GOSTILNIČARSKI UST
Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru**. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze“ dobivajo list brezplačno.
Štev. ©
Maribor, dne 20. junija 1929
Leto VII
Anton Komac:
Gostiiničarstvo in tujski promet.
Poklic gostilničarja ni dandanes več tako preprosta in enostavna stvar, kakor je bil kedaj poprej, ko se ni bilo toliko uničujoče konkurence in razvade gostov po udobnostih in pozorni strokovni postrežbi. V časih ko ni bil tujski promet še tako m-oeno razvit kakor ie danes, j' bil ta poklic na podeželju lažji ka-l^oaj v mestu in. težja v civlilizi ranih' deželah »ego v neolikanih pokrajinah. Nasprotno pa zahteva naglo se razvijajoči tujski promet od .gostilničarskega poklica vedno več. ta/ko (|a vsakdo), ki ni dorasel zahtevam tujskega prometa, se mora prej ali slej sam izločiti iz gostilničarskega stanu. Gasi, ko je bil gostilničarski poklic na podeželju lažji nego v mestu, so za vedno za nami. Tujski promet, zahteva tudi v podeželskih gostilnah enako spretno in dobro strokovno postrežbo, kakor v mestu. Zato ni gostilničarski poklic na deželi nič manj priprost in enostaven, kakor v mestu. Gostilničarji, ki bodo to dejstvo upoštevali, lahko z mirnim srcem gledajo bodočnosti svojih gostilničarskih obratov v obraz, nasprotno pa bodeta tok časa in naglo se razvijajoči tujski promet izločila iz našega stanu vsakega, ki bi to dejstvo prezrl. Konkurenca v naši obrti in boj aa obstanek sta dandanes tako huda, da grozita izločiti iz naše srede vsakega v našem poklicu nezadostno podkovanega. To. kar trdim, so dokazale številne spremembe raznih najemnikov, ki so poskušali kot v gostilničarski obrti neizkušeni in nešolani svojo srečo, so pa doživeli v par mesecih strašno razočaranje in žalostni gospodarski min ter so zgubili nekateri radi plačilne nezmožnosti. celo svoje častno ime.
Gostiiničarstvo postaja polagoma predmet moderne znanosti in se razvija že na znanstveni podlagi. Velika moderna restavracija, hotel ali kavarna ni več preprosta gostilničarska obrt, nego znanost in umetnost, ki je ne zmore vsak lajik s par tisoč dinarijti. obratnega kapitala-, temveč mora biti v tej znanosti teoretično in praktično vsestransko podkovan ter imeti na razpdlago tudi precejšnji obratni kapital, kakor tudi mnogo kredita. Danes je gostilničarska obrt še umetnost, ali ne bo dolgo trajalo, ko bo naš poklic zahteval marljivega studiranja na gostilničarskih visokih šolah tudi v naši državi. Že vidim pred seboj čas, ko se bo moralo tudi v naši državi misliti na osnovanje gastronomskih fakultet na naših univerzah, kjer bodo slušatelji po izvršenih študijah promovirani doktorjem gastronomije. In če bi posvetili voditelji gostilni-čarstva v današnjih časih, ko se stori toliko za kulturo in civilizacijo, več pažnje kulturi kuhinje in serviranju, bi ne bilo to samo v korist onim, ki so servirani, temveč tudi nam, ki strežemo. Zato sledtm z največjim interesom vsaki kretnji našega strežniškega osebja, kako se to osobje vlada, kako poslužuje goste, kakšne manire ima itd. Na žalost sem pa tekom mojega opazovanja opazil marsikakšne pomanjkljivosti, ki so pri-zadjalfe gospodarjem občutljive škode. Kajti, ne samo, da se od natakarice disgustirani gostje ne povrnejo več, temveč: odvrnejo od dotične gostilne še svoje znance in prijatelje.
V Mariboru in Celju imamo že več let gostilničarsko šolo. Učenci, ki izidejo iz teh šol, se od svojih tovarišev, ki niso posečali teh šolskih za-
vodov, v vsakem oziru mnogo razlikujejo. Žalibog, da tudi tu ni brez nedostatkov. Medtem ko se profesorji hvalevredno trudijo, da hi se vajenci nekaj naučili, se nekateri gospodarji branijo pošiljati dečke, posebno pa deklice, v šolo, ne vedoč, da gre to tudi v njih škodo. Ge hočemo zadostiti zahtevam naglo se razvijajočega tujskega prometa, mora vsak gostilničar skrbeti za to, da bodo vsi vajenci in vajenke brez izjeme pose-čali gostilničarsko šolo, kjer take ni, pa obrtno nadaljevalno šolo.
V predprevratni dobi ie bila gostilničarska obrt sicer koncesijoni-rana, pa vendar prosta obrt. Zato si je vsakdo pridobil gostilniško koncesijo, tudi če se ni te obrti učil. Po prevratu se je podeljevanje osfebnih pravic deloma poostrilo na dokaz sposobnosti, ki obstoja v štiriletni praksi v neposrednem streženju gostom. Ali ta poostritev ne dela gostilničarskim kandidatom nobene težkoče. Z lahkoto si pridobijo potrebna spričevala, četudi neresnična. — Zato bi bilo jako priporočljivo, da bi se o resničnosti takih dokumentov dodobra prepričalo, poprej ko se podeli osebna pravica. Dobro bi bilo tudi, da bi novi gostilničarski zakon uredil tudi vprašanje o doprinosu popolne strokovne usposobljenosti prosilcev gostilničarskih osebnih pravic, to je s predpisomi redne vajeniške in sotrudniške dobe z zadevnimi pomočniškimi in mojstrskimi izpiti.
Ghrtnopravno vprašanje
v gostilničarski obrti.
Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru ie na seji širšega odbora dne 25. aprila 1929 sprejela sledečo
RESOLUCIJO:
I.
Obrtno-pravna ureditev gostilniškega, hotelskega in kavarniškega obrta naj bo pridržana izključno enotnemu obrtnemu zakonu. V tem pogledu je izločita vsako ingerenco ministrstva notranjih zadev in ministrstva financ. Taksni zakon naj ureja- izključno fiskalne zadeve, kakor velja to tudi glede drugih obrtov.
Specijalne odredbe glede tega obrta lahko izda ministrstvo trgovine in industrije v posebnem pravilniku po zaslišanju gostilničarskih strokovnih organizacij ter pristojnih zbornic.
II.
Novi obrtni zakon naj uzakoni ob-ligatornost članstva v zadružnih organizacijah za celo državo, kakor ista velja že sedaj za Slovenijo in Dalmacijo, ter obvezno članstvo obrtnih zadrug v zadružnih zvezah.
III.
Dokler se za gostilničarski obrt ne ustanovijo posebne komore, se mora gostilničarskemu stanu zajamčiti v komorah za trgovino, lobrt in industrijo primerno interesno zastopstvo v samostojnem strokovnem odseku ali pa vsaj v okviru obrtnega, na noben način pa trgovskega odseka. Gostiiničarstvo, hotelirstvo in kavarnarstvo kot eden najvažnejših obrtov, ki ima po celem svojem ustroju, v pogledu na postrežbo, oddajo prenočišč, oskrbovanje kleti, posebno pa na priprave prehrane vse znake predelovalnega in postrežnega obrta, se izjavlja odločno proti nameri, da hi se ga uvrstilo med trgovske obrte bodisi v obrtnem zakonu ali tudi samo glede zastopstva v trgovsko-obrtno-industrij-skih komorah.
S trgovstvom gostiiničarstvo v splošnem nima skupnih interesov in
ne obstoja danes po našem vedenju v državi nobena organizacija, v kateri bi ti stroki bili združeni. Uvrstitev gostilničarska medi trgovske obrte bi tudi ne odgovarjala duhu obrtne zakonodaje in dosedanjih tradicij v krajih s strokovno najbolj razvitim go-stilničarstvom. Gostiiničarstvo zavzema v našem javnem, posebno v družabnem življenju ter v pogledu na fiskalne interese države in narodno gospodarstvo v obče tako važno mesto med obrtmi, da že iz teh razlogov ne kaže spreminjati kaj na ugledni poziciji, ki jo ta stroka zavzema od nekdaj med obrtmi, in jo pridružiti trgovski stroki, s katero ima le toliko skupnosti kakor vsak drugi obrt, pač pa mnogo nasprotnih interesov.
Registri na žganje deloma odpravljeni.
Po informacijah, ki smo jih prejeli od zanesljive strani, so registri na žganje za podeželje in mesta izpod 2000 prebivalcev popolnoma odpravljeni. Odslej naprej se bodo registri vodili samo v mestih iznad 2000 prebivalcev.
To je uspeh deputacije gostilničarska iz cele države, ki se ie letos mudila v Beogradu iu intervenirala osebno pri raznih ministrstvih. Našo zvezo je zastopat zvezni načelnik gospod Oset.
Nedvomno je to lep uspeh naše zveze,, ki ga je dosegla s pomočjo Središnjega Saveza v Beogradu, kjer so včlanjene vse zveze izven zagrebškega udruženja in naše zveze. Ta uspeh naj služi našim članom v dokaz, da seje z združenimi močmi nekaj doseže. Ge bomo capljali vsak po svoji poti in se cepili na več organizacij, ne bomo dosegli nikoli našega cilja.
Nadejamo se. da bo vlada upoštevala težek gospodarski položaj gostilničarska in ugodila tudi našim ostalim zahtevam, ki gredo za odpravo pavšalnih taks na gostilniške račune in točilne takse ter za uvedbe trošarine prostih gostilniških založnih kleti malih zalog, ki ne dosežejo 1000 hektolitrov letnega prometa.
Občinske doklade na drž. trošarino od vina.
Na haso vlogo je oblastni komisar mariborske oblasti uveljavil v celi oblasti in v vseh slučajih načelo, da se od zalog vina, za katero ie bila občinska doklada že plačana, razlika ne pobira, To velja tudi za oblastne doklade na državno trošarino od vina. Vsled tega je izdal oblastni komisar oddelkom finančne kontrole nalog, naj uničijo že izdane, plačilne naloge za plačilo razlike občinskih doklad cd one količine vina, za katero je bila občinska doklada predpisana in plačana v letu 1928.
To je zopetni uspeh naše zveze, ki je prihranil našim članom precejšnje vsote denarja na občinskih dokladah. Samo ta uspeh je odtehtal večletno zvezno članarino, ki jo naši člani tako neradi plačujejo. Da bomo mogli tudi v bodoče delati uspešno, apeliramo na naše člane,1 pa j ne stiskajo zvezne članarine po svojih žepih, ki jim ne nese nikakih obresti, temveč naj takoj odrajtajo to malenkost pri svojih zadrugah in zadružni načelniki pa naj nam takoj nakažejo predpisano vsoto, da ne bomo prišli v plačilne zadrege. Znano nam je, da imajo nekatere zadruge po več tisoč dinarjev v svojih ročnih blagajnah ali v denarnih zavodih naloženih, ne pošljejo pa nam predpisane članarine. Zakaj taka malomarnost, ne vemo.
Rogaška Slatina.
Gospod Vekoslav Dolničar je prevzel letos zdraviliško restavracijo in kavarno »Zdraviliški dom«, ki jo je vodil do svoje smrti pokojni gospod Martinovie. Da je izročila zdraviliška uprava svoj reprezentacijski zdraviliški obrat v dbhre in vešče roke, nam menda ni treba še posebej povdarjati. Gospodu Dolničarju, ki j.e znan strokovnjak, želimo obilo uspeha.
Kazino v Rog. Slatini je prišel v dobre roke gospoda Josipa Majdiča, kateri vodi že več let restavracijo »Grajska klet« v Mariboru. G. Majdič je bil tudi kolodvorski restavrator v Celju in Ljubljani. 3a časa sedeža naše zveze v Celju je bil gospod Majdič v letih 1924 in 1925 zvezni načelnik. Našega vrlega tovariša, ki velja med svojimi kolegi kot prvovrsten strokovnjak, vsakomur najtopleje priporočamo.
Restavracijo »Aleksandrov dom« je prev žela gospodična Katjuša Kamen-šek, znana dolgoletna zdraviliška re-stavraterka, ki bo znala prav gotovo najboljše postreči in zadovoljiti vsakega gosta.
Gospod Franjo Ozom vodi še nadalje znano »Švicarijo«. Zdraviliška uprava je namreč dozidala k prejšnjemu poslopju nov hotel s 40 sohami, katerega je istotako oddala v najem gospodu O-zomu v s vrh o ureditve dije-tetične restavracije.
Vedno smo zastopali stališče, da v »Svicarijo« ne spadajo mesnata jedila, kar ime »Švicarija« samo zadosti jasno pove. Zato smo po večkratnih zahtevah konečno dosegli, da je zdraviliška uprava odredila letos s 15. junijem popolno ločitev obeh obratov »Švicarije« in »Dijetetične restavracije«. Ta ločitev obratov odgovarja povsem moderni reorganizaciji zdraviliških obratov.
Ostali botelsko-restavracijski obrati sos?°^ov Ogrizek, Stjepan Čoh, Gleščič in Hvalec so ostali v veščih rokah svojih dosedanjih lastnikov.
Za prenočevanje in oskrbo tujcev je potemtakem v polni meri preskrb-Ijeno. Gostilničarji si sedal želijo še lepega poletja in obilo tujcev.
Tudi vodstvo gostilničarske zadruge v Rog. Slatini je ostalo v rokah starega odbora, kateremu načeluje naš najvrlejši, najzavednejši in najpožrt-vovalnejši načelnik, hotelir g. Stjepan Goh, ki se je kljub svojemu šibkemu zdravju žrtvoval še za nadaljna tri leta. Vzornemu načelniku in dobremu tovarišu Čohu želimo čimveč uspehov ne le v zadružnem poslovanju, temveč tudi v svojem obratu, kar je najpoglavitnejše.
Policijska ura in gostilniški red v Konjicah,
Sreski poglavar v Konjicah je izdal konjiški gostilničarski zadrugi odlok z dne 18. maja 1929. št. 2977/1-1929 sledeče vsebine:
»Glasom določil člena 55 pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, Ur. list 1/1/28 je prepovedano dajati alkoholne pijače:
1.	notoričnemu pijancu ali že pijanemu gostu, in
2.	osebam pod 18. leti, najsi so v družbi odraslih oseb (osebe pod 18. leti smejo zahajati v kavarne, gostilne in restavracije radi hranjenja ali v družbi roditeljev, varuhov, zakonskih zastopnikov in odraslih sorodnikov).
Nadalje je lastnikom obratovalnic iz čl. 1 pravilnika za gostilne, kavarne in ostale obratovalnice z alkoholnimi pijačami prepovedano gostu odrekati jed zato, ker ne pije alkoholnih
pijač. Tudi se ne sme bvartati — ha-zardirati — v gostilniških! lokalih;, ni- ; ti igrati dovoljenih iger za večje de- j narne zneske.
Gledte držanja policijske ure je še j vedno v veljavi razglas o policijtski uri v ljubljanski in mariborski oblasti, ki je bil objavljen v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti štev. 47/1925.
Glasom tega razglasa ie določena za luk. srez za gostilne in kavarne sledeča policijska ura:
1.	V trgu Konjice za kavarno 24. ura, za gostilne 23. ura.
2.	Za vse ruge kraje v tuk. srezu:
a)	poleti, t. j. od 1. aprila do 30. septembra za gostilne in kavarne 23. ura;
b)	pozimi, t. j. od 1. oktobra do 31. marca za gostilne 22. ura. za kavarne 23. ura.
Gostilne in kavarne se ne smejo odpirati poleti pred peto uro ziutraj, pozimi ne pred 6. uro zjutraj.
Naslovni zadrugi naročam, naj o prednjih predpisih takoj z okrožnico opozori vse gostilničarje, da se teh predpisov na ji gostilničar jii v izogib kaz. postopanja"ter drugih zakonitih posledic najstrožje drže.
Proti gostilničar jermi. ki bi se ne držali tozadevnih predpisov, bom posto- j pal najstrožje po zakonu ter bom v i slučaju potrebe uporabil tudi določila | 2. alinea a, b, c in d čl. 52 pravilnika o obratovalnicah z alkoholnimi pijačami (izguba gostilniške pravice).«
*
Predstoječo okrožnico objavljamo in priporočamo vsem našim članom, naj izdane predpise strogo natančno upoštevajo, da ne pridejo navzkriž s strogimi določili kazenskih paragrafov.
Zapissiik ;
rednega letnega občnega zbora Go- j stilmčarsk.e zadruge v Rog. Slatini, j Ali se je vršil v petek, dne 24. maja' ; 1929 po enournem čakanju ob pol i 16. uri v gostilniških prostorih hotela \ »Pošta« v Rogaški Slatini s sledečim i
DNEVNIM REDOM:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občne- | ga zbora.
2.	vPoročilo načelstva.
3.	Obračun za poslovno leto 1928.
4.	Proračun za poslovno leto 1929. j
5.	Volitve načelstva in odbora ter preglednikov računov.
6.	Slučajnosti.
NAVZOČI: a) Načelstvo:
1.	Gosp. Stjepan Čoh, zadružni na- ! čelnik in
2.	gosp. Andrej Marinc, zadružni j podnačelnik.
b) Povabljeni gosti:
3.	Gosp. Anton Komac, zvezni tajnik | iz Maribora, ki vodi zapisnik.
c)	Članstvo:
Od 60 zadružnih članov se je zbora udeležilo komaj 20 zadružnikov. Klavrno zanimanje članstva, za za*-družno poslovanje ubija veselje odbora do delovanja v stanovskih organizacijah. Če žrtvuje načelstvo in odbor za reševanje stanovskih zadev dnevno po nekoliko ur časa, hi se smelo upravičeno pričakovati, da se bo tudi članstvo potrudilo vsaj vsako leto enkrat priti polnoštevilno na občni zbor. Zato je današnja pičla udeležba toliko bolj vredna graje,
Pred prehodom na dnevni red se gosp. čoh spominja v minulem letu umrlih članov gg. Marti novica, Sterna in Mikuša ter gospe Olge Šporn in pozove navzoče, da se v nočastitev spomina pokojnih tovarišev in tova- j rišice dvignejo raz svojih sedežev. Nadalje ugotavlja zadružni načelnik gosp. Čoh, da je bil današnji občni zbor pravilno sklican in da so v smislu § 16 zadružnih pravil danes storjeni sklepi veljavni, ker se vrši zborovanje po enournem čakanju. O današnjem zboru je bil z vabilom obveščen tudi sreski poglavar v Šmarju pri Jelšah, člani so bili vabljeni s posebnimi vabili potom priporočenih pisem, tako, da ima zadružno načelstvo sigurnost v rokah', da so vsi člani pravilno in pravočasno prejeli vabila.
Po tej ugotovitvi pozdravi zadružni načelnik zastopnika Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru zveznega tajnika gospoda Antona Komaca in vse navzoče člane, zahvaljujoč se za udeležbo in zanimanje za zadružno poslovanje ter otvori zborova--nje.
K prvi točki
dnevnega reda se na splošno zahtevo opusti običajno čitanje zapisnika zad- j njega občnega zbora, ker je bilo itak ; objavljeno poročilo v »Gostilničarskem listu«.
K drugi točki
dnevnega reda poda zadružni načelnik gospod čoh delovno noročilo za ! poslovno leto 1928, povdarjajoč vse- 1 stransko podporo tako gospoda pod- ! načelnika, kakor vseh odbornikov. G. | čoh izvaja dalje:
»Januarja meseca teta 1928 sem nenadoma težko zbolel, tako. da so me morali takoj prepeljati na zagrebško kliniko, kjer sem ostal v zdravniški oskrbi do 22. marca. Ob vrnitvi domov sem moral ostati celo poletje v rekonvalescenei ter mi je bila zdravniško prepovedana vsaka, še tako malenkostna zaposlenost. Vsled tega tudi nisem mogel sklicati lanskoletnega zadružnega občnega zbora. Zato bom podal danes delovno poročilo tudi za poslovno leto 1927. Zladnji zadružni zbor se je vršil 14. marca 1927, odborov! seji sta bili 1927. leta samo 2 in sicer 30. junija in 14. novembra. V letu 1928 se je vršila radi moje bol lezni samo 1 seja in sicer dne 24. junija. V letošnjem letu pa so se vršile že tri odborove seje in sicer 26. januarja, 23. aprila in 13. maja. Na teh sejah se je razpravljalo večji del o pospeševanju tujskega prometa in o podeljevanju novih krajevnih gostilniških pravic oziroma koncesij za penzijone. Samo po sebi umevno smo v vseh slučajih podeljevanja koncesij za penzijone nastopili proti podelitvam takih koncesij, dokazujoč, da ni ne za Rog. Slatino, ne za bližnjo in ne za daljno okolico dana potreba takih novih obratov, ker niti danes obstoječi obrati nimajo toliko posla, da bi krili izdatne režije in davščine za časa trimesečne sezije in devetmesečnega skoraj popolnega zastoja v gostilničarski obrti. Naše dobro utemeljene predstavke na merodajne oblasti in osebne intervencije so zalegle toliko, da se ni podelila nobena na novo zaprošena krajevna gostilniška koncesija. Od vseh vloženih prošenj za podelitev koncesije za penzijone pa se je podelila samo ena taka koncesija neki Rusinji Nataliji Mast-njajev v Ratanski vasi, ki pa ,je obratovala le kratek čas v seziiii leta 1927. in je morala obrat radi pomanjkanja gostov zapreti pred koncem sezije. To je jasen in nepobilen dokaz, da je krajevna potreba gostiln, hotelov in penzijonov tako v Rog. Slatini kakor v bližnji in daljni okolici za dolgo dobo let popolnoma krita s sedaj obstoječimi obrati. Zato se nadejamo, da se‘ tudi v bodoče ne bodo več podeljevale ne pravice za nove gostilne in hotele in ne koncesije za penzijone. Tudi naše pismene in ustmene ugovore proti podeljevanju dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka so ob-lastva in občine v izdatni meri upoštevale ter precej omejile podeljevanje dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka, posebna pa onim posestnikom, ki so svoječasno pridelali le po par hektolitrov vina ali šmarnice, so pa zaprosili za dovoljenje za točenje 10 in še več hektolitrov vina pod firmo »lastni pridelek«, ki so ga pa v resnici dokupili od svojih sosedov, varajoč na ta način državo za takse, davke in trošarino.

!
|
I
Sprememb lastnikov v gostilniških j obratih, izven nekaterih sprememb j najemnikov v Rog. Slatini, ni bilo. ; Omeniti moram hvalevredno uvaže-vanje zadružnih in zakonitih predpisov o prijavljanju in odjavljanju pomožnega osebja in vajencev od strani tovarišev nemške narodnosti, nasprotno pa moram grajati brezbrižnost slovenskih kolegov v tem pogledu, ki skoro popolnoma opuščajo to, za naš naraščaj tako velevažno formalnost. Cim pa je komu potrebna osebna pra-
vica za samostojno izvrševanje gostilniške obrti, pa zahtevajo od zadruge potrdila o usposobljenosti v naši obrti, katerih pa zadruga pri najboljši volji ne more izdati, ker nima zato nikake podlage. Zato opozarjam ponovno vse one zadružnike, naj točno prijavijo zadrugi vse svoje pomožno osebje in vajence ter ob izstopu iz službe odjavijo, sicer se ne bodo mogla od strani zadruge izdati usposob-Ijenostna spričevala.
Politična oblast je svoječasno pozvala zadrugo, naj založi v lastni režiji cenike hotelskim sobam ter gostilniški brani in pijači. Zadruga je ta nalog izvršila in predpisane cenike založila in sicer za tujske sobe v hotelih po Din 2.— in za gostilniško hrano ter pijačo po Din 12.— komad. Mnogi tovariši so si založene cenike že nabavili in jih v svojih obratih na vidnem mestu pritrdili. Zato pozivam tudi ostale člane, da si tudi oni čim-prej nabavijo te cenike, ki morajo biti od sreskega poglavarja potrjeni, da ne pridejo navskriž z oblastmi, ker ni izključeno, da bo oblast od časa do časa izvršila revizijo obratov v tem pogledu. Pri tej priliki opozarjam vse naše člane, da so naši obrati v zdraviliškem kraju, kamor prihajajo tujci iz vseh mest sosednjih držav in gledajo na nas in naše obrate s kritičnim očesom, kako se vladamo ter kako imamo čisto in higijensko urejene naše obrate. Zato vas tudi pozi-vam, da skrbite v vaših obratih za največjo snago, dobro postrežbo, lepo vladanje vašega osobj-a nanram tujcem ter na absolutni nočni mir tako v lokalih kakor tudi v bližnji okolici vaših hotelov in gostiln, da ne bodo tujci v nočnem počitku moteni. Na kratko povedano vas pozivam, da skrbite vselej in vsepovsod, da ne bo sloves našega zdravilišča trpel, temveč, da se bo čimdalje bolj dvigal ter privabil čimveč tujcev iz vse Evrope, ker je dobrobit naše države in nas odvisen samo od živahnega tujskega prometa.
Meseca junija lanskega leta sem še kljub mojemu rahlemu zdravju odzval pozivu naše zveze in odpotoval na lastne stroške kot zadružni in zvezni delegat skupno z zveznim načelnikom g. Osetom, zveznim odbornikom g\ Starmanom in tajnikom g. Komacom k centralnim oblastim v Beograd, da interveniramo tam v raznih zadevah, tičočib se našega sta^ nu. Preobširno bi bilo naštevati vse ogromno delo, ki ga je deputacija v Beogradu izvršila. V našem listu meseca julijia lanskega leta ie bilo obširno popisano, kaj je delegacija v Beogradu delala. Zato se s tem poročilom ne bom pečal obširneje.
Zadruga je bila zastopana po pod-načelniku g. Marincu tudi na občnem zboru zveze v Murski Soboti in raznih zveznih odborovih sejah. Omeniti m.o»-ram hvalevredno in jako uspešno delo zveze, ki je dosegla, da so se z 31. decembrom lanskega leta ukinile točilnice na stoječe goste po trgovinah na deželi. Sicer pa bo o nadaljnem delu naše zveze poročal zvezni tajnik gosp. Komac.
Svoje skromno poročilo zaključujem z najiiskrenejšo željo, da bi prineslo tekoče leto gostilničar,stvu lepših in izdatnejših uspehov in več uvidevnosti na strani merodajnih čini-teljev.
Načelnikovo delovno poročilo je občni zbor brez debate soglasno odobril, nakar se je prešlo
K tretji točki
dnevnega reda. Zadružni načelnik g. Gob poda poročilo o blagajniškem poslovanju v minulem poslovnem letu in predloži občnemu zboru sledeči
OBRAČUN
za minulo poslovno leto 1928: Dohodki:
1.	Preostanek iz 1. 1927	2.307 Din
2.	za inkorporacijske pristojbine j .	.	.	.	1.500	»
3.	za	vajeniške vpisnine	900	»
4.	za	zaostalo članarino
iz	leta 1927 ....	315	»
5.	za	prodane cenike . .	484	»
skupaj 5.506 Din.
Izdatki:
1.	Za članarino zvezi	1.830 Din
2.	za založene cenike .	.	906	»
3.	za pisarniške potreb-	
	ščine 	j	60 »
4.	za poštnino ....	105	»
5.	za vrnjene inkorpora-	
	cijske pristojbine, vpis-	
	nine in članarino .	.	445	»
6.	za vence 		320	»
7. za saldo (preostanek k
blagajni . .	1 . .	1.840 »
skupaj 5.506 Din.
Izkazani saldo (preostanek v blagajni) se je prenesel v proračun . za leto 1929.
Ker so izkazani izredni dohodki popolnoma zadostovali za kritje zadružnih izdatkov, se ni za leto 1928 predpisala nikaka članarina.-'Predloženi obračun za poslovno leto 1928 se je po poročilu in na predlog računskih preglednikov gg. Žumerja in Svenška brez debate soglasno odobril ter podelila zadružnemu .odboru odveza za zadružno denarno poslovanje v letu 1928.
K četrti točki
dnevnega reda predloži zadružni načelnik g. Stjepan Čoh sledeči
PRO RAČUN za poslovno leto 1929:
Dohodki:
1.	Preostanek v giotovini		
	iz leta 1928	....	1.840 Din	
2.	za i nk o r p oba c i jsk e pri-		
	stojbine		1.000	»
3.	za vajeniške vpisnine	800	»
4.	razno 		500	»
5.	primanjkljaj, ki ga je		
	treba kriti z zadružno		
	članarino	'	3.000	»
	skupaj	7.140	Din.
	Izdatki:		
1.	Za zvezno članarino .	3.360	Din
2.	za potne stroške .	.	200	»
3.	za pisarniške potreb-		
	ščine 			600"	»
4.	za poštnino ....	600	»
5.	za eventuelno tajniško		
	plačo		1.000	» '
6.	za nepredvidene izdat-		
	ke 		i	500	»
7.	eventuelne	podpore		
	cbrtnim šolam .	.	.	380	»
8.	razno ......	500	»
	skupaj	7.140	Din.
Predloženi proračun se soglasno odobri in se na tej podlagi določi za leto 1929 zadružna članarina po 50 dinarjev od vsakega člana. Da se prihrani nepotrebno dopisovanje, so na predlog gospoda Čoha navzoči plačali proračunjeno vsoto.
K peti točki
dnevnega reda se zadružni načelnik g. Čoh zahvali zboru za pred tremi leti izkazano čast in zaunaji.j.e, ko je bil na ustanovnem občnem zboru izvoljen zadružnim načelnikom in izjavi, da je vsled njegove bolezni primoran se zahvaliti za nadali no izvolitev. Besedo povzame zadružni podnačelnik g. Marinc, ki v dolgem govoru obširno opiše vse zasluge gospoda čoha za ustanovitev zadruge in za časa triletnega načelovanja. povdarjajoč, da bi bilo zelo težko izbrati izmed članstva tako agilnega in vsestransko sposobnega ter vplivnega gospoda, ki bi mogel g. Čoha takoj iz-početka popolnoma nadomestiti. Zato prosi gospoda Čoha, naj ponovno izvolitev za nadaljna tri leta sprejme, obljubljajoč mu vsestransko podporo. V debato posegajo tudi ostali navzoči, posebno pa gg. Gleščič, Julij Ogrizek in Svenšek, ki neprestano prigovarjajo g. Čoha, da bi načelstvo zopet prevzel. Vsled tako vsestrankega prigovarjanja in tako jasno izraženega zaupanja zbora, je gospod Goh izjavil, da prevzame izvolitev se za nadaljna tri leta. Ravno tako se ie ponovno izvolil še za nadaljna tri leta g. Andrej Marinc za podnačelnika in vsi ostali odborniki gg. Franc Ogrizek, Julij Ogrizek, Beno Madile in Ivan Gleščič. Namesto umrlega Milana Martinovi-ča se je soglasno izvolil g. Rudolf Žu-
mer iz Rogatca. Kot namestnica je bila soglasno izvoljena gospa Neža Siebenreich. Za preglednika računov sta se soglasno izvolila gg. Vekoslav Dolničar in Franjo Svenšek.
Gospod Coli se za zonetno izvolitev zahvaljuje in obljubi, da bo storil vse, kar bo v njegovih močeh v korist gostilničarskemu stanu. Ker le opravljanje tajniških poslov za gosp. Čoha' prenaporno, se gospoda čoha pooblasti, da po svoji preudarnosti najame po potrebi pisarniško moč, ki bo opravila vsa pisarniška dela.
K šesti točki
dnevnega reda se oglasi k besedi zvezni tajnik g. Komac, ki pozdravi zbor v imenu zveze in nujno zadržanega zveznega načelnika g. Oseta ter poda pregledno poročilo o zveznem delovanju. Poročilo je vzel zbor na znanje.
K besedi so se oglasili še nekateri člani, ki so zahtevali pojasnila v raznih zadevah. Gospoda Čoli in Komac sta podala na vsa stavljena vprašanja zadovoljive odgovore, na kar se je ob pol 17. uri zaključil občni zbor.
Nov trosarinski zakon šn toc lni takse.
Novi zakon o spremembah in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah vsebuje poleg nekaterih ugodnosti, ki se tičejo izenačenja trošarine na vino in žganje za celo državo ter maksimiranja oblastnih in deloma tudi občinskih doklad, katere ugodnosti je vse prebivalstvo iskreno- pozdravilo, nekatere trdote, ki visoko odtehtajo ravnokar naštete ugodnosti, in ki so za velik del gostilničarstva in hotelirstva naravnost neznosne.
Na zboru delegatov vseh 23 obstoječih gostilničarskih obrtnih zadrug z 2.500 člani iz vseh srezov mariborske oblasti, ki se je vršil 25. aprila 1929, so soglasno dali izraza svojemu nezadovoljstvu nad novimi določbami zakona, s katerimi se dosedanje stanje poslabšava, in katere morajo, če se ne omilijo v prav izdatni meri in vsaj s pravilnikom, veliko število starih m solidnih, pa že itak doslej z javnimi dajatvami preobremenjenih gostilničarskih obratov neizogibno voditi do popolne propasti.
Delegati so posebno naglašali naslednja dejstva:
1. Čeprav je zveza že od leta 1923 naprej opetovano zahtevala odpravo točilnih taks iz tar. post. 62, zakona o taksah, ker ta taksa v svojem bistvu ni nič drugega kakor posebna oblika trošarine, se ta taksa tudi z novim trošarinskim zakonom ni odpravila, nasprotno pa se je sedaj celo redna trošarina zvišala za okroglo 200% in raztegnila na celo državo, s čimur se je do neznosnosti poslabšalo stanje ! gostilničarstva ne le v krajih, v katerih se je trošarina že od nekdaj pobirala, marveč nrav posebno tudi v tistih delih države, v katerih se je doslej plačevala samo točilna taksa.
Nasprotno dosedanji praksi odreja j aoa i zakon, da. se imajo dne 15. apri- I la 1929 popisati vse zaloae vina in i žganja in se mora razlika na novo -trošarino doplačati že do 15. maja i 1929, kar je absolutno neizvedljivo, | ne da bi se gostilnica,rstvo pognalo v ; popolno propast. Ta določba se namreč tolmači tako, da se morajo popisati in takoj zatrošariniti ne le zaloge v točilnih kleteh, marveč tudi one v založnih kleteh, katere torej še niso oddane v promet in potrošnjo in so vsled določbe čl. 23—26 zakona o tro- i šari ni . ostale nezatrošarinane. Ker so ' gostilničarji, ki so se zaradi ugodnej- i
cone in manjših režij preskrbeli z zalogami,^ morali kupljene količine pijoč plačati producentom, je zanje | brez večjega obratnega kapitala ne- I mogoče takoj plačati zvišano trošari- ! no od cele zaloge, katera še ni v pro- i metu in potrošnji in o kateri se z ozi- i rom na osuševanje in event. iz višje i silo izvirajoče nezgode ne more reči, j če in v koliki izmeri bo prišla v po- j trešnjo.
V zakonu je ostala neupoštevana že i večkrat naglašena zahteva, da se za : osuševanje, kalo in drože prizna pri-
Grafovi Jishlui pridatki
Tvrdka Graf na Dunaju je svoje pridatke za juho, ki so se v Avstriji izborno obnesli, sedaj uvedla tudi v Jugoslaviji in se
Grafema dišala
kakor tudi
Grafove kocke za govejo Juho
že dobijo povsod.
Mnogi naši člani ali veliko število njih, se ho na izborno kvaliteto proizvodov te tvrdke spominjalo še od gostilničarske razstave v Gradcu. Posebno priporočljiva in za restavracije v največji meri sposobna je fsrafuva dišavo.
Gfessi dliffica je izvrstno usposobljena, izboljšati vse vrste juh, omak in zelenjav in daje tem jedilom moč in prijeten okus, brez da bi vplivala na posebnost teh jedil. Odlična kvaliteta omogoča že s par kapljicami povzročiti imenitno zboljšanje in je Grafova dišava radi svoje velike izdatnosti posebno cenena.
Nizka cena G afove dišave (ena steklenica s 3 kg vsebine, stane Din 300’—, i kg torej Din 100'—) omogoča vsakemu restavracijskemu podjetju, izdatke za drago zelenjavo in druge pridatke k juhi prihraniti in je Grafova dišava enkrat poizkušena, nenadomestljiv pomočnik vsaki novočasni in ekonomski kuhinji. Enkratni poizkus bo našim članom gotovo doprinesel dokaz za odlično dobrino Grafove dišave in tudi Grafove kocke za govejo juho (srebrna kocka). Pri nakupu naj se izrecno pazi, da bo trgovec oddajal res samo pristno Grafovo dišavo.
meren popust, ki bi za državo pomenil malenkost, med gostilniiča-rstvom pa bi vzbudil zadovoljstvo in zaupanje, ker se težko prenaša občutek, da j je treba plačati državni davek tudi od predmeta, ki ga davčni obvezanec nima, oziroma ga ne nuore koristonos-no upotrebiti. Preziranje te zahteve je tem manj razumljivo, ker se z, istim zakonom celo neprimerno bolje situiranim pivovarnam poleg znižanja trošarine, šestmesečnega odloga za plačilo po čl. 12 zakona o trošarini in i odloga trosa,rinskega zvišanja do 1. septembra 1929 priznava še 6%% odpis za rastur.
4.,-Posebno nevoljo vzbuja tudi dejstvo, da se ugodnosti v trošarinskih predpisih kakor odstotni popust, odlog plačila,, izmižanja trošarine priznava le velepodjetjem, za male in srednje obrte pa so se tudi z novim zakonom stare trdote pridržale in še obložile poleg zvišanja trošarine, kar tira nebroj obrtnikov v obup in pogubo.
Kot legitimna zastopnica vsega gostilničarstva, kavarnarstva in hotelirstva mariborske oblasti, Čegar koristnost in važno vlogo v javnem prometu in posebno v pospeševanju tujskega prometa je nesporno, si dovoljujemo informirati merodajne faktorje o teh pritožbah in nujno prositi, da trdote, ki jih ne bi bilo mogoče popolnoma odpraviti, z ugodnim tolmačen jem dotičnih predpisov, skušajo čimbolj ublažiti v trošarinskem pravilniku, takojšnje zatrošarinanje vinskih zalog v založnih kleteh, ki bazira brez dvoma na napačnem razumevanju zakona, kateri govori le o zalegah v potrošnji, teda j v točilnih kleteh. — Ravnptako naj bi se čimprej predložila v sankcijo sprememba, tar. post. 62. zakona o taksah in ukinila točilna taksa.
Privilegirana agrarna
banka d. d.
Kraljeva vlada, ki je skrbno proučevala vprašanje, kako bi se pomagalo kmetu, ki ječi pod težkimi razmerami, se je odločila, da takoj pristopi k ustanovitvi rosebne denarne ustanove, da bo mogla preskrbeti kmeta s cenenimi posojili. Radi tega se je z zakonom z dne 16. aprila 1929 ustanovila
Privilegirana agrarna banka d d.,
s sedežem v Beogradu, ki naj izpolnjuje in vrši gornjo nalogo. Podružnice in ekspoziture se bodo ustanovile tudi v drugih mestih naše države, kjerkoli bo to zahtevala notreba.
Začetna glavnica banke znaša 300,000.000.— Din, razdeljena na
600.000 delnic, ki se glase na ime in vsaka na 500 Din. K začetni glavnici bo država prispevala 120.000.000 Din in državna razredna loterija pa 20,000.000 Din. Tudi državna hipotekarna banka in poštna hranilnica sta zagotovili velik del vpisa.
Vodstvo agrarne banke bode tvoril poseben upravni odbor 15 članov. Predsednik bo postavljen s kraljevim ukazom, sedem članov postavlja predsednik ministrskega sveta, ostalih sedem članov pa voli zbor delničarjev.
Posojila se bodo dajala izključno poljedelcem, poljedelskim zadružnim, kreditnim, proizvajalnim ustanovam, podpornim zakladom in sličnim ustanovam.
Banka bo uživaa velike predpravice ter bo oproščena vseh državnih in samoupravnih davkov in doklad. ■Jamstvo za izplačilo hranilnih vlog in 6% dividende prevzame država.
Na občnem zboru delničarjev bo imelo vsakih 10 delnic en glas.
Pri vpisu je treba položiti 125 Din, to je 25% nominalnega iznosa delnice brez kakih stroškov, a ostanek je treba plačati v treh enakih obrokih po pozivu upravnega odbora, najdalje do 31. marca 1930. Vpis delnic se vrši od 22. maja do 22. junija t. 1. pri | centrali in vseh podružnicah držav- i ne hipotekarne banke, narodne ban- | ke, poštne hranilnice, zadružne zveze, j 'oblastne zadruge in pri drugih po- | oblaščenih bankah.
____________________________________j
Poučni tečaj za zadružne funkrijonarje v Ljubljani.
Med prireditvami, ki spadajo v didaktični del praktičnega obrtnega pospeševanja, igrajo poučni tečaji za zadružne funkcij,onarje važno vlogo.
Strokovni tečaji za posamezne obrte, recimo gostilničarski, strokovni tečaji kakor tudi knjigovodski tečaji itd. za obrtno računanje in tečaji za : kalkulacijo, ki so nameieni povzdigi : in poglobitvi strokovne izvežbanosti in splošne izobrazbe v dotični stroki, pa prihajajo v prvem redu v korist posameznim udeležencem neposredno in individualno.
Pri učnih tečajih za zadružne funkcijonarje je seveda jasno, da pripomorejo do večje splošne izobrazbe posarmdznih udeležencev glede snovi in predmetov, ki se vzamejo v okvir tečaja. Tak tečaj za zadružne funkcijonarje se je vršil v Ljubljani dne 3.^ 4. in 5. junija t. 1. in se ga je udeležil tudi naš zadružni tajnik g. Matija Volk.
Na tem tečaju se je predavalo sledeče:
1. Najvažnejša določila iz obrtnega zakona, obrtne oblasti in njih delo- 1
krog ter splošno o ustroju zadružne : organizacije in zbornice za trgovino, obrt in industrijo (3 ure).
:	2. Poslovanje zadruge, naloge za-
; družnih funkcij onarjev. delokrog na-| čelstva in tajništva, vodstvo zborov in j sej, evidenca članov, pomožnega osob-| ja, občevanja z oblastmi in zbornico j (3 ure).
i 3. Tajniško in blagajniško poslova-; nje, sestava proračuna itd. (3 ure).
!	4. Promet, carine in trgovske po-
I godbe (3 ure).
;	5. Socijalno zavarovanie delavcev,
j delavska zaščita, socijalne naprave j za samostojne mojstre (3 ure), i 5. Takse in davki (3 ure).
| Tega poučnega tečaja se je udeležilo j 92 zadružnih funkcijonarjev raznih i zadružnih obrtnih strok. Od gostilni-j carske stroke je bilo 5 udeležencev, iz česar je razvidno, da se ravno naša stroka za tako plodonosne in koristne tečaje najmanj zanima, ne glede na to, da so gostilničarji najglavnejši davkoplačevalci, se pa najmanj zanimajo za napredek in povzdig svojega obrta.
Taki in slični tečaji so se že vršili pred svetovno vojno in po vojni, vendar pa ni bilo š.e pri nobenem tako I sijajne udeležbo kakor pri tem.
j Zadružni odbor Gostilničarske zadruge za mariborsko okolico na Pobrežju pri Mariboru.
Predstavništvo gospodarskih organizacij mariborske oblasti
! v katerih so zastopani za Mariborsko i skupino zveze industrijcev gosp. ing. j Dračar, Zvezo gostilničarskih zadrug j g. Andrej Oset, Zvezo trgovskih gre-j mijev g. Vilko Weixl, Splošno zvezo | obrtnih zadrug g. Franjo Bureš, je i predložilo po svojem zastopniku gosp. i Andreju Oset Njegovemu Veličanstvu | Aleksandru I. sledečo
SPOMENICO:
Kakor smo informirani, se pri-| pravlja nova upravna razdelitev naše i države in obstoja načrt znatnega znižanja sedanjega števila oblastnih samouprav.
Tak namen mora pozdravljati vsak iskreni državljan, ker sedaj obstojajo med drugimi tudi tako male oblasti, ki absolutno niso življenja zmožne. S ! povečanjem delokroga bodo oblastne j samouprave pridobile na ugledu, z odstranitvijo premalih samoupravnih edinic pa se bodo gotovo zmanjšali samoupravni izdatki.
\ načrtu je pa baje tudi združitev mariborske oblasti z ljubljansko, a zoper tako združitev imamo pomislc-ke, o katerih si dovoljujemo Vaše Veličanstvo pravočasno informirati z željo, da bi se ne izdala kaka odločba brez vsestranskega upoštevanja obstoječih prilik, ki bo vzbudila upravičeno nezadovoljstvo med prebivalstvom in bi bila končno tudi v škodo državnim in javnim interesom.
Mariborska oblast v sedanjih mejah obsega 3 večja mesta z lastnimi Matuti, 16 mestnih, 34 tržkih in 686 drugih občin, meri površinsko 745 kvadratnih kilometrov in šteje nad 630.000 prebivalcev, iz česar sledi, da je i po površini i po številu prebivalstva med srednjemočnimi oblastmi.
Oblast pa vsebuje tudi veliko število dobrih in uglednih gospodarskih organizacij, katere dokazujejo, da se gospodarstvo v tej oblasti dobro razvija. in je v organizatoričnem pogledu na visoki stopnji. Med drugimi je po*-leg mnogobrojnih kmetijskih organizacij v oblasti sedež 112 obveznih obrtnih zadrug z 12.000 člani, 42 obrtnih in trgovskih društvenih organizacij s 6000 člani, 14 trgovskih gre-mijev z nad 5000 člani, 64 pridobitnih zadrug, 145 denarnih zavodov, lastne obrtniške, gostilničarske in trgovske zadružne oz. gremijalne zveze, posebne organizacije industrijcev in še cele vrste delavskih obligatornih in prostovoljnih strokovnih organizacij. Vse te organizacije danes dobro delujejo in so se v povojni dobi posebno ugodno razvijale le pod vplivom oblastnega Velikega župana, ki je iz bližine motril potrebe gospodarskega
KARO čevlji
Iftarihor, Koroška c. (9
so priznano najboljše kvalitete.
60 vrst vseh velikosti stalno v zalogi. Na željo se izgotovijo čevlji po meri v par dneh.
življenja in na podlagi poznavanja razmer pospeševal vsak napredek v organizatoričnem pogledu in dajal celemu gospodarskemu gibanju smernice 'iz vidikov nacijonalnih in gospodarskih interesov.
Neprecenljive vrednosti za teritorij te oblasti je tujski promet, ki je bij poprej skoro nepoznan na tem ozemlju, a je danes prav dobro razvit le vsled inicijativnosti velikega županstva, katero j,e med drugim samo dalo povod za ustanovitev posebne tujsko-prometne zveze za mariborsko oblast, dobro se zavedajoč velikega gospodarskega pomena dobro organiziranega tujskega prometa. Mariborska oblast razpolaga s štiri moderno urejenimi zdravilišči (Rog. Slatina, Dobrna, Topolščica, Slatina Radenci), ki so deloma svetovnega slovesa in z večjim številom letovišč in znanih kopališč (med katerimi je posebno mesto Celje na odličnem glasu). Savinjske planine z Logarsko dolino in Pohorje sta privlačni točki ne le za vse pokrajine naše države, ampak tudi za turiste iz inozemstva. Maribor sam, ki posveča tujskemu prometu največjo pažnjo, je daleč okrog znana letovi-ščarska točka z izredno ugodnim podnebjem ob vznožju Pohorja in si je pridobil častni naslov »Jugoslo-venskega Merana«. Mirno lahko trdimo, da bi vse naštete postojanke na teritoriju mariborske oblasti bile še danes enako nepoznane, kakor so bile pred svetovno vojno, ako bi Velikega županstva v Mariboru ne bilo.
Mariborska oblast, ki je glede razvoja obrti in industrije, če izvzamemo trboveljske rudnike, najmanj na isti višiiil kakor ljubljanska oblast, katera je tudi v davčni moči ne prekaša, ima pa izven tega gospodarske posebnosti, kakršnih ljubljanska oblast sploh ne pozna ali jih vsaj nima v enaki meri. Taka posebnost za mariborsko oblast je izredno dobro razvita lesna trgovina s svojim splavarstvom, svetovno znano vinogradništvo (Slov. gorice, ljutomerske, Haloze) in hmeljarstvo v Savinjski dolini. Te panoge gospodarstva bi bile zanemarjene, ako bi mariborske oblasti ne bilo.
Kar se šolstva tiče, zavzema oblast enako odlično mesto, ker poseduje 5 gimnazij in realk, eno trgovsko akademijo, eno dvorazredno državno trgovsko šolo, 3 učiteljišča, 18 meščanskih šol, tri splošne kmetijske šole, 1 srednjo vinarsko in sadjarsko šolo, 1 rudarsko šolo, 22 kmetijskih. 36 občih obrtnih, 7 trgovskih in 2 gostilničarski nadaljevalni Solin 17' gospodinjskih in 350 osnovnih šol.
Zdravstvo razpolaga s 6 bolnicami, med njimi 1 prvega reda. 2 sanatorijema in 4 privatnimi zavodi, k temu je prišteti še razne 'dispanzerje pri javnih bolnicah v Celju in Mari-
Vrelec „Temper
uporabljajte kot namizno vodo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko kislino. Uporabljajte jo nadalje s sadnimi sokl, ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače.
Vrelec „Styna‘f
Vam z največjim uspehom zdravi želodčne Čire, kakor tudi katar želodca in čreva,
Vrelec „Donat“
je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žoičnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri glhtu in hemeroidih.
Zahtevajte
rogaško slatino
po vseh gostilnah In trgovinah v originalnih steklenicah.
boru, 3 hiralnice, dec je domove in več socijalnih ustanov. V Mariboru obstoja tudi carinarnica I. reda, ki carini ves promet celega severa.
Ti podatki dovolj utemeljujejo živ-1 jensko zmožnost mariborske oblasti. Ta oblast je pa tudi potrebna posebno iz nacijonalno-političnih vidikov. Maribor kot obmejno izredno važno mesto ob severni meji, kot križišče železniških zvez s sosednjimi republikami Avstrijo in Ogrsko, je dobil svoj narodni značaj in jugoslovansko lice le vsled ustanovitve lastnega velikega županstva, ki je dovedlo v Maribor poleg večjega števila narodnega u radništva tudi mnogo narodnih obrtnikov in trgovcev. Ako bi se onustil sedež velikega županstva in oblastnih uradov, bi Maribor v najkrajšem času postal eldorado nezanesljivih tujerodnih in iredentistično navdahnjenih elementov, proti katerim bi naci-jonalno in državno zanesljivi del prebivalstva podlegel, ker je večina kapitala še danes v rokah nenacijonal-nih ljudi, ki razpolagajo tudi z ogromnim številom internacijonalno orijen-tiranega delavstva. Da se iz Maribora ustvari polagoma močna trdnjava državne zavesti v obmejni coni, kjer je vpliv sosednih držav še precej močeu, je neobhodno potrebno, da se mariborska oblast obdrži. To velja za celo črto cd Mežiške doline do Dolnje Lendave in Kctoribe.
Prebivalstvo v mariborski oblasti, posebno ono iz Prekmurja in Medji-murja, bi se zelo vznemirjalo, ako bi prišlo v odvisnost od oddaljene Ljubljane, katero sicer spoštuje kot slovensko kulturno sredičše, k.ier pa nikdar ni našlo pravega umevanja za svoje gospodarske težnje. Med prebivalstvom bi se z mnogo večjo iskrenostjo pozdravilo razširjenje sedanjega oblastnega teritorija na varaždinski srez, ki ima z Mariborom mnogo ugodnejše prometne zveze nego Maribor z Ljubljano, ako je tako razširjenje potrebno. K mariborski oblasti bi se nadalje mogla pritegniti, sreza Brežice in Laško, ki sta se že svoje-časno le s težavo ločila od tega oblastnega teritorija in katera bi po našem mnenju z radostjo pozdravila združitev z ostalim delom mariborskega in celjskega okrožja, s katerim sta že skozi stoletja živela v gospodarski §kupnosti. Na drugi strani bi se ljubljanski oblasti mogli dodeliti deli primorsko-krajiške in karlovačke oblasti. S tem bi znatno narastli sedanji oblasti mariborska in ljubljanska, bilo bi pa tudi ustreženo načelu, da se pblastli naj ne ustanavljaj,o po plemenskih mejah in se tako pospešuje asimilacija vsega jugoslovanskega prebivalstva. Tako organizirani oblasti bi ustrezali želji nestrankarsko orijentiranega prebivalstva, bi pa tudi tvorili po številu prebivalstva in teri-torijalnem obsegu dovolj velike in gospodarsko jake samoupravne edinice, poleg tega pa bi taka razdelitev bila v interesu dobre in modre -državne uprave ob severni -državni -meji.
Na gornje momente čast nam je Vaše Veličanstvo opozoriti, kot objektivni gospodarski poznavalci razmer, v zavesti, da se vsi dobri državljani sedanje mariborske oblasti strinjajo z našo željo, -da ostane mariborska oblast ohranjena, in Vas prosimo, da blagovolite naštete razloge primerno uvaževati.
Zagotavljamo Vaše Veličanstvo tudi pri tej priliki našega najodličnejšega spoštovanja in globoke udanosti.
Maribor, skupina zveze industrijcev ing. Dračar s. r.
Zveza trgovskih gremijev Vilko Weixl s, r.
Splošna zveza obrtnih zadrug Franjo Bureš s. s.
Zveza gostilničarskih zadrug Andrej Oset s. r.
„Ljudska samopomoč".
Današnji izdaji prilagamo letake »Ljudske samopomoči za Slovenijo v Mariboru«. Ustanovo našim elanom najtopleje priporočamo. Natančnejšša pojasnila in pogoji za pristop so razvidni iz priloženega letaka, katerega naj vsakdo pazljivo prečita.
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA


Ne PRAGERSKEM
se priporoča cenj. potujočemu občinstvu za obisk- Zagotavljam točno in solidno postrežbo tako s kuhinjo kakor z dobro pijačo. Na razpolago so tudi tujske sobe.
ALOJZIJ MAJCEN
___________KOLODVORSKI REST A V R ATE R.
testno kopališče na Felberjevem otoku pri Mariboru.
Mestna občina mariborska je kupila svoječasno Felberjev otok, da bo zgradila tam mestno električno centralo. Ker se je pa posrečilo mestni občini mariborski skleniti z elektrarno »Fala« ugodno pogodbo za dobavo električnega toka našemu mestu, je občina prvotno misel o gradbi lastne električne centrale začasno opustila. Da pa ne bo ostal lep otok neeksplo-atiran, je sklenila občina graditi na spodnjem delu otoka najmodernejše kopališče z umetno čiščeno in greto vodo, ki bo dosegla do 4 stonnje večjo toploto kakor Drava.
Felberjev otok, ki je oddaljen od mesta samo 3 km in od državne ceste 300 m, je absolutno varen ured cestnim prahom in tovarniškim dimom. Vsled tega je na otoku najčistejši zrak in prijetno podnevno bivanje.
Najprikladnejša pot do kopališča je Koroška cesta do Kamnice od koder je po stranskem kolovozu do Drave še 300 m. Preko Drave na otok je mena občina ravnokar zgradila zelo močan leseni 110 m dolgi most. Kdor se bo hotel vrniti v mesto po desnem bregu Drave preko Studencev, se bo lahko prepeljal z brodom na desni breg v Studence, kjer bo imel zvezo z mestnim avtobusom, ki vozi na progi Maribor—Studenci. Ravnotako bo vozil avtobus na levem bregu Drave po Koroški cesti do Kamnice preko novega mosta do kopališča na otok.
Zgradba, v kateri bo 60 kopalnih kabin za eno osebo in 60 na vsaka za
najlepšo solnčno lego. V pogozdova-nem delu otoka bodo urejeni najlepši senčni sprehodi.
Z novim kopališčem bo pridobilo mariborsko mesto mnogo tudi na tujskem prometu. Naše kopališče bo prikladno posebno za letoviščarje iz bližnje Avstrije. Cehoslovaške in Nemčije. Škoda, da se ni že -davno poprej mislilo na izkoriščanje dosedaj mrtvega Felberjevega otoka.
S tem bodo pridobili mnogo tudi naši hoteli, gostilne in kavarne. Nekoliko bo odpadlo tudi na trgovino in obrt.
Dosedaj so Mariborčani upravičeno posečali razne vinotoče vina lastnega pridelka, ker res ni bilo v mestu ali bližnji okolici primernega mesta za nedeljsko zabavo. Z novim mestnim kopališčem na Felberjevem otoku, ki bo otvo-rjeno predvideno že letos sredi meseca julija, se bo ustvarila za vsakega Mariborčana najlepša zabava in ne bo treba posečati več vinotočev vina lastnega pridelka. Naše novo kopališče vsakomur najtopleje priporočamo.	Anton Komac.
Dopisi*
Z ozirom na zadnje čase pogosto se ponavljajoče poboje in pretepe, kojih glavni povod je prosto točenje alkoholnih pijač, posebno šmarnice tBu-schenschank), nam piše naš sotrudnik sledeče: Ker nimajo lastniki takih točilnic onih obveznosti napram oblastim, lahko točijo pijače veliko ceneje kot gostilničar, ki mora plačati razne davščine, skrbeti za red v svojem obratu in je vedno pod kontrolo raznih izvrševalnih organov. To daje
12 oseb, bo imela v sredini najmodernejše urejeno restavracijo z veliko verando, ki bo namenjena gledalcem. Kopališče bo imelo 3 bazene na prostem in sicer enega za otroke, drugega za neplavalce in tretjega za plavalce, ki bo 4 m globok z skakalnimi napravami po 2, 3, 4, 5 in 10 metrov.
Voda. ki se bo neprestano menjala, tako da bo vedno -čista, se bo na ta način umetno grela, da se bo zbirala na strehi zgradbe in bo izpostavljena pekočemu solncu ter se bo pretakala preko segrete pločevinaste strehe v bazene. Za največjo čistočo v bazenih in menjavo rabljene vode. bodo skrbeli posebni aparati.
Vsa velikanska zgradba našega najmodernejšega kopališča v državi z vsemi napravami bo stala 3,500.000 dinarjev. Gradbena dela izvršuje stavbeno podjetje Ing. Jelenec & Ing. Šlaj-mar v Mariboru.
Obširni prostor otoka obsega 120.000 kvadratnih metrov in ima
privlačnost raznim elementom, da, se poceni napijejo in ker se nahajajo te točilnice bolj na samem, sledi temu po navadi pretep in uboj. Prvič je to zguba za koncesijonirane gostilničarje. katerim odjema j o goste, drugič daje povod propadanju slovenskega življa duševno in telesno. Zadnje čase so se dogodili sledeči poboji: V Št. Janžu na Dolenjskem, Vrhloga pri Pragerskem in na Zg. Polskavi i. dr. Priporočljivo bi bilo, da bi prvič gostilničarji sami, ki se nahajajo v bližini teh točilnic, natančno poročali zadrugam o poslovanju teh točilnic, da se tako nabere obtežilni materijal, ki bi služil za to, da se te točilnice odpravijo kot socijalna poguba, ter da za-mprejjoi gostilničarske zadruge apelirati na ohlastva, ki bodo sigurno odpravile to zlo, ki bo tudi zmanjšalo kriminalne slučaje in dovedlo slovensko kmetsko ljudstvo do rednega življenja.
Alojz Majcen. Pragersko.
Gostilničarji!
Ako hočete Vaše goste zadovoljiti, uporabljajte za brizgance
Radensko mineralno vodo.
K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite
Radenski kraljev ali Radenski zdravilni vrelec,
ki mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega. Za stara vina pa porabljajte
Radenski Gizela-vrelec,
ki ne počrni nobenega vina.
Veletrgovina z vinom r
K
\G^ Maribor, Trg svobode 3.
^	Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih
in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.
f Frančiška Dopier.
Zopet je posegla neusmiljena bela žena s svojo koso v naše vrste in odrezala nit življenja naši članici go-spej Frančiški Dopier, gostilničarki in posestnici v Selnici ob Dravi, katera je po dolgotrajni mučni bolezni v 63. letu svoje starosti v petek, dne 7. junija t. 1. ob 9. uri za vedno zaspala. Vzorno članico bomo ohranili večno v spominu, prizadeti družini pa izrekamo naše globoko sožalje.
Matija Holc, zadružni načelnik. Št. 14/29.
Gor. Radgona, 20. junija 1929.
Vabilo
na ustanovni občni zbor ustanavljajoče se zadruge gostilničarjev, hotelirjev, hamrnarjev, slatinčariev in izdelovalcev šampanjca v sodnem okraju gornjeradgonskem v Gornji Radgoni,
ki se bo vršil
v četrtek, dne 4. julija 1929 ob 10. uri predpoldne v restavracijskih prostorih g. Jankota Karbam v G. Radgoni s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Pozdrav in otvoritev ustanovnega občnega zbora.
2.	Čitanje in odobritev zaninika interesentov za ustanovitev gostilničarske zadruge v Gor. Radgoni z dne 2. aprila 1928.
3.	Volitev načelnika, podnačelnika, 6 odbornikov, 3 namestnikov in 2 računskih preglednikov.
4.	proračun za 1. 1929.
5.	Slučajnosti.
Gospodje tovariši! Naša zgradba, ki Smo jo pričeli zidati lansko leto, je sedaj dozidana in spravljena pod streho. Ostane nam le še olepšava na znotraj in na zunaj ter postavitev pohištva na pravo mesto. Do sedaj smo delali na zgradbi samo mi iz pripravljalnega odbora. Od sedaj naprej pa je treba, da prime za delo vsakdo izmed vas, da bomo mogli čimprej zaznamovati uspehe.
Treba bo izvoliti iz sredine vseh nas najboljšega izmed najboljših kot zadružnega načelnika in voditelja vsega gostilničarstva gornjeradgonskega sodnega okraja. Treba bo voliti tudi podnačelnika, ki bo v vsakem oziru sposoben nadomestovati načelnika. Nič manj važna ne bo izvolitev odbornikov in računskih preglednikov, ki morajo biti ravnotako v vsakem oziru zmožni zastopati uspešno inte-
SAMOPRODAJA
j najboljšega pisalnega stroja
IVAH LEGAT
Specijalist
j	za pisarniške stroje
i Mapibor, Vetrinjska ul. 30 Telefon interurb. 434
rese vseh ostalih tovarišev in tovarišic.
Opirajoč se na ravnokar obrazloženo, prosim vse povabljene gospe in gospode tovariše, da se ustanovnega občnega zbora naše zadruge brezpogojno vsi do zadnjega pravočasno udeležite. Nihče naj ne misli, da se bo lahko brez njega tudi opravilo. To ni res. Vsak izmed nas je dandanes tako močno obremenjen z raznimi dajatvami, da mu ne more biti vseeno, kako in kdo upravlja našo šele komaj ustanovljeno zadrugo.
V pričakovanju, da bom imel čast pozdraviti ua ustanovnem občnem zboru naše organizacije prav vse gostilničarje, hotelirje, kavarnarje, sla-tinčarje in izdelovalce šampanjca iz celega sodnega okraja gornjeradgonskega, vas pozdravljam s tovariškim pozdravom
Za pripravljalni odbor ustanavljajoče ss zadruge gostilničarjev itd. v Gornji Radgoni
Predsednik: JANKO KARBAŠ l. r.
Velika zaloga kuhinjske posode.
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules« iz tovarne Sphinx. la. aluminijevo in litoželezno postekle-no posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehtnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeze ravne, okrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, test oin salato. Vedri-ce, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Phobus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in pe-rilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umivalne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vicerl, Maribor, Glavni trg št. 5.
Mehanična delavnica
Rudolf Moi/sek
Pabrežje iss»i Mariboru
Izdeluje dvokolesa in izvršuje mehanična dela. Sprejme tudi vsa v stroko spadajoča popravila po najnižji cem.
Kolodvorska restavracija Dol. Lendava
RiML POM, resrasmler
se priporoča cenjenemu občinstvu in tovarišem za obilen obisk.
Marija Hvalec
mesarija in gostilna s prenočišči
Rogaška Slatina
se priporoča cenjenemu občinstvu.
PREVZEM GOSTILNE.
„VESELI D0Mu
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela gostilno
Bff2L££IBOR, Vojctisraisicau ulica, šte’s*'. 5.
Potrudila se bom vedno postreči cenj. goste z najboljšimi ljutomerskimi vini lastnega pridelka po najnižji ceni, kakor tudi z izvrstnimi toplimi in mrzlimi jedili. — Priporoča se najtopleje
ILlojzija. IVI a la ra i č.
ELITE KLUB vRogaški Slatini
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem
prevzel
restavracijo, kavarno in bar
ELITE KLUBA
v Rogaški Slatini.
Otvoritev 15. junija 1929.
Dunajska in dijetetična kuhinja. Prvovrstna tu- in inozemska vina. — Strokovna postrežba pod osebnim vodstvom. .	.	. ...
Jossp majdic
restavrater Elite kluba v Rog. Slatini in Grajske kleti v Mariboru.
Otvoritev špecerijske trgovine.
Podpisani si dovoljujem cenj. občinstvu in gostiiničarjem najvljudneje naznaniti, da sem ctvoril
v SAariboru, ^efrinjska 6
špecerijsko trgovino.
Pizadeval si bom, postreči svoje cenj. odjemalce z najboljšim blagom po naj-
mžjih cena,,. Hernet, Maribor.
^T* Oglašujte!
Prešernova klet
v Mariboru, Gosposka ul. 26
se priporoča cenjenim tovarišem in občinstvu za obilen poset.
Lojze Lisjak
gostilničar.

Delva
se dobi v vsakovrstnih barvah pri
j. TRPIN, MARIBOR
GSavni trg 67.
Hotel „EVROPA”
Rogaška Slatina
40 moderno opremljenih sob z elektr. razsvetljavo. V poslopju moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd.
Z velespoštovanjem P. LOSChnig.
Prvovrstni sladoled in kanditi
v vsaki množini se dobe po najnižji ceni pri
Mote Tomovič
Maribor, Mlinsko ulico štev. 8
Se priporoča cenjenim hotelirjem, kavarnarjem, restavraterjem itd.

Prijateljem, znancem in cenjenemu občinstvu priporočam svojo gostilno
jVetrinjsfii dvor(
ki je vsem že dobro poznana. Priporočam se za obilen obisk
Hinko Košič, Maribor
Vetrinjska ulica 24
Hotel „KROHiT
Dolnja EendaVs
Ludvik Vukan, hotelir
se priporoča cenjenemu občinstvu in tovarišem za obilen obisk.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem
se preselil s svojo
sodarsko delavnico iz Ruš v Maribor, Meljska cesta 10
ter se priporočam za vsa sodarska in kletarska dela kakor tudi popravila.
Josip Ramšak
sodarski mojster.
tovorna 3os. Benko
IVIur>ska, Sobota,
ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Zahtevajte cenike!
Garantirano la. blago! Skrajno znižane cene!
^PREVZEM RESTAVRACIJE.
Cenjenemu občinstvu vljudno 4 illliioffl 1000 naznanjam, da bom prevzela s !• JUlljCIil ISrfc«# znano
restavracijo Klajnšek
v Mariboru; Vojašniška ulica št. 10.
Priznano dobra kuhinja in najboljša domača vina. Za obilen obisk se priporočam ter beležim z odličnim spoštovanjem Antonija Zolcaly, gostilničarka.
PODRAVSKA TISKARNA
d. z o. z.
(preje „Ažbe")
MARIBOR, GREGORČIČEVA ULICA štev. 6
pri drž. realki — Telefon št. 2038
Tiskarna izvršuje, kakor dosedaj tudi naprej, vsa merkantilna dela od najcenejše in najenostavnejše do najfinejše tiskovine po zmernih cenah, kakor n. pr. trgovske račune, pisma, kuverte, posetnice, razna vabila, bloke vseh vrst, brošure, letake, lepake, bodisi v eni ali več barvah ter preskrbuje prevedbe v razne jezike itd. — Specijaliteta je: Barvotisk, reklamni osnutki, sv. podobice, eno- in večbarvne razglednice, reprodukcija slik, krajevne razglednice, diplome A /a minute dela. — Informator v reklami: V vseh reklamnih zadevah Vam je tiskarna vedno z največjo pozornostjo na uslugo. V sedanjih časih je najuspešnejša osebna reklama, kajti prezaposlen trgovec nikakor nima časa iskati po listih med številnimi inserati ono, kar potrebuje ter mu je treba nuditi svoj izdelek direktno potom okusne, vabljive in primerne reklame.
™ 'PAVLA TRAUN
M© GA VIC S MARIE OR, ALESiS^MOROVA 19
MODNO BLAGO
IN
PLETENINE
Pozor {gostilničarji!
LOŽNICA PRI ŽALCU
najstarejše podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic	S pfist-
ntm sil.-dkorjerst vUtiftcno,
se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem.
POSTREŽBA TOČNA!	CENE SOLIDNE!
P^spfišajie s © o izborni kakovosti
I K H tvrdke
P. iattavič 2 Soup,, Selji
ICSetis PRED GROFIJO ŠT, 1 (poprej Palosove kleL) P s sit	SLOMŠKOV TRG ST. 4 (pri farni cerkvi)
Restavracija in kavarna
„Zdrairiliški dom
Rosaška Slatina
se priporoča cenjenim gostom.

g'
Vekoslav Dolničar,
restavrafer Iceivamar
....^ aBMW[sa*«zKraaKa6s«ggg»at e
»»»«««»»3yilaaa^ss^Ki iss^s
PlwOW^«‘*1111	žgarjjapsrsa
Jssip T s © ii © I i gl
Maribor^ tslefsn 3S5
Restavracija
w HarS:lseraif Hladni trg št^ws 8
v hiš« pivovas*.«® JOSIP TSOHEL-GI so priporoča
cenjenim tovarišicam, tovariše n in občinstvu za obilen poset.
Hiar-ija Zaklatij restavraterka
Bsicif iti mareiis plw©
HOT E L Me rhdl
UeTOMEB
priporoča cen j. občinstvu moderno opremljene sobe, izvrstno kuhinjo ter zajamčeno pristna vina po nizkih cenah.
Hotel	„SvicariSa*3
FRAMI© ©E©M
^©gai&a Slatina
^ i	Novo, moderno urejen hotel v sredini zdravilišča s 30
sobami. V hiši dijetetična restavracija in kuhinja. — Priporoča se
FRANJO OZOA1, hotel Švicarija, Rogaška Slatina.
...-u r ■ v-	•> v'-. .. '<:?s.sž-/!Fs% t. ■*&% .
Otiforiteif ffostilii® l
1
I
H
a
barve, emajle, mizni klej, kit, lake, mastda, čopiče in zajamčeno čisti frnež najboljše vrste nudi tovarna
MEDIĆ « ZH MK L
d. a ©« x.
podraižsiiua lil Uli IB ® il j Glavni trg sl. 20» Centrala: UUBliaSA.	Tovarna MEDVODE,
Cenjenim gg. G O ST I L N 1 Č A R J E M priporoča svojo bogato zalogo
sfeklBnlc	liFoIniHou
pinsklh Ul	Bledic
irskom Zci mm	m porselonosto	posodo
jedilno orodje iz alpaka in aluminija ter vsa v stroko spadajoče predmete za hotele in restavracije tvrdka
m. RAUOH, CELJE
PREŠERNOVA ULICA ŠT. 4

Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila dne 2. junija 1929 v lastni hiši, Cvetlična ulica 11
fgcssfiln® (prej .gostilna Mlsleta v Mariboru)
Točila bova prvovrstna domača vina. Z gorkimi in mrzhmt jedili lahko cenj. goste vedno p o streževa. Abonenti se sprejemajo na dobro domačo hrano. Za obilen ob:sk prosiva
Iva*? in Josijitna K«sa.
Steklarna
b

-p, %i #%®	MARIBOR
V ^ Koroška e, 10 m Slo¥e^ska ul. 10
Vaiilia zaloga raznovrstnega stakla in psrcelana. Giavna zaioga REX-stek!enic, prizran: najboliših za vkuhavanje sadja. Za gostilničarje najnižje izjemno cena in blago prvaurstna!
Mursko kopališče v Dokležovju-
JOSIP TURK, gostilničar m MURSKI SOBOTI
je izrabil lepo peščeno lego MURE pri
železniškem mostu v Ookležovjah te, u ^
kopamo sezijo IcopaMšlccs restavracijo.
za tcopafiSke goste, ki jim nudi vedno topla in mrzla jedila, izvrstna vina in »Union« pivo Na razpolago so tudi kopalne-kabine. Tik kopališča se nahaja železniško postajališče pri čuvajnici na Muri. Kopališče Dokiežovje je jako ugodno za izletnike iz cele mariborske oblasti. Peščena tla Alure in obale ter solnčna lega nudijo otrokom najlepša igrišča, odraslim
pa ležalno solnčno kuro.
aiop dalmatinsli lin
v MartSioria, VolašniiKa ulica 6, se Je preselila ma
pr* Rotovški trg štev- ®.
Cenjenim tovarišem se priporoča	fOSlp POVOdl4lli
gostilničar in vinski trgovec.
^RESEI^ITEV TRGOVINE.
Svojim c. odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo se preselili s papirnico
tvrdke Marija Nowak iz GL9UHEGA T8GB ši. 14 v lastno hišo GOSPOSKA ULICA štev. 9
kjer združimo papirnico s tamkajšnjo novo reno-	&IASIIgf(
virano trgovino in jo vodimo dalje pod firmo a L LIH J ilUVIinH« Potrudili se bomo, da z dobro urejeno zalogo Jn najsolidnejšimi cenami zadovoljimo c. odjemalce in prosimo, da nam jgpjjbr in lAsriga NflUJak
dosedanje zaupanje izkažejo tudi naprej. * Cii,,) lil i 1(31 IJU S4U WUl«
jV£ Et, x* i to o s ^josposlis- ulIcSi aLev.
JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19
tovarna za izdelovanje dezertnlh vin In sirupov.
Ha drobno!	Vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah.	No debelo!
P@liištwiip
pesie§j@iisti%
preproge^
liftulejp
poSiššfvene predmete
za gostilničarje in zasešnike ima po zalo nizkih cenah
Kar! Preis
KSapibas«, Gsaspasle^! 2H.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Modna trgovina
Mnt©ii P^š
Maribor, Slovenska ul. 4.
Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D M. C. preo-meti za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija.
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Str»QS> saišdne cone !
Ja.iš
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah.
Na drobno!	Na debelo!
Uf|E
^ LATO	SREIgU©
Ant. Lečislli
Ccli^» Glavni trg št. ^
fiUPUIE STAHO
ZLATO SREBRO
ponmiž In namizni priboi1
ZALOGA IH RAZPOŠILJflLNiCA ZA JUGOSLAVIJO
SREto POOSORHiK
MARIBOR, MAlSTROlfA 3
Priporočata se
izdelovanje
sodavice in pokalice
Gaberje pri Celju.
čuk
pg» J-
ZMM^Z
ampanjec
Bouvier Demi seo (be!a glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Reservće (rdeča glavica).
filetaffsžvčrt Gornga S|a«lg©iia.
Zastopstvo za Slovenijo:
Kerne in Favai, Ljubljana.
'ir i m m,
v stelclertlCfiili
Jvrciice
V 01 a p o s e s 1V © vlBiograS »v
©LOTER BOy¥IEB
- - * - Gorsi|a Radgcna « . « «
Vrste letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
Csnik
gra tis
in franko.
mm
delikatesna trgovina
m zajiilrkG¥a!nka
»isksgndrova
i N H IA N-motocsrlilt
(Prospekt in cenik na zahtevo)
BT EYER- auto
(in Kugellager)
Cssirol ml
Romani Pelikan. Maribor
Kralja Petra irg štev. 9. — Telefon 458.
Cenj. občinstvu in gg. gostilničarjem priporočam svojo
pekarno
v Msrlliorit, VolaitaišSsa tillca to. Frassc filajnšels.
pekovski mojster in gostilničar.

EleMfotebiillDB podjetje
Fi*aw Sage s
IBlaiiHifter
se priporoča za inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica.
PR E S» AR AT ER
MARIBOR, Fraiilspsiises 1
Ptiči, sesalci itd. se naravno, izvrstno in trajno preparirajo. Rogovi vseh vrst in trofeje se montirajo na zrez-Ijane ali pa zaporne table. Prevzamem vsakovrstne kožuhe v belo ustrojenje. Kupujem rogove od jelenov, srn, divjih koz itd. Ravno tako kupujem ustreljene lisice, kune, veverice in ptice.
m
m
i
te:
a


Cm
i
#§b
m
BREZALKOHOLNE PIJAČE:
brez saharina, brez esenca, brez ekstraktov, iz svežega sadja in iz grozdoib jagod,
MALINOVEC vpliva pomirjevalno na srce,
BEZGOVEC irr,a odvajalno moč, čisti kri, pljuča in ledv ce, BORO VNIČ AR zapira, zdravi želodčne in črevesne bolezni, GROZDNI SOK nadomešča grozdje,
RIBEZOV SOK je bogat na citronovi kislini,
VIŠNJEV SOK. prijetno diši, je prav dober,
JABOLČNI SOK hrani jabolka v steklenici vse leto, JAGODNI SOK je prijeten po duhu in okusu, ČRESNJEV SOK nadomešča črešnje v vsakem letnem času OSTROŽNI ali ROBlDNlČNi SOK gasi žejo in je zdravilen, \! zalogi so fudl BP-USMICE (kompot, in HSRHSICDE h marelic, jagad, tnalir, kutin in nsašgnc,
MARIBOR, TRUBARJEVA ULICA 9
ss®®®®
Veletrgovina z železnino
vmm
fflaFiSB?, SletaillTO E, SE, I
Priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode, navadno emajlirano, »IDEAL« kakor tudi »SPHINX« ter vse druge za gostilničarje in hotelirje potrebne predmete.
Li!tt®ifi©F®l5.a vina
I!
v sodih in steklenicah različnih letnihov iz lastnih vinogradov najboljših ljutomerskih vrhov, kakor: Železne dveri, Gresovčak, Slamnjak, Jeruzalem, Kamenščak in vila Ljutomer nudi
Prič Zemljič, vinogradsko veleposestvo
v Eefotosr&eru, Sloventjou
ites
mm i'
s®
i j Cene zmerne !
: ^ i Postrežba točna!
mj
Cenj. ob instvu in mojim odjem leem vljudno priporočam svojo
strugarsko delavnico.
Z veiespoštovanjem
Matevž Stauber, strugar,
MARIBOR, Cvetlična ulica št. 9.
		
	Elelx4i3?OMa<aIx£*,tiiciaa ctelEersnnica, i** C	>	
	IVJiAFEIBOK, Popravila vsake vrste	o dl rsi 1^. o v tr»gr 3. električnih strojev in aparatov.
		,Tli IUM	:y.v .	"	"	1	1111	■■■
CIRIL KAMPL, sodavičar
MARIBOR, Kettejeva ulica 1
se vljudno priporoča p. n. gostilničarjem.
SMaiimov hruli je zdrav in ohusen.
Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni
Ugodni plačilni pogoji,
Osrednja
štajerska vinarska zadruga r. z. z 0. z.
w	meljska ©esta 10
nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako Ijutomercana,. haiožana ____in Pekrčana po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.
pne domače kekse
I in prepečenec priporoča
Parna pekama
JOSIP ČEBOKLI, Maribor, Glavni trg 9,
Najboljša
ljutomerska vina
proda po najnižji ceni
anton Slik
Gornja Radgona.
svoji k stojim i Gostilničarji in kavarnarji, pozor! svoji k svojimi
namizno in sortirano vino
iz vseli vinocf3?a«SiiiIi l*:x»»jev
Franjo Cajnko
veletrgovina z vinom v SLOVENJGRADCtl.
Lastni vinogradi. Razna odlikovanja. Vzorno kletarstvo.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst.
Viško črno dalmatinsko vino za zdravila.
Zajamčena solidna in točna postrežbe. — Ceniki na razpolag*?. Zelo ugodni plačilni pogoji.
jomm
SHr
Pristen sladkan malinov sok
nudi
po najnižji ceni
Adalbert Gusel
veležganjarna
Maribor
: T K S UJfl P Ii s
Kemična čistilnica in parna barvarna
PAVEL HEDOG, MARIBOR
Sprejemališče:	Gosposka ulica 33
Delavnica:	Razlagova ulica 22
Telefon 280	Telefon 280
njprna in veletrgovina s papirjem
Goričar&Leskovšek,Celje
Kralja Petra cesta štev. 7
priporoča:
Papirnate servijete, 1000 kom. za Din 40 -, 60--, 80- in 120'-- nadalje za veselice in prireditve papirnate krožnike, lampijone, bloke za vstopnice, razni barvani papir, knjige za tujce. Pavšlnik za gostilne. Cenike jedi in pijač.
d
za izdelovanje brezalkoholnih pijač
r. i. z o. i
Tovarna:	Pisarna:
Volkmajerjeva ul. 3 priporoča Koroška cesta 26
cenjenim gostilničarjem svoje proizvode kakor sifon in pokalice v
najboljši kakovosti.
St£s,l£is% aastloga KiBidenslisa	vode
LjuUlana^Laško^lnMarl^or
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni težak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu,
in „Hock" vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »Union«, Ljubljano, Lašho in Maribor.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Vsi v Celju