v sredo iu saboto izhaja in velja: za celo leto . • 5 for. kr. za pol leta . . 2 „ za četert leta . 1. „ Po pošti: za celo leto . za pol lota . za četert leta 70 40 6 for. 30 kr. 20 „ 70 „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila. Za uavadno dvestopno versto se plačuje : S kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskaj e; veČe pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. St. 23. V Celovcu v saboto 1. aprila 1865. Tečaj t „§l©venec“ vabi Slovence , naj si ga naročijo za II. četert leta 1865. Se le 3 mesece bo „Slovenec“ star, in že ima po celej Sloveniji lepo število prijatlov in podpornikov svojih, — že hodi v več ko 400 iztisih po vseh slo¬ venskih krajinah in donaša dopisov od vseh štirih ve¬ trov slovenskega sveta. Hvala lepa! Pa vendar tudi ne more zamolčati, da med svojimi naročniki še po¬ greša veliko imen, ki slovijo za iskrene rodoljube in f tremožne gospode po svetu slovenskem. Bratje! facta ocpiuntur, dela, dela nam kažite, ne zlatih in sladkih besed ! Zatorej prosimo ! „Slovenec“ bode izhajal v sedajnem duhu in se- dajni obliki, pa je tudi volje razširiti se, kakor hitro potrebne podpore najde. Slovenci! Vse imate v svojih rokah.—Koliko naročnina znaša, najde se na čelu vsa¬ kega lista, le to pristavljamo, da imamo še vseh listov, ki so dozdaj na svitlo prišli; dajemo vse po 1 gld. Se¬ stavki našega lista niso taki, da se ber6, potem pa zadegajo nekam : „Slovenec“ svoje vrednosti ne zgubi nikoli. Zatorej priporočamo novim gg. naročnikom, naj si oskerbe tudi liste minulega četert leta. Vse čč. gg. rodoljube, ki so volje ,„Slovenca“ pod¬ pirati in prejemati, lepo prosimo, naj se oglasč brez odloga. Kolek, poštnina in tisk so dragi, zatorej bo¬ demo le nekaj malega več iztisov dali tiskati, in Slo¬ venca 11 pošiljali le tistim, ki naročnino pošljejo. V Celovcu 16. marca 1865. Vredništvo. Naloga naših pisateljev v sedajnem času. Mi živimo v takem veku, v kterem se vsi izobra¬ ženi narodi okoli nas pečajo z modrimi in važnimi vpra¬ šanji, ktera segajo globoko v življenje, s takimi vpra¬ šanji, ktera se odnašajo na vsestrano duševno in telesno njihovo blagostanje. V takem tedaj času postajati na mestu , pomenilo bi pri izobraženih narodih , kteri so nas daleč pretekli, toliko, kakor na poti napredka sra¬ motno povračati se , pri nas pa — kjer, ako odkrito- serčni biti hočemo, skoro vsa polja strogega znanja še nedotaknena leže — bi pomenilo: še preje, nego smo prav oživeli, za veke poginiti. Za onih dvadeset let, odkar smo se zbujeni od duha narodnosti tako rekoč iz groba vzdignili, pisalo se je pri nas do današnjega dne precej veliko in sicer v prozi in poeziji ; ali o tistih različnih verstah znanja, ktera v novejšem času skoro celi izobraženi svet zani¬ majo , pisano je v resnici tako malo, da se lahko vse to, kar je pisanega, na perste prešteti da. Kadar je temu taka, treba je, da se, kolikor je mogoče, brigamo za to, da se zraven krasoslovnih stvari — kterih nam je na vsak način za požlahtnjenje duha in serca, kakor tudi za dušno zabavo in odpočitekpo težjih delih treba, tudi stroga in modra znanja gojijo, ki so nam za raz¬ svetljenje uma potrebna, za djansko življenje koristna. Kdor se je količkaj ozerl na književnost drugih ne samo tujih, ampak tudi sorodnih nam slovanskih naro¬ dov , mogel je zapaziti, da se tam umne glave sedaj skoro več nego preje kdaj bavijo z naravoslovjem, z e m 1 j o p i s j e m, jezikoznanstvom, pravosl o'v- jem, deržav o slo vj em, povestnico, potem z modro sl o v j e m in raznimi umetnostmi; in ker vsaka versta teh znanosti zopet svoje veje ima, kakor naravoslovje, ktero obsega mineralogijo, ge- ognozij.o, geologijo, botaniko, coo‘logijo, fiziologijo, antropologijo, psihologijo, po¬ tem tako imenovano fiziko, kemijo in astrono¬ mijo;— kakor z e m.lj op i sj e, kije matematično, fizično, klimatično, politično, itd.; — kakor jezi- koznanstvo, ktero obsega gramatiko, leksilco- grafijo, fi ložo fij o jezika in stilistiko; — kakor pravoslovje, ktero ima v sebi pravoslovje poseb- niško, deržavno, umno, pozitivno, rimsko, feudaino, cerkveno i. t. d.; —■ kakor deržavo- slovje, ktero objema narodno gospodarstvo, finančni nauk, itd.; — kakor na zadnje umetno¬ sti, hkterim spada s likar s tvo, kiparstvo, umet¬ no zidarstvo ali arhitektura, godba in pes¬ ništvo —, zatorej si ti narodi mnogo prizadevajo , da vse verste in verstice znanja obdelajo in po književ¬ nosti v vedno širše kroge naroda vpeljejo. Velika, pra¬ vim, delavnost je zavladala na znanstvenem polju sploh, posebno pa najdemo naravoslovne znanosti skoro povsod vredno in izverstno zastopane. In v tej versti vednosti učeni ne pišejo samo za izobraženi del na¬ roda, ampak tudi za prosto ljudstvo, se ve da v ljudstvenem in bolj prostem slogu, ker dobro vedo, da znanosti samo tedaj za celi narod obilni sad obroditi morejo , kadar postanejo razumljive in pristopne vsim, tako da vsak človek v svojem poklicu iz njih korist zajemati more. Ni li to v stanu spodbuditi tudi nas, da ta in druga našemu narodu do zdaj neznana polja znanosti obdelo¬ vati začnemo, kakor zahteva duh časa in narava sama ? Znanstvena delavnost drugih narodov je tudi našim pi¬ sateljem pot razsvetila, po kteri bode treba hoditi. Vem sicer, da pri nas tako imenovanih literatov „ex pro- fesso“ ni; vem tudi, da, kdor se pri nas književnosti posveti, — gledeč na malo število čitateljev in drugih neugodnih okolnosti — to le iz čistega domo - in ro- doljubja dela in z nekakim žerfvovanjem samega sebe; vem na zadnje tudi to, da se latinska prislovica: „n o n omnia possumus omnes“ (vsega ne moremo vsi) tudi na nas obračati da, ker se od pisatelja ne more tirjati, da bi bil v vsaki versti znanja tako izversten, da bi mogel v njej kaj vrednega pisati; — vse to vem jaz dobro, ali kaj hočemo, če ni drugače? Torej mo¬ ramo, ako nečemo na slabše priti, na vse strani delati in prizadevati si, da stvarimo ali vsaj vstvarjati za¬ čnemo za naš narod znanstveno književnost, ktera bi svoje životvorne in razsvetljajoče žarke sipala med narod. K temu svetemu namenu mora vsak izmed nas, kdor le more, pripomagati ter prinašati sad svojega znanstvenega dela iz okrožja tiste znanosti ali umetno¬ sti, ktera mu je najbolj ljuba in v kteri seje toliko V' izobrazil, da jo popolnoma razumi in da more v njej 1 v| kaj vrednega napisati. (Prihodnjič dalje.) % — 9Q V Oeržavni zbor. Po hrupu, ki je one dni vstal, mislili smo, da bomo že v tem listu bravoem svojim podali smertno naznanilo sedaj- nega ministerstva, t. j. da je odstopilo, da ga ni večin da dedšino njegovo prevzamejo zadnje dni pogostoma imenovani grotje Bel kredi, Poche, Kellersberg in drugi. Ali zmotili smo se, ni se še zgodilo, česar tudi v resnici nikoii nismo pričakovali. G. Smeri ing ima že tako navado: kadar mu nekako hudo pritiskajo, napne tudi on strune in postavi nekak ultimatum (poslednje besede), češ, da zdaj zdaj pojde! — ali strune še niso popokale in tudi besede niso bile še poslednje. Tako je tudi 25. p. m. povabil veliko svojih ljubih in zvestih { irijatlov — poslancev — k sebi v gostje ter jim k to- iko in toliko kratu naznanil stare že davno vsem znane resnice: da ima ministerstvo prav, in da ne more več s poti, ki jo je enkrat za pravo spoznalo in na¬ stopilo, kar posebno velja o tistem nesrečnem §. 13. in o proračunu za 1. 1865, drugače mu ni mogoče več vladati in bode zdajci odstopilo, če poslanci ne jenjajo. To so bile pač tehtne in veljavne besede, ki so gotovo Šmerlingove prijatle s strahom napolnile, pa tudi sla¬ bim, obupljivim in malovernim novo moč vdihnile. Le nekteri izmed visokih gostov so se derznili mu spet nekaj potožiti, kako slabo daje, in da bi bilo dobro, če bi se kako na bolje obernilo. — Se več pa je po¬ vedal Šmerling poslancem, ko se je končal splošni razgovor o finančini postavi za 1. 1865. Ne da se ta¬ jiti,, da večina govornikov ne bi bila resnice govorila m ministerstvu marsiktero toplo povedala, tako p. gg. Herbst, Šindler, Greuter, ki je, čeravno ne z imenom, celo federalizem omenil, in drugi. Šmerling jim pa odgovarja: Tudi vlada hoče dobro gospodariti, in koli¬ kor mogoče, prihranovati. Dobro tudi spoznava, kaj je treba. Tirja se iz ene strani vedno od nje, naj krepko in moško postopa v vnanjih zadevah, iz druge pa seji tako rekoč roke vežejo, da nič početi ne more. Kaj taeega se še na Pruskem ni zgodilo. Ogerske zadeve se res še niso poravnale, ali vlada skerbi, da se bota ogerski in hervaški zbor kmalo sklicala. Nobena po¬ stava se ne bo oktrojirala (neustavno dala). Ožega zbora čaka veliko dela. Vse se bode prepričalo, da je vlada v resnici za napredek vneta. To, da se samo številke umanjšujejo, ni zadosti in ne more zlegu do korenine (kar je tudi res in kar „Slovenec“ vselej terdi). V zbornici ni nobene take stranke, ki bi imela določen program in bi bila v stanu, vladanje prevzeti. Zatorej ostane še dalje sedajno ministerstvo, m hoče zvesto cesarju in ustavni deržavi služiti! — Tako g. Šmerling. Mislimo, da so dosti zastopne njegove be¬ sede, in da jo bo sedajna ne-prava opozicija , pustivši nepotrebno kavsanje in kljubovanje, spet zaŠmerlingo- vim banderom vdarila. Saj si pa tudi niso v glavnih rečeh nič navskriž, da! vneti so vsi za liberalno centra¬ lizacijo — v tem germu pa tiči ravno zajec skrit! Do¬ kler ostanejo ^stara vladina načela, ostane tudi vse, ka¬ kor je bilo: Šmerling se ne more poslancev, poslanci pa njega celo za trenutek ne znebiti! Ministerstvo te¬ daj ostane. — Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanske. I* Celovca. (Kupčija s slovenskim knji¬ gami). „ No vice" donašajo v svojem 12. listu to le: „ Dopis iz Celovca v 18. listu „ Slovenca" pravi, da že dolgo časa ni več nobenega iztisa krasnih Poezij Prešernovih na prodaj. „Vsi iztisi — pravi dalje — so se razprodali — lepo znamenje in priča, da se te poe¬ zije rade prebirajo.“ Naposled pisatelj željo izrekuje, „naj bi se berž napravil nov natis." — Treba je, da očitno razjasnim to stvar. Decembra meseca 1846. leta sem rajnemu g. dr. Francetu Prešernu natisnil njegove poe¬ zije v 1200 iztiskih. 150 iztiskov sije Prešern pri- deržal za-se, da jih je razdelil svojim prijatlom, ostalih 1050 je po 1 fl. dal bukvarjem naprodaj. Po smerti njegovi 1849. leta v Kranju mi je c. k. okrajna sodnija kranjska 1. julija 1853 po sklenjeni pogodbi v bukvarnicah še ne prodane iztiske v založbo in last¬ nino izročila. Julija meseca bo tedaj že 12 let, kar sem prevzel neprodane iztiske in danes jih imam še 190 neprodanih, — 18 let p aje preteklo, kar je Prešern na svetlo dal svoje poezije, in še se jih ni razprodalo 1050! Naj častiti bravci po teh številkah — in številke so povsod najveljavniši glas — sami sodijo, ali ni moralo rajnega Prešerna, še dokler je živel, bridko dirnutiv serce, ko je videl, kako klaverno se raz¬ prodajajo pesmi njegove , ktere se bojo razprodale ko- mej v 3 letih, ako se bojo kupovale kakor dozdaj. Naj sodijo sami: je li to „lepo znamenje in priča, da se te poezije rade prebirajo?" — — Kar sem rekel o Pre¬ šernovih poezijah, veljd tudi o Vodnikovih, kte- rim je cena celo le 20 nov. kraje. Žalibog! da se na¬ vdušenost besedna ne strinja vsigdar z djanskimi pri¬ čami!,, Jože Blaznik, knjigotiskar. Iz tega g. Blaznikovega govora zvemo, kako ža¬ lostno stoji s tergovanjem naših slovenskih knjig, — zvemo, da se zastran našega knjigoterštva sem le od 1. 1848—49 ni zboljšalo ne za mak, — vse je napčno in žalostno, kakor je nekdaj bilo. Slovenci zdihujejo po knjigah, radi bi jih kupovali, pa od njih ni sluha ne duha, — v Ljubljani pa na kupih leže in plesnujejo ; taka je s Prešernovimi in Vodnikovimi pesmami. Do¬ bro in treba bi bilo, da bi Slovenci po nje v Ljubljano hodili in sami denar tje nosili. Ravno taka je menda s sv. pismom, z Wolfovim slovarjem itd. itd. Ne, ne nemarnost slovenskega naroda ni kriva, da „se navdušenost besedna ne strinja vsigdar z djanskimi pričami", kakor g. Blaznik misli in piše, in kar za njim nasprotniki naši na vse gerlo zdaj po svetu tro¬ bijo. Žal nam je torej, da je g. Blaznik tako čudno in narodu slovenskemu tako sramotno odgovoril na prijatelski razglas, ki ni mogel in ni hotel nikogar uža¬ liti ! — Ponuja se torej „Slovencu“ spet — rekel bi — po sili lepa priložnost, kako osoljeno in grenko spregovo¬ riti o tej važnej zadevi, — spregovoriti jo posebno o našej belej Ljubljani. Pa „Šlovenec“ noče ljubega miru podirati, noče ognja v streho nositi, noče za svoje resnične , pohlevne in premišljevanja vredne besede v sejah društvenih zborov in po časopisih hudo in ostro pokregan pa po svetu kot hud nepokojnež razglašen biti. So nekteri ljudje še tako razvajeni , da nočejo slišati zvona na obe plati; vse, kar so oni vpeljali, je popolnoma in ne potrebuje nobene poprave, in gorje mu, kdor se prederzne kaj reči! Zatorej, da „Slove- nec" spet v zadrego ne pride, ne spregovori o knjigo- terštvu našem sam nobene besede. Pa celo molčati tudi ne sme in noče, —kaj je početi? O tej zadevi je nekdajna „Slovenija“ donašala že leta 1849 kaj lepih misel in besed ; ona naj tudi še zdaj govori, podučuje in opominja slovenske in sploh slavjanske knjigarje, njene besede veljajo do zadnje pikice še naše dni. (Dalje.) §. \ Ljubljani. „Triglavu" se piše kaj važna in imenitna dogodba. Nek kmet iz bližnjega okrožja se je zavolj nepravičnega koleka (štempeljna) kar na¬ ravnost pri najvišej oblasti na Dunaju pritožil. Finan- — 91 — cino ministerstvo se ni dolgo mudilo ter je kmalo do¬ ber odgovor poslalo, v kterem se pritožencu prav daje. — To je priprosti dogodek, pa zavolj tega pomenljiv in znamenit, ker je kmet pritožbo svojo v slovenskem jeziku napravil, in da mu jo je ministerstvo tudi v slo¬ venskem zdaj veljavnem jeziku rešilo! — Oznanuje se spet ta vesela dogodba po vsem slovenskem svetu z opominom, naj bi uradniki na Slovenskem že vendar enkrat po slovensko uradovati začeli in naj bi, če ne druzega , vsaj na slovenske vloge slovensko od¬ govarjali in male liste, dopise itd. dotičnim osebam poši¬ ljali. Koliko se je že o tem pisalo in pritoževalo, pa večidel vse zastonj — vse ostaja glas vpijočega v pu¬ ščavi! To je pač čudno: više oblasti delajo že v smi¬ slu ravnopravnosti, niže pa se obotavljajo in vse nekako, bi rekel — ošabno prezirajo terase obnašajo, kakor bi še bili, Bog ve kje, med Nemci. Se se bo moglo terkati in prositi, predno Slovenci dobijo, kar jim po postavah gre. Tedaj ne omagati in jenjati! — Dežele troj edine kraljevine. Hervaška. Naznanja se zdaj, da bode zbor v sredi meseca maja sklican, in da se imajo tedaj volitve kmalo pričeti. Nekteri pa pravijo, da se snide zbor še le takrat, ko se bode oži zbor na Dunaju posvetoval. Iz Varaždina. J. B. Naše mesto, ki ima prebi- vavcev do 10.000, dajalo je že več let le po osem no¬ vincev (rekrutov) k armadi; letos pa mu je ukazano, da jih mora dati dvajset; ker je ta ukaz kratko pred nabiranjem (rekrutbo) semkaj prišel, se je po ukazu ravnalo, ali se ni moglo dosti za vojake pripravnih mla- denčev najti. To pa pride le odtod, ker je v mestu veliko mladenčev zakonito od vojaštva prostih. Sem le spadajo vsi učenci srednjih učilnic, ki imajo vsaj pervi red, in pa bogoslovci, kterih naše mesto zmirej dosti ima. Z eno besedo, ta ukaz je hudo zadel naše mesto, ker mu jemlje razun tega tudi še te slabe moči za obertnost in tergovino. Zavolj tega je pa tudi starešinstvo sklenilo, poslati predstavko (representacijo) Njeg. Veličanstvu kralju, naj se ne tirjajo od mesta nemogoče reči. — GL namestnik ali zamenik (administrator) veležu- panski varaždinske županije spustil je iz službe enega velikega sodnika, pervega podbilježnika in osrednjega pri- stavnika (jurasora) in sicer z oblastjo kraljevega pooblast- nika. To je dozdaj znani plod preiskovanja, ki ga je vodil g. kraljev poverjenik zavolj sestanka od 12. in dogodbe od 13. januarja p. 1. v velikej skupščini, kar je tudi „Slovenec“ bil napomnil. GL veležupanski na¬ mestnik potuje že od 18. pr. m. po županiji, kakor se go¬ vori, da pripravi pot rodoljubnemu zboru. O politiškem tukajšnjem življenju bi bilo marsikaj napisati. Ali kaj bi to pomoglo? „Slovenec“ ima po- trebnejših reči donašati, ki so njegovim čitateljem bolj po všeči, kot strastne borbe politiških stranek. Dosti pomenljivo je sedajno mnenje, ki pravi, da vsi pravi rodoljubi ničesar bolj ne želč, nego da se oprej tako zaželeni zbor čim dalje odloži, okler se razdraženi duhovi nekaj ne umi¬ rijo. — Snega še imamo vse polno, zima je huda; kupčije pa nikakoršne. Bog pomagaj ! Dnlniarija. Govori se, da mislijo Sinjsk' fran¬ čiškani posebno pismo vdanosti presv. cesarju poslati in razložiti, da ni res, kar je minister zoper ni e govoril, drugo pa deržavnemu zboru ter ga prositi podpore, ki jim jo je unidan na Smerlingovo besedo odrekel. Da bi se jim le tudi po sreči zgodilo ! Ptuje dežele. Ruska. V deržavnem zboru so se jeli te dni o Poljskem na podlagi Vielopolski-tovega predloga posve¬ tovati. On pa svetuje, naj se da poljskemu kraljestvu dedni namestni kralj, ki je ruski carevič. — Vlada neki prav lepo s poljskimi kmeti ravna in si tako obilne podpore obeta. Tudi niže duhovstvo misli sčasom na svojo stran spraviti in mu ustanovljeno plačo namesti kmetov zanaprej iz deržavnih denarnic izplačevati. Vsaj če ne bo to vse z lepa, bo pa z gerda obveljalo! Vladaje tudi ukazala, naj se vsi avstrijanski jetniki, ki so zdaj v Sibiriji, na Poljsko odpravijo, da se vernejo potem v svojo domačijo. — Pruska. Bismark moško svojo pot naprej gre. Že je ukazal, naj se rojeni Šlesvik-Holštajnci kot pro¬ stovoljci v prusko armado jemljo. Bavarska in Sak¬ sonska ste v Frankobrodu predložile, naj vsaj začasno znani Avgustenburški vojvodini oskerbljuje. Tega pa Bismark noče in se tudi jako malo za Avstrijo meni, ld tudi le protestira. — Derž. zbor se zmirej bolj mini¬ strom zastran vojaških zadev ustavlja. Bo javeljne srečno končal! Francoska. Napoleon je bil zadovoljen s pismom vdanosti (adreso), ki mu ga je vsigdar zvesto starešin¬ stvo izročilo. Ždaj pa se o ravno tem posvetuje po- stavodajavni zbor. Opozicija je mnogo nasvetov pred¬ ložila in tirja svobodo na vse plati. — Težko bo kaj kruha iz te moke, kajti Napoleon in svoboda je kakor voda in ogenj ! — Znani vremenski prorok , Matič de la Drome, je umeri. Razne novice. Ako premislimo, da ste Ljubljanska in Lavantinska škofija slovenske, velik del Kerške škofijo in Goriške nad¬ škofije tudi slovenski, sprevidimo prav lahko, da lepo šte¬ vilo slovenskih dušnih pastirjev dela za zveličanje svo¬ jih slovenskih bratov in sester. Od nekdaj so sloven¬ ski mladenči si radi volili duhovni stan; da bi le ne ugasnila med njimi ljubezen do božjih reči in naroda svojega! Saj se mi zdi, da mlad človek najbolj prav stori, če Bogu daruje, kar je od njega prejel, žlahtne dari svojega uma in volje svoje: se ve da, kedar spozna, da ga Bog v svojo službo kliče! — Slovenske škofije. Škoda, da nam šematizeui Teržaške škofije še ni prišel v roke. V Goriški nadškofi ji je: dekanij 15, kuratnih cerkev 191, vseh cerkev vkupej 410, korarjev 7, du¬ hovnih pastirjev 276, v druzih službah 29, v pokoju 41, redovnih duhovnov 19, katoličanov 201.672. Kerška škofija. Naše dni obsega škofija celo Koroško in šteje 24 dekanija Med njimi jih je čisto nemških 13 in so te le: Sent-Andraš, Breže, Ker. ška dolina, Krapfeld, Melska dolina, Sovodje, Spodnja dravska dolina, Sent-Lenart, Šent-Vid , Terg, VVolfs- berg, Zgornja dravska dolina in zgornja Žila. — Cisto slovenskih jih je 6 in so te le: Doberlaves, Pliberk, spodnji Rož, Tinje, Velikovec in zgornji Rož.—Ne m- ško-slovenskihjepa 5: Belak, Celovec, doljnji Dravberg, Kanalska dolina in zgornja Žila. — Kuratnih cerkev je 353, samostanskih 10, stolnih korarjev je 7, dohovnih pastirjev 426, duhovnov v dru¬ gih službah 13, v pokoju 38, redovnikov 80, uršulina- ric 56, elizabetinaric 29, dominikanaric 11, šolskih se¬ ster 19. Bogoslovcev je v 4. letu 8, v 3. 12, v 2. 14, v 1. pa 16, v Marijanišču jih je 29. — Katoličanov je v celi škofiji 322.555 prebivavcev. Med njimi jih je Nemcev 222.104, Slovencev pa 117.451. — 92 — Kako po Koroškem duhovnikov pomanjkuje, vidi se iz naznanila , ki so ga premil, knezoškof one dni razglasili. Tam beremo, da je 72 kaplanskih mest že praznih in da 27 far, kuracij in ekspositur nima svo¬ jega duhovnika, temuč da jih sosedni duhovniki osker- 'bljujejo. Zatorej se je tudi postava oznanila, kdaj in kako smejo nekteri duhovniki binirati, to je: na dan dvakrat sv. mašo brati. V Lavantinski škofiji je: dekanij 24, kurat- nih cerkev 217, vsih cerkev in kapel vkupej 620, ko- rarjev 7, duhovnih pastirjev 392 , duhovnih v druzih službah 29, redovnih duhovnov 30, v pokoju 49, sploh katoličanov 421.266. Ta škofija je čisto slovenska, še- matizem pa čisto nemšk razun nekterih slovenskih imen. Imenik Ljubljanskega duhovstva tale spo¬ mina vredna števila razkazuje (po Danici): Dekanij je 20, kuratnih cerkev 308, podružnic 1014, samostanskih cerkev 7, kapel 152, korarjev 15, duhovnih pastirjev 512, duhovnov v druzih službah 25, v pokoju 55, zu- nej škofije 21, iz druzih škofij tukaj 12, redovnih du¬ hovnov 51, uršulinskih redovnic 69, usmiljenih sester 21, sploh katoličanov latinskega obreda 518.290, katol. jutrovega obreda 160, nekatol. j utr. obreda pa 240, av- gustanov in helvetov 73, izraelita 2. Izmed duhovstva so 3 stari čez 80 let, 39 čez 70, 129 čez 60, 104 čez 50, 129 čez 40, 153 čez 30 in 57 čez 20 let. Umerlo jih je lansko leto 25. Bogoslovcev je v 4. letu 18, v 3. 1. 24, v 2. 1. 20, v 1. 1. 16 v semenišču, zunanjca sta 2. Alojzijancev je 52. Pač lično vravnan je ta imenik, ker slovenska imena slovenskih krajev niso več tiskana kakor dosihmal, zibnila je tudi iz Ljub¬ ljanskega imenika Bohoričica. Tudi to je prav pri¬ merno, da so zraven farnih imen postavljena imena po¬ litičnih okrajev in poštna imena, ker ima duhovnik marsikaj dopisovati c. k. uradnijam. Drobtine. Slovstvene. G. dopisnik B. ob bregu celovškega jezera je pač resnico povedal. Kmetu prav terdo hodi za denar zdajni čas. To se povsod čuti. Znano je, da so Slovenci pobožni ljudje, radi kupujejo molitevne bukvice. Veči del naše dosedajne literature so pobožne knjige. Kupovali so tudi po Koroškem prav radi iz- verstne bukve: Kalvarijo, odkar so bile izdane. Le¬ tos pa se malo kupcev oglasi, kajtijdenarja jim manjka; radi bi jih vzeli, če bi le mogli. Že dva prijatla sta mi to povedala. Ako bi si vendar še rad kdo naročil ome¬ njenih lepih bukvic , rad mu postrežem, ker so mi g. izdatelj spet nekaj iztisov poslali; pa tudi naznanili so mi, da ne bojo mogli tako dober kup dajati „ Kalvarij e “, če bo pošel zdajni natis, ker bi morali tudi za podobe sami več izdajati. — Gospodarstvene. (Rudeča, tudi^ bela in burgundska pesa — Runkelriibe.) Že smo ime¬ novali več za kmetijstvo, zlasti za živinorejo, predobrih rastljin, ter opominjali kmetovavce, naj si jih oskerbe in zboljšajo ž njimi svoja gospodarstva. Nadjamo se tudi, da nismo — boba ob steno metali. Dandanašnje so potrebe drugačne, zatorej naj bo tudi gospodarstvo drugačno in bolj umno, nego je dozdaj bilo. Tudi na Slovenskem naj se za živinorejo zanaprej, kolikor mogoče, bolje skerbi in poskušnje vpeljejo, ki so se že drugod tako zdatno poterdile in tolikanj koristi do- nesle. Ne mislimo in ne tirjamo pa, naj bi sleheren kmetovavec vse od kraja in na vrat na nos vpeljeval, tega kratko in malo ne, in tudi ni povsod namah mo¬ goče, nego da si nihče glede dobrih svetov in skušenj ušes ne maši in zastaja, kjer je napredovati treba. Bla¬ gor gospodarju, ki to spoznava in si po taki poti k boljemu gospodarstvu pomaga, — gotovo mu ne bo žal! — Zdaj pa hočemo bolj obširno govoriti o rude- či pesi, ki daje živini prav dobro klajo, zlasti kra¬ vam, ki od nje veliko veliko mleka dobivajo. Pri nas se še celč malo pozna in le redko kje nahaja. Zakaj neki ? Na to odgovarja „P r a š k a gospodarska sed- mica“ takole: ,,Zakaj ? To je znana reč. Nekteri so leni in se nočejo ukvarjati z rudečo peso. Modrujejo pa takole: ako bode dobra letina, shajalfbodemo tudi brez te pese; če bo pa slaba, tudi rudeča pesa dobro obrodila ne bo. — Nekteri pa jo sadč, ali kako! Spomladi, dokler še ni veliko dela, razorjejo kosec zemlje dvakrat, a Bog ne daj globoko, nego samo kolikor mogoče plitvo. Ondi se posade pesine sadike ali flance po dežju. Ako se primejo, je ‘prav; ako ne, je pa tudi vse eno. Če je leto mokrotno , bode pesa sama od sebe dobro rastla ; če pa dežja ne bo, ne bo nič pomagal ni trud ni gnoj. To je vzrok, da je pri tacih gospodarjih pesa jako slaba. V zadnjih suhih letih se je pač mnogo kmetovavcev pre¬ verilo , da r. pesa prenese veeo sušo od vsake druge kerme, pa še zmirej dobro obrodi, ako jo prav gleštaš. Ali ravno v tem germu leži zajec — kmetovavci ne vedo, kaj je poglavitno potreba, namreč, da se r. pesa mora saditi v globoko razorano in dobro pognojeno zemljo, in da se ji mora pomagati z okopovanjem. Na¬ vadno jo začenjajo okopavati, kedar se plevel obraste in mnogo sadik zaduši; zato je tudi toliko praznih kra¬ jev, kjer je pesa vsajena, in je tudi naravno, da je še tam ni obilo, kjer je velika. Kedar je kdo na 1 oralu 200 centov nabere, zadovoljen je in si misli: „dobro je in bo že za zimo!“ Če je pa kdo nabere 300 ali celč 400 centov, misli si, da je to pravi čudež. — Malo po malo spoznavajo gospodarji, da jim je treba skerbeti za kako tako polajšanje ali pripomoček, kakor ga daje r. pesa po zimi, kajti detelja se morebiti večkrat slabo obnese, in če so travniki od suše sežgani, — drugo ne ostaja, nego prodaj na jesen polovico živine, kakor veš in moreš, da jo boš k letu osorej po 2—3krat viši ceni spet kupoval.“ — (Dalje prih.) Družba sv. Mohora. Dalje so plačale zal. 1865. č. dekanije: Doberlaves, Idrija, Radolica, Cirkno, Kanalska kerške šk.,pri sv. Jurju na Ščavnici, Mariborska, Gradiška, Loč- nik, št. Peter pri Gorici, Tomin ; — in č. fare: Dutov¬ lje, Železniki, Zagorje na Notranjskem, Nova cerkev in Šodražica. v Žitna cena. Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil: Ferd. žl. HJelmnayr v Celovcu.