üevllKa t dkiar
.c*#' '/Z°Z2'

PnSlafciö pl«sde.Bö v tjofovi«i;
^TROFCOVMA.
BOEBÄ
NEODVISEN STROKOVNI L.IST
iwwi<WOTi«wiiDWMtaBBM*BBaMBBwawwHMBn»iiBgaFiaBqB3^^,|*|ll>lw,,||^'i lll■au^—im mifm i   n i—mwiwiii im
is»#» vaafeega iS., 22.1*38. v fRetecu. — Ikcdidštvo In upravnlšivo:Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina masa mesečno Din 4 -
LETO BI.
Ljubljana, petek, 22. februarja 1924.
Štev. 7.
Vrednost denarja raste, a z nie krezpoielncst
Krah kapitalističnega gospodarstva.
Kapitalističen družabni red se maje. Kapitalizem preživlja svojo zadnjo fazo — fazo imperializma. Anarhistični način proizvajanja (ne radi potrebe, ampak radi profita), ki je temelj kapitalističnega gospodarstva, dovaja kapitalistično gospodarstvo v vedno hujše ni vedno ostrejše krize, v katerih se bo ‘kapitalistični sistem končno tudi udušil.
Svetovna vojna je gospodarsko ne-zmisebiost kapitalističnega sistema samo podčrtata. Kapitalisti so računali, da bo po svetovni vojni nastala gospodarska konjunktura, vsaj v državah zmagovalkah. Toda uračunali so se strašno.
Po vojni so se države gospodarsko razdelite v tiste, ki so zmagale, in tiste, ki so bile premagane. Vrednost denarja v državah, ki so bile premagane, je globoko padla. Gospodarstvo v teh državah trpi, ker je zgubi! denar svojo kupno moč, ker se za ta denar ne more uvažali sirovi« in drugih potrebnih pro-d«ktov.
Aii tudi v državah, ki so v vojni zmagale in v katerih je vrednost denarja poskočila, tipi gospodarstvo. V teh državah se borijo z velikansko brezposelnostjo, ker njihovega blaga nihče ne more kupiti, ker je predrago. Tovarne nimajo odjemalcev in zapirajo svoje obrate ali pa delajo samo par dni v tednu, število brezposelnih in delno zaposlenih gre v milijone in vzdrževanje te armade brezposelnih spravlja iz ravnotežja držarvne proračune. Na An-fteškem je ravno vsled le krize padla konservativna vlada.
Mi v naši SHS nismo niti eno niti dru-§o, Srbi so zmagovalci, prečani (Hrvatje in Slovenci) pa premaganci. Zato so nam že zdavnaj zamenjati denar, in sicer tako, da smo za štiri krone dobiti en dinar. Železniške tarife in vse drugo plačujemo v dinarjih, a zaslužke so nam dajali in nam jih še dajejo v kronah, samo da jih preračunavajo v dinarje, že pri tem »preračunanju« delavstvo mnogo zgubi.
Naše gospodarstvo v SHS se »konsolidira«. Vsaj tako trdijo buržuazni listi, ki vidijo samo to, da kapitalisti delajo ogromne dobičke. V resnici pa se je naše gospodarstvo v SHS tako »konsolidiralo«, da stojimo pred največjo krizo v SHS iz katere se bo težko izmotati.
Vsa bremena dosedanjih gospodarskih kriz v SHS so zvalili kapitalisti na plače proletariata, ki si ni mogel pomagab, ker ni imet močnih strokovnih in političnih organizacij. Poglejmo samo številke:
1 Švicarski frank je v januarju 1923. leta veljal 18.80 Đin, v februarju 1924. teta velja 13.15 Din;' vrednost dinarja je v tem času torej narastla za skoraj 30%. Ali pa je tudi draginja padla za 30% ? Ne! Trboveljska družba je cene premogu zvišalo, zvišali so se železniški tarifi, cene življenjskih potrebščin so danes višje kot so bile tani, isto je z manufakturo in drugimi potrebščinami.
špekulanti so sicer vsled naraščanja vrednosti dinarja v inozemstvu ceneje kupovah, a doma še dražje prodajati. Viada, kapitalistična vlada v Beogradu je to trpela in ministri so sami špekulirali in »zaradili«, plačali so pa delavci in kmetje in tisti, ki ne žive od trgovine, ampak od dnevnih ali mesečnih plač.
Tudi naša industrija je imela lepe čase. Ker je delovna sila poceni in vrednost dinarja mata, so s svojimi produkti lahko konkurirali z inozemstvom in delali velikanske profite. Trboveljska je za 1922. teto izplačala delničarjem 900% obresti poleg tega, da je investirala milijone v Rajhenburgu in Hudi jami. Tudi vsa druga podjetja izkazujejo velikanske dobičke. Ves dobiček je plod izkoriščanja, glad in pomanjkanje v proletarskih vrstah se je spreminjal kapitalistom v ziaio.
Toda sedaj smo pri koncu. Delavstvo in nameščenci so tako slabo plačani, l da se vzdržujejo komaj pri življenju, š Od delavskih plač se ne da ničesar I več odščipniti. Pričeto se je z redukci-I jami in tudi te so završene, delavni čas I je že podaljšan in kapitalisti ne morejo j več delavstvu vzeti toliko, da bi na nje-i gov račun vzdrževali svoje sto- in sto-I odstotne profite.
1 Bogastva, ki so si jih nagrabili v teh j letih, so spremenili v zdravo dolarsko j valuto in živeti hočejo od obresti, ki jih I plačujejo banke; brez rizika hočejo i imeti naložen svoj denar.
I
1 Tehnična in organizacijska zaostalost jj naše kapitalistične industrije, katere S niso hoteli pravočasno spopolniti, daje I inozemskim kapitalistom možnost, da j so pričeli z uspešno konkurenco, po-l sebno še sedaj, ko se je vrednost di-1 narja dvignila. In naši kapitalisti, ne-j usmiljeni in krvoločni v boju proti delavstvu, so nesposobni, da bi si upali sprejeti boj s konkurenco. Raje, nego da svoje profite za par procentov znižajo, zapirajo svoje obrate ali jih pa skrčujejo in tako vstvarjajo novo krizo brezposelnost, ki bo v prvi vrsti zadela delavski razred, ki pa ne bo prizanesla tudi kapitalistom in današnjemu kapitalističnemu redu.
Brezposelnost je problem vseh kapitalističnih držav — zmagovalk v svetovni vojni. Brezposelnost je posledica anarhističnega načina produkcije, je posledica kapitalističnega sistema. — Sovjetska Rusija ne trpi vsted brezposelnosti, ker je sovjetska delavsko-kmečka vlada spremenila sistem.
Vprašanje brezposelnosti postaja danes akutno tudi pri nas v SHS. Po poročilih meščanskih listov je v SHS že nad 200.000 brezposelnih in kakor izgleda io število vsak dan narašča. V samem Zagrebu je čez 10.000 delavcev brez dela, na celem Hrvatskem preko 53.000. Vsi ti so brez deta in brez jela, ker tista vlada, ki daje na sto in sto milijonov za topove in generale, nima in noče imeti denarja za brezposelne. V Zagrebu se je vršita enketa, pri ka-
teri so sodelovali zastopniki strokovnih organizacij, delavske zbornice in pokrajinske vlade, ki se je pečala z vprašanjem brezposelnih: kako jim dobiti dela, kako jih podpirati. Tozadevne akcije so se v Zagrebu započele.
Tudi pri nas v Sloveniji narašča število brezposelnih ročnih in duševnih * delavcev, ki nimajo nikjer zaščite in i nikjer pomoči.
Zahtevamo, da delavska zbornica čimpreje zbere potreben materijal o brezposelnih v Sloveniji in da skliče čimpreje anketo, na katero naj povabi vse vpoštev prihajajoče faktorje, da se končno tudi pri nas prične z enotno akcijo proti brezposelnosti, (Aii moramo delavsko zbornico res na vsako stvar s kolom opozoriti? Žalostna »delavska« zbornica.)
Novih 40.000 brezposelnih.
V prejšnji številki smo poročali o zločinski brezvestnosti vlade, ki je odredila, da se vrne 40.000 rudarjev iz West-falskega, brez da bi se pobrigala, kam bo te reveže spravita pod streho in s čim jih bo preživljala.
Teh 40.000 rudarjev bodo kapitalisti pustili izstradati kot strašilo za tiste, ki bi se drzniti, zahtevati boljše delovne pogoje ali celo večje mezde. Teh 40.000 rudarjev bodo kapitalisti vpo-i ubijali kot »Lohndriickerje« in zato je neobhodno potrebno, da naše strokovne organizacije povratku teh 40.000 revežev posvetijo vso svojo pazljivost.
Vračajoči se rudarji so naši sodrugi in sotrpini, ki ne vedo v kake svrhe so jih kapitalisti pozvali v »domovino«. Zato jih moramo sprejeti kot žrtve kapitalistične brezvestnosti in jih v vseh slučajih gmotno in materijalno podpirati. Podučiti in pojasniti jim moramo, kako so jih kapitalisti prevarili in kako jih hočejo izkoristiti za »Lohndriickerje«. V njihovi bedi pa jim bo treba tudi ma-
terijelno pomagati. Povsod bo treba nabirati prostovoljne prispevke za fond 40.000 brezposelnih, da jim vsaj nekoliko olajšamo njihovo bedo. Toda delavstvo je danes do skrajnosti izčrpano in nemogoče je, da bi se 40.000 ljudi vzdrževalo iz prostovoljnih prispevkov. Zato je. prokleta dolžnost vlade, tiste vlade, ki jih je poklicala v »domovino«, da poskrbi za Je reveže stanovanja in sredstva za preživljanje. Vlada mora nakazati takoj potrebne kredite za človeško preskrbo teh ljudi, če nima ministrstva za socialno politiko dovolj denaija, naj ga tla vojno minšsirstvo, ker važnejše >e preživljati 40.0Q0 delavcev, kot pa nabaviti nove topove, s katerimi se bo ubijalo zopet delavce in kmete.
Če vlada ne bo pravočasno ukrenila potrebno za zadostno preskrbo vračajočih se rudarjev, bomo poskrbeti, da bo na svoje dolžnosti opozorjena na način, katerega ne pričakuje.
Rudarski shodi 17. februarja.
V Trbovljah in Zagorju sta se v ne- j del jo 17. februarja f- L vršila radarska shoda, na katerih so bile sprejete sledeče resolucije:
Resolucija.
Na javnem shodu v Trbovljah dne 17. februarja 1924 zbrani radarji kon-statirajo:
1.	Da znašajo današnje temeljne pia- j če rudarjev od 26 do 36 Din dnevno, j kar odgovarja zaslužku od 325 do ; 4.50 Din na uro.
2.	Da se s takimi zaslužki pri vedno j naraščajoči draginji ne da pošieno ži- j veti in da take mezde ne odgovarjajo težkemu, nevarnemu in za celo gospo- ’ darstvo tako važnemu delu.
3.	Da trboveljska družba vkljub jas- | nemu sklepu parlamenta z dne 24. ja- ! nuarja 1924 doslej še ni izplačata štiri- ■ dinarskega povišanja dnevno, kakor j tudi še ni sprejela v siužbo krivično od- ; puščenih rudarjev.
Na shodu zbrani rudarji se z ogor- s čenjem čudijo, da dopušča naša vlada inozemskim kapitalistom, da briskirajo in ignorirajo sklepe parlamenta in zahtevajo:
1.	Da vlada resno opozori T. P. D. na sklep parlamenta z dne 24. januarja j 1924 in da ukrene potrebno, da se bo j štiridinarsko povišanje mezd radar- j jan izplačalo s pričetkom druge obral- \ ne perijode.	‘
2.	Istoiako naj vlada poskrbi, da se bo takoj izvedel sklep parlamenta, da se odpEščene radarje sprejme takoj v delo.
Na shodu zbrani rudarji pričakujejo od vlade čimprejšnje rešitve zgoraj stavljenih zahtev, kakor tudi takojšnjega odgovora na Zvezo Rudarskih Delavcev v Trbovljah.
Resolucija.
Na javnem shodu v Trbovljah dne 17. februarja 1924 zbrani rudarji po poročilu referenta konstatirajo:
1.	da je institucija delavskih zaupnikov 1L radarske skupine v smislu prehodnih določb zakona o zaščiti delavcev ostala brez zakonite podlage, ker take institucije omenjeni veljavni zakon ne predvideva;
2.	da je trditev rudarskega glavarstva v Ljubljani, da drugo rudarsko skupino predvideva radarski zakon, sicer točna, a da je la odstavek rudarskega zakona razveljavljen z zakonom o zaščiti delavcev v poglavju prehodne določbe, k: razveljavlja vse zakone in naredbe, ki so v nasprotju z zakonom o zaščiti delavcev.
Na podlagi teh konstatacij zahtevajo rudarji:
1. da radarsko glavarstvo kot državna nadzorna oblast takoj ukrene potrebito pri T. P. D., da se najpozneje
do 16. marca 1924 izvedejo v rudarskih revirjih volitve delavskih zaupnikov v smislu določb zakona o zaiČiti delavcev;
2. da isto rudarsko glavarstvo končno enkrat prične insistirati na tem, da bo trboveljska premogokopna družba izvajala določbe zakona o zaščiti delavcev, na kar doslej rudarsko glavarstvo na škodo delavstva ni obračalo ni malo pažnje.
V decembru 1923 novo izvoljenim zaupnikom druge rudarske skupine pa nalagajo na shodu zbrani rudarji, da na bodočem občnem zboru druge rudarske skupine zahtevajo in izvedejo likvidacijo te institucije in da uporabijo vse sile, da se čim preje izvedejo volitve delavskih zaupnikov po zakonu o za
3.	Da se kljub temu, da delavske mase žele enotnosti doslej s strani centralnih instanc in dovolj resno poskušalo doseči prepotrebno ujedinjenje strokovnih organizacij in da so vsled zavlačevanja s centralnih instanc še danes strokovne organizacije razcepljene.
Na podlagi gornjih konstatacij zahtevajo rudarji:
1.	Da odbor Z. R. D. v Trbovljah obvesti takoj vse v poštev prihajajoče strokovne inštance, da rudarji želijo in zahtevajo, da se postavi ena sama močna in enotna strokovna organizacija razredno zavednih rudarjev.
2.	Da se pogajanja med posameznimi centralami ne vodijo samo med odbori, ampak da se mora tok pogajanj za
Poročilo
ščih delavcev, kateri bodo imeli večjo i ujedinjenje sporočati tudi delavskim možnost ščititi delavske interese kot j masam na shocun, ca oo mogoče tudi doslej zaupniki druge rudarske sku pine.
širokim množicam delavstva sodelovah in soodločati pri tem najvažnejšem or-
Na shodu zbrani rudarji pričakujejo j ganizacijskem vprašanju delavstva.
čhn prejšnjega odgovora rudarskega glavarstva na Zvezo rudarskih delavcev, Trbovlje.
m.
Resolucija.
3.	Da 1. O. Z. R. D. takoj ukrene potrebno, da se lani prekinjena pogajanja z »Unijo* ponovno nadaljujejo in da Z. R. D. o poteku pogajanj poroča na shodih tudi masam.
j 4. Da bi se slišalo obe ptaii zvona.
Na javnem shodu v Trbovljah dne f želimo, da se za razpravljanje teh vpra-17. februarja 1924 zbrani rudarji kon- j §anj sklicujejo skupni shodi z »Unijo«, -statirajo:	j kjer bodo poročali lahko tudi zastop-
1.	Da je poleg neorganiziranosti in j njiKj „Linijee
indiferentnosti delavstva razcepljenost j glavni vzrok, da se je ofenzivi kapitala ; posrečilo delavstvu odvzeti v dolgih \ bojih pridobljene pravice.	\
2.	Da se bo ofenziva enotnih kapi- \ lalistov toliko časa nadaljevala in da j se bo materijalen in socialen položaj j njih delavstva toliko časa poslabševal, do- j kler se delavstvo ne bo enotni fronti ■
5. Poživljamo člane »Unije«, da v interesu ujedinjenja podpirajo naše gornje zahteve pri svojih organizacijah.
Mase hočejo enotno organizacijo in jo bodo postavile z voditelji ali preko
Živele enotne in močne strokovne
Kier se oeiavsivo ne uu cnami n umi ,	,
kapitalistov postavilo v bran v enotnih ! organizacije.
strokovnih organizacijah.
Živel razredni boj!
Janko Petakovič slovenskim rudarjem.
(Nadaljevanje.)
Rekel sem, da je za boj potrebno po-žrtvovanje vseh rudarjev. Vem, da se rudarji nahajajo v težkem položaju ali iz tega težkega stanja ne bodo nikdar prišli, če se bodo žrtvovali samo za Trboveljsko Premogokopno Družbo, ne pa tudi za sebe, za svojo organizacijo.
Pomislite, koliko žrtvujete za svoje izkoriščevalce! V 8 urah vašega težkega in nevarnega dela producirate povprečno 720 kg premoga, cigar vrednost znaša do 208 dinarjev. Kaj dobite vi od lega? borih 30 dinarjev povprečno, t. j. komaj lli tega, kar ste producirali. 6/r vašega dela vzamejo vaši izkoriščevalci, t. j. Trb. Prem. Družba. Vi vsak dan delate in se mučite za druge in jim kopičite sredstva za razkošno življenje in ne samo to, dajete jim tudi sredstva, s katerimi se TPD lahko bori proti vam. la koliko dajete in koliko delate za organizacijo, za svoje osvobojenje, za boljše delavne pogoje?
Izkoriščevalcem žrtvujete vse, kar oni zahtevajo. Stavite v nevarnost svoje življenje, stradate s svojimi družinami, stanujete v nezdravih stanovanjih, največje žrtve, svoje človeško dostojanstvo žrtvujete za druge, za kapitalistične izkoriščevalce. In vam se dozdeva, da se od vas zahteva prevelika žrtev, če se svetuje, da pričnete zbirati milijonski stavkovni fond, mediem, ko se vam ne zdi preveliko, ko dajete kapitalistom sto in sto milijonov.
Naš učitelj Lasalle je rekel: Bolje je častno umreti, kot nečastno živeti! Brez-dvomno je hotel reči, da je sramota za vsakega proletarca, ki si dovoljuje, da mu kapitalisti gazijo njegove pravice in to trpi brez da bi ščitil svoje pravice. Stotine rudarjev gine vsak dan po rovih in smrdljivih stanovanjih zato, da kapitalistična gospoda iahko razvratno živi. Ali ni bolje boriti se in giniti v boju za svoje interese, za svoje pravice, kot pa giniti ua delu za druge?
Častno in hvalevredno je boriti se in giniti za svoje razredne interese, a sramotno delati in giniti za druge.
Sodrugi, takega požrtvovanja v vašem zadnjem boju ni bilo. Bilo je malo število sudrugov, ki so pokazali svojo
pripravljenost žrtvovati vse, a mnogo jih je bilo, ki so se temu požrtvovanju izognili bi ki so se udali pred grožnjami TPD in njenih slug v vladni službi.
Če bi vseh 9450 rudarjev pokazalo toliko vstrajnosti kot je pokazalo nekaj sto sodrugov, potem bi se boj popolnoma drugače završil. 0 teh radarjih, ki niso vzdržali v stavki, jaz upravičeno mislim, da oni rajše leta in leta gladujejo in se mučijo za druge, kot pa, da bi par mesecev trpeli zase. Nekaj takega se lahko zgodi samo pri razredno nezavednih delavcih. Prestopanje nekaterih sodrugov ali bolje rečeno nesodrugov v nasprot-niški tabor h kapitalističnim radikalom, klerikalcem in fašističnim Orjuncem, tudi dokazuje nizki nivo razredne zavednosti. To ni dragega kot moralni samoumor, ki ga zamorejo napraviti le docela prostituiranimi možgani. Prodajati svoje prepričanje in pljuniti v lice morali, to delajo prostitutke, ki se prodajajo. Ali one prodajajo samo svoje telo, a ti nesodrugi svojo duševnost, svoje prepričanje.
Verjamem, da pride človek v težke neprilike in v skoraj nepremagljive težave, ali človek, ki drži na svojo čast, ne bo nikdar — in če ga stane tudi življenje — privolil v tako sramoto in gnusnost. Take prodane duše moramo prezirati, ker so nedostojni in nevredni naše sredine.
(Dalje prihodnjič.)
Splošna železničarska organizacija Jugoslavije za Slovenijo.
Vabilo na
predpustno veselico
ki se vrši v soboto, dne 1. marca 1924 v > Delavskem domu« na Karla Marxa (prej Turjaškem) trgu št. 2,
Na vsporedu je: godba, ples, šaljiva pošta, srečolov, petje, deklamacija in druga razvedrila.
Začetek ob 19. uri.	Vstop prost.
Čisti dobiček srečelova gre v korist »Delavskega doma«.
K obilni udeležbi vabi Veselični odbor Splošne železničarske organizacije Jugoslavije za Slovenijo.
o plenarni seji C. R. S. O. J. v Beogradu.
2. seja: 27. januarja 1924 popoldne.
S. Peiaković otvori sejo ob 1 nri 50 minut in poroča o prihodu s. Blaža de Gregorija iz Osjeka ter poda besedo s. Bukviču.
S. |krkvič: Naš pokret živi v tako težkem položaju, kakor k> še ni nikoii bilo. Težav je bilo preveč in se ne more vse breme zvaliti na I. O. Pod takimi težkimi prilikami se zlomijo cele organizacije, celi pokreti. Niti sam 1. O. ni zadovoljen z uspehom, ali se tudi ne dajo oporekati gotovi pozitivni rezultati. Ves pokret v celi zemlji, četudi ni ono, kar mi želimo, kljub temu je v napredku. Na prvi zemaljski konferenci niso mogli deiegaije ustanoviti niti točnega števila organizacij, danes pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da imamo Zvezo oblačilnih delavcev s 4000 člani, kovinarji kažejo tudi znaten uspeh. Med to Zvezo in C. R. S. O. J. treba da plenum regulira odnošaje, ki dose-daj niso bili popolnoma jasni. Na usnjarske delavce je potrebno obrniti več pažnje, ker se je centrala selila, funkcionarski kader se je pa izpreminjal. Ta Zveza šteje 56 organizacij in se fi-nansijsko vsak dan bolj sanira. Ta Zveza ima redne stike s to centralno in-štanco. V Zvezi trgovskih sotrudnikov se opaža tudi napredovanje.
Zveze se konsolidirajo, ali kljub temu doživljamo tudi poraze, kakor pri rudarjih. Ni treba, da zaradi poedinih porazov obupamo, ker v boju padajo cele države in ni čudo, ako pred močnejšim sovražnikom pade tudi kakšna naša organizacija. Bilo je sicer porazov, ali tudi zmag, zategadelj je treba izkoristiti izkušnje teh porazov, delegati pa morajo vpešievati objektivne prilike, v katerih živimo. I. O. ni irnel dovolj moči za ves delokrog svojega delovanja na tako razširjenem polju in v tem oziru se mora pečati današnji pienum.
Prosim, da plenum sprejme poročilo s pripombami na znanje.
S. Pređojević: Poročilo je tako, da
se more kritika vräiti samo sumarno,
ker ni poročilo pregledano. Našteva vprašanja, ki so v poročilu omenjena. Akcijo za ujedinjenje strokovnih organizacij je treba bolj zvezati za akcijo enotne frcnie. Politika enotne fronte ni vodena pravilno in zaradi tega ni tudi pokazala zadovoljujočih uspehov. Kadar se govori o ujedinjenju, se navadno zapopade tako, kakor da bi trebalo, da ostane samo na spisih in pogajanjih centralnih instanc. Ni se imelo jasne slike, kai bi morale posamezne zveze delati, da pride do ujedinjenja tudi mimo volje G. R. S. Niso lesni delavci krivi, da so se tako ujedinili, kakor so danes. Da se ni tako postopalo, bi se zveza ne bila razbila. Centralizem ni treba razumeti kot fetiš, mi moramo biti na jasnem, da v Jugoslaviji ne obstoja edinstvo niti med organizacijami, ki pripadajo C. R. S. O. J., kako pa je šele izven tega? Potemtakem postopek lesnih delavcev kaže uspeh. V vseh Zvezah obstoja tendenca, da se na ta način ujedinijo. I. O. nam ni dal nobenih navodil in mi smo izvršili ujedinjenje pač tako, kakor smo bili prisiljeni.
V strokovni politiki moramo imeti jasno smer in to smer je treba pokazati strokovnim funkcionarjem. I. O. ni dela! po gotovem načrtu, ampak kakor se mu je zdelo. V akcijo enotne fronte ni treba klicati sam G. R. S. kot centralno inštanco, nego se je treba obračati tudi indirektno organizacijam, ki so njemu priključene.
Kot člen 1. O. naslavtjam svojo kritiko nase in na druge.
Med 1. O. in ostalimi deli pokreta ni bilo dovolj vezi, tako da smo gotove važne stvari izvedeli direktno, ne pa od centralne inštance.
Vprašanje brezposelnosti za nas ni novo. Mi smo v decembru leta 1922. razviti akcijo zoper brezposelnost v Zagrebu. Ona ni uspela, ker nismo imeti jasnih pogledov. Akcija se je morala sprovesti v celi zemlji. Zaradi tega smo marca meseca m. 1. priporočali, da se
akcija izvede v celi zemlji. Ta ekonomska kriza se jc dala predvideti, o tem. se jc premalo pisalo, razposlane okrožnice pa niso bile dovolj, da se izve, da je v desetem kraju potrebno zborovasijc. Mi še vedno tavamo, ker ne viđano dejstva. Mnogi zopet mislijo, da se danes ne more nič delati. Mediem tudi danes ima mnogo drobnega in konstruktivnega, kar se lahko primenja. Ali mar na Hrvatskem, Slavoniji, Bosih in Hercegovini ni potrebno voditi razrednega boja kljub temu, če so naše silne organizacije prepovedane? Mislim, da je potrebno m da se to da ustvarili s trdno voljo s pomočjo zaupnikov v delavnicah. Ako delavski razred ni sposoben voditi politike brez lastnih domov — tedaj ni potr eben! Pred vojno nismo imeti lastnih domov in je kljub temu bilo uspeha.
Kar se pa tiče omladinskega pokreta, on ne more in ne sme biti po strani, Tati oddaljen od ostalega strokovnega gibanja, dokler je v našem sestavu.
(Dalje prikJ
Kako ubijajo delavce.
Inšpekciji dela v opozorilo.
V tovarni Bonačevi v Kutičevem v Dobu pri Domžalah se je 13. februarja t. 1. smrtno ponesrečil sodrug Anton Kovič. Uradna preiskava se še vrši, dia pa ne bo zopet vzrok smrti »delavčeva neprevidnost«, hočemo opozoriti inšpekcijo dela in zavarovalnico na sledeča dejstva:
Ponesrečeni A. Kovič je bil delavec v Bonačevi tovarni, kjer pašuje po svoje delovodja neki Wolf. Ker se državne nadzorne oblasti ne brigajo dosti za razmere v tovarnah, se tudi delovodja Wolf ni brigal. In ta nemarnost nadzornih oblasti, v prvi vrsti pa delovodja Wolf, imajo na vesti smrt s. Koviča.
Ta Wolf, ki se pusti titulirati za delovodjo, je 13. februarja naročil delavcrr. Aadreju X., ki je šele kratko dobo v tovarni zaposlen, da naj gre odpret kotel, v katerem se kuha papir. Ker se A. X. ni upal in tudi ni znal izvrSiti	_
ga posla, katerega sme izvrševati p& predpisih samo strokovnjak, mu je moral pomagati ponesrečenec. Ko je 3w Kovič odpiral kotel, je para udarila s tako silo iz kotla, da je vrgla A. X., ki je stal ob strani, za vrata, s. Koviča pa je para in papirna masa tako opekla, da je 15. februarja na zadobljenih poškodbah umrl. Pritisk pare je bil takc-močan, da je prebil celo strop in sirek® v tovarni.
Vprašamo inšpekcijo dela, ali ji je ta slučaj znan in ali je pripravljena, <fe po zakonu postavi krivca Wolfa in Bonača pred sodišče?
Če bi Wolf odredil za odpiranje kotla' sirokovno usposobljenega delavca, bi sc nesreča ne zgodila.
Ponesrečeni Kovič je vzdrževal svojega 72 let starega očeta Štefana šn svojo 66 let staro mater, ki sta vsled bolezni in starosti za delo nesposobna. Wotf torej ni dopustil samo, da se j« ponesrečil s. Kovič, ampak je vzei tudi edino oporo njegovim staršem. Dolžnost Bonača in Wolfa je, da zasigureta izdatno podporo staršem s. Koviča, ker dajatve zavarovalnice zoper nezgode ne pridejo v poštev. Ali naj mogoče tožimo pri sodišču?
Da se inspekcija dela ne briga za nadzorstvo v našem podjetju, je dokaz tudi dejstvo, da delamo po 70 in še več ur na teden kljub temu, da se ni rakdar glasovalo o podaljšanju delovnega časa. Plače, katere daje Bonač, so warn otn o nizke. Zakon o zaščiti delavcev se ne izvaja. Izvoljenih zaupnikov nimamo. Dela se z nami, kakor se Wolfu poljubi.
In vse to zato, ker smo brez razredne strokovne organizacije. Zato bomo? poskusili z ustanovitvijo strokovne organizacije, ki nas bo ščitila pred kapitalističnimi krvosesi. — Vsi v razredw* strokovno organizacijo kemičnih delavcev!	Kovičevi prijate^L
Ali si isö elan „Zvesse rndarslcllrt delavcev** T

Vsem zadružnikom.
Nujno je potrebno, da spremenimo naša zadružna pravila, in sicer iz sle^ dečih razlogov:
1,	ker je le s spremembo pravil mogoče doseči oprostitev davkov na dogodke zadruge;
2,	da se zadruga oprosti vseh taks in kolkovin;
3.	da se bodo nadalje lahko pokla-dale čiste bilance;
4.	ker je mogoče doseči navedene ugodnosti glede oprostitve davkov in kolkovin ter taks le, da se pravila na podlagi priložene korekture spremene.
Vse to je v interesu nase konsumne j zadruge in delavstva sploh. Posebne j interese na oprostitvi tako ogromnih ; davkov ima pa brez dvoma naša za- j druga že iz tega ozira, ker ima tako ! ogromne dolgove.
Mi vsi zadružniki naše zadruge mo- | ramo napeti vse sile, da se začnejo od- { plačevati dolgovi. To je pa le tedaj \ mogoče, ako bomo imeli čiste račune, j kar se pa dosedaj ni prakticiralo.
Z ozirom na to predlagam, da se j spremene pravila v smislu čl. 262 fin. i; zak. za leto 1924/25 po §§ 95, 96, 98 i srb. zadr. zakona po predlogu, kakor l je priložen in ki odgovarja zahtevam I omenjenega zakona.	s
V	Ljubljani, dne 8. februarja 1924.	|
«Predlog za spremembo pravil »Kon- j sumnega društva za Slovenijo«.
§ 4., člen 3, odstavek 5, naj se glasi: j »Članu, ki je izstopil ati bil izključen, | se izpiača ddež ati na ddež pripada- S <oče obresti šele na koncu prihodnjega 1 poslovnega leta. tV smrtnem slučaju njegovim dedičem.)«
§ 5. in 6. se črta in se naj glasi:
»§ 5. Vsak član ima pravico se ude- ^ -Ježevoti zbora, posvetovati se v zboru, glasovati in voljen biti bodisi v načel- i . stvo eli v nadzorstvo. Vsak član sme j izvrševati svoje pravice, ki jih ima, pri j občnem zboru sam.	I
§ 6. Vsak zadružnik plača zadrugi jj 10 Din pristopnine in od občnega zbora : določeni delež. Delež se plača takoj ; ali pa v 10 mesečnih obrokih.
Vsak član lahko plača več deležev, j ima pa brez ozira na število deležev samo en glas.
Na zadružne deleže se ne deli divi- jj denđa. Pač pa se isti obrestujejo, če j fo sklene občni zbor. Obrestna mera jj deležev ne' sme presegati obrestne t mere hranilnih vlog.	|
Odpoved deleža velja koncem po- i slovnega leta. Izplačujejo se pa odpo- f vedani deleži leto dni po tem, ko je ob- j veljala odpoved.
Za obveznosti zadruge član ne jamči : ie z vplačanim deležem, nego še v vi- j sini že vplačanega deleža.
Dolžnost vsakega člana zadruge ie, | da pospešuje inieres zadruge.-§ 8. naj se odslej glasi:
»Načelstvo sestoji iz načet ujka in S ., 8 članov, ki jih voh občni zbor na dve ! teti če člen načelstva odstopi pred po- j jekom svoje dobe, se mora izvršiti na- | domeshia volitev. Dokler se to ne izvrši, s ga nadomestile član iz nadzorstva, j Načelstvo rešuje v svoj delokrog spa- j dajoče posle v sejah, katerim predseduje \ načelnik v navzočnosti nadpolovrčne | večine članov načelslva. Sklepa se z '] navadno večino glasov. Pri enakosti ? glasov odločuje glas predsednika.
Načelnika volijo člani načelstva iz- I med sebe z absolutno večino. Načelni- j ka načelstva legitimira zapisnik seje, v ] kateri je bil izvoljen.«
V	§ 9., odstavek 3., vrsta 3.. naj se črta beseda »prihodnjih«.
§ 13., prvi stavek, naj se glasi:
»Člani načelstva ne dobivajo za svoje delovanje nobenih ianhjem,«
§ 14, se naj odslej glasi:
»Člani načelstva rešujejo zadružne posle v sejah, ki se vršijo redno aäi pa uh skhcuje sporazumno z načelnikom ravnatelj z označbo razpravnih predmetov. Seje so sklepčne, ako je navzočih nad polovico članov načelstva.
" Sklepa se z navadno večino glasov. Seje vodi načelnik. Sejam morajo prisostvovati tudi člani direktorija, kate-
rega imenuje načelstvo. O vsaki seji se vodi zapisnik, katerega morajo podpisati vsi navzoči člani načelstva, nadzorstva in direktorija.«
Pri § 15. naslov: »Začasne ovire pri izvrševanju poslov načelstva« naj se črta beseda »načelstva«.
§ 17. se črta v celoti.
§ 19. se črta drugi odstavek.
§ 19. četrti odstavek se črta in se naj glasi:
»Zopetna izvolitev oseb, ki so izstopile, je dopustna.«
§ 25. drugi odstavek se črta.
§ 46., točka 11., se črtajo besede »in razdelitev dobička«.
§ 47. naj se glasi sledeče:
»Rezervni sklad, ki se snuje iz pristopnin in v to določenega čistega dobička, ima služiti za kritje izrednih zgub, katere se ne morejo pokriti iz poslovnega dohodka tekočega leta.
Rezervni sklad se mora vsaj toliko časa snovati, da doseže vsoto vplačanih deležev in z njimi združenega jamstva.
Poleg splošnega rezervnega sklada se snujejo v okviru zakona z dne 25. oktobra 18%, drž. zak. 220, še specijalni rezervni skladi.
Rezervni skladi se v nobenem slučaju ne smejo deliti med člane.«
§§ 5. in 6. se črtata. Mesto dosedanjega § 55. naj se glasi:
»Cisti dobiček se dodaje rezervnim skladom.«
Za železničarje.
Regulacija plač v mariborski delavnici.
Te dni se vrši v Mariboru regulacija plač stalnemu osebju mariborske delavnice in kurilnice v smislu ministrske naredbe, s katero je bil obenem tudi ukinjen člen 7. začasnega pravilnika in da se plače regulirajo po svobodnih tržnih cenah.
To je že en uspeh naših shodov in zahtev.
Kakor se nam poroča, se gospoda pri ravnateljstvu in načelnik delavnice trdo drži šablone naredbe in ne pripuščajo nobenih praktičnih nasvetov. 0, da bi se tako šablonsko držali tudi, ko se gre za njih lastne interese. »Splošna železničarska organizacija« je podala k temu svoje predloge in tabelo. Načelnik mariborske delavnice ima pä svojo tabelo in sicer sledečo, razdeljeno na pet grup. V prvi grupi so ženske z najnižjo plačo 2.50 Din do najvišje 6 Din. Moramo takoj protestirati in konstatirati, da se žensko delo tako sramotno plača, vršiti pa morajo delo, kakor vsak nekvalificiran delavec. Kaj si razna gospoda že enkrat ne more ubiti glavo, da je žensko delo istovredno z moškim? Druga grupa so pomožni delavci (nekvalificirani) in imajo 4 Din do 8 Din. Tretja grupa so pomožne delavke od 4.50 do 10 Din. Četrta grupa kvalificirani delavci od 4.50 do 10 Din. Peta grupa so tudi kvalificirani delavci od 4.50 do 11 dinarjev, šesta grupa, takozvani »an-reiser«, od 5 do 12 Din. Sedma grupa mehaniki od 6 do 15 Din in osma grupa modelni mizarji od 6 do 15 dinarjev.
Načelnik delavnice ni hotel, da bi delavci sami izvolili svojega zastopnika v komisijo, nego je imenoval na svojo roko s. Braucharda člana »Saveza«. Dasi mu je Brauchard predložil našo tabelo, je načelnik ni hotel sprejeti, nego je uporabil svojo. Tu se vidi, kako malo eksponenti buržoazije žele razpravljati z delavstvom, nego postopajo z njimi kot z mašino in sužnji. Zopet en dokaz, da bo treba na vsak način strniti vrste v bojevno razredno-zavedno organizacijo.
Zaupniki »Splošne železničarske organizacije«, sporazumno z zaupniki »Saveza« vrše sedaj vsak dan shode in sestanke, da vsaj nekoliko pripravijo dotične sodruge, ki bodo določeni, da bodo člani komisije, bi bo nove plače ocenjevala. Tu bo treba trdne razredne zavednosti, da bodo dotični sodrugi vršili svojo nalogo v prid delavstva in ne v prid gospodov. Preti celo nevarnost, da bodo poklicani vsled kaprice načelnika v komisijo samo neorganizirani delavci, ki nimajo niti pojma o razrednem boju.
Tu se bo pokazalo, v koliko bodo delavci, ki niso hoteli biti člani razredno-borbene organizacije, kos svoji nalogi.
Toliko za sedaj. Mi se še vrnemo k temu vprašanju. Poživljamo pa vse zavedne, organizirane sodruge, da strogo sledijo delovanju komisije in da dobe pod svoj upliv neorganizirane. Če bomo imeli močno organizacijo, bomo uspeli, brez organizacije bodo delali z nami, kakor se bo gospodom poljubilo.
Zdravljenje po najmodernejših metodah. .
2e v zadnji številki »Str. Borbe« smo j na kratko razložili kako zdravi zdravnik j reducirane podržavljene in prevedene južne železničarje. Danes opišemo specialnosti. Načelnik in tajnik prakticirata to metodo kljub temu, da nista ab-soivirala medicinske fakultete in sicer: Gospod tajnik (ime zamolčimo, ker je I slabo plačan) pride k zdravniku in pra-I vi: »Gospod zdravnik, teh in teh ljudi nam manjim. Koliko je bolnih? (Se pogledata in preštejeta.) Tega in tega se pošlje k meni! Ta in ta bode že men-S da zdrav, saj je doma že 14 dni.« Ko pride »ta« moderen suženj k tajniku, mu pove nekaj na glas na ušesa, potem ga odstopi g. načelniku. — »No, kako je z vami?« »Slabo, slabo, gospod načelnik!« — Potem ga v tem tonu zdravi nadalje na glas na drugo uho; rezultat je navadno tak, da po preteku 20 minut gre mož iz pisarne čvrst in jak in sposoben za nadaljno službo. Amerikanci so sicer brihtni ljudje v različnih iznajdbah, kar se pa tiče zdravniške vede smo pa na Kranjskem južni železničarji daleč naprednejši. Sicer pri takšni konkurenci bi pač moral biti užaljen zdravnik, ko se nepoklicani e vmešavajo v njegov delokrog. Ali ka-' kor že rečeno: slaba letina, redukcije, j revščina in druge balkanske nadloge * nas tlačijo, zato pa se poslužujemo sred-^ štev, samo da pridemo do težko za-željenega...
Kairo je že zapisal pesnik Cankar? »Krojač naj se drži svoje šivanke in »Šuštar« svojega kopita!« Torej, bolniki, pozor!!
Protestni shod železničarjev v Mariboru se je vršil dne 14. februarja t. 1. v Götze vi dvorani. Bilo je približno 1500 navzočih. Govorili so Bahun in Krekič od Saveza in s. Makuc od Splošne žel. organizacije iz Ljubljane in Petean kot zastopnik S. S. J. Govorniki so poudarjali sedanje reakcionarno stanje v državi in naštevali krivice, katere se godijo južnim železničarjem. Omenjali so pravice, katere so uživali že desetletja ped bivšo »barbarsko« Avstrijo, katere so pa sedaj nenadoma ukinili, tako, da južni železničarji nimajo pravzaprav ničesar več za izgubiti. 3. Malaie je poudarjal ne samo, da bodo železničarji v bodoče prisiljeni se boriti ramo ob rami, čeprav na ulici, za svoje že pridobljene pravice. Tudi organizatorično se bodo morali združiti v razredni strokovni organizaciji z ostalim proletariatom Jugoslavije in celega sveta. Le na t fiksni podlagi nam je podano jamstvo, da naši shodi in naše resolucije ne bodo brez uspeha. Po referatu je prečital resolucijo, katera je bila sprejeta od železničarjev že v Ljubljani na shodu dne 7 februarja in na celjski delavski konferenci dne 10. februarja. Videlo se je iz obrazov, da so železničarji siti bur-žujskih obljub in tiranskega početja delodajalcev. Zato snujmo organizacije, da tako zopet ustvarimo zaupanje med seboj, katerega nam tako manjka. Za resolucijo pa morajo stati vsi železničarji, brez razlike, v boju toliko časa, da se jo spravi v življenje. Le boj v organizaciji nas bode rešil iz tega mrtvila in revščine, v katero nas je zakopala jugoslovanska buržuazija s svojimi dičnimi »mož beseda«- ministri. M.
Železniški zdravnik in mizarsivo. — Kako postopajo železniški zdravniki s člani bolniške blagajne, je menda že splošno znano. Slučaj, ki se je pripetil dne 18. t. m., pa jasno kaže, kako nesramno in skoraj nečloveško postopa g. železniški zdravnik dr. Trauner. — Žena nekega uslužbenca, ki boleha že pet tednov na ledicah, je šla dne 18. t m. k njemu v ordinacijo. Ko jo je
nekaj časa zasmehljivo gledal, mu pove žena o svoji bolezni. On jo pa izprašuje v zasmehljivem tonu »a križ vaš boli, da, da, križ vas boli«, se vsede in zapiše neko vodo in niti ne pove, kaj naj s to vodo dela in kako se jo rabi. Človek naj ugiblje, ali bi to spil, porabil za mazanje, ali pa bi, kar bi bilo najbolje, da bi jo proč vrgel in bi morda najprej okreval. Žena ga ponižno vpraša, kje, v kateri lekarni naj bi omenjeno zdravilo vzela? Zdravnik pa zasmehljivo in zaničljivo odgovori: »to se dobi pri mizarju in ne v lekarni, kar tja pojte«. Gospod zdravnik, menda ste tudi Vi bolj mizar kot pa zdravnik, ker izstavljate svojim klijentom recepte za mizarje. Nekoliko usmiljenja bi nam vendar lahko vsaj zdravnik pokazal, pa ne, še ta se norčuje iz ubogih železniških par. Po kaj ste prišli k železnici g. doktor, pa bi se šli učit raje za mizarja, ker menda bi imeli tam več prilike pokazati svoj talent.
SHOD ŽELEZNIČARJEV DNE 17. II. V LJUBLJANI.
»Splošna železničarska organizacija Jugoslavije za Slovenijo« ie začela akcijo proti krivicam in šikanam, ki jih morajo izpeti železničarji, posebno pa južni, o katerih se sedaj naenkrat kljub velikanski reklami in meterskim plakatom bivšega ministra radikala Jankoviča, ki jih je zagotavljal svoje ljubezni in očetovske dobrote, ne ve, kam spadajo. Železničarje bivše južne železnice državna uprava zravnava dobesedno z državnimi, ki niso bili nikdar tako zavedni, da bi si znali kaj pridobiti. Kar se pa tiče dajatve, pa se prezre južne in se daje državnim, menda kot kazen, da so se južni vedno čutili vsaj na pol kot ljudje in ne kot sužnji. Prvi shod, o katerem je »Strokovna Borba« že poročala, in ki je sprejel tudi že priobčeno resolucijo, je izvolil deputacijo, ki naj nese resolucijo ravnateljslvu. Deputacija ni bila sprejeta. Takoj nato, 10. t. m., je bil sestanek železničarjev v Celju, kjer se je sprejela tudi ista resolucija kot 7. t. m. v Ljubljani in tudi določila deputacija. Tudi ta ni bila sprejeta, dasi je bila iz vseh postaj Slovenije. še večl Koj nato je izšla naredba, da se ukinjajo delavski zaupniki in to z motivacijo, ki je naravnost nesramna in predrzna zaušnica železničarjem od gospodov, ki so si napolnili žepe, namreč, da se južni železničarji morajo zravnati z državnimi in tam teh delavskih zaupnikov ni. Vihar ogorčenja je zavladal po železnici. V nedeljo 17. ♦. m. je dal duška na shodu pred polno dvorano Meslnega doma. Nastopali so sodrugi Makuc, Trškan, Vrbec, Marcel Žorga, od državne se je oglasil Kraljič Josip in Korošec Blaž. Vsi so poudarjali, da je razkosanost kriva teh razmer in da je treba skupno organizacijo, borbeno, razredno zavedno, ne kakšne mrliške in podporne. Z bojem si pridobimo nazaj svoje pravice in prisilimo agente in eksponente buržuazije, da nas bodo uvaževali in se nas bali. Treba pa je, in to so govorili vsi, da se ustvari borbeni fond. Treba za borbo denarja. Buržuazija ima vojsko, ima žandarje, ima sodnije in ječe. Mi pa imamo svojo zavest in požrtvovalnost. Zato naj nikdo ne maje z ramami, nego naj vsak da svoj prispevek v borbeni fond. Ako bi vseh 16.000 železničarjev, ki jih je v Sloveniji, dajalo za borbeni fond, bi lahko izvojevali svoje stare pravice nazaj. A predpogoj je, da se vsi organiziramo, in to v eni edini raz-redno-zavedni železničarski organizaciji.
Prečitala in sprejela se je resolucija, ki konstatira, da je držarvna uprava nalašč po nesprejetju deputacije ukinila institucijo delavskih zaupnikov in s tem poudarila pred vsem svetom, da so za njo zakoni le cunja papirja. Zahtevajo pa na shodu zbrani, da se deputacija mora sprejeti od ing. Šega, da generale ni ravnatelj Deročo, ko se vrne, mora. obvestiti deputacijo, kdaj jo lahko zasliši in sprejme. Ako pa se io ne bo vpoštevalo, pa bo ravnatelj eden kakor drugi moral nositi posledice briskiranja železničarjev v polni meri, železničarji pa si pridejo vseeno po odgovor.

V deputacijo so bili izvoljeni sodrugi: Makuc, Baznik, Trškan, Mozetič. — Spremljalo jih pa je veliko zborovalcev do ravnateljstva (samo nekateri straho-pelci se niso upali, da bi jih kdo ne videl in bi jim to ne škodilo!. Ravnateljstvo je policija zastražila, vendar je deputacija šla v poslopje in do vrat ravnatelja Sega jih je pospremilo kakih 60 sodrugov, dočim so ostali čakali zunaj. Ali Šega, ko je videl, da policija straži ravnateljstvo, je zaslutil, da se ne godi dobro zanj, se je skril. Ni si upal stopiti iz obraza v obraz železničarjem, da odgovori na zahteve. Sprejet je pa potem deputacijo g. ravnatelj Fatur, ki si je tudi malo prej ogledal shod, in obljubil, da bo Derocu sporočil želje železničarjev.
Zborovalci so se nato razšli — bilo je že poldne — z odločnim zatrjevanjem, ako ne bo Deročo poklical deputacije, da pridejo vsi sami po odgovor.
Prav je imel. — Na železničarskem shodu 7. februarja v Mestnem domu v Ljubljani je govornik govoril tudi o tem, kako so se varali oni, ki so verjeli kilo-meterskim plakatom Jankoviča. Rekel je, da v bodoče nihče več ne bo verjel nikomur. — Nekdo zakliče: Osel gre samo enkrat na led. Nato se pa začuje drugi: Železničarji pa stokrat. — To bi bilo smešno, da ni tako resnično.
Bivši železničarski minister dr. Jankovič. — Meščanski listi pravijo: Zelo porazno je vplival tudi izid procesa bivšega ministra Jankoviča proti uredniku »Republike« Ikoniču. »Republika« je dr. Jankoviča obtožila, da je postal na nepošten način mnogokratni milijonar, ki poseduje danes krasne palače. »Republika« je navedla celo vrsto konkretnih slučajev. Včeraj je dr. Jankovič osebno skušal doseči poravnavo, ki pa jo je dr. Ikonič odklonil. Danes je sodišče izreklo obsodbo. Ikonič je bil glede večine očitkov oproščen, obsojen pa radi obdolžitve, da je dr. Jankovič kot minister jemal mleko iz Topčidera brezplačno — ker se je izkazalo; da je mleko dobival za polovično ceno. Kaj praviš ti železničar k temu? Največji železničar in minister ne more živeti s svojimi milijoni, da mora za polovično ceno dobivati mleko. Čudno ni potem, de je v svojem pohlepu po denarju spravil železničarje na grob propada, tisoči in tisoči so morali stradati, da si je dr. Jankovič zidal hiše in spravljal milijone. Naj jih ima, tiščali ga bodo kot Juda Iškarjota mošnja s cekini. Ti železničar pa moško na plan in obsodi korupcijo in postani borec v svoji raz-redno-zavedni organizaciji.
Lep« r»*mere pri materijalnem skladišču južne železnice.
Nekdaj vzorna in pravilna uprava materijalnega skladišča je danes, kar moramo na žalost konštatirati, zelo slaba in pomanjkljiva. V dokaz navedemo samo nekaj slučajv. Na primer: Zimske kape se delijo nadsprevodnikom preje kot sprevodnikom. Pri tovornih vlakih je nadsprevodnik lepo na toplem v službenem vozu, nasprotno pa zmrzuje sprevodnik tovornih vlakov na zavorah in je izpostavljen vsem vremenskim ne-prilikam. Drugi primer: Pri razdelitvi čevljev, na primer blokovnik, ki opravlja službo v bločnih stolpih, to je na suhem in gorkem, je dobil škornje, sprevodnik tovornih vlakov, kateri je izpostavljen vsem vremenskim neprilikam, pa navadne čevlje izdelka firme Peko s papirnatimi petami. Zato opozarjamo merodajne gospode, da pri prihodnji razdelitvi obrnejo malo večjo pažnjo, posebno kar se čevljev tiče. Sprevodniki tovornih vlakov naj dobijo škornje, ki jih v resnici tudi rabijo. Ako se bodo delili tudi čevlji firme Peko s papirnatimi petami, pa prosimo, da se delijo samo tistim, ki ne hodijo po blatu ki vodi, ker le tako si železniška uprava lahko prihrani lep denar, ker je papir precej cenejši kot pa usnje.
...............................♦♦♦♦Ml
Vsak zavedni proletarec mora biti naročnik „Strokovne Borbe".
Dopisi.
Hrastnik. V »Pravici« štev. 7., z dne 14. februarja t. L so zajavkali nekateri »prizadeti« s tako nesramnostjo, da sem prisiljen resnici na ljubo, povedati par gorkih vsem »prizadetim«: 1. Da sem bil od dela odpuščen vsled takozvanih »plavih«, opozarjam vse podpisane »prizadete« v »Pravici«, naj govore dostojneje ter naj jim služi v to svrho potrebna informacija. Moja odpustitev od dela je stavkovnega značaja, t. j. vsaka žrtev se zahteva, tudi pri mladinskem proletariatu. Res je, da sem končno, vsled »plavih« odpuščen od dela, toda ugotoviti se mora, da tudi na nekatere radostne želje denunciantov in nazadnje pa tudi vsled nekonkretnosti pašništva. 2. Glede nabrane vsote, stavkujočim v podporo, je značilno javkanje zopet tistih ljudi, ki niso bili še nikdar člani ZRD, ki so se pa posebno za časa stavke in po stavki izkazali kot plodonosni obrekovalci. Vsi informirani člani ZRD govore o tem precej drugače. Predba-civanje in blatenje funkcijonarjev ZRD je nelojalno, ker bi se morali obrniti vi sami do njih dokler še niso odpotovali s trebuhom za kruhom. O »zafu-ranju« stavke, o popivanju vina g. Lo-gerja, o sejah, ki so trajale cele noči, ter da niso za časa stavke zaslužili nič, to je zahrbtno napadanje, ter vaša propaganda za »Polakovo organizacijo«, t. j. za organizacijo, ki naj uniči razredno zavest rudarjev. Poteza »kakor pripovedujejo«, tako se ponavadi izražajo ljudje, ki fantazirajo, ki jim je predmet izkoriščanja deveta dežela, božje kraljestvo. To je jasen izraz zaščitnikov jezuitov iz trboveljske in iz same dolske fare, črnih papistov. Taka je pot, taka je vaša misel, hotenje, t. j. v znamenju obrekovanja in denucijacije ali v blatenju je rešitev vašega dostojanstva. 3. O žalostnem poteku stavke se je obrniti po informacije k radikalskim mogotcem, eventuelno pa preglejte svojo »kroniko«, ki je pisana po diktatu »črnih patriarhov«. Tako je, gospodje! 4. Ali sem slišal? Aha — »sedaj pa g. Salamon, po svoje s kaso gospodari in obhaja popolno zmago.« — Da, »kasa« pa »kasa«! Na mestu povem: Dotični »prizadeti« naj se nemudoma predstavijo v moji »kasa hiši«, da jim za njihovo trudapolno de-nunciantsko delo financijsko pomorem — ali, da jim pokažem krepko resnico: »vi ste lažnjivci, ki poštenega človeka, postavljate v nepošteno luč ter mu kradete, po vašem mnenju, idejo revolucionarnega dela!« — Ali vaše obrekovanje, polno »peklenske nesramnosti«, vaša denunciacija ne vzame človeku z razredno zavestjo popolnoma nobenega poguma v boju za delavske pravice. — Končno: Vaše »legendarenje«, vaša pa-pistovska služba, vaš značilen izraz obrekovanja bo dokazal proletariatu, da ste hlapci buržuazije, raznih milijonskih tronov in baronov, Pollakov itd. Tako propagandno delo vas bo rezkrinkalo, da sejete laži — in želi boste razočaranje; kajti t resnici je moč.
Hrastnik, 16. februarja 1924.
Salamon Lojze.
Socialpatrioti v Brodu.
Zaman iskajoč dela v Sloveniji, sva se napotila iskati kruha po svetu. Slu' čajno sva prišla v Brod, kjer sva dobila po dolgem čakanju delo v Tovarni strojev in vagonov. Že pred vstopom nama je bilo zagroženo, da ne smeva agitirali za razredno zavest, katero mora imeti vsaki delavec v sebi.
S smehljajem sva vzela to na znanje ter se vzlic temu podala na delo za našo organizacijo v lovami. Tukajšnjim socialpatriotom ni to nikakor všeč, kateri imajo tu pod pritiskom podjetja večino. Po zadnjem štrajku, kateri je trajal dva meseca in ga je vodil Savez radnika metalske industrije in obrti Jugoslavije, so tukajšnji sodrugi vzdržali borbo proti kapitalistom in uvedbi akordnega dela. Našli so se razni iz-dajniki delavskega pokreta in uničili to stavko potom dovedbe tujih neorganiziranih delavcev. Oblasti so se podale na stran kapitalistov, madžarskih akci-jonarjev ter izgnale vodilne zaupnike (Krudlj itd.). Stavka se je zrušila po trdi borbi, uvedlo se je akordno delo, katero tlači danes delavstvo tukajšnje tovarne.
Socialpatrioti, videč po njihovi zaslugi uničeno stavko, so sklenili z direkcijo, toraj s kapitalisti pogodbo, katera se kratkomalo glasi: »V Tovarni vagona f i stroja sme po kolektivnemu ugovoru obstojati samo Savez metaiskih radnika Jugoslavije« in to so patrioti.
Drznila sva se agitirati za razredno bojevno organizacijo, a to je prišlo g. predsedniku zaupnikov na uho, kateri je zahteval od naju potom pozivnice na sejo odbora (dokazi na razpolago), da se izjaviva, da ne bodeva več agitirala za pošten boj, ali pa naju v nasprotnem slučaju vrže potom direkcije na cesto.
Zdiva se jim nevarna, kakor tudi direkciji in iz tega sledi, čisto logično, da so oni v objemu z buržuji, kateri nam pijejo kri. Nisva se čudila temu, ker znani so nama patrioti že iz Slovenije.
Sodruge železniške delavce v Mariboru opozarjava, da malo bolj delajo za splošno železničarsko organizacijo, ker malo čujeva od Vas. Niti Vaše uboge plače Vam ne izplačajo redno in kaj ste ukrenili proti temu? Nič. Ce bo šlo tako dalje, Vas bodo čisto slekli. Savez železničarjev Jugoslavije, slavni stari soeialpairiotični zaupniki so imeli občni zbor (glej Volksstimme 17. januarja 1924), kjer so se spotaknili tudi ob nas rekoč, da so mladi zavozili organizacijo. Vprašamo jih samo, kako stališče so zavzeli o priliki, ko je izostala Vaša plača dne 15. januarja 1924, mogoče s protestom, kateri je veliko pomagal? Sodrugi! Patrioti bodo spravili ladjo na varno, kakor omenjajo, a najbrže, kakor se vidi, za železničarske magnate. Velika sreča se Vam obeta, če boste imeti take zaupnike. Pri volitvah zaupnikov jim pokažite, kako pot in taktiko je treba za trde buče buržu-jev. Uverjena sva, da bodo sodrugi železničarji v Mariboru volili sodruge, kateri stojijo na stališču razrednega boja.
V tem smislu Vas pozdravljava
F. K. in D. M.
RUDARJEM V ZAGORJU.
Odbor Z. R. D. v Zagorju sporoča vsem članom, da se bodo vršili redni članski sestanki in sicer:
za Kisovec: vsak četrte}« po plači ob 4. uri popoldne pri Zakrajšku;
za Koiredeš: vsako nedeljo pred plačo ob 4. uri popoldne pri Uraniču;
za Toplice: vsak četrtek pred plačo ob 4. uri popoldne pri iv. Borivšeku.
Strokovna šola
za člane Z. R. D. in steklarje vsak torek ob 5. uri v restavraciji.
Redne odborove seje
vsako nedeljo po plači pri Iv. Boriš eku Na članske sestanke in strokovne» š©k> imajo pristop člani strokovnih organizacij s člansko legitimacijo.
Brez legitimacije se vsled zakonskih predpisov ne more nikogar pripustiti Udeležba na članskih sestankih je obvezna in se bo vodil tozadevni zapisnik.
V sredo dne 12. marca 1924
se vrši v Delavskem domu v Ljubljani; ob 8. uri zvečer
strokovni sestanek,
katerega se morajo udeležiti vsi odborniki in zaupniki neodvisnih strokovnih organizacij v Ljubljani.
Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij.
■ BBBBBBBBBBBIBHBBBBKBLK'
Vabilo na občni zbor
»Splošne gospodarske zadruge Delavski dom v Zagorju,«
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. mar«»; 1924 ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne g. Borišek v Toplicah»
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Nadomestne volitve.
4.	Raznoterosti.
Ker je občni zbor zelo važen, prosim«; vse sodruge zadružnike, da se občnega, zbora gotovo udeležijo.
Načelstvo.
■SgMHBjBBBSaflMHHBBHBBaHa»
Za tiskovni sklad »Strokovne Berbe«»
Ljubljana. S. Mesojednik 10 Din, s. Repaušek 10 Din, s, Baznik 20 Din, s. Furlan 25 Din. Skupaj 65 I>5xi-
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik: Vergelj Anion Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani,
MARKSISTIČNA BIBLIOTEKA.
Konzorcij »Glas Svobode« je začel izdajati poljudne znanstvene knjige v zbirki »Marksistična biblioteka«. — Kot prvi zvezek je izšla knjiga:
LENIN.
''MvEJerafe, '«delovanje In dejanje.
Knjiga, ki ima krasno Leninovo sliko in obsega 52 strani, je sledeče vsebine: 1. Predgovor. — 2. Leninovo življenje in delovanje. — 3. Značaj Vladimirja Iliča. - 4. Lenin. Spisal K. R. — 5. Enotnost v Leninovem nauku in delu. -6. Revolucionarni marksizem.
Knjiga stane samo 5 Din. Nad polovico naklade je je že razprodane, zaio naj se vsakdo, ki želi imeti to predragoceno knjigo, takoj naroči na njo. Naroča se na upravništvo »Glasa Svobode«, Marksov trg 2, Ljubljana. Denar se pošlje naprej; s poštnino stane knjiga 50 para več. Razprcdajalci, ki niso člani stranke, ali so brezposelni, imajo 20% popusta. Kdor ne pošlje denarja vnaprej, naj piše, da se mu pošlje knjiga po poštnem povzetju. Sicer se naročilo ne more upoštevati. Denar se lahko pošlje po položnici »Glasa Svobode« s pripombo: za knjigo.
Vsak proletarec mora imeti to knjigo! zato sezite urno po njej!
V začetku marca izide
2.	iraorJcsisflcne fofblfotefee
Parlšlca Icoittuna.
Knjigo bodo krasile pretresljive 4 slike iz pariške komune. To bo najlepše oletarsko čtivo ob obletnici pariške komune (18. marca 1871 je bila prog kirn a pariška komuna).
Gotove so že
Eenlriove stenslce slllce.
Cena 5 Din. Po pošti 25 p več. Ceno za slike v steklu in okviru sporočimo.
. ttt,ttttt1111
n m t*««»»******	♦♦**••«»«»**»«««»«»«»»•