List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici (lomu poslan: za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 solil. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva ..Gorica* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo.po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku. Naročnina in dopisi naj se ldagovoljuo pošiljajo upravniku in sovredniku Antonu Lakner-ju, v Studenic, Furlano-vi hiši štev. 8 III. nadstropje. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi »e ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se z a navadno \rstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s. Vabilo. Ker se blizu konec leta in toraj sklepanje letnega računa, rabimo vse gg. naročnike, kateri niso še plačati cele naročnine za tekoče leto, da bi nemudoma dot iene zneske poslali, kar se zgodi naj lozej po poštnih nakaznicah. Ob enem prosimo naše gg. dopisnike, da bi pošiljali vpriho-dnjič dopise le na „Uredništvo Glasa“. Uredništvo. 0 javnih knjigah ali zemljiščnih bukvah. Javne knjige ali ženil j iščne bukve imajo dvojni namen, namreč zagotoviti, vtrditi in razvidno storiti posest in last nepremakljivega premoženja, in pa vtrditi up ali kredit. Prvi namen doseže se s tem da' je vse nepremakljivo premoženje, katero je vpisano v javnih ali zemljiščnih knjigah na ime določene osebe, njena izključljiva last, drugi pa steni, da se dovoli upnikom hipoteka ali stojna zastava, in da dajo ti v-knjižiti svoje iinetke in tirjatve na ležeče blago dolžnika. Ta dvojni namen javnih knjig dokazuje velike koristi, katere prihajajo iz njih posestnikom, ker, kjer je posestvo v javnih knjigah vpisano, in tako utrjeno, ni treba se zanj prepirati in pravdati, in ako pride posestnik v denarstvene zadrege in potrebe, dobi lahko denarjev po ceni v zajem, steni da podeli upniku hipoteko ali stojno zastavo na svoje ležeče blago. Da se pa vsakteri lahko prepriča o posestvu kake osebe, so zemljisčne knjige javne, tako, da jih vsak pregleda, kadar ga je volja. Iz tega sledi nadalje, da morajo biti zemljiščne knjige dobro vredjene, da namenu vstrezajo, in tako sestavljene, da jih vsaki lahko brez posebnega poduka in truda pregleda. Sledi tudi iz vsega tega, da so dobro uredjene zemljiščne bukve jako potrebne in da so, kjer so vpeljane, neprecenljiva dobrota posamesnim posestnik m in celi deželi. Vendar pa niso zemljiščne bukve v vsili kraljevinah in deželah naše carevine vpeljane, in kjer so vpeljane, niso vselej na umni podlagi ustanovljene in dobro u-redjene. Ako imajo te knjige vsem zahtevam vstreči, treba je, da je razvidno celo posestvo posestnika in da so ob enem razvidna bremena, ki ga obtežujejo, čemur vstrezajo tako zvane glavne bukve. Tudi v naši pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski nahajamo neke zemljiščne knjige ; te pa so že od začetka na slabo podlago postavljene in ne vstrezajo nikako svojemu namenu Na Goriškem je cesarica Marija Terezija bila ta, ki se je na potrebo zemljišču ih bukev spomnila. Ona je dala leta 1752 vsa razdelana zemljišča, namreč ta, katera pri nas .grunte" imenujejo, to je njive, vinograde, vrte in travnike izmeriti in v posebne knjige, vpisati, katere se po njej imenujejo . 7 rrezijanski katasteru. Terezijanski kataster je sestavljen po občinah, tako, da ima vsaka občina svoj poseben ataster, in imenuje se zategadel občina, ki ima svoj posebni kataster, kata-struluu fibrina. V vsaki občini so se izmerila in precenila vsa zemljšča. Vsak kos zemljišča dobil .je svojo številko začenši s št. 1. in tako naprej. Merilo se je na njivo (campo), Sefi rt njive (quarti) in pertiko (tavole). Njiva je obsegala površje e d 1015 štirjaških sežnjev. Vsi kosi zemljišč, ki jih je kedo v isti občini posedoval, so bili na njegovo ime v tu knjigo, kataster, vpisani, in sicer po številki, imenu, kakovosti, vrednosti, ob-sežji ali velikosti, in pa po mejnikih na štiri vetrove, to je : na izhod, zahod, poldan in sever. Ker je to izmerjen je zemljišč naj starejše. imenuje se staro n mer ja je, stara pertikarija (vecchia perticazione). Pri tej priliki so bila tudi izmerjena vsa »brniška zemljišča in bila so vpisana v posebno knjigo, v knjig» občinskih zemljišč Izpuščene so bile pa iz tega katastra od začetka vse hiše in vsi brami, in še le pozneje so dobile tudi hiše in lirami posebne številke. Pozneje še le so namreč illudili komisarji, najbrže zarad vstanovanja (vk va vtiranja) vojakov, dali številke tudi hišam in hramom posestnikov, in so potem poslali za vsako katastralno občino posebej sestavljeni imenik hišnih posestni- Žertvenik (aitar). Kjerkoli so ljudje Boga ali bogove častili, tam nahajamo tudi žertvenike, ali kakor sploh pravimo, oltarje. Pri Alleinovi in Kajnovi daritvi se žertvenik še ne omenja, lahko si pa vendar mislimo, da sta svojo daritev vsak na svojem žertveniku opravila. Noe je koj po potopu aitar postavil in Bogu daritev prinesel (1. Mojz. VIII, 20.). Tudi Abram je v Sihemu (1. Mojz. XU, 7.), in v Hebronu (XIII, 8.) aitar sezidal. Takih žert-venikov, ko so bili postavljen? pod milim nebom, sveto pismo več omenja (1. Mojz. XXXV, 1 2. Mojz. XVII, 15. XXIV, itd. Ko je bil pozneje Salomonov tempelj sezidan, in po vernitvi iz babilonske suž-nosti zopet postavljen, bil je žertvenik, kakor vsakdo lahko spozna, ena naj po-trebnišib reči; saj brez altarja, t. j. brez daritve je ni cerkve, je ni vere. V Jeru- zalemskem tempeljim sta bila dva altarja, zunanji ali aitar žgalnih darov, in znotranji ali kadilni aitar. Pri Grehih nahajamo tudi žertvenike v tempeljnih, pa tudi pod milim nebom. V tempeljnih so bili žertveniki nekaj proč od malikove podobe, ker so med darovanjem tisti, ki so se daritve udeležiti želeli, navadno okoli žertvenika šli, ali tudi okoli njega skakali. Zunaj pod milim nebom so si žertvenike zidali pri posebnih priložnostih; tak žertvenik si je n. pr. postavil Agesilav, ko je na vojsko šel, pa Tebanje so mu ga razdjali. Pavsanija govori od štirivoglatib, lesenih, in kamnenih žertve-nikov. Isti Pavsanija (XIII, 5.) omenja žertvenike iz daritvenega pepela napravljene, izvanredne dolgosti in visokosti, in še celò od nekega večnega ognja (V, 15. §.5.) na nekem alta rji v Elidi. Posebnega omenjanja vreden je aitar nepoznanemu bogu v Atenah postavljen, od kterega govori a p. d j. (XVII, 23.) Še tega no moramo zamolčati, da so zviti malikvavski žerei ali duhovniki žertvenike od znotraj votle zidali V te votline so človeka navlašč zato postavljali, da je na žertvenik položene daritve zažigal. Ljudstvo je potem mislilo, da je Bog sam ogenj prižgal, „quod fieri hodi e quoque a quìbusdnm inepostoribns comperi nmsu piše sv. E freni v četrtem stoletji. In tako je treba bržkone razumevati, kar Serrius Granunaticus (ad v. 200. libri 12.i Aeneidos) in pa S dinas (Polyhistor. c. 12.) pišeta: „da se v starih časih ni deval o-genj na žertvenike, temveč, da so bogovi sami žertve zažigali" (glej : Eoli um dioeces. Terg. 1872. str. 84 in 85.) Altarjev pa niso postavljali vsem bogovom; peklenskim bogovom n. pr. so jame kopali, v ktere jo tekla kri njim v čast zaklanih živali. Tudi je omenjenja vredno, da so imeli Greki navado, ki se tudi med kristjani še tu pa tam nahaja, imeti domače altarje, kterim so Quieti pravili ; fitopóg pa se je klical vsak drug aitar. Tildi Uimljani so imeli svoja sacra puhlica ali očitno službo božjo, in sacra kov in hišnih številk, knjižnemu uradu, katere številke so bile s posestnika mi vred v posebno knjigo za vsako občino posebej vpisane. Te hišne številke so zaznamovane z V. M. C. (vecchia militar coscrizione) to je : sforo vojaško popisovanje. Za vse občine, ki so tedaj spadale k pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski, je bil ustanovljen v Gorici en sum poseben urad za hranenje javnih knjig iu za oskrb-Ijevanje njemu pripadajočih opravkov, kteri se je imenoval v. k. anni javnih deželnih knjig (/. v. uffici - delle pubblirhe tavole provinciali, k. k. IjiHtl/fifel-Ami) K tein občinam pa niso pripadale nekatere občine tik sedanje meje italijanski ga kraljestva, v okraju c. k. glavarstva Tominskega, ji. p. h regin j, iu v okraju e. k. sodnije v Cerviujanu, in Tržiču (Monfalccne), katere so spadale k republiki beneški, in pa druge občine v Sežanskem okraju in Devinj, ki so bile sprejete v posebno zemljiščno knjigo. Ker je Terezijanski kataster služil ob enem tudi za tdmerjenje zemljiščnega dav-1 ka, imenuje se katastn-ihi občina tudi dav-korska občina. Kar je naj bolj pomanjkljivega. na Terezijanskem kettts[rn je to, da niso bila zemljišča ob enem sprejeta v posebno mapo (črtež, plan), in zategadel je sedaj velika težava najti številke stare per-tikacije, da večkrat celo nemogoče, ker so se zemljišča sama v dolgem teku časa bi- i stveno spremenila; nastopili so drugi posestniki in postali su tudi dragi mejniki. Nenatanjčnost tega katastra je bila že 17cS5 1. obče rutena, in za to je dobil v tej dobi učeni Goričan Morelli nalog, da • • * bi vse zemljišča vnovič izmeril. (Halje prih.) X>opisi. V Gorici, dne 10. novembra. (Vreme, šolske zadeve, naši poslanci.). Po dolgem deževali ju dobili smo jasne pa jako mrzle dneve, in zima je že pred durmi, čeravno kaže koledar še jesen. Iz kmetov priromali so sopet učenci in dijaki v mesto, in drugi prišli so prvikrat; zato je pa tudi naše lepo P rivaia, ali domače daritve. Pri očitni službi božji so imeli žertvenike, kterim so ara pravili, pri domači pa je bil focus; odtod latinski prigovor : pr o oris ==» za občni blagor, prò foci s = za svoj vlastni blagor ali za sebe, ženo in otroke. Namesti ara so govorili tudi aliare, kar prav za prav više žertvenike pomeni, kakoršni so se postavljali višini bogovom. Sploh so bili žert-veniki pri Rimljanih taki, kakor pri Gre-kili ; zaljšali so je navadno s zelenim listjem (verbena i. e. herba sacra) pa tudi s cvetlicami, in še celo z volnenimi trakovi so je ovijali. Pri vseh pametnih ljudstvih so bili tempelj ni in žertveniki v velikem spoštovanji ; zato je bila navada pri Rimljanih ravno tako, kakor pri starih Izraelcih, da kdor ne najde na svetu druzega pribežališča, zamore in sme ga pri božjem žert-veniku iskati. Žertveniki prvih kristjonskih stoletij se ravno tako ločijo od sedanjih, kakor se ločijo tadašnji kristjani od sedanjih. Naši mesto bolj živahno poslalo. Z učenci so prišli tudi razni mali barantači iz bližnje Italije, da se čez zimo v Gorici preživijo. Med te spadajo v prvo vrsto prodajalci *pe-toralov* (pečeno-kuhanih jabelk in hrušk), kateri od ranega jutra do pozne noči po ulicah v enomer *petorali, bpniperi* vpijejo. Drugi ti ponujajo v razstopljen cuker pomočeno razno sadje, ki se imenuje: „Ca-raiueli* (karameli) in tretji so pa na uličnih voglih nastavljeni iu pečejo in prodajajo kostanj. So ve da vsi ti barantači najdejo največ odjemnikov pri naših učencih, posebno pri mlajših, dokler imajo šč kaj tistih novcev (žalibog da so zginile že davne j petice) ki so jih pri odhodu iz doma od mater prejeli. Šolske zadeve prihajajo, kakor čujemo, leto za letom bolj zmešane in neugodne. Dokler so bile šole še po starem kopitu umije »e, bile so nizke šole v tesni zvezi s srednjimi. Takrat so bile glavne ali nominine Sole v prvi vrsti le pripravljalnice za srednje šole. Kdor je (Ioidi izsred učencev četrtega razreda glavne ali normalne šole pni klas ali še več, ta je bil sprejet brez ovir v gimnazijo ali realko, in je navadno dobro napredoval. Sedaj pa imamo ljudske šolo in v Gorici namest nonnalke vadnico, in nikdo ne ve, kedaj je učenec zrel za prestop na srednjo šolo. Zato nima tudi klasifikacija na ljudski šoli nobene veljavo, m koder hoče biti sprejet v srednjo šolo, Mora šele prestati posebno preskušajo. Letos je neki ta preskuénja posebno dolga in ojstra in, kakor se pozdeva še ni dovršena. Učitelji, pardon, profesorji srednjih šol se pritožujejo, da niso učenci ki se oglašajo za vstop na srednjo šolo iz ljudskih šol in iz Goriške vadnice, nič za to pripravljeni; da ne umejo niti nemškega niti maternega jezika. Učitelji in profesorji Goriške vadnice pa se izgovarjajo, da oni nimajo naloga pripravljati učence za srednje šole, ampak da ti imajo le služiti kot sredstvo za iz-obraževališče ljudskih učiteljev, in da, če hočejo učence za srednjo šolo imeti, naj si jih sami pripravljajo. Kakor se pozdeva je aitar j i so zdaj navadno veliki in visoki, in vendar ni pri altarji bistveno nič druzega, kakor aitarmi miza, na kteri se sveta daritev opravlja. V prvih časih kristjanske vere aitar ni bil nič, kakor miza *) postavljena nad grobom kakega sv. mučenika, na kteri mizi je stal kelih, potem patena ali božja mizica, pa knjige, v kterih so bili listi, evangelija, in potrebne molitve, kar je zdaj vse skupej v mašnih bukvah. Ko sv. Pavel piše: „Imamo oltar, od k/e-rega nimajo oblasti jesti, kteri šolava sluzijo (i-Iebr. XIII, 10.), moramo si misliti le tako daritveno mizo, ki je bila iz lesa, ali tudi iz kake druge drage tvarine, ki mora pa zdaj iz kamna biti. Ako pomislimo, da so se nekdaj, skoraj tisoč let, kristjani ali da bolje rečemo, verniki ločili v prave kristjane, ali krščene, in v katehumene, t. j. take, ki so se še le pripravljali k sv. *) Zato pa so prvi kristjani svoj aitar le mizo (mensa, tq. teden brambovca pri vajah, Čeravno vedo, da mora po postavi prost biti? Lep humanizem to! Ogled. Avstrija. Čudno se je zdelo mnogim, da si je zbornica poslancev izbrala za predsednika voditelja liaprednjuško ustavoverne (t. j. lnladonemško-prusaške) stranke in pa da so mu tudi levičnjaki in ministerski sre-diščniki svoje glase dali. Ako pa stvar od bliže pogledamo, ni tako čudna, kakor sc kaže. Levičnjaki bi bili res rajši enega izmed svojih izvolili (n. pr. Herbsta), ali bali so se, da ne bi jim zmožni Rechbauer preveč nagajal, kajti odnionjen je bil že za načelnika v klubu napredi;,jaškem. Zdaj, kot predsednik, je v tem oziru neškodljiv, kor ne more v klubu zvonca nositi, marveč se mu spodobi nepristranskemu biti, kar je tudi v nastopnem svojem govoru obljubil. Ob enem je pa tudi — se ve da -- napredli jaške rogč pomolil, rekoč, da gledč na verske postave bo treba razmerje med cerkvijo in državo uravnati tako, da se stisne cerkev v svoje meje, tor da bode naj viša državna oblast neodvisna od «zunaj stoječe, brezdomovinske oblasti" (po domače od katoliške cerkve; kajti tako jo psujejo ljudje, ki so ves napredek in vso svobodo v najem vzeli). — Ministerski ti-mmčni predlog zadevajoč posojilo 80 milijonov se v odseku 36terih pridno pretresa. V m kterih principih so se odsekovci že zedinili, tako n. pr. v tem, da je prav, da država pomaga obrtniji. Grof Hnhemvart in Groliolski, ki sta tudi v gospodarstvenem odseku, sta glasovala proti temu načelu. Holm inv. je tudi sprožil misel, da, če licci' minister, da se obrtniji pomaga, naj bi tudi s è statističnimi dati dokazal, na koliko jej je te pomoči treba. Gotovo je, da zbornica vladin predlog^ sprejme, loda jako premi-rejen. Znabiti, da tudi kar se tiče pomoči bOrsi odmeiijene, odsek in zbornica odstopita od nevarnega vladinega načrta. In lahko bi se ta nevarnost, kakor tudi še mar-siktora napaka v -De Pretis-ovem ])redlogu in v dotični motivaciji sprevidela, saj je vrli »Vaterland" prinesel o teh stvareh sestavek jasniši, ko modro nebo, sestavek, ki je tudi ustavovereev pozornost na se potegnil. Ozir omenjenega načrta, g. ministra za finance jo podal poslanec Lienbacher (iz Hohenwartovega desnega središča) nasvet, da naj bi so izbral poseben odbor, ki naj bi preiskoval vzroke grozovite finančne krize avstrijske. Ustavoverci imajo ta nasvet za prvi strel proti „sistemu*. — Adresi ste v obeh zbornicah že sestavljeni; v gosposki jo je sestavil grof Auersperg (Anast. Grtm), v poslanski pa dr. Herbst, voditelj kluba levičnjašjvega in sploh zbornične večine. Oba načrta sta le odmev prestolnega govora ; samo tu pa tam je kaka fraza, ki sega čez-nj. Tako sodi Herbst »kradi" in njega nasledke ojstreje, nego ministri v cesarjevem govoru. Uravnavo verskih reči ima H. še za nujnišo ko vlada, in pristavlja tudi to, da treba konfessionalne postavo do dobrega dognati in popolno svobodo vesti in vore zagotoviti. Svobodo se tedaj v Cis- lajtaniji ne bode manjkalo — vsaj levič-njakom ne; drugi — n. pr. katoličani je bodo tem bolj pogrešali. Dandanašnji je modèrno — opičevanje. Kar kdo »napredli jaškega", kjer koli, izusti, to gre potlej po vseh časnikih in parlamentih. Kar Bis-mark svojim mamelukom predloži, ali kar si srboriti italijanski jezični junači izmislijo, to mora tudi naš svobodnjaški filister ponavljati : in s tem je — Avstrija rešena. Tako je s civilnim zakonom, tako z brzdanjem »brezdomovinske zunanje, ultramonta nske oblasti" (t. je škofov) itd. Kjer je prevideti, da doživimo pri nas vse ono, s čemur se ponašajo katoličanojedci v Prusiji in Italiji, dal je kardinal Rauscher te dni priobčiti — kot velepomenljiv »momento" — pismo, ki ga je v svojem in mnogih družili avstrijskih nadškofov imenu pisal nadškofu kolonijskemu (na Pruskem). V tein pismu obnivnnje, obsojuje in zavrača učeni kardinal vse tiste lepe nove pruske postave, s kterimi se zdaj kal. škofi na Pruskem na že prav smešen način preganjajo. Toda pustimo te reči ; naj zore. — Adresnu debata v naši spodnji zbornici se je začela 18. t. m. Spremeni so težko kaj v načrtu, vendar na sta se naš Herman in Poljak Groliolski oglasila za govor. — Omeniti moramo še, kako nespodobno se levičnjaška večina šopiri; v odsek za ad reso ni vzela ni ednega poslanca iz kluba desnega središča, dasi zahteva to parlamentarna šega. — H koncu naj še povemo, da naši goriški poslanci vsak zase »klubujejo: grof Coronini je bil med prvimi ki se je, vpisal v levičnjaški klub, zato je dospel do časti, da je v peticijskem odseku — podpredsednik; dr. Vaiassi zahaja v Holiemvartov klub in sedi tudi v zbornici na njegovi strani'; svetov. Winkler ni pristopil še nobenemu klubu ; baron Tacco pa'- (čujte!) je šel k naprednjakom in demokratom!! »Divjakov", ki se niso še vklubiii, je še precej. Dr. Vošnjak bi menda rad postal general, pa mu manjka prostakov. Ker se imajo 26. t. m. — ako ne bodo odloženi — pričeti deželni zbori, morali so se po mnogih krajih voliti deželni poslanci namesti umrlih ali takih, ki so se poslanstva odpovedali. Na. Kranjskem sta izvoljena 2 konservativca ; v Istri dva fajmoštra (Ziz in Spinčič) in en doktor; v zgornji Avstriji tudi en konservativec itd. Vnanje države. Na Francoskem -e bliža začetek konca. V odseku 15. ki je preudarjal Changarnier-ov nasvet, da naj se podaljša preds. Mac Maličim oblast na 10 let, imeli so zmerni republikanci večino (8 glasov) in so sklenili, da bodo narodnemu zboru nasvetovali: Oblast naj so predsedniku sicer podaljša (toda le na 5 let), ali ob enem naj se tudi glasuje za ustavne postave (že pripravljene), kterih I. člen bi imelo biti ravno podaljšanje oblasti. V tem zmislu je poročal v javni seji Laboulaye (17. m.). Ali Mac Mahon in ministri so proti teinu. Kakor prej (pa tisti dan) v odsekovi seji ministri, tako je v naslednji javni zborovi seji (tudi tisti dan) Mac Mahon v svojem poročilu predlog večine odsekove zavrnil; on in vlada njegova nočeta, da bi se podaljšanje oblasti in ustavne postave h kratu obravnavale, ampak zahtevata pred vsem podaljšanje oblasti na 7 let. Zbor je sejo zopet pretrgal in premišljuje predsednikov nasvet. Italija. S posebno slavnostjo je pričel kral j 15. t. m. v Rimu parlament. Prestolni govor povdarja med drugim, da je postal Rim glavno mesto zedinjene Italije, pa ne, da bi bila s tem papeževa neodvisnost kaj zgubila (hm!!); vere in vesti svobodo da vlada sicer priznava in spoštuje, pa da bo vkljub temu vedela varovati tudi, kar gre državni oblasti. Telegraf ni nič naznanil, ali se je kdo smejal, kedar je italijanski kralj te farizejske minister-ske fraze bral. Posebno pa je poudarjal prestolni govor debelo in tolsto prijateljstvo med Italijo, Avstrijo in Nemčijo vsled ondanjega kraljevega potovanja. Xemcija. V pruskem deželnem zboru pride neki vendar-le tudi predlog zastran posi 1 nega (obligatornega) civilnega zakona na dnevni red. Ali se je stari pobožni cesar Vil helm en malo pojokcal ali ne, predilo je privolil, da se sme ta stvar zboru predložiti, ne vemo. i Spanj sli o m Sploh je na zadnje le res, da so poslednji čas Karli st i Madridce zmagali. — Ubogi Madridci tič4 povsod v smoli. Karlisti jih imajo za norca, Karta-genci jim še ves čas vkljub ujejo, naj hujše pa se jim godi na (amerikanskem) otoku Kuha, kteri spada k Španiji. Kuhani so se zoper španjsko vlado spuntali in bi bili radi sami svoji. Pa tudi sosedna republikanska država severo-amerikanska čaka že davno priložnosti, da bi se polastila velikega tega otoka. Dne 31. okt: t. 1. je v jel španjski parnik »Tornado" severo -amerikariskò flibustiersko (morsko-razbojniško)- parno ladijo »Virginius", ktera je peljala vstajnikom na Kubi pomočnikov. Bilo je na »Yirginius“-u 135 ljudi; (poveljnik ladije je rekel, da so »popotniki.") Španjski guverner (namestnik) na Kubi je dal 10. nov. 57 teli ljudi ustreliti. Vlada združenih severo - amerikanskih držav tirja zdaj zadostenja. češ da oni umorjenci so bili nje državljani. Špaujska vlada (v Madridu) se izgo^ varja. da ona. je bila poslala namestniku. Jovelar-ju prepoved, da naj vjetnikov ne da umoriti, pa da so prišla pisma prepozno, ko so bili obsojenci že ustreljeni. Ni moč še vedeti, kak izid bodo imele te homatije. — Med vstajniki na Kubi in vladinimi vojaki je bila te dni bitva, ki je trpela 4 ure; padlo je 100 vstajnikov in 54 Španjeev ; izid za vstajnike neugoden. * Domače novice. (Slovenska čitalnica) v Gorici bo imela letni občni zbor dne 1. decembra prihodnjega ob 4. n. popoldne; dnevni red kaže §. 20. društvenih pravil; na dnevni red pride tudi volitev novega odbora. (V društvenim gledišču) goriškem predstavlja neko laško dramatično društvo dramatične igre v laškem jeziku; ker so hišni prostori le malo polili, so dozdeva, da malo do-padajo občinstvu igre ali pa igralci. mmcwm (Bolezen koz oli oscpnie), ki je bila od treh tednov v Gorici popolnoma nehala, prikazala se je sopet v Podturnu (sv. Koku): vendar pa se ni bati. da bi vnovič jela razsajati. (Podoba). Goriški slikar gosp. Pagoni, ki je bil na akademiji \ Benetkah izšolan, naslikal je ravnokar podobo njegove uzvišenosti nadškofa in kneza v Gorici. Kakor sc sliši je to delo vse pohvale vredno in časti slikarja. Podoba je izvrstno izdelana in popolnoma enaka, tako da na prvi pogled bi mislil, »la i-maš pred seboj gosp. nadškofa samega. S tem delom si bo gotovo zadobil slikar naj boljši priporočilo za druga enaka dela. (Duh. spremembo).— C. g. Nace Fabjani duh. pomočnik v Lečniku gre za subsidijarja v Kviško: č. g. Karol Zurman novomašnik za kaplana v Škodovako. Razne vesti. Glas' ,Narod“. V listu 40. je pisal rGlasu (v „ogledir) tako-le: „Tit moramo omeniti, kar „Narodu čenčž. da Hohen-wart namreč namerava politično stranko osnovati, a ne klerikalne. Vé li „Xarod*\ kaj je po-litičen“ ? On misli res, ali se dela, kakor da bi mislil, da ona stranka, katero on ..klerikalno4* imenujo, nima nujuiše skrbi, nego — papežu svetno oblast povrniti!! Se vfc da! prav avstrijskem n parlamentu pristoja kot prva in glavna naloga — omenjena rimska zadeva !**— Iz tega stavka je izdrl ,, Narod u v enem pozne-jih svojih listov samo poslednji (očitno ironijo zapopadajoči) dve vrsti rprav avstrijskemu parlamentu itd.u — Ker ne moremo misliti, da razvrstenje vseh podukov. Z veseljem potrjujemo, kar pisatelj v uvodu piše; „Le TO kršan-skili navkov je, pa vendar nobene resnice naše sv. kat. cerkve ne manjka; vse so kratko, sicer pa jasno in jedernato dokazane**. — Pred vsakim podukom je v kratkih vprašanjih iu odgovorih ves naslednji kr sanski nauk povzet, potem sledi v podobi kateketiških predig razlaganje. št* že kniga po vnenji obliki priporoča, je š»* veča nje notranja vrednost. V tem oziru se po vsej pravici imenuje ; „Jedro“ kat. nauka. Vsaka resnica je dokazana temeljito in jedernato, z ozirom na sedanji čas, nja potrebe in zmotnjave. To dela ves poduk mikaven, živ in prepričalen. Kar je veliko vredno v tej prelepi knigi, to je duh, ki v njej veje. Tu ne govori suhoparen učenik, marveč za sv. reč vnet služabnik Gospodov, kteremu — kedar uči — mirno in propričalno beseda teče, kedar o-pominja, vsa živa in goreča postane, ker prihaja iz vernega, za čast Božjo in zveličanje bližnjega — navdanega srca. Tudi pisava je skoz in skoz slovenska, brez šemastih novotarij in zvitih stavkov. Priporočamo torej knigo pred vsem čč. gg. duhovnikom in kateketom. svesti si, da bode vsakemu kot zanesljiv kažipot se močno priljubila. — Prav dobro bo pa tudi služila vsakej kr-šanski hiši, da se ponavlja kršanski nauk v cerkvi in širi poduk v kršanskih večnih resnicah, česar je sedanji čas toliko potreba. Naroča se pri čast. g. pisatelju, ter velja mehko vezana in franko po pošti na dom poslana 2 gl., kar zares ni veliko, ker obsega kniga nad 35 na ličnem papirju tiskanih pol. Tako-le govori ,,Slov. Gosp.“ s katerim se tu-• di mi z edinimo in posebno čast. duhovščini to imajo pri „Xarodu** samo „Juriji-s-pušo**, t. j. | tepci, opraviti, smo prisiljeni tako navajanje iz | ^nI^° se1^110 P1 ipoiočamo tujih listov smatrati za perfida ost. A tej per-J — Iz Tominskega se nam piše: Naši fidnosti je iskal „Xar*. znabiti hladila za to, j državni poslanci so se vsedli v središče a trdi kar je zapopadeno v prvih vrstah „Glasovega*' j Sc za gotovo, da so (razun g. Valussi-a) takole računili: ako se združimo z opposicijo, ki bo vselej v manjšini, nemorerao nič pridobiti stavka gori navedenega. — Predelska železnica. Kakor smo izvedeli iz Dunaja, podali so tržaški poslanci pre-svitlemu cesarju prošnjo z več tisuči podpisov, da bi se zidala nova železnica od južne neodvisna, in potem so šli tudi kot deputaci ja k ministru kupčijstva. Od ministra p. n. g. Ban-hans-a dobili so malo tolažljiv odgovor, da ne bo vlada predlagala drž. zboru niti Predelske niti Loške Železnice! — Naj reč i trta se nahaja pii sv. Barbari v Kaliforniji, katera meri pri tleli v pro-meru 4 čevlje in 4 pa vre in v enem letu 100 do 120 grozdov da, grozdi pa tehtajo od 2 do 6 funtov. Ta trta je 48 let stara. t — Zopet se je slovensko slovstvo pomnožilo za prav lepo cvetlico: „Jedro katoliškega naukau se imenuje. Spisal je knigo, in v celò novo obliko spravil slavnoznani č. g. Andrej Einspieler, knjezoškofijski. duhovni svetovalec in c. k. profesor verstva na realki v Celovcu. Iz dvojnega ozira je gospod pisatelj katoliškim Slovencem s to knigo silno dobro vstregel. Prvič je kateketu najkrajša pot pokazana, kako zainore v enem ali vsaj v dveh letih ves krščansko katoliški nauk razložiti. V ta namen je pisatelj tvarino razdelil na 70 podukov, in tako kateketom zlajšal najtežavniše delo: umno za narodnost ; najpotrebnejše pa je, i naša dolžnost, da vsaj deželi pridobimo kaj materjalnih koristi, to pa je mogoče le, ako se pridružimo levici : tedaj se presedemo. Ako se to obistini, kaj porečete vi Sočani? — Popravek.— V gosp. Lukežičevo poslano*4 (gl. zadnji list) se je vrinila neljuba pomota. Beri priti (t. j. v občinsko pisarnico) namesti voliti. O ospodarslte stvari. Deset zapovedi za kmetovalce (kakor pišejo „Novice4‘) 1. zapoved: Njiva je, ki te redi. Zato jo pridno obclelavaj. Če je tvoja njiva močvirna, tedaj bolna, ozdravi jo, napravi drenažo, jarke, da se odteka preobilna voda iz nje. Pomisli tudi, da tvoja njiva ni zdrava, dokler je ne or ješ vsaj za 10 ali 12 palcev (1 čevelj) globoko, kajti v plitvo orani njivi boš le malo lepili rastlin priredil. 2. zapoved; Ne miruj poprej, da imaš na njivi vsaj za en čevelj dobi o zrahljane zemlje, da ti potem posejane rastline tvoj trud in gnoj bogato poplačajo, kajti pomisli, da je dokazano, da na 7 palčev globoke preorani njivi jo bilo 15 vaganov, na D palcev orani in na 12 palčev orani 24 vaganov koruze. Vsi trije deli so bili ena in ista njiva 3. zapoved : Poslužuj se vrstilne setve ; obdeluj zemljo z umnimi orodji in stroji. 4. zapoved : Pomisli, da boš le potem dobil lep dohodek od žita, krompirja in od drugih rastlin, če boš imel njivo prosto plevela. 5. zapoved: Ne smeš sejati žito za žitom, posebno ne iste vrste, kakor sploh ne iste rastline, ako hočeš imeti popolno žetev. Pomisli, da vsaka rastlina potrebuje posebne jej hasljive redilne drobce. Če je tedaj rustia na njivi pšenica, ki je iz zemlje pobrala, kar jej je bilo ljubo in potrebno, in ko bi zopet prišla pšenica, zgodilo se jej bo, da jej bo zdaj pomanj-kovalo jej ugodne.hrane. To jr* isto kakor pri Ijudóh. Eden rad jé močnate jedi, drug pa mesnate. Ge je tedaj v skledi nekoliko mesa in nekoliko, na priliko polente ali štrukljev pride eden, ki rad jé mesó, in pusti le malo ali celo nič mesa ; ko pride drugi, nahaja le še polento in če tudi on le meso ljubi, slaba mu bo, kajti močnate jedi ne vgodujejo njegovemu želodcu. 6. zapoved : Ne sej pregosto, kajti gosta setev daje le prazna* klasje. 7. zapoved : Presni (frisili) gnoj rabi le pri okopavnih rastlinah, kakor tudi pri detelji iu enakih za krmo namenjenih rastlinah. Kolikor lepša rašč, toliko več ho krme, nasprotno pa ti slabo kaže položene žito. 8. zapoved: Ne želi imeti obilno njiv; čuj, da tiste, katere imaš, dobro obdeluješ in gnojiš. Boljše je, da imaš le en oral vinograda, ki ga prav dobro oskrbuješ, kakor da bi imel 3 orale, pa vse zanemarje-ue kakor se žalibog ! mnogokrat nahaja. 3. zapoved : Skrbi za to, da imaš o-bilno krmr9 in tvojemu posestvu primerno množino živine,- vendar ne več, kolikor je moreš dobro rediti in oskrbovati. Ravnaj tudi umno in pravilno z gnojem v hlevu in na gnojišči; skrbi za obilno množino gnoja, napravljaj kompast ali pomešani gnoj, ki je posebno pripraven za vinograde. 10. zapoved: Zapisuj vse v posebno knjigo, da boš vedel, koliko si potrošil in koliko imaš konec leta čistega dohodka. Bodi marljiv, skrben, pobožen in pošten gospodar; uči so dobrega, ravnaj vse po umnih pravilih kmetijske znanosli, da ti bo donašala zemlja obilno pridelkov in da živiš srečno na zemlji. »Gosp. \i.“ Borsni kurzi na Dunaji 20. novembra. gl. kr. Enotni drž. dolg. v papirju . . 68.30 „ „ „ „ srebru . . 72.80 Drž. posojilo leta 1860 . . . 102.— Akcije narodne banke .... 959.— Kreditne akcije.................. 222.— London............................113.70 Napoleon d’or.................. 9.09‘/a Cekini.........................—.— Adžjo srebra......................108.90