Leto VIL, štev. 7 („Jutr©« xivM št. 37«) Ljubljana, ponedeljek lj. februarja 19JJ Cena 2 Din Upravni&tvo: Ljubljana, KnafljevB ulica & - Telefon št 3122. 3123, 8124 SI 25, 3126 btMtrauii addelek: Ljubljana, Selen-Ouivow» al - Tel »492 te 2402. P%Aniimea Maribor; Aleksandrova »*ta St IS — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Koceriova ulica 11 l - Telefon St 190. Podi^žnio: Jnsotnice: pri kolodvora « S« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta St 42 Podružnica Trbovlje: ▼ taiSi dr. Banro- s*»rm*rja - Bi n — ■ / *. » L Ponedeljska izdaja Poaedeljska tz-iaj« »Jutra« tobaj« «aak pouedaljek ijulraj — Naroča M poaebe] io p« pošti prejo- mana 4 Diu, po rairmšalrih . »lavljena 5 Din ainenčno. UrudniStvo: LjuKiBO« Rnafl]<*va uliea &. Teletoa «t 3122. 3123. 3124. 3125 to 3125. Maribor Aleksandrova cesta 15 T»> lefon St 2440 (ponoči 2&K2) Celje. Kocenova ni 3 Telefon St 190 Bokopiai m n« vračajo — Oglasi po tarifu GROZNI PRIZORI V RAZDEJANEM NEUKIRCHNU Kljjttb neprestanemu napora emu pati razvalin — število smrtnih V >L 1 Saarbriicken, 12. februarja, d. Šele seda i, ko se je največje razburjenje že nekoliko poleglo, je mogoč pregled vse strahote grozovite eksplozijske katastrofe. Kakor daleč sega pogled, ie mesto Neunkirchen ena sama slika razde jan i a in uposto-šenja. Na vsakem koraku naletiš na ulicah na mrtve m ranjene. Sanitetno osobje odnaša mrtvece, ki jih izkopavajo izpod ruševm. Nobenega upanja ni. da bi se pod ruševinami nahajali še živi ljudje. Mesto je danes postalo pravi romarski kraj. Z vseh strani prihajajo ogromne množice z avtomobili, na kolesih. na vozovih in celo peš iz vsega Posaarja im Potenja. Vendar pa ti ljudje, ki jih je pripeljala v mesto zgou radovednost, ne pridejo doceja na svoj račun, ker je policija oiačena z vojaštvom. zaprla vse dohode v opu-stošeni del mesta, da bi radovedne množice ne ovirale reševalne akcije. Le svoici ponesrečenih dobivajo posebne izkaznice, s katerimi smejo prekoračiti policijski kordon. Težavno reševanje Reševalno akcijo vodi poseben odbor, ki ima svoj sedež v Saarbruckmi. Iz vseh okoliških mest so poslali v Neunkirchen velike kolone reševalnih moštev z zdravniki in vso potrebno opremo. Urediti so tudi posebne vozove za prevoz ranjencev, odposlali pa so v Neunkirchen tudi cele tovorne avtomobile bakel, ki jih potrebujejo za razsvetljavo, ker je električna razsvetliva docela uničena. Mnogo ljudi iz •Neunkirchena so morali začasno nastanki v sosednih vaseh in krajih, ker ije mnogo hiš tako poškodovanih, da stanki nekdaj tako lepe delavske kolonije. Kakor bi bi! kdo udaril z velikansko pestjo po papirnatih igračkah, tako so se lepe dvodružinske hišice v eni sami se-iairdi porušile. Razumliivo je, da je nastala med prebivalstvom nepopisna panika in aa so ljudje bežali na vse strani. Sele polagoma se vračajo nazaj v mesto. Z.a-radi tega tudi dosedai še ni bilo mogoče sestaviti seznama pogrešanih. Moški in ženske kakor brez uma begata po ulicah in iščejo med razvalinami pogrešane svojce. Štiri osebe, ki jih ie zračni pritisk vrgel ob tla. se sicer niso ^oškodovale. vendar pa se jim ie od prestarega strahu omračil um. Sprva ie bilo izpod razvalin še tu pa tam slišati klice na pomoč, sedaj pa so /e utihnili. Reševalno moštvo se poslužuje vseh najmodernejših naprav, da bi moelo čimprej razkonati razvaline, vendar pa ni nobenega upanja, da bi 5e Voira rešilo ž- ega. lafava ravitatelfa Vzrok katastrofe ie vedno ni pojasnjen. Generalni ravnatelj podjetja Ta- delu še vedno niso mogli razko-Irtev še ni točno znano — Pogreb bo Jutri gahrt je podal novinarjem o katastrofi naslednjo izjavo: Razdejanja, ki jih je povzročila eksplozija na ozemlju podjetja, so velikanska. Koksarne so popolnoma uničene in prav tako so razdejane tudi vse druge naprave. Le plavže bo morda mogoče toliko popraviti, da se bo dalo vsaj delno obnoviti obratovanje. Železarne in martinarke so hudo poškodovane, vendar pa upam, da bo mogoče škodo vsaj za silo toliko popraviti, da bo mogoče zaposliti vsaj polovico delavstva. Tež-koče pa bodo tudi v tem, ker bomo morali koks dovažati od drugod. Ni upa-j nja, da bi se dalo prej kakor v devetih { mesecih koksarne obnoviti. Kaj je vzrok katastrofe, bo morala pojasniti šele preiskava, ki jo bodo vodili inženjerji podjetja in drugi strokovnjaki. Škoda je krita z zavarovalnino, kar je še sreča v nesreči, ker bo na ta način mogoče takoj pričeti z obnovitvenimi deli. Gene-raini ravnatelj podjetja je le po naključju ušel gotovi smrti. Njegovo stanovanje je popolnoma razdejano. Za časa ka- tastrofe se je mudil na seji trgovske zbornice v Saarbriicknu in se je pravkar odpravljal domov, ko je prišla vest o grozoviti katastrofi. Pogreb žrtev Danes so se pričele priprave za pogreb žrtev. Pogreb se bo vršil v torek dopoldne. Žrtve bodo pokopane v skupnem grobu na stroške mestne občine. "V vseh cerkvah se bodo vršile žalne službe božje. Na pogreb bodo prišle številne deputacije iz vsega Posaarja, iz Nemčije in iz Francije. Mestna občina je organizirala pomožno akcijo za svojce žrtev. S prispevki, ki so jih darovale razne ustanove, podjetja, države in mestna občina, je poskrbljeno za prehrano in za začasno nastanitev brezdomcev. Za prvo silo je bila urejena tudi javna kuhinja, ki bo poslovala tako dolgo, dokler ne bo mogoče izvesti podrobne organizacije. Mestna občina je v teku včerajšnjega in današnjega dne dobila nešteto sožal-nih brzojavk iz skoro vsega sveta. večja vojna nevarna Daljnem vzhodu Z odhodom japonske delegacije iz ženeve se je položaj izredno poostril in smatrajo, da je vojna med Kitajsko in Japonsko neizbežna New York, 12. februarja, d. »New-york Times« se obširno bavijo s položajem na Daljnem Vzhodu in poudarjajo, da vlada v vvashingtonskih službenih krogih vedno večje vznemirjenje zaradi kitajsko-japonskih odnošajev. Ameriški vojaški strokovnjaki sodijo, da je vojna med Kitajsko in Japonsko zaradi spora v Jeholu neizogibna. Visoki ameriški funkcionar je izjavil, da se položaj z vsakim dnem bolj poostruje. Zunanji minister Stimson pazljivo zasleduje vse dogodke, vendar pa ameriško zunanje ministrstvo za enkrat še ni zavzelo nobenega stališča, ker čaka na uspeh akcije Društva narodov. Spričo dejstva pa, da je japonska delegacija zapustila Ženevo, smatrajo, da bo prišlo v najkrajšem času do odločitve. Vodja japonske delegacije v ženevi Matsouka je odpotoval iz ženeve v VVashington, kjer bo posetil Roosevelta. Sodijo, da si bo skušala Japonska zasigurati nevtralnost Amerike v primeru oboroženega konflikta. Ženeva, 12. febr. A A. Redakcijski odbor, ki je imel nalogo, da sestavi besedilo rezoiucije in predlogov, ki naj jih odbor devetnajstorice predloži izredni skupščini Društva narodov o sporu med Kitajko in Japonsko ie končal svoie delo. Poročilo ie sestavljeno tako, da priznava Kitajski njeno suye-reniteto nad Mandžurik). Dalie ooziva poročilo Zedin*ene države Severne Amerike in Sovjetsko Rusijo, nai sodelujeta v odboru, ki bo skrbel za izvedbo tega načela. Ženeva, 12. februarja. A A. Po neuradnih. a vendarle po-vsem verodostojnih informacijah obsega poročilo, ki ga je redakcijski odbor sestavil za odbor devetnajstorice. tri poglavja. Prvo poglavje ima tri člene. V prvem členu je besedilo 10. člena pakta o Društvu narodov, prvega člena B r i and-K ello ggo ve ga pakta in odstavek pogodbe med devetimi velesilami o teritorijalni nedotakljivosti Kitarske. Nato poziva poročilo prizadete države, da se morajo po teh pogodbah strogo ravnati. Drugi člen prvega poglavja po sinemo resolucijo z dne 11. marca 1932. kakor lo je sprejela izredna skupščina Društva narodov. Tudi to rezo-lucijo naj države strogo izvajajo. — Tretji člen reproducira 10 točk desetega poglavja Lyttonovega poročila. Poročilo priporoča skupščini, naj sprejme te točke kot pogoj za zadovoljivo' rešitev kitajsko-japonskega spora Drugo poglavje priporoča v prvem členu ustanovitev odbora, ki naj se pogaja s prizadetimi strankami, da sestavijo v Mandžuriji vlado, ki bo na eni strani združljiva s kitajskimi pravicami. in ko bo na drugi strani varova a in vzdrževala red in mir ter zaščitila japonske pravice v Mandžuriji V drugem členu priporoča poročilo naj ta odbor skrbi za umik iaoonskih čet iz ozemlja ružnomandžurske železnice. Tretji člen priporoča izvedbo še dru- gih načel Lyttonovega poročila. V četrtem členu je rečeno, nai se pogajanja med Kitajsko in Japonsko vrše v prisotnosti odbora za pogajanja. Ce bi se pojavile težkoče, pa naj odbor poroča skupščini Društva narodov, ki naj nato izreče razsodbo. Vprašanje o sestavi, poinomočju in delokrogu tega odbora so izzvala prav burne diskusije. Poročilo redakcijskega odbora priporoča, naj bo temu odboru dano, da reši vsa kitajsko-japon-ska sporna vprašanja. Odbor za pogajanja bo sestavljen iz zastopnikov držav. ki jih bo imenovala izredna skupščina Društva narodov. Po-ročilo priporoča dalje, naj skupščina imenuje v ta odbor tudi zastopnike držav, ki so podpisale pogodbo med devetimi državami, dalje nekatere člane sedanjega odbora devetnajstorice in nai povabi končno v odbor za Dogajanja tudi zastoonike Sovietske Rusije. Odbor za pogajanja bi tvoril z zastopniki Kitajske in Japonske celoto. Zato ne bi imel razsodne oblasti. Poročilo mu ne stavlja posebnega roka. Njegova naloga bi bila končana, čim bi predložil izredni skupščini Društva narodov svoje končno poročilo. Tretje poglavje vsebuie priporočila za vse članice Društva narodov. Tako naj te države ne priznajo nove mand-žurske države in nai se vzdrže tudi vseh dejanj, ki bi ovirale delovanje odbora za pogajanja. Tudi nečlanice Društva narodov bodo povabljene, naj ravnajo podobno. Odbor devetnajstorice. ki bo razpravljal o poročilu redakcijskega odbora se sestane jutri. V svojem posebnem poročilu izredni skupščini Društva narodov bo dbor devetnajstorice sprejel gornie predloge redakcijskega odbora, zatem pa v svojem daljšem poročilu najprvo omenil Lvttonovo poročilo. nato navedel potek dogodkov na Daljnem vzhodu. končno pa nanizal načela Lyttcnovega poročila ;n predloge redakcijskega odbora. Tako bo izredna skupščina Društva narodov lahko sklepala o kitajsko-japonskem sporu že v petek ah pa prve dni prihodnjega tedna. Skupščina po posvečena proučitvi in sklepanju o tej važni zgodovinski listini. Rim, 12. februarja. AA. Italijanska kri-žarka »Qua.rto« Ho jutri odpluk z oddelkom italijanske vojske v Sanghaj. Tam bo zamenjala dosedanjo italijansko garnizij?*, ki se bo vrnila v Italijo. Rim, 12. februarja. A A. Odposlanstvo kitajskih indastriicev pod vodstvom Kunga, je dalj časa bivalo v Italiji. Zdaj se bo vrnilo na Kitajske Iz letalskega sveta Casafcianca. 12 .februarja. AA. Franco. ska letalca Bossoutrot in Rossi ostaneta nekaj dni v Casablanci. da pooravita mo. tor. Nato se vrneta nazai v Francijo, od-koder bosta vnovič poskusila srečo in od. letela v premočrtni smeri in brez postanka v Južno Amerik Hirtenberška afera zopet v qs Ženevski listi smatrajo to aSero za grdo provokacljo Italije - Posvetovanja med Boncourjem in Malo antanto Ženeva, 12. febr. M. V zvezi s hir-tenberško afero so se razširile..včeraj v Ženevi senzacionalne vesti. List »Journal de Nation« je objavi! pod naslovom »Nevarnost grozi vsej Srednji Evropi« obširno poročilo in podrobnosti o tihotapstvu orožja, letal in muni-cije iz Italije na Madžarsko. List citira pisanje francoskega in angleškega tiska in podčrtava, da pomeni to nriče-tek revizije mirovnih pogodb. Pridružuje se mnenju »Manchester Guardia-na«. ki pravi, da predstavlja hirtenberška afera grdo »provokacijo s strani Italije. Velik vtis so naoravile tudi vesti, da sta Franciia in Anglija izvršili novo demaršo na Dunahi in zahtevali ponovno pojasnila o razkritjih v dunajskem parlamentu kakor tudi vrnitev vtihotaplieneea orožja ali pa njegovo uničenje na licu mesta. Razen tega sta oba zastopnika zahtevala od avstrijske vlade preiskavo o še nekaterih drugih stičnih aferah in naposled točno spoštovanje določb mirovnih pogodb ter zabrano vsakega prevoza orožja preko avstrijskega ozemlja. Vse te vesti so še boli povečale zanimanje za konference, ki so se vršile med zastopniki Male antante in med francoskim zunanjim ministrom Paul Boncourjem. Paul Boncour se je na.'-prvo sestal z rumunskim zunanjim ministrom Titulescom. nato pa je imel dolgo konferenco s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Ob Ifi. je posetil jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča. s katerim je imel nad dve uri trajajoč razgovor, ki se ga je udeleži! tudi francoski poslanik v Beogradu Naggvar ter ob koncu tudi Titulescu in dr. Beneš. Zvečer se je vršila še posebna konferenca zunanjih ministrov Male antante. Vsi ti razgovori so se nanašali na hirtenberško afero m v ženevskih krogih pričakujejo za prihodnje dni novih energičnih korakov v tej zadevi. _ . Dunaj, 12. febr. r. Dobro poučeni krogi so ugotovili, da je imenovan italijanski zrakoplovni polkovnik Cesare Bianchi za glavnega inšpektorja madžarskih vojnih letališč v Pečuiu. Ka-pošvaru in Sombatheliiu. Polkovnik Bianchi ie nastopil svoje mesto že 1. oktobra 1932. Stalni odbor Male antante v Ženevi ženeva, 12. februarja. AA. Stalni odbor Male antante se prvič- sestane v torek v ženevi. Zopet revolucija v Peruju Revolucionarjem se je pridružil tudi del vojske in mornarice Santiago (Chile), 12. februarja. AA. Tu krožijo vesti, da je izbruhnila v Peruju nova revolucija in da vodi sedan.p uporniški pokret Osorio Himenes in da ga podpirata vojna mornarica in del vojske. Središče uoora je v Arici, ki je perujsko pristanišče v bližini čilske meje. Govori se, da se je uporu priključil tudi bivši predsednik perujske republike Au-Kusto Leguia, ki je že od 1. 1930. izgnan na otoku San Lorenzo. Prav tako so se novemu uporu pridružili člani socialistične organizacije Apra. Zveze z Limo, glavnim mestom Peruja, so pretrgane. Zato ni moči dobiti nobenih podrobnih ' poročil. Stališče ameriških gospodarskih krogov v vprašanju vojnih dolgov Predlagajo nova pogajanja za dosego primernih koncesij za popust dolgov VVashington, 12. februarja. AA. Bivši predsednik trgovinske zbornice Strawn je imel govor, v katerem je izjavil tole: Posebna komisija trgovinske zbornice je sestavila poročilo o vprašanju vojn h dolgov To poročilo je bilo sprejeto od 800.000 ameriški gospodarstvenikov, to je od ogromne večine. Poročilo stavlja te.le predloge: 1 plačila vojnih dolgov naj se začasno ustavijo za tiste države, ki dokažejo, da teh plačil zdaj ne zmorejo; 2. Z edin jene države naj z državami, ki so preprečile, da se izvajajo sedanje po. godbe, stopijo v nova pogajanja in skušajo doseči skrajne koristi za Zedinjene dr. žave; 3. pogoj za vsako izpremembo teh pogodb naj bo obveznost, da dopuste dolžniške države uvez ameriškega blaga; 4. nadaljnji pogoj naj bo ta. da pristanejo dolžniške države na znižanje oborože. vanja, in 5. predlogi o črtanju vojnih dolgov naj se kratko in malo odbijejo. Nova zima po vsej državi Beograd, 12. februarja č. Preteklo noč je nastal v vsej državi vremenski preokret. Dočim je vladalo vse zadnje dni toplo južno vreme, je pričelo včeraj deževati, ponoči pa je temperatura naglo padla in je danes skoro po vsej državi snež lo. Posebno hude snežne žamete javljajo iz južnih pokrajin, železniški promet se vrši za enkrat še normalno. V Bosni in Južni Srbiji sneji neprestano in kaže, da bo nastopila nova zima. Atentat v Karlovcu Karlovac, 12. februarja, n. Danes opoL dne je bil izvršen atentat xia tukajšnjega odvetnika dr. Nikolo Badovinca. Ko se je okrog pol 1. vračal v družbi kapetana Stiepana Medoviča domov in prispel do svoje hiše v ulici Lisvi ameriški predsednik Roose_ velt že v svojem prvem govoru, ki ga bo imel ot) priliki prevzema predsedniških funkcij, zahteval zase diktatorsko oblast ▼ vseh finančnih vprašanjih Papeževo letalstvo Rim. 12 februarja d. Pancž namerava osnovati posebno zrakoplovstvo za potrebe Vatikana Na posebnem letališču bi bilo v stalni pripravlionosti voč> sračn<-> Vbodov je. ki b; se po potrebi dajfllo na razpolago posameznim katoliškim misijam, zlasti pa za prevoz duhovnikov v primeril kakih večMh katastrof, kakor tudi za prevoz zdravil in živil Večina letal bo narodnih v Nemčiji in Italiji. Lindbergh se preseli v Evropo Pariz. 12. februarja. AA. »Le Matin« poroča da je svakinja ameriškega letalca Dindbergha miss Morrow Morgan, ki se zdaj nahaia na iužni francoski obali, izjavila da bo Ivindbereb zapustil Zedinjene ve in da br žene in otrokom živel ▼ rcvrorvi N4 S*> znano ald bo izbral tužno-francosko obal" al* Da obalo cb biskajskem zalivu za svoje stalno bivališče. VMRO zopet grozi Kongres makedonstvujuščih v Džumaji — Opozicije ne trpe Je otvorfl predsednik nacionalnega komiteja Kondov. ki je v svojem govoru grozil vsem bolgarskim sosedom in izjavil, da bo VMRO obstojala tako dolge, dokler ne bo dosegla svojih idealov Ko ie eden izmed prisotnih zaklical, da so ideali VMRO samo materijalne koristi voditeljev, so ga pretepli in nato odvedli neznano kam. Kongres bo trajal tri dni. Sofija, 12. febr. ti. V Gornji Džumaji ! se ie pričel danes kongres bolgarskih makendonskih organizacij. Kongresa se udeležuie 15.000 ljudi, ki so prispeli s posebnimi vlaki. Na kolodvoru jim je bil prirejen svečan sprejem. Vse mesto je v zastavah in slavolokih. Na kongresu je zastopanih 600 raznih organizacij, navzoči pa so tudi zastopniki političnih strank, občin itd. Kongres Nenavadna železniška nesreča pri Sušaku Zaradi hude burje se je iztiril potniški vlak — Vlakovodja je ubit, dva potnika pa hudo ranjena Zagreb, 12. febr. n. Davi ob 7. se je pripetila na progi Bakar—Sušak nenavadna železniška nesreča. Ko je kompozicija, sestoječa iz lokomotive, službenega voza in petih potniških vozov, vozila proti postaji Škrljevo. sta se nenadoma prevrnila službeni voz in en potniški vagon. Vlakovodjo je v službenem vagonu zmečkalo, med potniki pa je bil neki voiak hujše ranjen, neka ženska pa si je zlomila nogo. K sre- či je bil vlak zelo stabo zaseden, sicer bi biiio gotovo več žrtev. Nesreča je nastala-zaradi hude burje, ki že nekaj dni razsaja v Primo-rju. V takih dnevih je promet na tej progi navadno ustavljen. Ker pa je danes nedelja in se ljudje vozijo na Sušak, pa so železničarji prostovoljno krenili na pot. Hud sunek burje je dvignil potniški in službeni vagon s tira, tako da sta se oba prevrnila. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 12. februarja. Vreme se je zopet zjasnilo in današnja nedelja je bila po včerajšnjem celodnevnem sneženju prav pomladna. Solnce je prigrevalo s tako toploto, da je na vseh prisojnih mestih stajalo še tistih nekaj centimetrov snega, ki ie zapadel včeraj. Ki ub silnemu blatu so bile danes ceste frolne izprehajalcev. Snoči je imel kra jevni odbor Rdečega križa r Aljaževi sobi hotela »Orla« letošnji občn: zbor pod vodstvom agilnega predsednika g dr. Jančiča. Po pozdravu vseh navzočih in počastitvi spomina lani umrlih članov je podal predsednik poročilo o uspešnem delu pododbora v preteklem letu v korist in pomoč naibednejšim Rdeč1 križ ie postal stalno zatočišče vseh pomo* Ci in podnore potrebnih in stavijo bedni nani velike upe in želje. Glede na slabe gospodarske razmere se ie povečala HJjl' nevarnost en^emii, proti katerim se b^do mortli člani Rdečega križ-' uspešno boriti ker se v ta namen 'zponolniuiejo m tz-ob-fl.7uiejo na predavanjih in tečajih pod vnHi*vnm po?-tvovalnih strokovnjakov in zdravnikov V-šita se er'la obleke obutve in živil ie bilo pa poslanih preteklo jesen tudi v pasivne kraje naše države. V počitniške kolonije na Jadran je b:Io lam poslanih 104 otrok, in sicer v Kaštel Lukšič 50 dečkov, v Ba- karac pa 54 deklic Lepo tajniško poročilo o delovanju organizacije je podal g dr. Novak, blagajnik g dr Kovačec je pa navedel da je imel Rdeči križ lani 50.000 Din dohodkov Saldo ob koncu poslovnega leta T>a znaša SOO^t Din. , , Za samaritanski odsek je poročal g. dr. Vrečko Samaritanski tečaj ie ob;skovalo 23 članov Letos se bodo organizirali v vseh tukajšnjih tovarnah posebni samaritanski delavski oddelki, ki se bodo izvež* bali po vseh pravilih in potrebah, da bodo na mestu v primerih nezgode in nesreče Pri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednka g. dr. Jančič. v odbor pa gg. dr Kovačec, dr Vrečko, dr Zore mon-signor Umek dr Lipold dr Juvan urednik Kasper Majcen Ravnihova. dr Marin. P;nver. dr. Uršič Kristan mas Minarik. Stenovec, dr Novak Artič, Fink in Rau-tar. v nadzorni odbor gg. d« Novak. Gr-čar in Oset za delegata glavne skupščine v Liubljani sta pa bila izvohena dr Jančič in dr. Zorjan Pri slučajnostih je bilo med drugim sklenjeno, da se osnujte po« sebna socialna akcija ki bo imela v stalni evidenci vs- bedne. da se preprečiio Burleigh: Maček ex machina »Klanjam se, milostlva ...« »O, gospod Daniel, že dolgo vas ni-*em videla. Imate kaj novic?« »Upam, da bo prvega kaj. Zaenkrat je zame najodločilnejša ta, da sem, kakor vedno 27. v mesecu, popolnoma ssss-« Gospod Daniel je vlekel »s« tako dolgo, da mu je zmanjkalo sape. Ni se mogel odločiti, ali bi nadaljeval: »uh« ali »krokan«. V usodepolni sekundi se je odločil, da se za enkrat ne odloči ne za eno. ne za drugo nadaljevanje. Treba je poprej razčistiti teren. Curriculum vitae gospoda Daniela: Daniel Dobričina, doma iz Divje Džungle (to je prijazna vasica v Drakoniii-). dolgoletni dreser dakelnov i. t. dalje. Rojen. krščen, birman, poročen in kot tak vzoren zakonski mož. Abstinent non nlus ultra Politično neonredelien. V službi točen na minuto član vseh bralnih, sra-silnih dobrodelnih, plavalnih dramatičnih. športnih in drugih društev po vrhu ge član vseh krožkov, ali kakor jim on pravi: serklov. Glavno v glavnem — za- zlorabe in v pravem času nudijo podpore tudi onim, ki so jt nujno potrebni, pa j»i ne upajo ali se sramujejo prositi. Danes dopoldne je imela v lovski sobi hotela »Orla« občni zbor mariborska podružnica SLDl Ob zelo lepi udeležbi članstva je občni zbor otvoril predsednik podružnice ravnatelj g. Pogačnik Toplo je pozdravil vse navzoče, zlasti »reškega načelnika g. Ma-karja, podnače'nika g. dr. Vrečarja, gozdarskega nadsvetnifca g. inž Urbasa, ravnatelja gozdarske šole nadsvetnika g. Ziernfelda. ki je prišel z gojenca svojega zavoda, predsednika mariborske strelske okrožne družin polkovnik" S. Punikovi* ča. zastopnike podeželskih lovskih podružnic. predsednika Avtokhiba g Pin-taria. zastonnika mestne občine nadsvetnika g. inž Stareta zastopnika SPD v ^u-šah ravna^c'ia g Piška in zastopnika barskega društva g. Klodiča Nato :e čital pord^avn-o hrzoiavk" Predc»>^Tiikfl centrale SiT D v Liuh1'«"' a Lovrenč;ča je bil zadržan zaradi obolelosti, nato pa se je pieteto spominjal lani umrlih sedmih članov. V jem nadaljnjem govoru je predsednik obširno očrta' prizadevanje odho ra za dos«*" u demega m našim razm-1 ram primernega lovskega zak n® ki za radi raznih ovir ne more zagledati luči sveta na škodo nai^^ lovsrfva Ra«irere v loviščih v obmy'u ma-iborsW SLD so ostale neizpremenjene. le med srnami se ie razpasla bolezen Močno in za življenj« sko nevarnost ne le diviačine temveč tudi lovcev samih so se razmnožili divji lovci, ki se ne strašijo ničesar in so ob neki priliki nevarno obstielili tudi dva izvrstna lovska paznika ki sta postala trajna invalida Proti divjih I- — ie potreen močna obrambna lovska organizacija Organizacija si je prizadevala na vse načine in že vakrat uigirali glede 'ov*<?<* huda kriza mariborske tvvlružnice SLD materialno ni nič ivizadela. Tz hlaf»a:pišlcp-na poročila ravnatelia g Bolfav7Pr ia ie trlo razvidno da ima podružnica 792 članov in sicer 13 ustanov nih. 607 rednih in 172 včlan lenih lovskih paznikov Ta mogočna vrsta zelene bratovščine bi se pa lahko še močno zgostila. če bi bilo za vsakega lovca članstvo v SLD obvezno Društvo je imelo 77 /52 Din dohodkov in je ob koncu leta razdelilo na razne fonde 13 812 Din Odboru je bil po« dan absolutorij. nakar je knjižničar g dr. Fludermk poročal, da 3e ie kniižnica pomnožila za 24 na 158 knjig. Knjižnica je bila dobro obiskovana O številu vn stanju inventarja je poročal g. Bukmanič o uspešnem delu propagandnega odseka pa spet g dr. Fludernik Za zunanje odseke so poročali in podali slike o delu v raz- grizen abstinent. Pač pa strasten kadilec. Nekega dne dobi pismo: Dragi Daniel, danes sem prišel šele ob šestih zjutraj domov. Ne moreš si misliti, kako me je žena sprejela. Govorila je celo o ločitvi. Saj me razumeš! Bodi tako dober, obišči naju in skušaj jo potolažiti. Reci, da sva na Tvojem stanovanju vso noč krokala. V nadi, da me ne pustiš na cedilu, se Ti že vnaprej zahvaljujem! Tvoj Mirko. Daniel Dobričina svojega prijatelja m pustil na cedilu in zadeva se je iztekla v splošno zadovoljstvo. Pa slučaj ni ostal osamljen. Mirkovemu zgledu je sledil Hinko, Janko, Marko in drugi. Tudi Mirko se je ponavljal. Poleg prijateljev so se javljali stari in tudi slučaini znanci, skratka: navzlic ne-izorememenemu življenju po vzoru so-lidnesra filistra. navzlic naravnost rafi-nirani točnosti v službi je prišel Daniel na gla? in renome neugnaneea krokarja. Zavedal se ie tega noveea noloža^a vedno boli in se mu ie sknSal vedno bolj prilagoditi. V izbesrava.njih oderovorov. kadar je bil od kake boljše polovice inter- nih tamkajšnjih loviščih g. Stanko Godec za Sv Lovrenc na Pohorju, ravnatelj g. Šentjairc za Slovenigradec, tajnik g. Pece pa za Slovensko Bistrico. V imenu oblastev je pozdravil zborovanje sreski načelnik g. M&kar. ki je obljubil vsestransko pomoč pri razvoju in delu našega lovstva, zlasti pa pri preganjanju Hi iztrebljanju divjih lovcev V imenu mariborskega okrožnega odbora strelske družine je pozdravil navzočne polkovnik g. Putnikon'ič, ki je poudarjal potrebo čim ožjega sodelovanja obeh organizacij V istem smislu se je izrazil tudi v imenu SPD ravnatelj g. dr Tominšek za skupno varstvo prirode. Nato je pozdravil zbo* rovanje še ravnatelj lovske šole g. Ziern-feld s trikratnim klicem »živio« pozdrav najvišjemu predstavniku našega lovstva Nj. Vel. kralju Aleksandru. Nato pa je bil občni zbor zaključen. Policijska kronika v zadnjih 24 urah ni b:la posebna. V Križ-ničevi gostilni v Dankovi ulici je nastal prepir 'med nekim voznikom in čevljar skim pomočnikom. Iz prav enakega vzroka je nastal v Golobovi gostilni v Mlinski ulici prepir in pretep med nekim s.ta. rinarjem in trgovskim potnikom. Razen nekaj izbitih zob in strgane obleke ni bilo hujšega. Iz delavnice na Meljski cesti je neznan storilec ukradel čevl a^skemu mojstru Alojziju Krepsu 2J0 Din vredne moške čevlje, poslovodji Ivanu Krklecu je bil pa iz stanovanja v Slovenski ulici ukraden usnjat jopič. Pri brvi na levem bregu D^ve je bil snoči napaden 24 letni krojaški pomočnik Slavko Repe, ki.g*i je njegov nasprotnik, neki brezposelni tkalec, udaril s kosom železa po glavi in ga laže poškodoval. Reševalna postaja je nudila prvo pomoč Ivanu 2ivku s Koroške ces e, ki se je močno usekal v levo roko. Na pomoč pa je morala tudi delavcu Avgustu Nipiču ki je dobil v Jurčičevi ulici napad boz-jastt, in ga prepeljala na njegov dom._ „TRI DNI GARNIZIJ" SKEGA ZAPORA" je naslov kolosalni smehapolni vojaški burki, v kateri nastopajo najznamenitejši komiki in humoristi: FRITZ SCHULZ FELIX BRESSART PAUL HoRBIGER MAX ADALBERT, IDA VVtST, LUCIE ENGLISCH Zato vsak, ki si želi razvedrila in smeha, danes v »ZVOČNI KINO IDEAL*. Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Svoje ime je pozabil Zagreb, 12 februarja. Blizu Ilice je včeraj naletd službujoči stražnik na neznanega mtladeniča. ki se je obnašal zelo čudno. Zaradi tega ga je pozval s seboj na policijo. Neznanec je pri zaslišanju samo kimal z glavo in nri mogel dati na vprašanje, kako se piše, n'kakega odgovora. Vse je kazalo, da je nesrečnik izgubil spomin Uvedena je preiskava, da se ugotovi, kdo je nesrečni mladenič Ali je iz Zagreba ali okolice, se ni moglo ugo» toviti Poslali so ga v bolnico na opazovanje. __ Obiave Prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo Pomembna prireditev bivših bojevnikov - Jugoslovenska odlikovanja Pariz, 12. februarja AA. Snoči je pariška sekcija Poilu d' Orient priredila svoj vsakoletni banket Na banketu je bilo več govorov, v katerih so govorniki po* vdarjali želje m težnje bivših bojevnikov na vzhodni fronti. Hkratu pa so govorniki v lepih besedah proslavili francosko-joigoslovensko prijateljstvo, tako da se je banket pretvoril v pravo manifestacijo prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo Predsednik pariške sekcije odvetnik Houlmeaux je v svojem govoru pozdravil tudi prisotnega jugoslovenskega poslanika dr. Miroslava Spalajkoviča ki se udeležuje vsake prireditve b:vših francoskih bojevnikov na vzhodni fronti. V nadaljnjem svojem govoru je odvetnik Houlmeaux izjavil, da je ponosen, ker se je boril za Jugoslavijo • in da smatra to državo za svojo drugo domovino. Predsednik saveza Poilu d'Orient Mar* cel Herault predsednik medna odnega saveza bivših vojnih bojevnikov Pisson, predsednik Fidaca Granier m predsednik francoskega saveza bivš'h bojevnikov Rossignol so se v svojih govorih spomnili Jugoslavije in njenega zavezništva s Francijo. Povdarjali so. da to prijateljstvo, ki spaja oba naroda in obe državi, ne sme nikoli ponehati. Lewy Alfandar, šef kabineta pokojnin* skega ministra, ki je bil zadržan na nočni seji francoskega parlamenta, je prečital pismo svojega ministra. Tudi pokojninski minister je v tem pismu povdarjal kako neomajno je prijateljstvo med Francijo m Jugoslavijo. Za vse te govore se je zahval 1 jugoslo-venski poslanik dr. Miros:av Spalajkovič, ki je uvodoma izrekel prisotnim bivšim bojevnikom na vzhodni fronti zahvalo Nj. Vel. kralja Alpksandra. Nato se je jugo-slovenski poslanik spomnii pokojnega Ar:, stida Brianda kot tvorca solunske fronte. V nadaljnjem svojem govoru je dr. Spalaj. kovič aludira! na želje, ki se v zadnjem času pojavljajo, in po katerih naj bi se ju. goslovensko-francosko pr jateijstvo ohladilo in zrahljalo. Izrazil je upanje, da bodo te želje ostale samo želje in da ne bodo ostvarjene Govor dr. Spaiajkoviča so prisotni sprejeli s toplimi ovacijami Jugoslaviji. Jugoslovenski poslanik je nato ;zro6il prisotnim odlikovanja, s katerimi j:h je odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander. Odlikovani so bili g. Pisson z redom jugoslo. venske krone 3 .stopnje, g. Granier z stim redom 4. stopnje, direktor lista »La Fran. ce militaire« Cherandie z istim redom 4. stopnje in g. Rossignol z istim redom 4. stopnje. Banketu so prisostvovali general Henrv, Carree in Fortrout. Zunanji minister Paul Boncour. ki Je v Ženevi, je poslal na prireditev svojega kaHnetn^ga šefa Sartierja. Po banketu s? je razvila živahna plesna zabava, pri kater so sodelovale tudi dame jugoslovenske kolonije. Francoski sanacijski načrt pred parlamentom Borba za uravnoteženje francoskih državnih financ -Živahna razprava v zbornici Mali violinist Miran Viher je sodeloval v Ljubljani meseca oktobra lanskega leta pri Prvem ljudskem simfoničnem koncertu opernega orkestra v veliki dvorani Uniona. Lansko leto pa je sodeloval na novinarskem koncertu. Takratni kritik piše, da je njegov nastop vse iznenadil. Brez vsake treme in z močno samozavestjo je naravnost fa-sciniral poslušalce v vseh skladbah, ki jih je odigral, glasovno čisto, ritmično brezhibno in pokazal dovršeno tehniko leve in desne roke. Sedaj bo koncertiral v Ljubljani v petek 17. t. m. v Filharmonični dvorani: priredi samostojen koncert s pianistko go. Mirco Sancinovo. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. Sokol I Tabor vabi na predavanje o hi gijenskem pomenu telesnih vaj, ki se bo vršil v ponedeljek 13. t. m. ob 20. v lutkovni dvorani. Predaval bo dr. Petrič Karel, člani in članice, udeležite se predavanja polnoštevilno! Ljubljanska drama. »Celjski grofje« se vprizorijo poslednjič nocoj ob 20. Delo je izredno zanimivo in izvrstno naštudirano. Ker bo to poslednja predstava tega dela v letošnji sezoni, še prav posebno opozarjamo na nocojšnjo predstavo Za red D. Ljubljanska opera. Baletni večer je imel pri premijen v soboto ogromen uspeh. Prav vsi sodelujoči so izvrstno rešili uloge, na čelu vsem umetniški par Pia in Pino Mlakar, ki sta večer naštudirala in plesala svoje krasne solistične točke. Večer se ponovi v torek 14. t m za red A. Gotovčeva opera »Morana« se ponovi v sredo 15 t. m. v premijerski zasedbi pod taktirko kapel-nika Neffata za red Sredo. Kino Sokol v Siš^. . Dades zadnjič »Pesem noči«. Predstave ob 6 in 8. Vstopnice si rezervirajte pravočasno! vivan, je postal pravcati mojster. Tudi je umel prikrojiti vsak stavek tako, da je dopuščal več razlag, ki so ponekod bile lahko kontradiktorne. »Gospod Daniel, saj še niste končali stavka I ^ »Res je, milostiva; kaj ne, da ga nisem končal?« »Povejte mi odkrito, ali sta bila z mojim možem res do petih zjutraj?« Daniel je obupaval. Tedaici zaeleda v svoji fantaziji poslednjo rešilno bilko, ki mu je že tolikokrat pomagala: »maček ex machina«, da, da ... maček ... ex ... »Milostiva... 27. v mesecu popolnoma skrokan. danes pa imam ma*ka ex. pardon — mačka, ker sva z vašim mo-žičkom preveč ekeala. to se pravi, da ne vem, če je on tudi — namreč eksal. zraven je pa bil. pa trkala sva s kozarci na zdravie. da. da — poeebej na vaše zdravje milo«Hva in na zdravie moie*ra mkoi-ne*a očeta. — •nanion. or^Hte milostiva. da 1e že mrtpv amn*V trkala =va in ex machi..., pardon «k«ala na splošno zdravje, res, na sploSno zdravje, milostiva .. Pariz 12. februarja. AA. Davi je začela poslanska zbornica pod predsedstvom Bouissona splošno debato o financn«n na- ^PrvT^^govoril desničarski voditelj Tait-tinger. ki je poudarjal, da obstoji velika razlika med cenitvami proračunskega primanjkljaja posameznih finančnih ministrov, kakor tudi. da sedanji finančni načrti ne morejo docela pokriti primanjkljaja- Imel bi raje več prihrankov in manj novih dav- k°Vodja desnice Marin se je pridruži kritikam pred govornika in izrazil zelio. naj se znižalo državni -zdatki tn napravi v f-nančnem gospodarstvu red Nasprotno se je izrekpl proti znižanju proračuna narodne obrambe. . Desničar Amidieu Duclos je zahtevat odgoditev debate, kar pa je zbornica od-konla. Glavni poročevalec finančnega odbora Jacauier je rjavil, da predlaga finančni načrt 2173 milijonov prihrankov^ ^r da skupaj s prejšnrmi prihranki 5/40 m hjo-rtov celokupn h redukcij. Fiskalne dajatve b. dalp po predlogu 1577 mlijonov^ skupno s prejšnjimi novimi davki pa 2033 m -ilTonov frankov če se upo^eva tu* rezultat konverzije, se bo proračunski M ai Tenisa« t« dobrih 10 m-l.jard frankov Gotovo je. da primanjkljaj "e bo Posegel 10.5 mili »rde kflkor izračunali izvedenci obstoja pa upanje, da bo man-s. Tako vlada kakor tud' finančni odbor sta se izrekla prot- integralnemu ravnotežju Ob koncu svojega govora je se 'zj^vii. cla so očitki prevelike zapravljivosti vlade ne- upravičeni in da je treba javnost zavarovati pred pretiramo pesimizmom. V imenu levičarskih radikalov je Chap-pedelaine izjav.il, da njegova skupina ne bo glasovala za čl- 83, ki ga je odbor spremenil z uvedbo tako menovanega kriznega davka. Francozi so med vsemi davkoplačevalci na svetu najbolj obdavčeni m ne gre, da bi se jim naložila še nova bremena, ki draže življenje. Med prebivalstvom e te-zavriran h za 12 milijard zlata in za W milijard bankovcev. Da se zaupanje zopet r*>-vrne in pridejo tezavriram kapitah topet v obtok, se davnči vijak ne sme preveč navijati. , . - r. T_-Član desničarske srede in bivši finančni nvnister Lasteyrie ie opozoril, da predloženi načrt primanjkljaja železnic nikjer ne omenja. Svoj govoT je zaključil z iziavo da je treba znižati življenjski standard Pariz. 12. februarja- AA Francoska zbornica se je sestala lavi ob 9 in je nadaljevala razpravo po posameznih členih zakonska načrta o sanaciji državnih frianc. Nekatere predloge opozicije, ki je zahtevala, naj se ti predlogi izroče finančnemu odboru v podrobno proučitev ie zbornica odbila 7 večino od 350 do 400 glasov. Sejo so ob 12.1.7 prekinili in se je nadaljevala popoldne. Iz dosedanje razprave iw bilo mogoče razvide-ti. kakšne bodo končne posledice in sklepi zbornice o vladnem zakonskem načrtu. Med seio so se vršila po vežah pogajanja med posameznimi večinskimi strankami o sporazumu. ki naj bi bil med n};mi glede vladnih predlogov o znižanju uradn ikih p*ac, o posebnem kriznem davku in o voja&ah kreditih- Za vojnega invalida se je izdal Karlovac, 12. februarja. Precejšnjo senzacijo je izzvala na švarči pri Karlovem vest, da je tamošnja domačan Ivan Dobrinič na svoj načm postal vojm nvalicl Po celih 16 letih je Dobriničev so-sed Janko Graho vložil pri oblastvu pnja-vo proti Dobriniču. Objava navaja med dlLfm4 ali 1915. je bil potrjen v Karlov, cu Ivan Dobrinič in dodeljen pehoti. Kma. 1U nato. ko je Dobrin č odšel k vojakom, e Segova mati Magda prišla k Janku Grahu in ga prosila za modro gaheo. Graho m vedel, v kako svrho potrebuje gaUco. pa ji je zaprošeno dal. Nekaj dni kasneje, ko je bil prideljen na službovanje v Turan pri Karlovcu. se je Dobrinič prijavil kot bolan. Pr boln škem pregledu so ugotovili, da boluie Dobrinič za trahonom. zaradi če. sar so ga poslala za nekaj časa v karlov-ško vojaško bolnišnico, a potem so ga odpravili v Bršadin pri Osijeku. odkoder je bil poslan domov kot nesposoben za voja- §ko službo. . .__ Vlagatelj prijave na oblastvo izjavlja dalje: Vene. da r je Ivan Dobrinič mazal oči z modro gal'co, da bi si pokvaril očes-ne živce m tako prišel v bolnišnico. To je imelo za posledico, da je na eno oko osle. »Doklej??« »Da, da — moj birmanski boter, ki je bil znan kot dober mož, ampak, pa to vam povem zaupno: če je birmanski boter v resnici dober mož, bi moral vedeti, kaj se spodobi, to se pravi, da bi jaz moral kot novokrščen birmanec postati posestnik vsaj srebrne ure, če že ne zlate, no — pa nikar ne mislite, da hočem obrekovat: svojega birmanskega botra. Skratka: nikdar v živl jenju nisem bil tako imeniten, da bi bil v posesti žepne ure, policijsko pa so že prei napovedali, še preden sva midva šla. da — šla. Zato mi morate oprostiti, milostiva. da nisem pogledal na uro. ko sva končala. Danes pa imam neizmernega mačka, grozno, strahotno — obupno... Klanjam se!« Zbežal je. Gospa mu ni branila, pomirjena se je vrnila in oošepnila svojemu možieku na nho- »Miciiln 9< am) V bla- erpm enivrninn ''to^etia. GOSPODAR: Fiat. sicu+ dixisM. domine Paule, dasi, odkritosrčno povedano, Ker moramo film poslati naprej, danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., %8. in 9% zvečer Nainovejši zimskosportni film " ideji DR. F ANČKA LJUBEZEN V SNEGU Film, ki Vam nudi poleg zimskega športa: drsanja, smučanja, ski-joringa in bob-dirk tudi prekras-*"» H make naravne posnetka ce in salve smeha! Elitna kino Matica Telefon 2124 Invalidski zbor v Ljubljani Ljubljana, 12. februarja. Krajevna organizacija Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je imela danes do_ poldne redni letni občoi zbor v dvorani Delavske zbornice. Udeležilo se je zbora lepo število nvalidov in vdov Pri otvoritvi je predsednik g. Vekoslav M 1 e k u ž prečita! vdanostno brzojavko najvišjemu zaščitniku Udruženja invalidov, Nj. Vel. kra'ju Aleksandru I ,in pozdravno brzojavko ministru za soc alno politiko in na. rodno zdravje g. Puclju z željo, da se za vzame za sprejem novega invalidskega za. kona. Brzojavki sta Dili spreieti z navdušenim ploskanjem. Nato je predsednik po. zdravil zastopnika invalidskega' oblastnega odbora g. Stanka Tomca. G. Mlekuž je dalje poročal, kako hudo je vod-it organi, zaciio bedn;h in pohabi jervh v teh hudih čas!h. Kljub temu pa je odbor izvršil mnogo akcii v pomoč i^anstvu. Mestna obč'r>a ljub1 lanska ie da1* za četrtin.?ko ceno 20 ton nremoera. Trboveljska premogokorma družba pa 25 ten za polovično ceno. za kar jima je občr*i zbor zrasrl zahva'o. Odboru se je posrečilo d ob" ti tudi oo bonski irnra. vi različna oblačila kot ostanek neke zaloge in obdarovati 30 oseb z obleko. Pa tudi iz lastnih denarnh zlrrk ie bilo obdarova-nih 33 oseb in o božiču 163 03eb z moko in sladkorjem. Tako so dobili 6'ani v razni obliki pomoč v skupni vrednosti 30.283 dinarjev. Sled lo je tajrrško poročilo in po poroči^ nadzornega člana g. DermaSe je dobil odbor absolutorij s pohva'o. V imenu obustnega odbora je poroča! g. Tome da je sedanja osrednja organiza. cija pokaza1a velik razmah in dosegla to. da se bo najbrž današnje slabo stanje popravilo z novim dodatnem invalidskim za. konom. k' ga je v načrtu napravilo samo udruženje. Upanje je da se bo dosegla v prihodnjem proračunu potrebna nod^jra za izvedbo tega popravka. Za ljubljansko pro. tezno delavnico je bilo treba posredovati, da bo dobila zadostne dotacije. Krajevne, mu odboru iz leta 1930 še ni bi'a podana razrešitev zaradi nekih očitkov. Oblastn: odbor je izvedel preiskavo, ki pa je pokazala negativni uspeh, zato Je ta občni zbor razrešil odt>or iz leta 1930. Pri volitvah je bla ena skupina za novo odborniško listo, vendar pa je članstvo pretežno izrazilo zaupanje staremu odboru. Tako so izvoljeni za predsednika g. Vekoslav Mlekuž za odbornike gg. Ivan Pinta. rič. Franc Preša Stanko češnovar in Ivan Glinšek. v nadzorstvo pa gg. Alojz j Der-maša, Franc Trebušak in Marija Novako. Nujna potreba nove trgovinske pogodbe z Madžarsko va. Renertoarii LJUBL.T A V® K n OLEDALISCE. Drama Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 13. febr.: »Celjski grofje«. D. Torek, 14. febr.: Zaprto. Opera Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 13. febr.: Zaprto. Torek. 14. febr.: Baletni večer. A. prijatelj Jošt, nisem nikoli docela in v vsakem pogledu soglašal s tvojimi nazori. Kazen, odmerjena Gubcu consorti-busque, je bila sicer pravična, ali — priznajmo — grozna. Da ne dem naravnost — surova. Zato se ne bi začudil, ako kmečka maščevalnost ob prvi priliki zopet kje ne prekipi. Domisli se, amice, onega pretepa v gozdu pred dvema letoma. JOŠT (odmahne z roko): Prosim, gospod Ivan, ne obujaj mi spomina na že stokrat prekleto smolo, ki so jo morali učakati moji sivi lasje. — K vragu in s hudičem! Pripetljaj je bil to, malenkosten in nevreden, da bi ga omenjali. Izgubljen utrinek iz onega nepotrebnega požara — beseda je celo premočna — ki smo ga res nekoliko pozno, vendar ne prekasno prepljusknili z dobršnim kor-cem vode. GOSPODAR: Lonec še stoii na mlačnem ognjišču. In najrazličnejši elementi neprestano poskušajo razpihati pepel v žerjavico in pridno dodevaio dračia. Starec, ki so ga oni dan zasačili pri Je-rinki in sedai z deklino vred ždi na varnem v grajski ječi. priča o še zmlraj resnih časih, kakor tudi. da še danes ni v deželi tako. kakor bi moralo biti. Ali so H znane novice, ki se v zadniih mesecih Hho+aniio k nam iz Štaie^ke in Hrvatske? Ne sodita me nanačno. ormtelia, bi menil da nam pred vsem le*o 1573 ni rMilo nnesu zdrav*«** in zre-V<»a ca rtu H red cprVvi io ie boie vid*»l človeka, ki ie bil. kakor trdi dečak, čisto podoben Hijinemu sinu. ponočnjakov. Nastal je prepir, ki mu je sledil pretep. Med rabuko sta dobila tako Goišnik kakor Greblihar pa dva sunka z nožem v hrbet Reševalni avto je oba prepeljal v bolnišnico. Njune poškodlbe niso nevarne. Danes dopoldne se je vršil v prostorih Zbornice za TOI občni zb»r Obrtniške samopomoči. Načelnik društva g. Hribar, ki je otvoril in vodil zborovanje, je poudarjal, da dru. štvo ni moglo v polni meri vršiti svoj h nalog, ker članstvo zaradi krize ni točno plačevalo prispevkov. Zadruga še ni mogla svojega delokroga tako razširiti, kakor bi to rada. in zato je predlagala občnemu zboru izpremembo pravil, na podlagi k a. terih se bodo lahko v bodoče sprejemali ne samo obrtniki, temveč tudi drugi. Nato je prečital in obširno razložil izpremenjena pravila. Iz tajniškega poročila Je posneti, da je štelo društvo 551 članov, odnosno zavarovancev. Med letom j h je umrlo 19, pristopilo 12, zaradi neplačevanja je bilo izključenih 28, a 4 so na novo pristopili. Zdaj šteje društvo 482 članov. Blagajnik g. Slovnik je navedel, da je imelo društvo okrog 200.000 Din dohodkov. Članarina in mesečni prispevki so znašali 92.000 Din. drugi dohodki 33.000 Din. Za posmrtnino Je izplačalo društvo 59.500 Din. Premoženje ob koncu leta znaša 70.506 Din in je pupilarno varno naloženo pri čekovnem zavodu in pri drugih » zavodih. V najkrajšem času bo sklican iz. redni občni zbor glede na predloge, ki so bili stavljeni na rednem občnem zboru. V odbor sta bila kooptirana dva nova odbor_ nika. Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« In tudi med ljudstvom da je čul šepetanje: »Takšen je, kakor Kosoman!« (Thurnu) In ko ste vi, illustrissime ac fortissime, jezdili mimo njega — ne štej-ta mi v zlo, gospoda prijatelja: ponavljam besede služabnikove — so se mu neki zakresale oči, kot bi videl — hkhm — živega satana. JOŠT: Hahaha! GOSPODAR: Dovolite, gospod PaveL Po zadnjem prizoru, ki smo ga odigrali ž njim — s tem Kosomanom — bi sodil, da je sin tako zvanega kmečkega cesarja za vedno izginil iz naših krajev. PAVEL: Rekel sem, reverendissime, le to, kar je govoril sluga, in mogoče, da, celo verjetno je, da se je fant zmotil. Obraz je podoben obrazu — — JOŠT: Moje mnenie je tudi tako, gospoda tovariša. (Se za trenutek zamisli. Strese z glave.) No, ne bi svetoval hajduku, da mi še enkrat pride pred oči. GOSPODAR - Takoj jutri pošljem hlapce, da poizvedo po vaseh, koliko je na stvari resnice. Dotlej pa, gospoda, ne pozabimo, da smo v gosteh. (Na hodniku hrup. Klici: »Pustite nas v sobo! K našemu plemenitemu gospodarju gremo! Spoti, vlaška duša! Prostora, vrag hlapčevski!«) PAVEL: Bogme — gospod sosed — zunaj nekaj ni v redu. GOSPODAR: Osvobodita me za hip, gospoda! Takoj--fOdpre srednia vrata in bi rad na hodnik Sk«*zi duri prileti Peter in pade vznak v sobo. Za niim kmeHe Na čelu flm ribiča Lojze s harmoniko. Dva fanta s tamburami. OkinČani s papirnatim cvetjem.) DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Sovraštvo sega preko morja V Filadelfiji so antifašisti demolirali hišo ondotnega privrženca Mussolinijeve politične stranke advokata Silvestrija. Vrgli so v hišo bombo, ki je raztrgala poslopje, ubila Silvestrijevo ženo ter hudo ranila štiri otroke fašističnega eksponenta. Silvestri je le po naključju ušel smrti Konec velikega pustolovca Berlinska policija je aretirala nekega 58. letnega Rusa, barona Egona Kjelinskega., ki je bil pod pretvezo poroke izvabil mlademu, naslova »baron ce« željnemu dekletu 8000 mark. Mož pojde za nekaj let v mračno celico in njegovega pustolovskega življenja je menda za vselej konec. To življenje je bilo namreč pustolovsko v velikem formatu in je dalo svetovni jav. nosti že večkrat priliko, da se je baviia ž njim. Kjelinskega kariera se je začela v 3>vel kem« slogu nekako za časa rusko-japonske vojne, ko je v družbi nekega paj_ daša, bivšega ruskega častnika, spravil toliko degenerirancsti skupaj, da je izvohu-nil vse važne podatke o portarturskih trd-njavskih zgradbah in oporiščih ruskega bredovja ter jih prodal Japoncem. S tem sramotnim dejanjem se je Kjelmski še ponašal, češ da je tako ravnal iz anarhističnega prepričanja, da bi bila Rusija poražena in da bi se rusko ljudstvo otreslo ca- rističnega jarma. Poleg tega pa se je po. našal še s tem. da mu je japonska vlada plačala za izdajo 46 milijonov jenov v treh menicah, ki naj bi se vnovčile do 1. 1917. V resnici je kazal te menice, ki so nosile podpis japonskega kneza Jamagate. Na to vabo mu ni bilo težko dobiti finančnike, ki so ga zalagali z milijoni in mu omogočili razkošno življenje v Švici. Imel je med drugim kar tri luksuzne avtomobile in svojo jahto. Končno pa so začeli upniki zahtevati, naj že vnovči svoje menice. Tedaj se je izkazalo, da je bil podpis na njih ponarejen in bernska porota ga je poslala za 6 let v ječo. Ko je prebil to kazen, se je začel potepati po Evropi in se je preživljal z majhnimi sleparstvi raznega značaja. Končno je prišel znova policiji v roke in s tem se bo njegova kariera menda definitivno končala. Ameriški mženjer George Douglas je izumil neko vrsto zelo trdega flintovega stekla. Te dni je napravil vojnemu mini. strstvu predlog, da bi začeli to steklo uporabljati namestu kovin za izdelavo izstrelkov. Novi izstrelki iz stekla bi se lahko pro- izvajali hitreje in bolje nego kovinski, njihova brzina in probojnost pa ne bi bila nič manjša. Posebno za polnitev šrapnelov bi bilo trdo flintovo steklo bolj »primerno« nego kovina in učinek steklenih drobcev bi bil strašnejši nego učinek znanih dum. dumskih krogel. Obiranje čaja na Japonskem V južnem delu Japonske obirajo zdaj čaj. Lis« čajne rastline se morajo pred uporabo dobro prekvasiti in posušiti ftig-ma: Nezadovoljnost Ne vem če je kje na svetu tako srečna dežela da bi bili v njej vsi ljudje zadovoljni, poznam pa deželo, kjer vidijo premnogi prav v tem svojo srečo in rešitev, da >o nezadovoljni. Ne smete pa misliti, da so v tej deželi taki ljudje samo na kmetih, kjer jim včasi kaj nerodno hodi, če m bilo nič slane, nič toče. na katero bi se mogli pri prodaji svoj.h pridelkov sklicevati, o ne, še vse več nezadovoljstva je v tej lepi deželi po mestih med razsvetljenci, zlasti pa v njenem glavnem mestu S sklonjenim' glavami hodijo tu ljudje okrog in kjer se dva srečata se s težko pritajevanim veseljem ogovariata: »Jej. jej. kdo bi si bil mislil, da bomo tako nezadovoljni!« — »Res. strašne smo nezadovolini!« In zopet tretji: »Kaj bo. kaj bo, če bomo vedno tako nezadovoljni?« A najmodrejši med njimi: »Ako bomo še dolgo tako nezadovoljni, nas vzame vse skupaj hudič!« — ne da bi se seveda zavedal, kako veliko resnico je izrekel!... — Nezadovoljnost je narastla v tem čudnem glavnem mestu nekoč tako silno, da ■o bile poplavljene i njo vse ulice, vse ceste in celo travniki in polja daleč na okoli In to ie delalo mnogim ne malo veselja Samoslovenskim rodoljubom seveda! In bil je med drugimi tudi silno rodoljuben samoslovenski rodoljub, ki je o vsem tem mnogo premišljal Ta rodoljub vseh rodoljubov, kakor ga po pravici lahko imenujemo, je prišel končno do uver-jenja, da bi se moraio v stvari vendar le nekaj ukreniti Požrtvovalen rn nesebičen, kakršen je bil, se je odločil, da se podvrže velikemu trudu in da skliče javen shod, na katerem naj bi se pretresavalo to nad vse važno vprašanje. Dal je nabiti po vogalih plakate, poživljajoč v njih vse neza-dovoljneže. naj pridejo ta in ta dan ob tej m tej uri tja in tja. Ker pa je bilo ne-zadovoljnežev od vraga dosti, se jih je zbralo na določeni dan ob določeni uri na določenem prostoru toliko, da je bil natlačen poln ve« Kongresni trg — tako pravim kajpakda samo zaradi večje nazornosti, zakaj tisti shod se nikakor ni vršil v Ljubljani, ki je znana kot eno najbolj zadovoljnih mest na zemeljski obli! — pa ne samo preko imenovanega trga, temveč tudi preko vse Vegove ulice m> se razprostirale nezadovoljne množ;ce notri tja do lmponu-jočega. ponosno proti nebu kipečega stebra »Ilirije oživljene«, da je začela glava velikega Napoleona nekaino čemerno gledati pred se in ni bila tudi glava Ilirije videti nič kaj zadovoljna s tem. Naj poudarim še enkrat, da je vse fro samo zaradi lepšega tako rečeno in da se do-tični shod prav zares ni vršil v naši lepo pobeljeni Ljubljani. Da ne bo zmot, moram opozoriti tudi. da na shod mso prišli kaki izstradanci ali razcapanci — ti so že naprej vedeli, da si nimajo od tega shoda ničesar obetati in si jih tudi nihče želel ni, ker je nezadovoljnost takih ljudi preveč Milijonska zapuščina železostrugarja Madžarski »Ujsag« poroča o nenavadni sreči nekega madžarskega emigranta, po poklicu železostrugarja, ki se je bil 1. 1893 izselil v Ameriko. Mož se je pisal Simon Pinto m se je onstran morja napravil milijonsko premoženje. Njegov sin je očetovo zapuščino še porr.no žil in dosegel bogastvo 80 milijonov doiarjev. Umrl pa je brez potomstva in ni pustil nikake oporoke. Zato so začeli po njegovi smrti poizvedovati, če ima kaj sorodnikov in kje živijo. Po dolgem poizvedovanju se je izkazalo, da sta edina v poštev prihajajoča dediča notar dr. An tal in železniški uradnik Dery. Oba sta izjavla zaradi potrebnega posredovanja madžarskega zunanjega ministra, da odstopita polovico dediščine madžarski državi v oblik dolBoročnega posojila, če jima pojde diržava na roko. da jima izplačajo pripadajoči denar- Ker pa pripade po ameriških postavah 20 odstotkov zapuščinskega denarja Zedinjenim državam, bosta prejela srečna dediča skupno 64 milijonov dolarjev. Od tega dobi Madžarska 32 milijonov doiarjev posojila. V madžarsko valuto preračunani dolarji dajo približno 200 milijonov pengov. Bodoči ameriški poslanik v Parizu Robert W. Bingham bo zasedel mesto ameriškega poslanika v Franciji, čim prevzame Roosevelt predsedniške funkcije Nesreča dveh rirskih ladij v ledu Iz Ljeningrada poročajo, da pripravljajo novo ekspedicijo na Novo Zemljo, kamor pojde ledolomilec »Kresin«. Njegova naio-ga bo iskati uguioii ruski ladji »Lensovjet« iq »Tajmur«, ki so ju poslali v pripravah za polarno leto v Ledeno morje, odkoder pa se nista več vrnili. Mogoče je. da sta ladji zamrznili v ledovju, mogoJe celo, da so ju ledni skladovi strii. Obe ladji st/i zaradi lednih razmer popoin'jtna odrezani od zunanjega sveta. Predor se je vdrl Na sanktgotthardski železnici se je utrgal plaz kamenja, ki je prebil betonski zid predora in zasul ceo z današnjimi skakalnimi tekmami na skakalnici Berg Isel dosegle svoj višek, ki se je iz.ra7.il tudi v tem, da je skokom prisostvoval avstrijski zvezni predsednik Miklas- V Innsbrucku se je ob tej priliki zbraio več desettisočev gledalcev, ki so napolnili vse tribune in sosedne obronke. Krasno vreme, ki je dosedaj precej motil« vse prireditve, je še polepšalo veličastno sliko. Gorovje v okolici Innsbrocka je blestelo v novem eiegu. Ves Inn»bruck se je pokazal' v zimski krasoti, ki je navdušila vse prisotne. Otvoritev skokov Skoke so otvorili izven konkurence znani Norvežani brata Sigmund m Birger Ruud. Uleberg in Sorensen. ki so vsi poka/ali svojo izredno tehnično izvežbanost- Takoj pri prvem skoku je Birger Ruud izboljša! svoj včeraj postavljeni rekord na 74.5 Nato je častni predsednik avstrijskega smučarskega saveza i.n predsednik vrhovnega vodstva tefcem dr- Tschon pozdravili zveznega kfln-celaria vse zastopnike 20 narodov in ostale priso-tne v govoru, ki so ga prinašal- zvočniki Pri prvem skoku prvega zastopnika vsakega naroda se je intonirala himna do-tične države. Skoki izven konkurence Najprej so skakali Norvežani. Sorensen )e sko^l 81 m. toda e padcem. Takoj nato Včerajšnje nogometne tekme LJubljana: Na igriščih Ilirije in Primor-je SO » včeraj odigrale 4 tekme. Ilirija in Primorje skušata svoji moštvi s primernim treningom pripraviti za odločilno borbo prihodnje nedelj«. Primorje si je izbralo za nasprotnika svojo drugo garnituro, Ilirija pa je nastopila proti agilnemu Hermesu, pa j« doživela malo razočaranje, ki se pa zaradi značaja tekme ne sme vzeti preveč tragično Rezultati so bili: Na igrišču Ilirije: -Ilirija rez. : Jadran 11:2 (3:2) Hermes : Ilirija 8:4 (4:1) Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Hermes: Poženel-Pleš, Sernec-Kretič. Koše-•nina, Glavič-G-radmik jun., škrajnar. Petrič. Mokorel, Klančnik. Ilirija: Ker vin a- Unterreiter. Dobe r le t- S vetie, Varšek, Luce-Bertič, 1,ašič, Košak, Pfeifer, Koch. Hermes je v prvem polčasu že vodil s 4:0. Šele pToti koncu uspe Iliriji zabiti gol. En gol za Her-mes v drugem polčasu je padel iz enajstmetrovke. Sodil je dobro g. Dolinar. Na igrišču Primorja: Svoboda : vojaški tram 4:1 (1:1). Prvi polčas je bil vojaški team enakovreden proti mik, v II. je Svoboda prevladovala Primorje I : Primorje II 5:2 (3:0). _ Beograd: BSK : Gradjanski 2:2 (1:0). Grad;anski je nastopil bTez živkoviča. Re-ru**a:t rr-aVn 2000 e'e*alcer ki ji je ponud!l v nakup avto na obroke: plačevat' bi morala no 69 dolarjev na tnesec Ti računi seveda niso držali dolgo in vsakeera d^ifp^a bi bil tr. govec tožil Ta na ie stopil do D dnksono ve in 1o samr vpraša kako je z avtomobilom. Seveda sra ni moerla dovoli prehvaliti in teden dir oorr>eie so vsi list' nor'nSal1 ono znamko z njenim-" izjavami. Zdaj se pa pravda io* Madžarski telovadec Pelle. ki je tudi olimoijski prvak se 1e spri s svoio organi, zacijo ki ga ie resno posvartia kot vsa kesra drugega M^ le nato nrocii zvezo naj ga čra iz seznama zastorrmkov za mednarodne nas+oT>e Zveza le n+eg»ovi za ht.evi ugodila češ da so ored smrtnimi prav'li vs* enaki, prvaki in začetniki! Medtem ko se Nemci ne morejo odločiti ali naj bi gradili za olimpijado popolnoma nov stadion al; pa povečali starega v Gril. newaldu se Italija samo za svetovno pr venstvo v nogometu — kjer bomo med dru. gimi zastopani tudi mi — pripravlja za gradnjo ogromnega stadiona v Rimu ki naj bi 'mel za 150 000 oseb prostora Prav tako velikopotezni so tudi v Južni Ameri-kit. kier nameravaio v kratkem zgra*'H v Buenos Airesu nov stadion tud' za 150 00 gledalcev, ker je stari, v katerega gre »samo« 60.000 ljudi, premajhen. Ker argen. tnska nogometna zveza ni včlanjena v Fi-fi. si je privoščila — za drag denar — tudi priglašam svojo kandidaturo za eno ministrsko mesto!« »Jaz tudi, jaz tudi!« zadonj iz vec sto grl. Govornik na lesenem stolpu pa ki mu ta preokret ni nič kaj ugajal, je pozvonil na vso moč z burovž^in in pojasni s sladko kislim obrazom: »Obžalujem, da zdaj nikjer na svetu ni v navadi, da bi naslavljali za en resor po več nrn:strov. Toda kar še ni, lahko še pr:de! Obl ubujem pa vam, da bom, ako postanem jaz minister, vsekakor imenoval več mhrstrskih pomočnikov. ki bodo vsi dobro plačani! Ker ni zdaj nobenega dvoma več, kaj je naš cilj, ki nam bodi pri našem udeistvovanju edini vodnik, zaključujem današnji tako lepo uspeli shod s kl cem: vsi na delo in na veselo sniden-e na cilju našega vzvišenega stremljenja!« Te besede so izvale iznova nepopisno navdušenje in burne ovac.je za sklicatelje shoda ki kar niso hotele potihniti. Le polagoma so se razgrmele entuzijazmrane množice po mestu m po vseh ulicah sc je razlegalo: »Živela nezadovoljnost, živeli naši rodoljubni in požrtvovalni vodi'elji!« Samo eden je bil, ki je na vse grlo za-kričal* »Zdaj vfctfij vemo, kam pes taco moli!« siavnega španskega vratarja Zamoro, Ki bo menda zapustil svoj matični klub FC Madrid. Zamori je zagotovljeno dobro plačano mesto v nekem trgovskem podjetju, kjer bo hodil kajpa samo po plačo. ★ Francoski rekorder v metu krogle Jules Noel, ki spada med ualoštev lne evropske atlete s 15_metrsko mejo in meče tudi disk nad 50 m. je tudi izboren sabljač, ki je že letos zasedel drugo mesto za prvakom Haussyjem Trenutno je Noel učiteij sabljanja na vojaški šoli v Joinvilleu, obenem pa nastopa kot amater za sabljaško sekcijo . pariškega kluba Stade Franca's. * I Francoski zvezdnik v tenisu Cochet se polagoma približuje filmu. Te dni biva v Nizzi in sodeluje že v obeh panogah, na te. nišču in v traku Star. teniški mački so se sploh začeli umikati iz arem. Tudi 41-letni Tilden ne bo več sukal reketa v konkurenci, temveč le še kot manažer in trener. Z njim izginja iz mednarodnega tenisa najmarkantnejša oseba zadnjega desetletja * Zanimivo debato je povzroči po športnem svetu avstralski igralec tenisa Craw_ ford ki je izjav.l, da pojde v boj za Davi-sov pokai v Evropo samo s pogojem, če zveza plača tudi potne stroške za ženo. Baje je sam dejal da brez nje noče križariti po svetu: sicer pa je najbolj verjetno, oa je res obratno in se žen ne zdi. da bi me. sece m mesece doma kitala romane... Posebno še ker je njen mož izboren sukač reketa in jezika in ga dame rade vidijo v svoji družbi Zveza je v zagati, če plača ženi pot Crawford ni več čist; amater: če ne plača bo Crawford ostal doma, Avstra. liji pa tedaj sploh ni treba hoditi v konkurenco ker je vnaprej izgubMena Treba bo seči v žep in obenem prositi gospo, daj molči o tem. kje je dobila denar za drago turnejo v Evropo. Končno njo prav n č ne brigajo amaterska načela. * Na Svečnico — kakor vsako leto — se je v navzočnosti pred-sednika francoske republike Lebruna vršilo v Elizeju žrebanje za srečanja v letošnjih tekmah za Davisov pokal Vsega bo letos tekmovalo 34 držav, in sicer 24 v evropskem in po 5 v severno, in južnoameriškem pasu Nam letos sreča m b la posebno mila ker moramo že v pr-vem kolu nastopiti proti močnim Italijanom ta so se lani držah skoraj do konca in so jih šeie N-mci pognali iz konkurence V prvem kolu se sestane jo: Finska—Indja. Španija— Anghja Belgija- -Avstrija U«"** —.Jugoslavija Egipt—Nemčija Poljska— Holandska Danska—Irska Madžarska—Ja. ponska Brez iger pridejo kar v drugo kolo: Grčija-Rumum ja Monako—češkoslovaška. NorveSka—Avstralija Južna Afrika--Sv-ca Letos bomo kar po otvoritvi samo gle. dalci! v celisk* Celje. 11. februarla. Županstva občin Št. Jurij ob hižni žeW-niic - trg. Št Jurij - okolica. Št. Rupert. Ka-lobie in Mariia Dobje eo poslala banski upravi v Ljubljani prošnjo glede dograditve nove banovinske ceste Sv Jurij - Sv. Jakob-Mariia Dobje. Županstva navajajo v svoji nrosnii. da imajo velike težkoče z zbiranjem neobhodno potrebnih občinskih sredstev in da jih zlasti skrbijo obubožani občani ki jim primanjkuje neobhodno potrebna prehrana, ker nimajo zaooslitve ali drugih dohodkov. Da bi se temu odpomoglo. predlagajo imenovane občine takoisnfc? nadaU-vanie že pred letom začete gradnje nove banovinske ceste ^v. Juri? ob iuž. zel. - Sv. Jakob - Mariia Dobie. Ta cesta je velike gospodarske važnosti ne samo za celjski srez. temveč tudi 7a ves vzhodni del šmar-skega in velik del brežiškega sreza. Dejstvo, da so ti deli pooolnoma odrezani od prometnih središč, povečuje že itak hudo gospodarsko mizerijo. . Načrti in proračuni za to gradnjo so ze davno izgotovlieni in samo čakajo uri banski upravi na končno izvedbo. Približno 4 km te cestne zveze so ?e dogotovljeni. in sicer od banovinske certe T reda Celje - Šmarje od hiše g. Adama Kincla v št Juriju do Ferle?eveoa mlina (nrihUžno 1800 m> m od vasi Reber proti Sv Jakobu (. da se ta resi a popolnoma I dogradi. S tem se bo nudil brezposelnim | zaslužek, kmečkemu Prebivalstvu P" VPf." 1 dohodki, ker bo i uporabo nove ceste lažje Vlomilska tolpa z llletnim poglavarjem Dokler so bile »indijanerice« in Kari May štivo naši mladini, je še nekako šlo Bilo je pač krvavih nosov in raztrganih hlač pa po kako popoldne »prosto« brez vednosti staršev in šole. toda hujših stvari ni bilo Vse drugače pa je začelo pri» hajati ko so se pojavili razni detektivski romani in pripovedke v stoterih snopičih In danes ali si morete misliti večjo privlačnost za otročad, kot je takle ameriški zločinski film. kjer se tat na najpre-brisanejši način zavlači z vsemi mogočimi ključi, ključavnicami in zapahi v zaprto sta nevanje in naravnost umetniško mojstrski opravi svoj zločinski posel Samo gledati je treba one prtlikave gledalce kako se jim ob takih prizorih lesketajo oči. kako se jim stegajo roke kar same in krčijo prsti. Predvčerajšnj;m je prišel na policijo arhitekt Ei^cnstein in naznanil, da so v nje» govo stanovanje vdrli tatovi in odnesli razne dragocenosti, a poleg njih tudi dve posodi vkuhanega sad:a. S anovanje so si odprli z vetrihom Dragocenosti so ukradli v spalni sobi kjer so vse premetali, vku-hano sadje so pa vzeli z omare v predsobi Delali so tako tiho in spretno, da arhitektova žena. ki se je oblačila v sosednji sobi. ni ničesar sl:šala Ko je pozneje videla, kaj se je zgod:lo. je nemudoma obvestila soproga, ki je stvar ovadil policiji Ta je takoi izvršila preiskavo v stanovanju, pri čemur je dejstvo, da je bilo poleg dragocenosti ukradeno rudi vkuhano sadje (»slatko«), usmerilo takoj sum v posebno smer ....... ... Ko se je policijski uradmk, ki je izvršil preiskavo v arhitektovem stanovanju, vračal v policijski urad. je na ulici srečal fantiča ki je nosni dve posodi z vkuhanim sadjem. Ustavil ga je in vprašal, kam to nosi Deček je odgovoril, da jih mama pošilja stari materi. Stvar pa »e je policijskemu uradniku zdela sumljiva in ie dečka vzel s "»eboj v urad. Tu je paglavec povedal. da mu je enajst let, da je učenec prvega razreda gimnazrije in se imenuje Dušan Tošič, in ie prosil, naj ga puste domov da ne bo mama huda Toda ta pro-šn a ni nič zalegla Uradnik imi je rekel, da ga bo prej še preiskal Deček se ni bog-ve kaj prestrašil Vtaknil je roke v žepe m jih izvlekel prazne češ. saj ni nic v njih Ko pa mu je uradmk začel odpenjati te-lovn:k in srajco, ie pa prebledel m se začel tresti Okoli vratu je imel pod srajco vrvico na njej pa privezan, da mu je visel po hrbtu imenitno izdelan — vetrih in poleg njega vosek za ključavniske od-tiske Po tem razkrithi je bilo seveda treba le še maio izpraševati. pa je paglavec zajokal in se začel izpovedovati Povedal je. kako je videl Al Caponeja v filmu pa je tud' on sam hotel postati tak slaven .gangster« Starejši njegov brat Dragoljub ga ie podpiral v tem stremljenju mu dal vetrih in vosek ter ga naučil, kako oboie uporablja. On sam pa je po: tem zbral družbo tovarišev Kupili so si povesti v zvezkih, v katerih se je opisovalo kako se vlomi v stanovanje, kako se ukradejo dragocenosti in vse druge take stvari Šlo jim je pa seveda tudi za »slatko« vkuhano sadje marmelado. I ako so potem začeli krasti. Mladi poglavar tatinske tolpe sedmor.ee - toliko članov je štela — je potem začel jokati in se ni dalo nič več izvleči iz njega. Policija si je nato poiskala njegovega starejšega brata — Dragoliuba. ki pa je odločno tajil, da bi bil Duška nagovarjal k tatvini in mu bil dal vetrih Pn kon-srontaciji pa je mali Du^ko odločno ponovil svojo prejšnjo izpoved m povedal bratu v lice tudi še to. da jih je on učil kako se ženskam trgajo torbice iz rok m kako se odpirajo vrat* z vetrihom Spomnil ga je tudi primera, ko so neki gospe na Tcrazijah iztrgali iz rok torbico z zlato ""Naposled se je vdal tudi Dragoljub in cba sta potem pr.znala vse. Tatinska tolpa je štela sedem paglavcev, poglavar pa ji je bil Duško Dragoljub je iskal primernih stanovanj, kjer naj bi izvršila tatvina Ko se je dobro izvohunil. kedaj je najprimernejši čas za vlom so vdrli z vetrihom v stanovanje ter pokradli dragocenosti m pa — »slatko« Polcija je izvrgla preiskavo v stanovanju Tomičevib m našla pri Eisenbergu ukradene dragocenosti, obešene v vrecici na vrvich za vhodnim' vrati Ubogi starši so seveda ostrmeli, ko so izvedeli xaka tička s'a oba s-nova. ki se nahaiats v policijskem zaporu in so se jima tekom današnjega dne pri''* žili. seveda neprostovoljno tudi ostal- člani te paglavske tatinske družbe, k? Ima na svoii vesti celo vr-«to predrznih vlomov jn tatvin — — — Take so pač posledice požirania kniižev-nega šundai Iz akvaristove torbe O borovniški kotlini in navadni vodni stenici 6. t. m sem kolesaril čez Lukovico—Ecv_ ke do Komina na Ljubljanici. Kornin ni morda neka vas. kajti na mestu, ki se tako imenuje, stojita dve bišci. V eni stanuje čolnar, ki prevaža ljudi čez Ljubljanico, v drrugi pa daleč na okrog znani Nimrod in ribolovec g. Lichtenberg, ki me je omenje-neoa dne pozval v neki akvaristični zadevi. Lepa lega te hišice in bližina gozdnatih gora ki obrobljajo lepo široke borovniško ravan, prepredeno z obilnim omrežjem vodnih žl in žilic, je pač kakor ustvarjena za izhajališče lovskih, nbolovskih, zlasti pa akvarističnih pohodov. Izpod Javorja izvira ob cesti Podgora—Dol kristalna Bistra, iz Borovnice priteka zarasla Borovni. šca ' sicer ie pa ravan rezorana po nešte-viliiih jarkih, tudi ja.n c in bajerjev ne manjka. Vse te vode in vodice so pravcata zb;ra_ lišča rib, so vrtovi vodn'h rastlin. \r teh vodah so zastopane vse ribe m vse rastline od sulca do pisa ička, od belega lokva. nja do nežne site. Čudno je samo to. da ne privablja ta barski raj mnego več občudovalcev, ziasti akvaristov, ki najdejo v njem vendar vse, kar si žele. Ribe, rastline polže, školjke, pupka. -žuželke, vse to nam nudi naše Barje, zlasf pa kotlina borovniška. ta zemlja črna in dev ška. Na klancu pri Bevkah se^a obstal m po. gledal proti zapadu. Gore ki jili je obsevalo toplo predpomladno sonce, so ne nakazale v jasnih obrisih na sinjem nebu. padine pa so b le obvite s prozorno be o vodeno paro, ki jo je toplo sonce potegnilo iz vlažne zemlje. Dvigajoč se iz ze obsen. čene vrhniške kotline se je souc^a cerkvica sv. Trojic? v toplih žarkih. Proti vzhodu pa se ie razprostirala barska ravsm. se rjava, ali vzduh nad njo je bil prepojen s prijetnim vonjem prebujajoče se zemlje m oznanja skorajšnje vstajenje. V dnigič s^rn stopil s kolesa med Bevkami in Kominom pri bistrem potočku, ki so ga Bevčam zajezili ob cesti, da jim služi za napajanje živine. Voda tega potočka je zelo topla, zaradi česar ne izumre življenje v njem ni. ti pozimi Celo smrečica (hippuris vulga-r's) ki se šele v poletnih mesecih razbo. hoti je zelenela v tem jarku. Tudi majhne ribice vseh vrst. ki jih v drugih potokih ne vidiš so v gostih jatah plavale po vodi, pisančki celo v svatben: obleki. Na robu potočka med suhim šašom se je pa sončila toletna kalužnica. a na cvetnem brstiču je bil že majhen zelen popek. Takih toplih vodic je več na Barju in v njih ni zimskega poč tka , , Sedaj nekaj o žuželkah. Silno gibka živalca je navadna vodna stenica (naucoris cimicoides), ker sta ji srednji in zadnji par nožič precej kosmata, kar pospešuje nag,o plavanje. Najdemo jo v stoječih m počasa tekočin vodah med rastlinami, kjer si ji vedno kam mudi. Lovi majhne žuželke. S prednjimi nožicami prinaša žrtve k gobčku. Dolga je en in pol do dva. š roka pa en cm. Na hrbtu ima zložena krila in zvečer za. pusti često vodo m frči in brenči po zraku, dokler je ne privabi kaka druga, svetlo bleščeča v nebu se zrcalujoča vodna gladina. Jajčka polaga na vodne rastline Po. zimi se zarije v blato. V akvariju jo hranimo z ličinkami, postramcami, dafmjaim in z nastruganim mesom. Večjim, tn m več cm dolg m ribam ni nadležna, najmlaj. ši zarod pa ni varen pred njo. Laik, ki jo ujame, jo prav lahko zamenja s hroščem. Zelo zanimivo opisuje dr. Bade neke tu-jezemske vrste vodnih stenic. Pri eni no. si jo samice jajčka na hrbtu, zaradi česar ne morejo zapust ti vede. dokler se jajčka ne izležejo. Pri drugih vrstah se pa opažajo feministična stremljenja v večji men. Pametne samice si ulove samca in mu na-tovorijo jajčka na hrbet. Cesto se samen, kar je povsem razumljivo, prot vijo, uidejo jim ali doslednje samice ne popuste, dokler jim niso nalepile jajčka na hrbet, češ: trudi se tudi ti! Nekaten samci so sicer tako brezobzirni, da skidajo s svojimi nožicami jajčka s hrbtov, večina nj4h je pa dovoij spoznavna in nosi potrpežljivo svoje breme. V akvariju spada stenica med najživah. nejše živalce in je precej plašljiva. Akvanj moramo pokriti, sicer se hitro poslovi. Ker se hrošči ;n stenice radi spravijo na zrak. jim denemo na gladino lesen stožiček aH pa deščico, na dolnji strani teh naprav pa pritrd mo ploščo plutovine. Na te umetne oto&ičke zlezejo ponoči broščki na počitek. Ce jim natrosimo na desko nastruganega mesa. pridejo tudi podnevi na otočič. Popravi! V članku z dne 6. t. m. »O vodnem ščipalcu« je tiskarski škrat izpre-menil srednjeveškega viteza v »sredješol. skega«, kar s tem popravljamo Drohtine »Kaj je to: fenomen?« »Vzemi n. pr. to polje, polno osata. Torej to še ni noben fenomen. Recimo, da bi se dvigal nad poljem škrjanček v zrak — tudi to bi še ne bil fenomen.« »Ne?« »Ne. In budi če bi v istem času stopal vol po po\ru, bi 5e ne bil fenomen. Toda če bi vol sedel na osatu in bi prepeval kakor škrjanček, vidiš, to bi bil fenomen!« • »Ne govorim rada,« pravi energična gospodinja novi služkinji. »Ce pomignem s prstom, pomeni to da morate priti bližje.« »Prav milostiva.« je bil odgovor. »Tudi jaz ne govorim mnogo, če odkimam z gla. vo, pomeni, da ne pridem.« • Abdul je bil ponoči v gozdu in je izgubil sekiro Zaman jo je iskal. Tedaj je pomolil k Alahu in obljubil 1000 piastrov v do. brodelne svrbe. če bi sekiro našel. Res jo je našel »Veliki bog!« je vzkliknil. ?rt tako mogočen, da si mi dal najti no sekiro, mi daj nafti še 1000 pia*tm^'< ★ Mama se vozi s pridnim Jurčkom v ▼toku. Da mu pomarančo n«»kaj feu* obrne k niemu* .Toda .Turček. kje 90 olupki pomaranče? Gotovo si nh vrgel na tto « — »0 ne.< je odgovori pridni Jnrfck. »nisem Hh vrgel na tla t»tnw? som jih vtaknil staremu gospodu v žep.« ★ »Ce moškemu nekai reče?, mu gre skorti eno uho noter in skozi drugo ven.« je dejala žena. »Da. in če ženski nekaj reče?, gre sfco*l obe noter in skosi usta ven.« ie o&rr- ' nil mož. Po filmskem svetu „Don Quichotte" na potu Doigo obetani in pričakovani zvočni film najslavnejšega, svetovnega pevca Fedorja šaljapina »Don Quichotte« je dogotovljen in premiera f lmskega veledela bo še v te-ku tega meseca tako po vseh velemestih v inozemstvu kakor tudi pri nas v Jugoslaviji. Zagrebška filmska izposojevalnica »Ju-gcfilm«, ki si je z največjimi denarnimi žrtvami pridobila ta senzacionalni mm, uo-bi še v teku tega meseca dve kopiji filma istočasno doposlani kakor Pariz, Berlin, London in druga velemesta. Na ta način bo tedaj mogoče, da bo tudi naša publika istočasno kakor Pariz in drugod uživala ob petju Šaljapina, katerega bi na odru v Ljubljani n.kdar ne mogla slišati, šaljapin po je v filmu štiri prekrasne pesimi. IpLkor pripovedujejo, je film, zlasti pa Se žalja. pinovo petje uspelo sijajno in bo tedaj ves film pravcati fenomen. Premiera filma, ki je bila obetana že za božič, se je zavlekla ššžSšLi,;., Vsuia ot>tM-da 50 par. za 'la janna«lf»va ali 13 Sifrn d« 3 Din. (1> Samostojno kuharico vajeno okusne meščanske kuhe, t: j-e že služila v bolj^b družinah, t lobr. in,' "jpr-čcvalt sprejme® 6 dvem >selwin p-or. lopr p 36: Nasiov p..ve ogiisn'. !eti no BI .-d a. ?et tirno v Ljubljani, dobra paca ]»o dogovora, nastop 15. do 25 februarja. Skflbernč — Mestni trg 10/11. ms 1 Modni s^.lon »Klobuček« sprejme tok o j vajenko. — Sedlarski pomočnik veSč izdelovanja okroglih denarnic, dobi mes-to. otidbe na og'as-ni oddelek »Ju«a« pod »Sediar«. 4307-1 Vsaka beseda 5(1 par; ia dajenje nasJova ali /..i 5ifr© pa S Din. (21 Gaj-eva l/I V. neV>'-:"nik. 4274-44 Bolišo gospodično s popolnim znanem slov.. i d-obrimi spričevali, ki govori tud: nekoliko n-ein »ko. iščem k dveletnemu dečku v Mursko Soboto. Pomagati b: mora'a tndi v gospodinjstvu, ['rfdnost ime; o tiste, ki vi bile že pri otrocih ter razpolaga jo z dobrimi spričevali. — Ponudbe na gUe. oddelek »Jutra« pod šifro »Murska Sobo;.« - 4C71-1 Hotelska kuharica ki je že več let kuhala po hotelih za več sto gostov, išče službo — tudi v privatni hiši. — Ponudbe na •iclae. oddelek »Jutra« pod »Št. 056«. 3004-2 Gospodična s petletno prakso v vodstvu vele-prodaje s^baka. žela s 1. aprilom 19:33 kjerkoli v Jugoslaviji namešče-nje. Cen], ponudbe prosi na og'osn,i oddelek Jutra ond šifro »Vestna in ie lovna«. 2241-2 Gdč. šivilja želi stalno službo sobarice a!.i v gostilni. Ponudbe na o-o-bs oddelek »Jutra« p"d značko »Let 20«. 4627-2 lz vzroka, ker so producenti tudi na ate-ljejsko delo in na zunanje posnetke polo_ žili velike važnost, samo da presenetijo svet res z umetniško dovršenem monumen-talnim filmskim veledelom. Film je tedaj že dogotovljen, fotografije so že dospele v Zagreb in bodo tudi pri nas v Ljubljani kmalu razstavljene. Da je Šaljapin že od_ šel na koncertno turnejo v Ameriko ;n da je režiser filma G. W. Pabst že zaposlen z naslednjim svojim filmom, pa je javnosti najbrž itak že znano. Novice Iz USinih ateljejev Druga polovica filmske sezone je pred nami in največja berlinska produkcijska filmska družba Ufa marljivo pr pravlja drugo polovico obetanih svojih filmov. V prvem redu se z velikim zanimanjem pričakuje premiera baš dcigotovljenega ve-lefiLma »V jutranji zarji«. Ta f Im bo po mnenju kritike zaradi svoje napete vsebine to zaradi kolosaln? dimenzije v koncepciji nedvomno prekosil uspeh velef Ima ~F. P. 1 ne odgovarja«. Vlogo komandanta pod. mornice »V jutranji zarji« igra Rudolf Jor-ster, o katerem pripovedujejo, da je to ena njegovih doslej najboljših vlog. Gotov je nadalje film »Veseli dediči« (nemški naslov je »Champagnerkrieg«), Ta film bo vzbudil po svetu mnogo zaba_ ve, humorja in smeha. Glavno vlogo igra He?nz Riihmann, ki je izvajal s svojim le. talom najbravuroznejše trike v zraku. Ob neki priliki se mu je pri snemanju za nekaj časa ustavil motor aeroplana in tej srečni usodi se ima Riihmann zahvaliti, da ni svojih drznih bravur poplačal z življenjem. Ko se je pred dnevi vrnil iz Diisseldorfa zopet v Berlin, so ga njegovi prijatelji sprejeli z največjim navdušenjem in potem sla. vili njegov povratek v življenje. Tretji film, ki je tudi že pripravljen za premiero, je najlepša letošnja Uf na opereta »V svitu puste« (nemški naslov »und es leuchtet die Pusta!«). V tem filmu bo. mo videli v veliki vlogi slovito budimpe-štansko pevko in plesalko Rozo Barszony. jevo. Film je poln veselega temperamenta, petja in plesa. Poleg Barszonyjeve ima veliko vlogo znani komik in izvrstni plesalec Tibor Halmay. Lahko si tedaj predstavljamo, da bo opereta »V svitu puste« najboljše in največje operetno filmsko delo te se. zone, ki bo po* svoji ognjevitosti, sladko omamljivi glasbi in očarljivi vsebini zmagovito šlo svojo pot po vsem svetu. Pred dovršitvijo so nadalje še Uf m filmi »Sezona v Kairu« in »Zvezda Valencije«. Pri obeh filmih je treba še dovršiti zuna. nje posnetke, ki jih trenutno snemajo za prvega v Kairu, za drugega na otoku Ma. lorki. Ufa bo tedaj v najkrajšem času obo. gatila svet in kinematografe s petimi velikimi filmskimi deli. Ljubimkanje44 kot zvočni film Schnitzlerjev gledališki komad »Ljubimkanje« je bil že kot nemi film nepozaben uspeh. Sedaj so to delo čisto novo priredili tudi še kot zvočni film, ki bo že v najkraj. šem času dogotovljen. Vloge v tem flimu so podeljene najboljšim igralcem, in to Mag. di Schneiderjevi, VVilliju Elehbergerju, P. Horbigerju, Gustavu Griindgensu :n Paulu Ottu. Glasbo za film je spisal Theo Mack-heben. Premiero filma pričakuje javnost z največjim zanimanjem in napetostjo. »Sezona v Kairu« se imenuje nov film, ki ga dela Ufa pod režijo Schunzla z Willyjem Fritschem in Renato Miillerjevo. »Nedolžnost z dežele« je burka, ki je bila pravkar dovršena v Neubabelsbergu. V filmu igrajo Lucie Englisch, R. A. Roberts. Oskar Szabo, K. Vespermann. Hans Albers ima od vseh igralcev najvišjo plačo v Berlinu. Nemška gledališča imajo sicer neko konvencijo, po kateri noben pevec ali igralec ne sme prejemati večje letne gaže od 23.000 mark, medtem ko plačajo za gostovanje največ 550 mark za večer. Te konvencije se pa drže v glavnem le državna gledališča, razmere v privatnih gledališčih pa so še vedno zelo neurejene. Na privatnih odrih dobe prominentni igralci in pevci mnogo večje honorarje, kakor jih dopušča konvencija. Zanimivo je, da ima najvišji konorar za odrska gostovanja Hans Albers, ki je sploh v Berlinu ljubljenec odrske in filmske publike. Za vsak svoj nastop dobi Hans Albers 1000 mark na večer. Nič manj ne prejemata Gitta Alpar-jeva in Richard Tauber. Vera Schvvarzova dobiva na večer 800 mark in tako plačujejo gledališča povprečno vsem boljšim pevcem in igralcem. Vlom Žena v sodobnem svetu Ženski tipi Tretja vrsta ženskih tipov, ki j'h sre. čujemo v zgodovini vseh časov in katerih posebno obliko je rodila zlasti današnja doba. so one ženske, ki se hočejo osvoboditi spolm h meja, in sicer v tem smislu, da si ne postavljajo za življenjski smoter, do_ seči dovršeno ženskost ali posnemati moške. odnosno doseči njihove cilje, temveč se hočejo brezobzirno dvigniti nad meje, ki jim jih je postav la narava, zlasti pa družba. V tem svojem stremljenju hečejo za vsako ceno zmagovati, pridobiti, gospo, dovati. V to svrho hočejo sprejeti, ednos-no prevzeti vse prednosti obeh spolov ter se izgoniti vsem nedostatkom in zapostavljanju. Najpogostejš: pojav te vrste v razredu malomeščana in malomeščanskega (neori-entiranega) proletariata je ona vrsta žensk, ki jih navadno naziva jo furije; tudi individualna psihologija jim je nadela to !zne. To so ženske, ki vcepljajo moškim strah in odpor pred ženskami vobče. Njihov smoter je: brezpogojno komandirati druge, seveda predvsem moške. Te težnja je na. stala zaradi s trem! jena j po kompenzaciji za svojo grenko mladost, ko je bila pr- hiši vedno edveč, ko je morala na bratovo ko. rist marsikaj pogrešati, celo hrano, ko je spoznala moške od njihove najbolj figar-ske strani. Morda je vplivala na ta njen preokret v jivljenju tudi pojava njene matere, ki je bila žrtev sirovega moža. ki ni nikdar spoštoval njenega tihega trpljenja. Spoznala je pri tem, da se je treba nasproti moškim posluževati drugačnih sred. stev, kakor je potrpežljivost, če jih hoče obvladati. Ta ženska je v svojem značaju predvsem muhasta, in izpremenljiva, kar kaže zlasti v svojem sožitju z moškimi. Predvsem pa hoče vedno, da njena obvelja. Za vsako ceno zadnjo besedo! To j. je potrebno, da se brezpogojno uveljavi, da ne podleže. Po_ sledica teh lastnosti je nova neprijetna m neprikupna lastnost: prepirljivost. Priznati moramo, da tudi prepirljiva ženska pri moških mnogo doseže, posebno če j. part. ner v tem ne zna konkurirati, pa naj njena obvelja, samo da bo mir. če pa vidi, da bo podlegla, zna biti tudi velikopotezna: saj se ne izplača! Moška je zopet frapiran in ne ve, kam bi reg striral ta pojav nedoslednosti. Njena nestanovitnost povzroča težnjo po izpremembi, tudi če je situacija sama na sebi ne zahteva. Izpreminja se tudi njeno razpoloženje, njena takf'ka, brez povoda. A njena okolica se ji mora prlla. goditi, vztrajanje pri svojem bi pomenilo poraz. Te vrste ženske se nikdar ne pri-lagode. se ne puste od nikogar obvladati, a se tudi same ne obvladajo. So nagle je. ze, nasilne, brutalne. Tipičen pr mer zanje je Sokratova žena Kcantipa. Svojevrsten tip žene, ki spada tudi v ta okvir, so one, ki razvijejo težnjo po premoči in nadvladi v večjem formatu in sti. lu. Ce so ugodne okoli ščine, zavzamejo lastnosti in njihov vpliv pri teh ženah take dimenzije, da vzbujajo neugodje, skoro strah, a vendar občudovanje. To so demo-nične ženske, ki jih srečujemo kaj pogosto v življenju, še pogosteje pa v literaturi. Zanimiv primer nam nudi Kleopatra, pa tudi pisatelj Dumas nam pokaže več takih tipov (Richelieujeva prijateljica). Literatura nas seznanja zlasti s takimi, ki imajo demoničen vpliv na moža v spolnem odno. su. Toda mnogo je tudi takih, ki so imele odločilen vpliv tudi v drugačnem pogledu na može in s tem na trenutno usodo svoje okolice al', celo svojega nareda. Prav glede na te ženske je upravičen francoski rek: ;,Cherchez la femme«. Neresnične izjave demonične ženske nikdar ne izzvene kot laž, temveč kot zanimi. vo fantaziranje, ki očara, namesto da bi človeka cgorčilo. Medtem ko se furija pre. p ra in razsaja, uprizarja demonična ženska dramatične scene; medtem ko je prva ve. ternjaška in f uri jas ta. je druga zagonetna in nepojmljiva. Skratka: vse nesimpatične lastnosti dobe pri demomčni ženski tako lice, da so privlačne :n vzbujajo občudovanje -tn respekt. Od demoničnega se znatno razlikuje tip prenapete ženske, katere stremljenje je realnosti najbolj tuje glede na današnje družabne razmere. To je pogosto edini otrok v družini, ki je na eni strani prepegumen m preponosen. na drugi pa prestrahopeten. še večkrat pa so to sirote brez staršev, neza. konrki otroci, ki so jih mnogo okoli pehali, otroci, ki niso imeli dosti prostora, da bi se v mladosti prosto razmahnili. Zato raztegnejo svoje pogainke na vse strani, kamor morejo in kakor morejo. To so tihi otroci, navidezno brez darovitosti. ki več. krat očitujejo silno energijo, ki zmagujejo včasi s slabotnostjo. a znajo biti tudi nasilni, če je treba. Med ženskami so to problematične narave, ki so včasi skromne in krotke včasi energične in samozavestne. Srečamo jih zlasti v Strindbergovih dramah. Kolebajo med melanholijo in manijo, včasi raz grane, včasi potrte, včasih navdušene do ekstaze kot mlad fanatik, drugič brez volje in poleta, često očitujejo oster in jasen razum, ki pa dela včasi vtisk. kakor da je zameglen in brez jasnosti. Nji. hov način življenja je v nekaterih oz rih moderen, brez predsodkov, v drugem pogledu pa žive starokopitno, pretirano konven. cionalno. A oboje je pristno, kakor so pri-pristne nasprotujoče si lastnosti njihovega značaja: na eni strani lahkomselnost, na drugi strani vestnost, na eni potratnost. na drugi štedljivost. Dominantna lastnost pa je: strastna ambicioznost. V prvem po. udarku je vsebovana ženska, v drugem moška nota. Tudi pri drugih lastnostih je opažati 'sto neskladnost, ki je izraz mešanice moško in žensko orientiranega življenjskega smotra: nečimurnost se druži s pre. prostostjo, nepreračunljivost z doslednostjo in stanovitnostjo, požrtvovalnost z lastno brezmočnostjo. svojeglavost z nežnostjo in popustljivostjo. Kot mnogozvečen, a divje ubran instrument odmeva duša teh žena. To so najbolj amb ciozne in najbolj strastne ženske, njihov življenjski smoter se_ ga najviše a je od realnosti najbolj oddaljen, njihove lastnosti in njihov način živ. ljenja je današnji ideologiji v žennem bistvu in njem nalogi najbolj tuj. Njihova izvenspolna usmerjenost se oči-tuje v indiferentnosti nasproti moškemu spolu. Toda smoter, dvign ti se nad meje spola, je nevrotičen in neživljenjski samo glede na današnjo realnost, če ga pa pro-matramo konkretno ne glede na današnjo ideologijo o spolih, vidimo, da je v tem smotru samo težnja, biti predvsem in v prvi vrsti človek, ne spolno b tje. če ta ženska premaga svojo notranjo razdvoje. nost, ustvarjeno po njeni individualni situaciji, potem se oblikuje v novo ženo, ki jo ustvarjajo nove razmere, v ženo. ki ne bo združevala samo napak, temveč predvsem prednosti v značaju obeh spolov. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! v možgane Cherchez la femme! .. V kakšne krčevite stresljaje more spraviti ena sama hipna, slaba domislica ženske tisoče losti jajčjih rnožgan! Vlomi »ideja« v možgane in napravi premet in nered!... Na pol se zahvaljujem za izkaze neomejenega zaupanja v mojo prebrisanost na pol nehvaležno odklanjam delno nezaupanje v mojo. doslej tudi v najtežjih in najmuč-nejših položajih mojega življenja izpričano bistro pamet To pot Vas zares nisem iz usmiljenja do Vaše lakote po senzacijah na Vašo zabavo potegnil, nego ste se potopni'i sami sobe Pusta in dolgočasna je resnica Skoda za prelepo, šaljivo senzacijo, — kaj ne? Tudi najboljšemu strelcu se je že kdaj primerilo, da ni zadel v črno. nego se ma je orožje po nesreči v rokah obrniio. ter je ob-s tre lil sebe samega G. *sitar in rešetar j, Slovenske g a Naroda« bi bil z isto doslt •■!-nostjo logike lahko trdil, da som vse svo;<-dokazane talente' zakopal in vse mogoče sijajne kari je re pokopal le zato. da morem kot nenasitna, dobro rejena umetniška uš izsesavati izmučeno telo beraškega naroda. Čas bi že bil, da nekdo zbere vse bujne bajke in legende, ki so me tokom let opletle: sem v eni osebi in sapi Ulenspiegel. Don Juan, Casanova,, Cagliostro, Mussolino, Sehinderhannes in še ta in oni obenoin. Manjka zdaj skoroda le še Kvirten — — Ko bi se preljubi rojaki hoteli le za stotinko toliko brigati za moje delo kot se n. pr. brigajo za priložnostne izpuhe moje ncur>> jone prebave! ... Ljudje božji! Odkar sem se upirajoč se od K izmeta prisiljen udal nesrečni Muzi slikarije, je vse moje življenje pisan in debel kolportažni roman pod naslovom :,Xa življenje obsojen, na smrt pomiloščenc. Toži in kolče se mi le po prelepih časih črno-vojništva, ki je bilo zanimiva, vesela opereta... . In poznate 12 letno deveto peklo?... Ce le kdo na svetu, imam pravico, da življenje cenim obenem z najnižjo in najvišjo mero. Ka.j je najstrašnejše na svetu? — Sila nagona, s katero se ljudje še najbednejšega življenja oklepajo, — solidarnost, s katero se borijo proti smrti. Oni dan sem bral v «Narodu» prerokovanje učenjaka o rastoči poblaznelosti sveta. Saj je vse prav, le za celih petindvajset let se je zmotil. Ubogi razdrapani, zmedeni svet! Dobri Bog, usmili se ga in pošlji mu prav kmalu ali vesoljni potop ali vesoljni požar! Meni, če ti je drago, pošlješ lahko še danes za predujem — malo strelo! H. Smrekar. En frank gotovine — tri leta življenja Iz Chartresa poiočajo, da je ondotna žan-darmerija prijela nekega delavca z imenom Masson. Mož je živel tr.i leta samotno življenje in se ie preživljal s korenin tam; in poljskemi sadeži ter z ujetini živaim;. Ves ta čas je imel v žepu 1 f?am frank gotovine in je potrošil od njega !e 25 centov za vžigalice, 75 centov pa ima še danes. Prodaja dragega diamanta Na dražbi pariške zastavljalnice se je jte dni prodaja! eden največjih in najlepših diamontov na svetu, tako zvani Mi-Regent. Za 59.6 karatov tehtajoči dragulj so iztržil 1,275.000 frankov. Dosedanji lastnik je plačal za ta diamant leta 1900 182-000 zlarih frankov. Na isti dražbi se je prodal tudi diamant »Matilda«, ki je vrgel 325.000 frau-kov. Frizerk dobro i«nrieno s h'ano in stanovanjem v hiši ,prp'Hif salon Huter. traj -n k-drnnje Trbov';? 72. -1905-1 Knjigovodstveni strokovnjak < 25!et.no prakso, prevzema revizije ki ureditve knji-£rovod«.tva vseh sistemov, d »Bilanca« na oglasni od deiek ».Jutra«. 13!>5-2 Starejša kuharica z letnimi spričevali, znanjem nemščine in vsega gospodinjstva, želi službo pri boljši manjši o-bitelji. Ponud'be na og'as. o-ddelek »Jutra« po-d značko »7.a ne«! ji v a 12«. 450O-2 Brezposelni abituri-jent učiteljišča želi kakršnakoli začasno pisarn, zaposlitev v Mariboru ali Ptuja, oziroma s'urbo domačega učitelja, inštruktorja Z3 osnovne io srednješolske predmete aH podobno. S. Horvat, učit. a bit.. Vurberg. 4766-2 Pozor! Hišni posestniki priporočam se vam za ob-rezavanje trte, drevesc, grmičevja itd. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak«. 4999-2 Starejša kuharica z dobrima »'pričevali, va;e-na tudi hišnih del, išče mesta k boljši družim. — Gre tudi kot varu.hinja otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49%-2 Priletna oseba vešča nemščine, želi mesta postrešnice, gospodi nje ali varuhinje k majhnemu otroku. M. Novak. Poraneki nasip 40. L^b-ljana. _4994-2 Trg. pomočnica vajena ta d i de'i-kate*e in gostilne., išče primerno za poslitev. — Nas-topi la.hko takoj. Naslov pove o#l. oddelek »Jutra« v Ljivb-lja-m. 48i3-2 Prodajalka v elektrotehnični stroki dobro izvežbana. zmožna perfektno nemščine, išče službo. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Poštena ln marljiva 23«. 5179-2 Kontoristinja z večletno prakso, vešča vseh pisarniških del. zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, Išče nameščenja v Mariboru. Ceijene poni :ob'j na povlru4Tco ->Juiia« v Maribo-j pod »TatoJ«. ulf.i-2 Mlada prodajalka želi kakršnokoli službo. — Prosim, pršite na o-gl«enii oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hval+ržna«. 5030-2 ] Kdor i Si f zaslužka, plača m v&ako besedo VI par; za na.4wv ali Šifro 3 Din. — Kdor n a d i uutlužek. pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj« naslova ali za iifrn pa 5 Din. (3) Iščem službo dopisnika. blagajnika, knjigovodje, skladiščnika ali poverjenika, posebno ali kombinirano Položim kavcijo do 20 tisoč Din. Ponudbe pod »Zaooslenje«. 5124 Uradnik i 1.1 letno prakso v letini stroki, vešč strojepisa ter vseh pisarniških del, išče primerne zaposlitve. Cenjene ponudbe na oglasm oddelek »Jutra« pod »Mar- 5026-2 'ji'v 22«. Kuharica perfe&tna. fina. želi sltii-bo za stalno aili pa za en čas. Fani G., Sv. Petra ee*ta 10. 5023-2 Mesar in prekaje-valski pomočnik tur izdelovalec mesnih ti-delfcov. išče službo za takoj ali po dogo-vrn. Naslov pore oglasni oddelek , Jutra«. 4829-2 Beseda 1 Din; ia da Janj« naslova ali n šifro 5 Din Dijaki, ki išče j« Mistrukoije, pla fta>o »»ako besedo 50 parj M šifro ali i« dajanj« naslova S Din (41 Instrul ije &a rzpite ta zidarske moj stre. prevrame Ivan Ogri.n. stavbenik. L}ub!ja.na. Gru berjevo naibrežje štev. 8. «18 4 Iz francoščine daje izobražena gospodična ore po nizki ^eni odraslim in otrokom. SkTabčeva nI. 5t 7 500S-4 mmm, Kdnxr l&J* me»M> . nika. plača za vsak«. ' besedo 50 par: »a d« '. lanje naslorva aii za I j Šifro 3 Din. — Kdor 1 • sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din. j «a dajanje nasiova ali j j r.a šifro p» 5 Din. (51 , Škornje moške, št. 42, moške strapac - čevlje, nepre-močljive, št. 45. ženske Haferl št. 41, pisalno mizo, pulte, stelaže. 2 šivalna stroja za čevljarje. Singer Flach ln 'knopflohercai poceni prodam. Pobeško. Cankarjevo 71. 505S-6 Potniki kit so vpeljani m bi prev zeli prodajo predmeta, naj se javijo pod šifro »Indu strija« na oglasni oddet-k »Jn'tra«. 3074-5 Zastopstvo ali komisij. zalogo koles in dvokolesnih potrebšč;n prevzamem. Cenj. ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro vpeljana trgo vina c 4502- 5 Zastopstvo iščem za predmet, ki še ni vpeljan v Beogradu. Po potrebi garancija. Pisati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobar proeperitet«. 4779-5 Zastopstvo dvokoles i.n dvoko!ee>nih potrebščin, ali komi&rfrko zalogo prevzamem. Cenj. ponudbe na oglas, odd^e e-k »Jutra« pod »■Dobro vpeljana trgo-vmfl« 4502-5 iPradunt* Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova aU ta 4ifk> pa S Din. (6) Višinsko soince TTanau. gorilec še 400 nr. zelo ugodno naprodaj. Na-sJov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4806"6 Prst (humus) presojano, za vrtove. Vam dotevlj« gradbeno p>djM i* A. Movri«. Ljubljana Tvrševa cesta 38. telefon Št 33-«. Otroško posteljico prodam. Sv. Petra cp<=ta 40. 4976-6 Štedilnik znamke »Perolin Dika«. dobro ohranjen. skoraj nov, prodam po ugodni ceni. Celovška cesta 243 nova vila. nasprot' tov. Pauer. Cotar Srečko. 4982-6 Želez©.! štedilnik skoraj nov. poceni naprodaj v brivnici, Cern»tova nI. 23. Šiška. 4995-6 Izvann-dno povolj-na prilika! Vuncna čebad od 65.— do 85.— dinara prodaju ■><• hitno zbog licitacije. F3 br'ka čebndd. Beograd. po*t. fah 108. 4S136 Črnobefo masko proda Lipar, S'.ivobor«.ka uliC3 št. -22 — Bežigrad. 47C9-6 Lončeno peč okrog1«. iz Napoleonove dnbe ugodno prodam Na »'ov pore oglasni oddrlek »Jutra«. 4582 6 Otroški voziček eleganten. skoraj nov. dra.p barve, naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4832« Kostum in čevlje dobro ohranjene za starejšo žensko po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra* 5072-6 Otroška posteliica v dobrem stan in naprodaj. v oglsanem oddelku »Jutra«. 5tXB-6 Železen štedilnik dobro ohranien. p^ceiri n« proda i v Bol carski ulici _ pri Viadukt«. 5163-6 Otroške vozičke dobite od 260 Din naprej pri Kncler, Šiška. 01<dde'ek »Jutra« pod šifro »Na Gorenjskem«. 4825-10 Radio j Vsaka beseda 1 Din: • la dajanj« naslova «H j šifre pa 5 Din. (91 Petcevni baterijski radioaparat komipletno naprav« t zvodnikom zamenjamo z» do bro ohranjen pisalni str"j Ponudbe: PoŠti Meža. 4771 9 Radioaparat 4 cevni na baterijio poceni prodam. Val. Vodnikova 13, Zelena jama. 5002 9 Prehrana oiidl prebran« plača ta vsako besedo 1 Din; kdor pre brano pa ta besed« 50 par; za dajinje na slova ali šifro 3 Din. niroma S Din. (141 Trgovski ogla«! 1 Din Gospod ali gospodična kateri si želi res poceni prvovrstno domačo hrano ter zračno in čisto, opremljeno sobico, naj vpraša za naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4562-14 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: n dajanj« naslova ali a Šifro na 5 Din. (13) Jedilnico kompletno v oreho-vi barvi zelo dobro ohranjeno, rad: preselitve prodam najceneje Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 5037-12 »Samo nemška kultura« Te dni je pozval novoimenovani pruski prosvetni minister Rust k sebi uradnike, katerim je pojasnil, da stoji danes -vet v mogočnem boju proti boljševizmu.^ Nadaljeval je: »Jaz verujem samo v nemško Kulturo, in vse, kar leži izven te linije, mi ie nasprotno.« Na koncu je poudaril, da je treba zatirati vse bol j še viške vplive v kulturnem in duhovnem življenju. Kolar. mojstru samostojnemu odda^m takoj v najem delavnico in stanovanje, ob državni ce sti o-b najbližji ljubljanski okolici. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 4-S65-17 Vsaka buseda 50 p*.r; ta dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (22) Učiteljska družina v centru me«ta. sprejmi« dijaka v vso oskrbo. Kia vir. vTt in vce-t.no nadzor itvo. Naslov pove ogas.n» oddelek »Jutra«. 4371-22 Stanovanja Vsaka beseda 50 par. ja dajanj« naslova ali za fcfro S Din. (21-al Spalnico in kuhinjo lepo o-rehovo. proda po zelo nizki ceni mizar Kladnik. Mokronog. 4849-12 Več spalnic različnih, prianano solidno iielo. po znižaai ceni proda Avgust Cerne. mizar v Zg 4:ški. Vodnikova cesta 1>22 5151 I3 V najem Vsaki Oeseda 1 Din. m dajanj« naslova ali <• ftifro pa 5 Din. (17) Fotografski atelje iščem v najem. Ponndbe oglasni oddelek Jutra " ponudba«. 4867-17 na pod »Natančna Klepar, dovoljenje oddam v najem Naslov v o"'asnem >dde'ku »Jutra« 5019 17 Stanovanje išče starejša gospa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospa« 4G16-2i/a Enosob. stanovanje s predsobo in evenu t ko palnico išče zakonski par brez otrok s 1- aprilom — najraje na Gosposvetsk: e. aH Sp Šiški. Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« p>d šifro »Snažno stanovanje«. 4596-21'a Enosob. stanovanje komfortno - v Sentpeter skem ali Poljanskem okra jo iščem za takoj ali i aprilom Ponud.be oa ogi jddelek »Jutra« pod šifr"' »Drž. uradnik brez otrok« 4731-->!/« Vsaka bese-ja 1 Din, sa dajanj« naslova ali šifro ' Din. '29, Šivam' stroi zelo dober ugodno naprodaj na Mirju. Langusova ulica žl. 5093-2« Vsak» Oesfda 1 Din. za dajanj« naslova ali T.a šifro pa 5 Din. ,'37 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št S Alojz Grebene nakup ud prodaja vreč, Ljubljana. Dunajska e. 36. (59 37 Kdo odstopi telefonsko št. za mesto, proti primerni odškodnini. Naslov v ugi. oddelka »Jutra«. 5147-37 Ifll.EtJ.Mli Vsaka beseda 50 par. ta dajanj« naslova «11 ta litro 3 Din. (23) Opremljeno sobo » poseb vbodom, ©let trično -azsvetlja v® Id vs> oskrbo idd-am takoj aH ' 1. marcem — najraje d" jaku ali n*oko&o'cu Na «Iot pove vldelek »Jutra«. 4851 ?? ^.SVPETP^ PERJE puhasto kg 32.— Dia belo 45.—, puh 140.— azpošilja po povzetiu Lepo volno ln žimo najceneje prodaja SEVER Marijin trg štev. 2. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za _ - SL. 4. »rnni^ CJU IS-S ■s— ■ ——i— - tolrcii »Jutra'« Adolf Ribnilar. Za Narodno tiskarno d. d. tot tiskamarja Franc Jezerfek. Za inseratnl del Je odgovoren Alo* Novak. Vsi v LJubljani.