Številka NO Tad ob aedeliah a ormikih ob 5. ari. ob ponedeljkih os ?. on zmtra). PvMBirBf i ie vlLke m proa»j»jo po 9 Mvi. (6 nouki V mnogih toaakarnak v Trito a> okolici. Ljubljani. Gonei. Oeiji &ru)Q Maribora. Celovcu. Idriji, PC Petru. Hilm. N&brafini. No Temna emu itd. o*lase ia aarofbe ntreinu oprava Usta .Edinoat* altea <*Urrio Oelattl II. ift. — Uradi« are ea ad 2. pep. da 7. zvečer. — Cent ofiaaom 16 it aa vmo patri: pciianir«. »amiet, javne zahvale in daaafi oglasi po pot«!« --TELKFOJT fttf. 11*7. Trat, v sredo 10. jasuvarija 1906. £ dino s t Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Tečaj XXXI. leretaiat nnit ea m leto 84 K. pol leta 12 K. 3 mesece < K. — Ni-aavotfbe bies dopoelane naroćnine te oprava ae ozira Vri dopisi naj aa pošiljajo na uredništvo lista.f Nefr aakevaaa piama ea aa aprejeaaa)© ta rokopiti ee aa vralaje. Harodnino. oflaaa in raklaaaciie je pošiljati na apravo H* ■ UREDNIŠTVO: mL CUerfto Oalattl 18. (Naroda! dem • Izdajatelj in odgovorni nradnife. ŠTEFAN GODINA. Laste k liata JSdmoat". — Natisnila tiskarna tocsoroja list* ^Edinost" v Trato, olica Oiorpo Oalatti lu *» PaAtao-kraallalfiaf račaa it 841.662. S shoda narodHo radiialassa t Trsti u. ttavor dr a H Te Goepodje akademiki! Lep vaš program ra ta »bod me je nekako izvabil, da ga po-wt m. Prišel sem taco m srcem, ker izkušnjn m je podala do sedaj samo bridka razočara-• a. Toda prve beeede vadega prcdaedn ka, m me ali ubout« - Jie, »o a« h tro prepričale, da asa čaka pra*eaečen;a is daaaa sa m ta ko rek' S zco nujejo beeede peaaika Ib->eia: »Jugead ist VV.adervergeltung« (Mladina je povračik) Te beeede čutim i vo v -abi, ako sa oziram za 25 let naaaj, ko aam •topil med akademika aaaa. Gojj» »d'e akade-mis», ako bi bil takrat izražal te kr«aae visoke m al', ki ste jih izrazili daaes, potem bi me bili iakljufiili kakor takega, ki ima polao ae potreba i k t raz za mladega ilove ka. I o t;-t>ič»o j«, da me je takrat ogovoril adea od-ličajakov, ki je viei k u a ini* v ministrstvu, mi prijatelje ti svetoval kakor tajniku »Slovenje« : »Kaj ss pečaš a toliko aepotreb-n mi stvarmi ? Ali ni škoda tvojega taleat«, da ne posvetiš tega ča«a rajie strokovai is-obrazbi ? !« Takrat so aajodličnejši akademiki miaiili tako. In ako bi b 1 takrat povedal, da zahajam med teške acc jal »te, očitali bi mi bili, da sem aevarea človek. In iz teh krogov, goapodje akademiki, iaili en prrte?orji, ki to uč li vae. Is teh krogov ao ltšii odvet-aik, ki morajo stati ob braaiku narodnih pravie. Iz uh krogov so :tš i uradniki, ki aaj rod>:o o svobodi ia veljavi človeka, o ajegjv. eaat'. I a lahko režam, da mi je bila i oda bolna od ti »tega čaaa. Danes pa lahko ai kličem : »Mladina je povračilo«. Danes ete vata i in govorita svobodno, za kar jaa niaem k gel gevonti. Daaea držite visoko aastavo n danes ete etopli pred alovensko občiaetvo a vprašate, kakor aodaiki : »Stavbenik Sol-cea, M*!i upaš nesli visoko z ista vo na streho? tvaj z daš samo te krtine ia te mala hišice? Zakaj ne zidaš viaokih stolpov, kakor mladi?« Ia pr šla je mlada Hilda ia ja raki a : »Meai »rajajo le ljudje, ki drže visoko zastavo. Ti •tavbeaik aa danes bojiš nesti znatavo visoko aa »tolp « Ia stavbenik se je klonil mladini, esei j« aa svoe k, a zlomil si je t laik. Go--t«jdje akademiki, tako atojita vi pred sta-re-io intei penoo, daaei ji kličete : »Neeita ■aatavo visoko na atolp», ia jas mislim, ca poleže ta inteligenca na ta etolp, da ei alomi tudi ona svoj tilnik. Radi tega mora pač prevzeti mladina naloge, katera bi pripadale kakemu starejšemu, izkušenejšemu. Ia pripravili ste se. imate v sebi meški ponos, pogum a veselje d> življeaja. Ia vai odličai govor- PODLISTEK. Prokletstvo. Mado — Nadaijeva dovršil L — Meai ae poaujata podkupnina — je aadaljeval Gorjanaki — ae povadi gate me v časti, ker ei mislite : ta je prepešten, ta aaa ne izda. Tako sloj i m v kotu nikomur na potu. Delal bi z obema rokama, rušil bi temelje tisti prokleti trdnjavi, ki ao jo po« slavili eovražeiki tvoji, delal bi, kakor ja moj poko n oče, pred katerim se je tresla vsa drža t*. Ali — moj pokojni oče je bil peiatia, prva oseba nn strani kraljice, jaa pa eem le zakotea baa, ki moram tam pri Drini neprestano brus.ti meč in etati kakor navadna straža in n*ti vpraševati ne atnem, kaj se kuje in snuje nn kraljevekem dvoru, aaj mislijo bogovi te zemlje. — Grenke eo tvoj« beeede, j« rekla Marija, in tat j« emu mujsmu, da jib govoriš ravao meni, ker Marija, tvoj« kraljica, aik Groielj je to jaano povedal, da sestopate v prvi vrati optiaaisam, veselje do boja, do novih idej. Pripravili sto ee aa novo zgradbo visokega stolpe, pripravili atesevae-strnnsko, pokaesle so to rasprave. Ali, go-spode aktdamik*', dovolite, da vas opoaarjam nn nekaj. Zidate visoko in vai etolp moli tje svobodno v einje nebo. Imate pripravljeno lepo nado narodno aaatavo, da jo aaaac i te vrh atol pa. Vzdržali pa s!« ae na ah od u raaprav -ljenja o dveh točkah. Temelj venkema anrodeemu divljenja je ekonossično s preda nje, in to je krivo, dn nad anrod ni pridni do dejanj. Največji greh naše etarejše mladine ja, dn aa pragu ekonomič-asgs prevrata v Evropi ni ganila s mezincem. Te inteligenca je priftln do dennrjn, ali ta denar ee obrača le na lakeae, in mislim, dn niti en novec, ki ga je kmetslo ljudatvo zbralo v inteligenc:, ee ni obrnil na ekonom-ako stran. Daaes iaaemo po mojem računu Sloveaci hranilnih vlog okoli eto milijonov kron. Te so letele po hranilnic ih in akrinjah tudi okoli leta 1880. o prevratu. Ta denar pa se ai vporabil. Naj mi ne poreče kdo, da je b lo aa to premalo čase. V zgodovini čitate, da ja bila Anglija na vidku avoje ekonomičan moSi od leta 1870. do 1880., in dn ni imeln takrat Nemčije ekonomične moči. Nemčije je bile takrat revna država, ali B s-msick je imel z i načelo : najprej pest, potem mir in ekonomično delo. In nemška inteligenca je delala nn to, dn je njena mladina Šla prek ti c rat v London, da js delsls pol aaatonj, dn pa je izvedela kam, koliko in kako prodaja Aaglij«. I a danes je Nemčije prve industrijnlnn država. To je do aaa, da ee v 25. letih n»rod lahko dvigne viaoko. ▲ko bi bili mi tak) delali, ne bi ai bili šli dansa ogledovat v Trstu židovskih tvoraic ampak bi bile iste morde e'ovenske. Pri trgovini ne cdloče peet, ampak duh. Gospodje sksdemiki, bat ili as ninte a um vpriienjem. Stavili ete nesveta za organizacijo za naprej ; pozabili ete pn na to, da morata mieliti vi, de iahajn ia vsie erede toliko evežih moči, dn aepo svetijo trgovini, dn jih pciljeta v drage kraje, dn poievedo, ker ee vidi v trgovini. Tudi nnšn mladina mora v avetalužit aa aasl daaar, da pride naaaj kakor poročevalec, kam ae imamo Slovenci obrniti po Adriji. Je pa ae drugo vprašanje, katero ste ia* kij učili ia svojs sreoe, ki ee vnm morda zdi po'itičeo, ali to ni. Nečem, da bi mladiaa politizirala : ali dolinoet mlsdins j«, nko ss hočs pripraviti za dslo, da pregleda temeljne pogoje, pod keterimi narodi pri nas žive. Morata posesti sjih agodovino, geogri ti c, etnografi Sni poležaj itd. Popolnomn zanemarjena je kljub vaeaa trditvam vsnjssanost, po m nikomur nn evetu tako naklonjenn, knkor Nikoli (iorjnnakemu. Na pol mrtvn vladarica je govorila te beaede nekako poeebno ljubesajivo in nežno, ali Gjrjanekemu ae je sdslo to ljubkaaje grde in bolebne ženake naravnost odurno in nn obranu ao ee mu pojavili znaki prezira in nevolje. Ali nn drugi atrnni je loknvi bol jar anal potajevati neprijezna čutatva srca evo-jege, nadejnje as, dn gn Mnrijinn roka povspe nn večo čnst in slsvo. Rekel je mirno in hlndno : — Ns misli, kraljicn, da eem alavohle pen, da aem rsdi aeba željan dostojanstva in Časti. Nut duša mi pravi, ds asm po svojem očetu - podedoval sdravs psmsti in trdne voljs, ds veljsm več nego nnvsdsn vojsk, ki mu js van vrlinn v desni peeti in v nožnici sablje. Srce me boli, ko vidim, keko neumneži in kuknvice, podkupljive duie atoje na krmilu oblaeti, d oči m jes ždim v zspečku. Umejem, snknj ja tako. Tvoj očs Ludovik je anal abirsti okolo ssbs vse svstle glnve evojih kraljevin, ajsgn ni plniiln podla asvist sli bojnsen, dn bi ajsgovo ima pc-temaelo pred slavo ksksgs velikaša. Ali plašljiva duin Siimaaovs ss trasa v straha, in m a je ljabie, dn ga neamneii vodijo v bratiaastvo, in moramo reči, ds as poznamo ns Ćshov, ns Srbov, ne Hrvatov. Balkan, ki bi moral biti naša last, študirajo Praai. Pri nna se nikdo ni n tem bnvil, in tadi akademiki sa ae pečajo e tem. Navduiajte ae aa Prago, ali avo;e ogledah 9 — ako ss smem tako iarasiti — morate poslnti tadi nn jag; kajti tam je nnin prihodnjoet, dol sili naši moč. Adrijn teče nnvsdol proti Bslkasa, in nko rečete: »Adrijn je nnin«, morate reči : »T adi Bnlknn morn biti nn i«.-In prepričan eem, da dobite, ako stopite slovenski nkedemiki, nn slovsnski jug, odmev SMd tamoinjo mladiao, dn je tadi Srb, Hrvat ia Bolgar sit historisma in mslsnkoatnsga imperijnlisma, in dn ae poamehajejo tadi tam reeni akademiki Veeerbetva, Veehrvststvu itd., da čakajo že tadi tam akademiki nn skupno ekonomako delo. Za je storil del nniih nkn* demikov v »Vesni« prvi korak, Že so si podali roko, in veste, knko srečno se je to vršilo. Žs s > storjeni prvi etiki. Slediti pn moramo ravno mi 81ovenc:, katerih laet je Trst. Mi atojimo nn pragu Evrope, in kakor je bil 81ovan nekdej »nntemarale christinnitatis« in mu je aeto dolžna £ 'ropa hvalo, tako moramo poatati »antemuralec v ekonomskem osiru. Gospodje sksdemiki, ako štadirate agodovino zadnjih 25 let, potem dobite jaeen načrt Velike Nemčije. Biemnrk potrebuje podpore rnake države, ako hoče dobiti pot do Adrije. In zato je iatisnil Avstrijo is Nemčije in jo potisnil aa Balkan, Ako j s ta pot naia, je Avatrijn naša. Nn to morate mi-elit: kakor atavbeniki, ako hočete graditi etolp. Poetaviti ga morate nn trdno podlngo in za to podlago se morate pripraviti. Povdarjam pn a tena, dn ne mielim tirati akademikov v politiko ; odklanjam, da bi me sprnvljsl kdo v zvezo a mislijo, nnj bi dijnki politizirali. Lepe so bile vade besede, ko odklsajst9 strsnkaratvo.; ali politika je same nnjteija veda. Tadi tukaj nsj citiram aopst velikegs peenikn Ibssnn: »Ein Partaiprogrsm ist eina Saagpumpe, die jede I/sbe and Wehrheit naeenugt«. Zaradi tega proč od sebe strankarske programe ! Imeli boste posle v praktičnem življenju dovolj, da bodete lahko obvladovali ta program, ako ohranite idenle, ki ste jih pokasali na tam shodu. Brez tsh idealov bo vaak strankarski program vaš grob. Starejia inteligenca ni imela v srcu ničsssr aa nni nnrod. Bodita atavbeniki vi ! Zamudili emo mi to kraeno dobo. Ša ee da slediti velikim praktičnim idejnm, in dn tedosežate, imamo jamstvo v možeh, ki vam atoje nn Čelu. Rečem možje, kajti to ime zaslužijo gospodje, ki so vodili vtš shod, in ki so v tako lepi, krasni in prepričevslni bessdi povedali, ksj^čutijo, in dittirnli naši inteligsnc;, kaj mora čutiti tadi onn ! Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pnriiki »Matin« piše, dn mu je znano is gotovega vira, da ao se francoski kardi-nali, ki ao ee nednvno eeetnli v nadškofijski palači v Pariza, izjavili (ssvedn s pridržkom pspeževega odobrenja) za to, da se opusti vsaka aktivan in parivna rezistesca nasproti novemu zakonu o ločitvi cerkve od države, »da ae vaprejme izvršeni čin in dn se napravi lojalen poskus s svobodo«. Nadalje da so ss. kardinali soglasno izrekli sa načelo, da se takoj skliče v Pariz aplošen naroden koncil francoskih š :ofov. Pravo predssdništvo prevzame baje nadškof is Basancona Fulbert Petit, ki je na glasu kakor liberalen in prijatan mož, dočim bi bili kardinali, ki eo že v letih, in niso več sposobni, dn bi za m ogli vspešno voditi predsedstvo, proglašsni častnimi predsedniki koncila. stran od pravega pota, nego dn bi ga pamet in junaški Jjudjs dvignili do večs elnvs. — Prstirujsš, Nikola ! Ni ves res, ksr ai rekel, je odgovorila Marija jeano. Ti sicer rss nisi v ši dvornik, ai« kraljevski sodnik, niti hrvntaki bsn, ti nimsš ns dvoru jnvas čaati in vlnsti. Nu, prisnaj sam, da vladni t', rskls bi, is aaaede, to je : nič se ne etori v državnih poalih brez tvojega annnja, ali proti tvoji volji. Rada ti verujem, da te S šman toli malo ljubi, kolikor tudi jaz njega. Ali zvit je ta človek in ceni tvoje vrline vieoko in te bo moral. Čs hoče sli nočs, prsj ali alsj b » moral kloniti ca koleno prsd tabo in pred meno. Ali ti trebe mnogo dokazov ? Tu ti je Ivan knez krški in ssnjski. Sls ven ja tr jannk starega plsmens, neizmerno bogat vlaatelin, ki se mu klanjn vsa dežel s. O a je bil varah Lado viko ve moči v primorskih straneh, besno se je bil ss-me proti Horvntom. osvobodil me is Novigrads ; in dz-ii je užaljen, kar mu ja Šiimna vakra-til aake njegove Želje radi plemenske ded-ščiae, ja vaadar estal svaat meni in Siimsnu ter sa ai vrgel na stran aai:h sovražnikov. Jasno aadi v svojem Sanja, kar Šišman ai hotel aluiati njegovih nnevetov, kako naj bi Papež in garancijski zakoni. Ko so Ista 1870. Italijani vzeli papežu Rim in posvetno oblast ter je Rim postal glavno mesto ssdinjene Italije, je italijanska vlada s garancijskim zakonom od 13. msja 1871. uravnala svoje razmere do sv. Stolice. V tem zakonu je itslijsnskn vlada priznala, papežu popolno neodvisnost v duhovnih stvareh, časti in pravice suverena, palača Vatikan. Literan in Castelgando!fo tsr 3,225.000 lir letnega prispevka ie italijanske državne blagajne. Doslej je sv. Stolica dosledno in princ -pijelno odklanjala posebno denarni prispevsk, ki ga ta garancijski zakoi z i goto vi j a s?. S x>lici od strani itnlijsnsks držsvs. Ti ne-dvigaeni prispevki znsšajo od Ista 1870. pa do danes okroglih 113 mil., ki bi jih sv. Stolica prsjela v slučaju, da pride do Bpora-aumljenja med italijanako vlado in Vatikanom. Ali tu je vprašanje vmes, da li niso prispevki za prejšojs leta zastarali ? In mi ss spominjamo, ds js svojedobno italijanska vlada zastopala atališče, da vsaki teh pri-apevkov zastara po treh letih. Pred nekoliko dnevi emo bili tudi mi zabeležili vest, da Bta dva odlična italijanska odvetnika prevzele nslogo, da študirata o formi, po kateri bi papež mogel vsprejeti to dotacijo, s nekateri italijaseki listi so razns-sli vsst, ds ee misli nsto, ds bi se ta dotacije nakassls plača direktno knkor škofa mssta Rime. Sedaj pa zatrja rimski dopisnik milanakega »Corriere della Sera«, da ni nič resnice nn tem, da bi bil papež pripravljen se opravljale južne kraljevine. A kakov je bil ta svet? Odstraniti treba Gorjanskegs, odvzeti mu vso moč, pogoati ga daleč od dvora, ker Gorjsnski da ima moč v rokah, a i to močjo ds zatira hrvatsko pravo. Marija je govorila te besede nenavadno živahnim glasom, preživahnim za medlo in •trto njeno telo. Nikola je ostal za hip nemo gledaje v tla pred se. Bilo mu je težko odgovoriti, ker je Marija na več strani govorila resnico. Kraljica je pristopila sedaj bližje k njemu, gn prijela z jedno roko za roko, drugo mu položila na ramo ter mu zaupno rekla te le besede: — Ti da si zakoten ban ? Nikola Gorjanaki dn je zakoten ban ? Ne prodajaj mi ss resnico, če*ar sam ne veruješ. Zakaj vladaš v Msčvi kakor kakov kralj. Na istoku je vladsl car Lisar, tvoj bivši tast, ki si je vssksko želel MsČve ia so zato Srbi pomsgsli hrvatskim ustašem. Sedsj ssdi tam Lasarjev ein, despot srbski in slugs turški, n Če on ni dovolj lačen Msčvs in Sriema, pa bo menda Turčin, ki vsaki hip potiska svojs čste v ta kraje. Da odbijaš turške napada, v to treba moSne ia junaška de-aioa; a kje ja bolja, nego-Ii pri Nikoli Goijansksm ? ! (Prids Js;) ▼sprejeti dotacijo pod tako formo. Končno ta t rja rečeni dopisnik, da Vatikan nikdar ne pri pozo a »dovršenih činov«, to je zavzetja Rima od etrani Italije. To smo zabeležili po dolžaoeti kroaistov. Menimo pa, da stvar vendar le ni tako trdno prib ta, kakor trdi gori rečeni vir. Kajti nasproti mu stoji mnoiina drug; h vesti, izlasti pa dejstvo, da je Vatikan ob vprašanju udeleževanja katolikov na političnih volitvah v Italiji faktično — če tudi ne formalno — jel zspuSčati svrje prejšnje tradicijonaino stališče. M&ročanska konferenoa. Nemška vlada je izdelala in morda tudi že razdelila med člene parlamenta »belo knjig «, ki pojasnjuje ataliiče in aahteve Nemč'je glede Maroka ter opravičuje postopanje nemške vlade v tem vprašanju. Priob-čeai so t u ji dokumenti, ki kažejo, kako je nem&ka vlada branila svoje stališče in pridobila slednjič tudi francosko vlado cato, da je prit: d In misli konference. Posebno važen je pr«redpoetavljenim, kar mu obrat. Finančnemu ravnateljstva mora biti še dobro v spomina, zakaj je tega uradnika premestilo žz Istre nn Goriško : radi jezikovne nesposobnosti in mržnje do ondotnih Slovanov vsled večkratnih pritožb prebivalstva, katero je peovai e »ščavic ! ! Ali pa je morda dotičnemu protežirancu šteto v posebno zaslugo, dejstvo, da jo je njegov sin kakor dezerter odkuril iz avstrijske armade in pobegnil v blaženo Italijo ?! Zabeležili imo to dejatvo ▼ pojasni ?o vladi, ki ae naj ne bo čadila, ako bo daaes ali jutri opažala, da ga sploh ni več med tržaškimi državnimi uradniki, ki bi bil še tako — najiven, da bi ae hotel razgrevati v av-atrijskem patrijotirmu in za državni intetee. Će m u neki, ako vidimo tako postopanje?! Uradnik, ki vzgaja avojo družino v ire-deutarskem duha, dt biva nagrado, drogi, ki niso irredentarji, pa ae zapoetavljajo ! Za Novo leto so šli (seveda na komando) iz veakega činovnega razreda po dva uradnika čestitat dvornemu svetovalca Zim-mermannu. Kadi bi po i z ve dal i, v kakem imenu ao čestitali in kaj se j« tam govorilo?! Kajti mnogi godrnjajo radi tega, ker ne poznajo aikakh zaslug goepodu dvornemu svetovalcu Zimmermannu za earinake uradnike. Ravno nnaprotno je reanioa. V kratkem izide nova iadaja carinskih aakonov in predpisov. Ob tej priliki bi priporočili finančnim oblastnijam, naj preekrbe tudi za alovenaki prevod in nnj ne pretirajo teko trdovratno alovenaki h davkoplačsvaleev. Opozarjamo na to i zlasti sat 3, ker smo poitvedeli, da ae ravno eedaj preektblja ita-lijanaki prevod. Za ošaero Metala dohodninskega davka In osefcaega davka ad viših služ-kenlh prejemkov In prikodalnskega davka za leta 1906. C. kr. finančno ravnateljstvo nam javlja: Natančneje določila, kako je postopati o sestavi napovedi z i oaebno dohodarino, nahajajo ae v 1. delu v diž. zak. št. 108 tx 2897 razglašenega itvršitvenegn predpisa k IV. poglavju zakona od 25. oktobra 1896, drž. tak. it. 220 ia [v dodatkih. Ponatisek tega dobe lehko brezplačno davčni obvetacci v Trstu na c. kr. davčni administraciji, na Goriškem in v Iatri pa na pristojnih c. kr. dnvčnih glavarstih, oziroma na c. kr. davkarijah, ki niso na sedeža okrajnega gla- de želai glavar na Moravekem. Govorice o odstopu kralja Leopolda. Kakor javljajo iz Brurelje, ae tamkaj govori, da se kralj Leopold bavi s mialijo, da ae odpove preetolju. Domače vesti. Umrl je 8. t. m. v Gorici Valentin K aviar, peštm in brzojavni uradnik, eden iameKonsurano društvo« s krasnim in za večo manifestacijo kakor nav-lašč ust valjanim vrtom. Zato so prišli sklicatelji in tamošnji veljski do zaključka, da se napovedani shod skliče, čim bosta vreme in boljši čas dovoljevala, zborovanje na planem. Ta aklep je bil natnanjen mnogoštevilnemu občinstvu, ki ee je t bralo v gostilni in ki je itjnvljnlo, da se popolnoma atrinja s tem sklepom. Opozarjamo na današnje »Poslano« angleškega konzulata radi preekrbljevanjn rasnimi predmeti angleških vojnih ladij, ki eventuvalno pridejo v naše pristanišče. Ojo-bito opozarjamo trgovce in obrtnike. Novi most pri Kranja. Mesto sedanjega starega mosta preko Save pri Kranju zgradijo nov veči most iz betona. Most bo stal 480.000 K. Krt »v dogodek med bratoma. V hiši št. 221 v Škorklji stanuje družina Šverca. Stareji sin 28 letni LeopoM živi v vednt m sporu se stariši in z ostalimi brati in sestrami. Pred nekimi meseci je I/, vložil na tukajšnje civilno eodišče tožbo proti očetu za 595 K. Poleg tega je pa vedno grozil doma roditeljem ia bratom. Tega njegovega poetopnnjn ae je pa slednjič naveličal njegov brat 20-letni Ivan. Sinoči okolu 7. ure je Ivan Čakal brata Leopolda pred »Narodnim domom«, vedoči, da mora priti tam mimo. In res je Leopold prišel kmalu po 7. ori. Ivan ga je vstavil ter ga tačel nagovarjati, nnj doma proti starišsm ae postopa tako odurno. Lsopold mu je pa s osornostjo odgovori), asj se on, Ivaa, briga ta svojs stvari, a njegove, Leo poldove, sadeve aaj pusti v miru. Ivan je še akušal t lepimi beeedami pregovoriti brata, a ko je videl, da mu ta odgovarja le t oeornoetjo je potegnil it žepa revolver in vstielil brata Leopolda v glavo, na kar se je ranjeni Leopold epustil v beg. A Ivan je pohitel za ajim in vatrelil še štirikrat. V istem bipu ee je pa nnhajal pred kavarao Febris redarstveni aadsornik Fran-doli<5, ki je bil ravno prišel kontrolirat straže. Takoj, ko je tačul prvi strel, re je otrl proti kavarni Balkan — kajti dogodek ee jo isvriil kakih 5 korakov daleč od to kavarne. Ko je sa prvi strelom tačul Še drugega, ee je takoj epuetil v tek proti kavarni Balkaa. Leopold Šverca, ko je bil teče! brat Ivaa streljati proti ajemu, je beial proti kavarni Fabris, torej ravno nasproti nadzornika Frandoliću. Ko je nadzornik Frando-lic pritekel do Btreljajočega Ivana Šverca, je bil ta izstrelil 5 strelov. Nadzornik si je torej mislil da ima Šverca še en strel na razpolago in si torej ni upal iti njemu naravnost nasproti, ampak je naredil ovinek in mu tako prišel za hrbet tsr ga aretoval. Are te vani Ivan Šverca je takoj izpustil iz rok revolver in bc jokaje pustil odveBti na policijo. Nadzornik Frandolić je pa prej naprosil dva mimoidoča, naj sprovedeta ra-ranjenega Leopolda na zdravniško postajo. Na zdravniški postaji je zdravnik dr. Voghera konstatoval, da je bil Lsopold le lahko ranjsn v čelo — krogla mu je šla v čelo na levi strani, a ven ravno v sredi cela. Poleg te rane je imel Leopold še eno na prstancu leve roke. Zdravnik mu je izprai rane in ga dal petim sprovesti v mestno bolnišnico. Njegov brat in ranitslj Ivan je bil pa na policiji zaslišen. Potem ko je bila njegova izjava vzeta na zapisnik, je bil pa odverlea v zapor v ulico Tigor. * , # * Leopold Sverca je isti, ki je bil približno pred dvemi leti v Škorklj i zabol z nožem svojo mačeho, vsled česar je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. To kazea je prestal v Kopru, od koder je prišel pred kakimi štirimi meseci. Krvav pretep. 42-letni zidar Antm Špehar, oče šestih otrok, 6tanujoči v Štorklji št. 382, je se Bvojim str cem Matejem Šenica, ki je zidarski mojBter, delal na gradnji neke hiše v Škorklji, in sicer v Klancu, ki iz Kojana, desno mimo cerkve vodi v Škorkljo. Poleg ista hiše Ee zida — p >d drugim zidarskim mojstrom — druga, a na gradnji te je zaposlen 57-letni Antonov biat Ivan Špehar. Sinoči, ko bo zidarji odložili orodje, je Anton Špehar povabil brata in strica na kozarec vina v vinsko zalogo, ki se nahaja k večjemu 20 korakov višje od hiš, na gradbi katerih delajo brata Špehar in njiju stiio, in Bicer v hiši št. 269. Šli so vsi trije in ti dali prinesti liter vina. Mej tem, ko so oni pofiaai pili svoje vino, je pa prišel tja 27-letni Alojzij Gomolj, ki dela kakor tež.k na južni železnici, a je doma iz Gabrja pri Gorici in stanuje v Škorklji št. 496. Prišedši v zalogo je Gomolj pozdravil Špeharjevega strca Šsnioo, ki mu je, od-zdravivši, ponudil piti. Malo zatem, okolu 9. ure, je pa Anton Špehar dejal stricu, da je čas, da gredo domov in ga povabil, naj gre žnjim in njegovim bratom Ivanom. Stric je odgovoril, naj poč&kata, da izpije svoje vino. Na to pa je — vse to amo čuli iz ust Mateja Šenica — Alojzij Gomolj udaril t odprto roko Antona Špeharja po obraza. Seveda je vsled tega navstal prepir. A v tem prepiru so šli vei iz zalogs na cesto. Na cesti je pa Gomolj pobral debsl kamen in z istim zaČsl udrihati Antona Špeharja po glavi tei ga nabijal, dokler se ni zgrudil brez zavesti na tla. Očividci sicer trdijo, da je bil ie nek drogi človek z Gomoljem, ki je tudi s kamnom udrihal po Špeharja, a Gomolj trdi, da je bil sam. Neka 12 letna deklica, ki je videla pre-! tsp, je šla nižje v Rojan in tam obvestila o tem redarje, ki jih je slučajno srečala. Redaiji so pa pozvali zdravniško postajo, ki je spravila Špeharja v bolnišnico, in so tudi aretovali Gomolja. Špehar ima 5 težkih ran na glavi. Njegovo stanje je skoro brezupno. Gomolj je bil pa odveden v zapore. Samomor. Orožniški postajevodja Fran Pirb, doma is Orešja, na Krškem, ki se je nahajal v tukajšnji vojaški bolnišnici v opazovanju kakor umobolan, si je včeraj pred-poludne ob 10. uri s britvijo prerezal vrat. Našli »o ga mrtvega v postelji. »Škrata« je izišla včeraj, kakor že objavljeno v našem listu minole sobote, 1. Številka IV. letnika 1906. z mnogimi izvirnimi podobami in raznim bsrilom. »Škrat« se dobiva po tobakarnah številka po 10 st. Prihodnja številka izide v soboto dne 14 januvarja. _ Koledar in vrenae. Danes : Pavel. puSčav-nik ; Dobro«Lav ; Nevinka. — Jutri: Higin, papež; Zdravko; Krunoalava. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -J- 7*5® Celaius. — Vreme včeraj: lepo. Društvene vesti in zabave. »VarJJana«.'Kakor amo že -(taroČsi, uprizori »Dramatično društvo« v nedsljo ob 4. ari popoludne v »Naroda«« domu« v Da-li so aaii požrtvovalni diletaatje ■ Trstu narodco aliko »Marijanac. Opoaarjamo redieerjem g. Štoko nn delu zaslužili ta kom- slavno občinstvo, da s« pravočaeno preskrbi plim en t: sodbo o tem prepuščam nniemu s sedeži, da ne bo na dan igre prevelike razsodnemu gledališkemu občinetvu. jn eče pri blagajni. Vsebina igre se priobči j To mora pe pripoenati veakdo, da tnkn pravočasno. neameetnn obsodbe nas b diletantom, ia g. Pevsko drmštvo »Adrijn« v Btrkor- Stoke *e posebej, mora iste jako britko ljah priredi v nedeljo dne 18. tebruvarija aadeti. pustno veselico s petjem, igro in. plesom. Kaj pa hoče g. T£nafl č prav aa prav Toliko na znanje bratskim društvom. doaeči s takim očitanjem ? /enaka podružnica dražbe »v. Cirila Nagovarjati jih, naj kličejo vrle ljubim Metadfja v Bojanu ae zahvaljuje tem ljanake umetnike na pomoč: ne treba! Ker potom, ki ao pripomogli do lepega vepeha »o to itak že in bres nasveta g. Koafliča na Silvestrovem vtčeiu. Izlaati se zahvaljuje «torili. Vapod baje valno to sa njih gotovo ni Cg. Jakliču in Udoviču in goepicam : Marici •• ji« kliče, da ae z deeet- do petnnjst- Škrabar, Amaliji Verne in Atiai Pucel na lepi uprizoritvi igre. Hvala gg. Dolencu in J. Zalerja za njija trud o prireditvi odra in vse zabave. Siedaj č zahvaljujemo vse 10 letnim trudom in vež banjam niso ničesar naučili. Kajti, ako se udajo strogi sodbi kritikovi, bi morali iagub:ti vssko aaupanje v stoje smcžaoeti in vaako nado do napredo- doljube in r doljubke, ki so tem povodcm v"ja ter opustiti svoje nevspešao in bret-ka; darovali na konst družbi sv. C.rila in nadejno delovanje na odra. Ako pa se pri-Metodija. In aicer ao darovali gg. : zn«j° t» uničavalne sodbs, morajo aa hudo- Kapelan Jakob Ukmar 2 K, Josip Ko- "d storjeno jim krivica. (Pride še). mižal 2 K, Klavcra 2 K, Uršula Jelen 1 K, Ivan Jelen 1 K, Josip Mialej 2 K 20 «*., Fran B-ile K 1 .V), Maurič 60 st., Fran Grt>ec 50 et., Frank, Kramar, Gorjup pc20 »t. pri misi Antona Mauriča se je nabrtlo l K. Ženska podružn ca v Rojanu se je za-čeia zopet oživljat . Najbolji dokaz za to je velika udeltžba na »Silvestrovem večeru«. Slovenci! Sloveake! Tu, za nas j deco, za našo bodočnost, na kulturnem polju je dovolj dela za nas vseh bre* razlike m šljeaja ! Ta lahko dela vsakdo — samo ljubezni do aaroda je treba. Le ra orodje pr.mimo vsi ia cbdelu,mo pridno ta plodna tla, ki nam morajo dati najlepšega, naj pleme nitejega ia najtrr jaejega sadu! Vsak po evoji aoSi naj povep«!*aje to delo. — palača. Polagsjmo kamen poleg kamena, žrtev poleg žrtvice m stal bo trdno neomajno naš — vsega naroda dom: narodni obstanek aaš ! G > vtasi priliki, podpirajmo našo lolsko družbo, vsaka podružn <*a naj se kiepko raze vita, a za rojansko je pod ij s ti prispsvke na oaalov : Aaa Zavertanek, bet. 4. Brzojavna vaati. D var d I ples. DUNAJ D/orni ples se bo vršil dne 20. t. m. Vojna ladlja »Panther«. DUNAJ 9. Glasom brsojavnsga poro-č Is js vojnn lsdijs »Psnther« dospels v Ksnton, kjsr ostane štiri dni. Ns krovu vss zdravo. Ogrski ministri na Dnnnjn. BUDIMPEŠTA 9. (Ogreki kor. biro). Mimetsraki predsednik bnron Fejervarv, minister Votoi in baron Feilitzsch ao ae dane Kamen do ksmeaa popoludne podali na Dnaaj. Rojan, prucu rana. Moravski deželni zbor. BRNO Na današnji seji moravskega dsželaegs zbora js deželni glsvar aasaanil, ds eo potrjeni moraveki aagodbeoi zakon:. Princ Alfans Bavarski. MADRID 9. Kralj Alfons ja podelil Alfoazu Bavarskemu rad slatega Nadvojvoda Friderik v Madrida. MADRID 9. Nadvojvoda Friderik je bil i menovan imejiteljem lovskega polka St. Jsgo. MADRID 9. Kralj, infantinja, nadvojvoda Friderik in inosemaki princi ter členi Jbgiževaost ii raetiost. Strogemu kritika — malo odgovora. liosp. Kntfl č se je začudi , da njegovi vdarci bolč in da mu tisti, ki jih je dobil, n. poslal zahvalnega piams. V »Edinosti« od 5. t. m. p še namreč »amških odposlanstev so dane* opoludne od-pod naslovom »Zof« Stular in drugoc : »Nn Provali »» ]ov ▼ okolico Toleda. teh dveh ve5er.h, ko je bil Verovšak tukaj, Pogajanja med BnsIJa In Kitajsko, je naučil naše ljudi več, nego si se sami ves PEKING 9. (Rcuterjev biro). Kitajaka ča-, kar igrajo«. ja določila avetovalca v Vajhupv, Tonga, ki Ćudi se g. K m H č, kako je mogel naše ss je iešolal v inozematva, da ae pogaja s igra ča ( n posebno g. Štok-a) a tem uftal.ti Rusijo glede dogovora radi eevaraa Man-ter smelo trdi, da a tem ni hotal g. ŠLoka ne džurije in radi osaejitve železa škib straž. zapostaviti, ne zaseačiti njegovih nade »Dramatično društvo«. zaslug , Senator otoka Martinl^ne. PARIZ 9. Nn otoku Martin * goo 1 average *» marec 37'/,. za maj 37.3/4 za septemb r 38.V». *a dec. 39—. Stalno. Ka» Ku n 38 —39, navadna reala> 40- 42 ia*adr» d • . 42 -45. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 16.65, za febr 16.75, za marec 16.90. za april >7.--, za ma, 17.20, za jun. 17 30. Mirno. Vreme: l po. Loadoa. Sladkor iz rep« *orov S1/« 3 • — Mirno. Sladkor tuzem ki Centrifogal S nromn. fle i K 70.— do 72.—, za nov.-avguat K 65*50 do 66 50 Concasse in Melisitl promptno K 72.50, za nov avgust K 67.50 do 68 —. Pariz. Kž ca tekoči 16— t* februvar 16.—, za marec.-april 16 25 marec-jun j 16.50 (oirno). — «• • m a-c 23.35, za febrjvar 23 60 za marec ap il 23.80, za marec-junij 24.10 (mirao Mo*. k* s- < » i mesec 30 53, 'a februvar 30.75, macec-april 31.— za marec-junij 31.30 (mirno.. — K-pic • "»lia teko^ me»ec 5S.Vv, " februvar 5'i.— marec april 60 50 za maj-avgust 61.1/, napeto) — i urit taaoći meneč 38.50, za febr. 33.25, za raarec-april 3S.25 za maj-avgust H8.50 (stalno). — diadzur auro? 88* ono jov 20.l/v —20.', stalnog ea teko? Bf«* 24 1 ,, za febr. 24.Vi ^a marec-junij 25.'/tt za maj-avgusi 25.5„ (mirnog rt&u.tn 56.50—57.—. Vreme: dež. Poslano*) Ponudba za oskrbovanje angleških vojnih ladij. 1 Oskrbovalce ladij se vabi, da vložijo ! svoje ponudbe za oskrbo svežih jestvin ' in vode za tržaško pristanišče — za angleško vojno brodovje — za slučaj, da bi isto priplulo v to pristanišče. Ponudbe (bodo morale veljati za eno leto in sicer od i. aprila 190O do 31. marča 1907. j Vsaki naslednjih predmetov se mora ločeno ponuditi, in sicer: govedina, koštru-novina, zelenjava, kruh in voda. T^jrd^e. ki namerujejo staviti ponudbe, morejo se obrniti na tukajšnji angležki konzulat, kjer dob jo uzorce v angleščini in obsežnejša pojasnila. * Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Zaloga h- In inozemstu Tin, špirita in litene* in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via del i'.A c q u e stv. 6. (»Sproti Kafe Ceitralt). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnib italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeauz, Bur gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum. konjak/razna žganja ter posebni pristni tropinovec alivovec m brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo »<> franko. — Razprodaja odpol litra naprej. s v ujo olojo ls markirati. Ignlei ae torej niso mogli od g. V ero v de k a na vejah dceti na-u£.ti, poesbao de, ker eo aaorali v prvi vrsti pea ti na avoje vlrge. Oni igralci, ki eo bili med predstavo tt odrom, g. Vero v seka niti v.deli nim, in Uati, ki eo nn odru nastopali žsjiss, eo morali vso svojo pozornost obračati na svojo igro tsr niso mogli in niso emeli e paznostjo slediti in ee diviti zares dovrieni ign g. Verovdeka. Od g. Verovdeka ee aaii diietantje torej na teb dveh večerih niso ekoro dieto ni d ne-tidili. To mora priennti vsakdo, ki koliftkaj pezna nade razmere in življenje na odru. Cd je pe ta okrogli nit, ki s-> ga aaii d letentj« profitirali as teh dveh predstavah, ved nego vse, kar eo doetgii dosedaj, potem je dosedanji vspsfc naš h diletaatov ia njihovegn re-ž ssrje g. Štuke ša nekaj pod nidlo. Nadi di-«rastje ee torej doeedej niao nideear naučili: je krntki emieel oaega pasusa goepoda KaaflšCn. Verovšek mogel »n0go novinarjev. PARIZ 9. Revo 1 je odpotoval denee s dlani frnncoeke mieije preko Madrida na kon-, fereaco v Algeeiraa. Italijanski dsHlalkaaei p^ italijanskih . pretektaratan. CARIURAD 9. Italijaaaki domiaikaaci1 v Smirai, ki so bili doslsj pod fraaeoskim varstvom, so tasvili italijsnsko cnetnvo, potem ko eo tosadevno obvestili fraacoaki ge-asrslai koaaulat tsr odpoelali italijsnsksma n konsulntu zahvalo, da js Italija I protektorat. Avstra-Ogrska ta Italija. RIM 9. > Popolo Romano« porode: Ker ieli mi aister vnnajih stvari msrkis di 8sa: G.uliaao predložiti psrlsmsntu trgovinsko i pogodbo z Avstro Ogreko, takoj ko ee ieti seetene, zato ae js saiaiat.er obrnil aa Danej e predejo, nnj bi ee red In vprndnnjn, ki eo ostale odprta. Dana jaka vlada je prodaji na pefnila Sae 9. jannvarja TržadKa t»» Mapokeoal & 19.14—19.16 aaglatice Ur- K -do —.—, Loadoa kratek **min K 240 20 —240 50 Fmaeija K 96 65---80 talija E »5 5."»—95 70— ttaaUiaBSkl banovo. K----- 117.60-117 80 asm Hrt baa^ — --- m »1 ne r*sf K 09.80 10010 o«ni^ K 95.70 f<» _ M knOiifi- • »)«. » 675— — 677.— ^ 669.50 671.50 Lomi K 120.— 122—, Llovdove akcije K 755.— 765.— Srečke: Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496.— do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310 —. Bo-denkredit 1889 K 302,— 310.—. Turške K 146.— do 14«.— Srbske —.— do — .— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni doig v papirju 100.75 100.85 „ „ srebru 100.75 100.75 Avstrijska renta v zlatu 117 85 117.90 v kronah 100.— 100 — Avstr. investicijska renta 3 »/«•/. 91.55 91.45 Ogrska renta v alatu 40/o 114.55 114.35 kronah 4»; 95.80 95.85 « 3l/s 87.10 87.- Akcije nacijonalne banke 1631.— 1631.— Kreditne akcije 675.10 675.50 London, 10 Lstr. 240.10 240.07»/* 100 državnih mark 117.60 117.«2V, 20 mark 23.53 23.52 20 fnmkov 19.17 19.15 100 ital. lir 95.70 95.65 Cesarski cekiai 11.33 11.32 Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep. • — Francoska renta 9 ».75, italijanska tenta ti 4.40, špsztsB aztsrMur 91.55, aictjfr otodianake banke 602. — . Meajtee aa Loaa« n 25LO\ far 1 a. «aa> p asna^ak j»ea**s Asi* 714.— Lombardl —.— amldeiaaas tali) a mti 91 TO, e«es>taka alata 99 30, opata 4'/, * » 142.— \ar/ka baaka 14.23, ItsljSBefc - •ar te ww Tinto 16.78. Trdna. - lOliOllOHOllOilOllOIlOiiO'iOllOI o — mw Tovarna pohištva -mm Aleksander Zrn JKinzi ulica Tesa Stv. 52. II (lastna hiSa). ZALOGA: PIHZZH ROSARIO (Šolsko poslopje). Gene, da se nI bati nebene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih, načrtih, »ccccccccc: brsiflaias ta franko fOliOiiOllOllOiiOUOiiO'iOiiO.tOi Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI (od ogolunjene sladke š ko rje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TBSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdrav-. nikov ter predpisane kot domače zdravilo pri: grlobolu, kašlju, hripavosti, upa-. danji glasu, lcataru. ' ZSdmorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfe čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno „Pastiglie Prendini". V škatlicah: v lekarni „Prendini v Trstuu ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. sprejme takoj v svojo pi- Pisarja-vežbenika samo dr Matej Pretner, odvetnik v Trstu, ulica N'uova st 13/II. Plača po sposobnosti in delu. Velik izbor inozemskih ii lokalnih vzorcev. Pozor! Posor! Jfova krojačnica. Piazza deli a Bzrricra 3 J. Slov. izvr-uje vsa ▼ krojaAko stroko spadajoča dela v popolno zadovoljnost. — Najnižje cene! Priporoča se udani Slavo j Škerl. rsrygQonpqgggonnoQQOogpQonrw^^ HENRIK GI0ERTI --Trst -— Prvi pooblaščen zavod za j^oeref lova nje konr* tijoniran z odlokom št. 21»460/III a tarifo potrjeno jo Visokem c. kr. namestnistvu. rRpaaoliljen zavarovalni a^ent in upravitelj hiš in zemljišč na podlagi koncesije, -t. 1424ž> mestnega sveta v Trstu. Xav<»d se bavi z nasl<*dn imi strokami : 1. l>aje jkjsojila osebam proti in brez jamčenja : 2. i »aje jx»fijila proti zalogi vrednostnih j Kipi rje v ; 3. Daje |H.iM»jila proti intabolaeiji na n« premičnine : 4. Kupu e. prodaja, odstopuje. i/.menjava H«dg«>ve. hij>otekarn«- kakor osobne. .">. Kupuje, prodaja in menjava poaest a , dvorca, poslopja in druge nepremičnine: ♦ Sprejema upraviteljstvo hiš in zemljišč jm» ]»ogodbi : 7. Posreduje v vseh vejah zavarovanja : Daje p»jasnila v vseli slučajih tičočih se zavarovanja. Pisarna ▼ ulici Vincenzo Bellini 13,1. n&datr Telefon -V. 1567. 00Q0Q0QQQ0Q30QQQQQ3000000000000 Predno kupite zlatanino in dragocenosti obiščite Delavnico zlatnin Josip Pompillo CorM it. ae (bot» p«Uča) Nn-li bodete dragocenosti po takih cenah, da se ni bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo ■ ^-----_ - : :se takoj izvrši. Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom s\ ojo v ul. GIOACHINO ROSSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojačnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spada jočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. AntUorisei Sciiool of Laipaps ući moderne živeče jezike od profesorjev dotiinega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odraščene in otroke v Trstu, ulica Nuova št 11, II. aadstr. GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jeai) nlica Maora 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. V p o množitev osobja sprejmeva za modni in svileni odelek dobro izurjenega pomoćni kaveščega slovenskega, ital. in nemšk. jezika več po dogovoru. Prva goriška modna in manifakturna trgovina Pregrad & Černelič Gorica, Trgovski dom. H. rit. Poranta pri mar ij zavoda v dobrodelnega Trstu, spri- čuje, da je presenetlji-vim, 6i<£urnim vsj>ehom proti želodčnim te/.ko-ćam in črevesnim boleznini U)H>rabljal želodčio tiiktaro 6. PlCCOUiA, dvornega za-la«atelja Nje§a Svetesti ia lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja 20 stol io ise vnanja naročila točno - izvršujejo, mi^mmm Zaloga izvozno martne (Ejport-Marzen) in vležane (Lager) IZZZ pi?6 = v eoddekih i a v boteljkab, kakor tadi = kvata — Is tovarne Bratov Baiainffcaaa Steinfeld pri Gradcu. bio** JKattoiijm (iesskiUer vedno sveže kisle vod« pn ANTONU DEJAK junior TRST Via dej I i Artisti itov. 10. ^ Podpirajte „Dijaško kuhiajo" v Trstu! Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! OjMizarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Croa.Ua. zavarovanje proti ogn ja in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tuj ino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" • trst - CORSO štev. 1-- Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi |>ogoji. Gostilna v najem. V „Narodnem domu" v Ljubljani je s 1. aprilom t. I. oddati v najem društveno gostilno s kavarno in lepim kegljiščem. Z gostilno je združen lep, prostoren, senčnat vrt in pa arena — oboje prav pripravno za raznovrstne veselice, zabave, koncerte itd. Vsi prostori se dajo v najem pod jako ugodnimi pogoji. —===== Pojasnila daje in ponudbe sprejema Predeedništvo „Narodnega Doma". ^FILIJALKfl BANKE „UNION" v TRSTU^ se bavi z vsemi bančnimi in menjitnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 23/t°/o obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime ▼ kronah: v Napoleonih : po »V o proti 4 dnevni odpovedi M) Da £eet mesecev stalno po 3°/,, proti dnevni odpovedi j 31lt°L Da mesecev stalno „ 3 U U na eno leto stalno ; na bančni žiro plačevaje brez nikake omejitve zneska I*///, letnih obrestij. izvzemši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila z dnem zvrfttvftega ae vplačila. Iavrftnje za svoje karaatlste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic zu Trst, Dunaj, Budapest in za druga glavna mesti monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržiSča ter jih ovla^čuje, da domieilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto kattrih-koli troškov Izdaja in kupnje p« dnevnem kurzn. prosto vsakoršnili treskov, menjiene vrednote italijanske banke a : K 2 80 Xad 4 hii-liti naporih zopet-uii krepko.*! pri otrpneiili kitali itd. in lis po-sotii konja /a izvrstno iu usplo^u« t:ainiranjc. Pristen samo se zraven stoječi varstveno namto. Vdotiiva se v vseh lekarnah iu miro«lilui<-ah. * ^Sj llustruvani^ceuik gratis iu Iranko, se v« ir g 1 a v n e zaloge — Vsakdanje raapoSiljanj« Fran Iv. Kwi2.d& kr. avstro-ogrdki, kr. romunski in knež. bulgar^ki zalagatelj. okrožna lekarna, Korncubur? pri Dunaju. „bLAVUA" »prejema savarovanja Člo-£>▼1 jenja po ■ajrainoTrauiejiib pod tako ufodnuai pofo^t. k« nobena druga savarovainica. Zlasti je afodoa cavarovanj« aa dotiveqe m mri 9 Knsaojftujočiau ae ^ftaftli ▼ak Aaa ina pm preteka pauk Ia „S I a v i j a u ▼zajemna zmrmiia luta t Prm. - ležerni M 31,MUK M L uHačaie tiSkotaiie: 82.737.159 57 i. Po Tmlikomti đršmrm a r. mmi aieraaike-aandao up/aro. 90 t lastni bančni kiii ▼ Glipiilkill alicah 12 f I - Zavaruje poslopja u> premičnine prou polarnim ftkodam po najnižjih cenah. Škoda cen jaje takoj tn najakutneje. Uživa aajboljli alovea, koder posluje Dovoljnjs in čistega dobička izdatne •odpora e narodne in občnokoristae