i KNJIŽNICA I j V CfciUJU j
NOVICE
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
JUNIJ
št. 5
DOBRODOŠLI NASI PRIJATELJI
V dneh od 6. do 9. junija bomo imeli v gosteh udeležence letošnje »Karavane bratstva in prijateljstva«. Obiskala nas bo delegacija iz Kraševca. Minilo je več kot trideset let od tistih težkih dni, ko so fašisti v želji, da čimprej germanizirajo ta košček naše ožje domovine, začeli preganjati ter izseljevati napredni del slovenstva v drage kraje Jugoslavije, predvsem v Srbijo in na Hrvaško.
obiskala posebna 6-čianska delegacija občino Kruševac.
Prepričani smo, da bodo gostje iz bratske republike Srbije povsod toplo sprejeti.
Rudi Zager
Na tisoče zavednih Slovencev, ki so živeli na slovenskem štajerskem, je moralo prisilno zapustiti svoje domove, ker so bili z družinami izgnani v neznano.
Toda v tistih hudih, usodnih časih so bili pregnanci med brati na Hrvatskem, v Srbiji, v severni Bosni, še posebej pa v Kraljevu, Ćupriji, Titovem Užicu in drugih krajih Šumadije in zahodne Srbije gostoljubno sprejeti.
Gostoljubnost in pomoč, ki so ju med vojno vihro nudili številni rodoljubi pregnancem iz Maribora, Celja, Ptuja, Slovenjgradca in drugih štajerskih mest in vasi, sta temelja bratskemu in prijateljskemu medsebojnemu sodelovanju.
Letos slavimo že 10-letnico »Karavane bratstva in prijateljstva«.
V teh desetih letih so se poglabljala stara prijateljstva med bivšimi pregnati in njihovimi nekdanji-
mi gostitelji ter se ustvarila nova poznanstva in prijateljstva tudi med mlajšimi ljudmi.
Letošnja »Karavana bratstva in prijateljstva 72« prihaja v Slovenijo z vlakom, dne 6. junija. Naši gostje bodo ostali pri nas do 9. junija, ko se bo »Karavana bratstva in prijateljstva 72« vrnila nazaj v Srbijo.
Poleg nekdanjih gostiteljev bivših pregnancev bo obiskala našo občino tudi delegacija iz občine Kruševac, ki jo bodo sestavljali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in mladine. Delegacija bo v dneh bivanja v naši občini obiskala tudi nekatere delovne organizacije v občini in vodila razgovore s predstavniki skupščine, družbeno-političnih in delovnih organizacij o nadaljnjem sodelovanju. S tem bo vrnila obisk naši občini, ko je leta 1970 s Karavano
Novi ustanovitelji »Savinjskih novic«
Pri izvajanju kakršnegakoli dela se dogaja, da v določenih obdobjih prihaja do sprememb in dopolnitev. Tako je tudi pri našem glasilu. Izdajati smo ga pričeli pred štirimi leti. Dosedaj smo izdali 28 številk. Po začetnih težavah, ki seveda tudi pri nas niso smele izostati, smo, vse nam tako kaže, le uspeli približati večino vsebine občinskega glasila interesu naših bralcev. Zunanji videz smo nekoliko olepšali z delnim barvnim tiskom oziroma podlago. Do nedavnega večen in nerazrešljiv problem razpečevanja smo razrešili tako, da glasilo sedaj vsem pošiljamo po pošti.
Danes pa vam sporočamo še eno veselo novico: odslej naprej ustanovitelji časopisa niso samo GLIN Nazarje, ZKZ Mozirje in SO Mozirje, ampak so ustanovitelji »Savinjskih novic« vse delovne organizacije iz naše občine. Kaj to pomeni za vse nas? Prednosti je precej, naj omenim samo dve najvažnejši. Prvič bomo s širitvijo kroga sodelavcev glasila in problematike prišli do bogatejše vsebine in zanimivejšega branja, pa tudi v delovnih organizacijah, ki so odslej naprej soustanovitelji, se s tem ustvarjajo možnosti za boljše informiranje svojih zaposlenih.
Mislim, da lahko rečem, da takšen dogodek pomeni nov korak naprej pri utrjevanju poslanstva, ki ga »Savinjske novice« v občini imajo in katerega najosnovnejši cilj je, da občane kar najbolje o vsem informiramo.
Konec brezskrbnosti. Pričela se je mala šola. Pred njimi so že prve naloge. Z vsakim dnem jih bo nekaj več, pričeli so se učiti, da jih bodo lahko uspešno izpolnjevali, tudi tiste najodgovornejše
SKUPSCIM O GOSPODARSKIH USPEHIH
Občinska skupščina je na majskem zasedanju obravnavala gospodarske uspehe v delovnih organizacijah naše občine. Ugotovljeno je bilo, da se splošna gospodarska dogajanja, ki so pod vplivom konjunkture, ki je prisotna že več let, docela odraža-
jo tudi v poslovanju delovnih organizacij v občini Mozirje. Neuravnotežena dogajanja v proizvodnem in menjalnem procesu povzročajo kopico neskladij, kar otežkoča smotrno upravljanje in vodenje poslovne politike v posameznih gospodarskih enotah. Odsev tega je netržno obnašanje proizvajalcev in tudi potrošnikov, kar povzroča, da delitev ustvarjenih dobrin ni skladna z vloženim delom, zato so bili podvzeti ukrepi za postopno umirjenje gospodarskih gibanj. Učinki stabilizacijskih ukrepov so prišli do večjega izraza šele v drugi polovici leta, ki se kažejo predvsem v ugodnejši delitvi družbenega proizvoda v prid gospodarstva, v počasnejši rasti proračunske potrošnje in investicijske porabe za osnovna sredstva. Še vedno pa so prekomerno naraščale cene, saj so se le-te na drobno povečale v lanskem letu za 14,30 odstotkov.
Vse gospodarske organizacije v občini imajo sorazmerno ugodne poslovne uspehe, čeprav so posamezni stabilizacijski ukrepi in tržišča različno vplivali na poslovanje posameznih podjetij, se niso v nobenem podjetju pojavile večje težave v poslovanju.
V lanskem letu se je občutno povečala vrednost proizvodnje, kar je plod večje proizvodnosti, delni vpliv na povečanje vrednostnih količin pa so imele povečane cene. Celotni dohodek, to je prodaja proizvodov in storitev, se je povečal za 26 odstotkov in znaša 247,465.000 din.
Po posameznih panogah je bilo naslednje povečanje:
— obrt	57%
— kmetijstvo	42%
— trgovina in gostinstvo	34 »/o
— gradbeništvo	12%
— industrija	10%
Za dosego tega dohodka pa je bilo potrebnih sorazmerno več sredstev kot leto prej, ker so hitreje naraščali proizvodni stroški, kljub temu so podjetja izločila več sredstev za obnovo in razširitev proizvodnih naporov, saj so iz dohodka, ko so pokrila vse družbene obveznosti, izločila 25,663.000 din za obnovo ali
Na posvetu naših in avstrijskih pristojnih organov je bil dosežen sporazum o novem obratovanju maloobmejnega prometa na mejnem prehodu na Pavličevem sedlu za leto 1972.
Po dosežnem sporazumu prehod ne bo več odprt vsak dan, marveč samo ob petkih, sobotah in nedeljah od 7. do 20. ure ter ob naših in avstrijskih državnih praznikih 1. maja, 11. maja, 22. maja, 1. junija in 15. avgusta z istim časom od 7. do 20. ure.
Prehod je odprt sezonsko od 1. maja do 31. oktobra. Zaradi visokega snega na Pavličevem sedlu pa po dogovoru prehod ni bil odprt 1. maja, marveč se je odpiralni čas prenesel na 27. maj. To pomeni, da bo prehod odprt po tem datumu naprej. V kolikor pa vremenske prilike v jesenskem času ne bi dopuščale časa obratovanja do 31. ok-
za 35 odstotkov več kot leta 1970. Vedno večja konkurenca sili po čim hitrejši zamenjavi delovnih priprav, zato so vsa podjetja odpisovala osnovna sredstva nad predpisanimi amortizacijskimi stopnjami, kar daje dobro osnovo za izboljšanje tehnoloških postopkov, s tem pa je dana možnost hitrejšega prilagajanja vedno bolj zahtevnemu tržišču.
Zaposlenost se je povečala za 2 odstotka, največ delovnih mest je bilo odprtih v obrti, medtem ko v industriji in kmetijstvu število zaposlenih pada. Osebni dohodki zaposlenih so bili za četrtino večji kot leto prej. Poprečni mesečni zaslužek je bil 1403 dinarjev mesečno, kar je za 17 odstotkov manj, kot je republiško poprečje.
Podjetja nimajo težav s prodajo izdelkov. Velike težave pa imajo zaradi nelikvidnosti, ki vedno bolj zaostruje medsebojno zadolženost. Ne-poravnavanje zapadlih obveznosti dolžnikov povzroča stalno pomanjkanje likvidnih sredstev in sili podjetje v povečanje naložb v obratna sredstva in najemanje kreditov pri bankah.
Gospodarstvo občine je imelo ob koncu leta 1971 za 12,400.000 din presežka terjatev nad obveznostmi, to je polovico vseh sredstev, tki so bila namenjena za obnovo. Zanimiv je podatek, da so podjetja občine v mnogostranskem pobotu, ki je zajel vso Jugoslavijo, poravnala samo
891.000	dinarjev terjatev.
Občinska skupščina je obravnavala poslovne rezultate in ugotovila, da so bili v preteklem letu storjeni izredni napori za ekonomsko poslovanje, da pa lahko v letošnjem letu pričakujemo še bolj zaostrene pogoje gospodarjenja.
tobra, se lahko čas obratovanja po predhodnem dogovoru tudi skrajša.
Prehod na Pavličevem sedlu je možen vsem občanom iz mozirske občine, ki imajo veljavno stalno obmejno prepustnico. S potnimi listi prehod ni dovoljen.
Obratovanje alpsko-turističnega prehoda na Savinjskem sedlu pa je nespremenjeno. Obratuje od 1. junija do 30. septembra ob sobotah, nedeljah in praznikih, ki so odrejeni z zakonom, in sicer v času od 6. do 18. ure. Prehod je možen z veljavnimi potnimi listi ali veljavnimi prepustnicami za obmejni promet za jugoslovanske in avstrijske državljane. Po sporazumu bivanje na o-zemlju druge države po prehodu meje ne more biti daljše od treh dni. Zadrževanje in prehodi so dovoljeni le v krajih, ki jih določa sporazum.
Prehod izven časa, ki je določen, je dovoljen samo v slučaju višje sile.	Tone Modrijančič
Gradbena dela pri razširjanju nočitvenih kapacitet v »PLANINKI« potekajo hitro, kar je nedvomno tudi potrebno, saj se bliža čas, ko bo potrebno
sprejeti nove turiste
MEJNI PREHOD JE ODPRT

Štafeta mladosti-pozdrav
tovarišu Titu
V torek, 16. aprila 1972 je vse kazalo, da nas vreme preizkuša. Ves dan je neusmiljeno deževalo — še več — lilo je kot za stavo. In ravno to je bil dan, ko je skozi našo občino potovala štafeta mladosti. Letos smo bili toliko bolj počaščeni, saj smo bili za kratek čas gostitelji tudi zvezne štafete. Poleg te pa je potekala, sedaj že tradicionalna, lokalna štafeta. Najprej nekaj besed o tei •— lahko rečemo — mali štafeti.
štartna točka lokalne štafete je že leta nazaj na Okrešlju. Od tu pa do prve postojanke, Planinskega doma v Logarski dolini, so jo prinesli člani Planinskega društva Mozirje. Tu so jih pričakali graničarji iz karavle v Logarski dolini, ki so odnesli štafetno palico skozi svojo karavlo proti Solčavi. Pot iz Logarske
doline pa do Solčave je bila skorajda »planinska«. Cesta je bila od neprestanih nalivov vsa razorana, na več mestih komaj prehodna zaradi nanosov hudournikov. Tu in tam je šlo bolj trdo, a malčki v Solčavi so tako težko pričakovano štafeto mladosti le dočakali. Dodali so svoje pozdrave in voščila tovarišu Titu in ji zaželeli srečno pot proti Lučam. V Lučah bi svoje želje maršalu najraje pretopili v pesem in to bi bila res najlepša čestitka. In tako sta čudovita pesem in recitacije izzveneli v iskreno željo tovarišu Titu, da bi ostal še dolgo med nami.
LJUBNO. Hodnik in stopnišča šole. Tu so se zbrali učenci, preveč jih je za ves prostor, mnogo želja, mnogo stiskov rok. V glasu harmonike, v zapeti pesmi — v vsem je
Pionirji iz Solčave so sprejeli štafetno palico iz rok graničarjev in jo
ponesli proti Lučam
Tudi v Rečici ob Savinji nas je spremljal dež
delček vsakega, v vsem je droben glasek — srečno, tovariš Tito! In povej mu — štafeta mladosti — da smo njegovi in da vemo, da je naša prva dolžnost — učiti se.
Pionirji iz Luč
A štafeta mladosti mora dalje. Na Rečici jo čaka še toliko mladih src. Nihče se ne meni za dež, ki kaplja po čelu, samo da je pri nas štafeta mladosti. Ukradimo jo za trenutek in naj bo čisto čisto naša, da bomo vanjo povedali, kako smo bili zadihani, ko smo jo nosili in kako lepo je sijalo sonce, ko smo hiteli z njo. Ne, dež takrat za nas ni padal.
V Nazarjah je bilo treba počakati zvezno štafeto. Tistih nekaj minut čakanja, tistih nekaj minut napetih obrazov, živih oči, prerivajočih se rok — to je bilo premalo. Premalo pa je tudi ena sama štafetna palica, da bi vanjo položili vse, kar ti želimo, Tito.
Zvezna in lokalna štafeta sta skupaj nadaljevali pot do Mozirja. Tu so se vrstili pozdravni govori, recitacije, oglasil se je mogočen glas godbe; vse mahajoče roke, vse darovane cvetice na poti zvezne štafete skozi Gornji grad, Bočno — vse se je zlilo v eno — srečno štafeto mladosti. S temi željami smo predali štafeto mladosti našim tovarišem iz velenjske občine. A predali smo le delček nas. Na tisoče želja, src te vedno spremlja, dragi Tito.
JUNIJ 1972
mmmmi 3
OČISTIMO NAŠE OKOLJE
V letu 1972 pripravlja svetovna organizacija združenih narodov svetovno konferenco o človekovem o-kolju. Znanstveniki so nas opozorili, da lahko že danes govorimo o krizi, ki grozi vsem ljudem, zato posvečajo varstvu narave po celem svetu vse večjo in večjo pozornost. Akcija za varstvo narave ni torej naloga posameznih ljubiteljev za ohranitev starih idil, temveč nujen boj za ohranitev človekovega življenja.
Izreden razvoj tehnike zahteva iz dneva v dan več surovin, odpadne snovi pa se v vse večjih količinah pojavljajo v ozračju, vodi in tleh. Veliko grožnjo za človeštvo predstavlja onesnaženje zraka in vode s strupenimi snovmi, ki se sproščajo ob uporabi in predelavi teh virov.
Predvsem voda kot okolje, brez katerega življenje ni možno, je ogrožena. Neurejena kanalizacija in industrijske odplake brez čistilnih naprav spreminjajo naše vode vse bolj in bolj v smrdljive, umazane izplake.
Prav tako predstavljata vse večjo nevarnost za človekovo zdravje dim ali prah iz tovarniških dimnikov, ki v mnogih industrijskih krajih dušita okolico.
Naše gorske trate, reke in potoki, obcestna počivališča, mestne ulice, trgi in vasi se vse bolj spreminjajo v nečeden smetnjak. Zaradi nemarnosti mečemo na vse strani prazne steklenice, vrečke, polivinilno in konzervno embalažo ter vse mogoče druge odpadke.
Vprašanje čistosti našega okolja postaja iz dneva v dan bolj pereče: onesnaženje okolja je tudi na območju naše lepe Zgornje Savinjske doline zavzelo že takšen obseg, da je potrebna akcija za čistost okolja, ki pa bi ne smela biti kampanjska, temveč nenehna in stalna.
Tudi naša občina se mora kot celota vključiti v to široko družbeno akcijo ter v njej zajeti celotno prebivalstvo. Nosilec te akcije bi morale biti tudi vse naše družbene organizacije, predvsem krajevne skup-
Sklad za financiranje šolanja v občini Mozirje
RAZPISUJE
štipendije in pomoči za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko leto 1972/73 in to:
0 8 štipendij za šolanje na višjih in visokih šolah;
0 65 pomoči za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah.
Na razpis se lahko prijavijo učenci 8. razredov osnovnih šol, dijaki in študentje, katerih starši imajo stalno prebivališče v občini Mozirje.
Prosilci morajo imeti odličen ali prav dober učni uspeh v zadnjem šolskem letu, dohodek na člana družine pa ne sme presegati mesečno 900,00 dinarjev, če je osebni dohodek iz delovnega razmerja, 300 dinarjev, če je osebni dohodek iz obrtne dejavnosti oziroma 1.080,00 dinarjev letno, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti. Pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije oziroma pomoči za šolanje se primerno uporabljajo kriteriji iz zakona o določitvi premoženjskega cenzusa, kot pogoja za pravico otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7-83/72). O upravičenosti in o višini štipendije oz. pomoči za šolanje bo v okviru teh kriterijev odločal po prostem preudarku upravni odbor sklada.
Lastnoročno napisani prošnji, kolkovani z 2,00 dinarja, morajo prosilci priložiti:
—	overjen prepis spričevala zadnjega letnika šolanja;
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu in o premoženjskem stanju družine, potrjeno od prstojnega krajevnega urada in od davčne uprave;
—	potrdilo o višini v lanskem letu doseženih poprečnih osebnih dohodkov zaposlenih družinskih članov;
—	zadnji odrezek o prejeti invalidnini ali pokojnini, če ima kateri od članov družine dohodek iz tega naslova;
—	strokovno mnenje šole.
Prošnje z vsemi zahtevanimi prilogami je treba oddati na oddelku za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje, najkasneje do 15. julija 1972. Po tem roku prispelih prošenj in pa prošenj brez zahtevanih prilog, sklad ne bo obravnaval, niti na nje odgovarjah.
Prosilci, ki bodo vložili pravilno opremljene prošnje, bodo o rezultatih razpisa obveščeni do 20. avgusta 1972.
SKLAD ZA FINANCIRANJE ŠOLANJA OBČINE MOZIRJE
nosti, turistična društva, še prav posebej pa naše šole, saj je za čistost okolja potrebna vzgoja že od mladih nog.
Skrb za varstvo našega okolja ne sme več ostati stvar posameznikov, katerih opozorila se često izgube v prazno, temveč mora postati naloga celotne družbe.
Nujno je, da se položaja, ki ga je zakrivilo kratkovidno gospodarjenje z naravo, čimprej zavemo in začnemo popravljati vse, kar se še da popraviti.
Čimprej začnimo akcijo pod geslom »OČISTIMO NAŠE OKOLJE«.
dipl. ing. URANK Jože
Saharsko trli moranje
Kakor lani so tudi letos izvedli šahisti mozirske občine tekmovanje. Tekmovali so na osmih deskah. Lanskim ekipam iz Mozirja, Nazar-ja, Rečice ob Savinji in Bočne so je letos priključila še ekipa iz Ljubnega ob Savinji. Tekmovalo je osemdeset šahistov. Na sestanku pred pričetkom tekmovanja so se zastopniki ekip dogovorili, da bodo tekmovanja potekala samo v Nazarjah, kjer so za to najprimernejši prostori. Tekmovanje je bilo uspešno zaključeno. Pokal je ponovno osvojila ekipa Mozirja, ostale ekipe pa so se uvrstile takole: drugo mesto Rečica ob Savinji, tretje Nazarje, četrto Bočna in peto mesto ekipa Ljubnega ob Savinji.
Ob zaključku tekmovanja so se šahisti dogovorili, da organizirajo dvoboj z Velenjčani na tridesetih deskah, da se ustanovi Gornjesavinj-ski šahovski klub, ki se bo vključil v podzvezno tekmovanje,
Gozdarstvu in lesni industriji Nazarje in Prosvetnemu društvu Nazarje se šahisti najlepše zahavlju-jemo za to, da jim je bilo omogočeno tekmovati v za to primernih prostorih. Zahvaljujejo se tudi Občinski kulturni skupnosti, Sindikalnemu svetu in Zvezi za telesno kulturo, ki so tekmovanje finančno podprli.
KRIŽNIK A.
Naši v Ljubljani
Letošnjega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« se je udeležilo precejšnje število mladih in organizacij iz naše občine. Po eno ekipo so v Ljubljano poslala naslednja društva in organizacije: TVD Partizan Mozirje, taborniki iz Mozirja, šolsko športno društvo iz Mozirja, Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje, šolsko športno društvo Ljubno ob Savinji in šolsko športno društvo Gornji grad.
Pri večernem teku po ulicah Ljubljane pa je sodelovala še posebna ekipa tabornikov.
Prazne delavnice so oživele
Do nedavnega prazne proizvodne hale, v katerih je pred leti »TITAN« iz Kamnika organiziral proizvodnjo ključavnic, so zopet izpolnjene s proizvodnim hrupom in ljudmi. »Gradbenik« Ljubno in RŠC iz Velenja sta skupno pristopila k formiranju novega obrata, v katerega sta skupno vložila sredstva, skupno si bosta tudi delila ostanek dohodka ali morebitno izgubo.
V gradbenem podjetju »Gradbenik« Ljubno smo se pred nekaj dnevi pogovarjali z Ivanom Kosom, tehničnim vodjem, in Rudijem Cajner-jem, vodjem ključavničarskega obrata o razvoju tega na novo formiranega obrata na Ljubnem ob Sa-
Rudi CAJNER, vodja ključavničarskega obrata
vinji. Zastavili smo jima vrsto vprašanj, na katera sta povedala zelo izčrpne odgovore.
UREDNIŠTVO:
Slišali smo, da ste skupno z Rudarskim šolskim centrom iz Velenja ustanovili nov obrat. Za kakšen obrat gre pri tem in kakšni so medsebojni odnosi med obema delovnima organizacijama?
Ivan KOS:
Obrat smo ustanovili skupno. Organizacijsko spada obrat k naši delovni organizaciji, v okviru katere deluje kot samostojna ekonomska enota. Za zagotavljanje svojega vpliva bosta obe delovni organizaciji preko svojih centralnih delavskih svetov izvolili skupen poslovni odbor. »Gradbenik« bo imel v njem tri člane, RŠC Velenje pa dva člana.
Medsebojni odnosi so urejeni s statutom in pogodbo, ki med ostalim določa, da »Gradbenik« zagotovi za obrat poslovne prostore, potrebna investicijska in obratna sredstva ter delovno silo. RŠC Velenje pa raziskavo tržišča, prodajo, nabavo materialov ter tehnološko in operativno pripravo.
Nadaljnji odnosi so urejeni tako,
da delita »Gradbenik« in RŠC ostanek dohodka v višini 50:50. Enako bi delila tudi pokrivanje eventualne nastale izgube.
UREDNIŠTVO:
Kako je z investicijskimi sredstvi in v kakšni višini bodo potrebna?
Ivan KOS:
Največje angažiranje potrebnih investicjskih in obratnih sredstev nastopa v tem letu, vzrok za to leži v nujnosti popolne obnovitve obstoječih obratnih prostorov — bivših prostorov TITANA iz Kamnika — in zaradi nabave kompletnega strojnega parka. »Gradbenik« bo letos potrošil 65 milijonov S-din investicijskih sredstev in angažiral ca. 70 milijonov S-din obratnih sredstev. Ta sredstva bodo delno zagotovljena iz občinskega sklada skupnih gospodarskih rezerv, razliko pa bo »Gradbenik« moral dati iz lastnih sredstev.
Naslednji dve leti, do izpolnitve pogojev pogodbe z RŠC Velenje, bodo vlaganja manjša. Relativno nizka bodo vlaganja v osnovna sredstva, potrebna pa bodo precejšnja vlaganja obratnih sredstev in napori ter vlaganje v kadre.
UREDNIŠTVO:
Kaj proizvaja novo ustanovljeni obrat in koliko ljudi obrat zaposluje?
Rudi CAJNER:
V	obratu proizvajamo razne ročne ključavničarske izdelke in razne o-rodne izdelke. Kmalu bodo postavljene moderne stružnice, rezkalni stroji itd. Obrat opravlja tudi vodovodno instalacijska in kleparska dela, kar je bila do sedaj osnovna dejavnost obstoječega obrata za ključavničarstvo pri »Gradbeniku« in iz katerega je nastal novi obrat.
Do nedavnega je bilo v obratu zaposlenih 11 delavcev. Sedaj jih zaposlujemo že nekaj več. Po programu naj bi do konca leta povečali število zaposlenih na 34 delavcev. V naslednjih dveh letih pa se bo tu zaposlilo že 80 delavcev.
UREDNIŠTVO:
Kakšna bo realizacija oziroma kakšen dohodek bo ustvarjal novi obrat in kakšni bodo osebni dohodki zaposlenih?
Ivan KOS:
V	letu 1971 je imel stari kovinski obrat »Gradbenika« 100 milijonov S-din realizacije. Po programu, ki je osvojen, bo realizacija v letu 1972 narastla na 300 milijonov S-din.
V	letu 1973 bo znašala že pol milijarde S-din. Ob zaključku I. etape
izgradnje skupnega obrata bo znašala realizacija od 900 mlijonov do ene milijarde S-din.
Osebni dohodki v novem obratu so v medsebojnem sporazumu obeh partnerjev predvideni v višini, ki jo za leto 1972 planira RŠC Velenje, to je v poprečju 152.000 S-din. Pri tem je seveda treba računati na poln delovni čas in predvidene delovne u-činke. Normativi za izdelaven čas so prav tako prenešeni od RŠC kot osebni dohodki.
UREDNIŠTVO:
»Ali je v naši dolini, še posebej v njenem gornjem koncu, dovolj u-streznega kadra, da ne bo oviran normalen razvoj obrata?
Rudi CAJNER:
Pri zaposlovanju ustrezne kvalificirane delovne sile se kljub temu, da je število takšnih, ki se vozijo na delo v Ljubljano, Kamnik, Velenje oziroma še drugam, kaže pri odločanju ljudi za delo v tem obratu določeno nezaupanje. Vendar moramo pri tem poudariti, da so odnosi med obema ustanoviteljema takšne narave in pogodbeno tako urejeni, da dajejo potrebno jamstvo za realizacijo zastavljenega programa in ni bojazni za uspešnost poslovanja. Med vsemi, ki se vozijo na delo izven naše doline, je v bistvu največ takšnih poklicev, ki bi se lahko zaposlili v našem obratu.
UREDNIŠTVO:
Kaj pomeni realizacija tega programa za vašo gospodarsko organizacijo?
Ivan KOS, tehnični vodja »GRADBENIKA«
Ivan KOS:
»Gradbenik« je pri iskanju na-daljnih proizvodnih usmeritev (zaradi tega, ker na območju občine, kjer izvajamo svojo gradbeno dejavnost, ni pogojev za razvoj podjetja v srednje veliko in organizi-(Nadaljevanje na 6. strani)
PROGRAM KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajevna skupnost Ljubnega ob Savinji je 16. maja na svoji seji sprejela program dela. Iz razgovora s tajnikom KS je bilo razumeti, da so glavne postavke tega programa naslednja dela:
Izgradnja ceste na pokopališče na Ljubnem. Ta akcija bo terjala ca. štirinajst milijonov starih dinarjev. Ta sredstva bodo v glavnem zbrali s samoprispevkom občani sami. Prispevali bodo po 20.000 S-din na družino, oziroma od 1 do 3 m3 lesa, odvisno od velikosti letnega etata.
V	Radmirju bodo razširili pokopališče. Tudi tu so se odločili za samoprispevek.
V	Okonini in v Radmirju bodo zgradili avtobusne čakalnice. Izgradnja teh objektov je še posebej nujna zaradi tega, ker so šolski otroci, ki čakajo na avtobusne prevoze, izpostavljeni vsem vremen-
skim neprilikam. Krajevna skupnost bo za to akcijo prispevala 200.000 S-din, ostalo pa bodo zbrali občani sami.
Zaradi čedalje močnejšega prometa v centru Ljubnega in zaradi turističnega prometa, je nujno, da na Ljubnem zgradimo avtobusno postajo, v okviru katere bo turistična pisarna in manjši bife. Lokacija za ta objekt bo nekoliko naprej od sedanje postaje v smeri proti Lučam. Načrti za objekt se že pripravljajo.
Predvidevajo, da naj bi bil objekt dokončan že do jeseni. To je seveda v veliki meri odvisno od tega, ali jim bo uspelo najti močnejšega investitorja, ki bo prevzel bife.
PRAZNE DELAVNICE SO OŽI VIII:
(Nadaljevanje s 5. strani) rano podjetje) iskal poti in način za osvojitev neke stalne dopolnilne proizvodnje. Takšno rešitev sedaj »Gradbenik« vidi v organizacijsko in tehnično dobro opremljenem gradbenem obratu kot osnovni dejavnosti podjetja, v proizvodnji o-strešij za tržišče izven območja naše občine in v razvoju kovinarskega obrata.
Na območju občine uvajamo popolnoma novo dejavnost, ki bo vplivala na obstoječo kadrovsko. strukturo. To bi moralo navsezadnje o-mogočiti, seveda s primerno prekvalifikacijo zaposlenih, da se ca. 70 ljudi, ki se sedaj morajo voziti na delo precej daleč od svojih domov, lahko zaposli na Ljubnem. Pri tem velja še posebej omeniti dejstvo, da
gre prvenstveno za ljudi, kri prebivajo v gornjem koncu naše doline, kjer ni veliko možnosti za zaposlovanje.
Omeniti moram, da kljub usmeritvi urbanističnega koncepta Gornje Savinjske doline, da se predeli više Nazarja očuvajo od industrije in vsega, kar ta prinaša s seboj v škodo narave, dejavnost v našem obratu ne bo predstavljala nobene nevarnosti za onesnaženje vode, zraka in okolja. Tovrstna proizvodnja je po svoji naravi ena najčistejših.
Sedanja predvidevanja o razvoju naše gospodarske organizacije so samo del pristopa k reševanju koncepta razvoja podjetja, s čimer pa bi želeli spregovoriti v eni izmed naslednjih številk našega časopisa.
Razgovor je vodil Hubert Herček.
Obvestilo vsem obrtnikom in gospodarskim organizacijam glede sklepanja pogodb
1.	Vse obrtnike in gospodarske organizacije obveščamo, da je sklepanje učnih pogodb (vključevanje novo sprejetih vajencev v praktični pouk) po 49. členu Zakona o poklicnem izobraževanju in sklepanju učnih pogodb določeno, da se le-te sklepajo od 1. junija do 15. septembra. Ta rok je zakonit in priporočamo vsem, da se ga brezpogojno držite. Le v izjemnih primerih se morejo sklepati učne pogodbe izven navedenega roka. Naslovljenci morajo sami dobiti soglasje šole za ustrezno stroko — to je pogoj, če takega soglasja šole ni, upravni organ občine ne more registrirati takih učnih pogodb.
2.	Dolžnost obrtnikov in gospodarskih organizacij je, da se strogo držijo 30. člena omenjenega zakona o predložitvi učnih pogodb v registracijo v roku osmih (8) dni po sklenitvi učnih pogodb, sicer je po zakonu upravni organ občine dolžan zavrniti vse zamujene predložene učne pogodbe.
3.	Prav tako določa 42. člen zakona, da mora biti upravni organ občine v osmih dneh obveščen o vseh spremembah, kakor tudi o razveljavitvi učnih pogodb.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE
SO MOZIRJE
Modernizacija ceste za Ljubnico. Cesta se bo modernizirala v dolžini ca. 600 metrov. Ta akcija KS bo terjala sredstva v višini 8 milijonov S-din. KS prispeva 5 milijonov S-din, ostalo pa bodo zbrali tamkajšnji prebivalci sami.
Šahovsko
tekmovanje
pionirjev
Zveza prijateljev mladine občine Mozirje je tudi letos izvedla občinsko prvenstvo v šahu med ekipami in posamezniki.
V ekipnem prvenstvu so sode-delovali: 2 ekipi mlajših pionirk iz Nazarja in Gornjega grada, 8 ekip mlajših pionirjev iz Luč, Mozirja, Nazarja, Šmartnega ob Dreti, Radmirja, Gornjega grada in 2 ekipi iz Rečice ob Savinji. 2 ekipi starejših pionirk iz Mozirja in Luč ter 6 ekip starejših pionirjev, 3 ekipe iz Mozirja in ekipe iz Luč, Ljubnega in Gornjega grada.
Za medobčinsko tekmovanje so se plasirale sledeče ekipe: mlajše pionirke iz Nazarja, mlajši pionirji iz Rečice ob Savinji, starejše pionirke iz Mozirja in starejši pionirji iz Mozirja.
Na prvenstvu posameznikov je tekmovalo: 5 mlajših pionirk, prva je bila Stradovnik Hermina iz Nazarja, 12 mlajših pionirjev, prvi je bil Hribernik Igor iz Spodnje Reči-cev; 7 starejših pionirk, prvo mesto Robnik Mira iz Solčave in 11 starejših pionirjev, prvo mesto Križnik Tomaž iz Nazarja.
Vse prvouvrščene ekipe občinskega prvenstva so se 22. 4. 1972 udeležile medobčinskega tekmovanja v Celju ter dosegle naslednje rezultate: mlajše pionirke so dosegle med 5 ekipami II. mesto, mlajši pionirji med 6. ekipami IV. mesto, starejše pionirke med 5 ekipami III. mesto. Zelo izenačena je bila borba med 7 nastopajočimi ekipami starejših pionirjev, kjer je I. mesto zasedla ekipa iz Šentjurja pri Celju s 16 in pol točkami, II. mesto ekipa iz Celja s 15 in pol točkami, III. mesto pa ekipa iz Mozirja s 15. točkami.
Pionirje in pionirke zelo veseli šahovska igra, menim pa, da bi bil uspeh še večji, če bi bil šah glede treninga enakovreden ostalim fizkul-turnim panogam, saj je šahovska igra obenem tudi telovadba možganov. Mogoče se bo ob nameravani u-stanovitvi šahovske sekcije ali kluba z organiziranimi šahovskimi tekmovanji, če bodo za to dani pogoji, stanje kvalitetno in tudi kvantitet-no izboljšalo.
KRIŽNIK A.
GASILCI SO ZBOROVALI
V aprilu je bil občni zbor Občinske gasilske zveze Mozirje. Poleg vseh delegatov in članov dosedanjega upravnega in nadzornega odbora so se zbora udeležili predsednik SO Mozirje Jože Deberšek, zastopnik Republiške gasilske zveze prof. Branko Božič in zastopnik Občinske konference ZK Mozirje Jože Rakun.
Po izvolitvi organov zbora so sledila poročila funkcionarjev zveze, nakar se je razvila živahna razprava. Poročila so podali predsednik, tajnik, poveljnik, blagajnik in predsednik nadzornega odbora. Poročjja so nakazala, da so gasilska društva v občini sorazmerno dobro opremljena, težave so le zaradi pomanjkanja določene količine B cevi k novim motornim brizgalnam. Torej so poleg uspehov prisotne tudi težave. V poročilih in razpravi je bilo nakazano, da bo potrebno v bodoče posvečati še več pozornosti strokovnemu usposabljanju, zlasti operativnih kadrov.
V poročilih je bilo povedano, da je bil v lanskem letu organiziran v Mozirju gasilski podčastniški tečaj, na katerem je pridobilo čin gasilskega častnika 19 kandidatov. Tako se je zvišalo število gasilskih podčastnikov na 69, medtem ko je gasilskih častnikov samo 8. Poveljnik zveze je poročal, da je zasedla operativna desetina GD Rečica ob Savinji v lanskem letu na meddruštvenem tekmovanju prvo mesto, ope-'rativna desetina GD Nazarje pa na republiškem tekmovanju v Mariboru solidno 2. mesto. Pionirska desetina pri GD Rečica ob Savinji je kot občinski prvak nastopila na re-
RAZGLAS
Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje na podlagi 6. točke navodila o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SFRJ, št. 93-733/49)
obveščamo, da se je našlo:
1.	žensko kolo, ROG Toyring, rdeče barve;
2.	ženska jopica, krem barve;
3.	žensko kolo, ROG, črne barve in
4.	denarnica z 163,55 dinarji.
Lastnike izgubljenih predmetov vabimo, da predmete dvignejo pri tukajšnjem oddelku za občo upravo in družbene službe v roku 30 dni. Po poteku enega leta bo imetje prešlo v korist proračuna občine Mozirje.
Iščemo marljive sodelavce, dobre bodoče strokovnjake, zato želimo pomagati pri študiju trem dijakom oziroma študentom na naslednjih učno-vzgojnih ustanovah:
1.	za študij na ekonomski fakulteti ali na srednji ekonomski šoli;
2.	za študij na tehnični šoli — lesno-industrijski oddelek;
3.	za študij na višji upravni šoli.
Prednost imajo dijaki — študenti višjih letnikov!
Če želite postati naš zvesti sodelavec, potem vložite prošnjo za štipendijo na naš naslov v roku 15 dni.
Vse kandidate bomo obvestili o izidu razpisa!
Prošnjo pošljite na naslov: »SMREKA«, lesna obrt Gornji grad.
Trgovsko podjetje »Savinja«
MOZIRJE
razglaša prosta učna mesta:
8 učnih mest trgovske stroke 2 učni mesti prodajalca mesa Pogoj: dokončana osnovna šola z vsaj dobrim uspehom.
Prednost pri sprejemu imajo tisti kandidati, ki so končali šolo z boljšim uspehom, ki stanujejo v bližini prodajaln podjetja in ki stanujejo v Mozirju, Nazarjah, Rečici ob Savinji, Nizki in Bočni. Prošnje je poslati na upravo podjetja do 15. 6. 1972.
publiškem tekmovanju v Novi Gorici in dosegla od 52 nastopajočih desetin 11. mesto.
Poročila so zajela tudi področje usposabljanja gasilcev za vseljudski odpor ob morebitnem sovražnem napadu. Gasilci sami se zavedajo, da imajo pri tem posebno pomembno nalogo. Operativne gasilske enote so že vključene v takšno usposabljanje.
V razpravi je tekla beseda tudi o glasilu slovenskih gasilcev, »Gasilskem vestniku«. Ugotovili so, da je od okoli 3.000 gasilskih članov, vključno s podpornimi in od tega 900 aktivnimi, naročeno na »Gasilski vestnik« samo 90 ali 10 %. Po mnenju zbora je to odločno prema-
lo.	Zato je bilo dano priporočilo, naj bi bili naročniki vsaj člani upravnih in nadzornih odborov društev. Razprava je nakazala tudi potrebo po nadaljnjem vključevanju mladih v gasilske vrste, kar je bilo sprejeto tudi kot naloga za nadaljnje delo v program dela v bodoče.
Pred zaključkom razprave sta se k besedi priglasila še zastopnik republiške gasilske zveze prof. Bran ko Božič in predsednik SO Mozirje Jože Deberšek. Oba sta izrekla zadovoljstvo in priznanje gasilcem za tolikšne uspehe, zlasti pri nakupu gasilskega orodja in opreme.
Nato so delegati izvolili nov u-pravni in nadzorni odbor, delegate za kongres republiške gasilske zveze, ki bo meseca junija v Murski Soboti, ter sprejeli program dela za naslednjo mandatno dobo.
H. F.
Velika voda in pesek
Zadnja velika voda je prinesla izgubo ribam, ker jim je odplavila precej ribjega zaroda, škodo so utrpeli tudi tisti, ki jim je voda poplavila zemljo in jim kaj odnesla. Res pa je, kakor pravijo, da ima vsaka stvar dve plati. Eno smo pravkar slišali. Kakšna je druga? Velika voda je prinesla v rečno strugo precejšnje število kubikov dobrega peska. Nekateri so že kar med dežjem pričeli z odvozom tega dragocenega gradbenega materiala. Slišalo se je celo, da so si ga nekateri pripravili, drugi pa so ga odpeljali.
Na Ljubnem pa so imeli nekaj problemov v zvezi s čiščenjem krajevnih cest za tistimi, ki ta pesek odvažajo, saj KS ni dolžna čistiti cest za tistimi, ki jim ta dejavnost prinaša dobiček.
Iz te druge plati torej lahko ugotovimo, da so nam velike vode, ne glede na izgube, ki jih prinašajo s seboj, tudi koristne. Sicer pa, saj nismo edini. Že stari Egipčani so častili Nil, ki jim je dvakrat letno poplavil polja in jih tako pognojil.
Šolsko prometno tekmovanje
Tudi letos je bilo organizirano šolsko prometno tekmovanje. Domačin tekmovanja je bila šola v Ljubnem ob Savinji. Tekmovanja so se udeležile ekipe najboljših iz vseh naših šol. Tekmovalci so pokazali visoko mero spretnosti v obvladanju kolesa in poznavanju prometnih predpisov. Člani komisije za varnost prometa in prosvetni delavci, ki so prisostvovali tekmovanju so izrazili precej pohvale na račun kvalitete tekmovanja, njegove množičnosti in organizacije zaključnega tekmovanja
Izboljšanje nogometnega igrišča
Športno društvo »Gozdar« iz Ljubnega ob Savinji je uspelo v glavnem končati dela pri urejanju nogometnega igrišča in ostalih športnih naprav, ki so na Ljubnem ob Savinji. Klub je vložil v ta dela preko dva milijona starih dinarjev, veliko pa je število opravljenih prostovoljnih delovnih ur.
Precej del pri modernizaciji je o-pravila in še opravlja šolska mladina. Tudi krajevna skupnost je pri-
stopila s svojim prispevkom. V ta namen je svet krajevne skupnosti namenil 400.000 S-din.
Nogometašem iz Ljubnega se bližajo še boljši časi. V tej sezoni sicer gostujejo na igrišču v Rečici ob Savinji, ker se mora domače primerno utrditi. Bo pa kasneje zato bolj prijetno, saj bodo igrali na dobrem igrišču. Ostane samo še vprašanje, ali bo tako dobra — tudi u-vrstitev na koncu tekmovanja.
Pionirji naše občine so sprejeli kurirčkovo pošto v Lokah pri Mozirju. Na dvodnevni poti, po stezah partizanskih kurirjev so prenesli kurirčkovo pošto s pozdravi slovenskih pionirjev tovarišu Titu na Črnivec, kjer so jo predali pionirjem iz Kamnika
Revija pevskih zborov
Pred nedavnim je bila na Ljubnem ob Savinji občinska revija pevskih zborov. Posvečena je bila 400-letnici obstoja pevskega društva »Raduha« iz Ljubnega ob Savinji.
Organizator revije je bilo KUD »Slavko Šlander« iz Ljubnega ob Savinji. Prireditev je dobro uspela. Na reviji so sodelovali vsi pevski zbori iz naših krajev.
Revijo si je ogledalo veliko število gledalcev, ki radi prisluhnejo domači pesmi. Dvorana je bila premajhna, saj so jo ljudje napolnili do zadnjega kotička.
Občinsko prvenstvo v rokometu
Na občinskem prvenstvu v rokometu so sodelovale ekipe osnovnih šol iz Mozirja, Luč, Ljubnega ob Savinji in iz Gornjega grada.
Rezultati so naslednji:
Moški:
1.	Mozirje
2.	Gornji grad
3.	Luče
4.	Ljubno ob Savinji
ženske:
1.	Mozirje
2.	Luče
3.	Ljubno ob Savinji
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
ZDRAVNIK
Od 5. 6. 1972 od 7. ure do 12. 6.1972 do 7. ure — dr. Zinka VRTAČNIK, Nazarje.
Od 12. 6. 1972 od 7. ure do 19. 6. 1972 do 7. ure — dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Savinji.
Od 19. 6. 1971 od 7. ure do 26. 6. 1972 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje.
Od 26. 6. 1972 od 7. ure do 3. 7. 1972 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje.
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-50 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje