LETO XIV. Ljubljana, 13. m.aja 1964 ŠleV. 16 n Tratenje prostora | V zadnji številki Naših razglcdov §§ si je Jolka Milič privoščila svoje- H vrstno šalo, ki je po svoji neslano- §j sti verjetno edinstvena v našem §§ žurnalizmu povojnili let. Svojo du- §f hovilost in kombinatorično invenci- f§ jo je preskusila na vrsti naših so- 1 dobnih pesnikov in nepesnikov, pri | katerih si je sposodila posamezne 3 verze in iz njih v različnem vrstnem 1 redu sestavila nove pesniške umo- fj tvore, ki jih je opremila z nedvom- J no zelo spodbudnim komentai\jem. H V svoje »lepljenke« je novopeče- J na slovenska pesnica strpala verze §p cele vrste sodobnih aviorjev od Jo- S žeta Udoviča do Rudija Miškota. ff Pustimo ob strani ugibanja, katero |j vseh teh zlorabljenih imen je res jj nično pesniško ime in katero ne« }j Gre predvsem za to, da obsodimo S postopek, v katerem se omenjcna ( šaljivka norčuje iz sodobne sloven- §| ske poezije, ki je pričujoči družbe- J ni situaciji imenitea literarni po- g jav. Pri tem pa je zlasii pomenib- m no in simptomatično dejstvo, da je S to manifestacijo avtoričine zdolgo- §§ časenosti in duhovne revščine omu- f§ gočil znan in bolj ali manj resen S slovenski časopis. Vsekakor objava ff omenjenih stvaritev v zadostni nieri J izprieuje tudi določeno kulturno ra §| ven tcga časopisa, ki se nam s iem g in s še nekaterimi drugimi akti 1 (včasih očihio oprtimi na docela 3 privatniške spodbude), kažc v zelo j dvomljivi luči vsaj kar zadeva n,je- J gov odnos do sodobne slovenske li- § terarnc tvorntisti. Nikakor ne bi §j bilo želeti, da bi se ta odnos, kakr.s- g nega srečamo v omenjenem čiisopi §| su, uveljavil v vseh naših kulturnlh 1 odnosih, saj bi se nam tedaj zgo- m dilo to, kar si navadno najbolj bo- p jimo priznati; prevladalo bi popol- J no duhovno siromaštvo, hkrati pa j bi z vsakim svojim dejanjem izpri- J čevali vcličino svojega proviniciali- m m zma. JOSTTEDNA Zakaj potrebujejo študentje posebno Univerza, visoke in, uišje šole so to-varne za visokokvalificirane kadre. For-miranje teh kadrov je zelo drago. Zaradi velikih materialnih naporov, ki jih družba vloši v študij, je zainteresira-na za čim uspešnejši študij, ker se njs-ne investicije odplačujejo le z delom in ustvarjanjem novoizšolanih visokokvalifici-ranih kadrov. Ker je prvi pogoj za us-pešen študij in za kvaliteto bodočih tiisO' kokvalificiranih ¦ kadrov psihofizično zdrav-Ijenje študenta, si mora zato družba s posebnim zdravstvenim varstvom študen-tov zavarovati svoje investicije, ki jih na-laga v formiranje visokokvalificiranih ka-drov. Doba med 18. in 25. letom starosti je doba fizičnega, intelektualnega, politične-ga in družbenega dozorevcmja. To je do-ba prehoda mladeniča in mlade^ike v zre-lega moža in zrelo Zeno. V tej dobi mo-ra mladenič razčistiti mnogo notraniih in zunanjih nasprotij svojega okolja. Ta najkritičnejša doba zapušča sledove in posledice za vse nadaljnje življenje. Vsak negativen faktor iz te dobe daje po-gosto svoj pečat vsemu življenju. Fizična nerazvitost, bolehnost, rahlo zdravje, ner-vozne motnje iz tega obdobja se ponava-di ne dajo nikdar več popolnoma izbri-sati. Seveda se zato nujno izrazajo kot negativne postavke v bodočem delu in ttstvarjaniu. Kvaliteta dela popolnovia zdravega in z ničemer niii psihično niti fizično hendikepiranega človeka je nepri-merno boljša, kot tistega, ki vleče s se-boj posledice raznih neozdravljenih psi-hofizičnih okvar. Zaradi tega potrebuje prav vsak doraščajočl in zoreči držav-Ijan kvantitativno in kvalitativno poseb-no zdravstveno varsto. Današnji študij na univerzi ali visoki šoli predstavlja specifičen, izredno velik psihofizičen napor. Brez posledic za svo-je zdravje ga zmorejo samo študentje z optimalno psihofizično kondicijo. Tako na primer samo pogoji za prestop iz let-nika v letnik, kakar jih zahteva študij-ski načrt. predstavljajo študentu stalno borbo s časom Vsaka krajša bolezen ze vrže študenta iz tekocega delain le z do-datnimi napori zopet pride na tekoče, daljša bolezen pa ima že za posledico izgubo semestra, če že ne celega študij* skega leta. Aktivno politično izpopolnje-vanje in družbeno udejstvovanje pa po-stavljajo študenta še pred dodatne nalo-ge. Taka maksimalna ps%hofizična obre-menitev negativno vpliva na študentovo zdravstveno stanje in iako pri vsakem z redkimi izjemami ob koncu študija lah-ko ugotovimo padec njegove psihofizične kondicije. študentje bolehajo največ na bbleznih psihosomativne patologije. Zara-di specifičnosti nastajanja, poteka in zdravljenja teh bolezni, prav posebno pa še zaradi specifičnega preprečevanja le-tch so potrebni posebni adekvatni medi-cinski prijemi. študentovanje (štiidentovski stan ali slatus študenta) ni še popolnoma druz-beno razčiščen pojem; to ni pravi po-klic, ampak nekaj začasnega in prehod-nega. Ta zdčasnost in prehodnost dela šticdentovo življenje neurejeno in nestal-no, kar pa posamezniki z izkoriščanjem takoimenovanih akademskih svoboščin še potencirajo. Poleg obeležja prehodnosti in nestalnosti, ki se že sama negativno odra-žata v zdravstvenem stanju študenta, je življenjski standard našega študenta, kljub ogromnim materialnim sredstvom, ki jih družba razdaja v ta namen, še ve-dno pod povprečjem življenjskega stan-darda naših občanov. Ob tem se mora ve&ina študentov v začetku študija pr-vič v življenju postaviti na lastne noge, ko pride na univerzo izven okrilja dru-žinskega ognjišča. Ta spremeviba okolja, načina življenja in dela zahteva od posa-meznika maksimalne adaptacijske sposo-bnosti. Ta adaptacija že sama močno obremen-juje študentovo psihofizično zmo-gljivost, posebno fizično slabši se težko ujameja in znajdejo v novih bodisi mate-rialno, bodisi mentalno pogojenih kon-fliktnih situacijah. Ta nasprotja se zelo rada negativno pokažejo v študentovem sdravstvenera stanju. Adapiacija na no-vo okolje in delo pod obeležjem prehod-nosti in nestalnosti so za študenta poseb-ni življe?ijskl pogoji, posebna specifič-nost, ki zahteva posebno zdravstveno var- stvo in seveda nujno še posebej organl-zirano zdravstveno službo. Mnenje, da so ustanove naše javne zdravstvene službe že. tako razvite, da bi lahko oskibele tudi študente in da po-sebna služba zdravstvenega varstva štu-denta ni bite tudi nadaljnja in podrobna na-vodila. OBISK MARIBORSKIH ŠTUDENTOV V PRIŠTINI TESISIO SODELOVANJE Ob koncu preteklega meseca se je vrnila v Maribor s trodnevnega bivanja v Prištini 43-članska skupi-na mariborskih študentov, ki so jo sestavljali športniki in predstavniki odbora Zveze študentov maribor-skih višjih šol. Priština >? tako kot Maribor mlad študentski center, zato pri re-ševanju raznih problemov iz štu-dentskega življenja še nimajo izku-šenj. Geografska oddaljenost jih ni ovirala pri vzpostavitvi najtesnej-ših stikov prav z mariborskinil štu-denti, ki se borijo s podobnimi pro-blemi. To sodelovanje je že tradici-onalno, saj je bila v Mariboru na razgovorih prva delegacija prištin-skih študentov že v jeseni 1962. leta, preteklo leto pa je bila v Prištini 12-članska delegacija mariborskih študentov. Lani v novembru je v Unionski dvorani gostovalo tudi folklorno umetniško društvo »Ra-miz Sadiku '«, ki ga večinoma sestav-Ijajo prištinski študentje. Program bivanja letošnje delega-cije mariborskih študentov v Prišti-ni je obsegal razgovor s pokrajin-skim odborom Zveze študentov Ko-smeta, razgovor s pokrajinskim in občinskim komitejem Zveze mladi-ne Kosmeta, sprejem pri predsedni-kn občinske skupščine Prišlina in prijateljska Športna srečanja v no-gometn, košarki, streljanju in šahu. V Prištini so si mariborski študent-je ogledali tudi termoelektrarno Obilič, zgodovinsko znamenitost — samostan Gračanica in spomenik kosovskim junakom. Naj povemo. nekaj o življenju in delu blizu 4.500 rednih in izrednih študentov v Prištini: Delo študent-skih samoupravnih organov se v glavnem ne razlikuje od dela mari-borskih. Probleme rešujejo na se-stankih posameznih komisij, svetov letnikov in na zborih študentov, ki so običajno v začetku šolskega leta. Statute so sprejeli že lani, o kate-rih pa študentje niso razpravljali. Kriterij obiskovanja predavanj je pri njih mnogo strožji, ker ne mo-reš na izpit, če si na predavanjih izostal več kot trikrat Seveda vo-dijo strogo evidenco o obisku štu-dentov na predavanjih. Precejšne težave imajo s predavatelji, ki so vecinoma redni predavatelji na beo-grajskih in skopskih univerzah. Ne-zadovoljni so s povezavo predavanj s prakso, ki do sedaj še ni rodila zaželenih uspehov. Do letošnjega leta gospodarske organizacije v Kosmetu niso čutile potrebe po kadru z visoko in višje-šolsko izobrazbo, čeprav jim tega na vseh področjih primanjkuje. To sklepamo po tem, da je bilo število štipendij, ki so bile razpisane v prejšnjih l., zelo nizke. V letošnjem letu se je stanje nekoliko izboljšalo. Gospodarske organizacije so spoz-nale, da je njihov obstoj in razvof v prihodnje odvisen od strokovnega kadra. Višina štipendij se giblje od dvanajst do petnajst tisoč dinar-jev. Drugi najvažnejši vir dohodkov prištinskih študentov je honorarna zaposlitev. Vsa dela, ki jih oprav-Ijajo, so v zvezi s področjem njiho-vega študija in ni primera, da bi študent delal kot nekvalificiran de-lavec. Slušatelji višje pedagoške šo-le npr. poučujejo na posameznih osemletkah, ker v Kosmetu pri-manjkuje pedagoškega kadra, saj v šolah poučujejo v treh nacional-nih jezikih: srbohrvatskem, tur-škem in šiptarskem. V nekoliko boljšem položaju kot mariborski študentje so glede sta-novanj. V preteklem letu so nam-reč dobili od JLA sedem lepih do-mov, kjer plačujejo na mesec 2.100 din, v letošnjem letu pa bodo do-gradili še en nov dom s 1.200 mesti. V izgradnji je tudi paviljon s 400 mesti. Tudi prehrana je sorazmerno poceni in sicer v študentski restav-raciji (7.000 dinarjev mesečno). Marija Verdonik Stipendiranje Pred izpiti POLITIČNE VEDE - NOVO ZNANSTVENO PODROCJE Ceprav poliLične znanosti v svetu niso tako mlade in že dolgo predstavljajo samostojno znanstveno področje, smo v Jugoslaviji šele pred štirimi leti dobili prvo visoko šolo za politične vede v Beo-gradu. Lclo dni kasneje pa je bila usta-novljena visoka šola za politične vede v Ljubljani, ki deluje kot učni in znanstve-ni zavod na področju političnih ved v v okviru visokošolskega sistema naše re-publike. Političnim vedam je bilo z ustanovitvi-jo šole dano mesto, ki jim v sistemu so-cialistične demokracije nujno pripada. če naš ustavni sistem definitivno odklanja politični profesionalizem, to ne pomeni, da s tem zanika obstoj in nujnost kvali-ficiranega političnega dela. Kreiranje in izvajanje politike dobiva v našem siste-mu ndve koalitete in nujno zahteva viso- ko izobražene strokovnjake, ki bodo na vseh področjih sposobni znanstveno in strokovno analizirati politične odnose in pristopati k reševanju političnih proble-movf Visoka šola za politične vede si torej nikoli ni postavljala naloge vzgaja-ti politične voditelje in funkcionarje, temveč želi izoblikovati diplomanta politikologa, ki bo imel marksistično, tk-oretično jilozofsko in metodološko pod-lago za študij druzbenih in še posebej političnih fenomenov. Poznati mora znan-stvena področja, ki proučujejo družbene pojave fsociologijo, politično ekonomijo, teorijo države in prava itd.J, da bi lah-ko analiziral politična gibanja, znanstve-nn in konkretno naj pozna osnovne in aktualne politične probleme v sodobnem svetu, še posebej pa probleme graditve socializma doma in v drugih deželah. Temeljna ideja pri ustanovitvi visoke šole za politične vede je bila, naj bi po-stala pedagoški in znanstveni center za proučevanje političnih ved v Sloveniji. Na visoki šoli se delo odvija v nasled-njih katedrah: za politične znanosti, za mednarod?ie odnose in za novinarstvo. Rezim študija je podoben režimu na osta-lih fakultetah in visokih šolah. študij na visoki šoli je organiziran na treh stopnjah. Na II. stopnji študenti lahko izbirajo med splošno in novinar-sko smerjo. Po končani I. stopnji dobi študent naziv politikologa, po opravljeni diplomi pa naziv diplomiranega politiko-loga. Diplomanti imajo možnost zaposli-tve na vseh področjih političnih služb, * javni upravt, družbeno-političnih organiza-cijah, delovnih organizacijah, novinarstvu in informativnih službah, zunanjih zade-vah itd. Visoka šola za politične vede je popol-noma odprta in na njej lahko študira vsak državljan SFRJ, ki izpolnjuje pogo-je za študij na visokošolskem zavodu. Statut šole določa, da rnora kandidat, ki se želi vpisati, imeti srednješolsko izo-brazbo. SODELOVANJE Z ZAMEJSKO MLADINO V TRSTU Kot smo že poročali, so ljubljanski uči-teljiščniki obiskali sJovenske srednješolce v Trstu. Obisk porneni nadaljevanje prija-teljskih stikov z zame^sko mladino. To-krat smo jim ljubljanski učiteljščniki pri-pravili troje predavanj oziroma razgovo rov. Govorili smo o vlogi mladine v naši družbi, sodelovanju v samoupravnih or-ganih in o zborih volivcev po občinah. Go-razd Mišič, član OK ZMS Ljubljana-Cen- t6r, je govoril o samoupravljanju v naših šolah. Pojasnil je delovanje šolskih in raz-rednih skupnosti. Tržaške tovariše so za-nimali tudi klubi mladih, ki se pri nas ustanavljajo. Zelo jih je zanimalo naše javno ocenjevanje v šoli ter t)dnosi med prof&sorji in dijaki. Pojasnili smo jim, da gledamo pri nas na mladinski ples kot na vzgojno sredstvo, seveda, če je do-bro pripravljen. ZDRLŽITEV GLASBENIti ŠOL V OBČINI LJUBUANA.CENTER Pred dnevi so v Lfubljani slovesno ot-vorili zavod za glasbeno in baletno izo* braževanje. Lani aprila je občinska skup-ščina Ljubljana—Center dokončno spreje-la načrt za združitev glasbene šole Cen-ter, srednje glasbene šole in srednje ba-letne šole. Zdaj se je zavodu priključil še odsek za izrazni ples - centra za estet-sko vzgojo mladine in glasbena šola Svobode—Center. Do združitve je prišlo zlasti zaradi slabih pogojev, v kakršnih so delale nekatere šole, zaradi boljše po vezave in načrtnejšega dela. Bivša sred-nja glasbena šola — v njenih prostorih je sedaj zavod — je delala dolga leta v izredno slabih pogojih. Stavba je bila po-polnoma neustrezna, prostori pretesni in nezadostno oprLtnljeni. Stisko so reševali s poučevanjem v Wolfovi ulici, v nekaj zasilnih prostorih, nekateri profesorji pa so poučevali celo na domovih iid. Ko se je pred nekaj leti v stavbo vselila še sred-nja baletna šola, je postala adaptacija nujna, Začeli so popravljati poslopje, ven-dar so bila sredstva premajhna. Ko je končno prodrla zamisel o zdrutitvi vseh navedenih šol, so dela pospešeno nadalje-vali in tako so se za novo leto 1964 lah-ko preselili v prenovljeno stavbo (med-tem so dobro leto gostovali po najrazlič-nejših šolah, da se je pouk vsaj zadovo-Ijivo nadaljeval). Po zakljnčnih delih so^ konec aprila končno uradno odprli novo šolo, z ura-dnim nazivom ZGBI. Za adaptacijo so porabili 155 milijonov. Stavbi so morali naiprej utrditi temelje, potem pa so nad- zidali eno nadstropje in dvoriščne pro-store povezali v celoto s pritličjem. Pri tej visoki vsoti se človek lahko vpraša, ali ne bi kazalo zgraditi novo poslopje. Zavod za glasbeno in baletno izobrale-vanje bo sedaj s svojim delom posegal na vsa področja glasbenega šolstva in tako pripravljal kadre, ki bodo s sodob-nimi metodami vzgajali našo glasbeno publiko. Vašno vlogo ima pri tem nedvo-mno teoretsko-pedagoški oddelek, na ka-terem poučujejo naši najboljši strokov-njaki. Brez dvoma bi bilo prav, ko bi ta oddelek dobil rang višje stopnje in bi tako nadomestil oddelek za glasbeno vzgojo na višji pedagoški šoli. Ta od-delek je namreč tako nekvaliteten, da absolventi bivše srednje glasbene šole tam niso slišali nič novega, da ne govo-rimo o pouku instrumentov, ki se jih tam uče štiri leta, diplomant srednje glasbe-ne šole pa je imel za seboj že deset let učenja! Ko bodu ustanavljali novo peda-goško akademijo, naj pristojni premisli-jo .. Zavod šteje seda; 10.30 dijakov, ki obi-skujejo razen teoretsko pedagoSkega še oddelke za godala, klavir in harjo, piha-la, tolkala, solo petje, oddelek za narod-ne instrumente, pa baletno šolo in šolo za izrazni ples. Posebnost je eksperimen-talna pouk, ki so ga uvedli na treh osem-letkah v občini. Z njim že dosegajo lepe uspehe. Morda se nam v prihodnje obe-ta več koncertne publike... IGY V Italiji je prav sedaj volivna propa-ganda raznih strank. Tudi mi smo se že-leli udeležiti zborovanja, ki pa naj bi bilo čim manj strankarsko. Komunistična par-tija Italije je pripravila predavanje o gpa-niji. Predavatelj je orisal dr ižavljansko vojno in njen nadaljrvi pomen za razvoj antifašizma. Predavanju je sledil film Umreti v Madridu. Prikazal je bedo španskega ljudstva in gospodarsko krizo, ki so jo izrabili falangisti. Med našim obiskom v Trstu smo se pogovarjali tudi s predstavniki Mladinske iniciative, ki je nadstrankarska organi-zaoija in združuje rnladino različnih po-litičnih prepričanj. Njen cilj je: mlade čifbolj aktivirati in doseči enotnost čiani so predvsem študentje. Seznanili so nas tudi s problemom slo-venske manjšine, ki živi predvsem na področju Trsta, Gorice in Beneške Slove-nije. Vseh Slovencev v Italiji je 120.000. Napredni Slovenci upravljajo občine: Do-lina, Repentabor, Zgonik in Nabrežina. Na-Goriškem pa imajo Slovenci v občinah le svoje svetovalce. Po pravicah, ki jih ima slovenska manjšina, jih lahko razdelimo na tri dele: tržaške Slovence, ki jih po-leg 3. in 6, člena državne ustave ščiti tudi londonska pogodba iz leta 1954. V Gorici imajo Slovenci manj pravic, medtem ko jih Befteški Slovenci sploh nimajo. šolski zakoni dovoljujejo slovenske šole samo za Slovence, ki so italijanski državljani. Na Goriškem oblasti niti ne dovoljujejo slo-venskih imen. Tudi dvojezičnost napisov ni popolna. Mnoga slovenska naselja doživljajo raznarodovanje, ker tja pri-seijujejo Italijane. Toda položaj Sloven-cev se polagomo boljša, v političnem, kul-tumem in športnem življenju zavzemajo čedalje vidnejše mesto. Povedali so nam, da nekateri Jugoslovani, namesto da bi govorili pri sorodnikih in prijateljih v Tr-stu slovensko, govore raje polomljeno ita-lijanščino. Tudi mnoga naša podjetja po-šiljajo v Italijo dopise v italijanščini, če-prav jih niso dobiii v slovenščini. V turi-stičnih krajih, kjer žive Slovenci, bi žele-li šolskih izletov iz Slovenije, da bi dijaki prinesli domačo govorico med slovenšči-no, ki propada in je že polna narečnih ro-manizmov. 2elijo tudi, da bi dijaki pri njih večkrat prisostvovali raznim mani-festacijam. -ar že v srednjih šolah? Zadnja leta opažamo, da se socialna se-stava študentov vse bolj nagiba na škodo delavskih in kmečkih otrok v korist štu-dentov iz vrst uslužbencev in intelektual-cev. Za ta pojav lahko rečemo, da je do določene stopnje odraz ne samo stanja v celotnem našem šolstvu, ampak tudi na-še nenačrtne kadrovske politike. V sedanji situaciji je porazno stanje, v katerem so naše družbene shižbe in šolst-vo, še posebej razumljivo. V preteklih le-tih smo vse preveč investirali v izgradnjo objektov, ki so bazičnega pomena za naše gospodarstvo in precej tudi v druž-beni standard; pozabili pa smo, da tudi izobrazba sodi k standardu, pozabili smo na investicije v nove strokovne kadre, brez katerih se še dolgo ne bomo ena-kopravno vključili v svetovno delitev dela. Sedanji sistem delitve narodnega dohod-ka je za celotno naše šolstvo izredno ne-ugoden. Procent dohodka, ki naj bi se na-lagal v nove kadre, je izredno majhen z ozirom na potrebe družbe, še bolj poraz-na pa je ta številka v primerjavi z ostali-mi bolj razvitimi državami. Poudarjamo sicer, da se pri nas šola v primerjavi s svetovnim povprečjem zelo veliko šte-vilo mladih ljudi, toda kot že omenjeno, ta številka je varljiva, če pogledamo social-ni sestav študentov. Možnost izobraževa-nja je v večjih centrih res velika, izven mest pa ostaja veliko število otrok le z osnovno, včasih niti ne popolno oseatn-letno izobrazbo. Pa vendar ne moremo reči, da so ti otroci manj nadarjeni kot njihovi tovariši, ki jim je šolanje zara-di ugodnosti, da so šole v mestu, omogo-čeno. Po mojem mnenju ta diskriminacija, če jo tako imenujem, na žalost prav knieč-kih in delavskih otrok ne izvira samo iz tega, da je v centrih večja možnost izobra-ževanja, saj opažamo, da je tudi tu pro-cent študentov iz družin z najmanjšimi dohodki relativno najnižji. Zato lahko sklepamo, da je v današnjih pogojih stan-dard postal ovira študiju, kar pa v naših pogojih ne bi smelo postati vsakodnevna praksa. Ce pogledamo, koliko dljakov danes prejema štipendije, ne moremo mimo ogromne razlike, ki vlada v tem pogle-du med srednjimi strokovnimi šolami in gimnazijami. Zadnja leta podjetja in ustanove štipendirajo že kar precej dija-kov na lehniških šolah, še vedno pa velja mentaliteta, naj dijaka v gimnaziji vzdr-žujejo starši. To je sicer razumljivo, kcr štipendiranja gimnazijca ne morejo fi-nansirati podjetja, ki nimajo jamstev. da bo podjetju v noposredno korist, Na nedavnem predavanju tov. Vide Tomšičeve v študentskem naselju so poudarUi, da bi bilo treba ustanoviti v ta namen centralne štipendijske sklade po komunah. Iz njih naj bi se črpala sred-stva za štipendiranje dijakov na takih šolah, kjer neposredni proizvajalci nima-30 interesa dajati štipendij. Pomoč naj bi dobili prav dijaki iz delavskih družiin v krajih, kjer srednjih šol ni in morajo starši, če hočejo otroka šolati, plačevati visoko oskrbovalnino v internatih. Mislim, da smo v preteklosti na tem podroeju zatajili, oziroma storili prema-lo in je tarnanje, da veliko nadarjenib. otrok ne more v šole, licemersko. Sami smo krivi, ker do sedaj nismo napravili še nič. če poudarjamo, da kadre rabimo, je investicija vanje stvar celotne družbe. Izboljšanje današnjega stanja pa bo mož-no le, če se bo spremenil celoteii sistem delitve narodnega dohodka, kjer bo tudi šolstvo udeleženo s tistim delom sred-stev, ki mu gre po njegoii družbeni vlogi. Ko bo občinska skupnost sama razpolagala s sadovi svojega dela, bo nuj-no, da se položaj šolstva najprej sanira, sicer se utegne zgoditi, da si bomo kasne-je očitali, da smo predolgo čakali. I. Marenk TOKRAT SMO VAM, SREDNJE ŠOLCI, NAMENILI CELO STRAN. ZELIMO PA, DA VI SAMI VEC SODELUJETE Z NOVICAMI IZ VAŠIH ŠOL IN KOLEKTIVOV. CE BO V PRIHODNJE VAŠE SODE-LOVANJE VECJE, OBLJUBIJAMO, DA BO NASLEDNJE LETO VAŠA STRAN STALNO IZHAJALA V P« VEČANEM OBSEGU. TRIBUNA STRAN 5 KNJIZEVNE REVIJE Perspekfive brez strehe Te dni smo bili priče dejanjii, ki ga slovenska kulturna javnošt — pa naj si misli o samem pred-metu oziroma irtvi tega dejanja (rcviji Perspekti-ve) tako ali drugače, ne more molče prezreti. V zadnji številki Naših razgledov se lahko vsakdo pouči, za kaj gre. Državna zalošba Slovenije je za-radi tako imenovane protisocialistične dejavnosti odpovedala gostoljubje reviji Perspektive. Na zunai je videti stvar zelo preprosta. Naj si revija poišče novega zaloinika, pa je zadeva urejena! Vendar je po mojem prepričanju ta možnost le teoretična in je dejansko neuresničljiva. Zakaj veliko vprašanje je, kdo bo tako nespameten in brez občutka za trenutno politično situacijo, da bi hotel sprejeti pod streho tako kompromitirano revijo, kot so Perspektive, ki v našem druzbenem ambientu po precej uveljav-Ijenem mnenju pravzaprav nimajo kaj iskati. Pustimo ob strani postopek, kako je bila revija odslovljena iz založbe, saj se je vse očitno zgodilo brez predhodnega posvetovanja delavskega in založ-niškega sveta, torej zgolj na podlagi svojevoljne od-ločitve predstavnikov teh svetov in se je potemtakem odločalo mimo obeh organov družbenega uprav-Ijanja, to je na izrazito nedemokratični osnovi; po-rnudimo se raje ob posledicah tega ukrepa. Tako kot sta slovenski narod in slovenska družba zgo-dovinska tvorba, ki ni nastala od danes do jutri, tako je tudi slovenski kultura integralen del družbe-nega bivanja, ki ga določajo in ga usmerjajo v nj3m samem prisotne zakonitosti. Kultura in še po-sebej revialna konstelacija, kakršna se je uveljavila danes, sta prav tako izraz določene zgodovinske nuj-nosti, izraz nekih družbenih potreb, ki porajajo po-samezne zakonitosti v družbi in kulturi. Omenjene zakonitosti so zategadelj za našo seda-njo kulturno sitnacijo, ki se je nslvarila z razvojem naših družbenih odnosov, bistvene. Takšna je dialek-tika stvari, ki nas bo s čim širšo demokratizacijo in s tem tudi socializacijo našega družbenega življenja nedvomno privedla do še večje diferenciacije duhov, kakršna vlada danes na Slovenskem. S tem je nufno treba računati, saj se le tako lahko uveljavi čivi širša in svobodna izmenjava mnenj, ki edina pred-stavlja resnično možnost za konstituiranje svobodnc družbe kot organizma, ki se ne izčrpava v svojih no-tranjih nusprotjih in zato tudi ne potrebuje oblasti in njene sile, ki bi kompenzirala in uravnavala ta notranja protislovja. Razumljivo je, da danes pri nas še ni napočil ta trenutek, prav tako pa je tudi docela na dlani, da pomeni nasihio poseganje po-litike v doscženo družbeno in kulturno konstclacijo zaviranje razvoja v opisano smer. Namesto borbe idej se uveljavlja pritisk, ki pozna le resnico lastne sile, ne pa tudi resnice spoznanja. Jasno je, da ni absolutne svobode. razen smrti; je pa svoboda kot konvencija, ki se pa odločamo zanjo na osnovi naj-širše demokracije. Prav to svobodo pa občani v naši direktni demokraciji premalo uveljavljamo, čeprav je na dlani, da je ravno ta zmerom večja svoboda, za katero smo se odločili in ki je tudi v ustavi jasno formulirana, imanentna sestavina in pravica zmerom bolj socializiranega človeka in zmerom bolj socializirane družbe. Prav zato, ker te svoje pravice ne uveljavljamo y zadostni meri fčeprav je to verjetno pogojeno tudi s konfliklom med proizvajalnimi sredstvi in proiz-Vodnimi odnosi v materialni bazi in je torej to treba upoštevati kot objektivno dejstvo), pa prihaja do birokratičnih posegov. Mislim namreč, da postopek $ revijo Perspektive iz že v začetkn navedenih raz-lagov kaže na administrativno poseganje v strukturo našega kulturnega ambienta. >Ko bil sem še deček s planine ...« Ukinitev revije — kajti mislim, da lahko govorimo o ukinitvi — pomeni pravzaprav nezaupnico naši celotni druzbeni situaciji, češ da le-ta ni spo-sobna. da bi lahko sama opravila z anomalijami, ki se v nji pojavljajo, temveč da je za ureditev naših družbenih odnosov poirebcn neki administrativni re-gulativ. Pri tem pa se moramo zavedati. da sleherne negativne tendence sprožajo in tudi same v sebi nosijo tudi pozitivne težnje; prav zaradi tega je včasih težko odločati o tem, kaj je progresivno in kaj regresivno. Odločitev založbe je očitno nadome-stila ustvarjalno polemiko z ideje.rai in stališči, k.i so se v tej reviji pojavljala in ki bi se v naši družbi morala izvršiti in se najbrž v prihodnosti tudi bo, zakaj več kot očitno je, da z odstranitvijo revije iz našega družbenega življenja niso odstranjeni tudi problemi, ki jih je načenjala; ti se bodo še nadalje kopičili in tudi zahtevali analize. Docela na dlard je, da se bodo vse te energije, ki so se doslej spro-ščale v tej reviji, morale realizirati nekje drugje. Vsekakor pa ukinitev revije ne bo brez posledic za naše celotno kulturno dogajanje. Skoraj nnjno je, da bo vrzel, ki je s tem nastala, morala nadome-stiti še ostrejša diferenciacija preostalih slovenskih revij, saj jih bo sedanje družbeno in kulturno stanje pri nas samo prisililo v to. Vendar pa je povsem jasno tudi to, da se s tem revija nikakor ne bo docela kompenzirala in bo slej ko prej treba znova misliti nanjo. Prav tako je tudi napačno sklepati, da je bila ukinitev revije nujna, če srao hoteli slo-vensko javnost obvarovati protisocialističnega po-hujšanja; ne, mislim, da bi bila javna polemika z njo za javnost dosti manjše pohujšanje kot pa lo, kar se je zgodilo, zakaj vsi družbeni odnosi, ki vla-dajo med 7iami, so polnovredni le, če lahko med seboj tudi polnovredno komuniciramo. Komur je to onemogočeno, ni svoboden; nedvomno pa je tudi res, da je današnja družbena situacija tista, ki to nesvobodo dostikrat omogoča in prav zato se mi zdi, da moramo z lastno prakso, s konkretnim druž-benim angažmajem, spreminjati dano družbeno si-tuacijo, da bomo že enkrat z dejanji in z vso našo družbeno prakso dokazali, da se je učitelj Jerman motil. Niko Grafenauer Kaj pa vsebina naše popevke? Našo javnost večkrat razburi novica o novem fe-stivalu zabavne glasbe. Pri tem ni važno, kje bo: ali v Splitu ali na Bledu ali morda celo kje na po-deželju. Prav tako ni važno, ali gre za slovensko popevko ali za beograjsko pomlad. Važen je festival in ta mora biti vedno znova, še posebej, kadar izbi-ramo popevko, ki se bo potegovala za.-*mednarodna priznanja. Kaj zato, če se žirije na mednarodnih tur-nirjih zabavne glasbe zavzemajo za kvalitetne po-pevke in ne dajejo ocen kar tja v tri dni, tako kot ml prirejamo festivale. Lahko se izgovarjamo in opravičimo, da naša kvantiteta odtehta njihovo željo po kvaliteti. Danes je tako težko pridobiti ljudi za kulturno sodelovanje in res ne gre, da bi morali zaustavljati prav tam, kjer so tla najbolje pogno-jena. ¦*¦ Ni moj namen razpravljati o notah, ki se vkljub strogi carini pretihotapijo v notno črtovje naših kom-ponistov zabavne glasbe. Niti ne mislim govofiti o posnemovalni tehniki naših peveev^ saj vendar ni nikjer uzakonjeno, da je tovratno kopiranje prepo-vedano. Prav tako ne nameravam opozarjati poslu-šalcev na to, kdaj bi pevec moral zapeti affettuoso (z občutkom), kdaj lacrimoso (jokajoče). Tu so pev-ci bolj ali manj prepuščeni svojim nagonom in stra-stem, saj je dokazano, da se vsi ljudje pač ne znajo obvladati. Morda postaja naše_ popevkarstvo samo z-ato vedno bolj rilasciando (polagoma popu&oajoče). Spregovorila bi rada o vsebini naše po-pevke. Njihova besedila bi v grobem razdelila v tri skupine, upoštevajoč pri vsaki tudi njen razteznostni koeficient. K prvim bi prištela oslado kvazinarodnih pesmi. Tem lahko prisluhn-emo v družbi z Zadovoljnimi Kranjci, Danico in Francetom in Š8 mnogimi drugimi. Glavna tema je tu idilično kmečko življenje. Povrnili smo se na vas in si utrdi-li tam tržišče. Promet je živahen, najbolj pa gredo v prodajo spomini dedkov in babic,pomladne trate, mornarji in solze, žvi-golenje ptie, šoferske polke s kokto itd. Skratka," za vsakega nekaj. Kakršni so že ti »narodni« ansambli, besedila teh popevk so kolikor toliko normalna, idibčno primitivna. vseka-kor pa razumljiva vsaki pameti: »Hojladri, hojla-dro ...« Ne bomo se vendar spotikali ob malenko-sti, da so si besedila zelo podobna. Drugo kategorijo zastopajo elementarni izdelki »zlagačev« bes-edil za festivalske melodije. Lahko bi jim rekli tudi turistični vodič- Zelo lepi so opisi dolin, gora, morja. Včasih pogledamo tudi čez hori-zont našega planeta. Ker pride tu najbolj do izraza potreba po enotnem stilu našs popevke, sploh ni hudo, če je zraven toliko prisUjenega : r osiljenega. želimo se približati naravi; da nam popevka ustva-ri siiko viharja, zavija po svojih najboljših močeh in v najrazličnejših frekvencah. Vse skupaj preide velikokrat lahko zgolj v golo zvijanje. Takrat nas obide občutek slabosti. Tretjo skupino tvorijo besedila popevk, ki imajo z melodijo bolj malo skupnega. Melodijo namreč vzamemo od drugod, besedila pa po fantazijski spo-sobnosti presajajo na domača tla najrazličnejši av- torji. Tu se kulturno i nikovanje hobi ali pa vsem moja krivda, če za izživljanje, ki nima da je to predvsem Zakaj pa ne, če obči ne zajezi. Ce bi napravili spr( pevke »Hej, hej dragi kala«. iie]^ potrebe. Nikakor ijo Ijudje, ki jim je pe»-la zaposlitev. Ni po-mnenja, da gre tu bolj skupnega s kulturo, in manjšine nad večino. preveč izbirčno in tega besednem arhivu to- vrstnih popevk, bi srež fioveka iz soli, magistrat, &amoto, zakonski jarenprstane in še več neumno-sti. Eno besedilo ima drugo. Za primer naj mogočen magistrale kot~ edem konec besedila po-vse dni se bova kljunč- Popolnoma razumet i čutijo Ijudje najrazlič- mi noče v glavo, da sku- šajo človekove ljubeze j odnose degenerirati na stopnjo erotičnega čvu unja in doživljanja ptič-jega rodu. No ja, moiie moja estetska merila za današnji čas res n«to zastarela, saj niti ne vem, kako naj sa razJa« pločevinasto noč in rož-ljajoče srce v njej in Jfeči klavir zraven. Pojavlja se tudi no je ne morem uvrstiti razredov, ker je to iskreno upam, da bodAletele saj imamo dovolj kona icijskih nu. Popevke te vrste b (gotovo Oblika vsebine. Zaenkrat 7 enega izmed naštetih isamljen primer. Vendar še druge lastovke, taborišč v spomi-postaile moda, če- peav bo njihova vsebina tako grozna, da nam bodo pogostokrat vstajali lasje. Oglejmo si primer: ».. . njega su odveli v Dachau, a nju su odveli u Lajping (zapisano fonetično), strašne su smrti tamo poginuli, ali njihovu ljubav nisu mogli ugasiti.« Potem iz njegovega in njenega groba zrase krva-va »ruža«, nakar se ti dve rožici nekje v zraku sre-čata in veter ju ziblje in nov dan in sploh... Kaiko poetično (beri patetično)! Mene je pretreslo do aMepnih kosti in nohtov na nogah. Toda ideja se je rodila in rada bi videla možgane, ki so jo rodili. če bi lahko oponašala Prešema, bi na ves glas zatu-lila — in zlati se naši pesmi bliža. Kdaj neki jim bo uspelo, " komponistom In »zlagačem« namreč, i2!črpati vso zakladnico trpljenja naših narodov in junaštva? Nestrpno že pričakujem, da bi lahko že slišali krvavo bajko v ritmu twista, z vsemi ono-matopoetskiini izrazi sožalja in bridkosti vred. » Mislim, da nam ne more biti tako prekleto vse-eno, če naša zabavna pesem izrablja spoštovanje do naše preteklosti in do tistih Ijudi, ki so ji omogo-6ili, da je sploh lahko zapela. Kaj imamo opravka res z golim komercializrnom? Kaj res ne moremo pričakovati, da bi tudi ti ljudje, ki izdelujejo popevke, spoštovali delo in odnos do njega? In kaj zabavna glasba in njena vsebina res ne bosta nikoli tudi kos umetnosti? ANA VILIC Letošnji prvi maj je Ijnbljanska. televizija po-častila med drugim tndi s posebno hejslo-vansko in kljub temu dovolj sejmarsko pri-redbo monumentalne slovenske pesnitve Duma, ki jo je leta 1908 v »Samogovorih« objavil Oton Župan-616. Zal o tej očtdaji spet ne znam napisati nič do-brega, razlogi pa so povsem preprosti in — mislim ¦— nikakor ne samo posledica intimnega občutka ogoljufanosti. Tega, kar smo 1. maja ob 21. uri gle- dali na malih ekmnih, mislim, ne more opravičiti niti splošno druzbeno reprezentanco in monumen-talnost odpuščajoča atinosjera praznika, še manj pa morebitna mentalno-reklamna poteza kakšnega sa-mozvanega družbenega pedagoga, ki se mu je znena-da zazdelo potrebno znova politi svoje zbegane učenčke z monumentalnim optimizmom in vsesploš-4 no zivljenjsko radostjo. šel je, vzel v roke Dumo, dal mednjo nekaj Gfoharjevih, Jakopičevih in Kra-Ijevih olj in Batičevih rudarskih plastik, vse skupaj goreče poantiral z geslom: »Slovenci, veselite se, ker vam je zemlja plodna in vino dobro!«, dodal še nekaj patosa in ognjevitosti in lo še toplo serviral zbeganim in neosveščenim Slovencem. Ne bi hotel, da bi tudi za zgornje stavke obve-Ijalo, da dvomijo v osnovna dejstva pričujoče družbe in njenega razvoja in njenih potreb. Prote-stirajo samo zoper cinično »konjsko« potezo tistega uradnika, ki mu je prišlo na pamet, da smo danes leta 1964 in dvajset let po revoluciji potrebni take ponižujoče kičaste narodnostne propagande. Prav nasprotno, odkloniti jo moramo, saj vemo, da potvarja resnico našega sedanjega bivanja, ko jo ta-ko nasilno totalizira v preživele nacionalne miie. Ta mit je kot poezija funkcioniral v določeni detenni-nirani zgodovinski situaciji, ko-je bila neposredna definicija družbe in seveda tudi konkreine dejavno-sti onemogočena. Edinole mit je mogel s svojo tran-scendetno simbolno ostrino ventilirati hermetično situacijo in ji odpirati tudi projekt do noviii vsebin. Teža družbenih prizadevanj pa se je danes prenesla na specifično nov nivo, situacija se je v marsičem odprla. Prej, ko je bil mit ventil hermelične situ-acije, je bila njegova funkcija brez dvoma pozitiv-na, saj je totaliziral v s a praktična prizadevan;a družbe, v s e njene potrebe v kompleksno. mož-nost, v enoten projekt, ukinjal je brtezup in ga za-menjal z utopično vero. Danes pa se totalizacija nujno mora razbijati v praktične, neposredne akcl-je. Danes mit odteguje c 1 te neposredne dejavnosti, jo zamenjuje s čakanjem na abstraktnega Gdrešeni-ka, ki naj bi v našo situacijo naselil Indijo Koro-mandijo. Navsezadnje pa se je tudi mit nekakšnega narodnostnega samozavedanfa, mit imenitne lepote slovenske domovine, ki da je že sam po sebi ustvar-jalna družbena kvaliteta, kakor ga afirmha Duma, dandanašnji popolnoma preživel. In je vseeno, če ga opazujemo v strogo narodnostnem kot v kmečko utopičnem, pomenu. Duma tudi kot poezija danes ostaja samo dokument — splošnih zgodovinskih kot tudi intimnih pesniških prizadevanj. Tiste idejne stopnje, tiste totalizirane ideje, ki jo je treba razbi-ti in preseči, pa četudi za ceno novega mita — če to morda še ni bilo v celoti storjeno. Na nivoju poeiičnega in vznesenega mltiziranja je obtičala tudi televlzijska interpretacija. Poezijo, kolikor je je v župančičevem tekstu kljub vsemu, pa je spremenila v neokusen kič. K temu je mnogo pripomogla osladna scena fvijugasta pot med belimi brezami in kamnitimi kvadri}, smešno spornladan-ska rnizanscena interpretatorja in tudi kamere (igra-lec odgrne cvetočo vejo, kamera mu ujame obraz in poplave zanosnih besed, prazno spogledljivo žven-ketanje, se raslijejo skozi ekran), predvsam pa so kič v vsem tem sprenevedanju nehote izredno pod-pirale podobe slovenskih impresionistcv. Kakor se to čudno sliši, je vendarle res. Namesto impresije, ki je vsa zgrajena na barvi, je bilo na televiziji vi-deti edinole razfnazano konturo, za katero človek ni vedel, kam. bi jo vtaknil. če pa je razmišlfal o morebitni pravi zvezi med vsebino Dume in sloven-skega impresionizma, prav tako ni mogel do kraja. Skratka: pretresljivo zlaganc patetika, reklama, ki pa ni bila čisto nič potrebna, monumentalnost, ki je človek čisto nič ne potrebuje, vsaj danes ne. Vse to skupaj pa na moč praznično. In tu spet nobene zveze. Kaj imamo praznike zato. da se slepimo z naivno zrežiranim šilerjanstvom in mahamo tako monumenlalno mimo resnice našega časa in proslo-ra — kot so nas hoteli prepričati Ijudie Ijubljanske TV? Njihovih imen v tej zvezi ne bi našteval. Upam, da mi tega ne bojo zamerili. ANDREJINKRET Filmski torzo ali V SPOPADU Osnovna diJema, v katero pade gledalec po ogb ledu tega najnovejšega Babičevega' filma, je vpra-šanje, kakšne so njegove pretenzije, ali je film zgolj drama »dveh močnih osebnosti«, ki je v svo-jem jedru — borbi med starimi in mladimi, med tradicionalnim Ifi flstim, kar se poraja na novo, revolucionarnim, — občeoloveška, vedno znova se ponavljajoča ne glede na čas in določeno socialno situaoijo, ali pa je nasprotno drama današnjega tre-nufcka In naše specifične socialne situacije, torej kritično polemična sestavitev nekega ključnega družbenega problema, ki je predvsem naš in da-nes na konici, ustvarjalčev socialni angažma? Ven-dar naj se odločimo za prvo ali drugo varianto, film nas ne more zadovoljiti in sicer zaradi tiste svoje notranje razkla.riosti, iz katere se tudi roje-va diiema; zaradi nasprotja med tistim, kar so av-torji hoteli, in tistim, kar so dosegli. Zato je njihov film i eno i drugo, torzo. Očitno je namreč, da film kot drama dveh oseb-nosti vobče ne fundira na kakih globljih filozof-skih spoznanjih, ki bi ga kot takega lahko opra. vičevale, da ni niti tezno delo in da nitd njegovi li-ki in njihovi medsebojni odnosi nimajo neke glob-bje filozofske dimenzije. Nasprotno, liki v filmu niso niti tolikanj psihološko poglobljeni, da bi sploh lahko govorili o osebnostih, pač pa so v svojih tipskih potezah mnogo bolj predstavniki širših dru-žbenih plasti, konflikt med njimj pa je v svoji po-vršni obdelavi lahko rnnogo bolj borbenega znača-ja kot pa instrument avtorjevih filozofskih medita-cij. Vse to me navaja k ugotovitvi, da so imeli avtorji namen kritično prikazati določen problem, ki obstaja v naši družbi in ki terja opredelitve in po >svoji pomembnosti angažma. S tem dobiva seveda Babičev film neko šir^,o druž-beno dimenzijo in funkcijo, kot pa mu je more dati razreševanje neke konfliktne situacije, ki je povrh vse. ga »večna«, prlsotna v, vseh casih in vseh družbenih sist«mih, v okviru ene same, čisto določene ustanove. Zato se tudi v svoji oceni ne bi omejil zgolj na površen očitek, češ da je problematika, ki jo načenja V spopa-du v bistvu navezana na našo družbeno resničnost, da so avtorji poskrbeli za njeno dramatizacijo (da bi vsaj nekako pritegnili gledalca) s tem, da so jo vključili v dokaj atraktivno okolje klinike, oziroma natantneje njenega kirurškeg? odilclka ipd (clasi se bom moral kasneje povrniti prav k temu). Toda če skušam konf-likt v kldniki dimenzionirati širše, če jemljem ambient klinike ne v dobesednem, temveč njegovem simbo-ličnem pomtnu, postane konflikt v kliniki, konflikt^ ki obstoji v naši situaciji. zaradi tega pa tudi resnično zanimiv in aktualen. Tu so se nedvomno odprle filmu možnosti za njegovo družbeno angažiranost: talia v problemu, ki nastaja med starimi in mladdmi — prav v tistem smislu. čes. stari so vse zgradili in ustvarili. sedai pa naj vse skupaj preuustijo mladim — dalje problemu medsebojnega prestiža, probleniu strokovno-sti, problemu delavsk^ga samoupravljanja, problemu rušenja vsesra tistega, kar predstavlja »veliki apostol« Krstič. zlasti rušenje mita o niogovi nezmotljivostj, pa problemih kar:erizma. »klmaštva«, naprednosti tistih, ki so vselej na liniii, in tistih, ki kcitizirajo, čfprav je to neoportnno. ki se borijo proti korupci.ji in osta-jajo enako dosledni v svoji borbi, čeprav jih zadenejo ncadekvantnc sankcije itd. Vendar Babič filma nj akcentiral v tej smeri. Namesto neke resnične analize socialnih razmer je ponudil gledalcu predvsem atraktivno borbo za živ-Ijenje in smrt težko bolnega dekleta in se zadovoljil s površnim nakazovanjem teh razmer. Posledica te-ga pa je, da se je družbeno kritična ost filma raz-vila zgolj v razmerju obeh glavnih protagonistov, se znižala na raven njunega medsebojnega presti-ža, ključni problem je postal čisto oseben, v druž-benih razmerjih zgolj »večen«. Na pomoč je bilo treba poklicati bolničino smrt, da (sicer ne po-vsem logiono) ustvarjalno, »konstruktirao« razreši konflikt. V tem filmu, kj je tako v bistvu zgolj pri-kaz shematičnega konflikta med enako shematič-nimi liki z malim dodatkom družbene kritičnosti, je Krstičeva katarza kot happy end absurdna in licemerska, kot ustvarjalno samokritično dejanje pa z ničemer utemeljeno in zato neprepričljivo. Film V spopadu je tako plod nedodelanega in š« bolj nejasnega koncepta ustvarjaicev, zaradi česar so le ti ostali na robn površne kritičnosti in dra-matične atraktivnosti. Ingo Pas ŽIVOJIN PAVLOVIČ LEGENDA Nadaljevanje iz prejšnje številke 5. — Kam bomo z njim? — je rekel Stevan. Orožje, ki ga je nosil na hrbtu, mu je vsak trenutek padalo z ramen. — Do ceste — je rekel Jolič. Plezala sta po grebenu in vlekla truplo za seboj. Med razširje-nimi rokami je visela glava in topo tolkla ob kamen. — Ampak, čemu vse to? — je vprašal Stevan in si obliznil posušene ustnice. Ustavila sta se na vrhu in spustila truplo k nogam. Jotič si je popravil brzostrelko na prsih. — Odpeljala ga bova do Hrastnika. Pustila ga bova nekje, nakar bova pričela streljati. Kmetje še niso zaspali, slišali naju bodo. Potem bova šla v vas in rekla, da sva ga ubila v samoobrambi. — Pa saj sva ga ubila v samoobrambi — je rekel Stevan. Jotič mu ni odgovoril. šla sta čez travnike. Spustila sta se na cesto, bila sta utrujena. Vrgla sta truplo na zadnje sedeže avto-viobila. Jotič je pognal voz nazaj do pripravnega mesta, kjer je obrnil, prižgal cigareto in zvozil naprej s četrto. Zažvižgale so veje, sence pa so nemirno poplesavale v stenah. Stevan je pogledal Jotiča in videl žareč ogorek cigarele. Opazil je, da je koža njegovih lic nenadoma onemela. — Zdaj vem, zakaj si me vzel s seboj — je nenadoma dejal. — Zqkaj? — Jotič se ni obrnil. Po dolgem molčanju, med kate-rim je bilo slišati le brnenje motorja, je Jotič nadaljeval. — Misliš, da bi mi rešil življenje? — Ne — je rekel Stevan. Glas mu je potemnel. — Ne. Zelo dobro veš zakaj. — Utihnil je. — Zakaj? — je vprašal Jotič. — Rad bi slišal. Stevan je povesil glavo. Pogledal je na števec. Vozila sta s hit-rostjo 90 km na uro. — Potreboval si, danekdo vidi, kako boš sam, z golimi rokami ujel Marka. Seveda, zdaj imaš pričo za nekaj čisto drugega, kar ne želiš, da se razve. — Kaj je to? — Je rekel Jotič. Nepremično je strmel predse, iz cigarete pa je vlekel dim globlje kot običajno. Ogorek mu je razsvet-Ijeval povešene ustnice. — No, saj veš bolje kot jaz — je rekel Stevan in glas se mu je zvišal od prikrite razburjenosti. — Dobro veš, da je šla tvoja slava k hndičn, ttsta slava, ki pripada Lazi, ne pa tebi. Ti to zelo dobro veš, kajne?... Nocoj je končano. Jotič ni odgovoril. Strmel je v blatno cesto, ki je vrtoglavo bežala mimo koles avtomobila. 6. Blizu vasi , za porušenim mlinom, sta se spnstila po nasipu in ustavila. Pod nizkim nebom je klokotala reka kot prazno drobovje. Njen hladni dih je vznemirjal listje topolov. — Tu smo — je rekel Jotič in privlekel iz avtomobila truplo. Odnesla sta ga do vrbovega grmovja in se vrnila po orožje. — Pojdi na breg in streljaj, jaz pa bom ostal tu in odgovoril iz njegove puške. Jotič je repetiral »mavserko« in porinil naboj v cev. Stevan se je obrnil in zgrbljen od mraza odkorakal. Pri hoji je širil stopala, da mu pesek ne bi uhajal v čevlje. Po nekaj korakih se je ustavil. — Tukaj? — je vprašal in stisnil svoj-»šmajser«. — Da — je rekel Jotič in trikrat izstrelil iz Markove »mavserke«. Takoj za tevi je Stevan izpraznil naboj, nakar je naglo prisluhnil. Nekdo je hodil po nasprotnem bregu reke. — Jotič je vrgel puško k truplu in stopil v grmovje. Nekaj ča-sa je molčal in gledal slabotno svetlobo, ki se je klatila skozi noč. Slišal je hojo mnogih nog. — Kdo je tam? je zavpil Stevan, izmenjal naboj in stopil m , roiut- bimi- i >oi^;, Danilo Benedičič (Vitez) in Vinko Hrastelj (Dvorjan) GLOSA I 0 EKONOMIKI V ZALOZNISTVU TRIBUNA STRAN 8 Pogosto slišimo in beremo o velikih denarjih, ki jih ali popolnoma vržemo stran, kot se to često dogaja v naši arhitekturi (npr. pri adaptaciji restav-racije Emona v Ljubljani, pri rušenjih na Titovem trgu v Kopru \n drugod), ali pa se, pogosto nekontrolirano, ste-kajo v različne prestižne namene. To zlasti prihaja do izraza v našem nogo. metu, ki se je v večini primerov sko. mercializiral do tolikšne mere, da tu -le še s težavo lahko govorimo o zdra-vem amaterizmu, saj se igralce kupu-je, podkupuje, nagrajuje itd., vse z na-menom, da se ustvari reprczentativen nogomet, ob katerem si bodo dali duš-ka tudi njegovj pristaši in morda v fi-zičnem spopadu (primerjaj nogomet-no tekmo Olimpija : Maribor) z nas-protniki poskrbeli tudi za lastno re-kreacijo. Z denarjem je seveda pove-zana tudi mitizacija te športne zvr> sti, kot tudi pojav zvezdništva nas-ploh. Po drugi strani pa poglejmo, dp kakšnih absurdov priha.ia očitno Drav zaradi pomanjkanja sredstev in včasih že kar pretirane ekonomizacije na pod. ročju kulture. Primer: pred časom je Cankarjeva založba nekaterim redak-cijam časopisov in rcvij poslala dopis z naslednjo vsebino: »Cankarjeva založba je doslej po. šiljala nekaterim našim časnikom in časopisom knjige v oceno, a so bile ob.iavljene le redke ocenc. Zatn se je založba odločila, da bo spremenila na-čin pošiljanja knjig v oceno. Knjige za oceno bodo lahko dnbivali naši li-sti oz. ocenjevalci sami, če se bodo le-ti obvezali, da bodo poskrbeli za ob-javo ocen v listu, pri katerem sodelu-jcjo Ker pa se založba zaveda. da ne more vsak list zaradi svoje specifič-nosti pisati o vseh knjigah. ki jib iz-daja Cankarjeva založba, Vam pošUffia. mo seznam knjig, ki bodn letos izšle pri nas. Prosimo, da seznam dobro pre-gledate, označite knjige, ki bi prišle za Vaš list v poštev za oceno, in nam seznam, opremljen z Vašim žigom in podpisom, vrnete. Založba Vam bo za-znamovano knjign ob izidu takoj po< slala v oceno. V upanju, da boste razumeli naš ko-rak. ki sta ga narekovala skrb za več-jo popularizacijo slovenske knjige in hkrati preudarna gospodarnost, se pri-poročamo za nadaljnje sodelovanje in Vas tovariško pozdravljamo.« Po poslanem dopisu je vsem ured-ništvom, ki so ga prejela, Cankarjeva založba prenehala pošiljati svoje jzda-je. Navedeni dopis torej od uredništev posameznib časnikov in časopisov že-li, da se že na pttdlagi naslovov knjig in imen njihovih avtorjev, ki jih založ-ba namerava izdati, vnaprej določijo in se s tem tudi obvežejo, da bodo izbrane knjige recenzirala. Vsekakor je tako izsiljevanje založbe malce ne-navadno v naši založniški praksi in nikakor ne vpliva stimulativno na čim tesnejše sodelovanje posameznih ured-ništev z njo Kljub temu pa je ustreznejše in ra-zumljivejše od stališča vodilnega pred-stavnika druge ljubljanske založbe, ki je zastopnika neke slovenske književ. ne revije, ko se je le-ta z njim prišel pogajat, naj bi jitn pošiljali knjige v recenzijo, na hitro odpravil z uteme-ljiivi.ji). češ da ima.jo kritik 7,e vp<" kot dovolj in so jim torej take usluge, ka-kršne jim jih nudi zastopnik revijc, do-cela odveč. Nedvomno ,je taka zavrni-tev simptomatična za dejavnost te za-ložbe. Nasprotno pa Cankar,>eva založ-ba s svojim dopisom zahaja v drugo skrajnost. Pozablja namreč, da nobe. no uredništvo ni prisiljevalna ustanova, ki bi svoje recenzente silila k temu, da bi ocenjevali knjige, za katerih occno bi se uredništvo evenhialno \Tiaprej odločilo, pisci recenzij pa bi sc .jib ote-pali. Razen lega: alf na,j uredništvo s svoj'o obvezo tudi jamči, da bo objav-ljena vsaka kritika ali ocena, četudi se mu iz takih ali drugačnih razlogov ne zdi vredna objave? Pomembno in upo-števanja vredno je tudi dejstvo, s ka-terim se slelierno uredništvo pogosto sreču,ie, da natnreč posamezni ocenje-valci svojih recenzentskih obvez ne iz-poinjujejo. Vse to je docela odvisnn od dobre volje in oscbne pripravljeno-sti posameznih sodclaveev, ki pa jih zlasti dobrih, prav v kritiki, pogosto-krat zelo primanjkujo. Poudariti jt> tu-di trcba, da večina časnpisov in revij na svojih straneb najavl.ja vsako knji-go, ki jo pre'mc v oceno. Takšna obja-va, ki opozarja bralce na novo izdane knji?e. je neke vrste oglas. Naj se tu po-služirn kratke računske operacije, saj so te pri našem vsesplošnem računar. stvu, kakršnega se poslužuje tudi ome-njena založba, najbolj v čislih. Sleher-ni oglas čez celo stran v reviji stane 200 tisoč dinarjev Posamezna najava knjige pa zavzema dvajsetinko cele strani, kar znese povprečno 10.000 din na vsako najavo knjige in je lorej ma-terialna vrednost knjige z njo več kot povrnjena. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, po kakšnih kriterijih se je Cankarjeva za-ložba adločila za to, da je nekatera uredništva (Naši razgledj in literarna redakci,fa RTV) izvzela iz te svoje var. čevalne akcije, medtem ko pa zajema, kot kaže, večino kn,pževnih revij (všte-te so tudi tiste revije, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov od te založbe tudi doslej niso prejemale recenzent-skih izvodov), čeprav te revije zaradi svojih konstitutivnih lastnosti, edine omogočajo tehtnejšo kritično analizo posameznih dei in pnblikacij. Videti je, kot da se Cankar.jeva založba ne zaveda daljnosežnosti tega svojega pos-topka, zakaj na lepem se lahko zgodi, da niti ena od revij ne bo oeenjevala kiijig, ki ,>ib hn izdala ta založba. Pri vsem tem pa nikakor ni prav razum-ljivo, kako si Cankar.jeva založba za-inišlja svojo skrb za večjo populariza-cijo slovenske ktijige. o kateri govori v objavljenem dopisu. Postopek Cankarjeve založbe je še toliko nerazuml,jive.jši. ker večina re-vij in časopisov ocen,i«je predvsem knjiffe domačib avtorjev. v čemer se vsekakor kažo njihova pomanikljivost, ki pa v tem trenutku ni bistvena. Važ-nejše je verjetnn to, da večina doma-čih avtorjev nikakor ne bo zadovol.ina v kritični publicistiki pri nas, saj bo-z učinkom. ki ga bo ta postopek imel do uredništva recenzirala samo dejav-nost tistih založb, ki bodo knjige po-šH.iale v oceno; pri tem pa je treba vedeti tudi to. da bodo urpriništva sa-ma izbirala recenzente zanje. Nedvomno bi bila ustrezne.jša po-buda za poživitev kritične dejavnosti pri nas. ki zlasti v dncvnem časopisju močno šepa. če bi Cankarjev.i založba predlagala posameznim uredni.štvom, na.j ,ji vse tistv kn.jige. ki jib po ftgle-du ne namcravajo ocrn.jevati, vrnejo. Niko Grafenaucr Izmed sedmih poljskih univerz je organizacija ljub-ljanskih študenlov navezala stike s študenti Lz Gdanska. Gdansk je tako ena od obveznih postaj vsake naše študentske skupine, ki potuje na Poljsko. Na sliki: Neptunov vodnjak pred mestno hišo v Gdansku NEKAJ 0 ŠTUDENTIH NA POLJSKEM Težko je posplo&evati osebne vbise in govoriti o po\jskih študentih kot takih. Vendar pa obstaja nekaj značilnosbi, ki jih lahko opaziš na vsakem koraku: pri-sorčnost in toovarišbvo v odnosih, vljudnost, fci pa se veže z naravnostijio in živahniostjo, zanimanje za organiz&cijske in druge pro-bleme okrog sebe, ki pa imajo največ-krat apolitično barvo. Bmci pridejo na imiverzio za eno leto mlajši fcot pri nas (7 let osnovne šole, v zadnjih letih že csem let), štucfira pa se na vseh fakultetah leto več, razen na medicdnd (6 let) in axhi-tekturi (5 let in pol). V družbenem živ-ljenju najbolj sodelujejo študentje iz 3. in 4. letnika, 5. lefcnik piše pal leta dipliomsko nalogo, ki npr. študentu filozofske fakul-tete prinese nastov magistra. Pripravllja pa se nov zakon, po katerem bo moral študent po pefcih letih študija v službo, tudii če si tega nasiLova ni pridobil (di-plomski izpit mora seveda opraviti prej). Sploh bo ta zakoin (o katerem bo parla- žična avtomatična organizacija: tako ni-majo pionirske organiaacije, ampak samo tabarnike, Zveza socialistične mladine, kii je predvsem politična oroanizacija s člani d'o 30. leta, zajema pa nekaj dijakov iz pasameiznlLh raeredioiv gimmaziije ali po-samezne mlade člane podjetij (vaška mia-diina ima svojo organizacijo) in majhrao število študentov, pa tudi Zveza študentov, ki je najsplošnejša, ker je takorekoč »organizadja statutavske domove, kd jih je v Krakovu 23, in štu-dentovske menze (17) z lastno samo-upravo. Še letos bodo začeli graditd v Krakiovu študentovsko mesto za 20 000 Studentov. Vsa zemeljska dela bodo opira-vile študtentske brigade, ki drugače ob-časno ureja.jo mesto s prostovolyniimi akcijami. V to študentovsko mesto (v 1. 1980 bo v Krakovu predvidoma 40.000 štu-dentov) miiica ne bo imela dostopa, ker bodo vse službe v študentovskiih rokah. O sprejemih v domove odloča socialno-ekonomska komisija, ki skupaj s profesor-ji podeljuje šbipendije. Te prejema 60% (jagelonska univerza) do 90% študenlov (npr. rudarsko-metalurška akademija). Prvi letnik ima državne štipendiie, ki so lahko tudi samo v obliki bonov za štu-dentovsko menzo ali sobo. Pozneje dajejo štipendije podjetja ali ustanove, na tehnič-nih fakulltetah ponavadi šele po drugem lebniku, ko nasbopi specializacija. Obstaja-jo še znansbvene štipendlije, ki jih potr-juije rekfcar, in podobni zneski kot npr. naša samopomoč. Povsod je najvažnejši sooialni položaj družine (pri znansbvenih štipendijah seveda budi rezulbati). šti-pendije so enotne, v višjih letnikih se vsem zvišujejo in so v glavnem primerne za življenje. Zgubi pa se jih s pomavlja-njem letnika (prvega lebnika ni mogoče ponavLjati ozirama samo s ponovnim stro-gim sprejemnim izpdtom). Obstaja tudi organizaoija honoranniih zaposilitev, kjer pa je dovoljeni zaslužek omojein (manjši kot znesek štipendije). Tudi izredni štu-* dentje (četrtina vseh) za študij ne plača-jo noberaih baks. Pri svebih obstajajo še dmge komisije (propagandna, finančna itd.), na jagelon-ski univerzi pa je v tem letu najbolj za-nimiva jubilejna komisaja, ki skrbi za proslave ob 600-letnici univerze. O teh dogod!kih pa kaj več v prihodnjem pdsmu. Katka Salamun | Gostovanje | skopskih študentov 1 Folkiorna skupina akademskega g kulturno-umebniškega društva skopskih 1 študentov »Mirče Acev« se je na vabilo 1 Združenja grških šbudenbov udeležila 1 študentskega festivala pesmi in plesov 1 balkanskih držav, ki je bil od 3. da jj, 8. maja v grškem mestu Ravada. Na I festivalu so nastopile še skupine štu- 1 dentov iz Grčije, Bolgarije in Romuni. | je. Nastop skopskih šbudentov je nar- 1 dušeno sprejelo — približno 50.000 gle- 1 dalcev. študentska solidarnost š Nekdanji tiibingenški študent in šti- 1 pendist Humboldtove ustanove dr. Ne- j ville Alexander je bil v Capetoicnu ne- 1 davno obsojen zaradi tkzv. sabotaže na J deset let ječe. Nadaljnjih deset soob' g tožencev pa so južnoafriške oblasti ob- m sodile na zaporne kazni od pet do de- | set let. = Ta obsodba je sprozila med nemški' g mi študenti val protestov. Zveza nem- 1 ških študentov ugotavlja v sporočilu m M tisk, da je dr. Alexander žrtev nepra- 1 vičnega sistema in da mu, bodo sku- 1 šali pomagati. Organizirali bodo novo §§ nabiralno akcijo za kritje stroškov ob- 1 novljenega postopka. (Novembra lani | so študentje in profesorji zbrali za ob- jj rambo na tem procesu skoraj 40 000 jj DM.) S posebnim pozivom so pred- m stavniki vseh strank pozvali Združene | narode, znanstvenike in novinarje, po- jj leg tega pa tudi generalnega sekretarja 1 U Tanta, naj posreduje za izpustitev I dr. Alezandra in njegovih tovarišev. | Posvetovanje | o mladinskem turizmu 1 V Varšavi je bilo nedavno zasedanje 1 sveta BITEJ (mednarodnega biroja za 3 turisbično izmenjavo mladine), ki je J - specializirana organizacija Svetovne 1 federacije demokrabične mladine. Zase- m danja so se udeležili predstavniki os- 1 mih mladinskih burističnih organizacijj 1 iz osmih držav: Bolgarije, Finske,, 1 CSSR, Francije, DR Nemčije, Madžar- | ske, Sovjetske zveze in Poljske. Dele- 3 gatd so se seznaniii z organizacijo med- 1 narodnih prostovoljnih taborenj. To- | vrstno dejavnost je SFDM priznala kot 1 eno osnovnih oblik sodelovanja mla- | dine. BlTEJ je na tem področju že do- g slej pokazal precejšno dejavnost, še 1 posebej pa v Koordinacijskem komi- g teju za prostovoljna taborenja in izme- I njavo mladine pri UNESCO. Za lebos §§ predvidevajo 18 takšndh taborov v de- | želah pahodne Evrope. Skupine več sto 1 mladincev iz držav — članic BITEJ pa jj bodo obiskale razne države, med dru- 1 gimi tudi Indijo, Ugando in Alžir. 1 Svet BITEJ je tudi odločil, da bodo 1 odslej proslavljali drugo nedeljo v av- § gustu kot »Dan mladih turistov«. Med- 1 narodni buristični praznik bodo letos S proslavili 9. avgusta z velikim sreča- B njem v bolgarskem mestu Primorsko. 1 40 let | potovalnega urada 1 Biro za mednarodna potovanja pro- 1 slavlja letos štirideseto obletnico usta- ( novitve. Dunajski biro je ena najsta- 1 rejših tovrstnih študentskih ustanov. 1 Od ustanovitve l. 1924 naprej so or' 1 ganizirali skoraj 3000 potovanj z nad I 52.000 udeleženci iz več kot 90 držav. 1 S tem so bržkone doprinesli precejšen 1 delež k razumevanju in spoznavanju j študentske mladine raznih dežel. V ok- 1 tobru bo biro gostitelj mednarodne štu- ij dentske potovalne konference. | Sodelovanje | z japonsko mladino I V dneh od 27. aprila do 3. maja se je 1 na povabilo CK ZMJ mudil v Jugosla- 1 viji Yayusuki Omoto, sekretar mladin- 1 ske sekcije Vrhovnega sveta japonskih 1 sindikabov. V razgovorih, ki so bili na ¦ ceiiftralnem komiteju ZMJ, so lame- 1 njali mformacije o delovanju mladin- ( skiih organizaeij obeh dežel in razprav. I ljali o izboljšanju medsebojnih stikov. | Obisk iz Tangcmjike 1 Na povabilo vodstva Zveze mladine 1 Jugoslavije je prispel v našo deželo Da- 1 vid Nkulila, komisar Nacionalnega ser- M visa Tanganjike. Med enomesečnim bi~ 1 vanjcm v naši državi bo proučeval de- | javnosti ZMJ, še posebej pa tudi pri- 1 prmAjanje mladinskih prostovoljnih | akcij. 1 TRIBUNA STRAN 9 INDEkS IN... NOGOMET Že tretjo sezono brani vrata nogometašev mariborskega Bra-nika ALOJZ PIHLER, študent drugega letnika turističnega od-delka višje ekonomske-komerci-alne šole v Mariboru. Že kot mladinec je v sezoni 1961/62 oblekel dres mariborskega Kovi-narja, takratnega člana SCL. Je-seni istega leta je prestopil na-zaj k matičnemu klubu Branik. Za slovensko mladinsko reprc-zentanco pa je v letih 1960 in 1961 večkrat uspešno branil na raznih tekmovanjih. # — Zakaj si se odločil v enajstorici prav za mesto vra-tarja? Odkar pomnim, sem se nav-duševal nad virtuozno igro vra-tarja Beare. Morda je bilo ravno to »krivo«, da sem se odločil za vratarja. Najprej sem sicer bra-nil za rokometaše in in šele leta 1959 sem se dokončno odločil, da postanem nogometni vratar. # — Tvoj najboljši nastop? Menda sem najboljše branil takrat, ko je slovenska mladin-ska reprezentanca v Beogradu pred 40.000 gledalci premagala 5 3:2 ustrezno srbsko reprezentan-co. Večina strokovnjakov nogo-meta je takrat mojo igro zelo ugodno ocenila. # — Katere obrambne igral-ce bi želel imeti pred seboj? Bil bi zelo zadovoljen, če bi igral z obrambenimi igralci dru-goligaša »Maribora« Sicer pa o tem zelo nerad govorim, ker vem, da se mi želja ne bo ures-ničila. # — Kdo je po tvojem mne-nju najboljši jugoslovanski no-gometaŠ in kdo je najboljši vratar? Trenutno imamo nekaj zelo dobrih nogometašev; to so pred-vsem: Jusufi, Belin, Čurkovič in šekularac. Vsakega odlikuje po-sebna vrlina. Podobno je tudi z vratarji. Menim, če bi imel jaz le 50" o sposobnosti Stojanoviča in Čurkoviča in prav toliko hladno-krvnosti Škoriča, bi gotovo bil najboljši slovenski vratar. Ta-ko pa... # — Kateri izpiti so ti delali največ težav? — Doslej je biia to matema-tika; zelo pa se še bojim politič-ne ekonomije. Težave imam predvsem s tem, ker se zaradi tekmovalne sezone (razen po zi-mi) ne morem popolnoma po-svetiti študiju. # — želje? Predvsem bi želel, da bi se tnoj klub Branik Ietos uvrstil v SCL ter bi takoj po končanem študiju dobil zaposlitev. # — česa se najraje spomi-njaš? Veliko lepih spominov me ve-že na mojo nogometno kariero in res ne vem, kateremu bi dal prcdnost. Veselim se vsake zma-ge in moje vsake uspele igre. -di 0 MARI60RSKEM PRIMERU: KLUBASTVO - POJAV, Aprila je bil odigran v okviru republi-ške rokometne lige na igrišču Kovinarja v Teznem lokalni derby med Branikom in Kovinarjera. Med tekmo je prišlo do incidenta (ne bom razpravljal o tem, ka-tera verzija incidenta je bolj točna, Ko-vinanjeva ali poročevalčeva v VečeruT op. p.), ko so nekateri necdgovomi navijači do-mačega kluba obmetavali s kamenjem gostujoče igralce in funkcionarja. Svoj delež pri tem dogodku pa imajo, kot trdi uprava Kovinarja, tudi igralci sami, ker so z izzivanjem revoltirali že tako vročekrvno občinstvo. Ko so z igrišča od-stranili napadenega funkcionarja Branika, so tekmo igrali naprej in se je končala z zmago gostujočega moštva. Naslednjega dne se je pojavil v športni rubriki Večera članek »že spet incident na Teznu«, ki je z nenavadno velikimi čr-kami v naslovu samem poročal predvsem o incidentu, ne pa o tekmi. Iz nadaljnje-ga teksta pa je lahko bralec le ugotovil, da je šlo zlasti za športni dogodek, tek-mo, na kateri je po zagrizeni borbi zma-gal boljši in ki jo je zmotil nepotreben incident. že prej sem omenil, da se mi ne zdi potrebno raziskovati obseg in vso resnico o tem dogodku, toda nesorazmer-no velik in vsebini članka v Večeru ne-ustrezen naslov sta bila zame že v prvem trenutku dokaz~ o zlonamernosti avtorja sestavka. Ali je bil osnovni namen sestav-ka v resnici diskreditirati pred javnostjo rokometni klub Kovinar in prispevati k temu, da bi disciplinska komisija RZS igrišče za nekaj časa zaprla, s čimer bi bilo vprašanje nadaljnjega obstoja kluba (te trditve sem zasledil v pismu RK Kovi-nar, Večeru in mariborski športni javno-sti)? Ali bi bil lahko osnovni razlog za takšno poročanje dejstvo, da je RK Ko-vinar klub, ki zbira v svojih vrstah pre-težno delavsko mladino in se mora zara-di tega boriti z večjimi objektivnimi in subjektivnimi težavami (podobne očitke smo slišali že pred leti, ko sta »polemizi-rala« NK Branik in ZŠD Maribor)? Ver-jamem, da ne, kljub temu pa je verjetno res, da ima športno društvo Branik, ki razvija svojo aktivnost predvsem na ož-jem področju mesta, več pristašev in možnosti pri raznih komunikacijskih sred-stvih in verjetno tudi v posameznih šport- nih forumih. Enostransko poročanje je nedvomno dokaz te prioritete nekega klu- ba. Toda športno udejstvovanje in zdru-ževanje v kljubih pri nas nimata in ne smeta imeti stanovskega prizvoka, ampak morata postati pravica in dejanska mož-nost vsakega delavnega človeka, delovni ljudje pa smo v naši socialistični družbi vsi in ne samo 1'izični delavci, kot si predstavljajo avtorji (ne)športnih pam-fletov. Pri nas se s športom največ ukvar-ja mladina. Mladina torej tudi v največji meri spremlja športne dogodke, bere poročila o tekmah, športne časopise ipd. Tisti, ki povzročajo nezdrave športne odnose in tisti, ki so zanje odgovorni, bi se morali zavedati odgovornosti, ki jo imamo prav vsi do pravilne vzgoje mladi-ne — tudi na športnem področju. Posta-ti borec na. športnem polju, razvijati smi-sel za zdravo rekreacijo, ne pa postati bo-jevnik najslabših klubaških sporov, ki se prenašajo iz ene generacije športnikov Kl GA JE in športnega občinstva na di*ugo, bi mo-ralo biti pravilo pri vzgoji športnikov in špoTtne javnosti. Teh stvari bi se morali zavedati tako funkcionarji klubov s slabi-mi športnimi odnosi, kot tisti, ki takšne odnose razpihujejo. Namesto da se spopadata na tako spolzkem področju, bi lahko tudi oba mariborška kluba bolj poskrbela za po-živitev svojih vrst z mladimi športniki, ki jih bo vodila želja za športno aktiv-nostjo in uspehi, saj je znano, da imata oba kluba dokajšne težave s sestavo mo-štev. šport ne sme biti sam sebi namen (ozki klubaški interesi ga namreč pojmu-jejo in interpretirajo le kot takšnega), in če bi tudi v Mariboru z boljšo propagan-do in načrtnim delom z mladino poskrbe-li za v^čje zanimanje, nam mogoče ne bo treba več ugotavljati, da ta ali ona športna panoga zaostaja ali počasi propada. V pri-zadevanjih za množičnost športa in razvoj kvaliietnega športa so klubaški interesi samo neprestana nevarnost, da se bodo pravilna prizadevanja izrodila, skratka bo-lezen, ki bi jo morali izkoreniniti! Ivo Vajgl Mariborski športniki v Prlštini V okviru prijateljskih vezi med študent-skima centroma Maribora in PrLštine so mariborski študentje konec preteklega me-seca gostovali v Prištind in se ob tsj pri-ložnosti pomerili s svojimi sovrstniki v ncgometu, košarki, streljanju in šahu. V nogometu je domača ekipa premagala Mariborčane s 4:1. Ta poraz lahko pripi-sujemo izredno indolentni igri napada in nesigurni obrambi, ki je dopuščala solo prodore domačinov. Edini zadetek so Ma-riborčani dosegli iz enajstmetrcvke; stre-lec je bil Klenovšek. Največji uspeh so Mariborčant do.s. g i v košarki, kjer so dosegli tri lepa zmage nad rutiniranimi ekipami domačmov. V prvi tekmi so premagali ekipo KK Prišt -no s 68:40, v drugi ekipo študentov z 61:48 in v tretji ekipo gimnazije 64:33 Igralci Maribora so igrali dinamično in so veči-no zaderkov dosegli preko svojih kril, ka-terih hitre prodore domače obrambe ni-kakor niso mogle zadržati. Mariborčani so se predstavili kot hotnogena ekira n so s svojo požrtvovalno igro v obrambi in napadu poželi mnogo simpatij domačih gledalcev. V napadu se je še posebno od-Mkoval Kotarac, kskor tudi brata Orozsl in Berčič. S patčlanskimi ekipami so se Maribor-Čani in Prištinci pomerili v streljanju z zračno puško. Manborčani pri izbiri ekipa niso imeli srečne roke in zato tudi ni nič čudnega, da je bila razlika v re-zultatu med najboljšim in najslabšim strelcem celo za 53 krogov. K temu so precej »pripamcgle« izrsdiia slabe zračne puške. V tej ddsciplini so slavili zmago domačini, in sioer z rezu'tatom 601:541, pri čemer so upoštevani rszultati prvih štir,'h tekmovalcev vsake ekipe. Za mar:-borsko ekipo sta dosegla največ krogo-v Marija Verdonik (149) in bivši mladinski hrvatski repubJiški prvak Mladen Vuk (146). • Za poraz v streljanju so se Maribcrča-ni oddolžili z zmago v šahu, saj so pre-magali ekipo Prištine s 4:2. Najzanimivej-ša ;"e b;ia igra na prvi deski med Fran-cijem Pibarlom in Prinštincem Kos^idem, ki se je po triinpolurni borbi končala 2 zmago Piberla- če bi bili Mariborčani v zaključnih potezah malo bolj previdni, bl lahko bil rezultat še ugodnejši. Ce upoštevamo namen športn:h sr.čanj marihorskih in prištinskih študentov, smo si lahko edini, da so le-ta uspela, saj so bile vse borbe izredno fair in si jih je ogledalo več sto dijakov in študentov. ki so bili s prikazanimi igrami zelo ziado-voljni. —MV ZA VVEEKEND V PLANINE Daniti se je začelo, zvezde so ugašale, kot bi upihaval svečke. Na Titovi cesti se posloviva od mežikajočega semaforja in krepko pritisneva na pedala. Zaspan sem, a 2arkov nahrbtnik vidim kljub te-mu, saj je tako velik, da bi ga moral še v spanju videti. V daljavi je že čutiti temne obrise gorskih velikanov, ki čaka-jo vzhajajoče sonce, da jih bo izluščilc iz jutranjega mraka in jih pokazalo v pravi veličini in lepoti. V domu v Kanmiški Bistricl zaupava upravnici nepotrebne stvari iz najinih na-hrbtnikov. Po okrepčilu se posloviva od prijaznih lovcev in njihovih praznih »frake-ljcev«. Listje šiišti pod nogami, potočki od talečega snega žubore v dolino. Tišino prekine od časa do časa le klin, ki udar-ja ob derezo. Ob pol dveh je zapelo kladivo, klin se je zarinil v krušljivo skalo. Vrv je stekla, TRIBUNA STRAN 10 varovala sva se preko snežišča. Stena je bila blizu, a kakšno uro truda bo še po-trebno. Z nahrbtnikom sem imel kakš-nih sto kilogramov, južni sneg mi je segal vedno do pasu, misli so mi ne-hote poletele k zakonom breztežnosti. Sediva na spalnih vrečah, mežikava v sonce in prazniva konzerve. Po obilnem kosilu se prileže topel čaj. Zarko privleče iz nahrbtnika lep, moder plinski gorilnik, za nekaj odtenkov bolj moder, kot je ne-bo nad nama. Nato mu izstopijo oči, na ustnicah se mu pojavi beseda šibice in še nekaj drugih, katere pa ne bom zapisal. »Poslušaj, kako pa so stari Slovani za-netili ogenj?« »Dve taki trdi buči kot sta najini so drgnili drugo ob drugo in iskre so se kre-sale.« »Naveži se, v steno bova vstopila brez čajčka!« Postajalo je vedno bolj megleno, nazad-nje že temno. Nad Planjavo in Koroši-co so se zbrali temni oblaki, grom je od-meval med skalovjem. Nevihta s snegom, točo in dežjem je razmočila skalo. Voda je curljala vsepovsod, v rokave, iz roka-vov, za hlače in še marsikam. Pričela sva sestopati. Ni šlo po stari poti, morala sva nekoliko v leyo na novo snežišče. Izmuče-na sva čez nekoliko časa zadela na staro sled. Zdelo se ini je. da nisem na svetu še nikogar tako ljubil kot te stopinje, to gaz visoko pod stenami Zeleniških špic. Premagana sva se ponoči vrnila v ko čo. Eden neuspeh rodi drugega, ne sme-mo pa pozabiti, da velja to tudi za uspeh. Zato planine vedno le nasvidenje, ni-koli pa adijo. Jože č. Morda še ne veste, da... ... je bil pred dnevi na Floridi končan dvoboj med reprezen-tanco ZDA in moštvom »ostale-ga sveta« v skokih z vodnimi smučmi. Premočno je zmagal svetovni prvak in najboljši tek-movalec zadnjih let v tej svojc-vrstni športni dispiplini Ame-rikanec Jimmy Jickson, ki je skočil 45,70 m. Najboljši Evro-pejec je bil Svicar Pierre Cler-ce, ki je s skokom 43,50 m posta-vil nov, evropski rekord. Zanimivo tekmovanje si je ogledalo nic manj kot 10.000 lju-di, med katerimi so mnogi prvič videli to novo športno panogo. ... je Barry Kevin. študent uni-verze v Indiani v ZDA, pred mesecem postavil s časom 2,06.8 nov svetovni rekord na progi 200 m metuljček. S tem je mladi Avstralec, ki študira v ZDA, opozoril nase plavalne strokov-njake, ki so ga že uvrstili med favorite v Tokiu. Toda Barry ni le dober plavalec. Med kolegi je eden najboljših študentov ekonomije. T. Z. Poznam Ijudi, ki novatorsko navdih-njeni vedno ' nekaj prakticirajo. Med^ja T.e štejem dobrotnih peda-gogqv, ki so izklesali našo srečno gene-racijo. Tako je neki Ijubitelj naturalikma ponarejal bloke v študentski menzi. Ko so mu poskušali dokazati krivdo, je upravniku zagrozil z ječo in rotacijo nav-zdol, ker je žalil njegov slikarski talent. Med praktikanti ]e najbolj vidna oseb-nost naš kolega Diki. široka — slovan-ska duša — to se takoj čuti: »Doživeti moram nekaj svetlih kapelj življenja«, je vedno govoril. Dolge ure je parkiral pred »Slonom«, naslonjen na najbolj elegantne modele tujih nživalcev naše ponižnosti. Imel je oči, za briljantinirane Italijančke z alfa-romei in njihove nabrekle listnice, oči za načičkane tepotičke, ki so si po pomlad-nih naključjih popravljale svoje nogavič-ke ob stoječih jaguarčkih. Nato je nekaj v njem škrtnilo, zaklokotalo in zabobne-lo. Začelu se je: počutil se je kot zadu-šeno makovo zrno. »Praksa«, mu je šinila ideja. Pri stri-cu — psihiatru si je preskrbel potrdilo o delni prištevnosti k normalni člaveški rasi. Dušeslovec je strmel — prvič^D nje-govi praksi je prišel državljan z zmede-nim kolesjem savi k njemu. Zato je Di-ki potrdilo le težko dobil. Naslednja etapa je bil vojni odsek: »Molim?« in jekleno siv pogled odloč-neža. Diki se je bedasto zarežal, izvedel ne~ kaj tmistovskih- korakov, naredil zavoj »locoviotion«, ter pristal v dvojni pirue-ti pri košu za smeti. Nato je s kraljev-sko kretnjo izročil potrdilo. Načelnik si je snel očala ter izbuljenih oči zarjovel: »Mirno!« »Dali znaš, s kim imaš posla?« »Vem, vi ste Henrilc VIII, sloviti žen-skar iz Odisejade!« Načelnik je planil pokonci, se oprijel mize in zatulii: »Izpred oči, vojne komisije in %ljud-stva!i< Kompleten idiot! — Voljno!!! Tako je Diki dobil vizo. PRAKSA Dve leti nismo slišali zanj. Govorilo se je, da dela v neki nemški tovarni. Da ga* je tovarnar skoraj posinovil, da je kan-didiral za župana in hujše, neponovlji-ve resnice. Mati mu je pošiljala dvajset-kilogramske pakete. Slovenska prašičere-ja je utrpela v tem usodnem obdobju velikanske izgube. Oče ga je svaril pred lahkimi ženskami, politiko in ropar-ji. Na nekem mednarodnem sejmu so Di-kija prikazovali kot človeka, ki dela 166 ur na dan. Tega doma niso nikoli izvi-deli. Pri povratku ga je sprejela vaška god-ba. Polovica prebivalstva je jokala: iz preračunljivosti in nepreračunljivosti, iz zavisti ali zlobe, iz ponosa in ob&alova-nja nad ubogim slovenskim fantom, ki si je primučil blagostanje. Nato je pri-šel finale: materi je podaril stroj za mlet-je mesa, sestri novo pudrnico z Rom{/ Schneider, očetu tri kilograme pornograf-skih revij. Bratcu »pištolco« na vodo. Nato je izginil neznano kam. Devize je posadil v plodno zemljo in iz črne pr-sii so zrastli dinarčki, ki so bogato obro-dili, V Rožni dolini je kupil polovico hi-šice, narejene v gotskem stilu. Okrog hi-še pinije. Med pinijami klopca. Ob klop-ci vodomet, ob vodometu golobi in osta-la perjad. Vse kot v filmu... človek bi se kar zasanjal...! Gospodinji je podaril velik, zlat pr-stan, da je zamižala na obe očesi. Ko ji je'podaril še ročaj sesalca za prah, je po-polnoma oglušela. Zelo značilno ... Opremil je dve sobici z desetimi po-steljami in svetniškimi slikami ter si ku-pil star naslanjač. »Oddajam sončne so-be z azurno pobarvanimi stenami po smešnih cenah.« Mlade zakonce je odkla-njal. Imel je idejo o Ijubezni do bližnje-ga, ker je nekoč bral Dostojevskega. Za najemnino se je običajno s podnajemniki prijazno pogovoril: nikoli mu ne bodo plačevali v gotovini, pač pa mu bodo po-vrnili s kavico, kosilcem, likerčkom ali s čim podobnim — »če se slučajno sreča-jo...« Prvi mesec je Diki spil 366 kav, 437 li-kerjev, pojedel 200 kosil in spil 12 litrov vina. »Tigrovo mleko«. Kupil si je tri pa-re čevljev in kulija. Svoje ovčke je pre-senečal na najbolj presenetljivih krajih — celo v Operi. Ovčke v stiski so kmalu odkrile, da ima stanovanje še stranski vhod. Diki pa si je najel mulca in ga po-stavil ob omenjena vrata. Tako se je po poteh opreznih pojavljal pri teh ali onih vratih. 2rtve je ogovarjal: »Lep dan, kajne!« To je pomenilo, da bi rad šel na kosilo. če je dejal: »Dež bo!« so vsi vedeli, da je Sejen kot zemlja. Kadar pa je govoril o modi, so mu posojali de-nar. Nekateri so se osveščali, drugi one-sveščali. Prvi so pobasali kovčke, drugi so ostali pod azurnim stropom še mesec ali dva. Kandidatov ni nikoli zmanjkalo. Diki bi dočakal čatitljivo in čedno sta-rost stare bajte, če ga ne bi giljotiniral. neki krojaški mojster, ki je imel idejo, bleščečo kot iglo. Vrgla sta na cesto preostale podnajem-nike, »da bosta zazidala nadstropje više,« sta dejala. Po nekaj dnevih so drdrali ši-valn istroji pod azurnim stropom Diki-jevega dela hiše. Miniaturni potres... Drdrali, drdrali, drdrali so, noč in dan. Di-ki se je vračal pozno, vse bolj pozno. Na-to je raje spal pri kolegih. Ker mu je krojač zapretil s policijo, če ga vrže ven, je podal ostavko. Za denar od prodane-ga dela bajte je spoznal svojo lepo do-movino in sedaj prosjači za štipendijo.. Komisija pa se smeklja ... V predmestju je hišica. Med pinijami! V gotskem slogu. Pinije, klopca — vse kot v filmu. Le ob vhodu hiše visi skro-men napis: »Azurno krojaštvo« —Svetlina Bodež — (krojaški mojster) Ivan Cimerman NEkDAJ IIM SEDAJ PREŽIHOV VORANC: PRVI MAJ ... Nenadoma pa sem zagledal skozi brezovo grmovje celo gručo ljudi, ki se je bližala vrhu. Šli so počasi, moški in ženske pomešani, in celo nekaj otrok |je bilo zraven. Vse je bilo praznično oblečeno in vse vcselo raz-položeno. To je bilo videti že od daleč. Poznalo se je tudi, da je družba zatopljena v živahen pogovor, ker so nekateri mahali z rokami. Nekateri pa so mrmrali neko pesem. PRAZNOVANJE V ZNAMENJU IZLETOV IN TURISTICNEGA ŽIVŽAVA: Na predvečer prvega maja so po hribih zagoreli kre-sovi. V vseh krajih so proslavili praznik dela s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami ter množičnimi zborovanji. Med prazniki pa so ljudje množično odhajali v izletniške kraje, kjer so preživeli praznične dni. VELIKE MALEIMKOSTI IN VINO VERITAS V vinu ni več resnice, zaradi tega, ker ni več niti pravega vina. Večina umetnikov išče zdaj resnico v — konjaku. CLOVEŠKO Ničlo priznajo druge številke samo, kadar stoji za njimi. STARA ZGODBA To, da imamo pri nas zelo malo satire, ne pomeni, da je pri nas vse v redu. Prav nasprotno... RAZLIKA Američani so posneli odličen film Imi-tacija življenja. Pri nas pa snemamo na-vadno odlične imitacije filmov. ZVEZDE Med filmskimi zvezdami in onimi pra-vimi je vendarle neka podobnost. Navad-no jih vidimo ponoči. S celo glavo ne moremo _ prebiti niti dela zidu, medtem ko z delom zida lahko razbijemo precej celih glav. Nikdar ne gre iz mode samo Evin kostim. Nekdo gleda vse skozi dinar, nekdo pa skozi bankovec za milijon funtov. Ne vemo, če je kdo umrl zaradi cigaret, vemo pa, da mnogi žive od njih. Vetrokaz je navadno na visokem polo-žaju, ker se obrača tako kakor piha veter. Bil je tako domišljav, da se je z veli-kimi črkami in s presledkom podpisoval celo za radijske tekste. Paja Kanižaj MISLI O ŠPORTU Zdrav duh je v zdravem telesu. Videti je, da so mnogi naši športniki bolni. Misel »Ni važno zmagati« so mnogi naši športni klubi spremenili v »Ni važno s ka-terimi sredstvi zmagati«. Nekateri naši boksarji so imeli v ringu premalo nastopov, zato so borbe prenesli na ulico. Alkohol je največji sovrašnik športni-kov. Mnogi naši športniki se kljub temu večkrat srečajo z njim, da dokažejo, da se nikogar ne boje. Rugby pastaja čedalje bolj popularen šport. Vsepovsod ga že opazimo, tudi v avtobusih. Imamo športnike, ki žive za slavo, am-pak večina .jih živi za premije. Nogomet je napornejši od boksa. Pri njem se igralci pravtako tepejo, vsaka run-da pa traja kar 45 minut. Ivica Djukič _ GLUHI DOPISNIK jj Delo je objavilo p^ročUo o prvomaj- 1 ski paifedi iz Beograda- Dopisnik je I pravilno ugotovil, da so malčki s har- 1 monikami iz šentvida nad Ljubljano 1 korakali v sprevodu in zaigrali pred ( tribuno. Le v naslovu zaigrane pesmi §f se je zmotil. Res je, da je lepo biti v 1 naši domovini mlad, toda zaigrali so jj Pesem o Titu. | STROGO ZAUPNO = V prvomajski paradi so se pred očmi E tujih vojaških stašejev in mnogih dru- g gih zvrstila tudi nova orožja, s kateri- | mi je oborožena naša armada. Televi- ( zijski poročevalci in novinarji so se I skrbno izogibali povedati izvor te!i 1 orožij, čeprav je bilo očitno, da so ti- 1 sti, ki bi jih ta informacija peklila in g s katero bi se morda lahko okoristili, 1 orožja dobro poznali že od drugod. | ZGODOVINA ŠPORTA 1 Z nogometom so se ljudje v našem = mestu ukvarjali zaradi krepitve telesa, 1 iz športnega entuziazma. Osrednji klub 1 je drsel iz leta v leto niže. Potlej smo | se domenili, da naredimo iz njega oo- B sel. Nogometnim vernikom naj za de. E narce posredujemo ob nedeljskih po- jj poldnevih poldrugo uro »športnega« j§ izživljanja. Zdaj pa gre še ta poslovna 1 dejavnost rakom, žvižgat. V poslovnem m življenju si lahko včakih privoščimo, B da likvidiramo slabe gospodarje in 1 slabe delavce. | KONČNO B Caravella je pristala. Osrednji prob- §§ Iem našega turizma je rešen in reše- 1 valcem potopljenih mtmopolističnih g upov smo dodobra stopili na prste. Pri j vsem tem pa obširnim setavkom v i Delu ni bilo treba reči ostro, da je jj črno črno in belo belo. | PRVI PRISPEVEK 1 Pred dnevi smo pisali o prizadeva- 1 njih, da bi študentje dobivali revije 1 za družbena vprašannja in knjiže* ia §j revije po znižanih cenah. S preneha- 1 njem izhajanja Prespektiv se je tovrst- 1 ni izbor zmanjšal in je tako doseženo 1 znižanje. Sicer res števila revij, toda 1 — namen posvečuje sredstva. NOVE PAROLE Podstavimo nogo cenam! Ne psujte boga v navzočnostl šefa! Mislil bo, da psujete njega! Ne dregaj v leva, če je na po-ložaju! Dol z malimfbogovi! živeii veliki! Ne zdravimo birbkracije z so-cialnim! Ns trkajte se po članskih izkaz-nicoh! TRIBUNA STRAN 11 OBISK V BAŠKI GRAPI Od 25. do 27. maja je klub primorskih študentov Organiziral pobod po partizanskih po-teh Baške grape. Pohoda se j« udeležilo 22 študentov, nekaj srednješolcev postojnske gim-nazije in učiteljišča v Tolminu, nekaj mladih Ijudi iz podjetij v Tolminu, Novi Gorici in Podbrdu, skupaj 39. Ta skupina je v teh dneh prehodila naporno pot od Podbrda preko Orehka, Bukovega, Ponikev, Klavž in Poljubina do Tolmina. Vodil nas je nekdan.p parti-Zan Slavko Bizjak. Ce naj bo namen partizanskega poh«da obnoviti spomine na slavne dni revolucije in počastiti spomenike padlih borcev, potem verjetno ne bo pretirana ugotovitev. da zlasti prvo velja v največji meri za tistih nekaj ljudi, ki so (zadolženi), da študente spremljajo jpo teh poleii, jih v vaseh pričakajo in v imenu krajevne organizacije Zveze borcev povedo kaj več o borbah v svojem krajn. Kako pa ostali? Sem sodi drugi del namena pohoda — sppznati se s kraji, z ljudmi in njihovim življe. njcm. Ce ,}ih povprašaš, kako živijo,s se najprej nasmehnejo: »Ja, veliko bolje kot stno pred vojno, zdaj je svoboda.« Pozneje pa se jkn jezik razveže, postanejo bolj domaei in zaupajo svoje težave kot sosed sosedu, prijatelj prijatelju. Kraji, kjer smo hodili, so revni, kmetije so raztresene po hribih, zctnlja. kt jo obdeluj«jo, je na tako strmih pobočjih, da je v večini primerov sploh ne morejo obdelovati z živino, amipak le z motiko. Hribovca srečaš s košem na hrbtu, v katerem prenaša gnoj na njivo, pridelke z Hijc, s košem gre tudi v dolino nakupovat. Clovek ima obtutek, da se tu Ijudje s košeni na hrbtu rodijo in umirajo. Opaziti je bilo zapuščene kmetije. pr>&dvsem starejše Ijudi in otroke. Mladine je bilo bolj malo, ta beži v tovarne in šole v Novo Gorico in Tolmin. Starejši ostajajo, mladi pa si iščejo boljše življenje . .. Dajmo §e besedo mladim: »DeLam v tovarni Bača 7 Podbrdu, y tkalnici. Zaslužim o-d 23.000 do 30.000 dinarjev — delamo po normi. Kultunio-zabavno življcnje pa — štirikrat na teden imamo kin-o, včasih organizira mladiina ples, to je vse. Najbolj aktivno je pri nas planinsko društvo,« nam je dejala Tončka. Tu bi moral biti tretji del nalog« študentskih pohodov: prireddti l.judem v krajih, kjer študentje prespljo, kulurno-zabavne veeere. Ceprav j* klub priniorskih šudentov na v.seh dasedanjih pohodih take večcre imel, je letos v tem pogledu zata.jil. DOI.2NOST študentov j«, da prav tem ljudem. ki so odrezani od sveta, ki v tej ali oni hiše poslušajo radio, tu in tam prebirajo Kmečki glas* in Družino, pripravimo vsaj en večer skromno zabavo in raz-Vedrilo. Potera bi ob slovesu: »Pridite še, še pridite!« ne imeli slabe vesti. Imajo pa vendar pohodi še en namejti: da se spozna.jo med seboj študentje, srednješolni in delavsko-kmečka mladina. In prav v tem pogledn je bil pohod kluba zelo uspešen. F. Tomšič V dneh 9., 10. in 11. maja je bil v Ljub-ljani 4. festival študentov veterine Jugo-slavije. Festivala, ki je potekal v obliki srečanja na strokovnem, kulturnem in športnem področju, se je udelcžilo pre-ko 250 študentov veterine iz vse Jugosla-vije. Aktivisti ZŠ so na več sestankih raz-pravljali o najaktualnejših problemih, športniki so se vse tri dni borili za naslo-ve najboljših, za zaključek pa je kulturna komisija priredila v Študenlskem naselju zaključno akademijo s plesom, na kate-ri so podelili najboljšim nagrade in di-plome. Udeležcnci so si, ogledali tudi Ljub-ljano in se udeležili skupnega izleta na Bled, ki je bil za večino edinstvcno doži-vetje. Ves čas festivala je bila v avli vc-terinarskega oddelka razstava o delu in življenju študentov veterine. Naš posne-tek je z otvoritve festivala, ki je bila v so-boto doaoldne v dvorani kina »Vič«. SPET TATVINE V AKADEMSKEM KOLEGIJU Kaže, da so tatovi v Akademskem kole-giju, ki so sicer vedno »aktivni«, še po-sebej izkoristili prvomajske počitnice za svoje podle namene. Tako so v zadnjih dneh v tem domu zabeležili več tatvin. Tatovi so odnesli nekemu študentu kov-ček s perilom, električni brivski aparat, nekaj obleke in celo osebni pribor za higieno. Ta študent je utrpel blizu 60.0(10.- dinarjev škode! Razen tega so ta-tovi ukradli v kolegiju tudi tranzistor, . vmlen 30.000.- dinarjev, z več koles pa so odnesli razne dele. Toda spisek še ni končan. Tiik pred za-kjlučkoni številke smo prejeli Iz Akadem-skega kolcgija obvestUo, da so neznanci nkradli študentoma novo obleko in naylon plašč. Nobenega od teh zlikovcev seveda niso prijeli. Kolegijaši so zaradi vedno pogo-stejših tatvin upravičeno zaskrbljeni za svojo imovino. Na upravi kolegija razmiš-ljajo, ali ne bi kazalo v vseh sobah namc-stiti nove ključavnice s cilindričnimi ključi. M. S V dneh pred prvomajskimi prazniki je bil na Reki v organizaciji tamkajšnje medicinske fakultete 4. kongres strokov-nih medicinskih in stomatoloških del. Ljubljanski medicinci so na kongresu sodelovali s tremi deli, razen njih pa se je kongresa udeležilo še nekaj članov fakultetnega odbora in mednarodne sek-cije, ki so to 'priložnost izkoristili za raz-govore z zastopniki Zš ostalih medicin-skih fakultet. Udeleženci so bili navduše-ni nad izredno uspelo organizacijo, saj so bili vsi nastanjeni v modernih hotelih, sprejel jih je celo reški guverner, reško gledališče pa je imelo za njih posebno predstavo opere »Nikola Zrmjski«. Stro-kovni del je potekal prva dva dni v raz-ličnih dvoranah, strokovna žirija profe-rorjev in študentov pa je na koncu pri-sodtla vsem Ijubljanskim udeležencem na-grade. študentki 4. letnika Bernardka Avanzo in Elizabeta Baretič sta za delo iz kliničnega laboratorija ' prejeli prvo nagrado, študent 4. letnika Janez Zajc je za delo iz mikrobiologije prejel, prav ta-ko kot študenta 3. letnika Henrik Mulec in Stelio Raccar za delo iz interne medi-cine, drugo nagrado. Vse nagrade so bile denarne, razen tolažilnih, ki so jih prispe-vala nekatera podjetja in ustanove. Ta-ko so tudi tokrat Ijubljanski študenti nadaljevali s tradicijo najkvalitetnejših del. škoda je le, da je bila udeležba v primerjavi z drugimi fakultetami tokrat res slaba. Zadnji dan so udeleženci napravili z ladjo »Ivan Cankar« izlet na Rab, kjer so se nekateri vročekrvneži tudi kopali. Zvečer je bil v hotelu »Imperial« na Ra-bu uspel zabavni zaključni večer, ki je poleg čudovite nočne vožnje ob povrat-ku na Reko zapustil iidelešencern nepo-zaben vtis. Kongresu so poleg najvišjih političnih osebnosti Reke prisostvovali tudi dekani in profesorji vseh medicin-skih fakultet. Prvič sta delo kongtesa spremljali tudi delegaciji medicincev iz Polfske in češkoslovaške, ki sta bili nav-dušeni nad' gostoljubnostjo in prijaznost-jo prirediteljev. Izvedeli smo, da bodo prihodnji kongres, ki bo aprila leta 1965, organizirali medicinci iz Niša. S. RUTAR ZAPRAVUANJE V prvomajskih praznikih sta se dve skupini slovenskih študentov udeležili partizanskega pohoda Bratstvo — enot-nost po poteh I. pomorskega odreda od Splita mimo Makarske, rojstnega kraja JVM Podgore, Hvara, Komiže do Visa. Med 1100 udeleženci iz vseh jugoslovan-skih visokošolskih centrov je bilo tudi 19 študentov prava iz Ljubljane in 20 slii-šateljev mariborskih višjih šol, ki so na svoji koži občutili, kako se dobro zamiš-ljena prireditev zaradi slabe organizacije sprcmeni v golo zapravljanje časa. Lahko rečemo, da je slaba organizacija prireditve, posebno kar zadeva prehrano, prenočevanje in disciplino sodelujočih, precej očrnila vtis, ki so ga študentom student BEOGRAD — V dneh 8. in 9. maja je bil v Beogradu tretji športni festival študentov SR Srbije. V šestib discipli-riah (košarka, odbojka, rokomet, nami-zni tenis, judo, šah) se je v moški in ženski konkurenci pomerilo med seboj preko tisoč udeležencev. Tekmovanje je potekalo tako, da so različna študent-ska središča kot Beograd, Novi Sad Subotica, Kragujevac, Priština, Niš, Zrenjanin in Bor tekmovala med sabo za naslove najboljših. Po pričakovanju so najvee prvih mest dosegli beograj. ski in novosadski študentje. Tekmovali st> na treh različnib športnih stadionih. končajo študij v štirih letih in pol ^ povprečno oceno devet. Vsako leto bi jih podelili okoli 50. V kolikor bo ta predlog definitivno sprejet, bodo pri-rejali vsako leto sestanke nosilcev zla-tih značk, ker menijo, da bi prav zak-Ijučki teh sestankov lahko bili zelo ko-rislni pri nadaljnjem procesu refonne študija. ncisi dani SARAJEVO — Na strojni fakulteti v Sarajevu že dalj časa razpravljajo o ideji, z!a katero menjio, da je zelo do-bra iii da bi jo bilo treba čim prej re-alizirati in prenesti na celotno sara-jevsko univerzto. Od prihodnjega lela dalje nameravajo namesto dosedanjih denarnih nagrad, ki so vse pre^cč pie-hodnega značaja in po poiabi dennja zblede, podeljevati najboljšim študen-totn zlate značke koi nagrado za uspe-he pri študiju in izvenšolskem delu. Značke bodo podelMi študeiitom, ki ZAGREB — Pred dnevi so priredili zajrrebški študenti v študentskem do-rru »Moša Pijade« tradicionalni i»arti-zr-nski večcr, na katerem so poleg mi.o-žice študentov bili tudi nekateri vis-iki funkcionarji (general-major Stanko Na-letilič, sekretar izvršnega odbora sabo-ra SR Hrvatske, podpolkovnika Ivo Uzor in Nikola Aralica in drugi). Štu-denti so imeli priložnost, da iz ust re-volucionarjev slišijo žalostne in vesele trenutke iz NOB. O svojih doživljajih je priptovedovai tudi študent Peter Paš-kvaltn, ki je svoja najmlajša leta pre-živel kot kurir n'a Kornatih. Da je bilo vzdušje res partizansko, je poskrbel tu-di zvočnik, ki je deloval samo od časa do časa, kot včasih v partizanift. Večer so zaključili s pesmijo in plesi kol vseb narodov Jugoslavije šele pozno pono-či, ko je taborni ogenj že povsem uga-snil. pustile naravne Iepote in impresivni par-tizanski kraji ter spomeniki. Organizator-ji so stremeli predvsem za zunanjimi etek-ti, govori, kulturnimi in športnimi prire-ditvami, izdajanjem časopisa, pri tem pa so pozabili. da za lačne, utrujene in ne-prespane ljudi te stvari sploh niso zani-mive. Tako stanje je povzročalo nedisciplino sodelujočih. ki jo je nato organizator po-skušal sanirati kar z uvedbo nekakšne milice, ki je stanje še poslabšala in je več-krat prišlo do raznih izgredov. Menim, da bi bilo pametno v bodoče ta-ke prireditve skrbneje pripraviti, da bo-do lahko dosegle svoj namen, to je spo-znavanje visokošolcev s partizanskimi kra-ji, pa tudi navezovanje stikov med njimi, izmenjavo mnenj, prijateijstvo, kar naj bi bil glavni namcti takih prireditev. M. Jeza SKUPŠČINA ZŠJ STHOJNEMOV ceprav je XII. letna skupščina sprejela poročilo, Je bilp šibko in je govorilo pred-vsem o splošnih načelih deJa ZŠJ, zelo ma-lo pa o konkretnih problemih, ki zadnji čas tarejo organizacijo študentov. Nadzor-ni odbor je pravilno ugotovil, da so se zahtevo, naj glede na stopenjski študij po-sveti kar največjo skrb novim oblikam dela Zš, svobodna katedra ne dela, zamrle so tudi komunikacije s članstvom, kar kaže to, da je v fakultetni svet volilo le 42» o upravičencev, v razpravah o novem fakultetnem statutu pa ni sodeloval širok krog študentov. Za letošnjo XIII. skupščino ZŠJ so bile pnprave skromne in je majhiio število udeležencev spravilo skupščino v resno zadrego o sklepčnosti. Res je, da se je refren »gradnja nove fakultete« ponavljal ves čas in e prevlado-valo mnenje, da je bilo vprašanje prosto-rov v resnici največja ovira za uspešnejšo razbremenitev študentov — ne da bi stro-kovnost padla, kajti le potem bi lahko preostali čas izkoristili za izvenšolsko ak-tivnost inhumanistično izobrazbo. Dosedanji člani FO so sicer bili zelo obremenjeni in ,;im ne očitam nedejavno sti — prav to pa kaže, da težavam niso bili kos in da niso poiskali ustreznih oblik dela. V razpravi predsednika FO in predstav-nikov ostalih fakultet za strojništvo v Ju-goslaviji smo slišali nekaj misli o med, republiškem sodelovanju, ki naj bi šlo v tako širino, da bi skupno izdajali učila itd. Na naši fakulteti se zlasti čuti pomanjka-nje skript, kar je nekako ureeno le za prvo stopnjo; zlasti pa je kritično z vaja-mi in asistentstvom. NadaJjnji številni refreni so v marsičem dopolnili poročilo predsednika FO: odkla-njanje »reforme reforme«, stagnacija de-lovanja Zš, zboljšanje študijskega progra-ma, idejna in kulturna vzgoja študenta in izboljsevanje fizkulturne aktivnosti. Opozorilo, da znanje med študenti ni mnogo obetajoče, je slaba dediščina FO, k!.bo moral predvsem poživeti delo Stroj-niške tribune, ki bi dobro informirala in oblikovala študente. Najbolj spodbudno je bilo na skupščini dejstvo, da je vsaj diskusija kritično in brezobzirno razkrila napake in zahtevala zboljšanje dejavnosti Zš. LUCIJAN VUGA • .TRIBUNA - list slovenskib študentov - Za univerzitetm" odbor ZŠJ izdaja i2x3ajatel.iski svet - Ureja uredniški odbor - Glarai urednik Draffo Mirošič - Odgovorni urednik Ivan Kreft - Uredništvo in uprava Tribune Poljanska 6^11 — Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dinarjev - posamezen izvod 20 dinarjev - Roko-pisov in fotografij ne vračamo. - Tiska podjetje Delo, Ljubljana, Tomšičeva 1, tel. 32-522. Poštnina plačana v gotovini.