ARHIVI XX 19C>7 Članki in razprave 53 Nekateri pogled; na digitalizacijo arhivskih dokumentov JO/O IVANOViČ Digitalni zapisi imajo številne lastnosti, ki jim dajejo prednost pred drugimi postopat izdelave kopij ■ Inkumentov, ki se izvirno nahaiijo na enem ¡zmed tradicionalnih medijev Na splošno se meni, da je njihova največji prednost v enostavni aporahi in dislrihituji, saj je di gitalna s lika skoraj neodvisna od fizičnega medija in prostora, v katerem je "nameščena", razmeroma lahko se da obdelovali, menjali, predeloval n urejevati glede na potrebe posameznega uporabnika. Lahko se poljubno kopira in posamezne kopije obdeluje hre/. nevarnosti za samo ; liko. v kolikor množitev njenih "kfonov" po mreži ah kje drug je. z nameščanjem slike v neavlenučne kontekste in z manipulacijo njenega pemena in tržne vred-oosli, ne predstavlja samo po schi grožnje inlc gritci: slike in pravicam njenega lastnika. 1'olcg lega je '/.delovanji- digilalr. h s! k precrj enostavno, opicma danes že vsakomur dostopna, tako da so sc Že pojavili dvomi o bodočnosti fotografske stroke. Po drugi strani je, delno zaradi že omenjenih razlogov, prisotna velika prcidnosl o sposob noslih digitalne tehnologije, da zadovolji nekaterim posebnim zahtevam, ki ne smejo bili prezrle, ko govorimo o izdelovanju kopij dokumentov, Kopija b' namreč morala konzervirati in prenašali posebne lastnosti dokumenta, predvsem jamstvo njegove avtentičnosti in verodostojnosti, ki jc vsebovano v strukturi, konlcnslu m. kol se meni. v zvezi z»pis*i in nji novega nosilclja, ki jc tehnološko pogojena in pri strojno čitljivih zapisih ni racionalno uresničljiva Postopki, ki so nam na razpolago, to mogoče lahko zagotovijo, vendar sc jim vseeno očita, da lega nc po :ncjo na varen način, s poznanimi in preverjenim' lelini kami. Verodostojnost jc namreč lako zadeva čvrstega jamstva kol tudi zaupanja, ki pogosto zhaja i:', navade da nekaj odgovarja našim pri čakovanjem. Dnigi rj/log za previdnost jc nestabilnost digitalnega zapisa in medija, na katerem jc shranjen. Izhaja iz. ¡slih lastnosti, na katerih temeljila uspeh in privlačnost tc tehnologije, lako da sc z njihovo izločitvijo le ta nc da odpravili, "prirojeno" nestabilnost v tem pomenu lahko imamo za neločljivo drugo plat poz-ti-'niIt lastnosti: fleksi b I nosi i, prenosljivosti, dostopnosti, večkratne in raznolike uporabnosti in drugih pozitivno obar varnh pojmov, na katerih ,slonf prestiž, inlhrma eii.;kc l( hnologijc. Poleg lega "j mogoč nepo s"reden doslop do podatkov s pomočjo njegovih čutov, soočenje podatkov in človeka m več človeško, pač pa jc tu slroj. ki jc tehnološko omejen in funkcionalno minljiv i/dclck. To pomeni, da nc ho treba le obvladovali spremenljivi okolji programske in slroj nc opreme (software in hard ware), ampak si pridobil ludi minimalno zaupanje v lo dozidavo opazovalne inštrumente z isto vrsto, če nc tudi z isto slbpnjo gotovosti in "danosti* podatkov, s katerimi nas oskrbuje Tukaj bomo poskušali pokazal, da vprašanja, ki so sc pojavila okrog primernosti digilalnc tehnologij za proizvodnjo verodostojnih in dolgotrajni.] kopij dokumentov, pravzaprav niso nič posebnega Icr da sc Ic-la nc vežejo le na lo in samo na lo tehnologijo. Parametri samega postopka so siccr speci lien- in morrjo hi-1 nadzorovani toda v osnovi sc odvija isti postopek prenosa in predstavitve podatkov kot v kalerem kol: drugem tehnološkem okolju, lako na fizikalni kol na komunikacijski ravni. Osnovno vpraiianjc zalo nc hi smelo bili vprašanje brezpogojne .zhirc za ali pioli, pač pa vprašanje zrc-losit za uporabo, ki enakomerno vključuje primernost sredstev in veščino listega. ki jih uporabila. V nadaljevanju bomo najprej poskušali opisali osnovne uporabne lastnosti sredstva, za tem pa nckai osnovnih pravil, ki bi jih uporabnik v tem primeru arh visi - moral poznati in uporabljali. Skcntrji Ohslajala dve zvrsli naprav, ki se lahko uporabljala za digitalizacijo slike* skenerji in digitalne kaincrc. Odvisno od konslrukcijc in postopka, ki se uporablja, razlikujemo ploskovne. vrl Iii \ c (rotacijske), ročne in fiy skenerje Ročni in trodimcnzionalm skenerji so v lej zvezi n; ij man i zanimiv in težko sc bodo uporabljali pr: skeniranju dokumentov Po vsem sodeč, velja 10 tud za vrtljive, predvsem zaradi načina vslav Ijapjn oziroma lepl'cnj.. predloge na prozorna valj. Digitalna slika nastane lako, cia sc hoben s predlogo vrli m premika po osi. Pri Iranspa renin i h predlogah sc zvir svetlobe nahaja znotraj valja Svetlobo, ki prehaja skozi predlogo, sc z optičnim sistemom dovaja do folopomnoževal-nika fPTM) al i. redkeje, do CCD čipov, lo jc naprave, ki vbodne svetlobo spreminja v clck iričnt iok. Glede na količino svetlobe sc bo inducirala določena napetost, ki predstavlja vrednest skcniranc točke predloge. Če jc predloga rcflc-klivna, se izvir svetlobe nahaja zunaj ei'Undrn in reflcklirana svetloba sc spreminja v tok. Pri vrtljivih skeneriih, ki uporahljap fotopomnožc valttik> jc v istem trenutku svetlob izpostavljena samo ena točka predloge, kar pomeni, da sc pravzaprav skenira l očka za točko Resolucija jc pri icm odvisna od h.lro^t! vrtenja in premikanja po osi valja Na la način jc mogocc dob.i' di- 54 Čl "in k i in ra/., rave ARHIVI XX 1W7 gilalne slike zelo visoke resolucije. Folopomno-žcvalnikjc bolj občutljiv ir daje večji dinamični razpon kol CCD element kar omogoča kvalitetnejšo sliko. Vendar lo pri skeniranju dokumentov ne piihija do ¡/.raza, ker je z.;:hlevnos( predloge skoraj brc/, i/jemo takšna, da razlika v kvaliteti posnetka dobljenega s ploskovnim skener|cm, in nosnelka, dohljenega z. vrtljivim skcncrjem, ni opa/na ali pa ni pomembna Mnogo pomemb nejše jC, da mor." biti predloga za vrtljivi skener uppgljivj n lepliiva na eilinder. To pomeni. d.T pride v pešlev samo indirektna digitalizacija do-knmcnta oziroma skeniranjc s lilma in ne neposredno z dokumenta. k.ir je precej dražje, po Časncjc jn v celoti nič ho'j kvalitetno :id siikc, dobljene s ploskovnim .skenerjem. Ploskovni skener je standardna rešitev za digitalizacijo slik. Skener sestavijajfl izvi svetlobe,. leča, prizme. CCD Eip ,n an al ogno-cli gi-tabii pretvornik Piedloga se vstavlja na ravno ploskev, kol pri napravah za lolokopiianje. Izvir svetlobe, pri rcHcklivnib predlogah nameščen v ohišju in pri transparent™h v posebnem pokrovu naprave, osvetljuje predlogo vrsto za vrste v smer' premikanja mehanizma, na katerem se nahaja. Refleklirana oziroma transmit i rana veli oba se z. op'.itnim sistemom spravlja do CCD (Charge coupled device) elementov in spreminja v neko napetost. CCD elementi so razvrščeni v vrsti in vsak izmed njih odgovarja eni točki {pixel u) v vrsti, ki se v določenem trenulku osvetljuje Resolucija digitalne slike je odvisna □d števila elementov v vm. (v nekaterih pri meri h lud od kvalitete opi.čncga sistema). Plo skovni skenerj se med seboj razlikuj rjo v iz. vedbi v več detajlih, Fnuprchodm skenjiajo pred logo v enem prehodu in prebirajo vse kompo nente barve istočasno, troprchodni skenirajo v treh prehodih čez. predlogo, vsakič za eno od komporent barve (rdeča, zelena, modra). Lahko jinajo eno ali tri vrste CCD elementov, od česar je odvisen način zbiranja informacij o barvi. O tem nekaj več v nadaljevanju. Kot naprave za digitalizacijo skencriem sc vedno pogosteje pojavljajo digitalne kamere Njihova osnovna prednost je v tem, da niso vezane na dimenzije in obliko predloge. Mozjio je snemali trodimenziorialnc pndmete, vcziinc knjinc. predloge sorazmerno velikih dimenzij ali občuil'ivc površine V studijskih pogojih se upo rahljajo enako kol klasične kamere, po enakih pravilih fotografske obrli. Kar sc razlikuje, jc kasnejša obdelava posnetka, kjer kemično zamenjuje oh delava na računalniku Odvisno :id upa kamere ic možno tudi snemanje premičnih objektov. CCD up, s kaicri-n so le kamere opremljene, jim omogoča odčitavanje reflekli rane svellohe s celega predmeta naenkrat in nc vrste za vrsto, kol lo počnejo skenerji. CCD elementi pokrivajo določeno površino tako. da število elementov v vrsliei :n stolpcu določa resolucijo slike. Čipi imajo ntjpogoslcjc od 500 do 1000 CCD elementov v vrstici in v stolpen, kar daje sliko neka' slo usoč pixlov Boljše (in dražje) kamere imajo lahko tudi nekaj milijonov pixlov. Čc sc snema v harvah (za kar so potrebni Irije, pii nekaterih kamerah pa izjemoma dva podatka na točko), je 7i\ isto število nkll potrebno imeti trikrat (ali dvakrat) več CCD clt menlov Objekt sc lahko posname lutii trikrat, vsakič v eni od komponent barv. vendar pride lo v pošlev le pri nepremičnih objektih v studijskih pogojih Ker jc število pixlov uano z velikostjo eipa. ho rcsoliicin, v kateri jc neka predloga posnela, odvisna tudi ;>d njegove velikost'., sij ni kol pii večini skenerjev, aana neka standardna velikost površine, ki se snema. Majiinc predloge bo možno posnet: v večji resoluciji, medtem ko za večje predloge, na primer A3 formata, večin,i teh kamer ne ho dala zadovoljive resolucije Najboljše kamere ■/. tega razreda «jejo sliko sprejemljive kvalitete za veliko večino aoKiunen tov in omo ;očajo hitrost snemanja, ki je podobna klasični mikrofilmski opremi. Za razliko od teh uporablja jo nekatere kamere dißilahu hrbet, ki dela na istem principu kot plosko vm skenerji* si'ko dobimo s premikanjem ene ali treh vrst CCD elementov in s skeniranjein vrste za vrslo. Te kamere so zmožne dali daleč kvalitetnejšo slike, (nekatere naprave dajejo Udi 7000 ločk v vrsti, zato je mogoče doniti sliko velikosti 100-200 M Ii. kar omogoča zelo velike povečave). Proizvajajo digitalne hrbte, ki sc lahko vgriidij > na številne standardne lipe kamer. Kamere s lakšn::n diidlalviilorjem so pieccj dra ge in tudi sorazmerno počasne (po navadi nekaj ii limit na posnetek) ter se nnorabljajo za digitalizacijo zelo z.ahlcvnn predlog, kjer je pomembna visoka profesionalna kvalilela posnetka. Ne glede na to, ka'ern naprava sc uporablja za dif i tal i ;.a<-ijo, ima digitalna slika nekaj osnovnih lastnosti, ki določajo njeno kvaliteto Dve naj pomembnejši Ca vsekakor resolitena in globina barve. Kesa I uci ja Resolucija je, poleg globine barve, najpomembnejši dejavni.:, od katerega je odvisna kvaliteta slike Skener bere predlogo tako, da jo razsta"i na določeno število točk in z.a vsako izmed njih ugotovi njeno barvo. Čim več ločk je mogoče razlikoval po enoti površine, Icm bolj bo slika kvalitetna. R'jsoluci o se po navadi izraža s številom ločk na ine (dpi). Vendar številke, ki jih proizvajalci navajajo za svoje ske-nerje, nc pomenijo vedno ¡slo. Ttcba jc razlikovali optično resolucijo od mehanske in od m lerpf lirane. Optična (resnična) rcsolueija jec kol že rečeno, odvisna od števila razpoložljivih CCD elementov na inč. na prirnci Jpi ali 600 Uni] Proizvajalci pogosto navajajo vrednosti, kol so 600x300 dpi in p udobno Saino ena izmed teh vrednosti, običajno manjša, odgovarja gostoti ARHIVI XX 1997 Članki in razprave CCD elementov. Druga, večjii, sc nanaša na tako imenovano mehansko rcsoiuajo in izraža natančnost, k kalero sc mehanizem naprave lahko premika, oziroma število skeniranib vrstic na i ne. Resnična optična resoluci ja jc osnovni prxlalck o kvaliteti nekega skenerja; večja resolucija je ko ristna p:i izogibanj1! nekalcrim prohlcmom, po vezanih z. interpolacijo. Inlcrpolirana resolucija jc pravzaprav sofnversko povečanje resolucije z. vstavljanjem novih točk med točke, pridobljene s predlogi lntcrpoliriinc točke niso tudi rcsmčno skenirane točke. Barva vstavljenih točk sc izra cnna na podlagi vrednosti sosed o ji h. Intcr poli.anje je odvisno od kvalitete algonlma, k: sc uporablja in sc lahko, če jc to sploh potrebno, opravi liiili naknadno. Zato skcii iranje v resoluciji, k. vccpi od op-ične nima nekega posebnega smisla. Nekateri skeneiji omogočajo možnost skeniranja v povečani rcsoluoiji na določenem delu ploskve, kar omogoča skcniranjt manjših nrcillog v večji resoluciji Koliko bo to v posameznem primeru koristno, jc odvisno od površine, na kateri jc možno zvesti lakšno po veeavo. Koiiki.na resolucija jc potrebna za kvalitetno sliko? Odgovor na io v »rašanje jc odvisen od uporabe digitalne slilo ( c je slika namcnicna le prikazu na zaslonu, bo zadostovala majhna resolucija, saj sc na zaslonu najpogosteje ne da pokazali slike v večji resoluciji od 70-fK) dpi Čc nameravamo iliko izpisali na tiskalniku, katerega resolucija jc najpogosteje ^00 ali 600 dpi, bo za dober izpis dovolj, tli skeniramo v rcsohieiji 200 dpi. Za tisk ho običajno zadoslmalo 2.66 -jpi, če ne gre za zahtevne liiisln.eijr. Čc pa domne vamo, da bodo digitalne slike dokinncntov nekoč pictvoricoc v tekstovno obhko, jih c treba ske-nirati v rcsohiciji 300 dpi in vce (odvisno od velikosti erk in kvalitete picdlogc). Pri vsem tem jc treh,i upoštevali, tla sc omenjene vrcdnos'i nanašajo na skenirarje in rcprodiiciranjc predlog v naravni vel,kosti. Za skcniianjc predlog, ki so ž.c pomanjšane (npr. mikrofilm), je treba npo slevati merilo pomanjšavc v razmerju do i/nr nega dokiiiucr.la. Čc želimo predlogo tiskati tdi prikazat v povečavi, |i> je treba skeniraii v lo l;kokral večji resoluciji, koliKokral ho povečana. Če vemo v kakšne namene sc bo digitalna slika npoiabljala, lahko dokaj natančno preračunamo, kolikšno rcsohic.jo potrebujemo Za varnostno in zaščitno snemanje čc uporabimo analogijo z mikrofilmom, ki dopušča znatne izgube tnfor macij, predvsem harve, ho sprejcmlj-va vsaka resolucija, ki omogoča dobro berljivost (na za slonu in na ofltisn na papirju). Skcniranje v resoluciji od jjJU dpi zadovoljuje vse navedene zahteve. Pri manj zahtevnih predlogah, dobro odtisnjenih leksuti in podobno, jt: sprejemljiva itiO' resolucija od 200 dpjL s tcoi da sc dodatni prihrank' spomina lahko dosežejo s skeniranjem samo v ,ivib ionih. I tur v; i Pri barvnem skcairanjn, za raziiko od erno-belcga, kjer sc odtenek posamezne točke določa z, eno meritvijo refleklirane (Iransmilinne) svetlobe jc treba zbral' in podalke. Zalo jc svciloha dodatno rav slavij ena na tri osnovne kompor.cnlc (rdečo, zeleno, modro), saj je za vsako skenirano locko treba dobili vrednost vsake izmed komponent, nuhov premer pa predstavlja resnično barvo le točke. To sc doseže na dva načina. Svetlobo se lahko r;iz.sla"i na komponente pred osvetljevanjem same površirc predloge tako, da sc vsaka njena točka osvetljuje posebej, z vsako izmed komponent, ali sc io razstavi po osvcl-Ijevaujn predloge. Vsak CCD demoni odčitava vrednost "svoje" komponente, vse tri vrednosti sc pozneje zlagajo in predstavljajo "pravo" bar vo. Ta poslopCK je mogoče .zpeljati tako, da sc predlogo odskenra Irikial, vsakič eni od os novnih barv, ali pa samo enkrat, eprav načeloma dajejo večjo kvaliteto slike, jc slabost triprehodnih slxncrjcv v trikrat daljšem trajanju skeniranjii in v možni poj a /i ncprcciznost: p i integraciji komponent slike posnete v treh raz hčr:ih trenutkih. Zalo sc danes v glavnem upo rab jajo cnoprehodn, skencr", ki vse lr; komponente odčitajo v enem prehodu, n sicer tako, da imajo tri vrste CCD elementov, i/nicd katerih vsak odčita eno komponento, ali pa tako, da sc svetloba filliirr in posamezni elementi CCD čipa registri ajo določeno komponento. Dinamični razpon je pomembna lastnost skcnerjrv od katere jc od vi:; na možnost ločnega p.ikaza harv predloge. Napetost, ki je inducirana v CCD clemcntii, jc treba seveda spremenili v digitalni z.iipi:, To opravlja analogno-digitalm pretvornik ki določeni vrednosti napetosti dodeli pripadajočo digitalno vrednost oziroma številko. Kako kvalitetna bo izhodna informacija odroma koliko barvnib odtenkov jc možno dobili jc v prvi visti odvisno od tega, v kolikšni meri lahko naprava natančno razlikuje vrednosti znolrai in lervala napetesti oziroma kako kvaliteten jc signal. ki ga obdeluje pretvornik Dinamični razpon skenerja nam ponuja podatek o razmerju vrednost: napetosti, ki jo dobimo s skeniranjem najsvetlejše in najtemnejše točke oziroma nijvcejr in najmanjše količine svetlobe, ki jo skener lahko zazna. Meri sc z leslvico od 0 do 4, pr čemer (c slcvilkc odražajo logaiilmc vrednosti. < t ina skener dinamični razpon ?. D, to pomen da lahko zazna razpon od neke na j ni/.je vrednosti 1 do najvišje 1O0. Po tem, kakšen jc dinamični razpon, .sc določil tiidi globina barve, ki jo skener hibko proizvaja, oziroma sposobnost skenerja da razlikuje odlenkc barv, Osemh;(n. skenerii za vsako locko uporabljajo osem h'tov oziroma cn byte. To pomeni, da lahko radikiiicjo 2.S6 vrednosti. Desetbuni razlikujejo 1024, uvanaj- ihiu pa ¿096 vrednosti. Ker se pri barvnem skeniranju opravljajo tri me ilvc lahko 8-hilne skenerje 56 Čim k i in razprave ARHIVI XX 19*/7 imenujemo tudi bllric, 10-bilnc 30-bilnc, 12-hlnc pa 36-b.tnc (obstajajo liiui 48-bilni). Za f bitno (24 ■bitno'! harvo bo potreben (in z.;;doslci>) dinamiini razpon okrog 2,3 O. To bo gotovo dovolj za večino reflcklirajočih predlog, katerih barvni razpon je najpogosteje okrog 2,4 D. V praksi bo, v glavnem zaradi neizogibnih šumov, ki so posledica zgradbe CCD elementov, stvarni dinamični ra/.pun nekoliko manjši. To pomeni, da bomo pr- skcnirr.nju z. napravo takega dina mičnega razpona morali 'žrtvoval, nekatere bar ve, najbolj pogosto temne odtenke. Pri skenerjih, ki uporabljajo CGD, po navadi dva zgornja hita teoretične globine barve ne vsebujeta koristne inlormacijc. Barvni razpon transparentih pred log je nekoliko večji, zalo je za dober prikaz, barv potreben 12 bitni skener. V nas! cd: ji tabeli je naveden tipičen d mam čir razpon nekaterih raz redov skenerjev in lipov predlog, Barva, ki jo vidimo na zaslonu ali na izpisu, včasib ne odgovarja tistemu, kar vidimo na izvirniku. Vsaka naprava, ki jo uporabljamo za odčitavanje ali prikazovanje slike, ima nekatere lastnosti, ki lahko povzročijo la odstopanja. Zalo je pomembno uskladili vse naprave v sistemu h zagotovili, da vsaka izmed njih pravilno odčitava o'.iroma prikazuje podatke, To dosežemo s tako i nenovano kalibracijo. Kalibrirali jc treba vsako napravo: skener, zash.n, tiskalnik. Posebno pomemben je skener. Če skener predlogo odčita nenatančno, bomo dobili napačne podatke v datoteki, medtem ko bodo pri slabo uravnanih izhodr/h napravah napake le v 'zpijU oziroma prikazu na zaslonu. Skener se kalibrira s pomočjo standardne predloge na knlcri so odtis nj :na polja odgovarjajoče barve, za katero že vnaprej po/namo vrednosti, ki jih jc Ircba doh ti. S iikemranjem takšne predloge in s primerjavo podatkov, ki smo jih dobili s lislim-. ki I jih morali dobili, lahko izvedemo potrebne po pravke. Če skeniramo predloge, ki se prcccj razlikujejo v barvnem razponu, npr. papir in film, jc kalihraciio treba izvesti za vsaki tip predloge posebej. Transparcnlne predloge nam reč puščajo sorazmerno večjo količ i>o ¡sle vpadne svetlobe Tiskalnike se kalibri rajo tako, da se neko sliko odlisne, odtis se sk^nira ter se vrednosti nove slike primerjajo z. začetno sliko. Hitrost Če sc skcaira veliko število dokumcnlov, je lrlrosl lahki* lako pomemhna, da sc zdi večja izguba informacij in slabša kvaliteta slike spre jemljiva. Skener j i z. dodatkom za avtomatsko vstavljanje papiria lahko obdelajo sorazmerno velike količine dokumcnlov pod pogojem, daje predloga standardne velikosti, da lahko prenese taksen postopek in da jc sprejemljivo tveganje manjših mehanskih poškodb Na lak nae-n jc možno drseči nekajkrat večji učinek kot s klasično mikrofilmsko opremo. V praksi bo. kljub leimi, zaradi različni Ji dimenzij .n oblik predloge ali zaradi drugih razlogov, dnevni učinek enega delovnega mesla, zaenkrat, ludi dvakrat manjši v primerjavi z navadnim mikrofilmskim pc.slop kom. Za skeniranje dokumentov sc pogoslo uporabljajo črno-beli skenerji, včasih tudi enobilni. Tukaj ne gre za vprašanje kvali'elc ni pravilnosti posnetka, pač pa predvsem za hitrost in ekonomičnost. Skener in računalnik ¡mala Inkaj opravka z. daleč manjšo količino podatkov, k: jih lahko h.lrcje obdelala in spravljala v precej manjšo datoteko. Takšni skenerji z. dodatki, ki olajšujejo manipulacijo s predlogami (avtomatsko vstavljanje predlog slandarumh dimenzij, prcvijanic mikrofilmskih zvitkov idr.), lahko do segajo veliko hitrosl in majhno ecno po posnetku, vendar sc jc treba zavedati omejitev lipo rafcne vrednosti takšnih posnetkov. Velja še pripomnili. da hi trosi ni odvisna le od ::kcncrja, pač pa ludi od moči računal n ikti, ki sprejema sliko, ter od načma ohdclavo in shranjevanja slike. Dimenzije Najpogostejše dimenzije predloge, k jo posamezni skener dopušča, so A4 ali 8.5uxl4 . V številnih primeriti bo to neprijetna omejitev. Skenerji /. večjo površine so precej dražji. Po seben problem so knjige in vezan dokumenti, ki se ne prilegajo dobro na ploskev skenerja hi ne dopuščajo, da sc zapre pokrov. V lak.Šnih pri merili jc lahko rešilev digitalna kamera. Programska op renin (software) Strojna oprema (hardware) jc samo eden iz-m':r dejavnikov, ki "p'iva na kvaliteto skenirane slike. Nič mani nista pomembni pripadajoča programska oprem;1, (software) in spretnost opc Ntip rti v a/Preklopa TipiCcn dinamični razpon Naprave Orno beli in večnamenski 2 0 tlo 2.5 skenerji Ploskovni barvni skenerji - 2.8 do 3.2 ni/ji r&xctl Ploskovni harvni rikenerji 3.4 do 3.9 srednji ra7Tcd Ploskovni barvni skenerji - 3.4 do 4.» profesionalni Vrtljivi skenerji - nami/ni 3.4 do 4.0 Vrttjfvi skenerji ■ 3.6 do 4.0 piofcsirnalni Prcd'opc Fcloprafija (>apir 2 3 Ntpaliv film 2.8 Barvni tl::ipo/ilfvi 2.7 du 3.0 Transparenini maleriali 3.0 dc 4.!) ilotfjc) visoke kakovosti ARHIVI XX mi Članki jr razprave 57 fcterja, da jo uporablja. Ta veščina mu omogoča učinkovito H a dE ranje celega postopka in zanesljivo p.¡dob:'cv rezultata, k Ki ga žrli Kot ic pomemben sani skener, jc pomemben (ud gonilnik (driver), ki upravlja z njegovim dcloin. Gonili k mora omogočili učinkovit in enostaven nadzor mid tMniriinjcun odčitavanje in možnost korekcijc parametrov elementov slike, uporabo različnih filtrov, s katerimi je po trebno obdelati sliko, k, pride 11, skenerja, korekcijo barvne m prenosne krivulje, uporabo sistema z^-i itskl,*;dilcv barv (color matehing sy stem). Zelo je pomembno, da goitilruk omogoča vizualno kontrolo učinka posameznih intervencij, dobrodošle so Indi druge možnosti, ki olajšujejo in pospesnjejo delo. Pogosto se bc uporabljal tudi kakšen program za obdelavo slike ali, če se želi sliko dokumenta konvertirati v tekstovno datoteko, program za optično prepoznavanje znakov. Čc se pod tem razume tudi migracije podatkov m ne le obdelavo zaradi nekega po sebnega namena, jc treba uporabi teb programov posvetiti posebno pozornost, ker lahki vplivajo na to, da končni rczullal ne ho sprejemljiv. Shranjevanje digitalnih .slik Čeprav .shranjevanje datotek, ki vsebujejo digitalne slike, samo po sebi ni del samega po .stopka digitalizacije, razlogi, zaradi katerih se odločamo z.a digitalizacijo, posebno kadar gre za varnostno in zaščitno snemanje ter v primeru skcirranja večjega števila dokumentov, ta pro blem naredijo še posebej občutljiv. Preden začnemo s tem delom, moramo vedeti, v katerem lormatn bomo shranjevali slike na katerem mediju, ali bomo in kako komprinuali sl.ke, koliko (¡okumentov sploh Želimo skenindi in kaj to pomeni z ozirom na skupen Čas, ki ga bomo potrebovali, ter na sredstva, ki jih jc treba zbran. Ker gre v arhivih praviloma za velike količine dokumentov, lahko Število slik zraste tudi do nekai in- ijonov. Dolgoročno se moramo zaščititi pred izgubo podatkov m istočasno zagovorit n ihovo dostopnost. Ta pa predpostavi 1i, da razpolagamo z. nekim sistemom za upravljanje z dokumenti, ki zagotavlja hitro in varno shranjevanje m najdbo datotek. Upoštevati jc po-trehno tudi integracijo v skupin infbrmaciisk sistem ustanove, zvezo z. obstoječimi informacijskimi pomagali m način dostopa n uporabe digitalnih slik. To so pomembna vprašanja, s kaierimi sc tukaj ne morem določneje nkva^a i Opozoril bom le šc na nekaj zadev, ki sc m zdijo pomembne v kontekstu digitalizacije arhivskih dokumentov. Kd;,j in zakaj digitalizirati? Digitalizacij sc ho praviloma uporabljala tam, kjer sc 1 rad i cioitalno uporablja mikrofilm, tonj najbolj za varnostno in zaščitno snemanj'. Klicih šc neiirc itn! pravni veljavi digitalnih kopii (iii originalov) jc treba povedati, da s te strani ne bi sinelo biti posebnih razlogov z.a odklai.janje digitalno tehnologije. Kvaliteta in trajnost ter varnost in verodostojnost kopije, čc sc pravilno portopa in čc se spoštujejo odgovarjajoča pravila, v celoti niso nič manjše nasprotno, presežejo nekatere omejitvi mikrolilma. Potrebno ;e določi':, kaj vzeti kot primemo ravnanje m zaščito digitalnih slik. Neprimerno ravnanje jc možno tudi z. mikrolilmom. Problem, kot ga vidimo, ni v tehnologiji, pat pa v zrelosti neke org,*inizaciic da jo uporablja. Digitalna slika jc izredno primerna in koristna oblika uporabniške kopije, nc glede na namen uporabe (branje tisk in podohno), kar sc pogosto omenjr. kot njeno največjo prednost in hkn.ti ,uui oviro ličinko viti zaščiti. Digitalno sliko j c mogoče integrirati v informacijsko pomagalo, kar jc pri mikrofilmu praktično neizvedljivo Možno jr v celoti združili dokument in informa cijski pripomoček, ki sc nanj nanaša. To odf ira nove možnosti uporabe in na nek način munju vlogo in tudi saino definicijo mform.iCMskega pripomočka. Priprava za digitalizacijo jc holj zahtevna kot pri mikrolilmanjii. Mikmolm sc praviloma opira na že obstoječi sistem, v katerega sc lahko vključi, pripada istemu sistemu kot njego^ izvirnik. oponaša vse njegove komunikacijske lastnosti in v tem pomenu jc zares pomanjšan m bolj ali manj obubožan izvirnik Tud: digitalno ¡liko lahko opazujemo na tak način, vendar pri tem izgub, največji del svojih funkcionalnih prednosti. Njena funkcionalnost prihaja do izraza ne Ic v drugačni tehnološki, pač pa tndi v drugačni komun kaJj.iki okolici v ra/jnerju do izvirnika To p,-1 pomeni, da nam ohstojcči sislein postavlja resne omejitve ter da jc ključ za uspešno digitalizacijo nc (le) v praviln- uporabi tehnike, pač pa predvsem v razumevanju organizacijske in komunikacijske okoliec, v kater sc gradivo uporablja. Dokumentacija iri nadzor nad postopkom nam omogočata boljše planiranje, odkrivanje -n popravljanje napak, vendar to ni edin'- razlog, zakaj jc treba na njih vztrajati. Ustanova, ki digitalizira dokumente mora biti v stanju dolgoročne doku mentirati sam proces, tako zaradi optimalizaeijc sistema kot «radi neizogibne jnigBeijc po (laikov. Čc pri migraciji nimamo na razpolago ich podatkov oziroma ni:,mo zmožni iiidi njih inigrirati, poslavljair.o pod vprašanje vcrrdo-stoinost digitalnih kopr kol reprezentance dokumenta. Zadostne jamstvo verodostojnosti jc nujna funkcionalna lastnost vsakcg;i dokumenta ■ r. vsake njegove kopije ČlanKi in r.i/prav; ARHIVI XX 1997 LITER VTURA Vlas;č Knstija; Priručnik o skenintnjti tehnike . Irikovi, Kri:;lal pnnl, Zagreb 1993. Podaik o napravah /a digilalizacijo in njihovih karakteristikah se naj'Jcjo na Slcvilnih meslih na iplcrncltt npr.: Specializirani časopisi prinašajo občasno prikaze posvečene digitalizaciji Dober prikaz in ana iiza karakterju k skemranja se lahko najde v časopisu BIJG. marec 1996, Zagreb Digital Imaging Technology for Prescrvalion cd. Nancy Llkingion. RLG, Mounlan View 1994. Bcarman David Elcclronic Records Guidelines. A manual for PolicyDcvelopmenl and Implc mcnlatson. L": Electronic Evidcncc: Slralcgy for Managing Records iq Contemporary Organ i sal ions Pilisbitrgh 1994 Weber. Harimut in Dorrr Marianne Digilisatr >n as a Meihod of Preservation. European Commisicn on Prcscrvaiion and Aeccs. Amsterdam 1997. Kenny. Arnc R. in Chapman, Sicphcn. Digilal Imaging for Libraries and Archives. Cornell 1 Univcrsily. 1996. ¡z hrvaščine prevedla: Dattwla Jari :ic-t urgo ZUSAMMENFASSUNG EINIGE ASPI-KTI-. DIvR DIGITAUISIliRUNG VON AkCI IIVDOK UM fNTI N Die HilJdi il ilisicmng (digital iiitngiiig) slelli cm Gchict der I nfurmutioostcchu ologic 'cs ,ind conceptual questions liased (in llic ch;i-raclcri sties and functions of dncancnh\ regardless