Steviika 278.
Trst. v torek 9. oktobra !906.
Tečaj XXX!.
lansja	dan
nI! cd leftlld is premim gD 5. uri, ob poiedeijliH eb 9. iri ijitraj.
>ia!'jue Številke ee prodajajo po 3 nvč (6 stotink) irnozih tobabarn&li v Tr?tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju" Petru, Sežani, NabreŽmi, 8v. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. • c-ne oglasov ee računajo po vrstah (Široke 73 mnn, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; ^'opmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov ro stot. Za oglase v tekBtu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K Mali oglat,: po 3 st. beseda, najmanj pa ,,0 40 ftot. — Oglase pjrejema inseratni oddelek uprave ildinoBt". — Plačuje se izključno le upravi „EdinoBti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč /
Naročnina mafla
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 aesece 6 K. — v»
naročbe brez dopOBlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. NeJrrnk. v:::..
pisma se ne sprejemajo in rokopisi gc v.o vranjo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo liatK
UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galattl IS. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Letnik konsorcij lista ,»Edinost-4. — Natisnila tiskarna konsorcijs Usta „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti st. IS. PoStno-hranllnlčni račun št. 841.«52.
TELEFOI »tov. 1167.
Mesečna priloga: „'.SLOVENSKI TEHNIK
a
Latinsko pleme in Jiovslom
P«^d tem naslovom je priobč i v »Ljubljanskem Zvonu« gospod Bogumil / o S n j a k velanimiv spis. J z tega spisa posnemljemo tu nastnopna, z ozirom na-politične dogodke današnjih dnij posebno aktuvclna izvajanja :
Govorili smo dovolj o Latincih. rabili mnogokrat to groteskno, skoraj komično, ali vendar značilno besedo. Ako bi se ta beseda ne bila v zadnjem času mnogokrat čula iz slovanskih ust, ne zmenili bi se zanjo, posebno radi tega nejker u itak že zlorablja naduti, latinsko-deka-ientn' d' Annunzio in ekscentrični de Gu-bernatis, ki snuje latinske lige in podobne nedolžne zarote. Latinci niso enoten činitelj, s katerim bi mogel operirati politik. V političnem ozira se moiejo vpoštevati le konsolidirani narodi in države, nikdar pa ne an-tropologične celote, to je plemena. Ako se govori o Latincih, ne mislimo ne na narode, ne na države, ampak edinole na pleme.
Neke realne podlage ne pogreša druga ideja, to je ideja zveze Slovanov z Italijani. Poudarjati je pa treba, da to, kar ,-člja o Latincih sploh, velja ravno tako tudi o Italijanih. Pri tem vprašanju bi prišla v prvi vrsti v poštev politična opor-tuniteta.
Jurčič je narisal v svoji >Crti iz življenja političnega agitatorja« hudomušno in izborno karikaturo vročekrvnega slovenskega študenta, ki se je zavzemal za zvezo z Lahi. Debelo so dijačka gledali polteni Krakovčani v predmestni gostilni ko jim je razkladal, da se morajo Slovenci z Lahi zvezati in združiti. Krakovo občinstvo v krčmi ni bilo naklonjeno tej novotariji. Zidarski mojster je dejal, >da ■ .ahi res zaslužek prejemljejo«, drugi, da so mu sina ubili, tretji, da imajo zmerom nože v žepu, s katerimi trebuhe parajo, četrti, da so sleparji in roparji. Vse je postalo nevoljno, mislili so, da je študent spijon, in slednjič so idealnega prijatelja zveze z Latinci pošteno naklestili in ga •losadili pred prag na zrak, da bi se njegova živa politična domišljija nekoliko ohladila.
Ta epizoda je jako poučna. Jurčič je bil gotovo dober opazovalec srednjih in nižjih plasti našega naroda in dobro nam je podal v tejkratki črti ves srd, ki ga goji naše ljudstvo proti Lahom. Gotovo so velikega pomena tudi spomini na boje, katere je izvo-jevala Avstrija v Italiji. Ves ta srd si pa lahko psihološko raztolmačimo. Ta laška neodkritosrčnost, zahrbtnost in ta sladkasta
PODLISTEK.
Prijatelja slovo.
t "rtiča. — Drago Komac..
Tam pred šolskim poslopjem koncu vasi vstavil se je voziček. Še predno je mladi mož izstopil, že je piihitel gospod učitelj k vozu.
..Zdravstvuj Otmar, vendar enkrat po lolgih letih me zopet posetiš".
..Na zdar Anton"4, je zaklical ptuji go-r|)od ter podal nadučitelju roko.
Koko v roki sta stopala po peščeni poti v Solo.
Nad učiteljeva mlada gospa je tudi prihitela naproti.
„Ivanka srčno bodi pozdravljena". —
Tam zunaj pod kostanjem so sedeli ter cramljali. Saj dolgo let je že minulo, kar ;jritelja nista bila skupaj.
V kuhinji je pošepetal nadučitelj svoji ženki : „Otmar je ves drugi, njegov smeh je i sinil, otožno zre pred-se, nekaj mu teži •iuso. — — — — — — — — — — —
„Lepo prijetno imate tukaj ! Iz vajinih '><"i žari sreča, zadovoljstvo. Tu bi bilo prijetno živeti. — — — — — — — — —-Na večer sta stopala prijatelja tam doli
lok a v os t je ljudstvu zoprna. Nikdar pa ne j smemo, posebno ne, kadar moramo raca- j nati na instinkte, prezirati ljudskega glasa, ; ampak ga vedno vpoštevati.
Italijani sicer niso v Avstriji mogočen činitelj niti po številu, niti po blagostanju in povprečni iteligenci. Čudni so vzroki, da so žalibog vendar silnejši nego Jugoslovani. Zunanja politika nalaga vladi obzire, ki se nesramno izkoriščajo v prilog j Italijanom. Dejstvo, da imajo Lahi svoj stari, dasi sedaj onemogli meščanski stan, je povzročilo, da se je vlada naslanjala doslej na ta popolnoma nezanesljivi element. V svoji zaslepljenosti seveda dunajski mogotci ne vidijo, da so se časi popolnoma izpremenili in da se vedno bolj razvija slovanski meščanski stan, ki bo mnogo bolj soliden in zaupanja vreden, nego je ono italijansko meščanstvo, ki hira in propada. Posebno važna je pa činjenica, da so italijanski trgovci n e s p o s o b ni, da bi uspešno konkurirala z vedno bolj napredujočimi nemškimi trgovinskimi podjetji, ki so se ugnezdila v Trstu. Kje so časi, ko so se onstran Adrije v Benetkah ustanovljale prve banke na svetu, ko so bili Italijani učitelji finančnega in kreditnega gospodarstva ? To so samo še zgodovinske remeniscence Italijan, in nič manje avstrijski, je dandanes slab trgovec in obrtnik, ker se nikakor noče ravnati po onih načelih, ki odlikujejo vsakega umnega trgovca in obrtnika v napredujočih deželah. Prav poučna je bila enketa o pomorski trgovini, ki se je vršila pred leti na Dunaju. Dokazalo se je, da so domaČe Italijanske tvrdke same največ krive, da tržaška luka ne prospeva. Laški veletržci ne pošiljajo svojih s nov v inozemstvo, kjer bi se mogli temeljito izobraževati. Manjka jim vsake podjednosti, vsega, kar učini, da procvita trgovina. Ob takih razmerah se ni čuditi, da podjetni in žilavi nemški element vedno bolj narašča in izpodriva sedaj seveda še v skromnem obsegu stare laške trgovske hiše. Nemški element se širi vsled očitne krivde italijanskega meščanstva.
(Pride še.)
jta jugoslovanskem pijemontu.
Popotni utrinki iz Srbije.
Piše Frasjo Kraševec.
in.
Prvi beligrajski utisi. — Na kolodvoru. Nič pašuša. — „Pri ruskem carju." „Kod grada Soluna". — V čitalnici , Slovenskog Juga." — Topčider. Letovišče kraljev Obrenovičev. Velikodušiiost kralja Petra Košutnjak. — Beogradska električna železnica. — Na Teraziji. Pred kraljevo palačo. — Na Kalimeg-danu. Spomeniki znamenitih Srbov. Beogradska trdnjava. — Mali Kalimegdan — beogradski Prater. —
ob jezeru. Solnce je že poljubljalo za slovo
planinske vrhove — in dolge sence so legale
v dolino.
Tik jezera sta se vstavila ob ki opici ter sedla.
Molk je zavladal med njima — oba sta zrla tja na jezero, kjer so se zibali nešteti čolni — tiho sanjajoče. Le zdaj pa zdaj je poljubilo kako veslo — biserne valčke.
„Anton, čitaj !" je predramil Otmar molk ter podal prijatelju časopis, kazaje mu mesto, kje naj čita.--—
„In — ?" je vprašal Anton začuđeno, ko je prečital novico o samomoru njemu neznanega dekleta.
„In —" je ponovil Otmar, — „ta je bila moja zaročenka".
„Otmar !«
,.Da ! Dragi Anton, to dekle sem ljubil nekdaj z vso dušo, z vsem ognjem. Njen globoki pogled iz sinjih oči —je bil pogled naj-čisteje device. Toda spadala je med ona dekleta, ki rada vidijo okrog sebe več častilcev. Prosil sem jo, rotil — toda zastonj. Vedno je imela zraven mene še druge intimne — prijatelje. In sedanji čas odprl mi je popolno oči. Odtrgati sem se moral od nje, da se rešim, ako nočem živeti v nesrečnem zakonu.
Pretrgal sem vse vezi, ki so naju že vezale — da, celo sama mi je dala radostno svobodno pot. A prešlo ni dolgo, ko sem dobil zopet listek od nje, v katerem me prosi
„KoJ Arnauta." — Beogradska ..boheme. — Dragutin Inkiostri in jugoslovanska narodna umetnost. — Nov jugoslovanski umetniški pojav v Srbiji. — V narodnem pozorištu. Spomenik knjaza Mihajla. V narodni skupščini. — Izlet v Zemun. — Beogradska žurnalistika in kolportaža, — Carinska vojna.
Seveda težko je najti novo črto ; dokaz so nam vse imitacije velike nenadkriljive grške umetnosti v Evropi. Pred vsem italijanski kompozit, toskanski slog, delo in preporod italijanske umetnosti in več vrst gotike, rokoko, barok, Ljudevit XIV., empir in an-gležki čisti, slog pompeanski, rafaelistiški, venecijanski, romanski pa v zadnjem času liberti, tioreale, secesija itd,, ki se morejo nazvati lepimi, bogatimi sijajnimi in kakor Vam je milo : ali vedno lebde niže od gone nedosegljive vrline resnosti in lepote Grške ! Mi Jugoslovani moramo najti svojo umetnost, ker se nismo še dotaknili svojih bogatili etnografskih zakladov ! Umetnost počenja arka-dično, kakor dete, surova, komaj da se kreče, ali naivno, naturalistično. Čim občuti potrebo duševnega izražanja, razvija se vedno bolj in ko izvrstnost izbranih oblik odgovarja duševnemu izrazu, takrat je na vrhuncu svoje moči. Dete je odraslo, gospoduje, zaljubljeno samo v sebe ; takrat počenja razvijati velike sile v lepotah in od tedaj postaja umetnost prebogata, prenakičena. To napredovanje in to delo potrebuje stoletja; naša narodna umetnost se nahaja sedaj med detinstvom in doraslostjo in bila bi že povsem dorasla, da jo je kdo negoval, dojil in ljubil; ali siroto je vsakdo zanemarjal in zapuščal ! Veliko jugoslovanskih umetnikov ne ve za beligrajski etnografski muzej, da v Sarajevu obstoji še večji, in da se po vsej kulturni stari Evropi nahaja naše narodno etnografsko blago, razsuto, po privatnih zbirkah in javnih muzejih, kakor n. pr. trgovinski muzej na Dunaju in privatna zbirka barona Hilda v Berolinu. Ma-djari n. pr. se mnogo bolj brigajo za svojo narodno umetnost. V Budimpešti obstojita društvo in muzej, ki izdajata bogato zbirko narodne madjarske domače umetnosti „ Magjar Iparmuvetzet" ; isti Madjari, ki so se, ko so došli pod Arpadi, pokrivali samimi kožami in ki gotovo nimajo tako starodavne umetnosti in so jo brezdvomno našli pri Slovanih. Z našo slovansko umetnostjo se najbolj okoriščajo tuji narodi! Italijani, Angleži, Francozi in Nemci odnašajo leto za letom iz Dalmacije v svoje zemlje na stotine in stotine komadov naših narodnih nošenj in rezbarij, ne kakor redkost, temveč da jih upotrebijo na ustvarjanju novih umetniško-industrijalnih motivov ! Mnogi naši ljudje ne vedo, da še tisoči in tisoči okrasov leže neodriti v naših deželah in ne znajo, kaj je narodni ukus. V Dalmaciji se nosijo na haljinah nakiti, ustvarjeni po motivih naše narodne ornamentike. In kdo od naših jugoslovanskih umetnikov deluje na tem polju ? Na Slovenskem
samo dva slikarja : Maksim Gaspari in 11 u-gon Gerbič. Mnogo je obetal na tem polju mladi ljubljanski bogo>lovec Dobni kar. ali i prerano je legel v grob. Med hrvatskimi umetniki je edino poznan kipar Ivan Rendič, ! ki deluje na tem polju. Več ali manje graje-I vredna indolentnost naših umetniških krogov je tako razvnela Inkiostri-ja, da je rekel : „Da so vsi stvarilci in preporodilci bili tako nemarni, mi bi danes še hodili peš, zažigali bi ogenj kremenom in razsvetljevali bi naše
domove s trskami.*4
Danes priznava ves umetniški svet, kar pred malo leti nikdo in hotel priznati, to je : potrebo, da zasnuje nov slog po duši narodnosti in da mora prestati doba, pod katero narodna umetnost umira, pritiskana od jako naraščajočega industrijalnega razvitka, oil tovarniških proizvodov, od trgovinskega duha, od same težnje za izkoriščanjem.
Vsi umetniki velikega sveta hrepene za tem! Ostanemo mi tudi sedaj gluhi temu pozivu ? Mari radi tega, ker smo zakasknili, nikdar ne smemo začeti? Narodna umetnost v vsaki svoji grani je najvažneji činitelj kulturnega razvitka narodovega ! Kako dolgo še mislimo ostati brez nje ? Zato_veli Inkiostri nadalje :
„Od onih ljudi, koji vide usavršen s t vo u stffroj i trošnoj umetnosti, severnoj ili zapadnoj, reću vam samo, da su robovi navike, ili da im je teško zanemariti ono, što su tet mukom naučili i da u njima nema nikai narodnog osećaja. Zato nije vredno nit njima govoriti. Bila im laka zemlja, koja te ih isto milosrdno pokriti, i ako je nisu znali ljubiti !"
(PpuIp £pj.
Dogodki na Ruskem.
Odkrit načrt za umorstvo na guvernerju.
Iz Kišeneva poročajo, da je tamošnja policija odkrila zaroto, ki je imela namen, da umori bes arabskega guvernerja H a r u z i n a. Aretovanih je bilo več visokih oseb in tudi nekoliko vseučiliščnih profesorjev. (Haruzin je mnogo poznan tudi v Slovencih.)
Kongres „kadetov' v Helsingforsu.
Na kongres „kadetov" je došlo v Hel-singfors 171 delegatov, ki zastopajo 43 gu-bernij in 4 druge pokrajine.
Drobne politične vesti.
Shod italijanskih socijalist o v je bil otvorjen v Rimu minolo nedeljo. Na shod je došlo mnogo delegatov različnih skupin.
Španska se utrjuje. Iz Madrida poročajo, da pripravlja vlada načrt za utrje-nje pristanišč v Vigu, Coronji in Santandru ter načrt utrdeb v zalivih Ponte vedra, Arosa in Morus. Načrt predloži vlada zbornici v prihodnjem zasedanju.
odpuščenja, ker brez mene da ne more živeti.
Molčal sem, nisem hotel odgovarjati, čeravno sem hrepenel za onimi globokimi pogledi — četudi sem jo še vedno ljubil. Skušal sem uničiti vse spomine — prekrasne spomine in ljubezen.
In — — — pred par dnevi, sem prejel še en listek, v katerem jemlje slovo od mene za večno z besedami: „Zavrgel si me — ne obsojam te — in smrt, ki me vabi, me reši".
Limanice, sem si milil! Toda črez nekaj dni, povedal mi je ta časopis — vso — vso
britko resnico. — — — — —--—
Čudna ženska duša — a takih ženskih bitij imamo mnogo. — — — — — — — In, Anton, veš-li, čemu sem prišel ravno danes k tebi ? Posloviti sem se hotel od tebe od tovariša svojih detinskih dnij, od spominov neskrbne mladosti. Jutri se poslednjič podava roko ter se ločiva za večno. — Strmiš, da, verujem ! Toda ne misli, da govorim v razburjenosti. Ob popolnoma čisti zavesti stopam to zadnjo pot. — — — — — „Otmar — Otmar!"
„Ne slišim sedaj nič več — slediti moram cilju, ki me edini kliče. — — Ti si srečen, zadovoljen. Mirno ti teče življenje. Ne poznaš skalovja tam v svetu — o katero me je butalo valovje življenja. Nikdar nisem obupoval, veselo srce me je vedno bodrilo. Toda
tudi to sem izgubil. — — — —--—
Slediti hočera njej, ki sam jo ljubil nad
vse, ki je radi mene končala mlado življenje
svoje.---Toda pustiva zdaj to, za-
biva to, povedal sem ti le, da te vest o mojem koraku ne iznenadi — da ve vsaj edini mi najzvestejši prijatelj — resnico mojega obupa.
„Prijatelj Otmar — pomisli".
„Mili Anton, prosim te, ne zadržuj mi koraka. Izpolni mi mojo slednjo željo in pusti me. Prevdaril sem vse trezno — in druzega izhoda ni! Kajti vest mi nareka vedno : ti si kriv njene smrti — ubijalec ! — Miru ni za-me več tu — pač pa v hladnem grobu".
Anton je molčal — le svetel biser lesketal mu je na dnu očesa.
Vidiš, tako se končajo naša življenja —
vsakemu po svoje !" — —--—
Šepetaje so pljuskali valčki ob obrežje. Prijeten vetrič je pihljal z-na'd gora ter se igral
—	in nagajal šumljajočim topolam.
Prijatelja sta se zamislila — v obeh dušah bil se je ljut boj.------
Zopet je stal pred šolo voziček. Na vrtu sta se poslavljala prijatelja. Oči Antona so bile vlažne — Otmar je zrl danes smehljaje se na prijatelja in njegovo soprogo.
Objela sta se enkrat — dvakrat — trikrat, roki sta se držali in nista se mogli izpustiti. Kako težko je slovo za vedno !
„Bodita srečna — srečna", je govoril Otmar, „ohranita me v spominu !" Skočil je na to na voz. Še enkrat so si stisnili roke
—	za slednjič — zadnjič,
Stran IL
»EDINOST« štev. 278
V torek, dne 9. oktobra 190 ;
Prest olonasledtsvo v Brun-;
i
š v i k u. Regentski svet vojvodine Brunšviške je sklenil takoj sklicati deželni zbor ter mu predložiti v izvolitev regenta princa Friderika Viljema pruskega najmlajega sina umrlega princa Albrehta.
Židovski m a n d a t i v Galiciji. „Poln. Correspondenz" poroča, da so židovski poslanci iz Galicije imeli s predsedništvom poljskega kluba razgovor glede židovskih mandatov v Galiciji. Tekom razgovora so se sporazumeli, da bodo v šestih volilnih okrajih imeli Zidje pretežno večino, vsled česar ni izključena izvolitev več židovskih poslancev iz Galicije.
Domače vesti.
Javen shod pri sv. Ivanu. V nedeljo bo v rNarodnem domu" pri sv. Ivanu shod, ki ga skliče politično društvo „Edinost" radi ustanovljenja italijanske šole pri sv. Ivanu.
..Slovencu". Vsakdo nam mora priznati, da se mi v polemikah se ..Slovencem" borimo z odprtim vizirjem in najlojalneje, priobčevaje doslovno, kar piše „Slovenec" in na kar bočen^ odgovarjati. Mi ne potajujemo in ne prikrivamo ničesar, kar naslovlja ljubljanski list na našo adreso in kar izzivlja naš odpor. Ni to nikaka baliarija, ampak odgovarja dejstvom. da se v tem pogledu naše postopanje najugodneje razlikuje od postopanja „Slovence vega", ki ima svoje glavno orožje ravno v tem. da rad potajuje, oziroma zavija in vzrača naša izvajanja, podtika in podaja naše trditve svojim slepoveraim čitateljem tako preparirane in prefabricirane, da jih more potem čim naj-laglje pobijati. Od odlične slovenske strani smo morali te dni čuti celo očitanje, da v tej ..svoji lojalnosti in kavalirstvu" odločno predaleč segamo.
To smo hoteli konstatirati. Sedaj pa preidimo k stvari, da odgovorimo nekoliko na notici v „Slovencu", posneti v izdanju ..Edinosti" od minole nedelje.
„Slovenec" nam kliče, da dr.a Susteršiča ni možno proglašati odgovornim za to, kar so Nemci delali v odseku. — Gotovo ne. Take odgovornosti tudi mi nismo nikoli nalagali dr.u Susteršiču, pač pa smo ga prodavali in (Jfl prnglolomn tudi ilanoo oclgo-»-oi. -nim za to, kar je o n s a m storil, oziroma ni storil v borbi za volilno reformo! Kaj je storil, oziroma ni storil ob ti važni reformi na škodo politične moči obmejnih Slovencev in vsled tega vseskupnega Slovenstva : to mu dan na dan pripovedujejo v lapidarnih stavkih malone vsi obmejni listi in mu pripovedujejo ogorčene sodbe in obsodbe na shodih ob vsej periferiji slovenski.
„Slovenec" nas poživlja, naj se vendar jasneje izrazimo glede razkritij, ki baje kom-promitujejo dr.a Susteršiča. — O ti — otročja nedolžnost ti, ki hoče naj zopet povemo, kar smo že povedali. Nu, pa če že hoče, bodi jej povedano še enkrat: dr. Šusteršič si je vte-pel v glavo, da priklopi mestni okraj svetojakobški k okolici. Te szoje nesrečne namere — sugerirane mu od sam Bog ve, koga — se je držal s tako trmo, da je trebalo skrajnega napora še v zadnji h i p, da se je preprečila ta usodna določba. A kaj bi pomenjalo. če bi bila obveljala dr.a Šusteršičeva volja?! Tržaški Slovenci bi bili bržkone za vse čase oropani vsa-
„Otmar — prosim te !" je zašepetal Anton.
„Anton, prosil sem te !" je govoril Otmar.
Konečno je moralo biti. Konjiček je potegnil, voz je zaropotal in zdirjal po beli cesti. Anton je napravil dva koraka za vozom, kakor da bi ga hotel zadržati.
Se enkrat se je obrnil Otmar, zamahnil s klobukom v pozdrav in zginil tam doli za ovinkom. — — — — — — — _ _ _
kega zastopstva! ! To imamo mi doku- Janez Evang. Krek, da število mentarično dokazano in moremo dokumenta- ni .odločilno. To smo naglašali tudi mi rično dokazati. Kaki razlogi so vodili dr.a že neštevilnokrati, rekši, da naš odpor Susteršiča ob tej trmi ? Mi ne vemo, ali mož- ne velja številu poslancev, a m-nih jih je več: ali se je v svoji zaslepljeno- pak dejstvu, da ima vse koro-sti dal voditi od prazne nade, da bi se uteg- ško Slovenstvo ostati brez z a -nila izcimiti iz tega kaka korist za njegovo stopstva, da se ima velik del stranko, ali pa nima niti najmanje ideje o našega itak malega naroda p o -faktičnih razmerah v Trstu in njega okolici, litično ubiti! Dr. Šusteršič naj izvojuje Naj je resnično prvo, ali drugo : vsekako — saj zna, po „Slovenčeveni", neizmerno izje kompromitujoče za moža, ki bi hotel vojevati celo v enem samem tednu— biti voditelj skupnega slovenskega na- koroškemu Slovenstvu primemo zastopstvo in roda! Ce pa nobeno teh domnevanj ne od- mi položimo takoj orožje ter vsprejmemo za govarja resnici, in če je imel dr. Šusteršič sedaj resignirano vse krivice volilne reforme svoje posebne, veljavne in za bodočnost Slo- za nas primorske Slovane, venstva v Trstu koristne razloge, potem je Končno vprašuje „Slovenec" dra. Ry-Slovencu" kakor glasilu stranke, ki jo vodi bara, kaj da pravi o postopanju dra. Tav-dr. Šusteršič, v neizogibno dolžnost, da pri- carja ?! S tem vprašanjem je hotelo menda javi svetu te posebne in do danes ljubljansko glasilo pokazati, kako zna vsako slovenski javnosti nepoznane svojo polemično akcijo kronati s piramidalno razloge, ki so govorili za pri-' — oslarijo ! ! Prej je „Slovenec" proglašal klopljenje svetojakobškega dra. Rjbara odgovornim za vse — torej tudi okraja k tržaški okolici!! Do-: socijalistične — mej-klice, torej tudi za mne-kler „Slovenec" ne ustreže temu našemu po-| nje njegovih — političnih nasprot-zivu, ostane dr. Šusteršičevo postopanje oh nikov- Sedaj pa naj odgovarja za to, kar vprašanju razdelitve volilnih okrajev v Trstu dela na Dunaju tisti dr. T a v č a r, o kate-
—	kompromitujoče zanj !	! rem je znano, da ni somišljenik dra.
„Slovenec" trdi tudi, daje „Edinost" z'Rj'bafa. drom. Rybarem vred napravila veliko napako! Naši voditelji imajo svojo politično vest z zahtevanjem obstrukcije, češ, da smo dali in svoje nazore — prave ali neprave. Za te s tem socijalni demokraciji mogočno orožje v' so odgovorni, ne pa za menenje in dela dru-roke. Večkrat že smo izkusili, da s polemič-;zih« Če pojde tako naprej v „Slovencu" z nimi noticami v „Slovencu" treba biti zelo' naprtavanjem odgovornosti na pleča dr.a Ry-previdnimi in da je najprevidneje, ako se še bara, potem utegnemo še doživeti nekega le-le čaka na prihodnjo polemiko, ki še le po-1 PeSa dne> (la „Slovenec" proglasi dr.a Rvbaia jasnjuje, kaj se je hotelo reči s prejšnjo, j odgovornim za... „Slovenčeve" „perfidije in Tako se je zgodilo tudi nedavno s tržaškim oslarije".
„mobom". Glede na tu gori omenjeno očita-j Ne moremo bolje zaključiti tega odgo-nje „Slovenčevo" pa bo že absolutno trebalo j vora> nego da opozorimo na karakteristiko, ki dodatnega pojasnila, kajti človek res ne ve j° Je napisal o „Slovencu" celovški „Mir" in več, pri čem da je glede toli slavljene trdno- ki jo prinašamo na drugem mestu. „Slove-sti v nazorih in prepričanju pri našem „Slo- j nec" nas sovraži iz svoje duše, ali imamo to-vencu". To gornje očitanje bi si mogli tol- j tožbo, da smo v jako dobri narodni — slo-mačiti tako, da je bilo to „velikanska na-. venski družbi.
paka" naša, da smo brez potrebe šli socijalni i *Mir" o „Slovencui;. Da bodo čitatelji demokraciji navskriž. To bi bil nazor, o ka- j umeli, kako težko se je boriti se „Sloven-terem bi se moglo — priznavamo to — vsaj' cem", da bodo videli, koliko zlobe imajo pre-resno razpravljati. Ali kaj naj rečemo vspriče! niagovati tisti slovenski listi, ki so siljeni po-dejstva, da nam je isti „Slovenec", lemizovati se „Slovencem", navajamo tu, kar očital še pred malo dnevi, da' sicer res mirni in v naših domačih pre-premalo storimo proti s o c i - ' Pmh pohlevni „Mir" o „Slovencu". Piše jalni demokraciji?! Tako menjavanje j namreč :
nazorov, oziroma očitanj je buršikozno, na-] To je zrcalo, v katerem naj se ogledajo ravnost frivolno norčevanje iz resnih stvari.: vsi tisti, ki so se drznili brez dovoljenja iz In politika bi imela biti vendar resna stvar.j Ljubljane samostojno politično misliti, vsi
Naravnost klasična je izpoved „Sloven-, ki so v obupu nad razmesarjenjem čeva", da kdor v Trstu nima na svoji strani 120.000 Slovencev šli med narod in ga orga-delavstva, taje le imaginaren voditelj". Sinizirali na odpor zoper najnevarnejšo nakano tem je „Slovenec" hotel zadeti dra. Rjbara. naših narodnih nasprotnikov, kar jih je do-
—	Ali predragi „Slovenec"! Na n a š e m 1 slej še slovenski Korotan videl, vsi tisti, ki shodu so bili ravno delavci v so demonstrirali na neštetih shodih v prilog odločni večini! A proti komu je pametne in poštene razdelitve volilnih okrajev nad 95°/0 teh delavcev demonstriralo?! na Koroškem — vsi so sami lopovi, propa-Sicer pa smo pripravljeni za nadaljnjo disku- lice> intrigantje, katerim je po dolgem trudu
Anton je držal časopis v rokah. Preble-del je, roki sta mu omahnili in zastokal je : Otmar, Otmar!
Prestrašena ga je pogledala mlada soproga.
„Kaj je ?*
„Otmar je mrtev — se je ustrelil!" je izustil Anton.
Solza za solzo je vrela iz prijateljevega očesa ter padala na časopis, ki je prinesel nesrečno vest. Mlada ženska je slonela ob svojem soprogu in plakala žnjim — za nesrečnim prijateljem. — — — — — — —
Tam doli ob jezeru so šumljali valovi. Ob bregovih so sanjali duhteči ciklami in po gladini krasnega jezera so se radovali življenja srečni ljudje. Na klopici, kjer sta pred dnevi sedela prijatelja, kramljal je mlad srečen parček — o ljubezni — o sladki ljubezni —- in trepetajoče topole so se pritajeno smehljale — ženski sreči.
sijo o „imaginarnem voditeljstvu" v Trstu; se(^aj
.Slovenec" potegnil krinko raz
samo hočemo, da se „Slovenec" prej obraz. Tako satansko zlobno, f a -odzove našemu pozivu in nam rizejsko hinavsko in hkrati navede vse one pridobitve, ki jih je dr. b r e z m e j n o ošabno doslej še ni pi-Šusteršič izvojeval v enem tednu za sal noben slovenskf list. Gospode, ki so tržaško Slovenstvo!! Čudno, da je' za „Slovenčevo" pisavo odgovorni, naj bo „Slovenec" smuknil mimo tega našega po- sram takega glasila! Naj bodo prepričani, živa, kakor človek, ki se česa boji, okolo | da na ta način ne pridemo nikdar več skupaj nevarnega ogla ! Torej ven s „pridobitvami", in da se na ta način sploh izpodbijajo teme-potem bomo govorili mi o delu — imaginar- lji, da bi stranka, ki trpi tako i n -nih voditeljev!!	:famno pisavo svojega glasila,
„Splošna in enaka volilna pravica pa kedaj postala vseslovenska gre v dežel, naj delajo g o s p o d a k temu stranka. Naj torej tem Lam-kakoršne-koli obraze hočejo!" pij adam napravilo že enkrat To je zopet ena večnih perfidij „Slovenčevih", konec, če hočejo, da bomo še naprej lo-kajti njegovi politični ignoranti morajo mi- čevali osebo onega pobesnelega ž u r -sliti, da je politično vodstvo tržaških Sloven- nalistaod vse stranke in i z 1 a -cev — proti splošni in enaki v o -; s t i od ostale duhovščine. S pso-lilni pravici! Tako tepta „Slovenec". vanjem terorizmom in obrekovanjem nas Ko-resnico, da zavaja tisto svoje občinstvo, ki ne rošcev ne dobiste nikdar pod svoj podplat, to čita ničesar druzega, nego ravno — „Slo- si zapomnite enkrat za vselej ! Če ne verja-venca". Sploh se zdi, da je temu ljubijan- mete, učila vas bodo dejstva ! skemu glasilu ostalo v vojnem arzenalu le še j Razpis natečaja. Pri c. kr. okrajnem eno edino orožje, ki je — perfidija.	i sodišču v Kobaridu je razpisano mesto urad-
nega sluge.
Imenovanje,
je
„Slovenec" slavi dra. Susteršiča, češ, da je pokazal -bister pogled v bo- _	. _ , .	„
d o č n o s t" — a tržaški Slovenci da naj bi . Imenovanje, Suplentom v Kopru se učili od njega! - Zopet pravimo: vze-i,menovan shkar * Aleksander Santel. mite v roke malone vse pokrajinske liste, in j Smrtna kosa. Dne 6. t. m. je umrla poslušajte govornike na shodih ob p e r i - j na Volovskem gospa Marija Tomičić, feriji! In ti menda p o z n a j o sestra dvornega svetnika g. Ljudevita Tomi-položaj, ki jim ga p r i p r a v 1 j a čića v Trstu in g. pom. kapetana Viktorja dr. Šusteršič za bodočnost!, Tomičića na Volovskem. Vsej odlični rodbini, Sodba pa, ki jo izrekajo o dru. Susteršiču in' ki je po svojem ugledu močan steber hrvatski njegovih „pridobitvah", je dijametralno na- stvari v Volovski-Opatiji, izrekamo najiskre-sprotna temu, kar se imenuje „bister pogled neje sožalje.
v bodočnost".	Vojaška vest Danes po noči pride
„Slovenec" se sklicuje emfatično na po- semkaj s posebnim vlakom 11. batalijon lov-večano število slovenskih poslancev. Tega se cev, ki ostane v Trstu v posadki. Batalijon, trdovratno drži, da-si ga je poučil sam dr. ki prihaja iz Kiseka na Ogrskem, bo deloma
nastanjen na gradu, deloma pa v vojašnici t Campo Marzio.
Reški dopisnik tržaškega „Piccola
Mnogo so lagali, mnogo zvračali, mno.?<> obrekovali razni italijanski in nemški listi povodom znanih dogodkov na Reki. Gabilo -je vsemu poštenemu svetu; kdor ima iskrico resnicoljubja v svoji duši, moral je z gnusom obračati od prizora na tolik pertidije, satanske zlobe, peklenske brezves*-nosti — na tako perverznost ljudij, ki naj ] .
—	novinarji — prižigali luči resnice in p; -vice, učili in vzgajali...
Res gnusno je bilo. A med najgnusn- -jimi je bil gotovo tržaški „Piccolo" se sv« -jimi poročili. Hočete li veče, bolj satansk zlobnosti, nego je v tem, ako kdo pošilja ■> svet najčrnejo od pokvarjene duše izmišljen-kleveto, da je kdo skrunil grobove, da je li mil križe in skrunil sveti večni mir?! Ne, i; more ga biti većega lopovstva, nego je vtem. kar je očital „Piccolo" Hrvatom na Reki. oziroma na Sušaku !
Vspričo vsega tega postaja za vsakog; zanimivo vprašanje, kdo je p o š i lj „P i c c o 1 u" z Reke vse to ? ! Na to vprašanje pa dobivamo ravnokar pojasnila v ■/.:.-grebškem „Pokretu", ki piše med drugim :
„Poročila v „PiccoIu~ so bila prek in prek lažnjiva in tendencijozna, taka, da st Hrvatje predstavljajo kakor neukrotljivi barbari. Dogodki se namenoma zvračajo in opisujejo povsem drugačno. O vzrokih in povodih se navajajo razne zlobne izmišljotine z očito namero, da se ti dogodki prikazujej v povsem drugi luči, da le gre Italijanom čim bolje v prilog. Mimogrede bodi povedano, da se ta dopisnik kaj rad poslužuje neumni navedeb „Hrvatskega prava", ki jih potem hitro brzojavlja ,.Piccolu", naglašuje, da t< piše organ stranke, ki ima največ pristašev v deželi.
Nu, sedaj naj vam opišem tega junaka, rednega dopisnika tržaškega ^Piccola". To vam je odnaroden dalmatinski Hrvat, Zadranin, Stupičić, ki pa se, seveda, piše za Stu-pichicha. Nekdaj je bil tipograf; potem /it prišel kakor pisar v okrožno blagajno in je skoro postal uradnik. Nu, do tu nič slabeg
—	ali on slovi tudi na Reki k a k o i vodja i n t e r n a c i j o n a 1 n i h socijalnih demokratov, izvoljen je načelo socialističnim organizacijam. A zadobivši trn1? naše državljanstvo in reško meščanstvo, je bil izvoljen v mestni zastop kakor socialističen zastopnik, katero čast izvršuje še dam -.
—	Radi bi pa slišali od njega, kako se strinja njegovo tajno pisanje z njegovim javnim izpovedovanjem mednarodnih socijali stičnih načel?!"
Tako govori „Pokret", mi pa dostavljamo še svoje mnenje, da bi bilo vodstvu socijalne demokracije na Reki v dolžnost, d; temeljito obračuna in pretrže vse vezi s ten dopisnikom tržaškega „Piccola", ki se tako nesramno zagreša proti temelj njim načelon. mednarodnega socijalizma s tem, da z lažmi, izmišljotinami in črnimi klevetami tako krvavo žali eno celo narodnost, da ščuva narod proti narodu in s tem neti narodne boje ! Boji med narodi pa so — po našem pripro-stem razumu — antiteza m e d na r o d-n e g a principa, ki — če logično mi-slimo — ne more pomenjati drugega, n e g t ljubezen in enakopravnost m e d narodi. Mi vsaj si ne moremo misliti mednarodnega principa tako, da bi se morale narod-nosti v našem primorju zliti v eno samo n. pr. italijansko narodnost, ampak tako, da vse narodnosti, ki žive tu, obstajajo dalje in s< spoštujejo in ljubijo med seboj. I Kdor deluje in piše nasprotno temu , cilju, ta je največi oškodovalec mednarodnega j načela in mejnarodna socijalna demokracija I bi imela izvršiti žnjim opravilo, ki je moremo sedama samima : V e n Ljubljana dobi listi poročajo, da bo iz Ljubljane premeščen celi brambovski polk št. 27, na goriško mejo, v Ljubljano pa pride en bataljon lovcev in polk konjenikov.
Nesreča na železnici. V soboto popo-ludne je padel na Rakeku pri tovornem vlaku med odbijače 42-letni železniški sprevodnik Anton Lubej, stanujoči v Ljubljani, ki so ga tako pritisnili, da je bil takoj mrtev. Prepeljali so ga v ljubljansko mrtvašnico. Nesrečnež je zapustil vdovo in 9 mladoletnih otrok.
Porotno sodišče. Predvčerajšnjim je končala razprava proti Vincenciju Gazzetta. Porotniki so zanikali zločin ubojstva, vsled česar je bil Gazzetta oproščen obtožbe.
le še jedno jedino označiti z dvema be-ž njim!
kavalerijo. Graški
V torek, dne n. oktobra 1906
»EDINOSTc Štev. 278.
Stran III
Danc-s, jutri in pojutrajšnjeni bo razprava proti "Viktorju ('uttinu. Valentinu Vouku in Antonu Dclpinu. ki so : prvi urednik. drugi izdajatelj, a zadnji bivši odgovorni urednik lista ril Sole". Toži jih zdravnik dr. Siuigaglia, radi razžaljenja časti potom tiska.
Za nabornike. Vse v Trst pripadajoče mladeniče, kakor tudi vnanje. ki so bili rojeni leta 1880., 1885. in 1884., poživlja mestni magistrat, da se tekom meseca novembra zglasijo (izvzemši nedelje) v namen vpisa v naborne listine. In sicer : oni, ki so pristojni v Trst. v ulici Muda vecchia št. 2, uadstr.. vnanji pa na statistu no-anagrafiič-ura-Ju ulica SS. Martiri št. 4, I. nadstr. Oni, ki so začasno odsotni, oziroma zapre-t -:ii, ac imajo priglasiti po svojcih, oziroma zaupnih osebah. Vnanji naj prinesejo svoj domovinski list, potni list, delavsko knjižico, oziroma kako drugo listino, iz katere je razvidna njihova pristojnost. Kdor zamudi prijaviti se. bo kaznovan po zakonu.
Tatvina dinamita. Podjetniku Arturju Solgori. ki popravlja cesto med Labinjem in Barbano, je bilo teli dni iz zaprtega prostora
našlo smrt mnogo ljudi. Škoua je okolo 2o milijonov. Na tisoče črncev je ostalo brez hrane.
Brzojavne vesti.
Trgovinski muzej v Trstu.
DUNAJ 8. Ministerstvo za trgovino ie odobrilo pravila novega ..trgovinskega muzeja v Trstu" (Museo commerciale di Trieste) tako da se je nadejati, da bo ta zavod, ki ga je oživotvorila trgovinska zbornica v Trstu, v kratkem otvorjen. Z ozirom na dobo znanstvenega razvoja, ki ga je pričakovati v Trstu, je izla.-.ti sedanji trenotek posebno ugoden za ustanovitev tega zavoda, ki je namenjen negovanju trgovskih in pomorskih interesov. Izjava grofa GoIuchowskega glede izgredov na Sušaku.
RIM 8. „Agenzia Štefani" je priobčila nastopno noto : Minister vnanjih stvari grof Groluchouski je v imenu ogrske vlade in tudi v svojem imenu izrazil italijanskemu poslaniku na Dunaju svoje obžalovanje radi škode, provzročene Italijanom povodom dogodkov na Sušaku, ter ga je zagotovil, da je sodniji poverjena preiskava, da krivce po zakonu kaznuje. Ker se pa trditve italijanskega generalnega konzula na Reki in one lokalnih upravnih oblastnij ne ujemajo, je ogrski minister-
bomb, deset funtov dinamita in veliko množino revolverjev.
SEBASTOPOL 8. Na poveljniku garni-zije generalnemu majorju Dumbasevu je bil danes, ko se je v kočiji peljal v vojašnico brestskega polka, izvršen atentat z bombo. Generalni major, ki je bil le lahko ranjen, je streljal za bežečim morilcem. Med istimi in vojaki, ki so stali pri bližnji vojašnici, je prišlo do pretepa. Morilec je zbežal. Okolico vojašnice so obdale čete, nakar so bile preiskane hiše. Sodi se, da se je atentata udeležilo več oseb. Kočijaž in dva vojaka, ki sta spremljala generalnega majorja, so bili težko ranjeni.
HELSINGFORS 8. Na včerajšnji večerni seji kongresa kadetne stranke je Milju-kov naglasa). da taktika, ki jo zasledujejo kadetje, ni revolucionarna; kajti isti ne nameravajo aktivno postopati. Misel pasivnega odpora nahaja pri prebivalstvu popolno simpatijo. Glavna naloga kadetne stranke je sedaj, da se pripravljajo za volilni boj. Volilni program je po adresi na prestolni govor : Revizija temeljnih zakonov zakonodajnim potom.
ski predsednik naložil hrvatskemu banu, naj ukradenih kg dinamita in 3 kg smod-' odpošlje posebnega uradnika, ki bo stvar
nika.
skupno z italijanskim konzulom na novo preiskava!.
Trgovski zavod in šola za jezike v
ulici Barriera vecchia št. 33, II. nastr., od-|	Srbske kavalerijske vaje.
prta že več mesecev, je najbolje vspela. Ob- BELIGRAD 8. Glasom uradnih porodil
iskovalo jo je veliko število gojencev. Šolaf J®*1"5* ka™lerijske vaje pri Nišu z veliko ,	, . ,, „ , .... točnostjo. Dne 4. t. m. se ie vdeležil vai tudi
ie razdeljena v tri oddelke : trgovski, jezi- italijansld vojaSki ata-e> ki Jje bil zvečerJ p0_
kovni in oddelek za nameščanje. Gojence se	vabljen h kralju na večerjo.
poučuje v vseh vednostih korespondence, ki	Prelat Peitl.
se jo zahteva od trgovskega uradnika.	DUNAJ 8. Prelat regularnih korarjev v
Trgovski zavod namešča po svojem last-	Klosterneuburgu, Peitl, je danes nagloma
nem oddelku za nameščanje svoje gojence v	umrl zadet od kapi.
službe pri prvih tvrdkah toliko v Trstu, koli-	Minister dr. Derschatta bolan.
kor tudi zunaj.	i DUNAJ 8. Minister za železnice dr. Der-
Jezikov se je možno priučiti v treh ali	schiltta se> nekoliko prehladil in mora vsled
...	j	»i-	tega ostati v postelji. Minister se utegne v
^ 1 n,esecih> seveda z ozirom na osebe> kl	nekoliko dneh oporaviti, so bolj ali manje talentirane ter imajo dobro Seja železniškega odseka.
voljo.
DUNAJ 8. Danes se ni vršila seja že-Brigita, j vdova; lezniškega odseka, ker je obolel minister za
Prihodnja seja je
Foleiar In vreme. Danes:
V.jdrag; Dra-ona. — — Jutri: Dijonizij, Akof in	železnice dr. Derschatta. _______...
m učenec; Nhdisiav; Svetina. — Temperatura vče-	7a srf>đ0 đnp 10 t in
a, ob 2. uri i^poludne + 23.5» Ceisius. — Vreme	naP0V eclana za sreao ane AO- m-
vćerat : deloma oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Slovansko pevsko društvo opozarja
Grški princ Jurij.
KODANJ 8. Danes predpoludne je dospel semkaj grški princ Jurij.
Štrajk.
...	.	...	.	OSJEK 8. Danes so pričeli štrajkati vsi
povabljene gospe m gospodične na pevsko čevljarji in ključavničarski pomočniki. Zahtevajo za mešani zbor, ki se vrši danes ob 8. Yajo povišanje plače.
uri zvečer v prostorih „Delavskega podpor- Avstro-ogrski poslanik v Petrogradu na
nega društva" ulica Giorgio Galatti 18, I. n.	dopustu.
(Narodni dom), za moški zbor ob navadni PETROGRAD 8. Poslanik baron Aehren-uri. Ob enem naznanja, da gospodične, ki tlial se je Podal na kratek dopust v Avstrijo, razpolagajo z dobrim glasom in želijo priste- Posle P<>sla™tva vodi princ Fiirstenberg. piti k velikemu mešanemu zboru, a niso bile J Telefonična ^eza med Trstom in povabljene potom odbora, naj se oglasijo na ' stanovanju društvenega kapelnika g. H. O. Togriča ul. Giovanni Boccacio št. I. n.
Bratje Sokoli!
Reko.
DUNAJ 8. Kakor se sliši, namerava ministerstvo za trgovino napraviti prihodnje leto telefonično zvezo med Trstom in Reko preko Opatije.
Ministra Wekerle in Andrassy na Dunaju.
Redna telovadba se je pričela BUDIMPEŠTA 8. Ministerski predsed-s 1. okt. t. 1. in sicer:	1 nik dr. Wekerle je danes popoludne odpoto-
Za ?starejše brate ob torkih val na Dunaj, da poroča cesarju o proračunu in petkih od 7—8. ure zvečer; za in drugih stvareh, ki jih vlada predloži držav-
, li-	„a nemu zboru. Danes zvečer se poda na Dunaj
goience ob sredah in sobotah od , . . , , ... , . * c . -, „„ * b J	i-i tu<" minister notranjih stvari, grol Andrassv,
i—4. popoludne ; redni telovadci ob da predloži cesarju predloge glede ustavnih ponedeljkih, sredah in petkih od 8. ure ' garancij.
do 9. ure in pol.	i	C. in kr. vojna ladija.
Dijaki se pridružijo starejšim bratom i PARIZ 8. Glasom brzojavnega poročila in rednim telovadcem, tako namreč, da telo- ' je dne 7. t. m. dospela vojna ladija „Panter" vadijo mlajši in oni, ki nimajo časa zvečer, v Hongkong. Na ladiji vse zdravo.
Trgovina.
Borzna poročila dne 8. oktobra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.12—19.15, angležke liro K — do —.—, London kratek termin K 240.20—240.45
Francija K 95.37--95.55. Italija K 95.42——95.60—
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija S 117.47—117.65, nemški bankovci K —.—— avstrijska ednotna renta K 98.C5—99.95, ogrska kronska renta K 94.60—94.90, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 672.50 — 674.50 državne železnice K 683.50—685 50 — Lombardi K
130--182— Lloydove akcije K 775— 780 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496,— do 483.—, Boder»kredit 18S0 K 302.— 310.—. Bo-denkrodit 18S9 K 302.— 310.—. Turške K 160.— do 162. | Srbške —.— do —.—
NAZNANILO.
Podpisani javlja slavn. občinstvu, tla nastopi z dnem 11. oktobra t. 1.
službo kremarja
v Narodnem domu" v Barkovljah.
Ob tej priliki se priporoča za obilen obisk vsem dosedanjim, kakor tudi vsem onim čast. gostom, ki so redno zahajali v krčmo, katero je 011 dosedaj toli vestno vodil.
VEKOSLAV KOCJANČIČ,
gostilničar.
Dunajska borza ob
Državni dolg v papirja n srebru Avstrijska renta v zlatu
„	»v kronah 40/°
Avatr. investicijska renta 3,/j0/, Ogrska renta v rlatu 4% m „ kronah 43,
n	n 3lU°o
Akcije nacijonalns banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mari 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cssarnki cekini
2. oop. predvčeraj danes
99.95 100.05 116.65 99.10 89.— 112.60 94.70 84.35
99.95 100.— 116.— 99.— 88.95 112 60 94.70 84 40
1765.— 1766 — 674 25 674.25 240.17»/,240.17 117.45 117.47 23.47 23.47 19.11 7- 19.12' 95.50 95.50 11.31 11 31
s starejšimi brati, a v posebni vrsti, večji pa z rednimi telovadci skupaj.
Kragujevaška afera.
BELIGRAD 8. Na ukaz vojnega mini-
.. ,	,	,	stra so radi kragujevaške afere stavljeni pod
\ se brate se opozarja, da se redno in obtožbo ^ ^^ {n 2? podčastnikov.
točno vdeležujejo svojih vaj.
Iz Makedonije.
CARIGRAD 8. V nedeljo po noči je bilo v Varni (okraj Melnik) ustreljenih oziroma zabodenih petnajst Bolgarov. Ena hiša je bila zažgana in njen posestnik ranjen. Odpeljali
Francoski orožniški zastopniki so prišli na lice mesta.
Razne vesti.
Nezgoda nadvojvode Rajnerja. V
soboto je pri Badenu blizo Dunaja vrgel konj w	_
nadvojvodo Rajnerja iz sedla. Nadvojvoda, ki j so ga v Solun v francosko bolnišnico. Po nje ni bil ranjen, je takoj zasedel konja in odja- govi izjavi so imeli morilci turško vojaško hal domov.	I uniformo ter so govorili turški. Temu nasproti
,.Dreadnought-\ Dne 1. t. m. so pri- poroča Kaimakam, da je umorstvo izvršila čeli poskusi z novo angležko oklopnjačo neka bolgarska banda. Stroga preiskava ^ je rDreadnought", največo vojno ladijo na I nujno potrebna. Zdi se, da niso izjave Kai-svetu. Poskusi so bili povoljni. Dokazalo se makama resnične. Ze dne 6. septembra so v je, da se daja ladija ravnati z izredno. lali- istem okraju izvršili vojaki različne izgrede, koto.
Nesreča na železnici v Ameriki. Iz
Xe\v-Jorka brzojavljajo od 5. t. m. : Neki vlak, ki je vozil kavalerijo, namenjeno na Kubo, je pri Treyu v državi Nevv-Jork trčil skupaj osebnim vlakom. Sedem potnikov poštnega vlaka je bilo ubitih, 24 pa ranjenih. Od vojakov ni bil nikče poškodovan.
*	50 patentov. Neki Madjar je te dni
predložil nić manje nego 50 izumov, za katere zahteva patente. Večina od teh i/un ov je gospodarske naravi.
*	Strnšna povodenj. Iz Senepala poročajo. da je tamkaj povodenj poplavil meto Kayes in povrešil vse hiše
H u s i j a.
PETROGRAD 8. Iz verodostojnega vira poročajo, da se je veliki knez Mihael Aleksandro vič zaročil s princesijo Viktorijo Patricij o Connauglit.
KAZAN 8. (Petrogr. brz. agent.) Na podguvernerja Kobekova je neki neznanec vrgel danes dve bombi, katerih ena je podguvernerja lahko ranila. Storilec je zbežal.
PETROGRAD 8. Včeraj po noči je policija našla v stanovanju neke šivilje, ki je Pri tem je|pa pravzaprav slušateljica ženskih kursov, pet
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 95.97, italijanska renta 102.75, Španski exterieur 96.20, akcije otomanske banke 665 —. Menjice na London 251 85.
Pariz: (?klep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 188.— unificirana turSka renta 93.65 avstrijska zlata renta 99.40, ogrska 4% zlata renta 95.40, L&nderbank 482 —, turške srečke 145.—, parižka banka 15.69, italijanske meridijonalne akcije 790.— akcije Rio Tinto 18.64. Vzdržana.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86.7/,„ srebro 31.l3j1#. Lombardi 7.'/«, Španska renta 95 3/. italijanska renta 101.*/4 tržni diskont 43/SJ menjice na Dunaju —.—. Mirna.
Tržna poročila 8. oktobra.
BudimpeSta. Pšenica za okt. K 14.38 do K 14-40, rž za okt K 12.86 do 12-88, oves za okt. od K 13.80 do 13.82, koruza za okt. 13.80 do 13 82.
Pšenica : ponudbe in povpraševanj srednje, tendenca mirna. — Prodaja: 30.000 met. stot., nespremenjeno ; koruza za 5 stotink višje ; ječmen in rž trdno; oves nespremenjeno. Vreme: lepo-
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober 19.60 , za november 18.40, za dec. 18.45, za jan. 18.50, za februvar 18.60, za maiec 18.75. Stalno. — Vreme: oblačno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za oktober 37.—, za december 37'/», za marec 37%, za maj 38.—. Stalno. — Kava Rio navadna loco 37—40 navaJna r^elna 41—42 navadna dobra 43—44.
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za. tekoči mesec 45.75, za december 45•'/«• Mirno.
r) »prejemajo se vsakovrstna 4ela ln po — -j— posebnih aačrtlh. ......
lj ssr niistram csiik treiplidio u truio^«*
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITflUfl =
Velikansko skladlftče In razstava
pohištva in tapetarij
TUST smbhmm
ulica Malcanton §tev. 1
po s«Jo niakih oeBmk. ^
Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri-
nnou (Prima autorizzatta agenzia di me-11115» diaziono ,.GAM8R1NUS") v ulici Far-neto št. tO, II, nadstr., se priporoča gospodom W gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčme in pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najemnike ali drugo osobje, oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na omenjeno sger^no
MARIO JESURUS:
Jako praktičen in - - - -- - inteligenten mladenič
v pisarniških poslih (prevaja v nemško in slovensko iz laškega ali obratno)
išče službe.
Naslov pove: , In se ratni oddelek Edinosti' v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 18

Tovarna pohištva imi I
j^gksander £evi Jimi j
ulit* T«sa Stv. 52. A (Ustni bHh}.
ZALOGA: * ?mzzn ROSARIO (Solsk* poslopje). ^
Osne, 4« »t nI toatl n«b«n« tonkuranoo. Sprejemajo m vsakovrstna deia tudi po r posebnik načrtih. ocxor-»~' ® >ni eaalk braifla6aa in firaai s
C
tonoiioiionoitoiioiioiion^ii'
-i

Zlata kolajne : DUH A J - TUBU FALBBMO
L. Magrini & Figiio
Zlata kolajna : DUNAJ - TURIH PALEEMO
TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354
ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA
J
GLASOYIRJE\
Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friedrich Ehrbar aa Dunaju.
Koncertni llafirji EirDar so u riznolaio gi. koncerUsto?. — HARMONIJI, ELEKTR. Auro MATIČNI PIANINI, PflONOLA.
IV* Daja v najam, v zamene, na obroke. Popravlja, akordi r a. Cene zmerne. "M
Serravallo-vo žeieznato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroža vo^jo do jedi, utrjuje žgiodso In ojftftcje orgasisezsi.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vssK slučajih, kadar je treba se po bolezni ojašiti.
Odi.kovana • 16 kolajuunl na raznih raztavab ta 2 tad 3CQG
zrfravaiikloal iprisevall.
L SERRAVALLO
= trst. =
£tran IV.
»EDINOST« Ste v. 273
V torek, dne {>. oktobra 19
X e w - Y o r k. Kava Rio za bouoče dobave: Stalno, nespremenjeno, za 5 stoiink višje. — Prodna : ';000 vreč.
i. o d ti o n. Sladkor iz repe surov, fi 9"'/,0 £h.
Sšialno.
Pariz. Rž za tekoči mesec IS.—, za nov. IS.—, za nov.-februvar 1*?.—, za januvar-april is 40 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.15, za nov. L'3-15 za novemb^r-februvar 23.20. za jnuuvar-apri' 23SO (stalno). — .Moka za tekoči mesec 30.40 za nov. 30.25, za november-februvar 30.25, ?ti jan.-april 30.30 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 75 % za nov. 75.—, za novemb^r-december 75.—, za j
j- X!?
n r-
iću. J
april 74.3 f (mirno).
— £
pirit . tekoči mesec 44—
za nov 44.— . za januvar-april 44%, za maj-avgnst 46.—, (mirno). — Sladkor surov 58° oso nov
25.--2^-7, (mirno), bel za tekoči me^ec 28.3„f, za
nov. 28.'/*, za okt.-jar.uvar 2S.5,, za januvar-april *J9e/g, (stalno), rafiniran 00.50—61.-. Vreme: lej-o.
sv. Ivanu, nova hiša, prosta dav(i let. vrt voda. niin. ob plavni časti. - Obrniti seje na
E1FBS^Zai
TRST, Corso št. 22, i!, nads'r.

i r: ^ IL .rt- A ^
5W
V torjafej zdegi pohištva f
n. Ehrenfreund |
fprej TesI)
S ^^ ulica Ksura 2-1 (pritličje) i
I	!•
S	nev^ is? r&Mjerio pohištvo r? n
konkurenčnih	v na^cm. r ■

. vrat'	■-— 3 .
SSt—
mi OGLfiSI.
Muli oglRsi računajo 82 po 3 s;o:. br?edo; ma^tnoti^kane besede ne računajri ren>rat
if
Svoji k svoji m !
Svoji k svojim !
več. Naji
.nj£a pristojbina 40 stoiink. Fl8Ča se takoi. =====
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
l
M
slikar, dekorater, slika izveske itd.. Ic kir i Trst — uiica Paduina št. 9
(vogal ulica Chfozz".).
Vspi-ejemn. vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo, kakor sobe izvesku in la\i:-r.
VELIKA ZALOGA
^T*5=7^lls	§'. ^- T *"1
i I^^^IMM	t' :
THST ulica delle Ombrellc štev.
__' -■"■"" "— ' . —— -■ S^jg
Kdcr Izven Trsta f,.»mer.o naroči kik „MALI OGLAS", naj ;oii]e dinar v naprej, krr ćrugače ne to njegov o&!as objav.jen če n! oseLa poznana Upravi lista.
Tarfa ]e natisnjena na čelu „KAL1H OGLASOV" In vsni'Jo lahko prcrsčunl, fceliko ipj Je pečati s tam, Ca ».rešteje bs&tšc Oglase treba nasiovlti na „IUSERAT!il OCDELEK" „Edinosti *. Na vprešanja potem pisem ba dajal „INSESATHI 030ELEK" 'nffrroacije edino le, če fco piamu priložena znamka za rđgcvcr
stoječa j>od pokrovitelj siVOm >lob. in kralj, m-:sta Zcfjrob sprejemi)e vsako vrsto nc-


______Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila.
Učenca r^t^^tdir^^;!	zav&vm&lm	^
---COHSO štev. 1 -
plači
Inserami oddelek Elinosti'

Išče se služkinja
Hovenke. — Ulica Kandler 5, IV. n. 11 1154
Spalna meblirana soba za enegaili
odda v najem na oddelek Jedinosti
dva gospoda Greti. Naslov pove .jlnseracni
1107
Deset kron
darujem ouemu. ki me sairo obvosti. na kak Bkrivnostni način je v ulici Sšan Franceeco d' Assissi štev. 41 izginil črn maček, skopljen, z belimi lisami ua prsih in na nogah. Maček je izginil v noči 22. septembra t. I. Kdor kaj ve, naj se obrne nlnseratni oddelek Edinosti" ulica Giorgio Galatti 5tev. 18, mezzanin, na levo.	1500
Kolo
(bicikelj) prosti tek proda se za 80 kron. Ulica Oarlo Gliega St. 9, vratar.	1136
Novi in stari
Paduina štev. 21.
sodi, vsake velikosti, prodaja Fran Budau — Trst, ulica 1096
nncnnrtinnn 'ePe zunanjosti, išče „Inseratui UUdpUUILIIU, oddelek Edinosti" za nabiranje oglasov. Zahteva se. da zna govoriti slovenski, italijanski, in ako možno nemški; da je inteligentna, s-rčua, zgovorna in odb čna, in da se zna predsta\iti strankam. — Ako bo imeia dobro voljo in marljivo delala, si lahko zasluži najmanje 70—80 K na mesec. — Oglasiti se je na „Inseratni oddelek Edinosti" (Ulica Giorgio Galatti št. 18. mezzanin, levo, Narodni dom).	1777
Iščeta se
•vedere 24.
dva učenca, ki imata veselje za kleparstvo pri V. L u zna r, Bel-
1148
Finančni stražnik
33 let z -2000 kron se želi seznaniti v svrho žeuitve s pošteno in izobraženo gospodično z nekoliko dote Ke«ce ponudbe s podpisom in ako mogoče s t-liko naj se pošiljajo pod : V e r t e c, poste restante, Glavna pošta Trst, do 25. oktobra.	114G
Tridesetletna udova
brez otrok in brez poznanstva v Trstu, lepe zunanjosti, p!avolasa, visoka, inteligentna, učenu in poštena, se želi poročiti z udovcem ?li mladeničem slovanske narodnosti, ki ima stalno -lužbo. Udova iira 20.* 00 kron premoženja in ako se omoži ter bo imela siua. dobi od svojega strica 10.000 kron, pod pogojem, da mož prstane r,a to, da bo dete nosilo stričtvo ime. — Pisati je pod .30. L. M/% poste restante, glavna pošta. V ozir se vzamrjo le resue in ne anonimne ponudbe. I6.0O
Na Kras
v !?kopo k Z:vecu treba iti, kdor če dobro vince pit?.	1145
Mladi gospod	,
-talni službi z 1500 kron let. dohodkov, se želi zaradi pomanjkanja znanstva seznaniti z mlado lepo gospodično z nekaj premoženja, tudi delavskega stanu. Le re~ne ponučte, ako je mogoče s sliko, naj se blagovolijo poslati pod šifro r.,T. S. 32" v Agencijo Hirschfeld Tergesteo.	134 7
Enonadstropna	£„f
Kojanu, blizu 12 murvah. Hiša ima 4 sobe, malo »obo. 2 kuhinji, klet, vrt. Naslov pove „Tnseratni oddelek Edisosti"4.	1150
MlZirf fiP&fpli ^ se rsu* seznaDl' v svrho že-,	J nitve z ravnotako izobraženo
deklico, ki ima nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko in pod pravim imenom do 7 t. m. p >d naslovom . P. K." Poste rcfctante. Ljubljana, glavna pošta.
1158
Urarlnik ^^ ,:'e,,no s»llžno ^obo eventuelno H O«11*^ hrano će mogor* v r.ovi hiši. Ponudbe pod „Uradnik* upravništvu ..Edinosti".
Pran P ClIP (uI5ca Kan-iera vtechia Štev. 5) ridliu OUU Hnzprodaja lončevine in kuhuj-ske opreme. Zmerne cene.
Veletrgovina
L u i g i T r e v i s a n, Trst razpošilja kavo. riž, olje
repa s Kranjske, je v vseh letnih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č. ulica Sorgente 7. telefon 1465. (:27
Kislo zelje
11 m o m Giov. P lis k a. Corso ?t. 13, izvrši vsa-Ul dl koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure.	(262)
Gospodska hiša lepim razgledom, ob
glavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali drugo obrt se p r o d a po ugodni ceni eli pa se zamenja s kako hišo v mestu ali z malim po-!*estvfm v bl'žini mesta. Pojasnila pri .,Inseratnem oddelku Edinosti".	1100
fj
Slovenci! Fodpirajmo
Dijaško pcfiporno društvo" v Trstu
Zastopniki za vsako mesto, trge ia večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške ^ in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.	ts*
Krčma „Al Trifoglio"
istrsko, vipavsko in dalmatinsfco vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja P.iporoča se si. občiustvu Katarina Vatovec.
Važen razglas m vso okolico!
Naprošeni ste, da ol)išcite dobro znano in veliko
narejene
zalogo
m
m n n
K K
Trst, ulica Arcata štev. 1
Tu najdete največo izbero : prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo ti po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA- £ § NIH IN ČRNia, VBŠNIKOV ic blaga za obleke. Uzorci zastonj. 0
A	VITTO^IO PIŠKUR. §
Basa
grand hotel „Union" v £jubljani.
3(omfort prve vrste.
ss tsa
psa 1
100 sob
jtofjše s/edstvo * . •'. vsak •> fino rti« -:"■■ v-"i * : C."! C. 1" ^obuvalo
r^ 1| f|P 1	ajbcJ.j so V: riporoca
m
•s
/

i
B
vnevreaux in lakirane covlje.
---rs
(T
Stanje hranilnih vlog : Rezrvani zaklad :
nad 22 milijonov K	nad 760.000 K
rdlnica ijnblja
100.000 buteljk od šampanjca
f^T sa refoek 3
Prodajojo in knpnj'ejo buteljke . vrste za refošk, sampanje, bord(.-iiux rensko vino. konjak itd. itd. VELIK \ ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 1 in pol litra. Damjane iz steklu oj V .-
Prevzamejo se dopošiljalvc trn o:\i\o.
Kupuje se razbito steklo vsake vrs
r-ssr-"

Električno vpeljavo
izvršuje
S. Šalsasso I
TRST
ulica Ej. Suiriđionc što?. G.

Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „8AL! OGLASI4* v „Edinosti'4 -^sr
Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazso^s!s
ioles iia bencin (motociklet) ROSSLER h JAUE--: :
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritil.iin
ntehauicna 9dalnica ^ s»- kelesarskn §o!a
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3
••m
XI


	'T3
	O
	»O
M	O
»-J	
	
<1	ti
O	
rs	H'
	
	O
0	33
rt-	H-
O	
<	O
	s
	
	c-*-
	
	cr-r
	C
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 11. ure dopol. in od S. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po :i71%	x obrestmi vred pa
plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Xa ta način se ves dolg poplača v 02 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati doig z obrestmi vred, na primer v .''3 letih, tedaj mora plačevati na leto (»°/0 izposojenega ka-jjitala. i^Oižniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Prihajajte kupovati vsakovrstne jestvine
v proda; ilnico kolonija i nega blaga in jestvin
Frasicesc© Zaiiiier
ulica Cecilia 14 (ogel ulice Ruggero Mana) kjer najdete vedno sveže blag').
HHHBE5
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojaonlca
Trsi, ulica Torrente št. 34 (y bot. li • nuova zllik cil Zrte&z",
VELIKA ZA LOČJA izgotovljenih oblek za odrasle in etečke ===== vsake vrste.	--=
Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti.

Ces. kralj. priv.
nm
nI
s/n £JU r
(Assicurazioni generali) v TRSTU
(Društvo ustanovljeno leta l&il.)
To druStvo je raztegnilo svoje delovanje na v-- v. e < i zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti . I požaru, zavarovanje na morju in po kopneni cJ;'o- ■
i
slanega biaga in zavarovanje na življenje
Stanje društva dne 31. dec. IC05 :
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1905. . .	K 270,052.078.64 Glavnica za zavarovanje življenja
do 31. decembra 1905. . .	, 771,879.0' 7.51 Plačana povračila:
a)	v letu 1905....... 30,285 711.02 j
b)	od začetka društva do 31.
decembrp 1905...... 827,976.227.40 »
r ^»ni raćuni, .zuaz dosedaj plačan h odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja i-i sploh vsa natančna pojasnila se dobe v lisui v uradu društva Via della ^tazione štev. 8SS1 (v lastnej hiši). ^========^=