PROLE T A K E C JE DELAVSKI LIST ZA 51ISLE0E CITATELJE PROLETAREC Musilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Miilcr OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO, 1894. LnUrwl M mHMi Ok *. lit?, il tka h** «Hk« * Ckfcm H-. * Act «I CMftM * M«^ CHICAGO 23, ILL., 29. DECEMBRA (December 29, 1943. fnbii»hed Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. ... LETO—VOL. XXXVIII. BOLNIŠNICE NA BOJlftCIH so vedno iiiasni stvar, čestekrat v stiski sa sdravnike, bolničarke in opremo. Ameriška armada skrbi, da je za naše bolne in ranjene vojake čimmanj takih nedostatkov. Gornje je slika is ameriške zasilne vojaške bolnice na bojišču naše pete armade v Italiji. Ranjence, ki so sa rešitev šivljenja nujno potrebni operacije, operirajo takoj in jih nato odpeljejo v bolnišnico, ki je nekje daleč zadaj na varnem kraju. monarhije MLADEMU FANTU DEKLE VEC KAKOR TRON. ANGLEŽI BILI PRIPRAVLJENI ŽRTVOVATI ZAMEJNO VLADO, DA BI OHRANILI PRESTOL MLADEMU KRALJU. — UUDSTVO SE UPIRA Ko je Winston Churchill š i jo Jugoslavijo za stare razmere svečano izjavo poudaril, da sto-1 in za dinastijo. rita jugoslovanski Peter in grški George vse v njuni moči v borbi za osvoboditev njunih dežel, in da bosta prišla nazaj na njuna prestola, je ameriški in kanadski tisk objavil to vest kar tja-vendan. A v Grčiji in vxJugosla-\iji so4tih vznemirjeni. Takoj v prvi minuti, ko so jima postala tla vroča pod nogami, sta pobegnila. Ccmu bi sedaj kar naenkrat v zamejstvu izgledala za junaka, ki naj gresta nazaj na tron v senci bajonetov zavezniških čkc, ki znašajo na milijarde. Churchill sc ukanil Ne Grki, ne Jugoslovani, iz-vzemši Srbov, se niso ogreli za Churchillovo zagotovilo. Bilo je naobratno. Podžgal je demokratične elemente, ki se jih vedaj tudi v demokratičnih deželah naziva vse skupaj za komunistične. da so začeli boj tudi proti usiljevanju domače reakcije, ne samo proti invazijski armadi. V svoji nalogi uspeli. V Jugoslaviji bi se Churchillu laglje posrečilo ohraniti monarhijo — in ni še rečeno, da se mu je ne bo — ako bi bil Peter manj razvajen in če bi že kaj skusil v življenju. Ko so v Jugoslavijo udrli Nemci, so ga ministri zbudili, pozvali v letalo in ga odpeljali na varno v Palestino. Od tam v London. Tam ao mu ustvarili dvor, in ta list je vedno poudarjal, da stane Petrova brezpomembna služba jugoslovanske garače, ali pa ameriške in angleške, če mu naša in angleška vlada posoju-jeta, več, kot pa plačujemo Rooseveltu, ki je vsekakor eden izmed najodgovornejših državnikov na svetu, in mogoče za bodočnost sveta najvažnejša oseD-noat. Jugoslavija naj ho monarhija' ^Vzlic vaemu temu pa je angleških torijem na tem, da ohrani- A v tem slučaju je šlo vse tako, da so jo srbski državniki za-vozili in potem šli s svojimi pred potopnimi nazori še v večje pomote. Kralj Peter, ki je na vso moč razvajen fant, zdrav in močan, star nekaj nad dvajset let, s polnimi žepi denarja, pa jc uradno "vladar", ki ga prizna- "Srečno Novo leto" je za milijone le upanje, da ga nekoč res dožive Za nešteto ljudi je praznik novega lata že petič samo žalosten spomin na trpljenje, ki so ga prestali v tej vojni, in tiho upanje, da bo staro voščilo "srečno in veselo novo leto" nekoč tudi zanje kaj pomenilo. Ničesar si ne žele bolj kot da l?i klanje prenehalo in da bi "v potu svojega obrazo" spet v miru delali za svoj vsakdanji kruh Sedanja vojna je posebno v Evropi povzročila neizmerno gorja. Na milijone očetov in sinov iz okupiranih dežel gara v nemškem zasužnjen u. Kje so jim žene, otroci, sestre in bratje—kjeso njihove žaročenke? Kmetije oropane živine ^n pridelkov, požgane vasi, ječe polne—sama brutalnost vse-naokrogf Dokler ima človek obilno hrane in e trikrat na dan, živi na toplem in se giblje pri svojih opravkih brez strahu, si težko predstavlja, kaj vse morajo pretrpeti ljudje, ki so jih ''nadljudje" obsodili v grozne muke, in ene v naglo, druge v počasno smrt. • Kdaj vse to mine? Prerokovali so, in mnogi verjeli, ali sa| močno upali, da bo vojne v Evropi konec pred tem novim letom A sedaj, ko smo na n,egovem pragu, vadimo, da bo vojna v leki, v katerega prehajamo, še večja in silnejša kot pa.je bila v tem, ki je za-tonilo A nekega dne je bo konec, toda na njenih strašnih posledic Te bodo narodi čutili skozi ne samo eno oli dve generaciji. In ko ni še niti ta vojna končana, že se razpravlja o tretji svetovni vojni. Ako ljudstva hočejo, bodo to vojno končala tako, da ne bo več vzroka za tretjo Socialisti jim dopovedujejo, da dokler bodo vzrok» ¿a vojne, so lepo zveneče obljube držovmkov Je prbzne besede in pa mamljiva zavajanja, zato da se z njimi narode odvrne misliti tako, da bi bilo njim v korist Naj bo ta vojna človeštvu nauk, da če si hoče odvreči barbarizem s svojih ranr>en, se mora odločiti za preureditev vsega svojega družabnega sistema na temelju vzajemnosti In kadar to stori, si bo lahko res voščilo "srečno in veselo novo leto*"- * Ponesrecbe pri delu povzročajo produkciji ogromno škodo Roosevelt obeta Adolfu in mikadu slabo "novo leto" Ako se bodo ponesrečbe v industriji nadaljevale po sedanjem merilu, bo to pomenilo v itgubi produkcije toliko kakor če bi se oklicalo splošno (generalno) stavko za teden dni v vseh Zed. državah. Nesreč pri delu se dogaja veliko preveč in vzrok je največ naganjanjc delavcev v pretežke napore. Prej ali slej vsakdo o-maga, ali se pohabi, ali pa zboli. V svojem govoru po radiu senhovver. Računajo, da bo v in-Kaj bi značilo p rekla jen Jc i ameriškemu ljudstvu in vsem vazijski armadi, ki udre iz tabo-vsega obrata skozi teden dni, ve- j drugim narodom po svetu je riše v Angliji na evropsko celimo. Vendar pa bi lahko mero-1 predsednik Zed držav zagoto- no, do 70 odstotkov ameriških dajni faktorji storili precej več j vil, da bosta Nemčija in Japon- vojakov, ostalih 30 odstotkov pa za delavce, ki ne žele pri delu j ska poraženi, pa če se še toliko bodo tvorili Angleži in Kanad-drugega kot da so varnostne na-;opirati neizogibni usodi. čani. Potem Francozi in mogoče prave čimboljše in da se jim va- j še kaj drugih, ruje zdravje kolikor jc to pač I npravc za vpad j Ker ^ breme invazije PRIPRAVE ZA INVAZIJO NA KONTINENT. — SOVJETSKA ZAHTEVA ZA DRUGO FRONTO SE URESNIČI. — NEMČIJA SE BAHA, DA JE PROTI N/sPADU DOBRO PRIPRAVLJENA mogoče pri poklicih, v kakršnih j Dasi jc bil njegov govor od- so uposlcni. dan po radiu na vse kraje sveta ¡tik pred božičem, ni pridigal o miru. pač pa zagotovil ljudem, da mir pride šele. kadar bo za-¡vezniška sila z Nemčijo in Ja-, ponsko dodobra pojedla. Povedal je število ameriških VAŽEN KONGRES V METLIKI Free Yugoslavia je podala pred časom poročilo o kongresu j vo"jakov^i 'so ž^iz^nTvoje de-društva Pravnik , ki se j vršil ž . . Hi . Ha ^ . . ^ ' _ od U. do 13. oktobra lt žele, bodisi da se že bore, ali pa . ] v se pripravljajo v boj. In pri tem Metliki. (To društvo se ne sma- je poudaril da ^ ^ ameriška nad "drugo fronto" njemu izro- ftra za politično, toda je napre- invazijska armada do ihod. listov v Slovenj njega julijfl ^^ za mi_ se je udeležilo 115 Jijonov Njegove ^vilke niso ¡bile še nobenkrat pretirane in bodisi v moštvu ali v materijalu ležalo na Zed. državah, je bilo nič več kot prav, da je bil za vrhovnega poveljnika imenovan general Eisenhower. Odobrili so ga vsi zavezniški krogi, toda ne vsi enako navdušeno. Ameriški splošni javnosti je všeč, da so si njega izbrali. Tudi časopisje v Angliji pravi, da je pravilno, ker se je vrhovno poveljstvo dno društvo ji. I Kongresa slovenskih sodnikov in odvetnikov. Glavni seji je prisostvovalo 750 ljudi. Kongres je sprejel resolucijo za čim tesneje sodelovanje z OF Dalje je Free Yugoslavia poročala tudi to, kako se general to sedaj dobro razumejo tudi v Berlinu in Tokiu. • Kdaj in kje se začne invazija, to je kajpada takozvana vojaška tajnost. Večina ljudi v za vezni- Rupnik brezuspešno trudi, da bi -*kih deielah f da «« 80 organiziral • Rupnikovo gardo" 'zvrslIa 11 Angl.je bržkone v v Sloveniji, ki naj bi nadomesti- dalje la belo in plavo gardo. - (U. C. Berl'"u . "orda "dan jpadalna <>f S S A armada tudi na belgijsko, na ni- zozemsko. ali na norvežko obrežje. Mogoče se postopi tudi invazije na Balkan. Vseeno, "druga fronta", ki jo je Rusija ves čas tako vztrajno zahtevala, je določena in določen je čas za vpad. Določen je zanjo tudi zavezniški vrhovni poveljnik, ameriški general Ei- Zborovanje SANSa in shod s programom Slovenskemu obč i n s t v u v vata angleška in ameriška vla- Ameriki je bilo že uradno poroda, in tudi sovjetska. To so se- čario, da je sklicano zborovanje veda navidezne stvari, a v bi- Slovenakega ameriškega narod-stvu so take: Angleška vlada ga negt sveta, ki se bo pričelo dru-hoče nazaj na tron, sovjetska 8° soboto meseca januarja v vlada ne, ali pa le pod svojimi pogoji, ameriški vladi pa je Jugoslavija zadeva, za katero se ni vredno brigati. Torej je šla glavna lekma glede bodoče Oblike v Jugoslaviji le med Anglijo In Rusijo. Srbski monarhisti so si dobili Dražo Mihajloviča in ga dramatizirali, kakor junake v operah. To je dalo Moskvi nauk, da lahko pod-• S . (Nadaljevanje na 4. strani.) Chicagu. 111. Kot znano, je to orgahisacija, ki jo je ustanovil Slotenski narodni kongres, vr-leč se 5. in 6. decembra 1942 v Clevelandu, O., v svrho osvoboditve stare domovine ter politične pomoči slovenskega naroda sploh. In kot znano nadalje, je kongres določil za tako akcijo potreben program ter izvolil odbor za vodstvo SANsa in izvajanje omenjenega programa Vodstvo sestoji iz izvršnega in širšega ter častnega odbora in ti odboft imajo skupna zborovanja po potrebi. Na soboto dne 8. januarja 1944 jc torej sklicano prvo tako zborovanje, ki se bo prejkone raztegnilo tudi na nedeljo. Vsekakor je tako zborovanje vpričo časov in hitro se spreminjajočih razmer zelo potrebno in kakor razvidno, je veliko zanimanja za to žc sedaj. Prišli bodo zastopniki iz raznih krajev Zedinjenih držav, ki jim je narodni kongres poveril to važna misijo iri naša čikaška naselbina jih bo vesela. To pa seveda še ni vse. Tudi tukaj smo narodno zavedni in gojimo globoke simpatije do ne- srečnih bratov in sester v starem kraju ter jim želimo pomagati. To hočemo še posebno dokazati in demonstrirati ob priliki zborovanja Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Chicagu. Tukajšnje postojanke JPO-SS in SANSa so se zavzele, da v počast tem narodnim zastopnikom prirede javen shod s primernim programom, na katerega naše čikaško občinstvo s tem posebno opozarjajo. Priprave zato so že v dobrem teku. Kakor se za tako prireditev naravno pričakuje, bodo na programu dobri govorniki, med temi Etbin Kristan in Louis Adamič. Sodelovala bodo naša pevska društva in poklicani so glasbeni ter razni drugi talenti, da pomagajo, kar bo v podrobnosti' priobčeno še pozneje. Program bo pester in prireditev vsekakor zanimiva in poučna ter taka, da jc ne bi smel zamuditi nikdo izmed naših ljudi. Torej vsi na to važno narodno prireditev v soboto, 8. januarja 1944, ki se vrši v dvorani SNPJ, 2659 S. Lavvndale A ve. v Chicagu, ter se prične točno ob osmih (8) zvečer? Pripravljalni odbor. čilo. Manj zadovoljni so "borbeni Francozi". Eisenhower je namreč ob vpadu v francosko vzhodno Afriko precej občeval s francoskimi fašističnimi'glavarji v nji, med njimi z Darlanom, in potem, ko je bil Darlan umorjen, pa je ameriška vlada z Eisenhowrom potiskala v ospredje generala Girauda, ki je po mišljenju starokopiten in odločen rojalist. "Eisenhower ni kriv Tiste ameriške hladnosti napram francoskim demokratom general Eisenhower morda ni kriv, lahko mogoče, da čisto nič, a vendar je pomagal reakcionar-jem, o katerih lahko rečemo, da so fašisti, in delovalo se je kot (Konec na 3. strani.) Delavci vsled zahtev za višje mezde Morda tu pa tam kaka unija zahteva zvišanja mezd ne da bi hila v to upravičena v sedanjih razmerah. Toda velika večina odbornikov unij se sedaj bolj bori proti zahtevam svojih članov, kakor proti delodajalcem. Vzrok je, ker je zahteva po višjem zaslužku ' "nepatriotič-na", "samrznjenje" pa v skladu s vladno politiko, ki si prizadeva preprečiti inflacijo. Vendar pa so delavci po dveh letih spoznuli, da je to zelo pristranska zadeva. Oni naj garajo pri "zamrznjenih" plačah. To Je zakonito, patriotično in pravilno. Toda ako hočeš delodajalcem zamrzniti plače t Va $25.000 čistega na leto, je takoj krik, da je to "zaplemba", krivica, socializem in kdo ve kaj še vse! Unije, ker politično niso aktivne, so v tej neenaki borbi izgubile. Istotako zvezna vlada, ki Je obetala, da v tej vojni ne bo čazmernega profitarstva, kakor v prejšnji, in da korporacije tudi iz vladnih naročil ne bodo iz-žele več kot normalne obresti. A unije v svoji politični naivnosti sedaj uvidevajo, da vlečejo krajši konec, še veliko bol) pa čutijo to razliko delavci. Korporacijskim magnatom se višajo plače in bonusi in vse Je postavno. A za delavce pa naj *«lja "little steel formula", ki pomeni, da se naj mezde ne zviša preko določene mere. Le za delavce naj velja taka odredba, a nikakor pa ne za one, sa katere delajo in Jim kupičijo dobi- pod gesli demokracije. V teh okolščinah so voditelji unij izgubili kontrolo nad svojim članstvom, ki noče več enostranskega zamrsnjenja. Tuji zvezna vlada je v stiskah Unijski voditelji se pred delavstvom le nanjo izgovarjajo, čel, pristali smo v "samrznjenje** vsled njenega zagotovila za kontroliranje cen šivljen-skih potrebščin v skladu s mezdami, a če besede nI mogla držati, mar smo mi krivi? Ko se je Roosevclt vrnil iz Kaira, Teherana in drugih krajev, ki Jih Je obiskal, Je dobil doma veliko zmedo. Hitlerjeva propaganda Jo sijajno izrablja. Kako naj ml obetamo vsemu svetu štiri svobodščine, če pa se v naši lastni defteli upira stoti- 5oče in milijone delavcev garali v razmerah kakršne so, za mezdo, ki jo sedaj prejemajo? Da se to dpgaja v vojni, je tragično. A ni nič čudnega. Dokler bo morala vsa ameriška masa delati sa sistem privatnega last^ ništva — to je, za izkoriščevalce, bodo upori, pa tudi če jih hi vsi unijski voditelji skupaj s predsednikom republike vred še tako skušali zadušiti. To jc razredni bo). Kadar delodajalci delavcem očitajo, da s tem ovirajo vojne napore in riskirajo življenj anaših vojakov, bi Jim lahko odgovorili, da so v armadi zgolj sinovi delavskih in farmarskih družin. Ampak delavci in farmarji nimajo časopisja, zato so celo sami o sebi v zmoti, ker čita jo sebi proti ven tisk. Priznanje prijateljem Proletarca za gmotno pomoč in sodelovanje V letu 1943, ki je sedaj ob zatonu, so izvršili zastopniki m mnogi drugi prijatelji Proletarca v agitaciji zanj veliko dela. Enako za Majski glas in Ameriški družinski koledar. Kampanja za razširjenje Proletarca, ki se je pričela pred pol letom, se nadaljuje. Iz izkaza, objavljen dne 22. dec., je razvidno, da je bilo dobljenih v nji 415 novih naročnin, obnovitvenih pa 833. Predno bo kvota tisoč novih naročnikov dosežena, bo treba torej izvršiti še veliko dela; potrkati na marsikaka vrata in nagovarjati še veliko ljudi, da se nanj naroče. Znatno število zastopnikov in drugih naročnikov je storilo vse v svoji moči, da bi cilj dosegli že v tem letu. Obljubljajo nadaljevati in žele, da se bi pridružili tudi druji prijatelji Proletarca tej akciji. V tiskovni sklad je bilo do predprošle sobote nabranega $1,639.17. To vsoto so zbrali agitatorji, deloma pa jo poslali naročniki direktno. Vsak list rabi zaslombe. Bogataški jo imajo od kooperacij, ki trošijo za oglašanje na milijone dolarjev. Indircktno plačajo vso to vsoto odjemalci. Kadar kupite milo, ali se vozite po železnici, ali telefonirate, ali karkoli že kupite, plačate gotov odstotek za oglase v velikih dnevnikih in revijah. Proletarec, kot delavski listi sploh, je deležen na oglasih prav majhne podpore. Zato je odvisen toliko bolj od direktnih prispevkov, ki jih prejema v svoj tiskovni sklad. Naročnina mu je vzlic oodražitvah tiska in drugih potrebščin ostala ista. Varčujemo pri vsem kolikor moremo, in tako smo list s pomočjo naročnikov in agitatorjev ohranili in z njihovim sodelovanjem ga bomo v bodoče. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja JniMlmaih OtUvib TUkavu Drdika, CUm|% lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan sa eelo leto |3.0u; ta pol leta $1.71; aa «etrt let* $1.00. lnotamatvo: aa celo lato $3.60; aa pol lata $2.00. ' Vifl rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobčite* v tU vi Uri tekočega tadna. PROLETAREC Published every Wednesday by tha Jugoslav Workmen's Publishing Co.. 1m. Established 190C Editor________ B'lainass Manager. Frank Zaits Charles Pogoraise SUBSCRIPTION RATES: Initcd States: One Year $4.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries One Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone i ROCKWELL 2864 - m ' l> Evolucija boljševizma iz Internacionale v nacionalno himno To, da bo Josef Stalin "Internacionalo", ki je bila himna bolj-ševiške Rusije, prej ali slej opustil in jo nadomestil z novo himno, je bilo pričakovati. Nedavno poročilo je na kratko omenilo, da po mnenju sovjetske vlade "Internacionala' ni več primerna sodobni socialistični Rusiji in je vsled tega nadomeščena z novo himno, z besedilom v roglasju s stanjem in ideologijo današnje Sovjetske unije. "Sedem dni, ki je pretreslo svet", je bila revolucija pod vodstvom starih boljševikov ob zvokih Internacionale. Peli so jo če le niso bili v boju ali pri delu in uveljavili so jo za komunistično mednarodno himno in za neumrjočo himno Zveze sovjetskih socialističnih republik. USSR je sedaj jačja ko kdaj prej, a himno ima novo, ki slavi svojo armado, Lenina in Stalina. V mednarodnost se več ne umešava. Razvoj Rusije se na kratko lahko takole omeni: Carizem, prvo poglavje, poln terorja, ki je v gospodarskem razvoju zaostal v fevdalizmu in v vojni omagal ter propadel. Revolucija buržvazije, ki je vrgla carja, ne pa njegovega sistema. Drugo poglavje, demokratiziranje Rusije pod Kerenski-jem, toda ta načrt je bil akademičen, masi čisto nov, ki je hotela le zemljo in mir. Bolj še viška revolucija pod Leninovim vodstvom, ki je ljudstvu obljubila, kar je zahtevalo: zemljo in mir. Dolga doba zmede, civilna vojna, požiganje graščin, umori, eksekucije, suša in strahovita lakota. Boljševizem je vzdržal vse udarce in se ohranil. Bolezen Lenina, tekma za nasledstvo med Trockijem in Stalinom. Lenin umrl, Stalin zmagal, Trocki pognan v izgnanstvo. Nadaljevanje trockizma in leninizma pod Stalinom v propagandi za svetovno revolucijo, s kakršnimikoli sredstvi. Kapitalizem se ohranil, delavsko gibanje je vsled bratomornega boja oslabelo in tla fašizmu so bila pognojena. Stalin se odločil za zbližanje s kapitalističnimi državami in za sodelovanje z njimi za kolektivno varnost in proti fašizmu. Procesi proti voditeljem kominteme, obsodbe in likvidiranje starih boljševikov. Presenečenja v svetovni javnosti nad temi obsodbami. Propad politike Maksima Litvinova v društvu narodov za mednarodno vzajemnost in kolektivno varnost. Izdajstvo angleške in francoske vlade nad Cehoslovaško. Rim, London, Pariz in Berlin z monakovskim paktom izolirali Rusijo. Berlin svoj uspeh uporabil za pridobitev Stalina v prijateljski p*jkt. Kominterna prenehala z bojem proti fašizmu in ga nadome-tila z borbo proti imperialistični vojni — namreč proti angleški, < meriški in takratni francoski vladi, ki so ostale v boju s Hitlerjem. Hitler prelomil pogodbo in napadel Rusijo, v nadi, da jo porazi v najmanj dveh mesecih. Kominterna pognala ves svoj svetovni propagandni aparat /nova v boj proti fašizmu. Komunisti v Zed. državah in v Angliji l »os tali goreči podporniki Churchilla in Roosevelta. v Roosevelt postal spet prijateljski Sovjetski uniji in ji začel materialno pomagati še predno so se Zed. države zapletle v vojno. Diplomatični pomenki med Londonom, Moskvo in Washing-tonom o bodočih nakanah kominteme in sovjetske vlade. Moskva oznanila razpust kominteme in se izjavila za neume-ša vanje v notranje zadeve drugih dežel. Koncesija ameriški in angleški diplomaciji z razširjenjem svobodščin religiji v Rusiji. Ukinjenje organiziranega ateističnega gibanja v'Sovjetski uniji in njegovega glasila "Brezbožnika". Konferenca med Edenom, Hullom in Molotovom v Moskvi, izjava o medsebojnem sporazumu. Sestanek Churchilla in Roosevelta s Stalinom. Izjava o po-oolnem soglasju med njimi. Roosevelt pohvalil v svojem govoru po konferenci Stalina in ugotovil, da bo s sodobno Rusijo zaveznikom (Angliji in Zed. državam) lahko biti v prijateljstvu in sodelovanju. Stalin kompliment vrnil enako laskavo. Preklic "Internacionale" za rusko državno himno, da ne bo več dražila ušes konferenčnikov iz tujih držav, k^dar bi jo bilo treba igrati ali peti poleg ameriške in angleške hi^ne. Tako nekako bi se lahko z malo besedami povedalo potek polil ¡¿nega razvoja boljševiške revolucije iz skupnega levičarstva in zahtev ter delovanja za svetovno revolucijo v pobotavanje s kapitalističnimi vladami. Revolucije so si v svojem bistvu ¿orodne Naj prvo strmoglav-Ijenje prejšnjega režima, potem proglašenje svobode — a v praksi teror — eksekucije in "likvidacije", zaplemb* imovin, potem pomirjen je duhov, spoprijaznjenje s sovražniki, kar Jih ostane Živih, in konservativnost. A nekaj pa je v Rusiji ostalo vzlic temu njenemu morda dozdevnemu ali resničnemu prehajanlu na desno: socializacija v nji IOS KO OVEN: AMERMKI VOJAKI na svojem prodiranju pe etiku Bouganville na Pacifiku. Njihove bitke s Japonci 10 telo teiavne aaradi terena in pa ker je sovrainlfi selo močno pripravljen in odločen. Vendar pa mora popuščati kos sa kosom, otok sa otokom. Nekaj o tem in onem Nevarnost "komunizma" Chicago, III. — Senator Nye pravi, da na temelju atlantskega čarterja imajo Nemci pravico po zmagi zaveznikov glasovati o svoji usodi in obliki svoje vlade. To se pravi, ako hočejo ostati v nacizmu, jim to pravico jamči atlantski čarter. Isti senator je ob enem izjavil, da ako tu odstranimo Roosevel-tovo administracijo, bo s tem tudi nevarnost komunizma odstranjena. ★ Radoveden sem, ako se ta senator. s svojimi sopotniki vred kdaj vpraša, kakšni vzroki pravzaprav povzročajo socializem in komunizem/ Mar se nekateri ljudje ie ob rojstvu vzgojeni za socialiste in komuniste? Ne, ker te dvoje ni "podedovalni greh \ ★ Pred kakimi dvajsetimi leti je socialistična stranka prejela nad milijon glasov. Kje so sedaj njihovi potomci? Mar ne čujemo njihovih 'protestov vsekrtžerr., dasi večinoma pod drugimi označbami kot pa so bile v rabi pred dvemi desetletji? ★ Nabolj se čudim onim, ki se zgražajo nad Adamičem zato, ker je označil na shodu v Cleve-landu njegovo veličanstvo kralja Petra II. za "smrkovca". " ★ Kakor mi vsi, tako ima tudi L. Adamič za sabo svoje življen-ske skušnje. Po njih se ravna in po svojih političnih nagnjenjih. Torej bodimo drug z drugim bolj načelni in pa stran s hinav-ščino in nevoščljivostjo. Na ta način bomo veliko več dosegli. * a Ameriško maso je lahko razumeti. Vse kar želi, je, da živi sama zase, da ima primeren živ-Ijenski standard in pa jamstvo, da bo brez težkih skrbi v boleznih in na stara leta. Ter da njeni prihranki ne zamrznejo v nobeni investiciji. Senator Nye se na te želje naše javnosti ne ozira. 2e njegov priimek ne pomeni drugega kot "ne". ★ Robanti proti sejalcem komunizma, ne da bi se zavedal, da je on eden izmed njih. Niti zgodovine ne pozna. Ako bi razumel francosko in rusko revolucijo, in nešteto drugih, bi bil v senatu važnejša oseba kot je. Vedel bi med drugim, da če bi bila carska Rusija demokratična in svobodna, ne bi imela sedaj komunistične vlade. Ako bi reakcija razumela pravilo, "dajte narodu kar je njegovega", pa je ne bi tlačila rdeča mora in Ameriški legiji ne bi bilo treba trošiti dvajset milijonov dolarjev na leto za amerika-riziranje Amerikancev Sicer pa reakcija ne more nikdar razumeti drugega kot sebe. ★ Predno je Hitler napovedal vojno, je imel sestanek s satanom. Zahteval je od njega, da resignira, če rti v stanju boljše vršiti svoje službe. In res se je satan ustrašil ter prepustil Hitlerju vso svojo nalogo. ★ Nedavno sem čital vest iz madžarskega lista "Pester Lloyd", da so okupacijske čete porušile v Sloveniji 186 vasi, ali skupno 6.997 domov. Ista vest pravi, da je bilo 28 vasi in 1972 hiš do tal porušenih v onem delu Slovenije, ki so ga takoj po napadu v Jugoslavijo vzeli Nemci, in 158 krajev ter 5,225 hiš v italijanski zoni. Težko je čitati taka poročila in Še težje misliti in pisati o njih. ★ Radoveden sem, koliko Slovencev bo v Sloveniji še Živih, ko bo konec ie vojne? * • Potrebščine, v vrednosti na milijarde dolarjev, katere je ameriška vlada dala na podlagi naše lend-lease postave Sovjetski uniji, so bile ena izmed najboljših investicij Zed. držav v tej vojni. Študirajte bitke in zemljevid vzhodne fronte, pa vam postane to povsem jasno. Vzlic temu ni Stalin nobenkrat izjavil, "dajte nam orodje, mi pa izvršimo delo," kakor je o Angliji poudaril Churchill. To nalogo Rusija izvršuje brez obeta-nja. ★ skih bankovcev v prometu. Postalo jih je sram, (namreč dvo-dolarske bankovce», ker so vredni komaj toliko kot njihen nekdanji dolarski partner, pa so se umaknili. Dvodolarski bankovec se je zavedel zmanjšanja svoje vrednosti, vrgel puško v koruzo in ves razočaran pobegnil v banko, kjer so mu storili konec. CiUteljem Proletarca želim srečno in veselo Novo leto, Pro-letarcu pa še kolikor mu manjka do tisoč novih naročnikov v sedanji kampanji. John Chamazar. RAZGOVORI ZABAVA DRU2ABNEGA KLUBA NA STAREGA LETA VEČER Chicafo, III.—Družabni klub Slovenskega delavskega centra bo priredil domačo zabavo v petek zvečer dne 31. dec. v Centru. 2301 S. Lawndale a ve. Ker nobeno društvo ali klub nima letos na ta dan veselice, jo prireja Družabni klub in vabi vse člane in članice ter njih prijatelje, da se te naše domače zabave udeleže. Servirani bodo okusni vložki in raznovrstna pijača. Za ples bo igrala izvrstna godba. Vstopnina bo prosta. Pripeljite i seboj vaše prijatelje. Na svidenje torej na starega leta zvečer v Delavskem centru! Dne 22. januarja 1944 bo pa Družabni klub imel svojo letno sejo, na kateri bode podala letna poročila odbornikov, čemur bo sledila splošna razprava o bodočem poslovanju kluba, nakar !x>mo izvolili nov odbor za leto 1944. Ker je ta datum na soboto, bo po seji tudi nekoliko družabne zabave, kjer bodo na razpola S pomočjo materijalne podpo-l«° *n ™kK°vrStna r»V, -Tyv mJl__/Tr.TTJča ter domača godba poznanega re Zed. držav in deloma Anglije r"7/ "7° ** in dominjonov uničuje rdeča ar-1 ^™onikarja Debevca. Tudi letne seje in te zabave se rnada Hitlerjevo oboroženo silo1 TZTiIl^T i-ÜT nn trn----Lit „AlnV,wltn Irnt ^«OVOUte Udeležiti pollK>šte- nn kopnem bolj učinkovito kot vsi združeni narodi skupaj. Ta f>omoč v municijl in v blagu, ki jo je dobila od nas Rusija, pomeni prihranitev življenja tisočem ameriških vojakov, ki se bi drugače, morali sami boriti proti nemškemu morilnemu stroju in l*a kolikor bi Anglija mogla sodelovati. Pomoč Rusiji v materi-jalu je torej prihranila življenja tudi ameriškim vojakom slovenskega rodu in bržkone tudi mnogim v starem kraju. Matere, ki pričakujejo svoje sinove žive ln zdrave nazaj, bodo nekoč vesele te podpore. ★ Od kar so delavcem plače 'zamrznjene", gospodinje opažajo, da je čezdalje manj dvodolar- vilno! Frank S. Tauehar. ni preklicana. "Internacionala" ne bo več njena himna, a to ne pomeni, da se v njo vrne fevdalizem in kapitalizem. Kolektivno gospodarstvo v Rusiji ostane. V Sovjetski uniji ga označujejo za socializem. Kapitalistični propagandist! mu pravijo komunizem v znamenju ropanja in zasužnjenja. Mnogi liberalni in tudi socialistični kritiki ga označujejo za državni kapitalizem» A vse te definicije rte spremene resnice, da so bogastva etske unije poeest vteh ljudi, ki prebivajo v nji. talin in njegovi svetovalci vodijo svojo politiko natančno tako, kakor vodi na primer Winston Churchill politiko Velike Britanije:) vse, kar stori, napravi v interesu angleškega Imperija. In Stalin je menjal linije kominteme tako, kakor Je interesom sovjetske državne politike boljše kazalo. Mednarodno delavski gibanje pa boot+alo. Posebno po tej vojni bo zažarelo. In pesmi, ki ljudstva kli jo v upor proti krivicam, se bodo razlegale dalje neglede, če Jih katera vlada prizna, neguje ali prepoveduje. Svoj glavni pomen imajo pač Um, kjer so prepovedane, smešene in zaničevane. IZDAJALEC RUPNtK IN NEMCI v Svobodna Jugoslavija je poročala, da je šlo med četrtim in šestim oktobrom skozi Ljubljano na prisilno delo v Nemčijo 360 slovenskih intemirancev iz Julije. Odgnani so bili v Nemčijo zato, ker niso hotelH prostovoljno vstopiti v Rtipnikovo gardo, kar znači, da gen. Rupnik dela z Nemci roka v roki pfoti slovenskemu ljudstvu, ki se bori za osvobojenje.—(U. C. of S. S. A.) ■ * SODELUJTE V KAMPANJ I ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV VSI. KI SOGLAŠATE S SMERNICAMI • PROLETARCA Predsednik Roosevelt je naletel na cel kup dela, katero ga je čakalo ob njegovem povratku. Prepiri v kongresu in senatu, kjer se že sedaj pripravljajo in grupirajo za predsedniške volitve v prihodnjem letu, naraščajoča draginja, zahteve za večje davke, novi zakoni za omejitev vojnih profitov ter vprašanje železničarjev bo zahtevalo ves njegov čas za nedogledno dobo. Kljub temu je izgledal ob svojem povratku na prvi konferenci s časnikarji čil in zdrav s precejšnjim optimizmom. Precej je bilo tud\ godrnjanja radi prevelike cenzure in skromnosti poročila s teheranske konference. Ali, kot je rekel predsednik — akcija bo sledila. Churchill je nevarno bolan. Pljučnica je še za mladega človeka smrtno nevarna, koliko bolj za človeka, kateri je devet-inšestdeset let sUr. Ali kot izgleda, bo prebolel. Kar se nas tiče, vemo kdo je Churchill. Ali eno je gotovo. Čeprfcv je po mišljenju in vzgoji Nekje, prav blizu, je zadava- obema rokama je prijel naočni-hlebček v Miletov koš, ki je v srce °b sleno« zunanjosti so ke in jih odložil. Prisedli so k sobi pod levim oknom. Dolgo i ^P^ale, pod njimi so se odkri- mizi in pili kavo, samo gospa se trajna vojna je vplivala tudi na e nove misli *n v razum je še nekoliko drugje pomudila. Leona. Turk ni bil nikoli dobre- j n* izhoda. Mile je stopil Potem so si vsi naenkrat pogle- ga zdravja, že večkrat se mu je naPreJ« °Prl se Jc z desno roko vlila kri in postal je bled. Hlač- la divan« ozrl s* Je» kakor goniče mu otepajo okrog* beder. ipo<1 Murn» skozi okno in ni vi-suknja se pobeša čez ramo. lica ničesar. Potem je sedel no divan in poslušal, a tudi razumel ni vsega. so se nagubala če stoji pred zrcalom, si vedno misli, da je spet lačen, in pravi, da se spominja sedmih suhih let. »Mile gladu skoraj še ne pozna in le občuduje tovariša, ki hodi radi majhnega hlebčka neokusnega kruha tako daleč, prav na nasprotni del mesta. dali v oči. "Le glej me, Turk! Pa vi tudi. Huda sem/'' je še ponovila gospa, preden sta se dijaka odpravila h knjigam. Leon je vzel v sobi iz koša poslednji krajec kruha z Martinove ceste, ga zavil v papir in odšel. Mile ga ni spraševal in ni rad "Saj nisem jaz kriv", si je začel pripravljati svoj zagovor; a je to namero takoj zavrgel. Ko jo je popolnoma stri, se mu je premišljal o tem sporu z gospo-zdelo, da se je znašel in se je dinjo. Stvar se je sama rešila ta-ravnal na svojem mestu, da bi ko, da si je Leon poiskal drugo joslušal vse do konca. Čudno je stanovanje, daleč od Murnove-"Kaj pa, če gospa slučajno po-1 da še ni razločil besed, pa- ga. Minila sta nato dva tedna. gleda v moj koš? "Zakleni! Ni treba, da bi vedela." Cesa se Turk boji? To je bilo zanimivo. Mile je ocenil skrivnost in zdelo se mu je, da se splača. Prejšnje leto je stanoval pri gospodi. Hrane so imeli še manj kot pri Murnovih in glad je tam najbolj občutil Slavko, njegov brat. Za Binkošti je bilo, oba sta ves popoldan tavala po mestu, sama sta ostala, utrujena sta bila in lačna. Kako prav bi bil takrat prišel takle hlebček ... Zdaj se je Mile spominjal tistih dni in je postal Leonu zvest prijatelj. Kdo ve, kako se mu je pripetilo, da je nekoč pozabil ključ. Šele v šoli se je domislil. Zdaj je že vseeno. Gospa stoji pri štedilniku, ko-pačko drži v levi roki in se hu-duje na nekoga, ki bi bil lahko neskončno daleč. Ob vhodu v spalnico sloni Leon, vse prste je zataknil v robove telovnika, o-?;raz se mu je povesil in za njim so sc vsuli dolgi lasje. Gospod Murn dela. Obrnjen je proti oknu in nemirno pogleduje čez hodnik na vrt, kjer se v travi in listju bleščijo deževne kapljice. Vsi trije so odzdravili malomarno, gospa se je le za hip ustavila v govoru, potem je zaprla še vrata v vežo; ni hotela, da bi slišali drugi ljudje ali pa se ji je zdelo, da je njen glas že šibak in ubit. Pripravljati je začela kavo, a jo je že popolnoma pozabila. Še nikdar ni bila tako huda. Na suhem vratu se ji napenjajo žile. dale so v zmiselno vrsto in tam preden jih je prvič obiskal. Suh sproti izgubljale svoj vsakdanji je bil še nekoliko bolj in očitno pomen. Z vsako se je potopil še bolan. Gospod Murn ga je men- i globlje, nazaj v doživetja, ki so da srečal na ulici in privedel v bila nekoč majhna in zdaj že hišo. Najprej ga je oštel, zakaj skoraj pozabljena, da se človek ne pazi na zdravje, začudi, ko stopajo predenj. V "Vam je treba hrane, kakor kaki zvezi se mi povračajo te ta- ste jo imeli pri nas $e pol leta ko daljne podobe in pletejo svo- tako. pa vas pokopljemo Dobro io mrežo krog nas? Ali ni go- poglej, mati, kako je rumen!" ipod Mum že dostikrat molčal < .,Ja2 nisem misH1 da jde tn pogledoval takole na vrt? Ali u res d m stanovat - se niso gospej zmerom solzile Turk jc gledal ki je to j 3Ci? Vsa ta notranja vprašanja rekla in smeje odvrnil. so le se odločneje zaokremle na, ne morem pustiti lista, čeprav že slabo vidim. Pošiljam $5, ti je za obnovo moje naročnine. dolar je za koledar, ostalo pa denite kjer bolj potrebujete." Hvala, prijatelj Malich. Slednje je šlo v tiskovni sklad. Malh. Praprotnik, l£ly, Minn., obnova naročnine in $2 tiskovnemu skladu. Menda je imel v mislih novoletno darilo listu, pa ni tega zabeležil. George Smrekar, W. Aliquip-pa, Pa., je poslal dve novi in 6 obnovnih nardčnin, dolar pa je priložil kot božično darilo listu, na priporočilo Toneta iz Višnje gore. Iz metropole v tej koloni ne bo kaj posebnega, ker je bilo poročilo o njenih aktivnostih pod tem naslovom v prejšnji izdaji. Običajno jo objavljamo vsaka dva tedna. Toda to kar je, je dobro. John Krebel je poslal 4 nove in 10 obnovnih naročnin, Tone Jankovich pa dve novi. Kar velja za metropolo, to se lahko reče tudi za Chicago: čas prekratek za kaj bolj obširnejše poročilo, toda brez nič ni. Angela Zaitz je izročila 2 obnovni naročnini, Joe Oblak eno novo in dve obnovi, Chas. Pogorelec pa 4 obnovne in $2 tiskovnemu fondu. Louis Steblay je vzel koledar in prispeval dolar listu za Novo leto. Koledar v prodajo pa so vzeli: Paul Bcrger in Franccs Vrechek vsak po 11 iztisov, po 10 iztisov pa Kristina Turpin, Frank Udovich, Philip Godina, Luka Groser 5 in Anton in Mary Andres 13, ter Joseph Oblak 20 iztisov. Anton Shular, Arma, Kansas, je poslal 2 novi naročnini. Zaposlen je tudi s prodajo koledarja, katerega je naročil 75 iztisov. Upar>v da mu ga kmalu zmanjka ter pošlje novo naročilo. John Goršek, Springfield, 111., želi osobju lista boljše Novo leto, zraven pa je priložil tudi eno novo naročnino. John Kosin, Girard, O., je kar k božičnemu voščilu priložil 4 obnovne naročnine. ^ Bom ubil dve muhi z enim udarcem, si je mislil John. Anton Zornik, zap. Penna, je poslal še 5 obnovnih naročnin. Prank Podboy, Parkhill, Pa., 4 obnovne naročnine, $2 tiskovnemu skladu in naročil dva koledarja. f V uradu nas je obiskal naš stari znanec Peter Banich, De-pue, 111. Obnovil je naročnino, prispeval $1 v tiskovni sklad ter vzel nekaj koledarjev seboj. Zadnjič sem omenil, da se vidimo zadnjič s to kolono v tem letu, pa se je tekom tedna nabralo spet gradiva in urednik je mislil, da bi bilo predolgo čakati dva ali več tednov, in spak je zašel v moj zelnik ter začel razgrajati po njemu, no. pa naj bo, sem si mislil. Ti si začel, jaz bom pa zašpilil. So that s that. Vsem boljše in srečnejše Novo leto! • njegovo pozornost od zunanjosti v komaj čutno vsebino dogodka. Naenkrat se mu je zdelo, da go-ipejine stroge besede niso ob sodba; da so tolažba in prošnja in da on to razume. Le gospa "Saj vem. Predolgo sem bil pri vas. — Spodili ste me." Zdaj se je smejal tudi gospod Murn: "Fant! Kar s palico vas bom " "Poslušajte, Turk! Zdaj mo ZMAGOVALEC IN PREMAGANEC. — 19 letni John U. Jennlag» ii Columbie, Min., je v dvoboju t japonskim vojakom ostal «v. Kaj se je dogodilo s Japoncem, priča gornja slika. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA ————————— V ' Piše CHARLES POGORELEC ROOSEVELT OBETA ADOLFU IN MIKADU SUBO "NOVO LETO" vturnovka bi to prošnjo rada v rate priti vsak dan k nam na ivojem glasu zatrla in skrila kavo." ■>rod vsemi ljudmi. šele zvečer se je Leon pošlo- i Anier|ški družinski koledar prej drugim. Je tako: Večina smo minuli teden prejeli vsega nas je naročenih na Prosveto in iz knjigoveznice in ga razpoši- na domače angleške liste. In ker ljamo ko hitro moremo. Ako bo marsikje za navadne delavce se "Leonu sem povedala, zdaj vil od hiše štev. 1. Mile ga je laj še vam, MUe. Kakor vas spremljal, da bi sc pogovoril z imam rada in oče vas ima rad. njim, zdelo se mu je potrebno. ega ne maram. Da bi moji dija- "Boš videl. Mile, da me ne bo s,° ludl Pereči, dobe vedno ni prosperitete, si ljudje ki od drugod sprejemali in pri- več, ker človek nikdar ne more tedni vsi naročniki. _ mislijo, ko jih nagovarjaš, naj si lašali kruh, kakor da stradajo, od vas domov." Leon govori in tega pri meni ni bilo in nočem, gleda hladno po ulici. Glej. prav da je. — Jaz sem zmerom skr- takole bi lahko rekel, mogoče bela, nobena gospodinja ne skr- kmalu spet pridem, si misli Mi-bi tako za študente, pri gospodi le. Po poti do doma se mu vrača ?o stradali, mi pa nismo. Povej-, ista misel že drugič, s tako mi te. če ni tako! Ali ste bili kdaj lačni?" Dalje ni mogla. Zadnje besede so se ji kar trgale in čisto suhe so bile, niso povedale vsega. Nato je zajokala, kakor da ne pričakuje odgovora. Mile je sedel nemo na divanu in se ni več oziral, a zdelo se mu Kampanja za razširjenje Pro- i Proletarca naroče, da imajo že drugih listov preveč. Morda bi si ga ta ali oni še vzlic tem izgovorom lahko naročil, a če noče. kaj mu moreš? Znani so mi tudi kraji, v katerih so slovenske slijo gre človek domov, kadar je naenkrat bolj sam. Mogoče prideva nekoč k njim oba, tako, ka-sledica nedavnega osnovanja orovizofične vlade v Jugoslaviji, ampak izvira še bolj iz vesti, prihajajo iz krajev, kateri so *e pod nemško okupacijo v Grčiji in Jugoslaviji. Na podlagi teh vesti je kaj lahko soditi, d« po tej vojni ne bo kronanih glav na Balkanu. Sicer se legitimisti na Madžarskem še ogrevajo za povra-tek Otona habsburškega,. toda vsa ljudstva južne, vzhodne in centralne Evrope so trdnega re-publičanskega mišljenja ter nasprotna kraljem. Dobiti hočejo tako vlado, ki jim bi mogla pri-nesti bojjše razmere ter dvigniti življenski standard za delavce in kmete. pričakoval takega uspeha, zaključuje svoje pismo. Pomagal mu je Frank Vrček. Frank Ohlock, Tiona, Pa., piše. da smatra za svojo dolžnost storiti kaj za Proletarca. Pa je poslal money order v znesku $15 za dve naročnini, za dva koledarja in za Adamičevo knjigo My Native Land. Preostanek,je dal v tiskovni sklad. Enoletno novo naročnino je poslal za Louisa Prilaza, Richmond. W. Va. Citateljem Proletarca želi F Oblock res srečnčjše novo leto. Naš hrvatski rojak Frank Ma-tetich, Koppel, Pa., piše glede lista in pravi med drugim: "Naročnik sem Prosvete, Hrvatskega Svijeta, Narodnega Glasnika. Zajedničara in Proletarca. A izmed vseh teh se mi slednji še najbolj dopade. Nadkriljuje vse druge. Svojega stališča se neu-strašljivo drži. Nikoli se ne boji povedati direktno o problemih, ki pretresajo svetovno javnost. — Naročnik Matetich ima kajne o tem listu zelo laskavo mnenje Ker smo v demokraciji, je nam dovoljeno, da lahko izražamo take misli. Kakor on o Proletarcu, sme vsakdo drugi izraziti svoje mnenje prav tako laskavo o drugih listih. Naročnica Mary Marinahek, Gallup, New Méx., o kateri je bilo tu poročano v eni prejšnjih številk, piše: "...Tako boste imeli tu sedaj saj štiri naročnike. Morda se jih bo še kaj dobilo. List dam po prečitanju na- ae človek razvedri s čtivom. To mi je v najboljšo zabavo. In če listov kakor je Proletarec ne bomo čitali delavci in ga podpirali, kdo pa ga bo? Naročnina $3 na leto za tak slovenski list je skromna vsota in tisoče več rojakov bi se moralo' tega zavedati in si ga naročiti." Svoje pismo je zaključila s stavkom, "pošiljam vam obenem dve celoletni naročnini." Naši zastopniki in drugi prijatelji sedaj gredo od ' hiše do hiše" in prodajajo Am. druž. koledar. Radi bi ga bili dobili že na letne seje svojih društev, a to ni bilo mogoče. Vzroke smo pojasnili v prejšnjih številkah. Upa ; mo, da bodo potrpeli in svoje ¡delo izvršili tako, da nam bo koledarja zmanjkalo še pred koncem januarja. * "Dolar in pol bi morali računati za tak koledar." je rekel prijatelj, ki se razume na take stvari. "Od nekdaj že ga prodajate prepoceni." To je res. Ampak res je tudi, da je konkurenca jako težavna stvar. Vseeno, koledar smo uveljavili, in bi zanj res morali računati znatno več kot mu je sedanja cena. če nam bi sotrudniki ne pomagali. Ako jih bi bilo treba plačati, bi ta knjiga ne /nogla biti nič cenejša. kot so knjige v angleščini. Po vrednosti gradiva prav gotovo ne zaostaja za sličnimi publikacijami v drugih jeziknifa cena pa ji je majhna. Zastopnik, ki gre naokrog, pa bo rekel: "To vi razumete, a veliko naših ljudi pa ne. Očitajo, da je koledar drag, da že imajo pratiko ali kar že. ali saj stenski koledar, ki jim pove, kdaj bo kak praznik ..." Ni prijetno to delo, ki ga bodo izvršili te tedne naši razpečeval-ci in razširili med ljudi več tisoč izvodov Ameriškega drt^žinske-ga koledarja. Čestitke vsem, ki pomagajo. John Malich. Murray. Utah niše: "Ker sem že stara koreni- vsled tega paktirali raj*e .; ste- hranitev kapitalizma ln za raz. bn francoske reakcije ker delu- v¡,ek demükracije v njemu Je je za ohranitev starega (kapitalističnega) sistema. Vprašanje Franrije Ako in kadar se zavezniška invazija v Francijo dogodi, bo treba v okupiranem delu dati i za versko svobodo, a profesor Salvemini ga opominja, da če bi živel v katoliški državi kot je Italija, bi vedel, da ima svobodo samo državna vera, ki je katoliška. Ako zahteva svobodo vero-izpovedovanja, bi za Italijo mo- znaten del civilne oblasti Fran-jral zahtevati tudi za svobodomi. eozom. Toda katerim? De Gaulle, ki.bi rad od Washingtona in Ix>ndona, in enako od Moskve priznanje polnoveljavne francoske vlade, v našem državnem oddelku še vedno ni zaželjena oseba. Moskvi je ljubši, toda invazija v Francijo je ameriška in angleška zadeva. Torej sme Rusija le svetovati in svetuje v prid de Gaullea. A na drugi strani so .reakcionarni krogi pred nekaj tedni začeli hvaliti rfakcionarja Petaina, kako želi proglasiti Francijo spet za "demokratično" republiko, pa da mu Nemci ne puste. Jedro vseh teh intrig je, da je treba Francijo ohraniti kapitalizmu, v kateremu se ji lahko dovoli tako demokracijo,\kakor jo je imela do svojega poraza leta 1940, ne pa ji pustiti na krmi- j lo kaki taki skupini, ki ji bi ka-pitalizem odpravila in jo dovc-j dla v socializem Ker se okrog de Gaullea obirajo vsi protifašistični Francozi, sc vladajoči sloji boje. da bi ga koncem konca utegnili premotiti ali preslepiti in jim bi hote ali nehote pomagal uvesti v Francijo režfm, ka- slece pravico delovati svobodno proti klerikalizmu. Glavno jc vojna in potem mir Rooseveit v svojem govoru k božičnim praznikom ni posegal globoko v taka politična vprašanja, toliko bolj pa je naglašal potrebo, da se vsi na vso moč upremo čimprej zmagati, in potem pa skupno pomagati v trajen mir. Več o političnih zadevah pa bo povedal kongresu, ki se snide po novem letu. Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo savajalno časopisje, bi bilo ka-pitaliama kmalu konec. • m ^ LUKA GROSER vošči vsem srečno Novo leto! Vsem, ki so mi poslali VOiftU ne karti ln drugim mojim znancem ter prijateljem voščim na tem mestu res srečno in veselo NOVO LETO! Kart nisem pisal, zato hvala VserffT ki so mi jih poslali k božičnim in novoletnim praznikom. Luka iivosvv in flriižimi 2301 So. Lanndale Avcnuc Chicago, III. KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * IIMMIlIMMIHIMHMMtMMIMMMMHHIMfMIMI "Cas beži", pravi pregovor. V zanje drevesc, a kar naenkrat letu, ki zahaja v zgdovino, so ¡pa jih je bilo (vagonov) za to dogodki brzeli hitreje kot jim je stvar več kot pa v najbolj "mir- mogla javnost slediti. Zares se je v tem letu dogodilo veliko stvari, ki se med ljudstvom, ako noče misliti, sproti pozabljajo. nem času"? • "Ne žgite elektrike!" Tako o-glašajo sedaj družbe, ki jo prodajajo. Apelirajo, kar tako za "Cas je počasen," pravi vojak, j šalo, da naj jo varujemo v vojne ki je navajen na vse sorte naglice. Vsaka sekunda mu šteje. A pride na železniško postajo, in čaka v vrsti — zdi se mu, da celo večnost, predno pride do o-konca in «izve, da ima njegov vlak šest ur zamude. Ali pa, da je ves rezerviran in da morda dobi prostor šele naslednji dan. Čas je ko večnost, kjer morajo gospodinje čakati pred prodajalnami ure in ure in še celo ko pridejo na vrsto, se morajo mnoge vrniti praznih rok. V ameriških prodajalnah še ni te- namene, Ljudem so zabičevale, naj letos ne razsvetljujejo božičnih drevesc, in če to store, naj bodo lučke prižgane le malo časa. Ali je kdo na njihne klice kaj pora j tal? Prvič, ljudje njihove reklame ne vzamejo resoD, in drugič, božič je samo enkrat v letu. Krize sedaj ni, ker "vsi delajo". Torej lahko tudi potrošijo več Gorele so lučke, in v mnogih hišah so sedeli ob njih ljudje, ki imajo svojce na boji-ščih. Marsikdo izmed vojakov, ki se je lani ali predlanskim bo- ga. Blaga na prodaj je še vedno i še radoval, je že med mrt- za vse v izobilju. Božič je v tej deželi silno ko-mercializiran praznik. Pobož-nost je že davno izginila iz njega. Toliko bolj pa je ljudem za pojedipe, družinske sestanke in za izmenjavanje darov. Prodajalne—posebno še takozvani ' department stores"—so imele žetev. Razprodale so med drugim iz svojih starih zalog tudi vimi. Božič v takih hišah ni bil prijeten* Obetajo, da jih bo v prihodnjem letu še več takih. "New York Times" poroča, da je v Titovem gibanju v Jugoslaviji komunistična stranka "dominanten faktor". To ni nič novega, novo pa je, da tistih komunističnih strank, kakršne so nastale po prejšnji svetovni vojni, in onih, ki smo jih poznali do 22. take stvari, ki jih bi v "normal-i junija 1941, ni več. Sedanje se nih" časih morale zavreči, ali pa od prejšnjih v svoji taktiki raz-dati starinarjem. Tudi mesnice I liku jejo kot noč in dan. Spreme- so dobro uspele, najboljše pa "liquer stores". Razen seveda tam, kjer je privatnikom odvzela ta biznis država. So pa v njih "butlegarji" toliko boljše služili. nile so si program in gesla, taktiko v .vsakem oziru in dobpo uspevajo. Omenjeni list pravi, da je Tito tajnik komunistične stranke in da je tudi večina njegovih ministrov včlanjenih v V Chicago se je par mesecev, nji» ali pa so njeni somišljeniki pred božičem začelo v časopisju opominjati javnost, da letos božičnih drevesc ne bo toliko kot prejšnja leta. Ni vagonov na razpolago, ne trokov, ne gasolina, ne delavcev. Torej naj ljudje to vzamejo na znanje in se zadovolje s tem, kar dobe, da bo le smrekci podobno. Raketirji pač znajo in so uspeli, a ne vsi. V Chicago so na vozili več smreke ko še kdaj prej, in prvi prodajalci so. jih s svojo plačano in za-stojnsko propagando prodali silno drago. Preostale zaloge so razprodali malim ljudem, katerim so rekli: "Kupite jih sto, petsto, tisoč ali dva ako morete, kajti v tem je letos denar..." Več tisoč ljudi se je polakom-nilo mamila. Nekdo je na sveti večer ob kupih neprodanih drevesc plakal, češ, "nad tri tisoč dolarjev sem izgubil." Kupil jih je za štiri tisoč dolarjev, prodal pa samo za $700; $300 je šlo za razne druge stroške, med drugim v nagrado policajem, da ti dovolijo razstavljati in prodajati to robo na pločnikih. To kajpada ni bil osamljen slučaj. Toda le kaj je z oblastjo, ki zagotavlja, da ni vagonov za preva- Ljudje, ki si komunistične stranke predstavljajo za take kakor so bile, in so jih sovražili, se zgražajo, češ, le čemu Tita podpirati sedaj tudi ameriška in angleška vlada? V prid take revolucije, kakršna se je dogodila v Rusiji p^d Leninom, gotovo ne. Drew Pearson pravi, da se je Vatikan, to se pravi, papež, tajno sporazumel s Stalinom glede bodočnosti Poljske. Vatikan je pripravljen priznati Sovjetski uniji tisti del Poljske, ki si ga je vzela v času nemške invazije, pod pogojem, da ostanejo privilegiji katoliške cerkve v njemu nedotaknjeni. Moskva je baje v to pristala in ob enem Vatikanu zagotovila, da bo tudi po vsi ostali Sovjetski uniji dobila religija popolno svobodo. Pearson je slovit kolonec ali kolonar in znan tudi vsled svojih komentarjev v radiu. A se velikokrat zmoti. Vendar pa je znano, da se Moskva v interesu Rusije želi sporazumeti s sveto stolico, ker bo s tem olajšala politično stališče posebno sedanji ameriški vladi. V nji ima katoliški vpliv veliko besedo. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTO Na Madžarskem so vladni ljudje zagraMli socialiste in druge, ki so "osumljeni simpatij ali celo sodelovanja z zavezniki '. To pomeni, da Hullov apel na Hitlerjeve satelite ni uspel. Sai ne. kar se madžarske vlade tiče, ki pa svojo diplomacijo vendar uravnava tako, da ji ne bo šlo slabše kot gre Viktorju Emanu-elu in Badogiiju. Tudi Bolgari se skušajo izmuzniti iz godlje, ki jim jo je skuhal pokojni kralj Boris, brez škode za njihno deželo. In jim bo uspelo, če lahko ostane v nji več ali manj po starem in jim to odobri Josef Stalin. Diktator Franco bo baje kmalu začel propagirati demokracijo v Španiji. Izpušča politične jetnike v tisočih, ker jih je toliko stri, da mu niso več nevarni, a prete mu monarhisti, ki hočejo nazaj na "skrajno desnico" —v monarhijo in se zanašajo za pomoč na ameriško in angleško demokracijo... Dorothy Thompson je v svojem letnem pregledu v govoru po radiu naštevala grehe ameriške in angleške vlade, ki sta v letu 1943 podpirala reakcionar-je, a govorile za demokracijo. De Gaulle jima je bil (v propagandi seveda» "fašistično nagnjen", a general Giraud pa pro-težiran. Izkazalo se je — je rekla Dorothy, ki govori po radiu vsako nedeljo milijonom ljudi, da je ravno nasprotno. Ugotovila je. da v Italiji v imenu demokracije vzdržujemo Badoglija in kralja, in prepovedujemo shode, na katerih bi masa rada protestirala proti njima. Nu, enega je zavezniška okupacijska oblast končno le dovolila, v Neaplu, pogojno, da bodo sklicatelji jamčili za "red in mir". To so storili in red je bil—a ob enem je bil tisti shod silna demonstracija proti fašističnemu kralju in s tem zoper ameriško in angleško politiko, ki ga drži na krmilu. A mer. vojaški policaji — M. P.—so se kretali med množico, da bi priskočili na pomoč delati 'red in mir", ako bi bilo treba. Pa ni bilo sile. Ampak stara politika za kraljev in Badoglijev "red in mir" se na nase stroške nadaljuje. Ljudstvo Italije ga noče, mi ga "želimo obvarovati", ker se bojimo — socializma in pa protiverske gonje v Ita-«iji... Kaj pa naj kdo pričakuje drugega od takih državnikov, ki jim je glavni namen ohraniti ekonomski sistem, zidan na temelju privatne svojine in zaščiten v svojih privilegijih od vlad kakršne so? Socialisti nimajo vzroka, da se bi pustili zavesti v mamljivo-sti, kakršne so jih ugonobile v prejšnji vojni in po vojni. Pred njimi je ogromna naloga. Ako je ne dovrše, kadar pride njihna ura, bodo vsi razni čarterji in proglasi pomenili prav tako malo kakor Wilsonovih 14 točk. TITO (Josip Bros), ki je sedaj maršal in predsednik odbora ta obrambo Jugoslavije, v svojem stanu v mestu Jajce v Bosni pred kipar, jem Antonom AufuiUnčičem. To sliko so prinesli v Kairo v Efiptu sa-\esniški častniki in sem jo je poslala s električnim fotof rariranjem ameriška easniška agencija ACM K. Nam jo je oskrbel Združeni odbor ju-inoslovanskih Amerikancev. KDO JE "TITO" IN KAJ POMENI V SVETU? DANI SE! NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA" Nsrainina sa Zdrafen« driav« anje v Jugoslaviji za važen razvoj, katerega se ne da prezreti. V svojem prizadevanju, da ponipga ustanoviti zedinjeno Slovenijo v novi, svobodni, de- %wiss cantons. the American states^vno^rat^nj Jugoslaviji pod tako vlado, kakršno si ljudstvo samo izbere potom svobodnih volitev, smatra SANS za potrebno pobijati všako propagando, ki bi imela škoditi demokratičnim e-lementom v stari domovini in ki so že podvzeli potrebne korake, da se ljudska volja uveljavi. Danes SANS ne govori več v imenu svojih bratov in sester v Evropi, pač pa samo pomaga širiti njih glas. Narod doma je že spregovoril. S svojimi ogromnimi žrtvami dnevno prepričuje zaveznike, da hoče bit) prignan. Zahteva od njih materialno pomoč potom posojila — najema in pravico zastopstva v sredozemskem zavezniškem odboru. Baš te dni smo slišali, da tako pomoč že prejemajo, da je sovjetska Rusija že priznala novo jugoslovansko vlado pod pred-sedništvom drja. Ribarja in da ne bo dolgo, ko bo novo vlado priznala tudi Amerika in drugi zavezniški narodi. Očividno nobeden teh narodov nemara napraviti "napake", pred katero jih svari zgorajšnji članek. Bratje in Sestre, dani se! MGK. ilegalnega komunističnega po-kreta postal žrtev režima kralja Aleksandra, je Tito prevzel vodstvo za njim. (V španski civilni vojni je bil imenovan bataljon jugoslovanskih prostovoljcev po Djakoviču.) Naslednjih 10 let je prebil Tito v borbi proti diktatorskim in pol-diktatorskim vladam, ki so pod Pavlovim regent-stvom počasi prehajale na Hitlerjevo stran, vse dokler niso postale njihove zaveznice. Nekatera poročila so trdila, da se je Tito boril v Španiji, V kolikor je meni znano, je to pomota. Pač pa sem srečal v Španiji med prostovoljci republikanske vlade mnogo sedanjih Titovih poveljnikov. Med njimi Petra Dapčeviča, ki je bil nekoč jurist; Kosta Nagvja, ki je bil podčastnik jugoslovanske armade; Koča Popoviča, pisatelja iz Beograda. Clemenceau je* nekoč dejal, da je vojna mnogo preveč resna stvar, da se bi jo moglo prepuščati popolnoma njenim generalom. Položaj v Jugoslaviji pa je prav posebno zanimiv radi tega. ker je bil ravno Tito, ki je civilist, oni, ki je uspel storiti, kar se 680 generalom prejšnje jugoslovanske armade ni posrečilo. V zadnjih dveh in pol leta je Tito zrastel iz pozicije delavskega vodje v generala ljudske vojske. V svojem štabu ima srbskega župnika iz Krupanja Vlade Zečeviča, črnogorskega polkovnika Savo Oroviča, hrvaškega pravnika iz Zagreba dr. Vlado Bakariča, kmeta iz Vrapča Juri-co Draušnika, bosenskega profesorja iz Banjaluke Petra Kome-niča, delavca iz Splita Vinko Krstuloviča — člane vseh narodov, vseh slojev in vseh protifašističnih strank Jugoslavije. Tisti časi, ko je angleški Foreign Office Tita hladno odklanjal, so minili. Danes priznavata London in Washington prav kot Moskva, da je Tito zares gonilna osebnost v Jugoslaviji. IGRA S PETROM II. ZA OBVAROVANJE MONARHIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) vzame kaj sličnega, in rezultat je Tito. Peter ob dedščino V vseh teh spletkah, o katerih bo pisala zgodovina šele ko bo konec te vojne, se je Šlo v vprašanju Jugoslavije tudi o bodočnosti dinastije Karadžoržev. Ali naj se jo kratkomalo zavrže, ali neguje? Angleži so se odločili, da se jo drži na površju in Roosevelt je na Churchillovo posredovanje Petra povabil celo za svojega gosta v White House in kadili so mu mnogi taki Jugoslovani (predvsem Hrvati in Srbi), ki se sedaj tega sramujejo. Ko je novo uporniško gibanje v Jugoslaviji; protivno Mihajlo-vičevemu, prišlo na oder javnosti, so ga označevali za tolpo razbojnikov. morilcev nun in pobožnih deklet, sploh kot svojat, ki bi jo bilo vredno pokončati tudi s Hitlerjevim in Mussolinijevim orožjem. Tako sta nastali dve stranki. ena za takozvano domačo varnost, druga, ki je bila na-zivana za komunistične tolovaje. Priložnost, ki jo je mladi kralj zavrgel Ko je angleško ministrstvo vnanjih zadev uvidelo, da v Jugoslaviji angleški zunanji politiki slaba prede, je skušala dobiti po stikih s sovjetsko vlado v 1 Moskvi sporazum s Titom. Tito naj bi ostal resnični veljak v jugoslovanski osvobodilni fronti, povabi naj v njo še kralja Petra, Anglija pa bi mu preskrbela letalo, da bi se pridružil Titu, Peter bi postal v očeh javnosti več kot filmski junak za svojo drzno dejanje, zamejna vlada v Ixmdonu se bi razpustilo za zmerom in tako bi vladal Tito, in Pitfcr bi mu bil kralj, ki bi pa-radiral, ne pa ukazoval._Kakor v Angliji. Zanimivo razodetje O teh stvareh je nedavno pisal londonski Daily Express, ki velja zk zanesljiv konservativen list. K mlademu Petru so prišli angleški, skupno z jugoslovanskimi zaupniki, in mu rekli: Razpusti vlado in se pridruži Titu v Jugoslaviji. Peter pa je bil one dni silno zaljubljen v neko grško prince-zo, ki jo je hotel poročiti, a mu tega takratna vlada, v kateri so dominirali stari srbski veljaki, ni dovolila. Ponudbo za polet k Titu je nato Peter razložil svojim ljudem, pa so mu svetovali:4 Razpusti vlado, ki ti ne dovoli poročiti se v teh časih, ustanovi tako, ki ti bo dala dovoljenje k nevesti. povabilu za polet k Titu pa ignoriraj. Ti si vendarle srbski, ne jugoslovanski kralj! Tito m Srb! ^ Take ^j^Htige, ki so se godile v m »-anskem zamejstvu v iJflBpfc z u meša van jem angleške nnudi ameriške vlado, v zadnjih par letih. V njih se je r*eter odločil rajše za velesrb-stvo, in v glavnem pa za grško princezo Aleksandro. Posledica je, da je moral on in grški kralj v Kairo. In da sta sedaj oba "na cedilu". Spletke seveda še niso končane. Odvisno je od Rusije, če se bosta smela še kdaj vrniti na njune trone. s» Predsednik preprečil ±4 sfovko železničorjev Stavko železničarjev, ki je bila oklicana za dne 30. dec., je predsednik Roosevelt preprečil s prevzemom železnic pod vladno upravo. Prevzem je le teoretičen, kajti železnice ostanejo pod upravo svojih družb. Unije železničarjev so ob enem izjavile, da se bodo ravnale po predsednikovem odloku. SLOVENSKE KNJIGE ao Nemci in Italijani po skem domalega zatrli. Velik« •o jih požgali. Novih vač nt dopuščajo. Fašistična pošast je udarila po tistem — kar je bilo našemu narodu najdražjo ~ po slovenski književnosti! Slovenske knjige se lahko I« svobodno naročajo v slovanski!) knjigarnah v Ameriki. Preglejte ▼ te j številki na 5. strani co» aik knjig, ki jih ima ▼ zalogi Proletarčeva knjigarna. Ni čite jih sedaj, ko jih ie ■■HI PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. i j j! Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jomčeno i i TELEFONI. CANAL 717*—7171 '"'.....................................TI......... ...................tli........... »• * « m «m --- --- ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO # J | ADRIA PRINTING CO. i Tat MOHAWK «707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14 ILL f PRCiETAREC SE TISKA PR| NAS ' hiiiiiiiiiihm Romani, povesti, ¿rtiče in opiti Poučne in znanstvene knjige KNJIGARNA "PROLE T ABC A" ¿301 South Lunndale Avenue, Chicago, Illinois Pesmi, poezije, igre Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine Romani, povesti, ¿Hice in opisi .15 .26 25 .25 .45 .35 .20 .35 .15 .50 .40 .30 .45 .65 .35 .40 .75 .50 .15 .40 .75 .20 .40 .35 .25 .50 _______ .35 Bacili im baeilke, (Damir Fei- gel), humoresk«, broi........45 Babilonska im mm, (Jo« Hocking), zanimiv roman v dveh delih, «29 str., broi. $1.75, vet....... 2.35 Boa t in dnevnik, (Lujiza Pesja-kova), roman, broi. .50 •«« ia tem«, (ruski pisat«lji), broi. 50c, v« ta na......... 1.00 Brdakova izpoved. (Aug. Strind-berg), broi. $1.25, v«i________ 1.85 Besi, (F. O. Dostojevski), roman v dveh dolih, 758 strani, broi. $2.00, ves. ________________________ 2.60 Belgrajski biser, povest is davnih dni, broi................... Bsnešha vedeievalka, povest is preteklih dni, broi................ Bcjr. (L. Goloma), roman, broi. Boš ¿na pesem v prosi, (Charts u/ckens), broi......... Bole noči—Mali j«Mk, (F. M. Dostojevski), povesti, broi. Bilk«, (Marija Kmet), povesti ia drtiee. broi............ Bla«ajna velikega vojvod«, (Frank Heller), roman, broi, 1.00 »ras mar j«, (Mikn Pugelj), broi. 75c, vez. ...................... 1.25 Cvotke, (H. Majar), iopek pravIjte sa stare in mlade, hroi « «••••••••••••«••a* Cvotina Borograj.ka, (H. Majar), povest, broi. .............. Ciganov« ••▼«ta, povest, broi.. | Črni de m« nt i, (Maurus JokaK), broi. $1.25, ve«...................... 1.75 črni pant«r, (Milan Pugelj), pov«sti in črtic«, broi...... Daj nam dana« Mi vsakdanji krak, (A. Cerkvenik), povest, broi. .............. Darovan*, (Alojsij Dostal), zgodovinska slika is dobe slovanskih apostolov, broi......... Dalmatinska po ▼••ti. (Igo Kai), broi. .................................. D«d«k im pravil, (Julij Slapiak), pravljice in pripovedke, broi. Devica Orleanska, (S. K.), slika ia preteklih ¿asov, broi......... Domača ftivali, (Damir Feige!), ves. .__________________________________ Drobii, (Fr. Milčinski), povesti- ee, broi,............................ Dva sv« lova,. (Ivan Mo!«k), povest slovenskega priseljenca, S S S v ••••••••••«'*«••' Dos Cor««, (G. Keller), roman brOS, eseeeaeeeeeeeeeeeee Dv« slika. (Ks. Meiko), broi.. Dromoiac, (Karl Bwald), naravoslovne pravljice s slika- Olji Vi X* o««aaa««« s«««««« Elizabeta, hči sibirskega jetnika, broi. .............. Farovska kuharica, (J. Š. Baar), povest, broi. .....••.......• Filozofska «godba, (A loj S Ji- riSCk) f V%Se oeedeo^eeeeee Francka i« drago, (E. Kristan) brOÄ. oeeeaeoeoeeeeeeeeee Francija ia fraacesko ljudstvo, (C. Petelin), sploien zanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi................................. Fran Baroa Trank, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pandurič), 'broi. ..................... Glad, (Knut Hamsun), roman broi. 75c, ves. ........ ..—t.....i. 1.25 General UmIoS, oče vojakov imenovan, (M. Molek), broi. .65 Gasdovnik. (Karol Ray), povest » k ameriikega življenja v dveh delih, broi......................... 1.00 Gospod Fridolin 2olaa ia njegova d milna, (Fr. Milčin-ski), vas. ............... Grešnik Leaart, (Ivan Cankar), življenjepis otroka, Hlia bres oken, (Tone Seliikar), socialna povest, broi............... Hadii Mara t, (L. N. Tolstoj). roman, broi................-......— Haptamerea, (Marg. Valeiska), povesti, broi, . .... ....... Humoreske, grotesk« In satir« (VI. Asov in Teffi), broi. .. Igralka, (Fr. Milčinski), črti- ce, ves. ............................... J.romkin krog, (A. KoŽevni-kov), povest sa mladino s slikami, it ruičine prevel I. Vuk, broi. ............................ Jag, (P. Choeholouiek), zgodovinski roman, 614 strani, broi. 75c, ves....................... 1.25 Jaan Miseria, (P. L. Coloma), povest, broi. ................ Jurktca Agllova, (Ks. ftandor-Gjalski), broi. 40c, ve»,....... Koafesije literata, U. M. Ma-ehar), abirka spisov, $0c, vet. ..................... Kaaaki (L. N. Tolstoj), «avka- Sku do v sat. broi. .................. Kraljev vltea, (M. Zevaco), zgodovinski roman, 374 strani, broi. $1.00, vet........:............. 1.50 Kroatsorjeva sonata, (L. N. Tol*toj), roman, broi.......... Krv«a osveta, it spisov črkeake- ga častnika, broi. ................. Ljudska povesti, (Franc Jak-AiČ), broi. ,»..,.....*•«. LjabljaasCI tipi, (Jos. Such/), aa'.iri#noV»*iholoiki obrati, bro* • i.V 4. Mar)etiaiy (Uredil Dr. Ivan Prijatelj), Bajk« ia povesti • Gorjancih. in. knjiga, broi. 75c, ves....... 1.25 IV. knjiga, broi. 75c, ves....... 1.25 V. knjiga, broi. 60c, vet.____ 1.10 VI. knjiga, broi. H6c, vet.... 1.35 VII. knjiga, broi. 85c, vet....... 1.85 VI. in VII. knjiga skupaj, vet. 2.50 VIII. knjiga, broi. 75c, vet. .. 1.25 IX. knjiga, broi. 75Č, vet..... 1.25 VIII. in IX. knjiga skopaj, bnos. 2.25 X. knjiga, I sprehod v Belo Krajino, broi. $2.00, vet. 2.50 JmHU Josip t Zbrani spisi, vesani: n IGRE* Anfiaa, (Leonid Andrejev), drama v Mirih dejanjih, broi. Beaeiki trgovec, (Wm. Shakespeare), vezana ........... Čarlijeva ienitev—Trije ioni-nt (F. S. Tauchar), dve ia-^ loigri, enodejanke, broi.... Divji lovec, (F. S. Finžgar), narodni igrokaz s petjem v iti- rih dejanjih, broi.................... Golgota (M. Krlež), drama v treh dejanjih ............ Gospa a morja (Henrik Ibsen) igra v petih dejanjih, broi.. Hrbtenica, (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom.......... Jnllj Cezar, (W. Shakespeare) ▼erana .................. Kjer jo ljubesea, tam Bog, po L. Tolstojevi povesti spisal F. Milčinski. Igrn v 1. dejanju Martia Krpan. (Fran Govekar), dramska pripovedka v petih dejanjih, broi...»................... Macbeth, (Wm. Shakespeare), vez. .................... Otkello, (Wm. Shakespeare), vezana .................. Očiččenje, (Angelo Cerkvenik) tragedija v iestih scenah .. Romantične «fnie, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana .................. Soa K rosne noči (Wm. Shakespeare), vezana .......... Umetnikovo trilogija, Ivan Cankarju v spomin, (Alois Kraigher), tri enodejanke, so ee-- lota zase, broi. 54c, vet. ..... Volkaiin. (F. Milčinski), roparska pravljica s petjem v enem dejanju ................................. .35 .50 .25 .50 .40 .45 .25 .50 .25 .60 .50 .50 .60 .50 .60 .35 O delavskem ia seeialietičaem gibanja nm Slovanskem do ustanovitve jugoslovanske socialnodemokratične stranke 4 (1848-1896), (A. Kristan), broi. 75c, vezana ........ l.oo Pomlad človoitva, (Dr. Živko Topalovič), poljudna ratloii-tev razvoja človeka in člove-ike družbe, broi. ....................75 1 Pravo in revelacija, (Leonid Pita mic), broi........................... Priče evolucije Ia Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi. 35c, vezana ............. .25 .50 Znanstvene razprave, politični tn gospodarsko-socialni spisi, učne, zdravstvene in druge knjige 1er brošure. .15 II. tvetek; Spomini starega 8lovenca, Tihotapec, Juri Kobila. Dva prijatelja, Vrban Smukova ienitev in Grad Rojinje, vez. ... 1.50 SLOVENSKI PISATELJI. Ivaa Caakart Zbrani spisi: L tv., vsebina: Erotika, lt-daja 1902; Erotika, is-daja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, broi. $1.50 Jaalto Kersnik, tbrani spisi, vet. (Uredila dr. Ivan Prijatelj in dr. Vlad. Leveč) I. sv. II. sei.: Cyklamen in Agitator, broi 50c, vet. 1.00 in. tv. 1. sei.: Roilin in Vr- SD#j#lrfdkf njega negovanje in Janko, broi. 65C, ves......... 1.15 nr«hrana. (T)r Roodan ABC ftocialisma, kratek pregled socialističnih teorij (Iv. Molek), broi......................... Ali jm religija prenehala funkcionirati? Debata .........15 AU spolna vzgoja res ai potrebna? (Franjo tgeč), broi. .35 Aaglosko-sloveasko berilo, (Dr. F. J. Kern), vet..... 2.00 Citaaka o kigtjeni, (Dr. Ivo 'Pire* ilustrirala, vet_______ 2.00 Borba aa jugoslovansko driavo, (Dr. Al. Ogris), broi.............50 Človek — od kod ia kam, duhovno presnavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vet....................... 1.75 Državljanski priročnik, (Leo Zakrajiek, broi .......................50 Dobo rasama, (Thgmas Paine), broi.......—........................ Govedoreja, (R. Legvart), s slikami, broi................... .25 .30 .65 .65 .40 .65 .35 1.25 .35 . .75 2.00 II. tvetek: Črtice la povesti ter Kritični in polemični spisi, broi. $1.80, .............................. 2.00 III. fvesek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični ia polemični spisi, broi. $1.50, vet........-......................... f.00 IV. tvetek: Knjiga sa lahkomiselne ljudi in Tujci, vezana ...................... 2.00 V. tvttek: Kralj ng Betajho-vi, Na klancu, Črtice, 0-pombe, 323 strani, fcroi, $1.80, ves..................«... 2.00 VII. ivetek: Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, broi. $1.50, ret- ............................... 2.00 Vil!, tvetek: Goapa Judit, Križ na gori, Potepuh Marko ¡n kralj Matjaž, Oponibe, 377 str., broi. $1.50, vet. 2.00 IX. tvetek: V mesečini, Martin Ksčur, Nina, ls Ottak-ringa v Oberhollabmnn, Opombe, 350 str., broi. $1.50, ve«................... 2.00 X. tvetek: V samoti, Smrt In pogreb Jakoba Nesreče, Alel hi Rators, Crtiee, Opombe, 370 strani, broi. $1 50, vet...................... 2.00 XIU. zvosek. Za kriiem, Besed Luka, Kurent, Opombe, 359 str., broi. $1.80, vet. t.00 XIV. zvezek: Pedmi, Nkiba, Cr-tlee, Novele, Hlaf>ei, 0-pombe, 313 strani, broi. $1.50, vet. .............. 2.00 XV. tvetek: Trpje povesti, Črtice, Opombe, 327 str., broi. $1.60, vet. ......... 2.00 XVI. tvetek: Satirični spisi, Kri-tičnl in polemični spisi, Bels kfizantema, Volja In moč, Lepa Vida, Opoih-be, 398 str., broi. $1,50, J. ***........-...................................2.00 XVII. stetek: Črtice, Milgn in Milena, Moje žitljvtfje, Grelnik Lankrt. Opoitvbe. 389 str., broi. $1.80, vet. 2.00 sei. t Jara gospoda in Očetov greh, broi. 65c. vet. -------------------------- 1.15 IV. tv. I. in II. sei.: Gospod Jane«, Kmetske slike. Humoreske in Povesti sa ljudstvo, broi. $1.26, ves. 1.75 V. tv. I. in II. sei.: Berite novice, ialeigra v enem dejanju, Kritike in Komentar, broi. $1.35, ves. 1.85 VI. tv. I. sei.: Leta mladosti in učenja, broi. 75c, ves. 1.25 II. in IU. a«!.; Novelist in politik, broi. $2.00, vet. 2.75 Spisi Andrejčkovega Joieta: I., III., IV., VI., VU. in VIII. tvetek po.............................. .30 V. svetek ............................. .60 Pran Erjavec, tbrani spisi: I. «v. Povesti, vet. ................. 1.00 V. sv. Zbrani spisi ta mladino, vet..................................4.75 PESMI IN POEZIJE. .35 .75 .25 tkfropoli* ia piramid«. (Ant. Aikerr), poetični spreh-nii po Orientu, fina vetba... .$1.00 A tile v Emoni, romanca, (Ant. Aikerc), broi......................... Homerjeva llia^e, (Fr. OlUtr-aa), broi. I. ev. spev, 75c, VII. tve. XII. spev ............... Moderna, francoska lirika, (Ante ilebeljak), vez...... Preprost« peimi, (Mile itkupčič), ret. .................. .»v Pasmi, (Srečko Kosovel), broi. .50 P«kerek« poti, (Janko Glaser), broi..................... Primdi Trubar, (Ant. Aikerc), afodovlnskk epska pesnitev, TU, .,.....«.,...,.*•... Pesmice is prirod«, (VI. Ka-pus), broi. «.,,.......... Solnce la s«nce, (Ant« Debe- l|Wt, VNk Slutnje, (Ivan Albt«cht), broi. •Uifce pasmi. (P. Beituč), ves. St« let tl«v«aske lirike.. od Votlnlk« do moderne, (Cv. Golar), broi. 6!c, ves. ... 1.00 Strup ia Jed«j«, (J. S. Mach&r), broi. 75c. ves........................ 1.15 V šari« Via«v«, (Oton Zupan- čič), pesnitve, btoi....... Trbeeljs, prole+arsk« pesmi, (Torte fleliMcsr), broi. 8lc, ves. , • •, t,«.« • 1 .50 .75 .50 .50 .35 .50 .38 .50 .85 .35 .35 .50 prehrana, (Dr. Bogdan Derč), broi..........................................85 Divlji Praostaci, (J. II. Moore), prestavil T. Cvetkov (v hrva- ičini), vet. ......................... 1.00 Elementi moderne izobrasbo, (I. Molek), broi. 40c, vet... .60 Hipnatisem, navodila ta hipno- tiziranje, broi.........................50 Isvor ii vi jen ja, (A. Z. Petronij), tdravniika knjiga o spolnih tadovah, broi. ...................... 1.00 Idejai predhodniki danaiajega socializma tn komuaisma, (Abditus). broi........... Ilustrirana lepa maska, navodila ta iminkanje, vet....... Kaj aaj starima, da bomo odre-ioni? (R. G. Ingersoll), broi. Katoliška cerkev la •ociallzem broi....................................... .25 Kak« j« nastalo današnje dalav-atva It. njegovo glbaaje7 (Dr. D. Lončar), broi.......35 Kapital, (Kari Mart), poljudna itdaja, vrtana................1.75 Karl Marz, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer)....' .35 KI«t«rstvo, (Bohuslav Skali- cky), broi. $1.50, vez....... 2.00 Kulturni pom«n socializma, (Dr. Max Adler), »broi...........16 Kratkn zgodovina Slcvencev, Hrvatov ia Srbov, (Matija Pire).....................25 Krščanska religija in Veliki sva-bodomialeci? (R. G. Ingersoll In J. S. Black), broi..............50 Meadno delo in kapital, (Kari Marx), broi.............15 Med padarji in zdravniki, (Jan-. ko Kač), spomini jvoje matere, broi............................ .75 Miselni razvoj «wopsk«g« Človeštva, (Frank Drtina), 387 Str., broi. ............................... 2.00 Materinska pomoč zdravemu ia •kolbeifta dojenčka, (Dr. Matija AmbroJič), 1 80 slikami .35 Moji sapiski z Dunaja (Emil 8tcfanovtč), broi....................15 Nekoliko pravopiaa, (Veno Venomer), brei...........v,...........10 Naš «vetov».1 nazor, teorija In rStvoj dialektičnega mete H slims, (Sigma), bros....................50 Nai jezik, (Dr. Joža Glonar), vet. R.....................25 O zdravja in koloanih, (Dr. Ant. Brecelj), ibroi............. 1.601 Prva pomoč. (Dr. M, Rus), s 40 slikami, broi......... .60 Psihične motnje na alkokolski podlagi, broi. 75c, vet..... 1.25 Rasa ta vam v srbski proilosti, (VI. Corovič), broi..................25 Razvoj socialtama od atopije do zaaaosti, (Friderik Engels, prevel M. Žagar) .........25 Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov, (Abditus), broi. ......................................35 •60 Ročni spisovnik, obrtnih, trgovskih, Ijobavnih in snubilnih pisem, (Viljem Požgaj), broi. .50 Roparska trojica, (Claessens-Molek) ........ .........I Socialni ideali in Kaka si je človek ustvaril boga, (Mo-lek^Keracher), broi..... Slovenski politični problemi, (Dr. Anton Dermota), tbirka črtic o narodnih In socialnih problemih Slovenije, broi______ Slovenski sadjar, (Martin Hu-mek), letnik 1918 in 1919, broi. vsak...........L................... Smeraice novega življenj« (Dr. K. Otvaid), broi..... Socialna zaščit« decc In mladine, (France Goriič), broi............ Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vez. Spr«tn« kaharica, vezana : . . . Spisovnik, ljuba v mh in ženito- vanjskih pisem, broi............ Srbspa početnica, sli priročnik za učenje ciriliee, bro*.........45 Strokovn« .organizacije v Slavoniji, broi. .............. Svetovna vojaa la odgovora ost socializma, (E. K.), broi......... Splošna sgodoviaa socializma In socialnih bojev, (Maks Bear), III., IV. in V. del, vsebuje a) Novejša doba, b) Doba od 1750-1860 in e) Najnovejio dobo, vsi trije zvetki skupaj, • broi. ________________________________ 1.50 T«m«lji vere, (R. G. Ingersoll), broi..........................................25 Uvod v Badhizcm (Joseph Suchy) ...................15 Varčaa kaharica, (Marija Remec), vezana .......... :.25 Vladar, (Niccola Michiavelli), btoi, ..,....••,.•.,,,,.,, V novo d«iolo, (E. K.), broi. Za staro pr«vdo, (Fran Erjavec) .................... Zbirka, radaraklk ia faiiaskih izrazov (J. Bezlaj) ....... Zakaj bog n« ablj« hudič«? (M. Babcock). broi.___________^_______ Zdrav j« la htgijeaa, koristni nasveti o spolnih tadevah, broi. .50C Zakoa Biogeaezije, (J. Howard Moore—I. Molek), ponavljanje fizičnega In duievnega rodovnega ratvoja pri živalih in človeku, vet. ........................ 1.50 Zgodovina socializma v Srbiji, Fran Erjavec)..................... .15 Zgodovina Srbov Hrvatov ia Slovencev, (Ant Melik), I. «V., broi. $1.25, vet........... 1.75 1. In II. tv. skup., broi. $2.25, vet___________________________________ 3.00 Živčevje človeka,.. (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vet_________ 2.50 Zadruiat koledar Caakarjava slika na dopisnicah, 2 za ................05 (Imamo jih dvojne vrSte.) laformacije o dobavi driav-Ijanstva Zedinjenih držav .15 Proletarec, vezani letniki 191P-28, V8sk ........... 3.00 Naročilom priložite poitni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Zrn manjša naročila lahko pošljete poitne znamke. Pri večjih naročilih popust. Kdor želi vezane knjige, je cena toliko viija kolikor znaia vezba. NASLOV: PROLETAREC 2301 S. Lowndole Avenue CHICAGO 23, ILL Visoko umrljivost otrok no Škotskem Na Škotskem umrje večji odstotek otrok pod enim letom starosti, kot kjerkoli v deželah za-padne Evrope, izvzemši Španije in Portugalske. Vzroki so podhranjenost, slaba stanovanja in nezadostna zdravniška nega. .i o .50 .50 DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK aova knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV. LJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan« stvo, vsebuje knjižica že v II. dela nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. deiu pod našlo-\ vom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države. Cena knjižici je camo 50 ceatov • poštnino vred. Naročila sprejenr.a: Knjigarna Proletarca v CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL. .25 .35 .20 .25 >SHtl»tMtltim-»»t»ttlM POSLUŠAJTE -vsako nedeljo prvo in najstarejšo |ugoslovcnsko ra-dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycle*. Vodi jo Georqe Marchan RAZNO. eeee«»s mm»» M»»t »II MMMM» \ PRISTOPAJTE K KOLEDARJI Ameriiki družinski koledar, letnik 1010, vezan letnik 1010, vezan letnik 1920, vezan letnik 1922, vezan letnik 1924, vetan letnik 1925, vetan letnik 1927, vezan letnik 1928, vetan letnik 1929, vetan letnik 1930, ve«an letnik 1931, vetan letnik 1952, vezan letnik 1938, vetan letnik 1934, vezan letnik 1935» vetan letnik 193«, vezan letnik 1987, vessn letnik 1988, vezan letnik 1939, vetan letnik 1949, vetan letnik 1941, vezan letnik 1942, vttan letnik 1943, vetan ...............40 ..............50 .........65 .............. 1.00 ............. .75 ...............75 ----------- 1.00 .............. 1.00 1.00 .............. 1.00 .............„1.00 ............. 1.00 ...............75 ..............75 .......75 ......75 ............ .75 ..............75 ..............75 .78 1.00 1.00 1.00 2687 S. Lawndale Ave. < » CHICAGO 23, ILL. o MIMMiMMMMM*MH t»' Koledar Cankarjeva druibe ilustrirani In s Itredno zanimivo vsebino: letnik 1980, broi ............. lethik 1912, broi................. letnik 1934, broi................ letnik 1986, broi............... letnik 1937, trei................ letnik 19S8, broi. ............... letnik 1039, broi................ letnik 1940, ............... .50 .50 .50 .50 50 .50 50 p .601 Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGKON 3724 West 26th Street Tel. Crew ford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M * Except Wed. and Sun.) 6:30 ta 8 30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridge way Ave. Tel. Crawferd 6440 If na aaswer — Cafe Aastla 5700 \ '«himwmimh n tinnii' ! BARETINCIC & SON j POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ................... A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers PROLETAREC education ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau VOL. XXXVIII CHICAGO 23, ILL., December 29, 1943 Publi.h.d Waekly at 2301 So. LmwmdmU A*t THE MARCH OF LABOR lÉ^fiif* St Iß^COROiM* TO TMi LABOACH The Veteran Question After every war the. question ol what to do about discharged yoldiers has challenged the intelligence of the nation. It will be so again when the present war ends On Dec. 10 the House Military Affrairs Committee was given a preview of what will happen a million times over not «o many years fiom now by a boy with one leg shot away and one side of hit face paralyzed by a shrapnel wound—only 21, but already a cynical veteran, His name is Lemuel Hendricks. Hendricks told the nation's lawmakers that the boys on the battle line are wondering what they are fighting for. He warned them that sometlflng must be done for the veterans when they eome home if another bonus march is to be avoided. Possibly thinking of the apple-selling days of his boyhood, Hendricks said: "We don't want to be sitting around waiting. We want some thing to be done. We would like to go into vocational education and not live at the mercy of others or go home and live off our folks." Understandably, Hendricks was not impressed by the proposal of MOO mustering-out pay or by another offer of $50 per month for six inontiis Here is problem that will have to be met by ail of us. How to meet it in a manner that will not develop a generation of professional veterans, but rather will send the soldiers back into normal civilian life, with civilian interests and viewpoints, is a question that must be > answered in the right way if democracy is to survive the war. The best way to guarantee a good and useful life to veterans is to ¿ive that guarantee to evejy citizen of the nation. Everybody should have an opportunity to share in the useful and necessary work of society. Every worker should receive the full social value of the product cf his toil. Human ability and human needs—and not the ability of an owning class to make profit by using workers—should determine social policies and economic practices. With that goal in mind the program of democratic Socialism is ; seen as the necessary master plan for the future. For the old order of j • free" private-profit enterprise simply can't employ everybody all I the time. That is not the purpose oi the old system that has brought continuous insecurity and repeated panics and wars to the world. We must turn to Socialism or we will be neither secure nor united nor free We hope the Socialists of America will be sufficiently well organized and alert to carry the message of hope and action to the returning I veteran3. For a pre-requisite to democracy is that the soldiers shall, demand security and decency, not merely as a reward for veterans, but \ ^s a normal way of life for all of the future.—Reading Labor Advocate. HA*** livtfio» With Whom in Yugoslavia? REACTIONARY EDITORS ARE UNABLE TO AGREE Editors of reactionary newt-papers in the United States and Canada are finding it impotalble to get together on the significance of the agreement ending the Minert' ttrikc Practically all the American pa-pert have been screaming In editor lalt and cartoont that President John L. Lewis of the Miners won a big victory by placing a gun at the head of Uncle Sam. The conservative Montreal Star,* across the border, taket an entirely opotite view. In an editorial entitled, "Lewit Quits Again," the "Star" gloats that Lewit won nothing and practicality told out the miners. * - 4 Shadow Election PEOPLE'S RIGHT Whenever any government becomes destructive of thete ends— Life, Liberty, and the Purtuit of Happinett—it it the Right of the People to alter or abolith It. — Thoma» Jefferson. PROLETAREC BOOK SHOP 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23. Ill