NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. avgusta 1909. C. Kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 16.648 Vsebina s Opozoritev. Stanje avstrijskega zadružništva koncem 1. 1908. Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. Gnojenje travnikov. Našim živinorejcem. Gospodarske črtice z Danskega, osobito razvoj njenega mlekarstva. Gospodarsko stanje na kvarnerskim otocima. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Opozoritev. Tiste kranjske hranilnice in posojilnice, ki še dosedaj niso plačale rentnega davka (t. j. Vj^jo davka od kapitalizovanih in izplačanih obre-stij hranilnih vlog), opozarjamo, da Zveza ne bo za nje plačala tega davka. Kakor smo že ponovno izjavili, plačala bo Zveza za svoje kranjske članice le neposredne pristojbine, ne pa tudi rentnega davka. P. n. članice naj torej same in brez odloga poravnajo rentni davek za 1. 1908, da ne bodo imele sitnostij z davčnimi oblastmi. Stanje avstrijskega zadružništva koncem I. 1908. C. kr. statistična osrednja komisija na bunaju je ravnokar izdala poročilo o stanju avstrijskega zadružništva. Iz tega poročila navajamo sledeče najvažnejše podatke. Vseli zadrug je bilo koncem lanskega leta v Avstriji 13.754, ki so bile vpisane v zadružni register. Poleg tega je bilo 94 ne-registrovanib zadrug. Po deželah in po svojem delokrogu se porazdele vpisane zadruge sledne® J (Posojilnice) Celokup štev. regist. zadrug po Schultze --Delitschu po Rajfajznu Skupaj Konsumna društva Kmetijske zadruge Nižja Avstrija Dunaj .... 280 129 — 129 15 2 brez Dunaja . . 1.039 85 540 625 60 321 Gornja Avstrija . 347 14 241 255 25 41 Salcburško . . . 71 3 47 50 7 8 Štajersko . . . 763 113 386 499 43 163 Koroško .... 250 36 159 195 12 25 Kranjsko . . . 365 24 189 213 15 111 Trst z okolico . . 85 27 2 29 23 10 Gorica in Gradiška 191 10 92 102 16 62 Istra 223 20 92 112 31 71 Tirolsko .... 871 22 436 458 26 333 Vorarberško . . 187 6 74 80 52 46 Češko .... 3 588 561 1.892 2 453 321 510 Moravsko . . . 1.911 443 720 1.163 266 361 Šlezija .... 451 51 256 307 88 33 Galicija .... 2.276 1.009 883 1.892 41 167 Bukovina . . . 594 96 392 488 46 42 Dalmacija . . . 262 31 174 205 20 24 Skupaj . . 13 754 2.680 6.575 9.255 1.107 2-330 Premembe 1. 1908: Prirastlo . . . 1.457 223 583 806 139 323 Odpadlo .... 223 35 2 37 33 97 Stanje kon. 1. 1907 12.520 2.492 5.994 8.486 1.001 2.104 — 262 0) Zadružne zveze P rP etf g S) “ Ss •S g 5 g <1> S « -3 N C/3 O g Cti P* 1 o Nižja Avstrija Dunaj 10G 18 10 4 6 10 bez Dunaja . . 17 15 1 — — — Gornja Avstrija . 25 1 — 2 — 2 Salcburško . . . 5 — 1 1 — 1 Štajersko . . . 48 8 2 3 1 4 Koroško .... 15 3 — 2 — 2 Kranjsko . . . 18 5 3 5 — 5 Trst z okolico . . 21 — 2 — — — Gorica in Gradiška 9 2 — 3 — 3 Istra 6 2 1 1 — 1 Tirolsko .... 49 5 — 7 2 9 Voralberško . . 9 — — 2 — 2 Češko .... 241 50 13 4 4 8 Moravsko . . . 91 27 3 8 — 8 Šlezija .... 17 6 — 3 — 3 Galicija .... 132 35 9 5 4 9 Bukovina . . . 16 2 — 3 1 4 Dalmacija . . . 12 1 — 1 1 2 Skupaj . . 837 180 45 54 19 73 Premembe 1. 1908: Prirastlo . . . 130 48 11 4 — 4 Odpadlo .... 45 9 2 1 — 1 Stanje kon. 1. 1907 752 141 36 51 19 70 Tem statističnim podatkom dodaja nekaj opazk dr. Tomasehek v boljše umnevanje navedenili številk. Zadružno gibanje, ki je v Avstriji dobilo v zakonu z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, svojo pravno podlago, je v početku napredovalo le počasi. Skoraj 10 let po ustanovitvi prvih zadrug, namreč 1. 1882 je bilo vseh zadrug 1248, izmed katerih je pretežni del (1.015) odpadel na posojilnice. L. 1802 je število zadrug narastlo na 2.339, čez pet let (1. 1897) jih je bilo 4.977. Od tega leta se je povprečno na leto ustanovilo 800 — 900 novih zadrug, predlanskim pa 1.199 in lansko leto celo 1.457. Razdruževale so se zadruge v prvih dobah prav malo; 1. 1899 se jih je razdružilo 85, najvišje število do tedaj. Od tu naprej pa se jih je vsako leto izbrisalo mnogo nad sto in še je ostala po imenu marsikatera zadruga, ki ni imela v sebi življenske moči. Se le revizijski zakon iz 1. 1903 je temeljitejše odpravil nezmožne zadruge. Se istega leta je bilo izbrisanih 302 zadrug (t. j. 3’3°/0 vseh obstoječih), 1. 1904: 238, 1. 1905: 318 zadrug; potem se je število izbrisov znižalo na 235, 255 in 1. 1908 na 223, t. j. na T7 °/0. Med zadrugami so najbolj zastopane posojilnice, med temi pa rajfajznovke. Do 1. 1885 nahajamo v Avstriji samo posojilnice Schnitze — Delitschevega ustroja, in sicer jih je bilo takrat 1.133. L. 1886 sta bili ustanovljeni prvi dve rajfajznovki, ki so se pa v kratkem tako razmnožile, da jih je bilo po 12 letih (1. 1898) že 2.055 in so s tem nadkrile posojilnice drugega sistema, katerih je bilo takrat 1890. Rajfajznovke se še vedno snujejo v čimdalje večjem številu: 1. 1908 se jih je na novo ustanovilo 583, posojilnic drugega ustroja pa le 212. Značilno je tudi to, da se je od rajfajznovk razdružilo lani le dvoje, od šulcejevk pa 25. Živahno se ustanavljajo v novejšem času tudi konzumna društva, dasi je med njimi mnogo takih, ki se bodo težko obdržala, kar je razvidno zlasti iz tega, da se jih je lansko leto primeroma mnogo razpustilo (d'b0/,,). Posebno v veliki meri se snujejo kmetijske zadruge, t. j. kmetijske nakupovalne in prodajalne zadruge, skladiščne, delovne in produktivne zadruge kakor tudi zadruge za rejo in vnov-čevanje domačih živalij. Tudi obrtniške zadruge, kakor n. pr. sirovinska, delovna, skladiščna društva in produktivne zadruge, se množe vedno bolj, na drugi strani se pa’ opaža, da se močno razdružujejo (6 °/0). Najbolj pa so po svojem številu napredovale stavbinske zadruge, ki so se pomnožile za celih 34 °/0 napram prejšnjemu letu. Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. 3. Mlekarske zadruge. Mlekarske zadruge so velikega gospodarskega in tehničnega pomena. Ljudem se prihrani prostor, stroji, delo in čas, dalje se surovine tehnično izrabijo, izdeluje se enakomerna kvaliteta, in se s tem dosežejo boljši izdelki. S tem se seveda tudi živinoreja pospešuje. a) Prihranitev prostora, pripomočkov ter dela in časa. Ako se je 50—100 kmetov združilo in napravi mlekarno, je jasno, da si prihranijo mnogo stroškov za prostor, mlekarsko orodje, kurjavo in druge mlekarske potrebščine, zlasti pa mnogo časa in dela. Ako ima kdo 10 krav in hoče izdelovati maslo, potrebuje ravno eno delavsko moč. ('e pa pristopi k mlekarni, potem ne potrebuje te moči in si tako prihrani precej stroškov. b) Najboljša izraba surovine. Ko so preje po starem načinu izdelovali maslo, je v mleku, ki je imelo povprečno 3—4°/0 tolšče, ostalo 1 °/0 tolšče. Moderna centrifuga posname zelo čisto, tako da komaj ostane */20 °/o tolšče. Po starem načinu se je rabilo 15 — 20 litrov mleka za funt masla, sedaj se rabi v mlekarni le 13 do 14 litrov. c) Boljša kakovost masla. V mlekarnah se izdelava boljša in enakomerna kakovost masla. Na razpolago so razni pripomočki, pazi se na zračenje, snago, hlajenje in shranjenje. Seveda je uspeh tem večji, čimbolj je mlekar in vodstvo vestno in strokovno izobraženo Vseh teh stvari posamezni kmet nima. Zato pa je kmetovo maslo veliko slabše kakor je maslo, ki se izdela v mlekarnah. Seveda je zato tudi cena kmečkemu maslu veliko nižja, tako je na primer bila cena v Magdenburgu dne 4. julija 1907: 1. maslo iz mlekarne 110 M za stot, n. „ „ „ 106-110 „ „ „ maslo od kmetov 80—95 M za stot. d) Boljša prodaja: Kupčija z maslom se je lepo razvila. Preje so razni prekupci hodili po hišah ter maslo po zelo nizki ceni skupovali od kmetov, ali pa je kmet ali kmetica vsak teden šla v bližnje mesto, da je tam na trgu prodala maslo. Bilo je potemtakem veliko stroškov, a malo kupčije. Vsi ti stroški: zguba časa, pot, sitnosti na trgu odpadejo, ako se oddaja mleko v mlekarno. Kmet, ki je ud mlekarske zadruge, nima druge sitnosti, kakor da vsak dan pripelje mleko v mlekarno in da pride koncem meseca po denar za mleko. Mlekarna izdela lahko mnogo dobrega blaga (masla, sira), da napravi večjim trgovinam v mestih večjo ponudbo. Da so izdelki dobri in da se lahko razpečajo, je treba strokovnega vodstva. e) Pospeševanje živinoreje. Ker dobiva kmet prav lepe novce za mleko, zato gleda na to, da ima dobre krave molznice. Lepi dohodki od mleka na vsak način pospešujejo živinorejo. Kmet pazi na to, da pridela čim več krme, da živino pravilno krmi, da ima čim več dobrih krav, da je mleko zdravo, in tolsto. Zlasti plačevanje mleka po tolšči sili kmeta na to, da oddaja v mlekarno zdravo, naravno in čimbolj tolsto mleko. To pospešujejo tudi kontrolna društva za mlečno živino, katerih namen je pridobivati dobrih krav molznic. Mnogi kmetje so že podvojili ali celo potrojili število krav. Vsak kmet pridrži teleta, ki so sposobna za rejo, doma in jih ne proda. Zelo je tudi poskočila vrednost živine. Junice (po 2 leti stare) so preje stale 90 100 M, sedaj stanejo po 200—250 M. Mlekarstvo ne vpliva samo na živinorejo, ampak sploh na poljedeljstvo. Ker ima kmet več živine ima tudi več gnoja in zato zamore boljše gnojiti. Ker dobiva za mleko gotove in redne dohodke, zato si lahko nabavi več umetnih gnojil in pridela potem tudi vsled skrbnega gnojenja več žita. f) Povzetek vseh uspehov. Uspehi mlekarskih zadrug so različni in precejšnji. Cena maslu je poskočila, tudi — 264 način izdelovanja masla je boljši. Po starem se je porabilo IT1/» litrov za funt masla, torej se je dobilo 1 funt masla ä O90 M . . . = 0‘68 M 17 l posnetega mleka ü 4 pf. = 0 90 „ 1-58 M Torej se je dobilo za 1 liter mleka 8.9 pf. Nasprotno pa se v mlekarnah izdela iz 13 xj,i litrov mleka 1 funt masla a 1T5 M . . . = 1’15 M 13 l posnetega mleka a 3 pf. = 0'39 „ 1-54 M Torej se dobi za 1 č mleka ll-9 pf. Potemtakem se po novem načinu dobi za 1 liter mleka 3 pf. več, kakor preje. Razun tega se prihranijo stroški, kakor: delo, prostori, materijalije, pot v mesto itd. A ko se računa le 3 pf. pri vsakem litru mleka, tedaj dobi kmet, ki odda na leto v mlekarno 10 do 11.000 litrov, 300 do 330 M več, kakor preje. To je že precej lepa svotica. Ker se zadružnim potom v Nemčiji predela S'ß milijard litrov, tedaj dobe kmetje nad 100 milijonov M več, kakor če bi po starem načinu izdelovali maslo. Napačno misli, kdor trdi, da bi bili isti uspehi, ako bi bile mlekarne v privatnih rokah. Privatni lastniki bi gledali le na to, da bi dobiček v lasten žep vtaknili, dočim se pri zadružnih mlekarnah gre za občni blagor in pripada ves dobiček le zadružnikom. Znano je, da so privatni lastniki mlekarn pregovorili kmete, da so se jim zavezali oddajati mleko kar za več let, 10 do 15 let ali za celo življenje po relativno nizki ceni. Tako n. pr. poroča Rhön, daje neka frankfurtarska mlekarska tvrdka v začetku 1. 1906 pregovorila male kmete da, ji bodo 15 let oddajali mleko po 9 pf. liter. Privatni lastniki kmeta torej le izrabljajo, za kmeta je rešitev le v zadružništvu. g) Zadružna prodaja svežega mleka. Prodaja svežega mleka se vrši v čedalje večjem obsegu. Seveda se sveže mleko veliko dražje plača, kakor pa če se predelava v maslo ali sir. Zadruge, ki se pečajo s prodajo svežega mleka, so gotovo velikega pomena; skrbe za to, da se mleko očisti, pravilno hladi in hrani in odda kot dobro in zdravo mleko. Vendar se imajo te zadruge bojevati s hudimi nasprotniki, t. j. z raznimi mlekarskimi trgovci in konsumenti. Kljubu nasprotovanju bodo zadruge počasi osvojile tudi to kupčijo. Kajti zadruge 'lažje ustrežejo vsem higieničnim zahtevam, kakor pa privatni mlekarski trgovci. Gnojenje travnikov. Gnojenje travnikov je pri nas še zelo na slabem. Marsikje so sicer gnojili, toda večino s samo Tomasovo žlindro. Ta je sicer dobra, a sama ne zadostuje. Ta sprevidimo iz sledečega: Ob srednji letini vzamemo zemlji s senom in otavo za 26 kg fosforne kisline in 96 kg kalija na 1 ha, tedaj trikrat toliko kalija kot fosforne kisline. Zato je treba vračati travnikom tudi kalija v obliki kajnita ali kalijeve soli; drugače naše gnojenje ne more imeti popolnega uspeha. Časih Tomaževa žlindra nima sploh nobenega učinka, ako gnojimo samo ž njo. Zato dobro pomnimo: v Ce že gnojimo travnik, gnojimo vselej s fosforno kislino in kalijem. Par pojasnil k umetnim gnojilom! a) Kaj n it. Kalij dovajamo zemlji navadno v obliki kajnita, 500 do 700 kg na 1 ha. Kalijeva sol se jemlje le za strme lege, po 150 do 200 kg na 1 ha. Kajnit je zrnata sol, bela, rumenkasta, rdečkasta ali temnosiva; je ostrega, slanega okusa, se sprime rada v kepe, če pa denemo zdrobljene šote vmes, ostane rahla. Navadno ima \21j2 odstotkov kalija v sebi. Poleg kalija se nahaja v kajnitu tudi nekoliko klorovega magnezija, malo kuhinjske soli i. t. d. Priporoča se kajnit posebno za lahko in srednje zvezno (težko) zemljo. Trositi ga je jeseni ali po zimi, po travnikih tudi spomladi, ne pa na njivah, ker kislina lahko škoduje kalečemu semenu. Kalijeva sol se prideluje v tovarnah iz surovih kalijevih soli, posebno iz karnalita; je drobno zrnata, siva ali rdečkasta ter ima v sebi 40°/o kalija. Ker ima 3‘/3 krat več kalija v sebi nego kajnit, zato je treba le tretjino te soli, da damo zemlji enako veliko kalija. Za planinske strme pašnike se priporoča vsled manjših voznih troškov. Potresa se lahko še kratko pred setvijo na njive in tudi po vrhu zelene setve. b) Fosforna kislina. Za to seje obnesla še najbolje Tomaževa žlindra, ki jo trosimo na 1 ha po 400 do 600 kg. Posebno dobra je za lahko in barsko zemljo. Na boljši zemlji in pri spomladanskem gnojenju pa se z dobrim uspehom priporoča mesto Tomaževe žlindre superfosfat, ki ga devamo 400 do 500 kg na ha. Zaležejo ta gnojila za dve do tri leta. Kdor hoče gnojiti s hlevskim gnojem, pa ga izpopolniti z umetnim gnojem, naj vzame še 300 kg kajnita in 350 kg Tomaževe žlindre ali 250 kg superfosfata na ha. Tomaževa žlindra se dobiva pri čiščenji železa od fosfora. V njej je 11 do 23°/o v citronovi kislini raztopne fosforne kisline, zraven pa še 38 do 60°/o apna. Samo tista fosforna kislina ima vrednost za nas, ki je raztopna v citronovi kislini in take je v Tomaževi žlindri, ki jo navadno dobivamo po 12 do 16°/o. Super fosfati se delajo s pomočjo žveplene kisline iz surovih fosfatov, ki jih lomijo v rudnikih ali pa delajo iz kosti. Torej imamo dvojne superfosfate: rudninske in kostne. Fosforna kislina v njih najhitreje deluje, ker je v vodi raztopna. Supefosfatje «o ali svetlo - sivi, rumenkasti ali celo črni. Duh jim je osladen, okus ostro kisel. Priporoča se posebno pri mladih setvah, ker hitro učinkuje Prvo leto porabi zemlja 70 do 80°/o oddane fosforne kisline, 20 do 30°/0 je ostane za naslednje rastline. Na malo apnenih tleh se lahko rabi tudi razklejena kostna moka, ki je pride 200 do 300 kg na 1 ha. Kostna moka je droben, rumen, močno dišeč prah, ki ima 28 do 30°/o fosforove kisline v sebi. Treba je gnojiti zgodaj jeseni kot s Tomažovo žlindro, ki jo lahko nadomešča, ker je po ceni. Pri mnogih travnikih se ni treba ozirati na gnojenje z dušečem, pač pa tam, kjer so detelje po večini izginile, izpodrinjene od trav in pa na suhih, ploščenih travnikih. Take poživimo z 80 do 100 kg čilskega solitra na ha. c) Dušeč, (’ilski solitar je bela, siva ali rdečkasta sol, ki na vlažnem odvolgne, se topi. Ima 15 do 16°/0 dušeča. Kot gnojilo je boljši od vsakega drugega dušična-tega gnojila. Treba pa je ravnati ž njim previdno, da ga voda ne izpere, zato gnojimo ž njimi raje po malem, a večkrat. d) A p n o. Travnike, ki imajo v zemlji malo kalcija, je treba poapniti, sicer Tomaževa žlindra ni kajnit ne moreta priti do veljave. Na 1 ha zadošča na leto 500 do 600 kg živega apna V jeseni mešamo kajnit ali kalijevo sol s Tomaževo žlindro ali su-perfosfatom ali kostno moko. Tudi po snegu lahko potresamo ta gnojila. H koncu še par besedi o obdelovanju in posevanju travnikov. Prvi pogoj za vspešno rast na travnikih je gotovo pravilna vlažnost zemlje. Odtod na eni strani potreba osuševanja z odprtimi ali zaprtimi jarki, drenaža, na drugi strani pa namakanje z vodo, kar je zelo hvaležno delo. Dalje je treba travnike redno snažiti, trebiti grmovje in kamenje, poravnavati krtine in mravljišča. Jeseni in spomladi naj se vendar vsaj na drugo leto prikaže na travniku železna travniška brana, izposojena pri premožnejšem sosedu ali od domače strojne zadruge, kot jih imajo v Ljubljanski okolici kar trije sosednji kraji, namreč St. Vid nad Ljubljano prvo, Savlje pri Ježici drugo, Medno pri St. Vidu tretjo, najboljši dokaz za vrednost strojnih zadrug. Spomladi je dobro povaljati travnike z valjarjem, da se ruša, ki se ji je čez zimo dvignila, zopet pritisne k tlom. Tako ostane vlaga v nji, trava preje ozeleni in lažje prenese morebitno spomladansko sušo, ker se je pravočasno dobro zarasla. Valjar je navadno lesen. Branamo travnike radi pristopa zraka, da more razkrajati rudnine v prst, mah, krtine, gornja plast se prerahlja. Spomladi in precej po košnji gnojite travnike z gnojnico, da čim preje ozelene4, potem vsled morebitne suše korenine trav ne trpe toliko. Večkrat nastanejo na travniku večje lise, kjer se le malo nakosi; v takih slučajih je treba tranik posejati. Najbolje je spomladi tak travnik dobro prevleči z brano, na to posejati ga s travno zmesjo in potem zavaljati. Sčasoma pa se tudi sicer dober travnik izsesa, dobrih trav je vedno manj, zato pa toliko več mahu in trdih bilk. Ako ni na travniku pravih trav, potem tudi za gnojenje ne pomaga veliko. Tudi na njivi ne zraste koruza, če še tako dobro gnojite, pa pustite, da se njiva zaseje sama! Seme pa je treba izbirati! Ni za vsako zemljo vsako seme. Nekatere rastline so za težko, vlažno zemljo, druga za bolj lahko. Opešane travnike prenavljajo skrbni gospodarji takole: V jeseni navozijo nanje hlevskega gnoja in ga precej globoko pod-orjejo (gotovo se bo marsikateremu našineu zdela strašna misel: travnike orati!); čez zimo leži brazda pri miru, da se do dobra razzebe. Na spomlad se travnik dobro prevleče in posadi vanjo krompir, koruza ali pesa, sploh kaka okopavnica, ki naj očisti, zemljo plevela. Jeseni se zopet preorje in oseje spomladi oves. Ko je ta ‘/2 metra visok se pokosi zelen za krmo, na to pa se poseje travnik s travno zmesjo in se za-valja z valjarjem. Za travnike se priporočajo po različnosti zemlje in porabne dobe različne zmesi iz trav in detelj. Tako n. pr. za lahko zemljo na 1 ha travniku, ki ga hočemo kot takega rabiti le 1 do 3 let: navadne detetelje 12 kg švedske detelje 8 „ laške pahovke 10 ,, mačjega repa 6 • „ za težko zemljo pa vzamemo pri sicer istih okoliščinah: domače in švedske detelje vsake po 10 kg mesto laške pahovke pasjo travo 12 ,, in mačjega repa 6 ,, Ako nameravamo rabiti travnik kot tak trajno potem pa vzamemo na 1 ha : za bolj peščeno zemljo: zelene detelje 3 h) bele detelje 2 kg bele detelje 4 ,, švedske detelje a „ nakote 4 ,, rumene „ 2 „ franc, pahovke 18 „ franc, pahovke 5 „ angleš. „ 4 „ angleš. „ 10 „ travn. latovke 5 „ pasje trave 5 „ pasje trave 10 „ travn. latovke 10 „ medene trave 4 „ travn. bilnice 5 „ trde bil niče 5 „ lisičjega repa 5 o rosulje 2 „ F. P. N iiši m živinorej cem. Po deželi se je začelo prav živahno gibanje za zboljšanje živinoreje, posebno govedoreje. Odkar je začel tudi deželni odbor podpirati živinorejo, se pozna že precejšnji napredek. Posebno se je začelo zboljšanje živinoreje zadružnim potom. Da je to edina in prava pot, nam kažejo druge napredne dežele. V Švici je skoraj vsak kmet, ki se bavi z živinorejo, v živinorejski zadrugi. Pri nas so take zadruge še bolj važne, ker imamo male posestnike. En sam si ne more rediti lepega plemenjaka, ker mu ni mogoče večkrat imeti pašo za mlado živino in ker mu nedostaje znanja sploh za zboljšanje živinoreje. To se pa lahko stori zadružnim potom, /ivino moramo izrejevati na ta način, da nam bo dala več užitka, da nam bo dona šala več dobička. Mi krmimo večkrat predrago, živali krmo ne izplačajo, kar je tem bolj občutno, čim dražja je krma. Dobiček od živine je večkrat premajhen. To se da popraviti z umno rejo, da zbiramo boljše živali za pleme, da krmo pravilno sestavimo, da vpeljemo poskušno molžo. Ona krava, ki daje največ mleka in najbolj mastno, bo tudi krmo bolje izplačala. Reja mlade živine je pri nas večinoma napačna in že v zgodnji mladosti se živali pokvarijo. Zelo važen je skupni nakup in prodaja plemenske živine. Vse to se da zboljšati potom živinorejskih zadrug. Naše kmečko ljudstvo je danes v zadružništvu že toliko izobraženo, da samo sprevidi, da je to edina pot v zboljšanju živinoreje. Živinoreja je pa prva in najpoglavitnejša stroka v deželi, katera daje našemu kmetu v vseh delih dežele največje in najbolj gotove dohodke. Nad živino ne pride lahko kriza, kakor nad vino ali druge pridelke. Kjer je živinoreja razvita, tam postaja tudi zemlja rodovitnejša, ker se polje in travniki bolje gnojijo. Tudi za vinorodne kraje je živinoreja zelo važna, ker trta potrebuje veliko gnoja. Umetni gnoj pa hlevskega nikdar ne moremo popolnoma nadomestiti. Nadalje je umetni gnoj precej drag in veliko tisoč kron gre vsako leto zanj iz dežele, katere bi ostale doma, ako bi se živinoreja bolje gojila. Po vseh delih dežele, kjer so kmetovalci za napredek, naj se prične s snovanjem živinorejskih zadrug. Snovanje živinorejskih zadrug zelo podpira deželni odbor kranjski in daje on kakor tudi država primerne podpore. Seveda morajo posestniki sami tudi pridno delovati. Zelo zanimivo se je začela razvijati živi- norejska zadruga v Selcih, ki ima danes osem zadružnih bikov, zadružne mrjasce, skupno pašo na planini, nalašč nastavljenega živinorejskega inštruktorja, ki zadružnike uči umno rejo, molžo, oskrbuje pašo, skrbi za prodajo itd. Dosedaj imamo živinorejske zadruge v Selcih, Smartnu pri Kranju, Sori. Predosljah, Cerkljah, Kamniku, Gorjah, Dolskem, Horjulu, Borovnici, Ilirski Bistrici, Št. Rupertu, Igu, več se jih pa še snuje. Nekatere od teh že prav živahno delujejo, nekatere se še pripravljajo. Omeniti je treba, da traja več časa predno se pri zadrugi znatno pozna zboljšanje živine, zato je treba potrpljenja in neutrudljivega dela. Dežela in država pa naj saj nekaj let, da si opomorejo te zadruge, znatno podpirata zadruge, saj je v tem najboljše naložen denar. Ko se bode enkrat več lepe živine doma zaredilo, potem bo lahko šlo. Sedaj se pa mora lepa plemenska živina za začetek, krave in biki, zunaj dežele kupiti. In lepa živina je zelo draga. Z znatno podporo države in dežele in s pridnim delom živinorejcev se bode naša živinoreja v kratkem času močno povzdignila. Gospodarske črtice z Danskega, osobito razvoj njenega mlekarstva. IX. Vzg oj a telet. O vzgoji telet se govori in piše danes prav mnogo tudi med nami. A težavna je in zahteva dokaj izkušenj, da se ne zabrede v velike napake, ki nam pokvarijo mlado žival za vselej. Zelo se priporoča napajanje telet, mesto prostega sesanja. To je sicer proti naravi sesalcev, goveđe; vendar pa se prav dobro obrestuje in vspehi, ki se dosežejo so vsestransko boljši, kot če bi tele sesalo. Le pozabljivosti zahteva mnogo, in na snago se prevelikokrat pozabi, kar povzroča mnogo bolezni pri teletih in celo smrti. Za navadnega živinorejca je zato boljše, da teleta sesajo prvih pet do deset dni; nežni želodec se jim bode utrdil, in bode zato manj vplivala nanj kaka mala nepravilnost napajanja, ki naj se nadalje rabi. Po sesanju naj se krava redno pomolze, ker dobra mlekarica ima veliko več mleka, kot ga more tele povžiti. Važno je tudi, da tele na vsak način dobi vase gosto mleko prve mlezve. To mleko ni samo redilno in lahko prebavljivo, ampak je tudi najboljše sredstvo, da izčisti mlado živalico, jo obvaruje zapiranja. To storiš ali s pomočjo umetnega seska in napajalnika, ali pa vtakni dva prsta v gobec teletu, da po teh sesa. Dobra in obilna hrana tvori meso in kri v obilni meri, treba je sedaj spraviti to tvorbo na pravo pot, ali v mast ali v rast. Tele, katero pitaš za mesarja je lahko na miru, pri njem naj tvori hrana lepo tolsto meso. Plemensko tele se nasprotno ne sme debeliti, mora rasti, se gibati, da dobi lepo razvite mišice in gibčne ude. Plemensko tele bo, čim več se giblje poleti in pozimi, tem večje in tem lepše. Za boljši razvid umnega krmljenja telet evo še kratko tabelo, ki se rabi na boljšem posestvu: O d) S '3 hj I e 3 d. o Oh -O C ■g 3 -—d) cö ’S O »N bO cn o dJ •— a." S« s i kg kg kg a> m /a — 5 ‘/a — 5 x/a — 6 ‘/a 12 n — 12 l>/4 — — 6 3/4 13 v - 12 P/4 — — 6 3/4 14 n — 12 l3/s — — 7'/2 3/4 15 » — 12 1 — - 7‘/2 3/4 16 n — 12 1 — — 7 V* 3/4 17 n — 12 V2 V» — V\* 1 18 V — 9 v* v* — 10 1 19 n 6 «/., ‘/2 ‘/4 12 1 20 w 3 V* '/4 15 l Skupaj 153 12V6'I2 61'j2 24 S'/š 686 76 Mleko se da ali kuhano ali pasterizirano, nikdar surovo: lanene tropine, drobno zmlete, zmešane z mlekom; pesa se oznaži in na drobno zriba. Tudi pri teletih se pazi da se najcenejše največ doseže. Kjer v Švici tele dobiva skozi 4 ali več mesecev le celo mleko, se na Danskem kmalu prične nadomestovati celo mleko s posnetim. Množina pokrmlje-nega mleka pri vzgoji telet je različna skoro na vsakem posestvu; moramo se ozirati na spol in rast teleta, imeti pred očmi namen za katerega se redi, za mesarja, za navadno vporabo ali za pleme. V raznih živinorejskih središčih (centrih) krmijo teletom od 100 do 450 litrov celega mleka in od 900 do 2200 litrov posnetega za čas 4 do 8 mesecev: odvisno je od tega ali se manj ali več ozira na rentabiliteto. Dobro izrejeno tele, ne da bi bilo pitano, mora v 20. tednih starosti tehtati 125 do 150 kilogramov. Pri umni živinoreji mora gospodar imeti pred očmi rentabiliteto, paziti kako posamezne živali plačajo povžito krmo z mesom ali mlekom, in to pričenši že pri teletih. Zunajnost goveda, rast života, na katero se je dosihdob največ oziroralo, ne znači uje prave vrednosti. Kaj koristi velika lepa krava, najžlahtnejše krvi, ako se mi pri njej splača krma kakih 50 do 100 kron na leto manj, nego pri manjšemu deželnemu plemenu. Med našo govedjo najdemo izborne mlekarice, ki v prvem času po otelitvi molzejo 8 do 15 litrov mleka na dan, s povprečno 4°/0 tolšče ako ne višje. Tvorimo plemena iz takih krav, rabimo nje bike za plemenjenje, in namesto da bi dajali letno velike svote za tuje bike, razdelimo te denarje v podpore živinorejskim in kontrolnim društvom; tedaj bodemo v kratkem času videli dokaj boljše vspehe, očividno premembo našega deželnega plemena. Velik razloček je med teoretičnem in praktičnem napredku, med onim ki se vidi z duhom in onim ki se vidi z očmi. V naši živinoreji nisem še opazil nič posebnega, razven kjer so nastale mlekarske zadruge, in se je nabavilo, to je pokupilo boljšo živino po drugod, ne že lastno zboljšalo. Slovenski kmetovalec ima itak premalo denarja, da bi si kupoval tuje žlahtnokrvnike, ki se mu mogoče slabše obrestujejo nego domači! Kupovati bike, od katerega ne poznamo natančno njega očeta in matere, lastnosti teh in še njih pradedov, ima lahko dober vpliv, pa tudi slab vspeh na deželna plemena. More kdo kaj očitati tem besedam ? Mar ni res, da imajo naši napredni živinorejci le dobro vero v te tuja plemena? A če je ta vera prava, bi morale šele dokazati številke povzete iz hleva, senožeti in denarja. Mlečna množina, tolsčobnost mleka, zmožnost za rast in hitro pitanje je odvisno popolnoma od lastnosti posameznih živali. V ednem hlevu bodo živali enega očeta imele različna razpoloženja, ena bode dala veliko mleka, druga se bode rajši debelila, tretja bode hitro rastla i. t. d., to opazujemo povsod v naravi. Pri ednoisti mizi zraste eden velik, drugi ostane majhen, eden se zdebeli, drugi ostane suh. Iz male krave naredimo brez velikega truda velik krepak zarod, iz malo mleka se nam množina podvoji in potroji polagoma, samo krmiti je umno in obilno, namreč tako da mora vsaka žival izkoristiti krmo le za proizvod, katerega hočemo pri njej doseči. Imam dobro domačo kravo ki mi daje manj mleka, toda z 5 do 6 odstotki tolšče, in jo plemenim z bikom ki prihaja iz družine, kjer je mleko imelo le 3—4 odstotke, bodem s tem križanjem prej na zgubi nego na do- bičku. Mi imamo v našem deželnem plemenu take krave, čeprav bolj redke, tega sem se prepričal v dosedanjem delovanju po mlekarnah. A take živali je treba ceniti, jih dati v roke umnim in premožnim posestnikom, in iz njih tvorjena plemena bodo v kratkem času imela enako vrednost kot stari žlahtnokrvniki. Tu nam pomorejo najlažje živinorejska in kontrolna društva. S temi besedami ne mislim še. da bi odsvetoval nakupovanje res dobrih bikov tujih pasem, kjer sedaj prav vspešno deluje naša kmetijska družba. Nasprotno jih se celo priporočam. Le tega bi rad prepričal naše živinorejce, da dober bik ne bode sam nikdar pripravil živinorejo do kakih očividnih vspehov — k večjem če se zadovoljimo z barvo — ako ni drugih življenskih pogojev napredka. Najprvo se mora kmetovalce podučiti v umnosti živinoreje, v pravilnem krmljenju, potem še-le bode sedanje stremljenje rodilo dober sad. Dokler pa živinorejca ne izobrazimo v njegovi stroki, je ves trud zastonj, ker edini vodnik in kraj napredka je konečno le človek sam. Gospodarsko stanje na Kvarnerskim otocima. (Konec.) 7. Naši gospodarski nedostaci. Osim već spomenutih naših mana u slabim putevima. slabom gnojenju, nikakvom kolanju usjeva, slabim gospodarskim orudjem. lošem gojenju životinja, u prevelikom parceliranju itd. ima kod nas i dosta drugih gospodarskih nedostataka, koje nas zaprečuju u napretku. Nekoje od tih nedostataka nastojat ćemo ovdje još iznijeti, da čitatelja upoznamo sa cijelim našim gospodarskim stanjem. Prva od tih naših mana bila bi nemar za napretkom. Već je poznata ona stara, koje se naš težak zubima i rukama drži: — 270 - pleti kotac, kao i otac; novotarije se njega teško primaju. Ne mari on, što uz to kuburi, on svoj stari način življenja teško mijenja. Strašni je konservativac. Predaji mu još ljepše i još razumljivije o racijonalnom gospodarenju, on će te slušati, dapače ti i povladjivati, al kad se udalji, radi i dalje po staru. Njemu bi se u glavnom hćelo mnogo dobrih primjera, a tili je do u poslednje vrijeme vrlo malo bilo. Naša je inteligenca dosta puta znala i preveč kuditi seljačku nemarnost za napretkom, al dobrih je primera sama malo podavala. Prvi je to ozbiljno shvatio onaj veliki duh, koga nam Providnost poslala, biskup Mahnič i eto odmah u početku svog biskupovanja racijonalno ure-djuje svoje biskupsko dobro, „Kanajt“ sa novim amerikanskim nasadima. To je više koristilo, nego stotine i stotine najboljih predavanja i nagovaranja. Kad seljak rukopi-pateljno opazi na dobrom primjeru, da je nešto dobro i da više nosi, on će se i bez nagovaranja sam po sebi za time povesti. Mora se pohvaliti, da je u poslednje vrijeme i inteligenca počela u mnogokoječem sa dobrim primjerom prednjačiti, pak dao Bog, da ti dobri primjeri u gospodarstvu ne jenjaju, već da sve većma napreduju! Još bi nam se hćelo i naobraženih gospodara, koji bi najbolji primjer podavali, al tih žalibože nema nijednoga u ovim stranama. To baš nebi toliko spadalo u naš neman koliko u nemar vlade, koja ne daje našim mladićima prilike, da se mogu u gospodarstvu naobraziti, pošto nemamo ni jedne gospodarske škole. Kad bi u svakom mjestu bio samo po koji gospodarski naobraženi gospodar, bilo bi to sve drugačije, jer bi se za njegovim primjerom i drugi poveli. Nema baš ni one prave volje za radom kod našega seljaka, — on radi, jer mora raditi; rijetko ćeš pak naći koga, koji bi u tom radu našao zadovoljštinu. Koliko se puta čuje : Kad bi mi moglo biti, ja se nebih ni mako. Tu manu ćeš osobito opaziti kad uzmeš težake na nadnicu, jer nisi li s njima, radit će ti čim manje, te jedva čekaju kad će na-doći večer. Mnogi radi te nemarnosti za radom zakasne sa poljskim poslovima, te ne svrše ničesa na vrijeme, a onda dakako da ne može biti ni pravoga uspjeha. Naš se seljak više puta i lahkoumno zadužuje, nemisleć, da se dug mora vratiti, dostaputa i sa masnim kamatama. Samo daj! mnogima je geslo, a na povratak se valjda kod takovih ni ne misli. Mnogi se ne znadu u potrebi stisniti, te se ne drže one: ako nemožemo kako hoćemo, a mi ćemo kako možemo. Baš u tom pogledu morale bi biti naše posujilnice vrlo obzirne, da ne davaju na dug novaca svakomu koji pita, već jedino onomu, koji je u pravoj potrebi, navlastito za podignuće svoga gospodarstva, jer inače bi one, uza sav svoj mali kamatnjak, mogle postati više za zlo, nego li za dobro naroda. Ni duha prave štedljivosti nema kod svakoga, jer malo ćeš ih naći, koji bi svoje male prištednje nosili na posujilnicu, već se tu nosi na veće svote. Kako sam već kod „Zadrugarskog stanja“ istaknuo, naše posujilnice na otocima novčano zbilja dobro stoje, al to se nema zahvaliti prištednji onih, što su kod kuće ostali, već onih, koji su pošli u Ameriku, te od tamo šalju. Relki su oni, koji će donesti na posojilnicu po pet ili deset kruna, što su ih kod kuće prište-dili. A kako je pri novčanoj šlednji, tako isto je i pri štednji na prirodu. Retki su oni, koji će u jeseni napraviti račun, dokle im mora prirod trajati, već daj dokle je, a kad nestane, već će se morati misliti Ni prave sloge nema kod nas i baš radi toga retke su one općine, koje dobro napreduju. Skupni poslovi, kao što bi bili putevi, vode, kanali i t. đ., u velikom su ne redu radi same nesloge. Ako je komu, pri kojem skupnom pothvatu samo novčić štete, a cijeloj općini makar na stotine koristi, on će ti sve moguće poduzeti, samo da dotični - 271 pothvat ne uspije. Mnoga mjesta nemaju još ni danas zdrave, pitke vode, jer se nemogu složiti u zajednički rad. Koliko štete pak napravi svake godine voda, odnašajuć i ono malo zemlje u more, samo radi toga, jer se općinari ne mogu složiti, kako bi zajednički uredili koji kanal. Sto da pak rečem, o našoj nesretnoj prevrućoj južnačkoj krvi, gdje mnogi u Iju-tosti izgubi posve pamet, te više nezna trijezno misliti! On će ti dosta puta za malenkost, kad usplamti, dignuti parnicu proti svom susjedu, radi stvari, koja inače ne vrijedi ni lule duhana. Ne mari da se tu troši, dangubi, gubi zdravje radi razdraženosti, njemu je glavno ne pustiti se pod noge. Kolike su takove nesretne pravde bacile na prosjački štap! Nekoji su pristupačni i k osveti, te se dogodi, da potajno posjeku trsje, uljike ili živinu svomu protivniku. Nisu baš ti pojavi česti, ali se ipak dogadjaju. Ako još na koncu spomenemo, da se baš ni tudje dosta puta preveć ne poštuje, tad mislimo, da smo iscrpili sve glavnije naše mane. Ne mislimo tu većih tatbina, jer takovih hvala Bogu ovuda nema, ali manjih, koje naš seljak valjda i ne smatra grijehom, ima dosta. Poći nasjeći na tudja drva, napasti volove na tudjoj travi, nabrati voća, iskopati vrnjicu krompira, nabrati zelja i t. d. to je kod nas kruh naš svakdganji. 8. Naš gospodarski spas. — Sve je to lijepo i dobro, što nam ti u ovim člancima ističeš, al da se sve te nedostatke i otstrani, većina nas isto nebi mogla kod kuće živjeti, nego bi morala u svijet — trbuhom za kruhom, pošto nemamo na čemu raditi. Ono nekoliko parcela, što smo po svojim roditeljima baštinili, na kojima se ne možeš skoro ni okrenuti, nebi nas moglo prehraniti ni da zlatom rode. Dajte nam zemljišta pak vidjet ćete, da nećemo ni mi u svijet, već ćemo se kod kuće mučiti, da se prehranimo, tako će mi mnogi, ako i potaji prigovoriti. I pravo će imati. Kao što sam već istaknuo, kod nas su samo zgojni malopo-sjednici, a veleposjednika nema valjda nijednog, pošto se sa diobom na jednake dje-love med svu djecu, do toga došlo, da su već retki oni, koji bi mogli na svojem dijelu živjeti. Sta će dakle velika većina tih siromaha tu započeti? Prije su išli po radnjama, kad bi se gdje koja otvorila, sad pak odlaze u Ameriku. A ipak bi se i njima dalo pomoći, sa diobom općinskog tla (komunade). Naše općine imadu prilično mnogo općinskoga zemljišta, koje je većinom pusto i koje njima, takorekuć ništa ne nosi, osim da ovce po njemu pase i da siromah ide tamo nabrati za gorivo breme kržljavog drvja. Sad da se to tlo razdijeli medju općinare, koliko bi se time gospodarstvu u našim stranama koristilo! Umjesto pustoga tla, da postane tlo obdjelano ili zašumljeno! Pogledajmo samo razliku izmedju toga općinskog tla i susjednog privatnog vlastičstva. Zemljište je jedno te isto, al dok je općinsko samo goliš, privatno je ili lijepo zašumljeno, ili je oranica ili zeleni vinograd. Procijenitelj bi jednaki komad privatnoga sjegurno deset, dvadeset i više puta skuplje procijenio, nego li bi općinsko. A to privatno nosi sjegurno stostruku veću korist, nego li nosi općinsko Ako pitate razlog, dobit ćete kratak odgovor: privatnik je svoje nastojao i gledao, a po općinskom se radilo što se hćelo, polag one: općinsko — ničije. Sad mnogi potajno prisvoje (užurpaju) po koji komadić toga općinskoga tla, al do-znadu li to na općini, tad dotičnika više puta i sudbeno tjeraju. Istina, općinskoga se tla može uz privolu općine i zemaljskoga odbora i kupiti, al pri tom imade toliko troškova: za procijenit, ugovor, uknjižbu, da to mnogo više stoji, nego li sve tlo vrijedi, pak se retki u to kupovanje upuštaju. Tu bi trebalo učiniti zemaljski zakon, da općine podijele, ako i ne sve, to barem veći dio svoga općinskoga zemljišta medju općinare na jednake djelove. Taj isti zakon zagovara se i u Dalmaciji gdje uvidjavniji rodoljubi tvrde, da bez toga nema gospodarskog spasa i da bi se time povisio gospodarski prihod Dalmacije za milijune. Tamo još nisu na čistu, da bi onaj dio koga tko dobije postane njegovo isključilo vlastništvo ili da on samo bude užitnik istoga, te da ga nesmije ni prodati ni darovati. Moje je mnijenje, da bi bilo bolje, da bude svaki isključivi vlasnik svoga dijela, jer bi ga tad bolje nastojao, a strah, da će tad mnogi svoj dio prodati malo vrijedi, jer ako ga i prodade, to će proći u ruke drugoga općinara, a opća korist biti će isto jednaka, s druge pak strane znademo, da se kolo sreće uvijek vrti, pak da mnogi danas kupuju one iste komade, koje su njihovi oci ili djedovi prodali. Glavno je da se dijeli i da općinari dobiju više. zemljišta za obdjelavanje, U općini osorskoj su tako jedan dio općinskog tla medju općinare podijeliti i svaki je dobio oko tri hektara zemljišta. A toliko zemljišta malo koji naš čovjek po roditeljima zabaštini. Preporučili bi stoga našim zemaljskim zastupnicima, da ovo pitanje o diobi općinskog tla ozbiljno k srcu si uzmu i da u tom pogledu učine shodan zakon. Vrijednost bi se toga općinskog tla u veliko povećala, gole bi se strane pošumile ili pretvorile u oraonice i vinograde, a ljudi kad bi imali na čemu raditi, nebi sjegurno toliko u Ameriku odlazili Prigovor, što bi pak budući naraštaj bez tog općinskog tla (komunađe) malo vrijedi, zemljište naime ostaje, ako mu se gospodari i mijenjaju, a glavno je, da to zemljište čim više nosi. Zemljištne će pak plodove, samo da ih bude, sav narod uživati. J. M a h u 1 j a. Vestnik Zadružne zveze. Zadružni tečaj za učitelje in duhovnike v Ljubljani, ki ga je priredila Zadružna Zveza v prostorih slovenske trgovske šole od 9. do 13. avgusta, se je obnesel povsem dobro. Udeležilo se ga je 17 duhovnikov in 8 učiteljev. Razmeroma je bila torej udeležba prav dobra, če se upošteva, da so se tekom mesecev julija in avgusta vršile raznorstne prireditve in da je bil obisk tečaja združen z dokajšnjimi stroški. To je tudi dokaz, da raste zanimanje za zadružno izobrazbo. Pouka je bilo vsak dan 7 ur in je bil razdeljen tako, da je bilo nekaj ur odločenih za teorijo, večinoma pa za praktično delo zlasti glede knjigovodstva v kmetijskih društvih in pri rajfajznovkah. Poučevali so: nad-revizor Pušenjak, revizor Kramaršič in Zvezin tajnik Kralj. Tečaj je obiskal tudi predsednik Zadružne Zveze, dr. Krek, je udeležencem obrazložil važnost in pomen, ki ga ima zadružništvo za naš narod posebno v sedanjem času. To delo pospeševati sta poklicana zlasti učiteljstvo in duhovščina. V sredo se je vršil v Unionu s kurzisti diskusijski večer in se je pri tej priliki razvila živahna razprava o dosedanjem zadružnem delovanju in o nalogah, katere čakajo zadrug v bodočnosti. V četrtek so napravili udeležniki poučen izlet v Št. Vid nad Ljubljano, kjer so si ogledali tamošnjo mizarsko zadrugo in kmetijsko društvo. Nove članice. V zadnjih sejah so bile v člansivo Zadružne Zveze v Ljubljani sprejete sledeče zadruge: Ig pod Ljubljano, živinorejska zadruga. Trnovo na Notranskem, živinorejska zadruga. Št. Jošt nad Vrhniko, hranilnica in posojilnica. Puškulin, društvo za štednju i zajmove. Zadružni pregled. Vinarske zadruge za Belokrajino. Na narodnogospodarskem sestanku ki ga je bil sklical v Gradac vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju na dan 15. julija, se je med drugim omenjalo, da se zadružništvo v Belokrajini doslej ni moglo povoljno razviti. Deželica je kakor odrezana od ostalega sveta, dobre zveze ima le z Ameriko, kamor se je tekom zadnjih 10 let izselilo nad 3000 najboljših moških močij. Vzrok temu silovitemu izseljevanju so slabe gospodarske razmere, ki gonijo ljudstvo z rodne grude v tujino. V zad-jem času se kaže pri merodajnih činiteljih veliko — 273 zanimanji1, kako pomagati zapuščeni Belokrajini. Med najvažnejše pripomočke za odpravo raznih narodnogospodarskih hib in nedostatkov je šteti zgradbo železnice, dobrih vodovodov in pov-zdigo strokovne izobrazbe. Glavni vir dohodkov belokranjskemu posestniku je bilo doslej vino. Ker pa ni urejenih prometnih sredstev, zgubi mnogo na svoji vrednosti in ne more tekmovati z vinskimi pridelki drugih krajev, od koder ga kupec dobi mnogo cenejše. Vzrok vinski krizi leži tudi v preobilni produkciji. Zato bo treba vinu poiskati vnanjih trgov. To se pa da doseči le s skupnim zadružnim delom. Vsled tega se namerava ustanoviti za Belokrajino več krajevnih vinarskih zadrug in sicer za sedaj v Semiču, Metliki in Črnomlju. Vzorna sirarna v Bohinju. Z državno podporo je „Mlekarska zveza“ uredila v Stari Fužini v Bohinju vzorno sirarno, katera naj služi kot zgled sirarne za izdelovanje ementalskega sira. Voditelj sirarne je izkušen švicarski sirar. V sirarni ki je ob enem praktična šola, se bodo učili mladi ljudje praktičnega izdelovanja ementalskega sira. Sirarna je urejena popolnoma vzorno po švicarskem načinu. Gospodarske drobtine. Slovensko trgovsko šolo za deklice otvorijo šolske sestre v Šmihelu pri Novem mestu. Šola bo obstojala iz enega tečaja. Sprejemale se bodo deklice, ki so dovršile triraz-redno meščansko šolo ali pa ki narede vzpre-jemni izpit. Pouk bo brezplačen, da se ga morejo udeležiti tudi deklice ubožnih slojev. Propadanje malih posestev na Ogrskem. V zadnjih tridesetih letih padlo je število neodvisnih kmečkih posestnikov na Ogrskem za 118.000. Od tega odpade na zadnje desetletje 48.000 slučajev. Število onih poljedelcev, ki imajo zemljo samo v najemu, je pa od 1. 1890. do 1900. zraslo za 456.000. Leta 1870 je bilo na sodni dražbi prodanih 189.000 posestev, leta 1903. pa že 595.000. Tega leta se je na 30.412 posestev vknjižilo 718 milijonov kron dolga Od leta 1903. propadanje malih kmečkih posestev tako rapidno raste, da ima danes 3768 ogrskih veleposestnikov 18 milijonov oralov plodne zemlje — med njimi nekateri do dva in pol milijona oralov, — vsi ostali srednji in mali posestniki skupaj pa imajo komaj 19 milijonov oralov. Žganjarlj v Avstriji pač ni premalo. Našteli so jih 149.455 in plačujejo davka 2.280.000 K. Žganje prinaša skupno državi 90.332.000 K. Popilo se je žganja lani 97,600.000 litrov, 20,451.700 litrov več kakor leta 1879, ko se ga je popilo 77.148.300 litrov. Lani je prišlo na vsakega prebivalca naše državne polovice povprečno 370 litra žganja. Žalostne številke I Za povzdigo pridelka ranega namiznega grozdja v Dalmaciji bo tamošnje namestništvo izdalo podpore in nagrade v finih vrstah trt, umetnem gnoju in drugih vinogradskih potrebščinah, pa tudi v denarju. Konkurenca domačemu oljkinemu olju preti iz Azije. Zadnji čas se namreč od tam uvaža takozvano »Soja olje“, ki bo jako škodilo domačemu pridelku olja v Dalmaciji in Primorju, ako se ne določi za uvoz „Soja“ primerno visoka carina. V trgovinskem ministerstvu so se v to svrho že vršile ankete, ki pa niso dovedle do končnega zaključka. Tovarnarji namreč predlagajo carino v višini 7 K 50 vin., zastopniki trgovskih zbornic v Dalmaciji pa 40 K. Razlika je torej velika, a upajmo, da v dobi, ko se vlada tako zavzema za gospodarsko povzdigo Dalmacije, ne bodo zopet zmagali industrijski špekulanti v škodo kmetovalca. Uši na sadnem drevju delajo veliko škodo. Največ trpi malo drevje, katero uši posebno rade napadajo. Trpi pa tudi starejše drevje. Napadeni pognanki zastanejo v rasti in se krive, dočim se listi tudi zvijejo in oslabe. Proti tej golazni se priporočajo razna sredstva. Prav dobro sredstvo je mehko ali mazavo milo (Schmierseife), ki se raztopi v vodi. V ta namen se vzame na 1 liter vroče vode l1/« dkg mehkega mila, ki se v gorki vodi hitreje raztopi. Ko se raztopina zadosti ohladi, naj se škropi po ušivih mestih. Ako imaš raztopino v loncu, lahko namakaš ušive pognanke v loncu. Paziti pa je, da jih ne zlomiš. 1 kilogr. mehkega mila stane okolu 80 vinarjev. Več mila kakor l1/* dkg na 1 liter se ne sme jemati, ker postane sicer raztopina premočna in prejedka. Mehko ali mazavo milo je najbolj priprosto in najcenejše sredstvo proti listnim ušem. Snažna molža obstoji v tem, da se umije vime in obriše s snažno suho ruto. Ravno tako je pa tudi treba, da smo snažnih rok pri tem delu in da je posoda čista. Mleko je po molži takoj precediti in je imeti v ta namen snažna in gosta cedila, ki se morajo po vsaki rabi takoj očistiti. V tem pogledu se pri nas še mnogo greši. Pred molžo naj se hlev prezrači, da je zrak v hlevu čist. Sprijen zrak vpliva silno neugodno na okus in na trpežnost mleka. Mleko naj se tudi takoj shladi in postavi na zračen prostor. Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša „Družinska pratika“ za leto 1U10. z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi slikami. Dobiva se od danes nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vin. izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri .Katoliški bukvami“ ali pa v prodajalni „Katol. tiskovnega društva“. Zahtevajte povsod le našo „Družinsko pratiko“ s podobo sv. Družine. Razprodajale! dobe znaten popust. Vabilo na izredni občni zbor Črevljarske zadruge „Združeni čevljarji“ v Žireh, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. septembra 1909 ob 1. uri popoldne v zadružnih prostorih v Žireh. Dnevni red: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na izredni občni zbor Mlekarske zadruge v Kočah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. septembra 1909 ob 4. uri popoldne v mlekarskih prostorih. Dnevni red: 1. Predavanje mlekarskega nadzornika, g. J. Legvarta. 2. Prememha pravil. 3. Razni nasveti. * 1 2 3 4 5 * 7 Vahilo na redni ohčni zbor Konsumnega društva na Vojskom, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 8. septembra 1909 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1908. 4. Razdružba zadruge 5. Volitev načelstva 6 Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo Vabilo na redni občni Prve žrebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamnigorici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v soboto dne 11. septembra 1909 ob 2. uri popoludne v zadružnih prostorih Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Odobrenje računa za eno in pol leta 1908/1909 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 3. Spopolnitev nadzorstva. 4. Poročilo in odobrenje nakupa nepremičnin. 5. Določanje pristopnine. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se skliče čez osem dni drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število udeležnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Naklem pri Kranju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. septembra 1909 ob 4. uri popoldne v kaplaniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1908. 4. Slučajnosti. Načelstvo Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po steni dnevnem redu drug občni zbor, ki ho veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega in konzumnega društva Št. Jur ob juž. žel. registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. septembra 1999 ob pol 9. uri dopoldne v gornji dvorani na Kukovčevem. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3 Razdružitev zadruge. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasreje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Občni zbor Mlekarske zadruge Izlake-Zagorje, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, se preloži na nedeljo 5. septembra t. 1. in se vrši ob 8. uri dopoldne na istem mestu in po istem dnevnem redu, kakor je bilo razglašeno vabilo v 14. št Narodnega Gospodarja z dne 2(i. julija 1909. IE? IE Gr I_i E ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec julij 1909. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V 1 K V Artiče .... 4992 _ 7479 06 12471 06 2924 60 1564 4905 1480 189 Altbag .... 3665 54 4763 20 8428 74 1220 — 3044 — 1600 — — — 81 Ambrus . . . 6829 27 5913 58 12742 85 6267 — 2042 — 660 — 250 — 28 Banj .... 9076 36 9061 34 18137 70 3799 21 — — 18661 49 1891 84 83 Bajagič . . . 442 80 5017 74 5460 54 — — — — 2000 — 348 — 229 Boljun .... 5343 90 6628 02 11971 92 5260 — 700 — 1000 — 37 99 120 Borovnica. . . 70582 43 68809 35 139391 78 28313 — 18913 14 12848 47 12162 80 344 Boštanj . . . 1627 32 2300 — 3927 32 1416 36 190 — 1110 — 16 88 102 Bučka .... 6556 96 2370 23 8927 19 1657 05 1950 60 360 — 300 • 276 Bobovišče - Brač 7150 05 7185 05 14335 10 2383 — 80 — 4163 05 54 — 52 Blagovica. . . 8061 81 11690 10 19751 91 5662 50 2700 97 3970 — 2120 — 223 Bogomolji . . Besnica p. Kranju 1860 46 2569 76 4430 22 1100 — 700 — 669 70 760 — 45 Beram .... Bled .... Bloke .... 1262 57 968 44 2231 01 109 12 152 20 80 250 03 Boljunec . . . Buzet .... Barban . . . Baška .... Belapeč . . . Biograd . . . Boh. Bistrica 3465 69 3165 91 6631 60 590 392 24 2728 60 1663 352 Cirknica . . . Cerklje .... ! Celje . . . . Cerklje pri Krš. Cerkno . . . Col Cres . . . 61466 01 58890 04 120356 05 22098 60 15784 56 10129 67 23185 88 634 Češnjica . . . 16255 34 22608 47 38863 81 1965 — 3090 86 16470 — 5892 60 208 Crna gora . . 8324 35 6601 75 14926 10 4013 05 620 22 3548 08 1024 — 119 Črni vrh . . . Čatež .... Čitluk . . . . Crmošnjice . . 16043 35 14971 93 31015 28 7836 95 1425 54 8998 2218 25 228 D. M. v Polju . 6147 20 7275 44 13422 70 4010 — 1545 89 2260 — 1348 — 116 Dicmo-Donje 22179 40 21847 65 44027 05 7300 — 2120 — 3770 — 4372 — 234 Dobje .... 2496 90 2072 84 4569 74 1908 — 465 — 400 — 24 — — Dobova . . . 3505 30 1882 — 5387 86 577 — 1219 91 600 — 138 — 144 Dobrepolje . . 53173 29 45367 41 98540 70 24783 50 25551 21 18882 11 1830 30 +4 Dobrinj . . 25815 87 20193 69 52009 56 3547 50 13055 80 2255 — 720 — 425 Dobrova . . 3147 57 2905 — 6052 57 1495 28 2305 — 600 — — — 30 - Dobrna 19199 50 15993 06 35192 5(1 16912 12 1651 16 2100 — 790 — 142 Dol . . . . 2859 46 2974 10 5833 56 2616 — 310 — 800 — 100 — 63 Dolsko . . . 5209 17 4974 35 10183 52 2057 — 821 60 2147 50 1444 15 64 Domžale . . . 17530 03 17872 39 35402 42 9556 46 5321 70 7120 — 5300 319 Draga .... 12244 96 12589 71 24834 67 1678 — 8723 97 3580 — 1470 103! Dračevica . . . 51890 29 51001 — 102891 29 18051 93 11477 74 14129 99 15533 09 58 Pre- TzHnfWi Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno "> a a) rt <3 -o K V K V K V K V K V K V K V Dobac .... Drniš .... 19724 33 17103 47 36827 80 2380 02 2377 30 6177 6303 30 612 Dubrovnik . . 118983 06 122583 40 241566 46 32412 36 22139 12 57865 50 40390 50 271 Dragatuš . . . 2141 23 3245 — 5386 23 1973 — 1340 — 900 — — — 29 Fara .... 11103 84 10830 56 21934 40 7838 4937 77 3721 10 1400 — 154 Frankolovo . . 11175 10 9049 88 20224 98 2365 13 3965 64 2050 — 5288 43 230 Gore nad Idrijo 4974 21 4286 35 9260 56 686 — 2550 25 1700 — 2800 — 77 Gorje .... 16475 39 17914 86 34390 25 5019 60 4704 05 9511 08 7244 13 345 Gor. Logatec 8318 83 8996 41 17924 69 1847 — 5093 21 3800 — 810 — 69 Gozd .... 7208 59 7490 10 14698 69 2070 — 5176 24 1310 — 670 09 Gradac h. p. b. 20342 37 20341 48 40683 85 16160 15450 — 2550 — 6200 — 74 Gradac kod Makarske . . . 3640 87 3499 11 7139 98 465 84 3009 41 2664 49 192 Gdinj .... 427493 4849 53 9124 46 200 — — — — — — — 54 Gornjigrad . . 31769 81 25500 64 61270 45 22776 17 10019 37 450 — 100 — 69 Gradac k. Drniša Gorica .... Hinje .... 2573 92 2531 5104 92 1810 1501 12 203 67 41 Horjul .... 11608 66 10832 64 22441 30 6366 — 5025 80 1413 61 730 — 375 Hrenovice. . . 25811 04 20452 29 46263 33 1558 — 9797 40 10560 — 4438 20 384 Idrija .... 28447 08 34507 34 62954 42 15423 93 13766 85 13870 67 7675 40 218 Ig 34969 54 33877 33 68846 87 10280 80 14689 19 15256 — 10672 — 375 Igrane .... 5172 84 5122 34 10295 18 3150 — 100 — 550 32 182 75 211 Imotski . . . 4267 63 5529 57 9797 20 778 80 413 14 400 — 300 — 124 Izlake .... 14262 91 14149 54 28412 45 7044 — 9980 30 40 — 2105 — 223 Jarenina . . . 5019 64 5533 39 10553 03 3847 — 155 03 790 — 957 25 196 Jesenice . . . 10902 94 10579 44 214-82 38 6127 46 5688 19 3220 — 1856 — — Karojba . . . Knežak . . . Kruševo . . . Krivodol . . . Kotor .... Koljane . . . Koprivnik . . . Kozice .... Kropa .... Kaštel. Stari . . Kastel-Gomilica . 4580 4603 50 9183 50 94 1022 3581 50 470 72 Kamnik . . . 111150 39 106674 38 217824 77 43325 03 45879 01 23780 — 18095 28 633 Kandija . . . 83101 80 87717 81 170819 61 42810 13 39047 05 31128 — 28140 80 2053 Kanfanar . . . 709 94 1135 56 1845 50 130 — — — 1080 — 50 — 113 Kaštelir . . . 43478 70 42105 76 85584 46 18828 — 6071 25 19495 - 9485 — 230 Kočevje . . . 10561 19 8923 49 19484 68 7179 — 7296 91 — — 180 — 32 Komenda . . . 10396 50 11947 37 22343 93 7936 — 5746 18 6080 — 1899 64 152 Koprivnica . . 7362 52 6961 21 14323 73 4980 48 220 — — — 2200 — 65 Kranj .... 125734 — 132028 89 257762 89 26082 — 12850 91 15493 20 3574 31 135 Kranjska gora . 12285 73 8098 75 20384 48 8665 27 4728 26 2450 — 800 — 337 Križevci . . . 134912 59 127473 82 262386 41 71498 03 76738 28 45221 — 12706 95 427 Krka .... 11728 36 7954 06 19682 42 2584 — 5421 77 2400 — 1610 — 154 Kršan .... 6829 06 6807 75 13636 81 1464 19 9 72 2778 93 3144 54 180 Korte .... 1550 65 1641 77 3192 42 781 55 1626 97 1000 — 50 — 68 Kaštel-Buje . . 4923 98 5064 59 9987 57 260 — 400 — 400 — — — 84 Konjice . . . 19429 93 18688 48 38118 41 15188 81 4774 55 4090 — 655 — 112 Livade .... Lukovica . . . Laško .... Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a C S JS -o K 1 v K 1 v K V K V K V K 1 v K 1 V Preddvor . . . 3809 12 3983 23 7792 35 2777 264 33 310 — 650 — 109 Preska .... 7010 26 6032 24 13042 50 2971 50 3668 41 820 — 1112 — Prihova . . . 1692 18 1708 35 3400 53 1425 790 — — — 200 — 60 Prosek ... 7774 65 11244 96 19019 61 145 50 1400 — 9790 — 5808 40 462 Punat . . . . 69188 75 67869 97 137058 72 57162 96 17911 41 800 — 680 — 86 Polzela . . . 1045 29 1000 2045 29 670 ___ 390 600 — — 62 Predloka , . . Ponikva . . . Proložac . . . Pazin .... 3724 82 2360 11 6084 93 1703 70 2310 80 51 Rab 9898 78 275 99 20174 75 6685 17 4826 59 3260 — 2626 07 569 Radeče . . . 40138 05 45206 — 85344 05 11958 40 19486 54 25462 55 11987 99 528 Radoviča . . . 1113 26 1168 80 2282 06 60 — 719 50 420 — — — 98 Rajhenburg . . 3836 63 3528 81 7365 44 2688 84 161 45 3130 — 70 75 157| Rečica .... 19447 47 19306 93 38754 40 12046 04 4405 — 3300 — 6260 — 421 Ribnica . . . 95769 26 108672 — 204441 26 37955 31 33469 76 55388 03 30090 — 399 Rob 11269 45 12470 53 23739 98 3354 15 9459 16 1290 — 5400 — 231 Rogoznica . . Rovte .... Radunič . . . Ravnidol . . . Ricmanje . . . Reka koč . . . Roč .... Rova .... 3022 19 3014 81 6036 90 857 22 1374 05 2274 16 971 62 136 Sliv. pri Mnrib. . 7428 90 7622 58 15151 48 2696 — 1140 — 6500 — 2100 — 87 Selca na Braču. 19626 63 19839 65 38966 28 1993 25 4726 99 490 — 353 43 233 Selca p. Škof. . 23465 52 21986 44 45451 96 4738 50 8977 42 2040 — 5290 — 350 Senožeče . . . 4588 48 4648 09 9236 51 1600 — — — 1560 — 1470 — 350 Sevnica . . . 62035 94 61384 06 123420 — 25262 — 18287 14 14230 — 8711 — 2143 Slatina. . . . 65364 — 66704 47 135292 47 36540 87 26519 20 18670 — 8665 — 940 Slivnica . . . 2133 66 1666 60 3800 26 1000 — 760 — 900 — 541 25 57 Smlednik . . . 3900 47 5026 59 8927 06 2581 2476 85 9400 — — — 155 Srednja vas . . 7823 60 6768 59 14592 19 4607 88 4378 93 250 — 1340 — 426 Stara Loka . . 6548 58 7284 94 13833 52 3196 — 2579 72 2200 — 420 — -Ml Stari trg . . . 38112 22 34087 34 72199 56 18223 73 13016 02 20400 — 6230 — 630 Sutivan . . . 4451 37 4242 38 8693 75 1095 03 1350 — 490 306 37 134 Sv. Ema . . 2379 57 2497 05 4876 62 1367 — — — 1120 — 276 — 281 Sv. Ivan p. Trstu 34383 08 35129 86 69512 94 21861 04 4767 22 5798 — 4686 35 401 Sv. Jakob ob S. 13205 78 13072 48 26278 26 3611 — 1790 61 2820 — 6376 — 192 Sv. Jur j. žel. . 42696 78 38484 75 81181 53 30329 78 26336 43 8110 — 2303 11 345 Sv. Križ (Kastav) 5404 90 3960 84 9365 74 2676 — 910 - 1050 — 1490 — 124 Sv. Križ p. Kost. 9517 08 11427 49 20944 57 3852 — 8916 21 3462 01 2236 88 +2, Sv. Kunigunda . 5041 48 4783 02 9834 50 3360 11 2300 04 — — 1300 — 95 Sv. Lucija . . 5514 15 5278 52 10792 67 5158 — 603 87 50 — 240 — 142 Svečina . . . 2124 25 2410 82 4535 07 1865 — 910 — — — 40 — 21 Sv. Bolfenk . . 4690 22 4871 34 9561 56 2681 — 674 — 2498 — 143 — 50 Sv. Benedikt. . 6093 33 4870 77 10964 10 4486 16 2124 11 600 — 1089 33 255 Sv. Križ pri Trstu Sv. Križ p. Litiji Suhor .... Semjč .... Sl. Gradec . . Starigrad . . . Studenci, Staj. . Sodražica . . . 2222 61 2282 4514 61 588 70 68 1090 1238 43 109 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno II K 1 v K V K V K V K ! v K V K 1 1 V Sv. Peter pri Novem mestu . . 3663 26 5060 41 8723 67 2726 1046 63 2000 — 397 97 Sv. Petar u Šumi 3781 18 3800 50 7581 68 3300 — 100 — 200 — 300 — 79 Sv. Peter v S. d. 1770 80 1150 2920 80 1700 — 350 — 800 — — — 61 ! Sv. Lenart . . 29417 23 32052 37 61469 60 12803 18 22278 22 7500 — 7518 54 2009 Sv. Lovrenc na Drav. polju . . Spod. Polskava . Stoprce . . . 2010 59 950 55 1961 14 833 44 900 — 100 — 53 Struge .... 1641 06 461 — 2102 06 233 250 — 200 — 60 — 71 Starilog . . . Staracerkev . . Spodnjaloka . . Sorica .... 5423 23 5788 44 11211 67 3071 1460 30 300 1700 — 64 Stari trg pri Ložu Studenci, Dalm. Sv. Vincenat. . Sv. Mihael poleg Šoštanja . . . Sv. Nedelja . . Sv. Trojica . . Slivnica pri Celju Sv. Križ pri Litiji št. lij. pri Velenju 13519 92 13638 88 27158 80 6586 80 3857 52 1720 1360 107 Skale . . . . 2011 20 — — 2011 20 1990 6 Št lij p. Turj. . 7382 75 13134 73 20517 48 4961 37 5902 56 1040 — 1928 — 231 Št. Janž (Dolenj.) 2187 87 2156 42 4344 29 766 — 1072 47 1029 — 135 78 158 Št. Janž na Dr. p. 4087 67 7887 42 11975 09 3196 — 440 — 7400 — 300 — 85 Št. Jernej . . . 50979 86 45540 30 96526 16 32087 71 16056 — 3355 — 6503 02 836 Št Jurij p. Kum 647 25 1950 52 2597 77 320 — 739 90 — — 100 — 80 Št. Jurij p. Kr. . 16622 — 19967 68 36589 83 10404 27 2122 36 4300 — 3400 — 434 Št. Lambert . . 2456 49 2342 66 4799 15 1935 64 418 22 — — 234 — 30 Št Peter n. K . 28668 76 28548 58 57217 34 10285 49 5367 93 17287 26 13027 97 528 Št. Vid pri Zalio. 22056 77 25322 48 47379 25 18072 — 11639 65 4000 — 2300 — 447 Št. Vid p. Grobel. 767 10 624 86 1391 96 522 — 480 — 140 — 200 — 41! Škofja Loka . . 16885 96 17588 23 34474 19 4715 25 3907 55 10560 — 506 64 99 Šmartno p. Kran. 29629 21 30392 83 60022 04 6389 — 4990 82 21039 39 12707 44 147 Šmartno p. Litiji 27604 97 30165 60 57770 57 12153 50 5048 67 4214 — 5650 — 282 Šmartno p. Šm. goro .... 8681 90 9427 23 18109 13 2283 783 07 5100 400 55 Šturije .... 26237 58 18453 44 44691 02 4693 86 1964 94 10467 — 10686 94 351 Šmarjeta . . . 7308 78 8251 30 15560 14 6524 61 380 — 7870 — 100 — 106 Št. Vid p. Vipavi 13957 06 13364 30 27321 36 8525 — 423 12 6420 — 40 — 81 bmartno ob Paki 2909 37 5090 79 7946 16 1810 — 1054 25 1900 — 440 __ 271 Št. Jurij ob j. žel. Št. Rupert . . Šibenik . . . i Škocijan . . . Stokovci . . . Št. Vid n. Ljub. Šebrelje . . . 4377 42 4090 61 8468 03 2176 30 939 95 918 55 561 84 126 Tinjan .... 1923 — 1620 11 3543 11 800 — 320 — 1295 725 — 247 Tomaj .... 4096 07 2662 07 6758 14 2237 55 1569 07 1060 1100 586 Trebelno . . . 12081 90 12327 22 24409 12 8034 30 3809 52 3227 46 3297 46 286 Tomišelj . . . 16505 36 18018 11 34524 47 1385 — 8515 31 9102 30 2085 326 Toplice . . . Pre- IzHntWi Denarni Hranilne vloge Posoji la Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K v K v K v K v j > 1 K 1 v Trilj .... 1670344 12216 43 28919187 10530 04 4826 58 7180 L 2260 1 777 Tučepi . . . 57 G2 01 4404 — 10166 01 4004 — — — 2700 — — — 142 Tunice .... 3517 10 3471 24 6988 34 545 95 2453 38 — — ' — 48 Trata .... 7485 — 7530 30 15015 30 7420 — 1500 — — — — — 16 Trebnje . . . Trnovo . . . Trebče .... Trebelno . . . Tržič .... Tržiščae . . . 14612 57 13390 24 28002 81 10494 77 1035 12160 2094 85 169 Vače .... 49067 55 48760 97 97828 52 32996 62 15275 38 10440 — 1450 — 52 Velke Lašče . . 51593 41 52080 37 103673 78 15212 47 13935 28 19902 — 8424 70 357 Vel. Lošinj . . 12899 58 12736 31 25635 89 2700 — 238 11 1500 — — — 106 Videm .... 6012 11 2982 32 11994 43 3470 — 3683 36 200 — 2175 — 195 Vipava .... 63686 59 61958 — 125644 59 24921 26 13745 48 23743 88 32314 76 1267 Višnja gora . . 34569 82 33387 54 67957 36 6454 — 16599 22 10230 60 7336 67 634 Vodice (Dalm.) . 2500 05 2212 39 4712 44 1125 13 1495 42 88 64 1162 25 — Vojsko .... 3402 83 3744 15 7146 98 3232 1632 39 — — 51 74 48 Vrbnik .... 13396 28 13052 67 26448 35 6473 — 6594 89 2370 1544 — 368 Vrhnika . . . 28819 28 20297 54 49116 82 10223 86 12113 71 2900 — 4454 58 — Vurbeig . . . 8070 94 8677 56 16748 50 4205 — 800 — 3876 — 1362 — 63 Vič 2153 39 1853 99 4007 38 1717 02 608 23 6850 — 20 — 39 Velikovec . . . Vabriga . . . Velik nedelja . Vodice .... Vinjani.... Višnjan . . . Vrlika .... Vrvari .... 64649 93 48116 56 112766 49 20430 11801 40 2498 53 625 Zagorje ob Savi 9988 27 9987 08 19975 35 5879 69 1080 18 — — 1800 — 88 Zaostrog . . . 16381 17 15431 06 31722 23 6196 30 10519 — — — 1281 44 265 Zg. Besnica . . 3518 91 3822 79 7341 70 42400 — 2321 78 7640 — 47 53 53 Zg. Tuhinj . . 14636 47 14759 37 29395 84 3201 37 2619 99 50 — 10165 77 199 Zreče .... Zibika .... Zagradec . . . Zatičina . . . Zrenj .... 2547 27 2547 27 5094 54 2183 715 280 31 Žiče 2834 89 2498 25 5333 14 2570 — 197 — — — 180 — 74 Žiri 15281 89 14120 07 29401 96 9365 — 5220 11 8030 — 4834 60 296 Žužemberk . . Žminj .... Živogošče . . . Župa-Raščane . 28953 14 33029 61982 14 13391 83 5823 56 16260 3300 82 004 Izdajatelj: Zadružna zveza v Izubijani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“ Tiaek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.