjencev.

KRATEK PREGLED.

VELIKANSKE

NEMŠKE IZGUBE.

London, Anglija, 12. avg. — Iz
Rima prihaja poročilo, da je do¬
spelo tjekaj oficijelno poročilo ge¬
nerala von Stein o obleganju Lie¬
ge. Nemški poveljnik taji, da so
izgubili Nemci 20,000 ali več voja¬
kov.. Kakšne izgube pa so imeli,
ne pove. 'Po tem poročilu je bila
samo majhna vojna moč pri Liege,
in ta je imela nalogo markirati (‘0
gibanje glavne vojske. General pri
poznava, da forti niso bili vzeti. To
pa, ker nemški cesar želi, da se po
nepotrebnem ne žrtvujejo člove¬
ška življenja. General pravi nada¬
lje, da bodo zavzeti forti brez žr¬
tev, kakor hitro dospe težka arti-
Ijerija.

General von' Stein priznava, da
je zavzetje fbrtov jako težko, ker
jih z naskokom skoraj ni mogoče
zavzeti. Razim tega streljajo me¬
stni prebivalci, med temi tudi žene,
na nemške čete od zadaj. (Liege,
nemško Luettieh, je trdnjava, ka¬
tero je zelo težko 'zavzeti.. Mesto
samo na sebi se ne more dolgo dr¬
žati, kar je tudi umljivo. Mesto se
namreč nahaja ob vznožju gričev,
na katerih so trdnjave. V lažje
razumevanje moremo napraviti sle
dečo primero: sovražnik pride n.
pr. pred Ljubljano, katero začne
obstreljevati. Zasesti je končno ne
bi bilo težko, toda če vzamemo
ljubljanski grd, Golovec, Krim
in druge griče, da so tam trdnjave,
sovražnik ne bi imel od zavzetja
nikake koristi. Nemci so tedaj ka¬
kor miš v pasti. Mesto imajo, trd¬
njav pa ne, in dokler teh ne vza¬
mejo, tudi ne morejo govoriti o
kaki zmagi. Iz poročila generala
von Steina je razvidno, da pripo-
znavajo Nemci to dejstvo, da je
bilo veselje na Nemškem o “zma¬
gi” pri Liege prenagljeno.)

BITKA PRI VERDUN.

'Pariz, Francija, 12. avg. 'Pred-
straže Nemcev se nahajajo pri
Mangiennes, severozapadno od
Verduna. Tam so začeli Francozi v
ponedeljek s pomočjo rezerve z o-
fenzivo, ter so zagnali nemške čete
nazaj. Neko nemško baterijo so
Francozi uničili, druga je padla s
'tremi strojnimi puškami in strelji-
vom v oblast sovražnika. Nek nem¬
ški kavalerijski regiment je imel
težke izgube.

Pri Moncel so Francozi pobili
nemški bataljon, ter so naskočili
vas Lagarde z bajoneti.

V Parizu ni opaziti velikega raz¬
burjenja radi vojne. Novosti, ka¬
tere izdaja vojno ministrstvo, se
Sprejemajo hladno. Ljudje zaman
povprašujejo, kdo je padel ali je
bil ranjen, ker radi vojaških ozi¬
rov ne izdajajo tozadevnih poročil.

London, Anglija, 12. avg. —
Prvi teden vojske sedem narodov
ni prinesel kdove kakih važnejših
novic. Niti na suhem, niti na mor¬
ju se niso vršile pomembnejše bit¬
ke. Zavzetje mesta Luettich po
Nemcih nima pravzaprav nobene¬
ga pomena, ker se. forti niso po¬
dali.

“Daily Mail” poroča, da so
Francozi na belgijskem ozemlju z
velikim uspehom napadli nemško
armado. Tukajšnji vojaški krogi
so prepričani, da je taktika Nem¬
cev zastarana, in da morajo nem¬
ške čete pri takem vojskovanju
imeti velikanske izgube.

Kako je z Avstrijo, se ne ve. Ka¬
kor vse kaže, se je Avstrija premi¬
slila in samo pustila čete ob srb¬
ski meji, zato pa poslala pomoč
Nemčiji. Očividno je, da namera¬
vata te dve deželi uničiti Francijo,
predno jima prepreči ta naklep
Rusija.

Finančni položaj Anglije je u-
goden, toda trgovina zelo trpi
vsled vojne.

Po nekem poročilu iz Bruselja
sta padla v bitki pri Liege med
drugimi tudi princ IVilhelm von
Lippe in njegov sin.

T.

Za krč v želodcu
rabite znano in za¬
nesljivo domače

sredstvo

av £


Richter-jev
ANCHOR
PAIN-
EKPELLER.

Navodilo za vpo-
rabo je na listu, ki
je ovit okoli ste¬
klenice.

Cena 25c in 500
v lekarnah.

F. Ad. Richter & Co.

74-80 ^ashington
Street

NEW YORK, N. Y.

RAZPRODAJA KNJIG.

Ustf

la je, da jo je poklical krojač
John Haugitian iz stare domovine,
ter ji poslal denar za vožnjo. Ko
je dospela, jo je zaprl, in morala
je delati zanj od štirih zjutraj do
polnoči. Ko je policija krojača pri
jela, je rekel, da je imel pravico
tako postopati, dokler ona ne pla¬
ča Stroškov, katere je imel z njo.
Policija mu je naložila, da ji mo¬
ra izplačati devetmesečni zaslužek
ter ji vnniiti obleko.

| Narodna biblioteka, nepopolna, 6
snopičev,.— .60e

Narodna biblioteka, nepopolna, 14

snopičev,.— $1.5-’

Vjetnik na Galeji. 20c

I Kako postanemo stari.35„

Poduk novopriseljencem z ze-,
mljevidom Združ. držav ... 35„

Nihilist . 25,,

Roman Juh ar a.20,,

Slov. angl. slovnica.1- —

Pravila dostojnosti.—• 25c

Pripovedke za mladino ... —. 25,,

; Solnce in dež.—• 25,,

življenje prestolonaslednika
ludolfa .$1.00

Ženinom in nevestam. Spisal
škof Ant. Bonav. Jeglič.. .$—,25c
Razne nabožne slike po 25c komad

Te knjige so iz  stare zaloge in
ene so nekoliko umazane, ‘ker so
bile v izložbenem oknu, zato so
cene tako nizke. Poštnina je všte¬
ta. Naročila je nasloviti na:

Simon Repovš. Columbus. Kans.

Jacob Cukljati, Pittsburg.
lath. šetina, Franklin,
gnac Gabršček, Mulberry.

WYOMING:

F. S. Tanchar. Rock Spring, Wyo. '
John Globochnik, Diamondville, Wyo.
Frank Koblar, Cumberland.

John Slamnik, Superior in So. Superior


MONTANA.

Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont.
Peter M. Barich, 243 Park St., Butte.
Peter B. Barich, Walkerville, Mont.
Martin Šetinc, Bear Creek.

Frank Suhadolnik, East Helena.

DRUGI KRAJI.

Frank Malavašič, Little Falls, N. Y.
Josef Schneller, 638 Bushwick Ave.,
Brooklyn, N. Y.

John Ruzich, Wardner, Idaho.

_,eo Sheringer, Roundup.

Josef Strukel, Bryant, Okla.

Josef Kersten, Oregon City, Ore.
Frank Teropčič, Fort Smith in Jenny
Lind Ark. *

Anton Taškar, Black Diamont, Wash.
Frank Skvarš, Adamson, Okla. ..
John Sterlekar, Sunny Side, Utah.
Joseph Vogrinec, Sunny Side, Utah.

Narodni Vestnik,
405 W. Michigan Str.,
Duluth, Minn.

Za oglase tujih in nepoznani!
tvrd ne prevzame ne uredništvt
ne upravništvo nobene odgovorno
45 | sti. Nekatere stvari so dobre, ven

PODMORSKI ČOLNI

IN KRIŽARKE.

Edinburg, 12. avg. — Očividci
pripovedujejo, d,a se je bitka med
angleškimi (križarkami in nemški¬
mi podmorskimi čolni zaključila
iraglo. Brodovje angleških križark
je ugledalo v nedeljo podmorsko
floiilo Nemcev. Angleži so dobro
'merili, in že po prvih strelih se je
'začela neka nemška ladja potap¬
ljati. Drugi podmorski čolni so
ušli.

POMORSKA BITKA?

DOLGO SPANJE.

Taylor, Tex., 8. avgusta.

let stari farmer E. E. Jungmicha-1 dar je boljši:drži, nego lovi.
el je nepretrgoma spal celili enajst
dni. Včeraj se je končno zbudil, a
ni vedel, da je toliko časa spal.

Mož se počuti razmeroma dobro,
in izdravniki pravijo, da bode o-
kreval.

C0L0RAD0.

Pueblo. — V torek dne 4. avg.
dopoldne ise je vršil pogreb Jos.
Jenko-ta, ki je dne 30. julija na¬
šel grozno smrt pod tovornim vla¬
kom. Pokojni, je star 17 let, je pri
šel v Ameriko pred poldrugim le¬
tom. Bil je rahlega zdravja in radi
tega ni nikjer mogel dobiti dela.
Bil je brez vseh sredstev in 'vsled
tega so rojaki pobirali milodarov
za pogreb. K pogrebu je prišel
Franc brat pokojnika iz Salide.
Ranjki zapušča tukaj sestro Nežo,
množeno -Perme, v Leadvillu se¬
stro Ano množeno Prusnik, v Mi¬
nnesoti brata Lovrenci ja, v Kan¬
sasu pa brata Ivana. Pri vojakih
na Hawai se pa nahaja brat Aloj¬
zij.

Leadville. — V tukajšnjem Sar
lor rudniku je smrtno ponesrečil
rojak Lovrenc Muhič. Padel mu
je na glavo težak kamen, da je ob¬
ležal na mestu mrtev. Star je bil

NAZNANILO!

Faranom cerkve Marije sv. Rož¬
nega Venca v Aurori, Minn., se
naznanja, da se bo vršila seja v
nedeljo dne 16. avgusta ob 7 uri
in 30 minut izvčer v slovenski de¬
lavski dvorani. Farani, vabljeni
ste bili k zborovanju že dvakrat,
a nikdo ni prišel. Ponovno ste to-
raj vabljeni sedaj in to je zadnji

NAŠI ZASTOPNIKI.

..Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp
društva sv. Barbare je pooblaščen po¬
birati naročnino za “Narodni Vestnik’’
ter nas zastopati za vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela.

MINNESOTA:

Jakob Delak, Biwabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn
John Pogačnik, Eveleth, Minn.
Max Volcanshek, Eveleth, Minn.

Jakob Muhvich, Gilbert, Minn
John Jerina, New Duluth, Minn
Ant. Mahne, Frank Kochevar. Chis
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, Minn
John Dragovan, Soudan Minn.

krat. Ako se ne udeležite še tega ignac Hegiar, Buhi.

zborovanja, bo cerkveni odbor vso
stvar sam uredil po svoje, kakor se
Ibo videlo, da je boljše.

Naprošeni ste torej, da se goto¬
vo udeležite tega zborovanja, ker
se moramo rešiti dolga ali pa po¬
slopja.

Za cerkveni odbor g  pestovan¬
jem, Ant. Smolieh,

Aurora, Minn.

POZOR ROJAKI!

41 let ter elan društva, pripada-

Boston, Mass., 12. avg. — Ka¬
pitan Terjesen od norvežkega par¬
nika “Loveland” poroča o pomor¬
ski -bitki med neko angleško in
nemško križarko: Bitka se je vršila
250 milj daleč od San Salvador, in
nemška križarka se je mogla re¬
šiti samo z begom.

joče N. H. Z., ter nekega angle¬
škega društva. Zapustil je vdovo
ter troje otrok. N. p. v. m.

— Tukajšnji -srebrni rudniki
slabo poslujejo, več delavcev je
že dobilo dopust za nedoločen čas.
'Rudotopilnice še delujejo s pol¬
nim parom, toda kako dolgo, se
■ne ve.

ROMUNCI PROTI SRBOM.

London, Anglija, 12. avg. —
“Koelnische Zeitung” naznanja,
da se je pridružila Romunija Nem¬
čiji in Avstriji, ter da napravi po¬
hod v Srbijo.

AMERIKANCI V EVROPI.

Washington, D. C., 12. avg. —
Vojni urad je izdal poročilo, ka¬
tero ceni v Evropi se nahajajoče
število Amerikancev, na približno
20,000. Poslanikom in legacijam
v vsej Evropi je bilo dano dovo¬
ljenje, da najamejo ladje za pre¬
voz Amerikancev.

PODMORSKE MINE.

IVasliingto-n, D. C., 12. avg. -
Padi podmorskih min so skoraj v

NOVE BITKE.

Amsterdam, 12. avg. — Posre¬
čil se je drugi poizkus nemških čet
napraviti most preko reke M-euse
(Maas) Čez most bodo prepeljali
težke topove za oblegovanje.

Iz Maastricht se poroča listu

pristanišča severne obali Evrope
takorekoč nedostopna. Bati se je
da pretijo s zlatom naloženi ameri-
kanski bojni ladji “Tennessee”,
“Port Caroliua” in drugim ne¬
vtralnim ladjam na vodi velike ne¬
varnosti. Državni tajnik Bryan je
izjavil, da bodo vozile ladje zelo
'varno, da se končno ni treba ni¬
česar bati.

TUDI SUŽNJA.

Lanea-ster, Pa., 8. avgusta. —
Na tukajšnjo policijo je prišla ne
ka Auna Machalian, ter poveda¬
la, da se je nahajala devet me-sc
cev v pravem suženjstvu. Poveda-

'V  aru j te se rojaka Valentin
Ogrina, star 19 let, -eno leto v Ame
riki in ‘govori prav malo angležkc.

Prišel je iz starega kraja k me¬
ni v Eveleth, Minn., kjer sva bila
skupaj kot prijatelja. Iz Eveletha
odpotovala sva v Gre-en-land, Mich.
kjer sva zopet skupaj stanovala.
Dne 3. augusta je odšel. Poslovil
-se ni, pač -pa je odprl moj koveeg
z namenom, da mi vkrade istih par
centov, katere sem si težko prislu¬
žil. -Slučajno sem pa imel denar
pri sebi, iz at o vkradel mi je iz kov¬
nega nekaj perila.

Vincenc Mikulich, Aurora.

Martin Grahek, Section 30.

Marko Majerle, Hibbing in Kitzville
Frank Oven, Rauch in Silverdale.

suvenskT

V obilni P0Spf  _ v * 0,
Sorfca. Jedila, L^Jaki c

sebno za'pomil
l-th. Drži mo'šal;.,!'* Sfr



eesl a:

”011 L

JOŽEF SEKULa,

Ati*.,

->\0

(M

zni  ža a i n cene e nl e “^ u  t

pite drugje. g ln  <*ta! 1s - 1

66*

L ffii 9 g, B D ° u S]CEyicH

>0l

Slovencem - in"u a '

Pooblastil r.. Hrvate!?-’ Pr-

proflenj itd, k pP'h po-J-ii,,
Sinaju Poškodb® r * a »i« p |,

marko

Marolt

Elco Theatre

likerJe -

an  lobo

ELY, MINN.

VAM VEDNO NUDI NAJ¬
BOLJŠE PREMIKAJOČE
SLIKE, PETJE IN DRAMA¬
TIČNE PREDSTAVE. ZA¬
TO STE VLJUDNO VAB¬
LJENI, DA NAS OBIŠČETE.

aše predstave so dobro izbrane
za mlade in stare.

P S“ApjpNICH,J

Calumet, Mic? S** 1 «- l -

MAT. D. LIKOVIČU

Utr

in Hrčatom~2a 8 l z ?«' -
dev ’ »Padajočih 5

VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c.

JOHN BARICH S0D *»

trgovina v Gorn- '‘i’' 1,

MAclai vinom'

trgovina v Gornien,

MAcIM Vinom ",, ll ■

Prodaja vozne ii stk  , T80f at,.

skfi črte * -za v«» . ”

ske črte ter pošiUa V" V6 « i

ntovmo po dnevnem h" ’

Predstave se začno vsak večer
ob 8. in 9. uri. — Za sobote in
nedelje imamo posebne pro¬
grame, katerih ne smete za¬
muditi, da neboste obžalovali.

J. A. GRAVES, lastnik.


€kl

J I nemcJ

1  hun.

DRUŠTVENI O GL

SLOVENSKoUlaJ
DRUŠTVO “SLOV

ŠT. 114, J. s. K. SA

London, Angl
. Liro naznani
skem

j francosk® 1  m

iški ok

L E 1T, ]

Mali oglasnik.

Društvo zboruje viav. -

Jjo v mesecu ob pol 2  A'" 1 '«
Gleasonovi dvorani. w  I

avstnjs

,f«l> k,beg

iuro.

Pristopnina znaša Jtoj,

DRUŠTVENI ODBOl:
MARCO BLUTH, J r „
JOHN B. SMREKAH, ta rr 1
JOSEPH S. KOCHEVAb"-
JACOG PREŠIREN, luf)

Ker je društvo vstanorlloud
za mladeniče, lato«, "

KJE JE

Frank Kaplan, sedaj najbrže bi¬
vajoč v Hibbing, Minn. Pred leti
sva bila skupaj v Duluthu. Kdor
ve za njegov -naslov naj mi ga bla¬
govoli naznaniti, ali se naj pa sam jštopijo"

javi, ker mu nekaj poročati.

Matija Kocjan,

1115 W. Micliigan Str.

(2x) Duluth, Minn. Društvo sv. Franci

,V , - ouuu Z3V3r0ViU s

cap bolezni in smrti, tudi laka!
Z 1 J .0  v marsičem, kajti naje drat
luje nato, da se člani kolikor i
tudi izobražujejo.

MICHIGAN:

Joseph Butala, Ahmeek.

Mike Muhvich, Baltic.

WISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Hlanchar, Willard, Wis.

John VVodovnik, Milwaukee Wig.

John Stampfel, Grafton, Wis.

Frank Skok, West Allis, Wis.

Brank Meh. 243—lst Ave.. Milwauk e e.
Alojz Golob, 304 Franklin St., Port
Washington.

ILLINOIS:

Josip Novak, 206—3rd St., La Salle.
Simon Jesenšek, La Salle, Ul.
Joseph Blish, Chicago, 111,

Joseph Omerza, De Pue, 111.

John Kulavic, Springfield, 111.
Frank Mally, Joliet, 111.

Frank Goličnik, Panama, 111.

Frank Brence, VVaukegan, IU.

Tony Prosen, Granville.

Dominik Jerše, Virden.

Frank Kreffel, Nokomis.

INDIANA:

Tatvine nisem opazil prej, da mi
je sam pisal. Obžaloval je, da ni
več dobil. S tem je pokazal svoj
potuhnjen značaj; zato svarim ro¬
jake, da mu ne zaupajo.

Leo Pavčnik,

(lx) box 332, Eveleth, Minn.

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Anton Tratnik, Clinton, Ind.

F Tnd k iana a p U out’ 26 ° 5 W ' ^t.,

I Frank Krebs, Universal.

NA PRODAJ.

Podpisani prodam moje posest¬
vo na Ely, Minn., po zelo ugodni
ceni, ker se bodem vstanovil na
farmi. Posestvo je pripravno za
vsake vrste trgovino ali stanovan¬
je, za cene se je obrniti na
Joseph Smuk,

Greanev, Minnesota.

OGLAS.

Službo dobi upravnik (mana
ger). Vešč mora -biti angleščine v
govoru in pisavi in popolnoma
zmožen knjigovodstva. Imeti mora
skušnje v zadružni prodajalni z
jestvinami. Za točnost mora j.'To¬
žiti varščino. Prošnje je nasloviti:

AURORA CO OPERATIVK CO.,
Box 298 Aurora, Minn.

IŠČEM

Louis Rudman, 737 N. Holmes Str., In¬
dianapolis.

PENNSYLVANIA:

AVSTRO-OGRSKI

zemljevid se pošlje vsakemu, ki
p-ošlje 25c in piše na

AUSTRO AMERICAN LINE

2 Washington St %  New York

ali pa zastopnikom.

IZVRSTNA ZEMLJIŠČA P-0 3000 AKROV IN VEČ OB

Duluth, South Shoo in Atlantic železnici

SO NA RAZPOLAGO ZA

slovenske naseljence

NAJBOLJŠA ZEMLJA, IZVRSTNO PODNEBJE, PRIME¬
ROMA NIZKE CENE.

KRAJ JI JAKO UGODEN ZA ŽITA, ŽIVINOREJO, OVČJE¬
REJO, SVINJEREJO IN KOKOŠJEREJO.

JOS. A. JEFFERY

L AND COMMISSIONER. D. S. S. & A. RY.
DULUTH. MINNESOTA.

Matt. Kamin, Forest City, Pa.

Ign. Magister, Pittsburg, Pa.

Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonsburg, Pa.

John A. Germ, Braddock, Pa.

Anton Klančar t  Arona, Pa.

Martin Klinar. Johnstown, Pa.

Frank Remic, Lusk.

John Lamuth, Marianaa.

Frank Miklaucich, McDonald.

Martin Koroshec, Ralphton.

Anton Demshar, Broughton.

John Mlakar, Claridge, Pa.

->ank Sedminak, Yukon.

Stefan G-una, Herminie.

Vid Vodišek, Moon Run.

A. Lavrich, Adamsburgh.

Tomaz_ Frevich, Universall in okolica.
Josip Čebular, Noblestown in Cliff Mine

OHIO:

Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve -
land, Ohio.

Ignac Prel 'gar, Collinwood, O.

Alois Ballant, 112 Sterling Ave., Bar
herton, Ohio.

Anton Kikel, Ycungston, Ohio.

Frank Guna, Bradley, Ohio.

Anton Brelich, East Palestine.

Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain.
G. Bersnak, So. Akron.

COLORADO:

John Janežič, Leadville, Colo
Frank škrabec, Denver, Colo'
Prank Blatnik, VValsenhurg.
Anton Udovich, Ludlow.
F.ank Repovš, Somerset.

KANSAS:

John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kans.

Mihael Breznik, Frontenac, Kans.
Anton žagar, Kansas City, Kans.

mojega brata Valentina Germ, do
ma iz vasi Zagorica, štev. 3, fari
Dobrepolje na Kranjskem. Naha
ja se nekje v Minnesoti. Prosi,
cenjene rojake naj mi blagohotru
naznanijo njegov naslov, če kd<
ve zanj, ali naj mi pa sam piše.

Mrs. Francis Vesel,
bos 694, Roundup, Mon'

(8—24)

J. A, PETROSHIUS

No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča
se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬
trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬
be, katere ima vedno na razpolago po
cenejši ceni kod drugje. Velika izber
krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema
po dogovoru.

JOSIAH COLLINS

pogrebnik in

-— • zalagatelj o-

kvirjev za slike, SO. RANGE, MICH.

Tel/št. 766 J. Priporoča se Slovencem
in Hrvatom, kadar potrebujejo po -
grebnika, ali če potrebujejo okvir in
steklo za sliko. Postrežba točna in za¬
dovoljiva. Cene nižje kod drugod.

ADRESAR SLOVENSKIH
TRGOVIN.

MINNESOTA

HELO PRIJATELJ! Kadar 81  * e '

jen, ali če te
tare maček, oglasi se v gostilni “Pri
mačku” (Anchor Bar) na'311—3. Ave.
Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik.

MATH. VID AS

slovenska trgovi¬
na. Cenjenim ro¬
jakom in slovenskim gospodinjam iz
mesta Biwabik in okolice priporočam
svojo lepo urejeno ih bogato založeno

GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi

z- - J Je

imam občeznana “Cremo" moko; dalje
prodajem krmo za živino, kakor: oves,
koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne,
postrežba solidna. Naročila se dostav-
1 VVd  tudi na dom. Za mnogobrojen
obisk m naklonjenost se vljudno pri¬
poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬
vec, Biwabik, Minn.

Borštnarjev (Catholic Onien
sters) v Ely Minn.—Vi
razmere dopuščajo, da
slovenskih Jsdnot vzdrfcut.
Jednoto, bi moral po?: ti
društva, kjer bi se marših;
naučil. — Borštnarska druJtri.
lep obrednik, po katerem vodiki
seje in iz katerega se lahko
uči lepe dostojnosti pri druš:
jah. — Društvo sv. Frančišk:
je popolnoma v slovenskem: 1 !
ko, da je vsakemu rojaku um!]
Pri nas se lahko zaavruje n ‘
podporo po $20.00 na mesec ii
smrtnino $500,00, $1000,00 ali
— Seje se vrše vsako četrto J
mesecu v Gleason dvorani, u
zvečer. — Za nadaljna pojasrJ.
obrniti na: Chas. Merhar. C i
Somrak, V. C. R., John Matke**

S. , Jacob Butala, F. S.. Prati 'a

T. K., Joseph Kovach. S. C-

Društvo sv. Cirila in

št. 1, J. S. K. J., na Elv, Mi® J

starejše slovensko P":o’;.
Jugoslovanske Katollf«* • r ', 1
— Redne seje --J

Ely, Minn.

vršijo vsako nedeljo po -it'

Jos. Skala-tovl dvorani, -o -
poldne. — Društvo 'U-j-'.
pristop vse Slovan* za™
hko za smrtnino od i

za bolniško podporo do C: 0
gubo roke ali nog ®
obeh rok ali nog.
noge ISOO.OO, za i

S200.00 in obeh otes P»
tako se plača P D P ol Jj® , J.d ■
za popolno onemogla' j
šnekoli ponesrečbe. — ^ i

n-,a moške In ženske ' ^«
smrtnine. — hojakt ni
si ne morete mislih.

ssmrsasfej^

polnoma varnem poprffl

za vaše P0dP0 re
nesete. — Za nadaU^j,,,..
obrniti na sledeče o ; , l:

Frank Gašperlin, pr«- .^

M. Delach, Box 616
Banovetz, st., Bos l lw -
zastopnik.

Društvo »Pek«

slovensko^Hrvatsko Zv-Jj

Mich.

^ Redne seje

o četrto nedeljo p«

vsako četrto

SroU2.'uri POP^InU;

za pristop vse Sloj. a zv  o,.

ITolS-Hrvatska-,
^ ,__ Slona, za

vsakega_člana u » gg j,

e pesTjo1T0'bl0„^;<<5

: členkom $ 30 °.w 0  :

nine, ter P
za

pod eie? ko ™ ln Tico stopa«.',

za  izgubo polovico r , .

VOJNO

London, Angli
Mail” brzoji
Kranjsko, Staj er:
vojaško komo

BI

London, Angli
naznanja iz Niša

400,000 Avsti
črti. Končno
lognali n;
iti Donavo pr
K Belgrada se nac
ki je samo pc
- Uredn.)

A 1

London, Angli
avstrijske čete <
■ srbski g
Uago nobeno 1
*°' Tu di Losnica

1 Cj5

All §l

- a ’ da so v čet

,av °i toda S

£):.%Bel s

zadrz

fzan]e

if

Jirn 0n ’ Angl
J°Wekui
’ e vnsob¬

oto


Ci 500 >»

ncos bi s


a., E  Ne

jega členka, na ^ J Se

gubo palca ^rn 00: ^

gubljeni prst 55  j , : o.C(.-‘■I m  , «UsHr 0  .
do stopala n »-m podvtSU
nira ki se mora P ptJr , A
dobi »50.0" Jslu»-",

S?o kl k n dfu°|ofi.Mo

z «i e S : kolfe V: 1

?ok $800 00:

za izgubo ob«! 1  ^ lan i n« (r)

s KsUfriU

na mesec. P

"etrt 0 / 8, PrhtoP^o-^'' i'

Rojaki! J 1  siovensf va: s,; „

društvu, k f ^ ds ,

rss

■b.

Cl Jel;

hi

e;

su

V,

S..

,hio

h u .

^iNu* 0

CVU, i cf6,

c ajti

kaKor

podporo “K/tnUio '/A 1 )
smrti , iSTedo

Ak0  se hoče e nS j - Jff ,.
svetovati, o  ^ pr

ki so:John A U I)re as' ,Jl ^ 0 g

Omrsu, st, P° j? ohn  R
nich, L taU lk ’ tiagajh'^

r


iskovalci: p..

Adams LocatioP JotB
Spruce Locati n j#
yal Location: I

Iv’10 V
5>1 »p,r.