34. Itev. Pavšalni franko v «(r£avi SHS. V Llubtlanl, v seboio 12. februsrla 1921, Posamezna štev. 1 K. lete V. iSR£|8 raketi nedelj in -rasRikov vsa h dan ob 10. uri tfopcltfne. iredmštvo te v Ljubljani, ! rantižkanska ulica it. 6/1., Ueileljpka liskama. Dopise tranknati in podpisati, 8if~r se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača, Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 2‘—. Pri ve 5 j eni naročilu popust. r ilgiig na nasprotnikovo stran, kadar sklepa kompromis, sam pa zahteva isto tudi od nasprotnika. Le na ta način moremo biti res en sam narod. Kakor stoje stvari, bo skupščina sprejela tako ustavo, ki bo odgovarjala navedenim principom. Ako pa ne pridi do sporazuma, mora faktična večina skupščine uveljaviti ustavo z ozirom na svoje pojmovanje in zgodovinsko odgovornost. Nato Je govoril posl. Ljuba Jovanovič (radikalec), ki se v svojem govoru id po- polnoma strinjal s posl. Vojo Marjanovičem. Radič bi njegovi pristaši ter njim slični nimajo prav, da se postavljajo nad vse ostalo predstavništvo, izvoljeno po volji vsega naroda, in da si prisojajo neko vočjo oblast . Kar bo ustavotvoma skupščina sklenila, bo končno pravnoveljavno. Vendar ca se je treba potruditi, da bo ustava sprejeta od čim večjega dela poslancev, da pride v državo mir hi zadovoljstvo. Narodni in Ju-goskrvenski klub morata vedeti, da ne gre za to, kar onadva hočeta, ampak za to, kar more vsa skupščina dati ln kar moreta doseči. Istotako ne more Radič izvesti svoje posebne hrvatske seljačke republike, ker noče vedeti zanjo narod, kJ živi v Sremu, Banatu m Liki. Zatem je govoril posl. dr. Janko Sim-rak (Jugoslovenski klub), ki Je zahteval, naj se ustavnemu odseku predloži ustavni načrt Stojana Protiča ter vse gradivo o dolu vlade dr. Vesidča. Nato Je vprašaj za uspehe komisije za določitev pokrajinskih mej in glede prehodnih naredb vlade. Dr. Vesnič je izjav H na ta vprašanja, da Je Protičcv ustavni načrt 2c znan Iz njegove brošure. O razpravah ministrskih sej se vodi samo su-maričen zapisnik in se zato nikdar nc tiska. One opazke, ki jih zahtevajo posamezni ministri, se vpišejo v zapisnik ter bodo tiskane in razdeljene poslancem. Kar se Uče dela koniisifle za razmejitev posameznih pokrajin, bo poročilo razdeljeno poslancem, ko pride na dnevni red. Zatem je minister za konštituanto dr. Trifkovič izjavil, da je komisija za prehodne naredbe dovršila svoj posel ter da je o njenih sklepih razpravljala vlada v zadnji seji. Poročilo o tem se bo čim prej dostavilo poslancem, — Seja ustavnega odbora ss ]e nato zaključila ob 13. Prihodnja seja se bo vršila jutri ob 9.30 zjutraj. Odkrita beseda našim komunistom. Boj za ustavo. Sedma sela ustavotvornega odbora LDU Beograd, 10. febr. Današnjo sedmo sejo ustavnega odseka je otvoril predsednik dr. Milenko Vesnič ob 9.30 dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je posl. Sušnik (Jugoslovenski klub) protestiral proti Izvajanjem ministra za konštituanto dr. Trifkoviča v pretekli seji ter je izjavil, da njegova stranka odklanja misel, da bi bita pro« nad at] e vanju sed ustavnega odseka in proti konstituiranju države. Minister za konštituanto dr. Triikovič je odgovarjal, da Je neupravičen očitek poslanca Sušnika, ker bi mu moralo biti kot zastopniku najbolj oškodovanega dela na-, šega naroda na tem, da se čimprej Uvede ustava. Posl. Sima Markovič (komunist) je na to izjavil, da njegova stranka odklanja očitek, da ne želi konsolidiranja države. Nje-#G.y« stranka hoče nov red in žoli, da sc ukine >Obznana« in odpravi način, po katerem se sedaj hoče konsolidirati država. Posl. dr. Vojislav Marinkovič (demokrat) je nato v svojem govoru izjavil, da noče naravnost opravičevati vladnega ustavnega načrta. To so storili dr. Trifkovič. dr. Vesnič in Laza Markovič. Očitek pa, da se ni posvetilo dovolj pozornosti socialnim in gospodarskim vprašanjem, prodira do duše, na občutljivo mesto. Ker Ima dati ustava Jamstva, po katerih se naj ravno ti problemi rešilo zakonodajnim potem, bi se v teh vprašanjih moglo priti do Sporazuma. Posl. dr. Vodnjak je rabil tudi besedo »unitarizem«, Mi nismo centralisti, mi smo unitaristi. Ml sc iskreno protivimo pretiranemu centralizmu In delamo v tej smeri tudi koncesije. To pa, od česar ne moremo odstopiti, je unitarizem. Ni vaiiv>, kolika naj bo avtonomija, važna je tendenca, ki stoji za to avtonomijo. Iz one javne Od mnogih strani se nam poroča pismeno in ustno, da se naši komunisti silno hudujejo na nas, češ da jih imamo preveč za »bedake«, >da jih vlečemo« i. t. d. in to v času, ko oni nimajo svojega lastnega glasila, da bi se mogli braniti. Na ta očitanja odgovarjamo sledeče prav pošteno in iskreno: Kar se tiče lastnega glasila komunistov in obrambe pred nami, ve vsak, kdor je zasledoval zadnje boje. da smo se mi prav malo pečali z glasilom komunistov. Mnogo bolj se je pečal »Rdeči Prapor« z nami in nas vedno grdil in napadal s »so-cijalpatrijoti«, s »koruznimi socija-listi« i. t. d. Sedaj smo gospodom, ki so se zbirali okrog tega glasila, samo vrnili milo za drago. Ali smo krivi ml, da so se komunistični vodje postavili popolnoma na parlamentarno stališče in zatajili »krvavo« revolucijo, s katero so prej toliko paradirali? Mi nismo začeli s psovkami — pravico do obrambe nam bo pa menda vsak priznal! Druga resnica je ta, da smo se mi vsaj toliko, kolikor to dopušča zakon in pa sedaj veljavne ministrske odredbe, vedno potegovali za preganjane komuniste. Zaradi tega smo tudi doživeli svoje konfiskacije Nikjer nam ne morete pokazati niti besedice, s katero bi bili ml nastop vlade proti komunistom odobravali in na ta način padli ge-lavstvu. tnasari komunistično organiziranemu, /a hrbet! Ravno nasprotno je res: S. Etbin Kristan Je bil prvi, ki je v parlamentu dvignil svoj glas v obrambo preganjanih, d oči m e o zastopniki komunistov previdno-— molčali- Le berite uradna parlamentarna poročila in potem sodite, ali je to res ali ne! Pravico, da ugotovimo in zapišemo to, kar je, bomo pa vendar še imeli! Mi vendar ne moremo pisati, da se je vlekel za komuniste g. dr. Leme?., če tega ni storili Zakaj je molčal on, zakaj drugi, to je pa stvar, za katero nismo odgovorni mi! To je menda vsakemu jasno! Ravno tako je res, da smo mi v številnih dnevnih noticah »froclali« posamezne politične vodje komunistov, nikdar pa ne delavstva kot takega! Toda brez zamere: Ali so gospodje, dokler je izhajal »Rdeči Prapor«, postopali drugače proti s. Etbinu Kristanu, da o s. Antonu Kristanu niti ne govorimo? Kdor hoče igrati v političnem življenju kakšno vodilno vlogo, mora biti pač pripravljen, da prenese marsikak časnikarski sunek v rebra m ne sme biti preveč rahločuten. Delavcev samih kot takih pa nismo grdili in jih tudi v bodoče ne bomo, ker oni so delavci — tovariši, pa najsi pripadajo katerikoli organizaciji Vsak, kdor bere naš list redno, je moral in mora videti, da je bilo naše postopanje proti komunistom v političnem oziru popolnoma lojal-* no in da naš boj proti njim ni pre-segal in ne presega dopustnih mej. Mi se borimo zoper zmote z močjo stvarnega prepričevanja in dokazo-vanja. Surovosti se izogibljemo, dekler nas eventualno ne prisilijo do njih — drugi. Ako je treba, mi lahko ustre-žemo in radi ustrežemo od več strani izraženi želji, da pustimo na« še komuniste (oziroma njihove voditelje) v miru. Nič ni lažjega kakor, to. To se lahko zgodi takoj, za te-« den dni, za en mesec, za vedno. Seveda pa zahtevamo potem tudi od naših komunistov lojalno postopanje proti nam! Za take bedake nas vendar ne bo smatral nihče, da bi se pustili mi psovati od drugih brez odgovora- Zato imamo vengar svoja glasila! Komunistični voditelji naj neha-jo. kakor rečeno, s svojo prikrito gonjo proti našemu listu, nehajo naj z bojem proti našim konsumnim za-drugam z obrekovanji in lažinl i, t. d„ pa bo prav. Naj ne terorizi-lajo delavcev, ampak naj puste vsakemu njegovo svobodo, da se politično opredeli kakor se hoče. Po-i tem bo pa takoj mir. Tepsti brez odgovora se pa kakor rečeno ne bomo dali! Ce oni nimajo svojega glasila, to vendar ni naša krivda; mi jim nismo ustavili lista, ampak vlada. Razgovarjajo naj'se torej o tej zadevi z vlado, zakaj in čemu pa imajo nad 50 poslancev?! Delavce, ki bero redno naš list, pa prosimo, naj razločujejo med komunističnim delavstvom in med komunističnimi hujskači. Naš boj nc velja toliko prvim, ampak v prvi vrsti drugim. Toda tudi te bomo pustili v miru, dokler nam ne dojdejo poročila, da se oni nam nasproti ob-našajo nepravilno. Ce bodo pa ti ljudje svoje dosedanje postopanje nadaljevali, vkljub temu, da imamo mi odkrito željo pustiti lih osebno v miru, potem pa trpkih besed, ki utegnejo pasti proti njim, nismo krivi mi. Sedaj pa kakor hočete, morete in smete! Mi smo za mir, smo oa tudi za boj, če bo potreben in Izzvan. Fašistcvski napad na „Lavoratore“. LDU Trst, 11. f‘sbr- Agensia Stefani poroča: Vsled umora karabi- njerja ro komunistih so v torek zvečer fašisti uprizorili manifestacijo pred uredništvom lista »Lavorato-re«. Ko so redarji hoteli razgnati manifestante, je počilo iz oken uredniškega poslopja več strelov, ki so ranili enega redarja in dva fašista. Zato je redarstvo izpraznilo poslopje ter aretirale urednike in stavce lista. Manifestantje so vdrli v uredništvo in ga zapalili. LDU Dunaj, 11. febr. Iz Milana poročajo, da so v Trstu zažgali nacionalisti tiskarno komunističnega lista »Lavoratore«. Poizkus, zažgati tudi Delavski dom, se je ponesrečil. Strokovne organizacije bodo radi tega proglasile generalno stavko. *' O napadu tržaških fašistov na uredništvo »Lavoratora*, ki je postal v zadnjem času glasilo tržaških komunistov, smo poročali že včeraj. Fašisti so napadli zgrail-o, ki je last stranke in v kateri se nahaja tiskarna in uredništvo 1'sia, uganjali so nad osebjem vsa mogoča nasilja in potem zgradba zažgali ob asistenci laških policajev in žan-aarjev. Poslopje je pogorelo do ta!. Umevno je, da laška vlada zvra-ča vso krivdo na delavstvo. Samega sebe še nikdar nihče ni dolžil, da je začel kakšen boj! Mi še nimamo natačnih poročil, kako je pravzaprav ta dogodek potekel. Mislimo pa, da je kalkulira-la laška vlada v Trstu tako-le: »Slovenski delavci so se izrekli za pristop h komunistom. Mi jim pa tega ne verjamemo, da so oni pristopili h komunistom iz komunističnega prepričanja, ampak mislimo, da so to storil* zato, da bi krili svoje rovarenje proti Lahom pod komunistično firmo. A tudi če so se odločili slovenski delavci — drugih vt Trstu ni mnogo — za pristop h komunistični stranki iz prepričanja, to nič ne dene. Bomo pa zadeli dve muhi na en mah: Udarili bomo Slovence in udarili bomo komuniste.« Tako je skoraj gotovo kalkuli-rala laška vlada in ona je tista, ki nosi polno odgovornost za surova podivjanost laških nacijonalnih junakov. Citajte, naropajte Provizorični statut mednarodne delovne skupnosti socialističnih strank. Ta mesec bo, kakor že poroča-no. na Dunaju velika mednarodna konferenca socialističnih strank, ki ima glavni namen sondirati temelj za vzpostavitev ene same enotne močne internacijonale. Sklicanje te konference je v Bernu sklenila predkonferenca socialističnih strank ki ne pripadajo drugi niti tretji in-temacijonali. Na tej predkonferen-ci so bile podane tudi smernice, po katerih naj se v svrho ustvaritve delovne skupnosti vseh socialističnih strank, urede metode in organizacija razrednega boja. Kot provizorični statut take skupnosti je bernska predkonferenca sprejela la-le določila: § 1. Pod imenom »Mednarodna delovna skupnost socialističnih strank« je razumeti združitev takih socialističnih strank, ki udejstvujoč načela revolucijonarnega socializma streme za tem, da si proletariat potom razrednega boja izvo-Juje politično moč. Delovna skupnost soc. strank ni nikaka ves revo-lucijonami p rde tari jat obsegajoča intemacUooala, temveč je le sredstvo, da se taka internacijonala ustvari. § 2. Clanl delovne skupnosti morejo biti vse socialistične stran- ke, ki ne pripadajo ne drugi ne komunistični intemacijonali, ta štatut priznajo zase kot obvezen in sicer izpolnijo sklepe dunajske konference. § 3. Delovna skupnost Ima nalogo, stopiti v stik z drugimi mednarodnimi proletarskimi organizacijami, da skupno z njimi napravi načrt, da uresniči ves revolucijonami pro-ietarijat vseh dežel obsegajočo in-temacijoualo in ustvari eno mednarodno proletarsko fronto proti kapitalizmu. § 4. Z izvedbo nje sklepov pooblasti delovna skupnost komisijo, katero voli najprej dunajska konferenca, ki začrta tudi krog delovanja te komisije. § 5. V pokritje stroškov prispevajo člani delovne skupnosti po svojih finančnih močeh, plačajo pa vendar najmanjši prispevek, ki ga določi splošna konferenca. § 6. Sklepi delovne skupnosti so za vse nje člane obvezni, zlasti se obvežejo delovni skupnosti pripadajoče stranke, da posamezno ne bodo vodile nikakršnih pogajanj o združevanja z drugimi mednarodnimi organizacijami in da bodo sicer določevali skupno svojo mednarodno politiko. Modrovanje „Nove Dobea za pustni torek in cinkamiško delavstvo. (Dopis is Celja.) k posebne simpatije do delavstva, kojega glasove so razni privrženci meščanskih strank brezuspešno lovili ob času volitev v konstl-tuanto, farba danes za postni torek ta listič bralce, da je delavstvo krivo, posebno njih visoke plače in »cena aprovizacije«, da umira industrijsko podjetje cinkarne. Da se pa pojasni neistinitost teh poročil, dovoljujemo si podati naslednjo izjavo: Plače delavstva z doplačilom pri apr aviza ctfj vred znašajo dnevno povprečno pri delavcu s petčlansko družino dnevno 85 K do 100 K. Oziraje se na to, ker Je že pred vojno bilo delavstvo cinkarne za naporno delo, zdravja škodljivo delo neka] boljše plačano, kot v privatnih podjetjih, ni isto niti pri navedenih plačah sorazmerno z predvojnim časom plačano, bi bilo dopisniku priporočati, da bi se prej poučil o pravih vzrokih nazadovanja tega državnega podjetja. Pred vojno je podjetje procvlta-!o, letni čisti dobiček je bil dobrodošel državi Vodili so pa tudi strokovnjaki podjetje. Prvi udarec h krizi Je zadala v Času vojne dunajska vlada s tem, da je združila s plodonosnim podjetjem premogovnike v Velenju In Zabukovci ter vsled nesrečnih Investicij in renoviranj obremenila cinkarno. Drugi udarec h krizi je bil prizadejan vsled odpada Rabeljna — doba-vališča cinkaste rude — k Itallfl. Nadalje je katastrofalno vplivala pretirana carina na izvoz izdelkov, Visoki železniški tarifi, nakup raznih surovin v Inozemstvu itd. Mimogrede bodi omenjeno, da je tudi nastavljanje nestrokovnjakov zelo vplivalo na nazadovanje podjetja. Razni gospodje, katerim je procvit državnega zaklada deveta briga, pač pa Udobno rajanje deloma na državne ! stroške prva skrb, ki so zasedli višja mesta kot samoobsebi umevno njim pripadajoča državna korita, so k nazadovanja precej pripomogli. Aprovizacija in premog, katerega so dobavljali delavcem po znižani ceni, se je delavstvu pri plačah upošteval, pri gospodih uradnikih je bilo pa tako dobavljanje protizakonito. Vrhutega se ni niti ta upoštevala resnična teža dobavljenega blaga. Nasproti — sabotaža, neopravičeno prejemanje itd, Je bila do časa ustavitve obrata na dnevnem redu. Kje je komisija, ki bi vse to preiskala? Ce navajamo, da Je Imel »dragega« delavca cinkarne za Izvrševanje domačega dela gospod uradnik na razpolago, da se je mimogrede uradnika kakor navidec za par delovnih ur obremenilo, da je posamezniku bilo treba kar po 40 zabojev za preselitev na račun podjetja Izgotoviti, da so po pomoti uradniki cinkamiške zastave, rolete itd. s seboj odnesli, da so nadzirale! delavstva v času delavne službe študirali diletantske vloge itd., da se je na račun cinkarne tuje avtomobile popravljalo, da so se gospodje z Izgovorom »po službenih opravkih« na račun cinkarne vozili na obisk svojcev v Cehoslovaško, drugi zopet so se vozili po Jugoslaviji revidirati sekvesture. potem upravičeno lahko trdi delavstvo, da je krivda nazadovanja obrata ne v delavskih plačah In aprovizaciji, ampak kje drugje. Tarnanje, češ, vodstvo in pazni-štvo se ne upošteva, delavstvo je izgubilo ves »rešpekt«, to je istina. Seveda bi bilo dobro preiskati zadevo, zakaj je tako? Delavec, ki mora biti protipostavno uslužen, ki mora donaSati. če zakolje prašička, koline in razno drugo, tisti nima več takega spoštovanja, ker uvideva v dejanju podkupovanje... Donašanje mleka, prizori pijanih gospodov, ki se vračajo v jutranjih urah s pojedin vojnih dobičkarjev graščakov, vse to ne more utrditi ugleda predpo- stavljenih pri delavstvu. Še manj pa, če kak gospod odvzame za najbolj revno paro rezervirane čevlje iz ubožne akcije, vedite gosp Be......... to je vnebovpijoče. Pri uradni komisiji se bo pa v celoti še nadalje razjasnil ves položaj kakor obstoja; ne da bi vplivalo črno oko višjega gospoda na raz-jasnjenju razmer. Šušteršič je zmrznil v Jugoslaviji, a tudi slava njegovega ljubljenčka protežiranca pri imenovanju realnim ravnateljem bode ovenela. Če rabi »Nova doba« še kaj več pojasnila, jim rade volje služimo... Politične vesti. '+ Codne reči so to, Čudne .., Pri hišni preiskavi osrednje zveze mladokomn-nistov v Parlzn so razkrili obširno korespondenco z berlinsko centralo sovjetske vlade. — Taka »odkritja« nam javljajo FrancozJe vsak dan. Kaj pravite, zakaj? Ta mora imeti res kisfle možgane, kdor tega ne razumel + O demokratih In njihovi sedanji kulturno akcijski rrotodl Je mariborsko glasilo naše straže »Voikstknme« napisalo tele pomembne besede: »Vselej, kadar se naši liberalci povzpno do moči, pozabljal) na to, da so bili včeraj še zelo slabi in da io njihova oblast le vprašanje Ko pridejo do moči, začno »velikopotezno* reformirati, misleC, da za večne čase trdno sede v sedlu. Sedaj dele udarce na levo in desno. Zoper socialiste so takoj preskrbeli zoperitrajkovne navedbe, zaganjati so se začel! v osemurna delavnik in s svojimi novimi stanovanjskimi naredbaml povzročalo velike zmetaJave. Skratka: obdelujejo tn dotikajo se vseh sodjaino političnih Institucij in pridobitev, ki si Jih Je delavstvo v težkem boju 4e pridobilo, vse to pač zato, ker se v tem trenotku čutijo gospodarje. Tudi klerikalcem dele svoje »sladkarije*. Klerikalci so favorizirali svoje orlovske zveze in svoje gospodarske organizacije, liberalci pa favorizirajo sedaj svoje nstano. ve. Klerikalci so smatrali šolstvo za svoj monopol in so s slastjo Jahali na njem. Liberalci jih skušajo sedaj v tem oziru posnemati. Toda klerikalizem je pri nas še vedno močnejši, kakor so pa gospodje liberalci hi brani se na svoj način: bojuje se za svojo — kulturo. Kultumobojni članki so Je danes na dnevnem redu v' klerikalnih tistih. Tega boja seveda nikakor ne Jenrijeim tragično niti v tem, niti v kakem drugem oziru, vendar pa Je treba reči, da liberalci udarjajo na strune, ki bi se utegnile pod gotovimi pogoji, dani tem za razvod celega boja, Izglasiti v neprijetne tone. Liberalci hočejo konfesionalnega verskega bv. la. V tem sicer niso prav nič originalni In hočejo le kopirati Cehe, čeprav bi morali vedeti, da so konfesionalni boji postali pravzaprav že tradicija Cehov. Demokrati propagirajo sedaj prestop v pravoslavno vera. Ce fana to kak smisel, res ne veno, kajti naše slovensko ljudstvo potrebuje vse drugih stvari, kakor pa je kaka takale pregrupaerja bogov. Drugo vprašanje pa Je seveda, če so liberalci zmožni, da tzvoju-fejo tak boji In kulturni boj, ki bi se izčrpal v kakem konfesionalnem boju, bi bil za slovansko ljudstvo fatalen. Najbolj fatalen pa bi bil za demokrate, ker bi Jtfi dovedel do tega, da bi verjeli na to, na kar že Kak verlamejo, na »vlije sile«. + Volitve v Belgradu. Minister notranjih zadev Je Jcončno sklenil, da se vsekakor izvrše občinske volitve v Belgadu dne 6. marca 1921. + »Za narodov blagor.« »Rcogradskl dnevnik« piše pod naslovom: »Ouo vadiš bankokratija?« sledeče: Ko prebivalci Belgrada gazijo po blatu, v temi in so brez vode, se strankarske skuptne Se vedno bore za svode osebne Interese v občini In ne za dobro svojih voiflcev. Borba med strankami je prešla v borbo v strankah samih med starimi in mladimi, med birokrati ta Idealisti. Demokrati so predlagali za svojega kandidata za podpredsednika občine g. B. Pajeviča, Inženirja ta pripadnika banko-kratske struje, eksponenta demokratskih bankirjev. Vidi se, da je bilo demokratom mnogo na tem, da v prihodnje vse občinske posle prevzamejo njihove banke. To početje je vsekakor obsojati, ker Je čas bj-Jev v občini jugoslovanske prestolice minul ta Jo je sedaj treba popraviti ta olepfotl, česar gotovo ne bodo storili bankofcrati, nego idealni in mladi delavci. G. PajevK Je nemogoč tembolj, ker sl Je v Francoski v železniStam ravnateljstvu R. O. nakopal tnržnjo vseh naših delavcev ta ostalih beguncev. Ta korak bankokratije morajo v prvi vrsti obsoditi demokratski voIHcI, ker je naiperjen proti njim. + Pogreb starega revolucionarja Kra-potkina. Krapotklnovo truplo so s posebnim vlakom prepeljali v Moskvo in ga položfl na mrtvaški oder v taraošnjem poslopju strokovnih organizacij. Pogreb se vrti 10. t. m, H- Francoske strok, organizacije proti III. Internacijonali. Splošna zveza strokovnih organizacij je sklenila na predlog vodstva zveze ?.8?..proti 31 glasovom, da se iz-* Mučijo iz zveze organizaciie, ki se priklopijo komunizmu. Komunistična manjšina je vložila protest in za* mevala, naj se zadeva odloči na kongresu socialistov, ki je predvi* den v Lilleju. Kljub temu pa je zveza na svojem zborovanju sprejela; predlog, da se komunisti izklučijo z zveze. + Sovjetski zastopnik v Italiji. Za rus. kega zastopnika v Italiji je imenovan prej. šnjl zastopnik na Švedskem, GorovskiJ. Iti, Ujanska vlada mu Je že Izdala agrement + Kongres socialistične omladine. »Ar-belter-Zeitung« poroča, da sklicuje pred-, sedstvo mladinske zveze socialistična' stranke v Avstriji v sporazumu s sociali* stičnim mladinskim odborom v Ženevi la Franciji ter drugimi socialističnimi mlad Is. skirni zvezami za 26. februar mednarodna konferenco socaUstičnta mladinskih organi, zaclj na Dunaju. Škofijski ordinarijat se je spomnil rokodelskih vajencev. bi znašala ta pod* S seje Šolskega odbora obrtnih nadaljevalnih Sol v Ljubljani dne 14. januarja 1921 se poroča: Glavna točka na tej seji je bila uvedba verouka kot obvezni predmet na ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šolah, škofijski ordinariat je zaprosil šolski odbor za omenjeno uvedbo. Vsak oddelek naj bi imel na teden eno uro krščanskega nauka. Veroučne ure naj bi se tako razvrstile, da bi en veroučitelj lahko učil zaporedoma po dve ali tri ure. Po potrebi naj bi se dovolila raba električne luči. Veroučne ure naj bi se nagradile tako, kakor druge učne ure. Pred poukom in po pouku naj se uvede molitev. Uvedba verouka v predlaganem obsegu bi veljala za dobo od 1. januarja do 30. aprila 1921 9920 K, ako računamo, da bi država prispevala k pokritju teh stroškov v istem razmerju kot za druge predmete, pora 3.306.66 K. Škofijski ordinarjat je takoj izvohal, da so po šestih letih obrtno« nadaljevalne šole zopet odprte, vedel pa ni. da so bile šest let zaprte In tudi ni ganil mezinca za to, da bi se odprle, dasi je občinski svetnik’ sodrug Mihevc in drugi soc. občinski svetnik v ljubljanskem občinskem sveta večkrat predlagal in pozival g. župana, da naj se te šole odpro. Mi nimamo nič proti verouku. Pač pa smo odločno proti temu, da bi se še tisti kratek čas, ko so vajenci v šoli, tratil s takimi obveznimi predmeti, namesto da bi se več poučevali važni, praktični predmeti, ki jih bo mladina krvavo rabila v svojem življenju. Pouk iz verstva bodi svoboden, prostovoljen in v prvi vrsti v cerkvi! Kulturni vestnik. REPERTOAR SCA ‘W NARODNEGA GLEDALI-V LJUBLJANI. Drama, Sobota: Školjka. A. Nedelja: Mlss Hobbs. Izven. Ponedeljek: Mlss Hobbs, Opera. Sobota: Tosca. E. Nedelja: Fra Dlavolo. Izven. Ponedeljek: Koncert Josipa Rijavca ta Cirila Ltčaria. Izven. * tera v nedeffjo 13. t. m. ob 3 in S in pol popoldne romantično bajko v treh delanjih od Berndorfa v prevoda dr. Ivana Laha »Zakleti kalif« ln Poccijevo enodejanko »Oašperček slikar.« Zaradi obolelosti gospe Marieve se predstava »Madame Sans Gene« v ponedeljek 14. tm. ne more vršiti. Ta večer se vprizori veseloigra »Mlss Hobbs« za isti abomiement. Svotovao taraejo napravijo naši umetniki Josip Rijavec, Ciril Ličar hi prot Rajzer. Prepotovali bodo Češko, Švedsko, Norveško, Holandijo, Dansko, Anglijo la Ameriko. Poslovilni koncert 5. t m. v Beogradu je krasno uspel, istotako 10. t m. v Zagrebu, Kakor kaže zanimanje v predprodaji, je pričakovati, da bo ljubljansko občinstvo napolnilo v ponedeljek 14. t m operno pledaUiče. Turneja Je oCctietneca značaja ter ima namen, propagirati ca jugoslovansko ametaoat ter povzdigniti v inozemstvu ugled Jugoslavije na kulturnem polju, kar se bo priznanim umetnikom gotovo posrečilo. Rijavec bo nastopal tudi v ------------«ig-wtnniy,,yn,Tvanirf«i svojih najboljših opernih ulogah v Narod« nem divadiu v Pragi, Brnu, Stockholm u< Kopemhasenu, Amsterdamu itd. Cedi spored J« popolnoma Jugoslovanski ozirom« slovanski. g »Ljubljanski Zvon.« Izšla je prva letošnja številka Ljubljanskega Zvona z zdo bogato vsebino in sicer: J. Samec: Ob' Mx&. — L Sorti Zgodbe o nekaterih krščanska in nekrščanskih čednostih. — D, D.: Iz megle v luč. — Dr. Ivan Prijatelj3 Duševni profili naših preporodlteljev. — A. Gradnik: Kako te čakam. — L Zorec; Njena pot. — M. Jarc: Poletje. — Sophj-kles: Krail Oldipus. Preloži A. Sovre, M. Jarc: O novejši srbohrvaški liriki. —, A. Gradnik. Ostevje. — V. Mazi: Prepove« dana pot — G. Strniša: KoztoopoUtlčna. L Kuhar: Borba. — A. Gradnik: Noč v Medani. — M. Kmetova: Meditacija. — Pas tu« Škin: Tvoje oči. — Književna poročila. — Kronica. — Nove knjige. — Posebno opozarjamo na dr. Iv. Prijatelja razpravo, ki Jo bo otgavtjal celo leto. Naslovno stran J« Izdelal akademlčni sik ar g. Vavpotič. Naročnina zanaša za celo leto 180 K, posamezna številka obsega 64 strani ta velja 18 K, »Zenit«, internacionalna revija za umetnost ln kulturo. Urejuje Ljubomir MIclč v Zagrebu, Hatoova ulica 9. Celoletno 30 dl-na-rjev, posamezna štev. 3 din. — Vsakomur bi tega Usta, svoje vrste edinega V JugoslaviH, ne mogli priporočati. Le resnična duševna inteligenca, tista, ki pozna psiho modernega človeštva v vseh njenih razodetjih, ki obsega obzorja preko domače zapiankanosti, bo imela — ta tem večjega — užitka pri branju Midčeve • ekspresionistične revije. List prinaša proizvode inj-stranih umetnikov v originalu. HBBBB LISTEK. Branislav Nušič: Rejenček. Preložil Cvetko Golar. (Dalle.) »Gospod pop, sprejme 11 cerkev tega otroka v svoje varstvo ali ne?« In pop Pera dobi naenkrat Izgubljeni govorniški dar nazaj, ko vidi takšno županovo hrabrost. »Sveta cerkev sprejme vsakogar v svoje varstvo; ona nikogar ne odbija in odtujuje«. »Ako je tako,« pristavi župan, •»potem je moja dolžnost, da krstim to siroto«. Komu se je zdelo lepo, kar je 2u-?pan storil, a mnogi so se nasmešlH in se začeli suvati. Vseeno, krst se je začel. Otrok je dobil lepo ime Milič, a v rubriko: [Kdo so mu roditelji: je pop zapisal [.Veliki N,, Peta glava, v kateri se zgodi nekaj, česar se či-tateiji niso nadejali, in česar so ni nadejal niti odbor Prelcpuiške občine. V tej povesti dozdaj še ni nastopil občinski birič Sreja, ne zato, kot bi ne imel navade nastopati, temveč enostavno zato ne, ker pisatelju vse do tega poglavja ni bil potreben. Drugače ima Sreja to lepo navado, da nastopi povabljen ali nepovabljen pri večerjah in slavnostnih obedih. Ta Sreja torej se spusti nekega lepega božjega četrtka brez sape po onem brdu navzdol, pod katerim je stal Jovkov mlin in ves zasopljen komaj pridrvi do občinske hiše, plane v uradno izbo, prevrne medpo-toma skledo z vodo, stopi pisarju na nogo, pa zakriči, kot da je kdo njemu stopil na kurje oko. Župan se vznemiri, podpisaval je ravno neki akt že pol ure In je bil že skoraj pri kraju, samo kljuke nad č je še manjkalo. K tej zmedi pa je mesto znaka izkopal s peresom celo brazdo na papirju. Pisar pa zgrabi vse akte neke tožbe in jih vrže na tla, kar je storil samo takrat, kadar je bil hudo jezen na koga. Ali v tem slučaju se je hitro zopet pomiril in začel pobirati razkropljene akte. župan pa skoči na noge in zavpije nad Srejo: »Kai ti je, brate, zakaj rjoveš?« »Popihala jo je!« izusti Sreja. »Kdo pa?« »Ona!« Ko župan vidi, da se Srejina naglica ne tiče nikakšne komisije, ki bi prišla, da pregleda račune o pobranih davkih, zadobi moč ln hrabrost, in začne odločno, kot se spodobi za njegov položaj: »Torej, kdo jo je popihal?« »Ona, Anica,« pravi Sreja. »I, pa dobro,« doda pisar ravnodušno; »naj gre! Prav je storila; — srečno pot!« »Torej je šla«, pristavi župan, in lica se mu raz vedre. »Sla je,« nadaljuje Sreja, »samo otroka je pustila.« ' Županu se zatemni obraz: »I. kakšnega otroka, ali tistega svojega?« »Pa seveda!« »To pomeni torej, da ni šla skupaj z otrokom — « »To pomeni, da je Anica ušla, otroka pa je pustila občini na vratu«, doda pisar kratko. »Da, tako je«, potrdi polglasno župan in utihne; globoko se zamisli in začne grizti oni akt, ki ga je malo prej podpisal Župan molči, a molči tudi pisar, a Sreja pogleda zdaj enega, zdaj drugega In vpraša: »Kaj pa zdaj?« Zupan se dela, kot b! ne slišal, kar ga Sreja vpraša, ker to vprašanje: Kaj pa zdaj? si je že sam neko-likokrat zastavil. Sreja zopet vpraša; »Kaj bo pa zdaj?« Župan ga zopet ne sliši, temveč .vpraša sam: »Pa kdaj jo je pobrisala?« v »Pravijo, da nocoj!« »To ji je moral nekdo svetovati,« doda pisar. »Tako bo, da; nek vrag ji je svetoval. He, ti Sreja, pojdi za tre* notek ven; s tajnikom Imava nekaj med seboj pogovoriti!« Ko sta ostala sama, spusti župan prijateljski roko na ramo pisarju in začne s sladkim glasom: »No, tajniče, pogovoriva se brat* ski in prijateljski.« »Pa o čem bi se pogovorila?« »Pa tako, da se pogovarjava.« »Stvar Je jasna, in nimava o Čem se pogovarjati,« veli pisar. »pa to vidim sam, da je stvac jasna, ali vendar razmišljuj malo o tem, tajniče!« »Dobro, pojdi ti na lice mesta, da vidiš kako in kaj; morda se med* tem česa spomnim.« Župan se vzdigne, da gre na lice mesta, ali s potoma jo zavije k po-, pu. Pop se odpravlja, da gre Izmolit nekakšne molitve, in ko mu po-padlja, njegova žena, išče vse po* trebno. sedi sam na vrtu in 16 led* -•Stev. 84......................... - Om ■ ■■■ ■■ ■ . — i ■ ■ 1,1 ' Dn«vna kronika. Kaj je s poroCIlora zdravstvene komi* sije za Trbovlje? Pred okroglo 14 dnevi se ije mudila v Trbovljah posebna komisija, da pregleda delavska stanovanja. Ta komisija Je menda že zdavnaj izdelala svoje poročilo — vsja stvar vendar ni mogla biti tako težka, ker povedati resnico za gg. Komisarje vendar ni bila nobena težava?! Ker pa smatramo, da hna javnost, na katere stroške se je komisija peljala v Trbovlje tudi pravico nekoliko izvedeti o »skrivnostih« rudarskih stanovanj in trboveljske družbe, zato prosimo prizadete oblasti, da Javnosti vendar že enkrat povedo, kakšna so rudarska stanovanja! Ako pa oblasti tega ne marajo povedati, kar jhn je povedala komisija, bomo to morali storiti pač ml sami in to bo zlo! Upamo, da ta opomin ne bo zastonj! »Slov, Narod« naj dokaže! V današnjem »Slov. Ntrodu« trdi Sankaj J. L., da znašajo povprečne delavske plače 100 K na dan in se dalje pritožuje, da zasluži uradnik IX. činovnega razreda komaj polovico tega zneska. Na to trditev pojasnimo, da znašajo povprečne delavske plače V industriji okolo 50 K na dan, le Izjemoma več. Nimamo nič proti temu, če se uradniki potegujejo za plače, ki jih potrebujejo za svojo eksistenco, trdimo celo, ida so preveč mlačni v svojih zahtevah. Prav pa nam ne more biti, da kdo pretirava in ustvarja krivo javno mnenje, ki tnore delavstvu škodovati, ker že danes rvsa buržvazija tako rada trdi, da ie delavstvo požrešno. Sklicujte se na svojo ieksistenco pril zahtevah, ne pa na trditve, Iki niso resnične! Težke skrbi našega poslanstva v Svld. ženevske dame so priredile v hotelu »Metropol« matinejo in veliko večerno zabavo na korist trpečim ruskim beguncem, In sicer pod pokroviteljstvom našega podanika dr. Jovanoviča. Zabava Je bila številno obiskana ter je prinesla lep dobiček. — To velevtžno vest se javlja strmečemu svetu uradno! Mi nimamo nič proti temu, če se zbira denar za revež«. Ker pa vemo. da Je med temi ruskimi »begunci« silno mnogo težkih mrtrjonairjev, mislimo, da bi bilo v prvi vrsti dolžnost le teh, da skrbe za svoje reveže. Naša država ima svojih brezposelnih in revežev več kot preveč! Rekrute, ki so vpoklicani na 13. februarja 1921 v vojaško službovanje, opozarja vojaška oblast, da se IV svojem lastnem interesu strogo in natančno drže navodil pri vpoklicu. iVse rekrute brez izjeme sme le župan ali njegov namestnik odnosno od župana zato določeni uradnik dne 13. februarja 1921 dopoldne privesti na dotično polkovno okrožno komando. Vsak rekrut, ki se temu ne bo pokoraval, ampak pride sam, šele popoldne ali pa pozneje, bo kaznovan s 25 dnevnim zaporom, sluziti bo moral izven Slovenije in v doglednem času sploh ne more računati na kak dopust. Naj prizadeti to uvažujejo, da se izognejo tem Strogim kaznim. Obvezn! poluletnl tečaj na državni pod-fcovskl šoli v Ljubljani sc prične dne 1. aprila 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 5. marca 1921 prošnjo ter ]1 priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno Izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravstveno Izpričevalo. Pouk v podkorvskl šoti je brez plačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za brano ki potrebne učne knjige. Poleg pod-kovstva se poučuje ogledovanje klavne živine ki mesa. G. Milan Skrbinšek, naš največji gledališki igralec, slavi danes 10 letnico vice, pečene na žerjavici. Ko opazi Zupana, ga pokliče: »Pridi sem, da vidiš, kaj je loj, pravo mleko.« A županu ni bilo do ledvic; sede na stol in začne šepetati s popom. Kaj sta šepetala, že vemo, a kako je bil popu všeč ta razgovor, je najboljši dokaz to, da je poslednji, najslajši košček ostal nedotaknjen v skledi. Zupan pa se je vzdignil In odšel k štacunarju. Lahko si mislite, kako Je vse to tudi štacunarja pretreslo; da, neki kmetici je nameril mesto ,sto gramov riža celo kilo, in je od-jšla iz trgovine prepričana, da je to [dober človek, ker daje dobro mero. . Odtod se je napotil župan na lice mesta. Qre okoli mlina, da spozna m vidi, kako se je vse to primerilo. Od Savne je zvedel, da se je Anka sinoči odpravila, da poseti popovo ženo; a potem se ni več vrnila. Vzela je s seboj tudi vso obleko. “ Ko je Savka to govorila, je za-jvriščal v nekem kotu nesrečni ptrok Milič; župan ga prezirljivo po-faleda, pljune in odide iz mlina ter Bavzdol p<2 brdu, ne da bi se ozrl. ■iDalie prih.). svojega umetniškega delovanja. Ob tej priliki bodo dali pod njegovo režijo v — mariborskem gledališču Andrejeva »Misel«. V mariborskem, ker se v Ljubljani še nismo povzpeli do — misli . . . Pristojbine. Na notico, priobčeno v št, 30. našega lista z dne 8. februarja pod gornjim naslovom med dnevno kroniko, nam je gospod finančna delegat podal pojasnilo, ki ga v naslednjem radevolje objavljamo: Kot odstotne pristojbine je smatrati le one, ki se odmerjajo po odstotkih vrednosti prisoj-binskega predmeta, oziroma vrednosti, ki tvori po zakonu odmerno podlago. Kot lestvične pa samo tiste, ki se odmerjajo po lestvicah I.. II. in III pristojbinskega zakona. Vse druge pristojbine so stalne, ne glede na to, ali se plačujejo v enem samem znesku ali pa stopnjema po vrednosti predmeta v različnih stalnih zneskih. Med stalne pristojbine spadajo torej osobito tudi vse sedne pristojbine, ki niso v tarifi izrecno označene kot odstotne. Pristojbine postavk 6 A In 30 d tarife sodnih pristojbin so v nižjih stopnjah stalne, v viši Ih pa odstotne. Lestvične in odstotne pristojbine se plačujejo zdaj brez vsakega poviška, torej v Izmeri, ki je veljala predno je zadobU moč začasni zakon z dne 4. aprila 1920 Ur. list št. 170. Stalne pristojbine po tarifni postavki 16 d sodnih pristojbin je plačati v 10 kratnem, vse druge stalne pristojbine pa v 4 kratnem Iznosa prvotne Izmere, ki je veljala, predno Je zadobli moč začasni zakon z dne 4. aprila 1920 Ur. Ust št 170, Pri tem pa stalna pristojbina po tar. post. 6 A sodnih pristojbin ne sme nikoli presegati zneska 20 K in stalna pristojbina po tar. post. 30 d. sodnih pristojbin nkoll zneska 10 K. Skupen kmetlškl Izlet na razstavo v Pragi. Kmetijsko ministrstvo Je obvestilo brzojavno z naredbo št. 1975—3 od 29. I. t. 1. deželno vlado, da se namerava organizirati skupen telet kmetovalcev cele kraljevine na veliki semenj v Pragt, ki se bo vrSO od 28. febr. do 8. marca t L Vsi udeleženci izleta imajo vožnjo »a poJovKne cene na naših in češkoslovaških železnicah. Za potovanje Je vsakemu potrebno najmanj 2400 K. Ker je za naš gospodarski napre dok In za razširjenje obzorja poedinih posestnikov in podjetnikov praška razstava velike važnosti, priporoča poverjeništvo vsem interesentom obisk sejma. Kdor se hoče udeležiti sejma tud prijavi svojo udeležbo najkasneje do 12. t. m. ali drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ali drž. kmetijski šoli v St. Juju od |. ž. ali drž. kmetijski šoli v Novem mestu ali pri kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri naznanitvi udeležbe ima vsak udeleženec vplačat! znesek 400 K, ki Je neobhodno potreben za kritle stroškov. Uradne ure pri finančni delegaciji: Finančna delegaclla v Ljubljani objavlja uradno,: Gospod finančni minister Je odredil, da se mora v svriio nemotenega Izvrševani* uradnih poslov točno dotočiti čas, ki je namenjen službenemu občevanju z občinstvom hi Izven katerega se stranke praviloma ne smejo sprejemati. V smislu te na-redbe tat spričo nujne potrebe, da pride uradništvo do nemotenega konceptrvnega dela, ki se vedno množi, je predsedstvo delegacije določilo, da se pr! tem oMastvu sprejemajo stranke v uradnih zadevata vsak delavnik, in sicer samo med 10. in 12. uro dopoldne. Občinstvo se opozarja na to odredbo s prošnjo, da jo tako v uradnem kot v lastnem interesu natančno upošteva. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je Iskalo v preteklem tednu od 30. januarja do 5. februarja 1921 dela 162 moških ta 74 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 102 moških ta 77 ženskih delavnih moči. Posredovanj se ie te-vršflo 123. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle za polje, viničarji, tesarji, mizarji, pevci zboristi, žagarji, gaterlsti, pletarii, železostrugarit, kontortstinje s prakso, bo!, stežatce, služkinje, kuharice, perice, lflca-rice, vzgojiteljice, valenci, vajenke itd. Nesreče. Aleš Helena, 75 letna starka, je včeraj dopoldne padla na Zalški cesti in si pri padcu pretresla možgane. Sprejeli so jo v bolnico. — V bolnico so včeraj opoldne pripeljali drvarja Josipa Ulčarja z Bleda, ki je padel v 8 m globok jarek ter si pri tem zlomi! dve rebri. Roparski morilec pobegnil Iz zaporov. Iz preiskovalnega zapora okrajnega sodišča v Kranju Je 30. jan. t. I. zvečer pobeg-nfi roparski morilec Jože Zupan, čevljar na Hudem pri Tržiču. Iz zaporov le pobegnil skupno z nekim postopačem Baumgart-nerjem. Vsa zasledovanja so bla doslej brezuspešna. Najhrže )o je pobral preko Karavank na Koroško. Zupan je 14. lajnarja umoril 70 letno vdovo posestnico Jero Fajfar na Hudem in io zakopa! v kleti. Šumski nadzorniki, V ministrstvu za šume ta rude pripravljajo Imenovanja šum-skth (gozdnih) nadzornikov po celi državi. — Javna dražba. Predmete, ki niso bili razprodani v sredo 9. t. m., postavi mestna aprovizacija na Javno dražbo v torek, 15, t m. ob 9. dopoldne v cerkvi rv. Jožefa na Zrinjskega nesti KOMISIJA ZA CELJSKO CINKARNO. Prihodnji teden pride v Celje ministe-rijalna komisija, da preišče razmere v celjski cinkarni ter končno odloči o nje usodi. Kakor vse kaže, bo ta odločitev ugodna. Merodajni državniki menda vendar začenjajo uvidevati pomen te naše industrije za državo. Gospedarstvo. ■= Vzpostavitev rednega prometa med Jesenicami in Podroščico. Pričenši s 21. februarjem t. 1. se otvori med Jesenicami in Podroščico zopet celokupen tovorni in osebni promet. Dnevno bodeta redno vozila dva mešana vlaka s prihodom na Jesenice ob 14 h 02 min. in odhodom iz Jesenic 17 h 22 min. Oba vlaka imata zvezo z Celovcem in Beljakom. Vlak iz Podroščice ima zvezo na ljubljanski večerni vlak — prihod v Ljubljano ob 19 h 06 min. V nasprotni smeri ima zvezo vlak, ki odhaja Iz Ljubljane ob 13 url 30 min. = Uvoz sladkorja. Oospodarsko-finančni komitet ministrov je v svoji seji dne 13. januarja 1921 odločil, da se odobri svoboden uvoz sladkorja iz inozemstva in svobodna prodaja tako uvoženega inozemskega sladkorja. kakor tudi onega, ki se pridela v deželi. Za sladkor, ki se ga uvaža iz inozemstva, se pri uvozu plačuje poleg že obstoječih davščin za vsakih 100 kg po 200 dinarjev v srebru kot monopolno takso. Za sladkor, ki se pridela v deželi v domačih tovarnah, se plačuje poleg državne trošarine v znesku 200 dinarjev še po 200 dinarjev v srebru za vsakih 100 kg kot monopolno takso. To plačevanje, kakor tudi plačevanje državne trošarine, se Izvrši čim preide sladkor v promet. Plačevanje monopolne takse velja od 14. Januarja 1921. Izvoz sladkorja Iz dežele Je prepovedan. — Neodobrena trgovska pogodba mod Jugoslavijo ln Nemčijo. Ministrski svet v Belgradu je po obsežnih ta dolgotrajnih pogajanjih odrekel odobritev že zaključeni In do podpisov gotovi začasni trgovski pogodbi, katero so sklepali bhrši pomočnik finančnega ministra Popovič tor sekcilskl načelnik Todorovič na en! in ministrski ravnatelj nemškega zunanjega urada von Stockhammem na drugi strank — Zakaj je pa potem dr. Kukovec priredil »sijajno večerjo« na čast nemškemu delegatu? —.Izvoz romunskega žita je dosege! letos 500.000 t koruze, 500.000 t ovsa In 1 milijon t Ječmena. — Nemčija dovolila izvoz strojev. Nemška vlada j« dovolila svoboden tevoz vseh strojnih, avtomobilskih In elektrotehničnih potrebščin, kakor tudi dele strojev, toda samo v zavojih do najvlšje teže 25 kg. Sočasno je dovolila Nemčija tudi svoboden uvoz zaklane živine. — Finančni položaj sovjetske Rusije. Po poročnih ruskih listov je sovjetska vlada izdala do sedaj za en bOjon rubljev svo-jetskih papirnatih aovčanlc. Zlata zaloga znaša 400 milijonov rubljev, od katere Je 325 milijonov rubljev določenih za nakup hrane v inozemstvu. Film. Gospod Milan, mlad, eleganten človek, polnih in zdravih dimenzij, vulgerno nazvan »verižnik«, po ofi-cielnem poklicu »trgovec brez lokala«, je posečal tajinstvenl In skriti S Chat noir« blizu hiše pravice. Ljubil je in karte hazardne igral. Penil se je v razsvetljeni sobani šampanjec, po mizi pa so se kopičili kupci bankovcev. Neko noč je gospod Milan zaigral kar celih 30.000 jugoslovanskih. Gospod Milan je stanoval pri dostojni meščanski da-mi, ki je imela mlado, lepo in bujno kuharico. Oospod Milan jo je zapeljal in mlada Albinca je kaj kmalu začutila zlobnost verižniškega sveta. Gospodu Milanu je potožila svojo nesrečo, toda Milan, trgovec brez lokala, ji je hladno odvrnil; »Moja dolžnost še ni prišla!« Sedaj si mora mlada Albinca loviti pravice po beli justični palači. !»Crni maček« pa dalje igra--------- • »Figa.« Šport. Sankaška tekma v Bohinju obeta blrl Izredne zanimiva ta obsegajo startne liste že nad 50 prijav. Udeleženci so deloma Is Ljubljane, delom! te ostale Slovenije, da'le Iz Zagreba, Mostara in Trsta. Konkurenca bo na ta način precej odgovarjala velikan tekmam, ki so es vršile pred vojno ln pričakujemo, da se občinstvo v kar nadvečj! meri udeleži Izleta v Bohinj. Legitimacije za polovično vožnjo izdala jutri do 6 ure zvečer »Športna zveza«, Ljubljana, Narodni dom. Sankaške tekme v Bohinju. Vsled od j ljubljanskega občinstva Izražene želje pri- čnejo sankaške tekme v Bohinjski Bistrici mesto ob 10., kakor prvotno določeno šele ob 11., tako 'da bodo Imeli ljubljanski iz!etn8d priJfco zasledovati vse tekme tudi v slučaja, ako odidejo te Ljubljane še le v nedeljo zjutraj in pridejo v Bohinj ob 10. uri 14 min Ponovno se opozarja na dovoljeno polovično vožnjo ob priliki teta tekem. Vremensko poročilo Iz Bohinja z dne 11. L m. Toplina ob 7. zjutraj 5° C, barometer se dviga, vreme se polagoma jasni, snega 49 cm (gornja plast 25 cm — pršič!) Smuka, kot sanlnec ln sankališče idealno! Društvene vesti. Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani, reglstrova-na zadruga z omejeno zavezo vabi na svoj prvi redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. L m. ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red: 1. poročilo načelstva o poslovnem letu 1920 2. poročilo nadzorstva in potrjenje letnega računa ; 3. razdelitev čistega dobička; 4. volitev nadzorstva; 5. slučajnosti. — Ljubljana, dne 10. febr. 1921. Načelstvo. — Pripomba. Ako bi na določeno uro sklicani občni zbor ne bH sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem prostoru z istim dnevnim redom drugi občni zbor, Id Je sklepčen ob vsaki udeležbi Po svetu. — Razprave preti češkoslovaškim komunistom se že vrše. Večina jih je oproščenih, ostal! po dobivajo od 3 do 8 mesecev težke ječe. — Francesco d’Andrude, eden vel&lh portugalskih pesnikov, je umit te dni v Berlinu. — Umri Je tudi profesor Kagnup, znameniti norveški pacifist ta državnik. — D’Auuoz!o w bo miroval. D’An-nunzkk, ki se nahaja sedaj ob Gardskem jezera, je poslal svojbn prijateljem brso-iavko, v kateri pravi, da aa bo več dolgo miroval, temveč započne kmalu z novim podjetjem. — Skoda bi bilo, če bi se mislil D’Annunzto zares obesiti na balkon roškega mestnega doma, kakor je bit takrat obljubfl, ko se Je napravljal na svoj pohodi — V Veliki Britaniji je dane« nad ae in po! mUtioaa nezaposlenih delavcev. — Nezaposlenih milijonarjev pa ni toliko v Velik! Britaniji Tudi slabo se Jhn ne godi navzlic — nezaposlenosti — Gradba Italijanskih vojnih ladij. Kakor poročajo te Rima, je italijanski minister za mornarico izdelal program aa cradbo vojnih ladij. Oradbe ladij, ki so se začele še za časa vodne, bodo dovršene. V ladjedelnicah se nahajajo sedaj tri križarke po 3200 ton, 10 rušilcev po 800 do 900 ton ta več manjših ladij. V najkrajšem času prič-no z aradbo 8 transportnih ladij po 1800 ton, ene ladje za nafto e 7000 tonami M podmondkov po 600 ton, 8 manjtth križark, 4 rušBcev in 8 tonpedovk. — ORcj-jclna Italija nadaljuje * Izvedbo svojega ideala glede nadvlade v Sredozemskem modo. Če bodo Anglija, Franclja ta Grška s tem zadovoljne, bomo kmalu videli. V, času, ko zveza narodov pripravlja svetov« no razorožitev, gradi Italija svojo veliko vojno mornarico samo z namenom, da b ŠTAMPILJE KJUO DELIČ, zlatar In draguljar Ljubljana bnhi« ant. Černe LJUBLJANA Katalog Citajte veJezanimivo študijo Dr. Olo Bauer - Uratnik Pot k Socijalizmu. Cena K 2‘— Naroča se v upravi »NAPREJ*. priporoča svojo zlatarsko in Manin delavnica za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato* vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. K upu j e tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slanmike in klebuke FRANJO CERAR, i S lobb, nita Braille pri Ljubljani. V popravilo prevzema ludi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič 1 Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer 60 tudi vsi vsorci vedno na razpolago. -------- Gradbeno podjetje ing. Dukič, Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to »troko spadajoča dela. ■*V Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev nove lekarne = v Ljubljani. = Mr. ph. Anton Ustar. COSULICH-LINE TRST-AMERIKA IMRK * IIEHIE! - RIO Dl MIH - SANTOS - MONTEVIDEO. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike - - - - iz Slovenije edinole pri - - - - Simon Kmetec. Ljubljana, —= Kolodvorska ulica Stev. 26. = Imam na zalogi več sto hektolitrov izbornega rdečega do!en«ca 13; leta 1920 po K 19 za 1 liter. Milko Jesih veletrgovina vina, Rudnik - Ljubljana. mmsmmmmi Mini«, zmožna strojepisja in perfektno slovenskega in srbo-hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter, deloma nemškega jezika, sej® KO^CHJak in drugj Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Pni Mika ipina z ion sprejme. — Obširne ponudbe pismeno na II i. Sprejme se " gospodična za trgovino, zmožna tudi korespondence in začetnica, ki je lahko tudi z dežele. F.Batiel, Ljublje na, Stari trg 28. HiSa na jako promet testi v Mariboru, z gostilno in trgovino, 5 minut oddaljena od glavnega trgu je na prodaj. Vprašanje na Anončni in informačni zavod V E DE Z, Maribor, Slovenska ulica 6. pri Sv. E^arbarl v HaloZah. Glavuo r.HMlopstio za: pisalni ittoj mmmM apaiat In,n tvrdka RUDOLF PEVEC trgovec v Mozirju raznanjam, da sem otvoril svojo podružnico v Beški v Srema v bližini Beograda in Novega Bada ter bom mogel cajkulaatneje ter po najnižji dnevni coni postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovseni, vsakovrstno moko, slanino, mastjo svinjami, s karlovškim in banatskim vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost na tvrdko Rudolf Pevec v Beški v Srema. — Brzojavi: Pevec Beška - Srem. Nakupoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirali z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajalo eventualne informacije. Za mnogobrojna naročila se priporoča Rudolf Pevec. THE REX C©., Ljubljana Sclcnlmrgovn ni. 7/1. In Gradli^e 10. id 13 vse pi!2I!®G moje Sprejme se r mizarj za izdelovanje zabojev in razna B Splošna ključavničarska in mizarska dela pii Kotti tovarni v Lilijani. Eriavec & Turk« I Mi mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & L Tišler Jenkova ulica 9. pri »Zlati lopati* ■■■ preje H«nm«n< hmldt, »« Piana. Valvaioriev lig itev. 7, nasproti Krllansko corkvo. Zopet ogromno pošiljatev M manufakture narav- H nost ir inozemstva je prejela tvrdka R. Štern ccki v Celje, in sicer volne, cefirje, tiskanine, etamlna, batista za ženske obleke, sukna kamearna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za nerilo klota, cvilh«, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodale, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zalega lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih cblek, po zelo nizkih cenah. Čevlll, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, ■ pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 22« llustrovani cenik zastonj 1 Na debelo samo v 1. nadstropju CELJE ST. 814, | 5SEK* R. STRMECKI Rnzpošlljalna Slovenija. IB \¥ 1 r CIRIL LJUBLJANA Peči, štedilnike, kuhinjske potrebščine, železno pohištvo okove za pohištvo in gradbe, orodje ter vsakovrstno drugo železn insko blago nudi po solidnih cenah na drobno in debelo trgovina z železnino BREZNIK & FRISCH v Uublianl, Cankarjevo nabrali« Bt. 1. HZ »Pošljite naročnino!“ Kje kupim dober in fin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov A. RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica št. 5. (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela > precizne mehanike. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ Meni in paliveni Mi in liiat — Kolodvorska ulica it. 6 IBBBi»:BBBBRBBBBBeifl po 44 do 46 kron za kg se dobi samo na Predevifevi, Smoljanovi in Krašovčevi stojnici v Šolskem drevoredu. O e I Ljubljanska »BlO K 45,OOe.flCO*—. II v vioae aa knit- I “= Brzojavni na3lov: Banka. = ¥ I kreditna banka okrofilo bprojeuia *. ioge aa knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljani. Telefon št. 261 In 413. Podružnice V Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorki, EorevSrah, Ptviu in Brežicah. Celju, Mariboru, prodaja srožk razredno loterija Kunuje m l-rooaia v >• vrednostnih uapinev, financira erarične dobave n dovolime — vsakovrstne kredite. — Izdaiateli: lv«n Mlinar. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Llubliani. Odsrovorni urednik: .lak, Vehovec.