ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ leto 1977 4 letnik 31 Zgodovinski časopis, Ljubljana, 31/1977, številka 4, strani 445-596 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo UDK 949.712 (05) Yu ISSN 0350-5774 Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Jože Šorn Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira Redakcija tega zvezka je bila zaključena 6. 12. 1977 Izdajateljski svet: Lado Ambrožič ml., dr. Marjan Britovšek, dr. Tone Ferenc (predsednik), dr. Ferdo Gestrin, Zdraviko Klanjšček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, Darja Mihelič (tajnica), Drago No­ vak, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, dr. Tone Zorn, dr. Fran Zwitter Upravnica revije: Marjanca Cvek-Centrih Sedež uredništva in uprave: Pedagoško-znanstvena enota za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 22-121, int. 209 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 300 din, za društvene člane 170 din, za društvene člane-študente 85 din . Cena dvojne številke v prosti prodaji je 140 din, enojne 100 dm Tekoči račun: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040 Sofinancirata: Raziskovalna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Tisk: AERO — TOZD grafika, Celje 1978 Naklada: 1300 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 31, LETO 1977, ŠTEVILKA 4 K A Z A L O — С О Д Е Р Ж А Н И Е — C O N T E N T S RAZPRAVE — СТАТБИ — STUDIES Dušan B i b e r , Britanci o Titu in revoluciji 449—464 Британцн o Тито и ревсшоции The British About Marshal Tito and Revolution UDK 92 Brioz J.-Tito "1941/1945":940.548 (410) Ignacij V o j e , Delež hercegovskih vflahav v kreditni Irjgavini srednje- veškega Dubrovnika 465—475 Участие герцеговинских влахов в кредитнои торговле средневеко- вого Дубровника The Share of the Vlachs from Herzegovina in the Gredite Trade of the Medievali Dubrovnik UDK 339.56 (497.13 Dubrovnik :497.15) "15" Ferdo G els t r i n , Trgovanje imioxnarjev iz jugoslovanskih dežel v Angliji leta 1504 477—490 Коммерческал делтелБностБ морнков из гогославских стран в Англии в 1504-ом году Trading of Sailors from -the Yugoslav Countries 'in England ita 1504 UDK 339.56 (453.1=86:420) "1504" Vaško S i m o n i t i , Prispevek k poznavanju turških vpadov v letih od 1570 do 1575 491—505 Новое K познанио истории турецких вторжении в 1570 до 1575 гг. A Contribution io the Knowledge of Ehe History of Turkish Invasions in Slovenia in the Period Between 1570—1575 UDK 949.713 "1570/1575":949.6 Tane Z o r n , Odmevi kulturne avitanoimije za koroške Slovence v glasilu Zveze narodnostnih manjšin Nemčije (1925—4929) 507—515 Отзвуки y кулБтурнои автономии длл каринтииских словенцев в органе Согоза националБНБГх менвшинств Германии (1925—1929) Echoes of Cultural Autonomy for Slovenes in Cairinihia (in Austria) in the Organ of the Union of National Minorities in Germany (1925-^1929) ШЖ323Л5 (436.6=863) :323.15 (43Ò) (05) "1925/1929" PROSLAVA TRIDESETLETNICE IZHAJANJA »ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« - ПРАЗДНОВАНИЕ ТРИДЦАТОИ ГОДОВ1ЦИНБ1 CO ДНЛ ВБ1ХОДА »ИСТОРИЧЕСКОГО ЖУРНААА« - THE CELEBRATION OF THE THIRTIETH ANNIVERSARY OF PUBLICATION OF THE HISTORICAL REVIEW UDK 949.712 (05) "1947/1977" Ignacij V o j e , Nagovor predsednika Zgodovinskega društva za Slovenijo 517—519 Речв председателл Исторического обгцества дли Словении The Address of the President of tìie Historical Society of Slovenia Albert J a k o p i č-Kajtimir, Pozdrav predsednika svela iza ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo . . . . 519—521 Приветствие председателл совета no сохраненшо и развитик» рево- лкЈционнмх традшџш и охране памнтников The Address of the President of the Council for Preservation and Development of the Traditions of the Revolution and of Protection of Monumente Vasilij M e l i k , Urednikovo poročilo o tridesetih letih izhajanja »Zgodo­ vinskega časopisa« 521—527 Редакторскии доклад за тридцатв лет вв1хода »Исторического журнала« Editor's Report at the Thirtieth Ainniversary of Publication of Historical Review Stefan Tiro j a r , Uporabnost »Zgodovinskega časopisa« pr i pouku zgodo­ vine 527—530 ПолезностБ »Исторического журнала« при школвном обучении истории The Use of the Historical Review at Schools Peter V o d o p i v e e , Rezultati ankete med bralci »Zgodovinskega časo­ pisa« 531—533 Резулвтатм анкетБ! y читателеи »Исторического журнала« Results of an Inquiry Made Among Readens of the »Historical Review« IN MEMORIAM Franjo Veselko (Fendo G e :s t r i in) 535 Франјо Веселко UDK 92 Veselko F. Ivan Božić (Ignacij V o j e) 536—537 Иван Божич UDK 92 Božić I. DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI — ОБ1ЦЕСТВЕННАЛ ЖИЗНБ, СЂЕЗДБ1, СИМПОЗИУММ — SOCIAL LIFE, CONGRESSES AND SYMPOSIA UDK 930 (061.3) Branko M a r u š i č , Peti in šesti sestanek italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev 539—541 Плтал и шестан встреча италвлнских и гогославских историков The Fifth and the Sixth Meeting of the Italian and Yugoslav Historians Boris G o m h a č , Simpozij Slovenskega raziskovalnega inštituta o socio- gospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji (Tirst od 27. do 29. januar ja 1977) 541—543 Симпозиум Словенского научноисследователБского института o со- циозкономических и пространстветшх проблемах словенцев в Италии (Триест с 27 no 29 лнвари 1977 г.) The Symposium of ithe Slowene Research Institute About Socio- Economie anld Spatial Problems of the Slovenes Living in Italy (Trieste—Trst, January 27—29, 1977) Jože C u ir k , VII. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci 77 v Radencih 543—546 VII международнБШ кулвтурноисторическии симпозиум Модинцв1 77 в Раденцах The 7 t h International CulturaWIistarical Symposium Modinci 77 at Radenci Tone Z o т m, Sedmi kongres jugoslovanskih zgodovinarjev (Novi Sad 4.-7. oktober 1977) 546—549 СедБмои сБезд гогосавских историков (Нови Сад с 4-го no 7-ое октнбри 1977) The 7 t h Congress of Yugoslav Historians (Navi Sad, October 4—7,1977) Marjan D r n o v š e k , Poročilo o VIII. zborovanju arhivskih delavcev Slovenije 549—551 Сообвдение o VIII совевдании архшишх работников Словении A Report About the 8* Meeting of Archive Workers of Slovenia D a r ^dovh ia r 'CT Ì C ' D r U e a o k r 0 i ? l a m i 2 a jugoslovanskih ekonomskih zgo- Второи круглни стол гогославских зкономических историков The Second Round ТаМе of Yugoslav Historians of Economy OCENE IN POROČILA _ РЕЦЕНЗИИ И ИЗВЕ1ЦЕНИЛ _ BOOK REVIEWS AND REPORTS UDK 930 (048.1) Reallexikon d e r Assyiriologie und vorderasiatischen Archäologie (Viktor K o r o š e c ) 555—560 Regesten des Herzogtums Steiermark (Božo O t o r e p e e) 560—565 Josip Adamček, Zrinslko-frankopanski posjedi u XVII. stoljeću (Roianda " ? e e i ) 566-567 Rajka Madrid—Milien Šamšallović, Povijesni spomenici obitelji Zrinskih i rranikopana (Roianda F u i g i g e r ) , 557 Zbornik za historiju školstva i prosvjete, 8, 9 (Olga J a n š a - Z o r n ) 567-569 Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete št. 10 (Andrej V o v k o) . . . . 570 Mahmud Konjhođžić, Riječi istine (Marjeta C a m p a ) 570—571 Helene Maimanm, Politik in Wairtesaal (Tone Z o r in) 571—572 Cornelius Ryan, Arnheimski most (Andrej V o v k o ) . . . 572—573 Klaus Misigeld Die »Internationale Gruppe demokratischer Sozialisten« m Stockholm 1942—1945 (Tone Z o ' r n ) 573 Josef Byczkowski, Mniejiszošci narodowe w Europie 1945—il974 (Dušan W e C a k ) 573-575 BIBLIOGRAFIJA - БИБЛИОГРАФИЛ - BIBLIOGRAPHY Miloš R y b a r , Zgodovinske publikacije v letu 1976 577—586 Исторические публикации в 1976 Historical Publications in 1976 UDK 016.930 (497.12) "1976" OBVESTILA - ИЗВЕЦ1ЕНИЛ _ INFORMATIONS UDK 930 (497.12) (06.05) Obvestila „ „ „„„ 587—588 LETNO KAZALO - ГОДИЧНОЕ СОДЕРЖАНИЕ - ANNUAL CONTENTS UDK 014.3:949.712 (05) Zgodovinski časopis XXX/! 977 589—595 POVZETKI - ИЗВЛЕЧЕНИЛ _ SYNOPSES UDK 001.814.4:949.712 (05) Povzetki .razprav, člankov in bibliograf i je v Zgodovinskem časopisu 4/1977 XIII.—XVI. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, št. 4, s. 449-464 4 4 9 D u š a n B i b e r BRITANCI O TITU IN REVOLUCIJI Uvod Ta referat, pripravljen za znanstveno posvetovanje »Tito in revolucija« od 14. do 16. decembra 1977 v Kumrovcu, je daleč od tega, da bi izčrpal v naslovu navedeno temo. Od sklepa, da se pripravi simpozij o Titu in revoluciji, do okrajnega roka za oddajo referatov je čas tako kratek, da je nemogoče opraviti posebne raziskave. Možno je samo pregledati obsežno, čeprav zelo nepopolno zbrano gradivo, opozoriti na možnosti in smeri nadaljnjih raziskav. Ni dvoma, da bi ta tema bila lahko predmet dolgoletnega raziskovalnega dela za posebno monografijo. Dovolj je opozoriti, da prof. William Deakin npr. že vrsto let zbira gradivo za študijo o prizadevanjih Britancev, da v času druge svetovne vojne odkrijejo identiteto Tita. Zato se v tem referatu omejujem na pregled meni doslej znanih britan­ skih virov in najpomembnejše britanske literature o Titu in revoluciji. V na- nadaljnjem izvajanju bo tekla beseda o različnih ocenah Titove osebnosti v drugi svetovni vojni in o evoluciji Churchillovih stališč nasproti Titu. Pri tem izhajam od predpostavke, da je zgodovinarjem strokovnjakom osnovna lite­ ratura itak znana. Rekonstrukcija in analiza posameznih faz britanske poli­ tike, točneje politike raznih britanskih vojaških, vladnih in obveščevalnih ustanov, zato na tem mestu niti ni potrebna, niti ni mogoča. Viri in l i teratura Britanska vlada je s 1. januarjem 1972. leta na osnovi posebnega zakona odprla svoje arhive za drugo svetovno vojno, točneje za obdobje od 1941. do 1945. leta in tako odstopila od sicer veljavnega pravila, da so arhivi zaprti za obdobje tridesetih let. Seveda to ne pomeni, da so znanstveni javnosti sedaj na voljo prav vsi dokumenti. Sorazmerno majhno število dokumentov je ostalo še naprej v tekočih registraturah posameznih ministrstev, oziroma vladnih ustanov. Del dokumentov je izločen in shranjen za 50, 75 ali 100 in več let v trezoru Public Record Officea v Londonu. Registrature britanske tajne obveščevalne službe (Secret Intelligence Ser­ vice) in Uprave za specialne operacije (S.O.E. — Special Operations Execu­ tive) so seveda ostale nedostopne. Vendar so mnogi dokumenti S.O.E.. prišli v fonde posameznih vojaških enot in štabov, predvsem v fond 37. misije, akre­ ditirane v Jugoslaviji. Tako imenovani »Churchill Papers«, kot so sicer navedeni v znani uradni zgodovini britanske zunanje politike v drugi svetovni vojni L. Woodwarda, so vsekakor najpomembnejši. Orarchillovi operativni dokumenti so razisko­ valcem na voljo v xeroxiranih zvezkih po izvirnih signaturah pod skupino 450 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19?7 PREM 3. V tem fondu je Jugoslaviji posvečenih 48 zvezkov (PREM 3 510/1- 515), vendar so posamezni zvezki ostali zaprti za 50 ali 75 let in so pri tem izpuščeni celo naslovi, ki nakazujejo vsebino. Zvezki iz tega fonda se tičejo npr. misije brigadirja Macleana pri maršalu Titu, misije generala Velebita kot predstavnika maršala Tita, sestanka med maršalom Titom in dr. Šubašićem, načrtov za obisk kralja Petra in dr. Šuba- šića p r i maršalu Titu na Visu, sporazuma med Titom in Šubašićem, spre­ membe Churchillovega stališča nasproti Titu od novembra 1944 dalje, medtem ko je o maršalu Titu kasneje bil sestavljen tudi poseben dosje (PREM 3 513/8). Raziskovalci se seveda ne morejo omejiti samo na to skupino fasciklov Churchillovih operativnih dokumentov. Potrebno je upoštevati tudi razne pomembne mednarodne konference, npr. sestanke šefov držav »trojice velikih« v Teheranu, Jalti in Potsdamu, kjer je tekla beseda tudi o Titu in Jugoslaviji, konferenci ministrov zunanjih zadev jeseni 1943. leta v Moskvi, sestanek Chur­ chill—Stalin v začetku oktobra 1944 v Kremlju (pod šifro »Tolstoj«), splošno britansko politiko nasproti Balkanu in Sredozemlju ter obsežno korespondenco Churchill—Roosevelt (PREM 3 486/1-3), oziroma njuno izmenjavo telegramov (PREM 3 467-473). Zasebni urad britanskega ministrskega predsednika (PREM 4) ima za našo tematiko pomembne fascikle, čeprav pretežno tehničnega in.rutinskega pomena, kar je sicer možno najti tudi v fondu F O 800 v zbirkah dokumentov osebnih tajnikov npr. F O 800/411-412 za Churchillov obisk v Italiji avgusta 1944. leta. Druga pomembna skupina dokumentov je v fondu generalne korespon­ dence Foreign Officea, t j . britanskega ministrstva zunanjih zadev F O 371. Tiskani indeks v 87 zvezkih (Great Britain, Foreign Office Index to General Correspondence. Published by Kraus-Thomson Organization Limited, Nendeln/ Lichtenstein 1971) sicer zajema vsak posamezni diplomatski dokument in vsebuje regeste, vendar je za našo tematiko samo deloma uporaben. Najpo­ membnejši, zelo številni dokumenti sitrogo zaupnega značaja so bili med drugo svetovno vojno izločeni kot »Green Papers« (zeleni papirji), kasneje pa spet vrnjeni v prvotne fascikle, oziroma so delno še vedno ostali v tekoči registra- turi Foreign Officea. Žal so indeksi teh »zelenih papirjev« objavljeni zgolj za obdobje do vključ­ no 1940. leta. Zato je potrebno sistematično pregledovati fascikle generalne korespondence Foreign Officea, ki se tičejo Jugoslavije, splošne politike ali sosednjih dežel. Za vojno obdobje 1941—1945 se nekaj sto fasciklov tiče Jugo­ slavije (FO 371/30200-30309, 33439-33505, 37578-37665, 44241-44404, 48805-48966). Posamezni uradi britanskega vojnega kabineta (Cabinet Offices) .prav tako hranijo zelo pomembne fonde za našo tematiko. Memorandumi CAB 66 1944 W.P. /44/ 100, 155, 196, 234 vsebujejo npr. korespondenco Tito—Churchill, CAB 65 p a razne zapisnike sej britanske vlade. Kombinirani načelniki štabov (Combined Chiefs of Staff) CAB 88, oziroma njihovi fondi so žal le delno na voljo. Tako so npr. zadržani fascikli CAB 88/374 in 374/1 s podatki o gverilskih operacijah v Jugoslaviji oktobra 1943. leta. Zelo pomembni dokumenti iz fonda 37. misije, akreditirane v Jugoslaviji, doslej v literaturi sploh še niso bili uporabljani. Ta bogati fond iz arhiva War Officea (ministrstva vojne) vsebuje skoraj 400 fasciklov (WO 202/128- 521). V tem fondu najdemo npr. fascikle z navodili in nasveti feldmaršalu Alexandru za njegove pogovore z maršalom Titom, beležke o pogovoru med D. BIBER: BRITANCI O TITU IN REVOLUCIJI fôy vicemaršalom letalstva Leejem in maršalom Titom, Clissoldove stenografske zapiske pogovora Tito— Churchil (WO 202/177b). Zelo pomembne prejete in odposlane depeše tedaj še kapetana Williama Deakina v misiji »Typical« pri Vrhovnem štabu med peto ofenzivo in kasneje (WO 202/338-339) so ohranjene y celoti, celo posnete na mikrofiše, vendar doslej v znanstveni literaturi sploh še niso bile uporabljane. Fond britanske misije je posebno pomemben, ker vsebuje tudi originalna pisma in depeše maršala Tita, preden so jih prevedli uradni britanski prevajalci. Dokumenti v fondu »Land Forces Adriatic« (WO 204/8386-8534), tj. suho- zemske sile na Jadranu, kot npr. štab jadranske brigade na otoku Visu (H.Q Adriatic Brigade, Forward Base, Island of Vis, WO 204/8535-8559) bi ob po­ drobnem pregledovanju verjetno omogočili, da dobimo nove podatke o maršalu Titu in njegovih stališčih nasproti posameznim dogovorjenim skupnim opera­ cijam. Isto velja za dokumente štaba britanskih sil na Bližnjem Vzhodu (Mili­ tary Headquarters Papers, Middle East Forces, W O 201/1565-1629) o Balkanu. Fondi zavezniškega glavnega stana v Sredozemlju (Allied Forces Head­ quarters — A.F.H.Q.), oz. v Italiji so izredno pomembni. Tako npr. fascikla WO 204/77 in 78 vsebujeta podatke, ki jih je potreboval general Wilson pred svojim sestankom z maršalom Titom, fascikel WO 204/396 podatke o obisku feldmaršala Alexandra v Beogradu in o njegovih pogovorih z maršalom Titom in njegovimi sodelavci, fascikel WO 204/629 podatke o sporazumu T i t o - Alexander, fascikel WO 204/5663 o delu sekcije za zvezo ob Titovem obisku v Italiji, fascikel WO 204/585 podatke o administrativnih konferencah z mar­ šalom Titom itd., itd. Osebni dokumenti feldmaršala Alexandra (Alexander Papers, W.O. 214) vsebujejo tudi podatke o Jugoslaviji, oziroma njegovo korespondenco z mar­ šalom Titom (WO 214/40-42). Podobne podatke je moč najti tudi v fondu načelnika imperialnega generalštaba (Chief of the Imperial General Staff, WO 216). Lahko bi naštevali tudi druge britanske, oziroma zavezniške vojne in vladne ustanove, ki so po značaju svojega posla dobivale podatke tudi o Jugo­ slaviji in so sodelovale pri snovanju, oziroma izvajanju zavezniške, oz. britan­ ske politike. Nobenega dvoma ni, da bi bil zelo dolgotrajen in drag posel, če bi poskušali zbrati in proučiti v s e dosegljivo gradivo o Titu in revoluciji v Jugoslaviji. Sedaj poteka že šest let, odkar so ti fondi odprti, dosegljivi znanstveni javnosti. V tem časovnem obdobju bi vsekakor že zdavnaj bilo mogoče in tudi potrebno zbrati vsaj najpomembnejše dokumente o Titu na nivoju britan­ skega ministrskega predsednika, ministrstva zunanjih zadev in britanske mi­ sije pri Vrhovnem štabu, če že ne prav vseh dokumentov o Titu iz registratur vseh ustreznih ustanov. Seveda pod pogojem, da bi se te naloge lotili res kvali­ ficirani raziskovalci in z zagotovljenimi finančnimi sredstvi.1 Vendar bi prav tako bilo koristno, če bi se dokopali do spoznanja, da so za izdajo Titovih »Zbranih del« v prvi vrsti potrebna besedila posameznih depeš, pisem in podobno, ki jih je mogoče objavljati kot Titovo k o r e s p o n ­ d e n c o , seveda ne samo enostransko! Kadar p a gre za zapisnike raznih . ' V redakcijskem predgovoru >Zbranih del« (Sabrana djela) Josipa Broza Tita, I, Beograd 197?, XL1 je гесешк »Vjerojatno bi se Titovih dokumenata i informacija o Titovom radu moglo naći i u fondovima пекш državnika i drugih ličnosti s kojima se on sastajao i vodio prepisku, naročito u toku rata (sa ^ercuorn, btaljmom i drugima).« Vendar pa to ni samo verjetno, marveč povsem gotovo, če upoštevamo, ако me drugega, Churchillove spomine, kjer navaja tudi svojo korespondenco s Titom 452 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Titovih sestankov ali za poročila posameznih diplomatov, oz. britanskih vo­ jaških, civilnih in drugih funkcionarjev o maršalu Titu in njihovih pogovorih z njim, tedaj so to izključno samo v i r i o Titu, ki po njihovem značaju sodijo zgolj v priloge kot dopolnilna informacija k takim zbranim delom, v kolikor taki viri niso že bili objavljeni, oziroma so neznani v znanstveni literaturi. Poleg arhivskih neobjavljenih virov je potrebno upoštevati tudi tiskane vire. Uradna zbirka britanskih diplomatskih dokumentov -»Documents! on British Foreign Policy«, doslej še ni zajela vojnega obdobja. Stenografske be­ ležke »House of Commons. Parliamentary Débats« so vsekakor koristen in bogat vir, uporaben in pregleden zaradi odličnega indeksa, vendar v Jugosla­ viji za vojno obdobje žal nikjer niso na voljo. Londonski -»Times« objavlja letne registre, tako da je mogoče poiskati ustrezne vesti, članke in komentarje o Titu in Jugoslaviji. Za ostali britanski tisk je potrebno pregledati kolekcije izsečkov iz tiska, kakršna obstoji npr. v The Royal Institute of International Affairs v znameniti Chatam House v Londonu. Zelo koristen je tudi pregled tematskih registrov v Britanskem muzeju v Londonu. Med tiskanimi viri za našo temo prihajajo v poštev v prvi vrsti memoari raznih britanskih državnikov, politikov, vojakov in funkcionarjev, ki so ne­ posredno ali posredno prišli v stik z jugoslovansko problematiko med drugo svetovno vojno. V tem pogledu so vsekakor najpomembnejši meomari pred­ sednika britanske vlade v vojnem obdobju 1940—1945, Winston C h u r c h i l l , The Second World War, London 1948—1954, zlasti peti in šesti zvezek, ki so dosegljivi tudi v srbskohrvatskem prevodu založbe »Kultura« v Beogradu, brez navedbe let objave. Churchill je delno objavil tudi svojo korespondenco z maršalom Titom. Anthony E d e n , kasneje Earl of Avon, minister zunanjih zadev v voj­ nem času, je ustrezni zvezek svojih spominov The Reconing, London 1965 objavil znatno kasneje, je pa uporabljal uradno dokumentacijo Foreign Officea in svoje beležke iz vojnega obdobja. Harold M a c m i l l a n , v vojni minister rezident na Sredozemlju, kasneje predsednik konservativne britanske vlade, je svoje srečanje z maršalom Titom opisal v zvezku svojih spominov z naslo­ vom The Blast of War, London 1967, prav tako tudi vrhovni zavezniški po­ veljnik na Sredozemlju 1944. leta H. M. W i l s o n v knjigi Eight Years Over­ seas, 1939—1947, London 1965, oz. njegov naslednik feldmaršal A l e x a n d e r , The Alexander Memoirs, 1940—1945, London 1962, ki se je z maršalom Titom sestal 1944. leta v Italiji in 1945. leta v Beogradu. Feldmaršal M o n t g o ­ m e r y , The Memoirs of Field Marshall the Viscount Montgomery of Alamein, London 1958 se spominja svojih povojnih srečanj z maršalom Titom, navaja pa tudi izmenjavo pozdravnih brzojavk med drugo svetovno vojno. Posamezni člani britanskih misij so kmalu po končani drugi svetovni vojni začeli objavljati svoje spomine. Prvi šef britanske vojne misije v Slove­ niji po rodu iz Kanade major William J o n e s , Twelve Months mith Tito's Partisans, Bedford 1946 je opisal svoja srečanja s partizani, predvsem v Slove­ niji. Obširnejši izvirnik njegove knjige je ostal v rokopisu v fondu 37. misije v Public Record Officeu v Londonu (WO 202/233), objavljen pa je tudi slo­ venski prevod. Basil D a v i d s o n , Partisan Picture, Bedford 1946 je prav tako bil britanski oficir za zvezo v Jugoslaviji. Brigadir Fitzroy M a c l e a n , šef britanske oz. zavezniške vojne misije pri Vrhovnem štabu od septembra 1943. leta je vzdrževal stalne etike z mar­ šalom Titom. Njegovi spomini Eastern Approaches, London 1950, obsegajo tudi D. BIBER: BRITANCI O TITU IN REVOLUCIJI 453 obdobje njegovega skoraj dveletnega bivanja v Jugoslaviji v drugi svetovni vojni. Frederick William D e a k i n , znani britanski zgodovinar in nekdanji rektor St. Antony's kolidža v /Oxfordu, po smrti majorja Stuarta šef prve britanske misije pri Vrhovnem štabu je svojo knjigo The Embattled Mountain, London 1971 (slovenski prevod Gora trdnjava, Ljubljana, 1976) deloma napisal kot zelo izdelane in reliefne osebne spomine na maršala Tita. Mnogi Britanci, k i so med vojno imeli razne vojaške, obveščevalne ali analitične naloge v zvezi z Jugoslavijo, so v svoji kasnejši akademski, znan­ stveni ali diplomatski karieri objavili vrsto razprav z ustreznim znanstvenim aparatom. Stephen C l i s s o l d je na primer pred vojno bil v tiskovnem oddelku britanskega generalnega konzulata v Zagrebu, prevajal je na sestanku Tito—Churchill 12. avgusta 1944 v Italiji in delal v političnem obveščevalnem centru na Bližnjem vzhodu (Political Intelligence Centre Middle East) ter je že 1949. leta v Londonu objavil svojo knjigo Whirlwind: The Story of Marshal Tito's Rise to Power. V knjigi Yugoslavia and the Soviet Union, 1939—19?3, London 1975, S. Clissold ni samo zbral ustreznih dokumentov, marveč je na­ pisal tudi zelo podrobno uvodno razpravo, k i zajema seveda tudi vojno ob­ dobje sovjetsko-jugoslovanskih odnosov in v prvi vrsti obravnava nesporazume okrog strategije in taktike socialistične revolucije v Jugoslaviji. Isti pisec je uredil tudi Short History of Yugoslavia, London 1966. Prof. Phyllis A u t y , sedaj šef katedre za zgodovino na Simon Fraser University v britanski Columbiji v Kanadi, je med vojno delala v že ome­ njenem politično obveščevalnem centru na Bližnjem vzhodu. Medtem, ko je še predavala na londonski univerzi v School of Slavonic and East European Studies, je v Londonu 1970 objavila v mnoge druge jezike preveden življenjepis Tito. A Biography, prav tako tudi mnoge druge razprave in članke o Jugo­ slaviji. Fitzroy M a c l e a n je 1957. leta v Londonu objavil poljudno pisano, toda na virih temelječo in z znanstvenim aparatom opremljeno obširno razpravo Disputed Barricade. The Life and Times of Josip Broz-Tito Marshal of Yugo­ slavia, ki ima samo deloma značaj spominov in osebnih zapažanj o maršalu Titu, v celoti velja pa to za njegove spomine The Balkan War, London 1962 (slovenski prevod Vojna na Balkanu, Ljubljana 1968). K. Z i l l i a c u s , Tito of Yugoslavia, London 1952, je na osnovi pogovorov z maršalom Titom objavil svoje znano publicistično delo. Uradno zgodovino britanske zunanje politike v drugi svetovni vojni je napisal Llewellyn W o o d w a r d , British Foreign Policy in the Second World War, Volumes I, II, III, London 1970—1972. Pisec omenja vprašanje stališča Velike Britanije nasproti Titu in Mihailovicu že v uvodu svojega obsežnega dela, zlasti p a razpravlja o tem v 51. in 52. poglavju v tretjem zvezku na str. 278—382. Ko so britanski dokumenti postali dostopni za vse vojno obdobje, je to omogočilo pisanje znanstvenih razprav, zasnovanih na primarnem gradivu. Nekdanji britanski zvezni oficirji in politični analitiki so se julija 1973. leta zbrali na posvetovanju, ki ga je organiziral zgodovinski oddelek School of Slavonic and East European Studies univerze v Londonu. Zelo zanimivi re­ ferati in razprava so v redakciji Phyllis A u t y in Richard C 1 o g g objav­ ljeni v knjigi British Policy towards Wartime Resistance in Yugoslavia and Greece, London and Basingstoke 1975. 454 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ?J1STT B a r k e r > British Policy in South-East Europe in the Second World War, London 1976, je posvetila pozornost britanski politiki nasproti Jugoslaviji, v svoji razpravi Fresh Sidelights on British Policy in Yugoslavia, 1942—3, v The Slavonic and East European Review, vol. LIX ,No. 4, October 1976, 572—585, pa je še podrobneje osvetlila kontroverzno vprašanje pre­ usmeritve britanske politike od podpore Mihailovića k podpori Titovim parti­ zanom. Pisec tega referata Dušan B i b e r je v »Vjesniku u srijedu« št. 1047 1049-1068, 1073-1089 in 1110-1124 v rubriki »Retrospektiva« objavil 67 na­ daljevanj z britanskimi dokumenti in komentarji o britanski politiki nasproti 1 îtu m britanskem ocenjevanju revolucionarnih dogajanj v Jugoslaviji. Feljton »Velika politička igra«, objavljen v beograjski »Politiki« od 21. junija do 12. julija 1974. leta, je dejansko samo plagiat prej omenjenega teksta iz »Vjes­ nika u srijedu« z značilnimi skrajšavami in izpuščanjem posameznih stavkov v »redakcijski« obdelavi in izmišljenimi signaturami. Sorazmerno nadrobne podatke o Titu in revoluciji v Jugoslaviji najdemo seveda tudi v specializiranih študijah širše problematike npr. pri M. R. D. F o o t , Resistance. An Analysis of European Resistance to Nazism 1940—1945, London 1976, v raznih publicističnih delih, ki jih tu posebej ni navajati, prav ta'ko tudi ne sicer obširne ameriške literature v angleščini o tej tematiki. Podatki o Titu Prvi britanski oficir, ki se je srečal s Titom, je bil kapetan Bill Hudson. Skupaj s Titom se je umikal iz Užic 1941. leta'. Hudson ni imel svojega radij­ skega oddajnika in je lahko poslal le malo svojih depeš s svojo lastno šifro prék Mihailovićevega oddajnika. Tako imenovana PLOZ serija Hudsonovih depeš je bila poslana britanskim oblastem februarja 1943. leta, vsebovala pa je opis njegovih doživetij 1941. leta. Žal danes še ni na voljo znanstveni javnosti. Athertonova misija je prišla v Jugoslavijo februarja 1942. leta, ven­ dar ni nikoli vzpostavila radijskega stika s svojo bazo v Kairu. Hudsonova poročila eo deloma dostopna v interni zavezniški publikaciji o četnikih.2 Ven­ dar pa se iz kasnejših Hudsonovih poročil iz 1944. leta, ko se je že vrnil iz Jugoslavije, vidi, da je visoko cenil maršala Tita.3 Deakinova poročila oz. depeše, kot je že prej omenjeno, doslej še niso raziskane. Prvi direktni radijski stiki med Vrhovnim štabom in Britanci so bili vzpostavljeni šele konec maja 1943. leta. Ko je bil Tito na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu proglašen za maršala Jugoslavije in izvoljen za predsednika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, je Politično obveščevalni center na Bližnjem vzhodu poskušal sistematizirati dotlej Britancem dosegljive podatke o vodilnih osebnostih jugo­ slovanske partizanske organizacije. V poročilu z dne 6. januarja 1944 je bilo poleg nekaterih točnih podatkov o maršalu Titu naveden 6. marec 1892 kot njegov rojstni dan in je bilo zatrjevano, da je Tito bil že 1929. leta izpuščen iz zapora v Sremski Mitrovici, potem ko je bil obsojen na pet let zapora. d i r A Ç u b l i c S e c ° r d Office London (dalje PRO). FO 371/44281, R 19262/11/92, The Chetniks, A.F.H.Q. Allied Forces Headquarters). F. Vf. D e a k i n , Gora trdnjava, Ljubljana 1976, 169. Prim. Fitzroy M a c ­ l e a n , Disputed Barricade, London 1957, 152, op. 13 3 PRO, FO 371/44254, R 6490/8/92. D. BIBER: BRITANCI O TITU IN REVOLUCIJI 4 5 5 Po iem dokumentu, ki seveda ne ustreza resnici, je Tito prišel na čelo KP J že 1929. leta po umoru Djure Djakovića in naj bi že 1931. leta bil v Parizu. V letih 1929—1939, je bilo rečeno v tem poročilu, je Tito večkrat obiskal Sovjetsko zvezo in se tam «prijatelju s Stalinom in z drugimi sovjetskimi voditelji. Omenjen je bil tudi podatek, spet napačen in zasnovan na nekem poročilu, da je Tito bil v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac ter da so ga zamenjali za ujete ustaše, ne da bi bila pri tem odkrita njegova identiteta. Ugotovljeno je bilo, da je Tito kot organizator partizanskega gi­ banja »pokazal velike organizacijske in vojaške sposobnosti.«4 Vsi dotlej razpoložljivi podatki o Titu, razen seveda operativnih, so bili kasneje povzeti v zaupnem priročniku istega politično obveščevalnega centra o narodnoosvobodilnem gibanju v Jugoslaviji, tiskanem v juniju 1944. leta.5 V trinajstem poglavju tega zelo zgoščeno pisanega in zanimivega pri­ ročnika je bilo na treh tiskanih straneh o Titu in njegovih najbližjih sodelavcih rečeno med drugim: »275. Če je mogoče potegniti nek sklep iz študija partizanskih osebnosti, potem je ta naslednji: gibanje so ustvarili Tito bolj kot kdorkoli drugi skupaj z dvema svojima glavnima sodelavcema; majhna toda sposobna skupina ljudi, ki so bili po poreklu večinoma Srbi, po prepričanju pa 'komunisti in slednjič kombinirani napori drugorazrednih, vendar pa reprezentativnih voditeljev iz vseh delov življenja in strani Jugoslavije. 276. Tito je bil od samega začetka gibalna sila v partizanskem gibanju tako po vojaški kot tudi po politični plati. Kaže, da je Aleksandar Rankovié njegov glavni sodelavec na področju organizacije in Edvard Kardelj njegov glavni svetovalec na področju politične teorije. 277. Titovo pravo ime je Josip Broz, je hrvaškega, kmečkega porekla, rojen 25. maja 1892 v neki vasi v hrvatđkem Zagorju, blizu Zagreba, v delu dežele, kjer nadimek, ki ga je kasneje prevzel, ni nenavaden.« Dalje se navajajo točni podatki, da je Tito 1915. leta prišel v rusko vojno ujetništvo, netočno pa je bilo rečeno, da je prebežal k Rusom. 1923. leto je bilo navedeno kot leto Titove vrnitve v Hrvatsko in ponavljala se je napačna trditev, da je Tito že med 1929—1939. letom -večkrat potoval v Sovjetsko zvezo. To pot je bilo navedeno samo Titovo poznanstvo z neidentificiranimi sovjet­ skimi voditelji, Stalin pa se ni omenjal. Točno je bilo ugotovljeno, da Tito ni sodeloval v španski državljanski vojni, maSastanak sa generalom Wilsonom bio je vrlo formalan. Svojim manirama general Wilson je davao sasvim drugi utisak nego ostali saveznički komandanti u Italiji. [. . .] U ponašanju generala Wilsona Jugosloveni su osećali izvesnu nadmenost.« 9 PRO, FO 371/44259, R 10457/8/92; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1049, 7. junija 1972, str. 34. D. BIBER: BRITANCI O TITU IN REVOLUCIJI ^ 5 7 Je nizke postave, krepko grajen, star okoli 50 let. V njegovi osebni pojavi so najbolj izrazite njegove oči, običajno sive in blage, ki pa v trenutku posta­ nejo kot jeklo, kadar se pogovarja z nekom izmed svojih podrejenih. Je mir­ nega in prijetnega vedenja ...« 1 0 Feldmaršal Alexander je v drugi polovici februarja 1945. leta obiskal Beograd in se znova srečal z maršalom Titom. Načelniku imperialnega general­ štaba je pisal: »Odkril sem, da je maršal Tito zelo ljubezniv, občutljiv in pri­ pravljen sodelovati.«11 Najbolj pomembne in najbolj so vplivale na kreiranje in izvajanje britan­ ske politike nasproti Jugoslaviji seveda tiste informacije, ki jih je prejemal sam Winston Churchill. Titova depeša z dobrimi željami za ozdravitev bri­ tanskega predsednika vlade, ki je na povratku iz Teherana in Kaira zbolel v Afriki, je bila začetek neposredne, deloma že objavljene korespondence med Titom in Churchillom.1 2 Titov prihod na Vis je bil, kot znano, uvertura v pogovore in znani spo­ razum Tito—Šubašič. Churchill je menil, da je to priložnost, ki jo je vsekakor bilo treba izkoristiti za izvajanje pritiska na Tita. Po Churchillovem mnenju bi si Tito s kraljem celo okrepil svoj položaj. »Tito ne bo dolgo v naših prijateljskih rokah na Visu. Prav lahko odleti. Sedaj je čas, da z njim uredimo stvari. Čim prej kralj in ban gresta tja, tem bolje bo in poskusimo, da vsi sedejo skupaj in da dobimo aranžman za zedi- njeno Jugoslavijo. [...] Mi ne smemo izpustiti to od nebes dano priložnost. Obstoji nevarnost, da se bo Tito skrivaj odselil, ne da bi plačal stanarino. Če pa se mi dogovorimo o politiki, pričakujem da mu bo mogoče pripraviti velike težave, preden bi našel neko letalo«, je 8. junija 1944. leta Churchill pisal Edenu.1 3 Churchill je še istega dne dal generalu Wilsonu najstrožja navodila, naj z vsemi sredstvi zavaruje otok Vis pred slehernim sovražnim napadom. V depeši, ki je bila poslana po kanalu »C«, torej osebno prek šefa tajne britanske obveščevalne službe, je Churchill poudaril, da »bi bila velika katastrofa, če bi bil Vis zavzet in Tito ubit ali ujet.« Churchill se ni strinjal, da bi bil njegov sin Randolph premeščen s partizanskega ozemlja v Jugoslaviji v Italijo spričo razpisane nagrade, ki so jo na njegovo glavo razpisali Nemci oziroma zaradi obzirnosti nasproti njemu samemu »v trenutku ko očitno ima šanse vzpostaviti trajen stik s partizanskimi silami, s katerimi deli dobro in zlo.«14 Toda Randolph Churchill je le bil evakuiran in v neki svoji beležki z dne 27. junija 1944. leta se je odločno zavzel za vsestransko britansko pomoč partizanom. Priporočil je, naj se kralj Peter čimprej znebi Mihailoviča: »Tito bo gospodar v Jugoslaviji po vojni ne glede na to, če mu mi pomagamo ali ne«, je sklepal Randolph Churchill.1 5 Tito je sredi julija 1944. leta odpovedal svoj že dogovorjeni sestanek z generalom Wilsonom v Italiji in to tedaj utemeljeval s političnimi razlogi, ker da sporazum Tito—Subašič ni naletel na odobravanje v Sloveniji in v 10 PRO, FO 371/44273, R 10266/11/92. 1 1 PRO, WO 214/42; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1107, 25. julija 1973, str. 24. 12 Winston C h u r c h i l l , Drugi svetski rat, Tom V, Obruč se steže, Beograd (brez letnice izdaje), 448—457. 1 3 PRO, PREM 3 512/7, str. 52—53. Prim. D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1049, 7. junija 1972 za druga Churchillova razmišljanja. » Isto, str. 49—50. 1 5 PRO, PREM 3, 512/11, str. 82—85. 4 5 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? Hrvatski.1 6 Dejansko so bili primarni varnostni razlogi, bojazen pred mož­ nostjo, da se letalo s Titom zruši zaradi kakšne spretno prikrite sabotaže. Na takšno možnost, na »polet à la Sikorski«, je jasno namigoval Stalin v po- govoru z Milovanom Djilasom v Moskvi konec maja 1944. leta.17 Neposredno pred Titovo odpovedjo obiska v Caserti je Churchill 3. julija 1944. leta po sestanku z dr. Vladimir jem Velebitom pisal Edenu: »Mislim, da bi bilo zelo dobro, če bi imeli Velebita tu. On bi bil prava zveza s Titom, ki je, konec koncev, tiger, ki ga je treba ujeti. Zelo bi bil vesel neposrednega stika s Titom. [...] Tito bo kmalu zapustil zaklonišče na Visu ter spet odšel v hribe in mi bomo še bolj potrebovali sredstva za vzdrževanje stikov z njim.«18 Churchill se je razjezil, ker je Tito odklonil odpotovati na sestanek z ge­ neralom Wilsonom v Caserto. V osnutku svojega neodposlanega pisma Titu je zato zapisal, da sovražnik, kot se je zvedelo po tajnih obveščevalnih poteh, pripravlja močan napad na Vis. Po raznih zavezniških virih sodeč je Titov ugled padel spričo njegovega podaljšanega bivanja pod britansko zaščito. Kot istren prijatelj mu zato svetuje, naj se vrne v svoj štab.1 9 Kot vemo, so se vsi ti nesporazumi slednjič poravnali in Tito in Churchill sta se 12. in 13. avgusta 1944. leta sestala pr i Neaplju. Eno izmed pomembnih vprašanj, o katerem sta se Tito in Churchill pogovarjala na svojem prvem sestanku 12. avgusta, je bilo tudi vprašanje bodočega režima v Jugoslaviji po končani vojni. Churchill je že v svojem pismu Titu z dne 17. maja 1944. leta, očitno opirajoč svoje spoznanje na memorandumu podpolkovnika Hud- sona,20 pisal o srbskih kmetih, zemljiških posestnikih, »ki so protinemško nastrojeni, vendar p a zelo sfbski in ki, kar je naravno, imajo zemljiško last­ niške pojme, nasprotne teoriji Karla Marksa.«21 Churchill je pri tem seveda mislil na Stalinovo kolektivizacijo kmetijstva. Toda Sovjetska zveza je bila zaveznik v protihitlerjevski koaliciji in ni bilo primerno o tem se pismeno bolj natanko izražati. Na sestanku pa je njun pogovor, kakor ga je stenograf irai major Stephen Clissold, tekel takole: »G. Churchill: »Želel bi vam zastaviti neko drugo vprašanje. Mar ni res, da velik del srbskih kmetov ne bi bil zelo srečen z uvedbo komunističnega sistema?« Maršal Tito: »Ni naš namen vsiliti tak sistem. To sem čestokrat javno izjavil.« G. Churchill: »Da, spominjam se. Vendar sem hotel to slišati iz vaših ust. Glavna stvar je uvesti resnično demokratičen sistem. Mislim, da boste verjetno morali izvesti nekakšno agrarno reformo; morda so nekatera vaša posestva premajhna. Nekoč sem vprašal Stalina, če je ugotovil, da je bilo težje izvesti agrarno reformo v Rusiji kot p a bojevati se v tej vojni. Dejal je, da je to bilo tako. Moral se je spopasti z milijoni kmetov in prav nobenega smisla ni po­ skušati kmeta prepričati z argumenti. Kmet gre domov, vpraša svojo ženo 1 6 D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1062 in 1063, 6. in 13. septembra 1972; V. D e d i i e г . n. d., 377. ' „.. ',7.¥- , D i i l a s , Conversations rnith Stalin, London, New York 1962, 73; Walter R. R o b e r t s Tito, Mihaüooic and the Allies, 1941—1945, 216; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1064, 20. sep- tembra 1972, str. 39. Dr. Vladimir Bakarić se je dotaknil tega vprašanja v TV intervjuju. Prim. Vjesnik (Zagreb), 4. julija 1975 : > . . . jer smo bili protiv toga [. . .] smo svi bili vrlo oprezni, vrlo nepoverljivi< ш dopolnjeno verzijo, Oko (Zagreb), 28. julija — 11. avgusta 1977, str. 6, 3. kolona: »Naši su bili protiv toga. Bih su vrlo nepoverljivi prema svima budući da su znali šta se katkada dogadja.« str 38 371/44273, R 10470/11/92; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1062, 6. septembra 1972, » PRO, PREM 3 312/3, str. 118—119. f, S ? ° > - Ç A B 66/«., W.P./44ß34. Prim. D. B i b e r , n. d.. Vjesnik u srijedu, št. 1056, 27. julija 1972. 2 1 W. C h u r c h i l l , n. d.. V, 456. D. BIBER: BRITANCI O TITU IN REVOLUCIJI 4 5 9 in sosede, kaj misl i jo. . . Kmetijstvo v Rusiji je čudovito napredovalo, toda to je pomenilo veliko človeško trpljenje, ki bi se mu morda dalo izogniti, če bi spremembe potekale počasneje . . . Vam bodo po vojni v Jugoslaviji potrebni vsi Jugoslovani, ki jih imate.« Maršal Tito: »Da, toda mi se ne soočamo z istim problemom. Mi nimamo razreda kulakov. Mi priznavamo samo dva razreda Jugoslovanov — kvislinge in patriote.« Med tem pogovorom je Churchill obžaloval, če bi po končani vojni povsod po Evropi izbruhnila državljanska vojna. Tito ni menil, da je to verjetno, ker bo vse odvisno od zavezniške pomoči. Churchill se je strinjal s Titom, da med vojno ni treba dovoljevati delavskih stavk, menil pa je, da bodo po vojni delavci morali imeti vse pravice. Omenil je svoja pričkanja z Velebitom okrog socializma in povabil Tita, naj vpraša, karkoli želi, tudi kaj neprijetnega. Tito je nadaljeval: »Zelo me vznemirjajo vsa ta vprašanja, ki se stalno postavljajo o komu­ nizmu v Jugoslaviji. Povsem kategorično sem izjavil, da ga nimamo namena uvesti. Za to obstoje mnogi razlogi. Vse evropske dežele morajo po vojni imeti demokratični sistem in Jugoslavija ne more biti drugačna.« G. Churchill: »Rusi so dosegli čudovite uspehe, toda uporabljali so zelo krute metode. Mislim, da je ta faza sedaj minila.« Maršal Tito: »Svoj čas so bili slabi odnosi med Britanijo, ZSSR in Ameriko. Sedaj to ni tako. Mislim, da Jugoslavija lahko izkorišča njihove izkušnje in da pričakuje pomoč od njih vseh.« Tito je razen tega poudaril, da ruska misija ni nikoli poskušala vplivati v smeri uvajanja komunističnega sistema.23 Vse kaže, da je Tito v tem pogovoru upošteval ne samo javno razglašeno politiko narodnoosvobodilnega gibanja in svoje prejšnje javne izjave, na ka­ tere se je skliceval, marveč tudi navodila Komintern«, npr. še iz konca 1942. leta, da je potrebno upoštevati anglosovjetskoameriško koalicijo in pokazati večjo politično elastičnost in sposobnost za manevriranje.2 4 Slednjič je Stalin sam še konec maja 1944. leta vztrajal, da ni treba strašiti Angležev.25 Britanski ambasador Stevenson je poročal, da je Tito znova v Caserti prepričeval Šubašića, »da je samo voditelj vojaškega gibanja narodne osvo­ boditve in da nima nikakršnih političnih ambicij.« Šubašić se je zato ukvarjal z idejo, da bi kraljevska vlada Titu dodelila naziv »vojvoda« in ga tako vezala izključno na vojaško področje.2 6 Ze ob sklepanju tako imenovanega »viškega sporazuma« 17. junija 1944. leta je Stevenson poročal, da je Tito tako Šubašiću, kot njemu samemu jamčil, da nima nikakršnega namena vsiliti komunizem. Stevenson je ta zagotovila a Prim, izjavo Vrhovnega štaba in AVNOJ s podpisoma Tita in dr. I. Ribarja v Proo i drugo za­ sedanje AVNOJ-a, Zagreb 1963, 109—110, Titov referat na I I . zasedanju AVNOJ, prav tam, 174: >Nas su klevetah i još uvijek kleveću sa svih strana [. . .] da je naša narodnooslobodilačka borba u Jugoslaviji cisto komunistička stvar; boljševizacija zemlje, pokušaji komunista da uzmu vlast, ukidanje privatne svo­ jine, uništenje crkve i vjere, uništenje kulture, itd., itd. Ove su klevete stare i otrcane. One su potekle iz Göbbelsove kuhinje [. . .]c 2 3 P R O _ w o 202/177B. F. M a c l e a n , Vojna na Balkanu, Ljubljana 1968, 202 ni bil navzoč na sestanku dne 12. pač pa 13. avgusta 1944. leta. O kolektivizaciji kmetijstva je tekla beseda na prvem sestanku. 2 4 Arhiv Predsedstva CK ZKJ, fond CK KPJ — KI 1942/329. 2 5 M. D i i 1 a s , n. d., 66—80; isti, Wartime, , , „ , , _ _ . , _ _ _., .. _ _, New York, London 1977, 388—389; Stephen C l i s - s o l d , Yugoslavia and the SoDiet Union, 1919—1971, London 1975, 37. 2 6 PRO, ГО 371/44315, R 13565/658/92; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1067, U. oktobra 1972, str. 38. 4 6 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 smatral za iskrena, menil pa je, da bi Tito moral o tem dati tudi javno izjavo.27 Tako je torej Stevenson dejansko dal pobudo, ki se je izrazila v znanem Churchillovem memorandumu s tem v zvezi, da namreč Tito ne bo deželi vsilil komunizma, niti ne bo po končani vojni uporabil oboroženih sil gibanja, da bi vplival na svobodno izražanje volje ljudstva o bodočem režimu.28 Maršal Tito je, čeprav je v začetku okleval zaradi možnega vtisa, kot da je pod pri­ tiskom, na sestanku s Churchillom in Subašičem 13. avgusta 1944. leta privolil, da tako izjavo vključi v svojo deklaracijo.29 V izjavi Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije z dne 17. avgusta 1944. leta je maršal Tito zato poudaril: »Narodnoosvobodilno gibanje Jugoslavije je v svojem bistvu obče ljudsko, nacionalno in demokratično. Potemtakem še enkrat poudarjamo, da ima vod­ stvo narodnoosvobodilnega gibanja pred seboj en sam in najvažnejši cilj — borbo proti okupatorjem in njihovih slug ter ustvaritev demokratične federa­ tivne Jugoslavije, ne pa vzpostavljanje komunizma, kot nam sovražniki pod­ tikajo.« Ko je v svojem referatu na V. kongresu KP J 1948. leta Tito citiral ta del izjave, je dodal: »Ta izjava je bila, razume se, v tistem času pravilna.«3 0 Britanski politični analitiki so v že omenjenem obveščevalnem priročniku menili, da se vsi nasploh strinjajo, da se po izgonu Nemcev izvede družbena in gospodarska reforma. Vendar pa ni bil storjen noben poskus, da se to na­ tančneje definira. To bi namreč pripeljalo do pričkanj, ki bi lahko razcepila ljudsko fronto. Sklepali so, da so nekateri najbolj vplivni partizanski voditelji, udeleženci španske državljanske vojne, sklenili »izogniti se napaki razcepa ljudske fronte s poskusom, da se istočasno izvaja politična revolucija in vodi vojna.«31 V zelo zgoščeni analizi na osmih tiskanih straneh v šestem poglavju o vlogi KP J je bilo ocenjeno, da so slovenski komunisti bili morda uspešnejši, ko so spoznali potrebo sklenitve delovnega zavezništva, da so »jugoslovanski komunisti sami, ne pa neki emisarji ali agenti ruskih komunistov prevzeli vodilno vlogo v odporniškem gibanju.« Dosegljivi viri so kazali, da sta Sima Marković in Petko Miletié svojčas »sprejela centralistično in velikosrbsko linijo«. Vodilni hrvaški komunisti so ob nemški invaziji bili v zaporu in so jih kasneje ubili ustaši. »To dejstvo je moglo resno vplivati na počasnejši razvoj odpora v Hrvatski in prispevati k temu, da je Srbija prevzela pobudo v prvi fazi nacionalne vstaje«, je bil sklep v tem priročniku. Na koncu omenjenega poglavja, v katerem je bilo govora o razvoju in uporabi partijske linije v NOB, problemih okrog organiziranja odporniškega 2 7 PRO, FO 371/44312, R 9591/638/92; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1060, 23. avgusta 1972, str. 33. 2 8 W. C h u r c h i l l , n. d., VI, Trijumf i tragedija, 83—87. Llewellyn W o o d w a r d , British Foreign Policy in the Second World War, Volume III , London 1972, 340—341. 2 9 L. W o o d w a r d , n. d., I II , 341. Prim. D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1066, 4. oktobra 1972, str. 32. 3 0 V kongres Komunističke partije JugoslaDije, 21—28. jula 1948, Stenografske beleške, Beograd 1949, 102. Nekdo v uredništvu >Vjesnika u srijeduc ali izven njega očitno ni bil seznanjen z zgodovinskimi dejstvi in je interveniral v besedilu zapisnika o sestanku Tito—Churchill z dne 12. avgusta 1944. leta (Vjesnik u srijedu, št. 1065, 27. septembra 1972, str. 36). Brez navedbe znakov izpuščanja je prečrtal naslednje stavke: >Maršal Tito je dejal, da kot je že večkrat javno izjavil, nima nikakršne želje, da uvede komunistični sistem v Jugoslaviji, če drugega ne že zato, ker je treba pričakovati, da bo po vojni večina evropskih dežel živela v demokratičnem sistemu in Jugoslavija si ne DO mogla privoščiti, da se od tega razlikuje. [. . .] Premier je pripomnil, da bi želel, da maršal Tito javno potrdi svojo izjavo o komunizmu. Maršal Tito je okleval to storiti v tem trenutku, ker bi taka izjava lahko napravila vtis, kot da je bila od njega izsiljena in bi mogla oslabiti njegov položaj.< 3 1 Kot op. 5, odstavki 168—169. D. BIBER: BRITANCI O TITU IN REVOLUCIJI 461 gibanja, velikih izgubah, ki jih je utrpela KP J, spoštovanju, zaupanju in simpatijah med širokimi nekomunističnimi množicami, vlogi KP J v ljudski fronti itd., je bilo rečeno: »Čeprav se zdi malo verjetno, ni izključeno, da bo po vojni vsa politična oblast koncentrirana v rokah komunistične partije. Ce bo to tako, bo zato, ker se je jugoslovansko ljudstvo na lastnih izkušnjah prepričalo, da je pod sovražno okupacijo komunistična partija edina pokazala sposobnost, da ljud­ stvu da hrabro m konstruktivno vodstvo in da je edina kvalificirana, da po tej poti nadaljuje v.dnevih miru.«32 Vse kaže, da se je Winston Churchill šele ob svojem prvem srečanju z maršalom Titom prepričal, da pred seboj nima samo izkušenega vojaškega poveljnika, marveč tudi izredno politično osebnost. Pokazalo se je, da so ilu­ zorne predpostavke ameriškega političnega predstavnika v Sredozemlju, Mur- phyja, da bi odnos med Titom in Šubašičem lahko bil približno tak kot med Clemanceaujem in Fochom. Ameriški State Department je tedaj menil, da Britanci skušajo s prilizovanjem doseči to, kar so Rusi dosegli z indoktri­ nacijo.33 Na sestanku med Churchillom in maršalom Titom dne 13. avgusta 1944. leta je tekla razprava tudi o možnem zavezniškem izkrcavanju v Istri Iz Uhurchillovih spominov že vemo, da se on ni strinjal glede tega z ameriškim predsednikom Rooseveltom. Vendar v literaturi še ni znano, da je bil Churchill celo pripravljen razdeliti skupno poveljstvo, če Amerikanci ne bi hoteli dati na voljo Hote za izkrcavanje, ter iti v boj samo z britanskimi silami 3* . v svoji depeši generalu Wilsonu je 23. avgusta 1944. leta Churchill spo­ ročal: »Nisem zadovoljen s Titovimi dosežki. Postal je popustljiv nasproti Nemcem in aktiven v državljanski vojni.« Churchill je še pripomnil, da v splošno dobro pripravlja operacije na severu (torej v Istri), kar bo Titove sile odvleklo tja.3 5 Churchill je 31. avgusta 1944 pisal Edenu: »Dobro bi bilo, spomniti se, kako velika odgovornost bo ostala na nas, ko se bo vojna končala s Titom, ki bo imel vse orožje in bo ostanek dežele lahko podjarmil z orožjem, ki ga je dobil od nas.« Eden je na tej beležki lastnoročno pripomnil: »Tega opomina mi prav gotovo ne potrebujemo. Predsednik vlade je vztrajno potiskal Tita, kljub na­ šim opozorilom.« V svojem odgovoru z dne 15. septembra 1944. leta pa je Eden predlagal, naj Britanci čisto jasno sporoče Stalinu, kako gledajo na povojno Jugoslavijo m naj ga vprašajo, če bo pri tem sodeloval.3« Churchill se je strinjal 21. septembra 1944. leta: »V tej situaciji lahko ravnamo samo tako, kot to vi predlagate, namreč v pogovorih v Moskvi. Na­ ravnost moramo vprašati Ruse, kakšna je njihova politika.« Toda ob svoji ostri osebni poslanici Titu zaradi odklonitve sestave skupne vlade s Šubašičem je pripomnil: »Skrbno moramo paziti, da mu ne damo nobenega izgovora da se povsem .vrže v roke Rusov.«37 Titov skrivnostni odhod z Visa s sovjetskim letalom je še toliko bolj po­ vzročil skrbi Churchillu. Tega se je še večkrat kasneje spominjal v svojih 32 Isto, odstavki 118—140. 3 3 W. R o b e r t s , n. d., 209, 231. « P R O ^ o Ä ' 1 , n d - Ш > 3 4 1 ~ 3 4 2 : W - R o b " t * . n- d.. 265-266; PRO, PREM 3 275/1. « * *™&I?iïŒT-so,ïï??iI>; nBidbeiïi ,n4^344Viesnik u « • «• «^ *• ™bra 37 PRO, KO 371/44292, R 15074/44/92. Prim. L. W ô o d w a i d , n. d., III, 346-347. 29 Zgodovinski časopis 4 6 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? razmišljanjih. Churchill je 20. novembra 1944. leta med drugim sporočil ge­ neralu Wilsonu: »Moje zaupanje v Tita je bilo omajano, ko sem se z njim srečal v Neaplju in uničeno, ko je pobrisal z Visa v vseh okoliščinah, pove­ zanih z njegovim odhodom.«38 Termin »levanted from Vis« najdemo tudi v Churchillovi beležki za Edena še 18. aprila 1945. leta: »Znano vam je moje mnenje o Titu, ki mu nisem nikoli več zaupal, odkar je pobrisal z Visa.«39 Tito je nasprotoval načrtovanemu zavezniškemu nadzorstvu nad razdelje­ vanjem pomoči za civilno prebivalstvo. Churchill je zato v beležki Edenu dne 19. decembra 1944. leta zapisal: »Zakaj bi morali na svoje stroške glede vsega tega pritiskati na Tita? [...] Prišel sem do sklepa, da smo si s Titom vzredili kačo na prsih. Toda vse do nedavnega je grizel Nemce, ,Odkar je začel gristi nas, čutim za njega mnogo manj simpatij.«40 Neposredno pred koncem druge svetovne vojne po podpisu pogodbe o prijateljstvu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je Churchill v beležki za stalnega državnega podsekretarja v Foreign Officeu Sargenta dne 20. aprila 1945. leta zapisal: »Nima smisla, da tekmujemo z Rusijo, kdo bo dal večjo pomoč maršalu Titu. Naj še naprej računa v prvi vrsti na Sovjetsko zvezo.«41 Zanimivo je, da je Churchill šele 20. maja 1945, torej ko je bila tržaška kriza na vrhuncu, zahteval, naj mu Foreign Office zbere »kar najbolj popoln možen dosje o Titu.« »Mar se je res štiri leta šolal v komunističnem kolidžu? Ali je res del svojega časa porabil za organiziranje stavk na dalmatinski obali? Ali res ni šel v borbo za Jugoslavijo, ko jo je napadla Nemčija, marveč je čakal do 22. junija 1941. leta, ko je Kominterna vsem svojim miljenčkom dala navodila, naj pomagajo Rusiji? Ali se je sploh kdaj poročil in kolikokrat? Mi vemo vse, kako je pobegnil na otok Vis, ko je na kopnem postalo vroče in kako je pobrisal z Visa po treh mesecih naše zaščite, da bi obnovil svoje stike z Moskvo.« G. Glanville, kot sodelavec S.O.E. dodeljen britanskemu generalnemu konzulatu v Zagrebu v letih 1939—1941, je menil, da je Tito sicer »izvajal običajno partijsko linijo« vse do nemškega napada na Rusijo, da pa je vendar 27. marca 1941. leta »vodil demonstracije v korist Rusije, ki je za razliko od zaveznikov tedaj še bila nevtralna.« Rečeno je bilo nadalje, da se je Tito 1937. leta vrnil iz Španije in se zaposlil v Splitu. Delal naj bi v jadranski ladjedel­ nici, lastništvu britanskega podjetja Yarrows. Policija je tedaj, kot se je napak navajalo, od časa do časa aretirala Tita in on je avgusta 1937. leta organiziral veliko stavko rafinerije firme Shell v Capragu, kasneje 1937. leta pa odšel v Slovenijo in tam organiziral stavke v tekstilni industriji, ki je deloma bila v lasti Britancev. Tito naj bi 1937. leta tudi organiziral stavko v Trepči in bil »aretiran in pretepen od jugoslovanske policije«, 1939. leta p a bil na begu pred to policijo in bil precej miren. Glenville je zatrjeval dalje, da je KP J ob sovjetsko-nemškem paktu zavzela pronemško linijo in da KP J tedaj m pod­ prla prizadevanj S.O.E. v Zagrebu, da organizira razne jugoslovanske politične stranke za podporo Veliki Britaniji. « PRO, ГО 371/44266, R 18997/8/92; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1088, 14. marca 1973, » PRO, FO 371/48812, R 7022/6/92; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1101, 13. junija 1973, str. 25. Prim. L. W o o d w a r d , n. d., I II , 366. . .. « PRO FO 371/48803, R 363/3/92; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, st. 1100, 6. junija 1973, str. 4 « PRO, FO 371/48812, R 7345/6/92; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1101, 13. junija 197J, str. 23. D. BIBER: BRITANCI O TITU IN REVOLUCIJI 463 Slednjič je bila sestavljena informacija treh in pol tipkanih strani o Titu z uvodnim pojasnilom in opravičilom: »Malokaj je težje ugotoviti kot pa osebno zgodovino komunističnih agentov, k i so služili Moskvi izven meja Sovjetske zveze.« Pravilno je bilo ugotovljeno, da je Tito bil ujet v Rusiji 1915. leta in da se ni pridružil tamkajšnjim jugoslovanskim formacijam. Leto 1923 je bilo navedeno kot najbolj verjetna letnica Titove vrnitve v Jugoslavijo. Navedeni so bili točni podatki o Titovi funkciji sekretarja Saveza meta­ laca in o njegovi aretaciji 1928. leta ter v delovanju v CK KP J 1934. leta, o organiziranju prevoza prostovoljcev v Španijo. Podatek o Titovi zaposlitvi v Splitu je bil vzet z rezervo, kazalo p a je, da je Tita financiral center na Dunaju in ga usmerjal predvsem na britanske in ameriške koncerne. Potem ko so bili navedeni nekateri citati iz članka, pripisanega Titu in objavljenega v »World News and Views« dne 6. januarja 1940. leta, je bilo rečeno (točno), da je Tito aprila 1941. leta bil v Zagrebu, da se je maja pre­ selil v Beograd, izginil in se tam spet avgusta ali septembra 1941. leta pojavil v pogovoru z Mihailovióem. Na osnovi raznih virov je bil kot najbolj verjeten naveden sklep, da je »Rusija opozorila Tita in njegove kolege na bližnji nemški napad na Sovjetsko zvezo in da so ti maja in junija začeli organizirati levičarsko fronto, da bi nemške čete odvrnili od tega napada, da pa odpora niso začeli vse do najprej v juliju.« Ta kratki življenjepis ali »kar najbolj popoln možen dosje« o Titu se je zaključil s kratkim odstavkom o pohodih partizanske glavnine iz Srbije v Sandžak, Črno goro, zahodno Bosno in v severno Dalmacijo, »kjer je Tito ustvaril svojo narodno-osvobodilno vojsko, dotlej sestavljeno skoraj izključno iz srbskih in črnogorskih komunistov in levičarjev.«42 Churchill je dejansko vedno bolj izgubljal zanimanje za Jugoslavijo v smislu svojih prejšnjih namer, da vpliva na njen notranjepolitični razvoj. V neki svoji beležki, namenjeni samo Edenu, je Churchill dne 11. marca 1945. planinah, da se kuha v grenkem balkanskem soku. [...] Izgubil sem svojo leta med drugim zapisal: »Mislim da bi odslej mi morali stremeti za tem, da Italijo podpremo proti Titu. Tita lahko prepustimo samega sebi v njegovih naklonjenost za Jugoslavijo, katere država mora ostati na osnovi sporazuma Tito—Šubašić itd. Z druge strani še vedno upam, da bomo lahko rešili Italijo pred boljševiško kugo.«43 V že omenjeni beležki za Edena je Churchill 18. aprila 1945. leta zapisal: »Edini način, da se razcepi komunistična partija v Italiji je v zvezi s Titovimi zahtevami. V našem interesu je, da kolikor je le mogoče preprečimo rusko poplavo Srednje in Zahodne Evrope. Italijani se bodo prav gotovo uvrstili v to fronto.«44 V neki depeši za feldmaršala Alexandra v začetku maja 1945. leta pa je Churchill izrazil upanje, da je ta zbral dovolj sil »proti tej moskovski pošasti, katere krak je Tito.«45 Vendar p a si je Churchill bil povsem na jasnem, da v Jugoslaviji nastaja zelo stabilen in trajen politični režim. V zapisniku njegovega pogovora s kra­ ljem Petrom II. z dne 17. novembra 1944. leta je rečeno tudi naslednje: »Med- * PRO, PREM 3 513/8. 4 3 PRO, PREM 3 513/6. 4 4 Kot op. 39. 4 5 PRO, WO 214/42. 29* 4 6 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 tem p a , č e p r a v je g. C h u r c h i l l u jasno, d a Tito je in bo, vse dokler bo živ, ostal gospodar v Jugoslaviji, položa j kra l ja P e t r a n i slabši, kot p a je bil zad­ njič, ko je g. C h u r c h i l l imel čast sestati se z Njegovim Veličanstvom.«4« Kakor­ koli je n e k d o l a h k o kr i t ičen n a s p r o t i Churchi l lov i pol i t ik i v zvezi z Jugo­ slavijo, m o r a vendar le p r i z n a t i , d a je bil zelo dalekoviden. Pros tor n a m n e omogoča, da b i to zelo kompleksno t e m a t i k o obravnava l i širše, v p o t r e b n i m e d n a r o d n i konstelaci j i in d a b i nava ja l i celo vrsto drugih, zelo zanimiv ih in i n d i k a t i v n i h razmiš l janj . L a h k o b i zakl juči l i z ugotovitvi jo dr . Vladimir ja Bakar ica , d a sedaj dosegljivi in z n a n i b r i t a n s k i d o k u m e n t i skora j v celoti potr jujejo Ti tove ocene, k a k r š n e je daja l tiste čase. 4 7 S u m m a r y THE BRITISH ABOUT MARSHAL TITO AND REVOLUTION The paper was prepared for a scientific meeting »Tito and the Revolution«, which was held at Kumirovee in December 1977. The author igives the survey of sources and literature at the beginning of his artiole. In the so-called »Churchill Papers«, which are kept in the Public Record Office in London, one can find very significant and (valuable sources about Tito and the revolutionary activities in Yugo­ slavia; further on, euch documents can allso be found in the generali corirespodence of the Foreign Office, in the fund of the 37 th mission accredited to Yugoslavia, as well as in .documents of various military units. A very clear survey of basic British literature, which concerns Tito and the National Liberation War in Yugoslavia, is also igiven; it includes scientific sources, essays and memoirs. The author also summarizes and part ly also quotes meditations about Tito published in the intelligence manual »Political Intelligence Centre Middle East, as well as observations of important British official, as for example, of the lieutenant colonel Vivian Street, ambassador Ralph S. Stevenson, general H. M. Wilson, Mac- miillan's representative Philip Broad and others. Selected quotations from /various intimate meditations of the British prime minister, Winston Churchill, enable ithe author of the paper to reconstruct the basic traits of the British policy toward Tito, this »tiger to be caught«. For the first t ime the dialogue between Tito and Churchill about the coleetivization of (the land pro­ perty, which was held on 12 August 1944, is quoted here on the .basis of short-hand notes made iby major Stephen Clissold. The reasons for the creation of (the decla­ ration of the National Committee for 'the Liberation of Yugoslavia, issued on 17 August 1944, are also explained. The British analysts made a proper, (realistic evaluation of the Communist Party of Yugoslavia. Tito's mysterious departure from the island of Vis by a Soviet pilane enraged Churchill, who since constantly used the derm »levanted from Vis«. After that Churchill did not trust Tito any longer, and at the climax of the Trieste crisis he demanded from the Foreign Office as complete (dossier about Tito as possible. Collected data were only part ly correct. However, Churchill had a farseemg opinion that Tito is going to remain »the master« in Yugoslavia as long as he lived. « P R O , FO 371/44319, R 18833/658/92; D. B i b e r , n. d., Vjesnik u srijedu, št. 1084, 14. februarja 1973, str. 38. >PoZi«fca« je v plagijatu tega teksta 5. julija 1974 izpustila prvi, najvažnejši del stavka. Lahko sklepamo, da je nekoga bolj kot dalekovidnost motila točnost Ckuichillovega predvidevanja. Mesec dni kasneje je namreč podobno misel ponovil Anthony Eden v neki beležki za Churchilla: >Tito je gospodar v deželi in to bo ostal in on lahko diktira pogoje.« (Vjesnik u srijedu, br. 1086, 28. februarja 1973: »Tito je gazda u zemlji i ostat će to i on je u stanju da diktira uvjete.<) tPolitikat je 6. julija 1974 ta citat objavila v skrajšam, falzificirani verziji: »Tito je u stanju da diktira uslove.< « Vjesnik, 4. julija 1975, str. 1. Dr. Bakarić je dejal med drugim: »Mogu reći da nama to tada nije bilo poznato a da je gotovo svaka od Titovih ocjena iz doba rata u tom materijalu potvrdjena.« ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, št. 4, s. 465-475 4 6 5 I g n a c i j V o j e DELEŽ HERCEGOVSKIH VLAHOV V KREDITNI TRGOVINI SREDNJEVEŠKEGA DUBROVNIKA Posamezna vprašanja iz življenja balkanskih vlahov so privlačila pozor­ nost starejše in mlajše generacije jugoslovanskih zgodovinarjev in etnologov.1 Čeprav je proučevanje temeljilo na osnovi podatkov različnega karakterja (ustno izročilo, arhivski viri), smo na marsikaterih področjih še daleč od re­ šitve. V našem zgodovinopisju so vlahi obravnavani še vedno preveč parcijalno po posameznih področjih. Generalne slike, ki bi obsegala srednjeveško in tur­ ško obdobje, še ni. Mnoga vprašanja bo potrebno obravnavati interdiscipli­ narno. Med zelo pomembno področje v življenju balkanskih vlahov spada brez dvoma njihovo gospodarstvo in gospodarsko udejstvovanje. Dubrovnik je bil v srednjem veku kreditni center za celotno balkansko zaledje. Bosenski, srbski in drugi balkanski trgovci so prihajali v Dubrovnik po trgovskih poslih. Mnogi so bili v Dubrovniku poznani kot solidni partnerji in so uživali zaupanje pri dubrovniških in tujih trgovcih. Dobivali so na kredit trgovsko robo, kredite pa so vračali ali v robi ali v denarju. Iz gradiva v spe­ cializirani seriji Historijskega arhiva v Dubrovniku, v seriji Debita notariae je razvidno, iz katerih krajev in predelov Balkana so domači trgovci stalno ali občasno gravitirali na dubrovniško tržišče. V to trgovino se postopoma vključujejo tudi vlahi. Vključevanje vlahov v kreditno trgovino Dubrovnika in udejstvovanje v trgovini nasploh, ni moglo ostati brez vpliva na spremembe v gospodarski in družbeni strukturi vlaške rodovske organizacije, na njihovo evolucijo in na socialno diferenciacijo med njimi. Ekonomska krepitev Dubrov­ nika v XV. stoletju, kot tudi splošen dvig trgovskega prometa v zaledju Du­ brovnika ni mogel ostati brez vpliva tudi na trgovsko aktivnost hercegovskih vlahov. Na izreden pomen gradiva v dubrovniških knjigah zadolžnic in drugih notarskih knjigah pri proučevanju trgovske dejavnosti vlahov sta opozorila v svojih razpravah in študijah Desanka Kovačević-Kojić2 in Sima M. Čirko- vić3. Objavila sta več konkretnih podatkov. Ker vprašanje kreditnega udej- stvovanja vlahov ni bilo zajeto v celoti do leta 1500, bom skušal opozoriti na nekatere posebnosti pri vključevanju vlahov v kreditno trgovino Dubrovnika. Prve podatke o sodelovanju vlahov v kreditni trgovini imamo že iz začetka XIV. stoletja. Večje skupine od 2 do 6 vlahov se zadolžujejo pr i dubrovniških . , ' Lep pregled vlaške problematike in historiografije o vlahih dobimo v razpravi Milenka S. Fili- ? о £ 1 С а > £ 1 u "J3^-* i s * o r i o g r af i j i . Simpozij o srednjovjekovnom katunu (održan 24. i 25. novembra 1» 0 1 \в-). Naučno društvo SR BiH, Posebna izdanja k n j . П, Odjeljenje istorijsko-filoloških nauka k n j . 1, Sarajevo _1%J, str. 9-14; Razprave M. S. Filipoviča, J. F . Trifunoskega, D. Kovačević, B. Đurđeva s simpozija so objavljene v omenjeni publikaciji >Simpozij o srednjovjekovnom katunu«. Desanka Kovačević, Srednjovekovni katun po dubrovačkim izvorima, Simpozijum . . ., str. 137. str 132 Cirković, Herceg Stefan Vukčić-Kosaać i njegovo doba, Pos. izdanja SANU, Beograd 1964, 466 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? plemičih v letih 1312 do 1313.* Vsote, ki jih dobivajo na kredit se gibljejo med tremi in 44 perperji. Pripadnost k posameznim vlaškim katunom še ni ozna­ čena, ampak se pri vseh uporablja termin »Vlachus«. V prvi polovici XIV. stoletja zelo izstopa vlah Miloslav, ki se skupaj z Zivom sinom Nikole de Boris večkrat zadolžuje pri različnih upnikih v letu 1336. Vsega skupaj dobita na kredit 204 perperje in 9 grošev.5 Pogosteje se vlahi vključujejo v kreditno trgovino v drugi polovici XIV. stoletja, posebno še po letu 1390, vendar je njihovo število v posameznih letih relativno majhno. Največ dolžnikov vlahov ugotovimo leta 1390 in to tri. Od 1352 do 1400 naštejemo v zadolžnicah 17 vlahov dolžnikov. Notar je njihovo pripadnost še vedno označeval s splošnim terminom »Vlachus« ali »Moro- vlachus«, vendar je zabeležil pri nekaterih tudi rodovsko katunsko pripadnost. Nekateri od teh vlahov pripadajo Banjanom, Kresojevićem in Drobnjakom.6 Upniki teh vlahov so večinoma dubrovniški plemiči, ki so v tem obdobju za­ vzemali najvidnejše mesto v kreditni trgovini. Vsote, ki jih dobivajo vlahi na kredit so visoke ter segajo prek 200 dukatov oziroma perperjev. V XV. stoletju opazimo, da se vlahi v nekaterih letih zelo intenzivno vključujejo v dubrovniško kreditno trgovino, so pa obdobja, ko med dolžniki vlahov sploh me najdemo. To nihanje je bilo odvisno od splošnih političnih in ekonomskih razmer v dubrovniškem zaledju ter odnosov Dubrovnika s so­ sednjimi vladarji in fevdalci. Iz začetka XV. stoletja so znani podatki le za obdobje od 1401 do 1405. Na obseg kreditne trgovine vpliva vojna med Dubrovnikom in bosenskim kraljem Ostojo. Leta 1403 zelo pade promet kreditne trgovine nasploh ter med dolžniki ne najdemo nobenega trgovca iz Bosne in Srbije. Šele v drugi polovici leta 1404 je registrirana prva kreditna pogodba, v kateri se kot dolž­ nika omenjata vlaha Stipko Budinović in Vulkosav Stojković. Na kredit dobita 82 dukatov.7 Naslednje leto se ponovno pojavita v Dubrovniku ter se zadolžita pri Vlahu Menčetiću za 90 dukatov.8 Ob tej priliki je notar zabeležil da sta pripadnika »vlachi de catono Suchnich«. Ponovno lahko sledimo vlahom v knjigah zadolžnic po letu 1427. Prvo obdobje intenzivnejšega vključevanja vlahov v dubrovniško kreditno trgovino traja do leta 1442, nato pa do leta 1450 precej pade. Čas od 1420 do 1450 smatram kot zaključeno celoto v dubrovniškem ekonomskem razvoju, ker so­ vpada z najintenzivnejšim obdobjem razvoja dubrovniške manufakture sukna, 4 Bratosclauus Brumax, HAD Aptaghi I, fol. 1 — 26. VII. 1312; Bogdanus Predisclavich, Craden Clapovich, Tisien Dobrochovich de Rudine, ype ip . 4 1/2, fol. 9' — 13. X. 1312; Bratosclauus Brumax, Çivoe calegarius, yperp. 10, gros. I l l , fol. 13' — 13. XI. 1312; Millaticus nepos de Bubagna, Lipposclauus frater Danilli Popovich, Bratosclauus Manuevich, Dragatinus Stanisclavich de Catono Bubane, yperp. 6, gros. VII, fol. 24 — 26. II . 1513; Massibradus comes de Popoua, Radosclauo Craninovich, Priboe Mildra- sich de Branunco . . . sohvere Laurentio de Bubagna, yperp. 21, fol. 33' — 3. VI. 1313; Valica, Beris, Stanat Bogoe, Clap, Stepan de Catono Bocdani Plosuslich, yperp. 16, fol. 51' — 18. XII. 1313; Bellosclauus frater Pradischich de Merdilach de Catono Boiesclauus Voichna et Balle de Mernichi, yperp. 3, gros. I et fol. V, fol. 51 — 21. XII. 1513. 5 HAD Debita notariae, k n j . II, fol. 102, 102', 113, 115, 117; upniki : Nicoletta Signolo de Venetiis, Petro de Paborra, cancelarius Pone de Stamberto. 6 Lucsa et Helios Vlacus de Cactano (?), Deb. not. k n j . HI, fol. 30 — 2. I I I . 1333; Pribil Mechoe- vich de Ragusio et Bogçe Priboevich et Jurech Priboevich Vlachii, k n j . VII, fol. 143' — 14. V. 1368; Milan Peruoevich, Bogdanus Puerdoevich et Bogdanus Radoslavich Morovlachus, k n j . VII, fol. 148 — 24. VI. 1368; Braghien Nicholich, Ytisien eius frater et Raychus Cresoevich, k n j . X, fol. 51 — 26. II. 1390; Ziuchus Cheruatinich et Goychus Predoevich, fol. 54' — 21. III. 1390; Radin Bogoevich Drobgnach, fol. 77 — U. VII. 1390; Pricad Radossalich de Ragusio et Rachovaç Simchovich Vlachus de Drobgnach, k n j . XI, fol. 152 — 11. VIII. 1595; Milan Clapcich, Vlaranchus Predoevich et Vojsclauus Stressovich Vlachii de Catuno Cuthlovich, knj. IX, fol. 192 — 26. X. 1583; Mildruch Milinoevich Catunarius de Catuno Vsney Pribislau Royevich et Radouan Ginovich, fol. 218 — 11. VIII. 1383. 7 Ibid. k n j . XII, fol. 185' — 31. VII. 1404. 8 Ibid. fol. 220' — 4. I. 1405. I. VOJE: DELEŽ HERCEGOVSKIH VLAHOV V KREDITNI TRGOVINI 4 6 7 sovpada pa tudi s ponovnim dvigom srbske države pod despoti. Dubrovnik je v tem času v glavnem v dobrih odnosih z bosensko državo. Dubrovčani okrepijo trgovske stike z državami na Balkanu, kar prispeva k zelo intenziv­ nemu razvoju kreditne trgovine. (Obseg kreditne trgovine se izredno poveča. Pomembno vlogo v kreditni trgovini igrajo trgovci iz Bosne in Srbije, vidno mesto zavzemajo tudi vlahi.9 V tridesetih letih XV. stoletja obseg kreditne trgovine po vrednosti in številu sklenjenih pogodb stalno narašča. V tej gospodarski konjunkturi naj­ dejo svoje mesto tudi vlahi. Leta 1427 sklene 6 vlahov 8 kreditnih pogodb. Za­ dolžijo se za 1091 perperjev in 47 dukatov.1 0 Ta zelo ugoden ekonomski razvoj prekinejo politični dogodki, ki so privedli celo do vojne. Radoslav Pavlović je vpadel aprila 1430 z vojsko na dubrovniški teritorij, da bi ponovno prisvojil Konavlje. Vojna, ki je trajala bolj ali manj intenzivno tri leta, je prizadejala veliko škodo dubrovniški trgovini. Pretrgane so bile namreč glavne karavanske poti.11 V tem času se vlahi zelo redko omenjajo v kreditnih pogodbah. Po kon­ čani vojni se razmere ustalijo in v kreditni trgovini ne opazimo večjih nihanj do leta 1450. Delež vlahov v kreditni trgovini j« izredno velik v letih 1435 in 1440. V letu 1435 je 20 vlahov Sklenilo 29 kreditnih pogodb in dobilo na kredit 4140 perperjev in 617 dukatov.1 2 Tudi leta 1440 je vpisal notar 18 kreditnih pogodb, v katerih se omenja 16 vlahov dolžnikov. Zadolžijo se za 5105 perper­ jev in 14 dukatov.1 3 V ostalih letih je bilo sklenjenih manj kreditnih pogodb, v katerih nastopajo kot dolžniki vlahi. Vrednost zadolžitve je bila precej 9 Ignacij Voje, Kreditna trgovina u srednjovjekovnom Dubrovniku, Akademija n. i u. BiH, Djela k n j . XLIX, Odjeljenje društvenih nauka knj . 29, Sarajevo 1976, str. 233 dalje. 1 0 Vochota Braichovich et Milasius Priboevich Vlachii Drobnach voivode Sandagl, урегр. 680, Deb not. k n j . XIV, fol. 115' — 13. V.; Dobrilus Vochotich et Vigagn Vochotich fratres de Bobana Vlachii et Radossauus Pribisalich socii, yperp. 400, gros. IX, fol. 120' — 31. V.; Dobrillus Volchotich de Bobana Vlachus, Radossauus Pribissalich et Radochnus Ràdossalich fornarius, yperp. 212, gros. X, fol. 120' — 2- VI.; Dobrillus Volchotich Vlatchus de Bobane, Dobrovoy Radoncich et Radivoy Radoncich fratres de Ragusio, yperp. 432, fol. 121 — 2. VI.; Allegretus Predoevichi sartor, duc. au. 47 pro pannos rassie, fol. 125' — 25. VI.; Radivoy Voxich Vlachus Dropgnach et Radouaç Milossevich socii, yperp. 566, gros. VIII, fol. 129 — 15. VII.; Dobrillus Vochotich Vlachus de Bobana, yperp . 57, gros. VI, fol. 129 — 15. VII:; Vochota Braichovich Vlachus Dropgnach homo voivode Sandagl et Pribia Bieloevich et Milas Priboevich, yperp. 356, gros. IX, par. XV, fol. 11 Ciro Truhelka, Konavoski rat (1430—1433), GZM, sv. XXIX, Sarajevo 1917, str. 146—211; Aleksa Ivić, Radosav Pavlović veliki vojvoda Bosenski, Letopis Matice srpske, god. LXXXIII, k n j . 246, sv. VI, Novi Sad 1907, str. 24 dalje. 1 2 Vigagn Pripzich Xurovich, yperp. 69, gros. VII, Deb. not. k n j . XVII, fol. 37' — 15. I. 1435; Cuties Doborovcich ex Vlachis Bagnanis, duc. au. 15, gros. XII, fol. 100 — 21. V.; Vigagn Dobroevich et Vigagn Radmilovich Vlachii, yperp. 99, item yperp. 123, fol. 107 — 7. VI. 1435; Milassius Branchovich, Doberchus Grargevich, Radach Milezevich Vlachus de Glegevzi socii, duc. au. 62, fol. 121 — 30. VI.; Dubrovaç Stipchovich Vlachus Dropgnach, yperp. 350, item yperp. 15, gros. VI, fol. 133 — 22. VIL; Xur Stiepano- vich Vlachus Dropgnach, yperp. 416, fol. 134' — 25. VIL; Vigagn Bogutovich, Radman Petchovich Vlachii Dropgnach, yperp. 420, et similiter duc. au. 52, gros. XXVIII, e. s. yperp. 150, e. s. yperp. 170, ibid. fol. 134' — 25. VIL; Dobrovaç Stipchovich Vlachus Dropgnach, duc. au. 32, fol. 135 — 26. VIL- Giurien Raschovich, yperp. 403, gros. VI, fol. 135 — 26. VIL; Couaç Tothoglievich Dropgnach, yperp. 403 et gros. VI, fol. 135 — 26. VIL; Milath Miladinovich, Nicola Bogdanovich Dropgnach, duc. au. 97, gros. VI, fol. 135 — 26. VIL; Vladislanus Nadichnich Vlachus Bagnani, Vochich Grubacevich Vlachus Bagnani, yperp. 295, fol. 138' — 30. VIL; Cuties Dobrovcich Vlatchus Bagnani, yperp. 360, e. s. yperp. 184, fol. Ì4? T" 2/ VIIL; Braian Tocholievich Vlachus Dropgnach, yperp. 476, fol. 150 — 27. VIII.; Stuglian Stipchovich Dropgnach et socii ,duc. au. 66 et dimidium, e. s. duc. au. 66, e. s. duc. au. 63 et gross. VIII, fol. 152 — 2. IX.; Giuragh Tasoncich Bagnani et socii, yperp. 99, e. s. ype rp . 99, fol. 158 — 16. IX.; Chuties Dobroucich Vlachus Bagnani, duc. au. 31, e. s. duc. au. 77 et dimidio, e. s. duc. au. 38, fol. 164 — 28. IX.; Chuties Dobroucich Vlachus Bagnani, duc. au. 15 et dimidio, fol. 165 — 28. IX. , n u Radivoy Raychovich Plescha, duc. au. 14, ibid. k n j . XIX, fol. 117' — 16. I.- Give Stepanovich Vlatchus, yperp. 109, fol. 161' — 10. IV.; Stipchus Straciuovich Vlatchus, yperp. 314, e. s. yperp. 159, e. s. yperp. 153, k n j . XX, fol. 25 — 16. VI.; Radman Petchovich et Radiz Gradisalich de Drobgnach, yperp. 641, fol. 29' — 23. VI.; Cherach Vochnevich Vlatchus, yperp. 218, fol. 31' — 29. VI.- e. s. yperp. 160 et gros. VIII, e. s. yperp. 270 et gros VIII, fol. 32 — 29. VI.; Voch Giurgievich de Xugaiach Vlatchus, yperp. 19 et gros. IX, fol. 32' — 1. VIL; Voch Giurgievich Vlachus, yperp . 30, fol. 33 — 1. VIL; 4 т т т « е п а Tochoglievich Morlachus et Brayan Tochoglievich frater scripti Zechiegna, yperp. 818 et gros. VIII. fol. 37' — 9. VIL; Vuchassin Lazarich Morlachus de Cresoevichi, yperp. 64, fol. 47' — 23. VIL; e. s. УР е гР- 55, fol. 47' — 24. VIL; Radochna Pribissalich et Radeç Gradisalich de Drognaçi (sic!), yperp. 580, fol. 51 — 2. VIII.; Radiz Gradissalich de Drobgnach, yperp. 636, fol. 52' — 3. VIII.; Milos Serovlach de Corita, yperp. 105, fol. 92 — 16. XL 4 6 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 nižja.14 Negativno stališče hercega Stjepana do Dubrovnika je po letu 1444 oviralo intenzicnejše vključevanje vlahov v kreditno trgovino. Do ponovnega padca in zastoja v obsegu kreditne trgovine v Dubrovniku pride leta 1451 in to zaradi politične krize, ki jo je povzročil herceg Stjepan. Zaradi vojne s hercegom Stjepanom, ki je trajala od 1451 do 1454 je prišlo do splošnega zastoja v trgovini. Herceg Stjepan je oviral odhod dubrovniških trgovcev v zaledje in prihod balkanskih trgovcev v Dubrovnik.1 5 V drugi polo­ vici XV. stoletja igrajo v političnem življenju Dubrovnika vedno pomembnejšo vlogo tudi Turki, ki s svojimi vpadi in zasedanjem novega ozemlja na Balkan­ skem polotoku povzročajo v preostalih balkanskih državicah latentno krizo. V tem času padeta pod Turke :tudi dve najpomembnejši srednjeveški državi na Balkanskem polotoku: Bosna in Srbija. Omenjene politične razmere vpli­ vajo na trgovski promet v okviru kreditne trgovine. Opažamo zelo velika ni­ hanja. V teh nemirnih časih je bilo zelo tvegano dajati kredite balkanskim trgovcem. Od leta 1449 do leta 1463 v dubrovniških knjigah zadolžnic ne naj­ demo trgovcev iz Srbije, Bosne in Hercegovine, ki bi bili registrirani kot dolž­ niki. Šele ko pade Bosna v turške roke se v večjem številu pojavijo v Dubrov­ niku bosenski in srbski trgovci in obnovijo trgovanje v okviru kreditne trgo­ vine.16 V večjem številu se pojavijo vlahi v kreditnih pogodbah šele leta 1470. 14 vlahov sklene 16 kreditnih pogodb in dobi na kredit 875 dukatov in 127 perperjev.17 Število vlahov dolžnikov (okrog 8) ostane do leta 1480 skoraj ne­ spremenjeno, enako tudi višina kreditov. Do ponovne krize v kreditni trgovini pride okrog leta 1480, kar vpliva negativno tudi na udeležbo vlahov v kreditni trgovini. Najprej je povzročila krizo nova carina, ki so jo hoteli uvesti Turki leta 1477/78, nato pa leta 1480 odločitev sultana da dubrovniško ozemlje pod- 14 Leto 1430: Blasius Bratossaui Predoevichi, урегр. 60, k n j . XIV, fol. 373' — 20. I.; Radouaç Vochanovich de Primilovich et Budissauus de Posrognavi de Cerba homo Raichi, yperp. 60, fol. 427' — 6. IX.; Radossauus Bogcich et Ratehus Sladinovich de Onogosta, yperp. 26, fol. 432' — 21. IX.; Radovaç Vachanovich ex Vlachis Primilovich et Budissauus Radoevich de Nevesigne, yperp. 24 et gros. VI, fol. 438' — 9. X.; Dobrillus Vochotich Vlach, yperp. (nečitljivo, uničeno), k n j . XV, fol. 5 — 29. X. Leto 1433: Vochota Braichovich et Radouinus Grubazevich Vlachus de Drobgnach, yperp. 306, ibid. k n j . XVI, fol. 103 — 28. VIII. Leto 1441: Juanud Radoucich et Pascoe Radoucich ambo de Ragusio et Vochaç Radinoevich de Drobgnach Vlachus, yperp. 313, k n j . XX, fol. 170 — 7. VI.; Radman Petchovich et Xur Stipanovich Morlachi Drobgnach nomini vojvode Štipani, yperp. 682 et gros. II, fol. 175 — 21. VI. Leto 1442: Radossauus Stiepanovich Vlachus de Drognach, yperp. 578, k n j . XXI, fol. 162 — 20. IX. Leto 1444: Stanichna Stanchovich et Vlatchus Clapcich ambo de Rudine, duc. au. octo et dimidio, k n j . XXII, fol. 42 — 28. X. Leto 1446: Radiz Cheruatovich de Pastrovichi, yperp. 35, HAD Diversa notariae, knj. XXXI, fol. 108 — 13. VIII.; Stipanus Goychovich de Vissevo homo vojvode Štipani, yperp. 14 et dimidio, fol. 151' — 9. XI. Leto 1447: Grubaz Bogetich Vlachus de Nencho, yperp. 625, e. s. yperp. 121, Deb. not. k n j . XXIII, fol. 58 — 7. VI.; Vuchossauus Vuchcevich et Vlatchus Petchovich de Bagnani, yperp. 560, fol. 67 — 30. VI.; Stoûaz Dabissinovich, Radasin Vuchsich Vlachus de Cresevo, duc. au. 25, fol. 70 — 10. VII. 15 S. Cirković, Herceg Stefan Vukćić-Kosaća, str. 154—158. 14 I. Voje, Kreditna trgovina, str. 241 dalje. 17 Vladissauus Sochoncich de Pesteri, duc. au. 60. Deb. not. k n j . XXXVIII, fol. 166' — 19. III . ; Vuchich Vuchzich de Rudine, yperp. 6, fol. 176 — 13. IV.; Radiz Vuchovich de Bagnane et Braissa Obradovich de Bagnane, duc. au. 105, fol. 185' — 7. V.; Voch Bogancich et Radiuoi Pribilovich de Drobgnach, duc. au. 79 — fol. 187, — 9. V.; Chreglia Milobratovich de Bagnane, duc. au. 9 et gros. XXXVIII, k n j . XXXIX, fol. 2 — 18. V.; Radiz Vuchovich de Bagnane et Branissa Obradovich de Bagnane, duc. au. 175, fol. 22 — 4. VH.; Radassius Grubazevich de Bagnane, duc. au. 44, fol. 22 — 4. VII.; Radiz Vuchovich de Bagnane, duc. au. 12 cum dimidio, fol. 22' — 4. VII.; Branussa Obradovich et Sumina Chutessevich ambo de Bagnane, duc. au. 50, fol. 22' — 4. VIL; Radis Radizevich de Dubozani, yperp. 22 et gros. VIII, fol. 32 — 28. VII.; Obrad Jurgevich de Predoevich, duc. au. 168, fol. 33' — 1. VIII.; Braianus Radovanovich dictus Xochoucich de Pesteri, duc. au. 18 et gros. X, fol. 79 — 27. X.; Vuch Bogaucich Drobgnach et Radiuoi Pribilovich Drobgnach, duc. au. 35, fol. 91' — 21. XL; Bogdanus Cepregnich de Bilechia et Milobrat Jurassevich de Bilechia, Braianus Sochozich de Pesteii et Juan Vladissalich dictus Sochozich de Pesteri et Radiz Stoichovich de Brerio, yperp. 98, fol. 104' — 22. XII.; Braianus Radouanovich dictus Sochozich de Pesteri et Jouani Vladissalich dictus Sochozich de Pesteri, duc. au. 67 et gros. XX, fol. 105 — 22. ХП.; Braianus Radouanovich dictus Sochonzich de Pesteri, duc. au. 40, fol. 106 — 24. XII. I. VOJE: DELEŽ HERCEGOVSKIH VLAHOV V KREDITNI TRGOVINI 4 6 9 redi hercegovskemu sandžakbegu.18 Do prekinitev zvez z zaledjem, najvažnej­ šim področjem dubrovniške trgovine, pride tudi zaradi epidemije kuge, ki je od 1480 do 1483 izjemno dolgo morila v Dubrovniku in okolici.19 Vse te raz­ mere so povzročile, da so se tudi vlahi izogibali Dubrovnika. Po letu 1484, ko se razmere spet ustalijo in je obseg vrednosti kreditne trgovine v stalnem porastu, se ponovno v večjem številu pojavijo na dubrov- niškem tržišču vlahi ter sklepajo kreditne pogodbe. Vsako leto registrira notar nekaj zadolžnic, v katerih se omenjajo vlahi dolžniki (v posameznih letih od 5 do 9 vlahov). Izjema, je leto 1489, ko sklene v dubrovniškem notariatu 15 vla- hov 12 kreditnih pogodb. Na kredit dobijo 712 dukatov in 41 perperjev.2 0 Splošna oznaka »Vlachus«, »Morovlachus« ali celo »Serovlachus«21 za etnično opredelitev dolžnikov se uporablja tudi v zadolžnicah iz XV. stoletja, čeprav je takšnih primerov zelo malo. Običajno je precizno označeno kateri rodovni skupini vlahov pripada dolžnik. Ta način označevanja prevladuje v XV. stoletju. Najvidnejše mesto med dolžniki vlahi zavzemajo Drohnjaci, za katere je v neki zadolžnici označeno, da so »Vlachii voivode Sandagl«.22 Drobnjaci se omenjajo v zadolžnicah zelo redno in kontinuirano do leta 1498. V nekaterih letih se zadolžujejo v Dubrovniku v velikem številu (tudi do deset), vendar njihovo udejstvovanje pojema v drugi polovici XV. stoletja. Takrat prihajajo po kredite le posamezniki.2 3 Zelo aktivni so v celotnem ob­ dobju do leta 1500 Banjani, vendar je njihova prisotnost večja po letu 1470.24 V tej skupini vlahov, ki bi sodelovali v kreditni trgovini od leta 1427 do konca XV. stoletja več ali manj kontinuirano so še Predojevići2s, Zurovići26 in Male- ševci27 Seveda tudi pri njih opazimo, da je njihovo udejstvovanje večje v drugi polovici XV. stoletja. Medtem, ko pošiljajo Predojeviéi v Dubrovnik po kredite le po enega predstavnika, je za Zuroviće značilno, da se v posameznih letih 18 Ivan Božić, Dubrovnik i Turska u XIV i XV veku, Pos. izd. SANU, Beograd 1952, str. 255. " Risto Jeremić — Jorjo Tadić, Prilozi za istoriju zdravstvene kulture starog Dubrovnika, kn i. I, Dubrovnik 1938, str. 78—90. лт i. 2° , R a d a s s i n u s Radossalich de Bagna, duc. au. 15, Deb. not. k n j . LU, fol. 103 — 21. L; Thomas Vuchcich de Maleseuze, duc. au. 4 et dimidio, fol. 107' — 27. I.; Milobrat Bratetich, Hostoya Bratuglie- vich de Bagnanis et Brailus Vuchievich de Bagnanis, duc. au. 98, fol. 143 — 28. IV.- Hostoia Bratuglie- vich et Branilus Vuchichievich de bagna, duc. au. 13 et gros. IV, fol. 143' — 28. V.; Juan Creglich de Bagnane, fol. 153 — 16. V.; Braianus Boyachovich de Podcrna et Vuchaz Vuchotich de Bobane, yperp. 28 et gros. V, fol. 173 — 4. VII.; Dragissa Bardognich, duc. au. 102, fol. 176 — 10. VIL; Clapaç Stanichnich ae Maleseyaz et Gliubenchus Branchovich dictus Dobretich de Trebigna, fol. 190' — 12. VIII.; Marchus rribitchovich dictus Cherbulize et Michoe Radossalich Bagnanin, yperp. 14, fol. 195' — 20. Vili.- Juan Chitovich de Bagnane duc. au. 93, ibid. kn j . LUI, fol. 3' — 31. VIII.; Vuchossauus Radossalich de bliumza et Dragoe Braianovich de Pausche, duc. au. 65, fol. 11 — 11. X.; Dubrauaz Juanissevich de Bagnane, duc. au. 93, fol. 20' — 5. X. 21 Ratchus Berberzi et Giurien Vochxich Vilna socii, ibid. kn j . XIV, fol. 343' — 12. X. 1429- Dobnlus Vochotich, k n j . XV, fol. 5 — 29. X. 1430; Vigagn Dobroevich, Vgrin Radulovich, kn j . XIII, toi. 107 — 7. VI. 1435; Giue Stepanovich, k n j . XIX, fol. 161' — 10. IV. 1440; Stipchus Stracinovich, S ? , ' X X ' , fo1- 2 5 — i 6 - V I - 1 4 4 ° : Cherach Vichgnevich, k n j . XX, fol. 31' — 29. VI. 1440- Radossauus Millosevich et Voch Giurgevich, k n j . XX, fol. 33 — 1. VII. 1440. 22 Vuchota Braichovich et Milesius Pribilovich Vlachi Drobgnach voivode Sandagl, ibid. kn j . XIV, fol. 115' — 13. V. 1427. ' 23 Ibid. kn j . XVII, fol. 133, 134', 135, 150, 152 — 1435; kn j . XX, fol. 29', 51, 52' — 1440. 24 Ibid. kn j . XVII, fol. 100, 138', 140, 158, 164', 165 — 1435; kn j . XXXVIII, fol. 185', k n j . XXXIX, fol. 2, 22, 22 — 1470; k n j . LU, fol. 103, 143, 143', 153, 176, 195'; k n j . LUI, fol. 3' , 20' — 1489. , „ „ 7 Ibid. knj. XIV, fol. 125' — 25. VI. 1427; fol. 373' — 20. I. 1430; knj. XXXIX, fol. 33' — 1. VIII. 1470; knj XLI, fol. 174 - 9. VI. 1473; k n j . XLII, fol. 6 — 5. VIII. 1473; fol. 205' — 29. VII. 1474; kn j . XLVI fol. 34' - 6. VIII. 1477; k n j . XLVHI, fol. 175 — 26. XII. 1481; k n j . LUI, fol. 92' - 10. IV. 1490; kn j . LV, fol. 1 — 22. VIII. 1492; fol. 196' — 22. X. 1493. 2f Ibid. k n j . XVII, fol. 37' — 15. I. 1435; kn j . XIV, fol. 12' — 19. VIII. 1476; fol. 13 — 19. VITI. 1476; fol. 15 — 22. VIII. 1476; fol. 16' — 23. VIII. 1476; k n j . XLVI, fol. 33 - 4. V i n . 1477; fol. 34' - 6. VIII. 1477; fol. 67 — 16. X. 1477; fol. 67' — 17. X. 1477; k n j . XLVIII, fol. 9 — 6. III . 1480; fol. U — 18. III. 1480; fol. 20 - 22. VI. 1480; kn j . L, fol. 55' - 5. I I I . 1485; k n j . LI, fol. 217' - 11. I I . 1488; k n j . LUI, fol. 86' — 19. III. 1490, k n j . LIV, fol. 31 — 14. V. 1491; fol. 111 — 13. I. 1492; k n j . LV, fol. 10' — 17. IX. 1492; fol. 3:> — 29. X. 1492; kn j . LVI, fol. 68' — 24. III. 1494; k n j . LVII, fol. 88' — 11. VIII. 1495. i • ,T T I b , i d ,- k n J - X V I - f o L 15f> — 18- T- , 1 4 3 4 : f o L 2 3 ï — 2 Î - VI. 1434; kn j . XLII, fol. 88 — 16. XII. 1473; kn j . LU, fol. 107' — 27. I. 1489; fol. 190' — 12. VIII. 1489; kn j . LUI, fol. 105 — 22. V. 1490, k n j . LIV, fol. 43 — 24. VII. 1491; kn j . LV, fol. 196 — 19. X. 1493; kn j . LVI, fol. 39' — 30. I. 1494; fol. 43' — 7. II. 1492; fol. 121' — 15. VIL 1494; kn j . LVII, fol. 31 — 27. III. 1495. 470 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 zadolžuje hkrati več njihovih članov. Omenil bi leto 1491, ko se pojavi v notariatu pr i sklepanju kreditnih pogodb kar devet vlahov Zurovićev hkrati. 2 8 Izključno do srede XV. stoletja se omenjajo kot dolžniki še vlahi Primilovići29, Glegevci30, Kresojevići31, Ugarci3 2 in Rudinjani3 3. Poleg vlahov iz Hercegovine se v tem obdobju sporadično pojavljajo v kreditnih pogodbah tudi vlahi iz Zete. To so Nikšići34, Paštrovići3 5 ter Serovlah iz Korita.3 6 Skupaj z Radovcem Vukanovićem, za katerega je rečeno, da je »ex Vlachis Primilovich«, se zadol­ žuje še Budisav Radojević z oznako »de posrognavi de Cerba homo Raichi«. Za istega Budisava je v neki zadolžnici označeno, da je iz Nevesinja.37 To se pravi, da je pripadal vlahom iz tega področja. Med vlahe bi lahko uvrstili leta 1427 tudi Vukoto Obroviča in njegovega sina Radonjo, ki sta iz Podjeleća, »homines comi tis Volchaç cranich«.3 8 Čeprav prevladujejo v kreditnih pogodbah hercegovski vlahi, imamo pri­ mer, da se pojavi kot dolžnik vlah iz osrednje Bosne. To sta Stanec Dabišinović in Radašin Vukčić »Vlachus de Cresevo«. Zadolžita se skupaj z Dubrovčanoma Božidarjem Miošićem in Velisavom Brajanovićem pri Bratulju Gradojeviču za 25 dukatov.3 9 Po letu 1470 prihajajo poleg Drobnjakov, Banjanov, Predojevićev, Zuro­ vićev in Maleševcev v Dubrovnik po kredite pripadniki različnih vlaških skupin, ki jih v prejšnjem obdobju nismo srečali. To dokazuje, da je padec naših balkanskih dežel pod osmansko oblast ustvaril pogoje za intenzivnejše vključevanje vlahov v trgovinsko menjavo ter pospešil njihovo notranjo pre­ obrazbo. Med najaktivnejše skupine spadajo poleg zgoraj omenjenih še Bo- bani4 0, Plijeske41, Burmazi-Pocrnje42, sporadično se pojavljajo še dolžniki iz vrst Korojevićev43, Dubočanov4 4, Nenkovićev45, Pešterov4 6, Vlakerićev47 in Vra- govićev48. Način, kako je notar zabeležil pri dolžnikih pripadnost k posameznim vlaškim rodovom, dokazuje, da se je med Vlahi vršil proces teritorializacije. Podatki, ki jih bom navedel se popolnoma ujemajo z ugotovitvami D. Kovače- 2 8 Dolžniki: Radivoy Rochanovich, Giurien Radeglich, Dubavaç Dobrievich, Radossauus Radoievich, Vochmir Miloradovich omnes de Xurovichi, upnik: Simonus Andrée de Ragnina, vsota: duc. au. 14; dolžniki: Vitas Brauanovich, Ratchus Stasoevich, Gliuobe Vuchossalich, Radossauus Miladinovich omnes de Xurovichi, upnik: Nicola Bratutovich, vsota: duc. au. 11, Deb. not. k n j . LIV, fol. 31 — 14. V. » Ibid. k n j . XIV, loi . 427' — 6. IX. 1430, fol. 438' — 9. X. 1430. 3 0 Ibid. k n j . XVII, fol. 121 — 30. VI. 1433. 3 1 Ibid. k n j . XX, fol. 47 — 23. VII. 1440; fol. 47' — 24. VII. 1440; k n j . XXVIII, fol. 147' — 22. X. 1433; fol. 172' — 7. XII. 1453. 3 2 Ibid. k n j . XX, fol. 32' — 1. VII. 1440; fol. 33 — 1. VII. 1440; fol. 33 — 1. VII. 1440. 3 3 Ibid. k n j . XXII, fol. 42 — 28. X. 1444. 3 4 Ibid. k n j . XIV, fol. 432' — 21. IX. 1430. « Div. not. k n j . XXXI, fol. 108 — 13. VIII. 1446. 3 6 Deb. not. k n j . XX, fol. 92 — 16. XI. 1440. 3 7 Ibid. k n j . XIV, fol. 427' — 6. IX. 1430; fol. 438' — 9. X. 1430. 3 8 Ibid. k n j . XIV, fol. 133' — 10. XI. 1427. 3» Ibid. k n j . XXIII, fol. 70 — 10. VII. 1447. 4 0 Ibid. k n j . XLVII, fol. 78' — 28. I. 1479; k n j . XLIX, fol. 127 — 21. II . 1484; k n j . L, fol. 39' — 29. I. 1485; k n j . LI, fol. 115 — 12. VI. 1487; fol. 233 — 2. IV. 1488; k n j . LU, fol. 85 — 5. XII. 1488; fol. 173' — 4. VII. 1489. 4 1 Ibid. k n j . LVIII, fol. 13 — 9. I I . 1495; fol. 135 — 18. XI. 1495; k n j . LX, fol. 88 — 3. VII. 1500. « Ibid. k n j . XLVII, fol. 78' — 28. I. 1479; 29. I. 1479; k n j . XLIX, fol. 127 — 21. II . 1484; k n j . LI. fol. 115 — 12. VI. 1487; k n j . LI, fol. 214' — 11. I I . 1488; k n j . LII, fol. 85 — 5. XII. 1488; fol. 173' — 4. VII. 1489. 4 3 Ibid. k n j . XLII, fol. 128 — 12. II . 1474. 4 4 Radis Radizevich de Dubozani, ibid. k n j . XXXIX, fol. 32 — 28. VII. 1470; Radis Radizevich de Dubozanin de Trebignio dicatu de Malesece et Vugdragus filius dicti Radus, k n j . LV, fol. 46' — 23. XI. 1492. 4 5 Ibid. k n j . XLIX, fol. 147 — 17. IV. 1484. « B i d . k n j . XXXVIII, fol. 166' — 19. I II . 1470; k n j . XXXIX, fol. 79 - 27. X. 1470; fol. 104' - 22. ХП. 1470; fol. 105 — 22. XII. 1470; fol. 106 — 24. XII. 1470. 4 7 Ibid. k n j . LI, fol. 192' — 4. XII. 1487. 4 8 Ibid. knj. LI, fol. 54' — 19. I. 1487. I. VOJE: DELEŽ HERCEGOVSKIH VLAHOV V KREDITNI TRGOVINI 4 7 1 vić-Kojić, ki jih je posredovala na simpoziju o srednjeveškem katunu. 4 9 Tudi ona se pri tem opira na dubrovmiško gradivo. Termin katun, kot opredelitev pripadnosti neki vlaški skupini, se pri dolžnikih vlahih uporablja le izjemoma. Leta 1492 se v neki zadolžnici omenja Ljuboje Vukosalié »dictus Sergovich de Xurovich de Cathuno Vuchote Vigh- nevich.«50 Omenjeni katunar Vukota Vinjević sodeluje v kreditni trgovini.51 Zelo redke so tudi oznake z »vlachus«, na primer »ex vlachus Bagnanis«.52 Največkrat notar enostavno napiše »de Bagnani«, »de Predoevichi«, »de Mal- lessevci«. Pri nekaterih vlahih je precizno določena lokacija, ' k je je njegov katun odnosno skupina katunov. Skratka, naveden je geografski pojem, na katerega je katun vezan. Pavao Nikšič se v zadolžnici z dne 9. VI. 1485 navaja kot »Drobgnach de Gazcho«,53 a leta 1490 je označen kot prebivalec Gacka »de loco vocato Drobgnachi«.54 Tudi Dubravaç Juanišević, k i pripada Banja- nom je označen kot »habitator in Gazcho«.55 Kraj Gacko, ki je ležal na važni prometni cesti in se razvijal v pomemben trgovski center, je brez dvoma pri­ tegnil v svojo sredino tiste vlahe, ki so se začeli ukvarjati s trgovino. Navedeni podatki so nam lahko tudi v pomoč pri ugotavljanju lokalizacije vlaških sku­ pin Drobnjakov in Banjanov. Za Klapca Stanihnića, ki je pripadal vlahom Maleševcem je označeno, da je »habitator in Trebigne«.56 Podrobneje je ozna­ čeno tudi stalno bivališče Radivoja Zoktijanoviéa iz skupine vlahov Žurovićev, ki je bival »de loco vocato Sazule«.57 Od skupin vlahov, ki so izpopolnjevali prostor okrog Trebinja in Popova, sta se izločili dve največji formaciji vlaških katunov, na vzhodu vlahi Rudi- njani in na zahodu Donji vlahi.5 8 Donji vlahi5 9 so bili naseljeni na enem mestu, v bivših srezih: ljubinskem, stolačkem in bilećkem. Na to področje so se ver­ jetno naselili že pred prihodom Turkov. Teritorializacija katunov, fevdalizacija, ki je zajela njihov starešinski sloj ter ekonomski napredek, ki je povzročil družbeno diferenciacijo, je sprožil proces spreminjanja katunskih organizacij v knežine odnosno v plemenske organizacije.60 Proti koncu XV. stoletja se omenja pr i nekem dolžniku njegova plemenska pripadnost. Pri dolžniku Radoju Zankoviću iz Popova je notar za­ pisal »de loco vocato Velichavast de plemena de Tulichi«.61 Ob tej priliki le ugotavljam pojav, ne da bi se spuščal v njegovo nadaljnjo analizo. Regija Popova in Trebinja je predstavljala področje, t i je s svojo geomorfološko, prirodno in družbeno razvojno fiziognomijo pritegnila pozornost in interes bližnjih vlaških formacij. Na tem prostoru so vlahi našli pašnike za svojo 4 9 D. Kovačević, Srednjovekovni katun po dubrovačkim izvorima, str. 131, 132. 5 0 Deb. not. k n j . LV, fol. 35' — 29. X. 1492. 5 1 Ibid. kn j . LV, fol. 10' — 17. IX. 1492. и >ex Vlachis Prmilovich«, ibid. k n j . XIV, fol. 438' — 9. X. 1430; >ex Vlachis Bagnani«, k n j . XVII, fol. 100 — 21. V. 1435. » Ibid. k n j . L, fol. 179. 5 4 Ibid. k n j . LIH, fol. 120'. 5 5 Ibid. kn j . LVI, fol. 160' — 3. X. 1494. 5 6 Ibid. k n j . LUI, fol. 105 — 22. V. 1490. 5 7 Ibid. k n j . LVI, fol. 43' — 7. II . 1494- H Nedim Filipović, Vlasi i uspostava timarskog sistema u Hercegovini I, Godišnjak k n j . XII, Centar za balkanološka ispitivanja k n j . 10, Sarajevo 1974, str. 156, 168. s ' Bogumil Hrabak, O hercegovačkim vlaškim katunima prema poslovnoj knjizi dubrovčanina Dzivana Pripčinovića, GZM, istorija i etnografija, n. s. sv. XI, Sarajevo 1956, str. 33. Hrabak navaja naslednje rodovno plemenske enote, ki j ih uvršča med Donje Vlahe: Burmazi, Vlahovići, Bančiči, Goduni, Primilovići, Nenkovići, Mirilovići, Horojevići, Predojevići, Pocrnje, Boluni in Hrabreni (str. 29). w Branislav Đurđev, Teritorijalizacija katunske organizacije do kraja XV veka, Simpozijum o srednjovjekovnom katunu, str. 166. 6 1 Deb. not. k n j . LVI, fol. 150' — 14. IX. 1494. ^ 7 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 živino, prehod na poljedelstvo pa je povzročil naselitev v obliki manjših ka- tunskih formacij ali celih katunov.6 2 Kolikor sem lahko pri dosedanjih raziskavah zadolžnic ugotovil, so notarji zelo dosledno pri dolžnikih označevali poreklo oziroma bivališče. Upnik je lahko dal kredit le tistemu, ki ga je poznal ali pa tistemu, za katerega je sigurno vedel, kje je njegovo stalno bivališče. Še posebno to velja za trgovce iz dubrovniškega zaledja. Le tako je upnik lahko izterjal posojilo, če se dolžnik ni držal dogovorjenega roka. Tudi ta ugotovitev govori za teritorializacijo vla­ ških skupnosti. Vlahi dolžniki se v kreditnih pogodbah pojavljajo kot posamezniki, po­ gosteje pa nastopajo povezani v mala združenja. Povezujejo se s svojimi so- p lernen jaki ali pa z Dubrovčani, ki so večkrat označeni kot »socii«. Med njimi so nekateri znani trgovci, pa tudi mesarji in tkalci. Opažamo zelo različne kombinacije.43 Opozoril bi, da se med seboj povezujejo vlahi različnih vlaških skupin. Na primer eden pripada Žurovicem, drugi Predojevičem,64 ali eden je iz rodu Bobanov, drugi iz Burmazov.65 Med temi vlahi se nekateri razvijajo že v prave trgovce, saj je notar na primer označil vlahe Banjane Radata Balikoviča in Dragišo Bardonjića kot »perlabuchie«.66 Nekateri med njimi so več let zapovrstjo prisotni na dubrov- niškem tržišču.67 Vlahi so dobili kredit pod pogoji, ki so bili takrat v veljavi v Dubrovniku. Značilno je, da so dobili vlahi kredite brez kakršnega koli jamstva. Le izje­ moma je moral za njih jamčiti porok.6 8 Tudi ta ugotovitev govori v prid ome­ njeni teritorializaciji. Krediti so v večini primerov izraženi v neki moneti, dukatih ali perperjih. Opozoril bi, da v zadolžnicah, kjer se omenjajo vlahi kot dolžniki, prevladujejo do srede XV. stoletja perperji, po letu 1470 pa se prevzeti 'krediti obračunavajo v dukatih. Kreditna trgovina, ki se je odvijala na dubrovniškem tržišču, v večini primerov ne predstavlja gotovine, temveč je v vsotah, ki se omenjajo v zadolžnicah, zajeta trgovska roba. Dejstvo je, da je velik del trgovine tega obdobja zasnovan na odnosih medsebojne zadolženosti in to večinoma zadolže- 6 2 N. Filipović, Vlasi i uspostava timarskog sistema u Hercegovini, str. 169. 6 3 Na primer: Cuties Dobrovcich ex Vlachis Bagnanis et Xoran Miloradovieh et Radouan Petcho- vich de Ragusio, Deb. not. kn j . XVII, fol. 100 — 21. V. 1435; Stipchus Straeinovich Vlachus, Liubissa Gorincich de Breno et Vlatchus Miocevich de Ragusio, k n j . XX, fol. 25 — 16. VI. 1440; Nicola Radinoe- vich becharius dictus Ban de Ragusio, Radiz Vuchovich de Bagnane et Braisse Obradovich de Bagnane, k n j . XXXVIII, fol. 185' — 7. V. 1470; Juan Creglich de Bagnane, Ratchus Boghunovich et Vuchcich Radognich perlabuchii de Ragusio, k n j . LH, fol. 153 — 16. V. 1489; Vuchaz Vuchotich de Ragusio et Radivoy Radossalich de Ragusio et Gliubenchus Branchovich dictus Dobrotich de Trebigne et Clapaç Stanichnich de Malessevaz, k n j . LH, fol. 190' — 12. VIII. 1489 itd. 6 4 Allegretus Bogdanovich de Ragusio, Millorad Michotich de Xurovichi et Merchte Radossalich de Predoevichi, ibid. k n j . XLVI, fol. 33, 34' — 1477. 6 5 Vuchaz Vuchotich de Bobane et Braian Boiachovich de Podzergne (oz. de Burmasi), ibid. k n j . XLVII, fol. 78' — 28. in-29. I. 1479; k n j . XLIX, fol. 127 — 21. II. 1484; k n j . LI, fol. 115 — 12. VI. 1487; fol. 214' — 11. I I . 1488; fol. 233 — 2. IV. 1488; k n j . LH, fol. 85 — 5. XII. 1488; fol. 173' — 4. VII. 1489. tó Ibid. k n j . LVI, fol. 103 — 9. VI. 1494. 6 7 Pavao Nicolich de Drubgnach, duc. au. 12, ibid. k n j . XLVIII, fol. 138' — 20. Vili . 1481; duc. au. 210, k n j . L, fol. 179 — 9. VI. 1485; duc. au. :123, k n j . LI, fol. 95 — 28. IV. 1487; duc. au. 41, duc. au. 10 et gros. XIII, k n j . LH, fol. 63 — 24. X. 1488. Helias Cherachovich de Bagnane, yperp. 45, ibid. k n j . XLV, fol. 48 — 20. X. 1474- duc. au. 86, k n j . XLVI, fol. 170 — 13. V. 1478; duc. au. 47, fol. 110 — 26. IV. 1479. Vochmir Miloradovieh de Xurovichi, duc. au. 14, ibid. k n j . LIV, fol. 31 — 14. V. 1491; duc. au. 12, fol. 111 — 13. I. 1492; pro duc. au. sex, k n j . LVI, fol. 43' — 7. I I . 1494. 6 8 Braianus Radovanovich dictus Sechoucich de Pesteri principalis debitor et ego Radossauus Pribilovich dictus Spulich pleçius, ibid. k n j . XXXIX, fol. 106 — 24. XII. 1470; Juan Dobrilovich de Bobane principalis debitor et Radossauus Cheruatinovich cinganus pleçius, kn j . L, fol. 39' — 29. I. 1485; Braian Boiachovich de Podcernichi et Vuchaz Vuchotich de Bobane principalis debitores et Marin Cherachovich aurifex de Ragusio pleçius, k n j . LU, fol. 85 — 5. XII. 1488; Vohich Radossalich dictus Copussina bechario principalis debitor et Juan Chicogevich de Bagnane pleçius, kn j . LUI, fol. 20' — 5. X. 1489. I. VOJE: DELEŽ HERCEGOVSKIH VLAHOV V KREDITNI TRGOVINI 4 7 3 nosti v robi. Ker je predstavljala sol za vlahe življenjsko vprašanje, ni dvoma, da se je velik del kreditnih pogodb nanašal na sol. Samo v enem primeru imamo potrditev za to tezo. Štirje vlahi izjavljajo leta 1475, da so prejeli na kredit »modiorum 30 salis«.69 Ni pa izključeno, da so prejeli na kredit razne obrtne izdelke. Zlatar Miljo Mihočević je dal na kredit Veselku Bogdanoviću iz Dubrovnika in Miloradu Mikotiću Zuroviću 6 dukatov in 30 grošev. Ta vsota pa predstavlja, kot je pojasnjeno v tekstu zadolžnice, tri srebrne po­ sode.70 Nekaj več je podatkov o robi, s katero so vlahi dolžniki poravnali svoje kreditne obveznosti. Omenjajo se določene količine rase (»rassia alba«, »rassia vlachiorum«),71 in živina.72 Kredite so morali vračati Tlahi v rokih, ki so bili izredno kratki. Najpo­ gostejši rok vračanja kredita je bil en mesec. V istem obdobju so bili pr i drugih dolžnikih daljši termini vračanja in to 3 do 6 mesecev. V drugi polovici XV. stoletja tudi pr i vlahih prevladujejo roki, ki so sicer običajni v dubrovni- ških zadolžnicah. Rok namreč ni označen z nekim konkretnim terminom am­ pak je odvisen od volje upnika. Uporablja se formula: »ad omnem voluntatem et requisitionem creditoris«. Kolikor sem lahko ugotovil na podlagi marginal­ nih beležk, kjer je notar ponavadi zabeležil, kdaj je dolžnik vrnil dolg, lahko trdim, da so se vlahi v precejšnji meri držali rokov in vestno poravnali svoje kreditne obveznosti. Zanimiva je tudi struktura upnikov, ki so dajali kredite vlahom. Tudi analiza te strukture lahko odgovori na vprašanje, kakšna trgovska roba je bila predmet kreditnega poslovanja. Do srede XV. stoletja dajejo kredite vlahom večinoma dubrovniški plemiči. Med upniki se omenja Peter Pantella, eden prvih organizatorjev dubrovniške manufakture sukna.7 3 Peter Pantella je tudi sicer v prvi polovici XV. stoletja zelo pogosto kreditiral trgovce iz Bosne. Po letu 1470 se struktura upnikov spremeni. Poleg nekaterih plemičev dajejo kredite vlahom predvsem manjši trgovci (vendario, perlabuchio), me­ sarji in obrtniki, ki so se ukvarjali z izdelovanjem in predelavo sukna (lanarii, cimatori, sartori, clobucarii). Iz te ugotovitve bi lahko napravili sklep, da so dobili vlahi na kredit razne obrtne proizvode, predvsem sukno, vračali pa so svoje kredite v surovinah (volna, kože) ter prehrambenih artiklih (meso, živi­ na). Nekateri znani dubrovniški trgovci več let zapovrstjo kreditirajo herce­ govske vlahe. V drugi polovici XV. stoletja so se vlahi vključevali tudi v trgovske družbe (societas, collegantia) ter sodelovali kot traktatorji. Z vloženim kapitalom so potovali v zaledje Dubrovnika ter se vračali v določenem roku z investirano 6 9 Ibid. k n j . XLIII, fol. 154 — 15. V. ™ >et hoc pro tribus tazias argenti«, ibid. k n j . XLVI, fol. 67' — 17. X. 1477. vr-i J D ? ] ? n i k i : Vuchaz Vuchotich de Bobane et Braian Boiachovich de Podcergna, upnik- Nicola Miloradovich, vsota: yperp. 20 et brachia XVII raxe albe, ibid. k n j . XLVII, fol. 78' — 28 I 1479 Dolžniki: Вгауад Buyachovich de Burmasi, Vuchaz Vuchotich de Bobane et Juan Dobrilovich oe bacnovo, upnik: Radogna Bratuglievich perlabuchius, vsota: yperp. 21 in pecunia numerata et brachia 100 rasse albe k n j . XLIX, fol. 127 - 21. II . 1484; dolžnik: Juan Dobrilovich de Bobani (pleçius: Rados- sauus Cheruatinovich cinganus), upnik: Milobrat Radetich, vsota: gross. 18. et brach. 22 rasse vlachiorum, kn j . L, fol. Л — 29. I. 1485. 7 2 Dolžniki: nos Marehus Pribitchovich dictus Cherbuliza, Milobratus Bratetich perlabuchius et Kadassmus Radossalich de Bagna, upnik: ser Marinus Dy. de Ragnina, vsota: duc. au. 15 . . . et promi- l e ? ^ k n S ' 4 U L I I f o l i 0320—P2°X ' Z " * ' c o n d u c e r e Ragusium de locis turchorum ammalia 50 pro becharia«, т т , „ п 4 ° ! ž n A k ? : Tonchus et Nicola Cresoevichi, upnik: Petrus Pantella, vsota, duc. au. 4, ibid. k n j . £f«vT '. ii f ~ J -iX- .1.45l ;,.Tso, t a : d u c ; *»• 8> fol- 172' _ 7. XII. 1453. V neki zadolžnici iz leta 1440 izjavljata Radivoj Rajkovic Phjeska m Johannes Petra cimatorja, da sta prejela od Petra Pantelle >m mutuum duo p a n a forpizium a cumando pannes que dare et restituera promittimus eidem Petro i r ì? n e - U S t ( u e ^ d .^H2S m e n s e s . . . « , ibid. kn j . XIX, fol. 117' - 16. I. O Petru Pantelli kot kređitorju glej: Dusanka Dinić-Knezevic, Petar Pantela — trgovac i suknar u Dubrovniku, Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu, k n j . ХШ/1, 1970, str. 125—131. 474 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 robo. V nekatere trgovske družbe vlagajo vlahi svoj kapital. 7 4 Iz teksta ne­ katerih zadolžnic je razvidno, da predstavlja kreditirana vsota delež v skupni trgovski družbi, ki je isti dan ali kasneje sklenjena med upnikom in dolžni­ kom.75 V nekaterih pogodbah trgovskih družb se omenja, da mora traktator kapital investirati v nakup živine. Vlahi niso bili v kreditni trgovini samo v podrejenem položaju kot dolž­ niki. Pojavljajo se tudi kot nosilci kreditne trgovine. Pomembna je namreč ugotovitev, da so bili tudi oni lahko upniki in dajali kredite, ter takšne po­ godbe sklepali pred dubrovniškim notarjem. Že leta 1435 je Rado Gregorević »Vlatcho de Potzergne« dal na kredit Radoslavu Raspačicu 163 perperjev.76 Banjanin Elija Heraković daje leta 1473 kredit Vukcu Vukotiću v višini 120 dukatov.7 7 Se bolj zanimiv je primer, ko sklepata kreditno pogodbo med seboj dva Banjana. Radašin Grubačevic se je zadolžil pr i Radiću Vukoviću za 44 dukatov.7 8 Banjam so morali biti od vseh vlaških skupin najnaprednejši, saj se poslužujejo najsodobnejših načinov trgovskega poslovanja. V knjigah Debita notariae so registrirane samo tiste kreditne pogodbe, ki so jih stranke sklenile pred notarjem. Lahko so kreditne pogodbe napisali na košček papirja lastnoročno ali p a je trgovec vpisoval svoje dolžnike v pri­ vatno poslovno knjigo. Tudi ti zapisi imajo zakonsko veljavo in je lahko upnik svoje terjatve uveljavil pred sodiščem. Slika o kreditnem poslovanju, ki jo dobimo na podlagi zapiskov v Debita notariae seveda ni popolna, čeprav do­ bimo na njihovi podlagi neko konkretno sliko in odgovore na mnoga vpraša­ nja. Vlahe dolžnike so trgovci pogosto vpisovali v svoje privatne poslovne knjige. To dokazuje izjava v testamentu, ki ga je napisal Stojislav Miloslalić leta 1378. Med drugim pravi »ancora me ove a dar Osreneç vlach Oserchovich homo de Volcasin, yperp. 100 de bona rason in presentia Ziucho Ginovich con altro guarente sia scripto in lo mio quaterno lalo trovaro . . . « " Iz vsega navedenega sledi, da vlaške skupnosti niso živele na primitivni stopnji razvoja. V določenem smislu so bili vlahi socialno in gospodarsko mno­ go bolj gibljivi in odprti v odnosu do blagovno denarnega gospodarstva, do trgovine in mestnega tržišča, kot župski kmetje.8 0 Vključeni so bili v napredne gospodarske tokove. 7 4 Socius: Vlachus de Predoevichi, ibid. k n j . XLVI, fol. 35' — 7. VIII. 1477; socius: Vlachus de Bagnani, fol. 80' — 10. XI. 1477; socius: Vlachus de Predoevichi, k n j . XLVII, fol. 116 — 19. V. 1479; Nos Paulus Nicholich Drobgnach et Miloš Nicholich sartor de Ragusio . . . habuisse et recepisse a Nicola Radivoevich bechario dicto Ban et Matcho Stagnevich ibi presentibus et nobis dantibus et solventibus de eorum propriis denariis duc. au. 122 et gros. XXVII in societate duraturam ad voluntatem partibus. Cum quibus debemus mercari pro ut nobis melius videbitur pro utilitate presentis societatis in partibus et locis turchorum. Lucro: 1/5 Nicole et Mathei, 2/3 Pauli et Milosii, k n j . LI, fol. 242 — 23. IV. 1488. Socius tractans: Dragissa Berdognich de Bagnani, duc. au. 162, loca turchorum, k n j . LI, fol. 13'_ — 20. VI. 1488; socii: Dragissa Bardognich de Bagnane, Giuragh Stepanovich et Stiepan Radovanovich, knj . LU, fol. 176 — 10. VII. 1489; socius tractans: Vlatchus Nicolich de Gazcho de loco vocato Drob­ gnach . . . habuisse et recepisse a Matcho Radichevich de Ragusio . . . duc. au. 120 cum quibus ire debeo ad loca turchorum, k n j . LUI, fol. 120' — 30. VI. 1490. 7 5 Nos Radatus Velizchovich perlabuchius de Ragusio et Juan Chitovich de Bagna confiteor . . . solvere Petro Milatovich duc. au. 90, ad voluntatem créditons, pro totidem aliis quas habuimus et recepimus a dicto Petro ibi presenti et nobis de suis propriis denariis dante ad societatem pro eundo in Bosnam ad emendum animalia per nos finiendo ad medietatem lucri vel damni . . .«, ibid. kn j . LI, fol. 119' — 23. VI. 1487. Dolžnika: Clapaz Stanichnich de Malessevaz habitator in Trebigne et Radoe Radizevich cimator de Ragusio, upnik: Jacobus Milissich cimator, vsota: duc. au. 110. Zadolžnica sc veže na trgovsko družbo, ki jo ustanavljajo isti partnerj i in vlagajo kapital 113 dukatov. Ibid. k n j . LIH, fol. 125 — 14. VII. 1490. Dolžnika: Clapaz Stanichnich Malessevaz et Gliubenchus Branchovich de Sliv- niza, upnik: Vuchazio Vuchotich, vsota: duc. au. 121 — >Et declaraverunt quod dieti ducati vadant ad societatem inter ipsos tres Vuchazium, Clapaç et Gliubenchum . . .<, k n j . LIV, fol. 43 — 24. VII. 1491. 7 6 Ibid. k n j . XVII, fol. 122 — 6. VII. 1435. 7 7 Ibid. k n j . XLII, fol. 47 — 19. X. 1473. 7 8 Ibid. k n j . XXXIX, fol. 22 — 4. VII. 1470. 7 ' Testamenta notariae, k n j . VII, fol. 108' — 111. 8 0 N. Filipović, Vlasi i uspostava timarskog sistema u Hercegovini, str. 220. I. VOJE: DELEŽ HERCEGOVSKIH VLAHOV V KREDITNI TRGOVINI 475 Skuša l sem reši t i n e k a j v p r a š a n j z v i d i k a gospodarskega udejs tvovanja vlahov, n a k a t e r e sem p o s t a l pozoren p r i p r o u č e v a n j u dubrovni ške k r e d i t n e trgovine. Z a v e d a m se, da so ostali n e k a t e r i p r o b l e m i še vedno o d p r t i in d a bo še p o t r e b n o a n a l i z i r a t i r a z n e oblike k r e d i t i r a n j a v lahov ter pr i tegni t i gradivo iz ostalih, serij dubrovni škega arhiva . Z u s a m m e n f a s s u n g DER ANTEIL DER HERZEGOWINER WALACHEN IM KREDITHANDEL DES MITTELALTERLICHEN DUBROVNIK Das Einbeziehen der Walachen in den Kredithandel von Dubrovnik und ihre Tätigkeit im Handel überhaupt konnte nicht ohne Einfluß bleiben auf die Ver­ änderungen in der wirtschaftlichen und gesellschaftlichen Struktur der walachischen Stammorganisation, auf die Evolution der Walachen und die soziale Differenzierung unter ihnen. Die ersten Angaben über das Mitwirken der Walachen im Kredithandel stam- men schon aus dem Anfang des vierzehnten Jahrhunderts. Was das fünfzehnte Jahrhundert betrifft, wird bemerkt, dafi die Walachen in einigen Jahren sehr in­ tensiv am Kredithandel von Dubrovnik teilnahmen, während es dagegen auch Zeit­ abschnitte igibt, wo die Walachen unter den Kreditnehmern überhaupt nicht zu finden sind. Dieses Schwanken wurde bedingt von den allgemeinem politischen und wirtschaftlichen Verhältnissen im Hinterland von Dubrovnik sowie von den Be­ ziehungen der Stadt izu den Herrschern und Feudalherren im den Nachbarländern. Der erste Zeitabschnitt einer intensiveren Einbeziehung der Walachen in den Kredit­ hamdel dauert vom Jahr 1427 (für die Jahre zwischen 1405 und 1427 sind keine Schuldbücher erhalten) bis zum Jahr 1442, in der Folgezeit kommen die Walachen erst nach dem Jahr 1470 in größerer Zahl im Kreditverträgen vor. Im fünfzehnten Jahrhundert überwiegen in Schuldbriefen schon genau be­ stimmte Bezeichnungen, welcher Stammgruppe der Walachen der Kreditnehmer angehört (z. B. den Bagnani, Drabgnaci, Predoevichi, Burmazi usw.), während die allgemeine Bezeichnung »Vlachus« oder »Morovlachus« unterlassen wird. Die Art, wie bei den Kreditnehmern die Zugehörigkeit izu den einzelnen walachischen Stäm­ men vom Notar verzeichnet wurde, ist ein Beweis idafür, dafi bei den Wallachen ein Prozess der Territorialisierung vor sich gegangen ist. Walachen als Kreditnehmer kommen in Kreditverträgen als Einzelpersonen vor, noch häufiger aber treten sie zu kleinen Verbänden izusammen (entweder ver­ binden sie sich mit den Einwohnern von Dubrovnik oder niit den Angehörigen derselben oder verschiedener walachischen Stammgruppem). Einige werden vom Notar von Dubrovnik als Kauf leute bezeichnet (perlabuchius). Kredite wurden den Walachen unter den damals in Dubrovnik gültigen Bedingungen gegeben, gewöhn­ lich ohne Bürgen und Anzahlung. Obwohl der Kreditwert gewöhnlich in Geld (Dukaten, Perperi) ausgedrückt wurde, geht aus einigen Angaben eindeutig hervor, dafi die Walachen Salz und verschiedene Gewerheprodukte auf Kredit bekommen haben. Die Abzahlung wurde mit grobem Tuch (rassia), mit Vieh oder Viebzuchtprodukten geleistet. Interessant ist auch die Struktur der Kreditgeber, von denen den Walachen Kredite gewährt wurden (außer dem Adel befinden sich darunter auch Klein­ händler, Fleischer und Erzeuger von Textilien). Mit der Analyse dieser Struktur kann auch festgestellt werden, welche Ware Gegenstand des Kreditgeschäfts war. In der zweiten Hälfte des fünfzehnten Jahrhunderte gliedern sich die Walachen in Handelsgesellschaften (societas, colllegamtiae) ein, wo sie als Traktatoren mit­ wirken. Die walachischen Gemeinschaften haben ateo nicht auf einer primitiven Ent­ wicklungsstufe gelebt. In gewisser Hinsicht waren die Walachen im Vergleich zu den Bauern aus der ïzupa« sozial und wirtschaftlich beweglicher und mehr auf- geschlossen, was die Warengeldwirtschaft, den Handel und das städtische Handels- gebiet betrifft. 476 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, iteli.: (061) 22-121 i n t 209 Vas vabi, da vstopite v društvo kot redni član Društveni člani ipo mižji ceni prejemajo osrednje društveno glasilo »Zgo­ dovinski časopis«, knajo popust pr i inalbavi knjig iz društvene zaloge, lahko sodelujejo p r i strokovnih in družabnih prireditvah društva (zbo­ rovanja, predavanja, siferokomne ekskurzije im podobno) ter brezplačno prejmejo društveno ипаско in izkaznico. Za leto 1977 znaša društvena članarina 30 dinarjev, članarina z naroč­ nino na »Zgodovinski časopis« pa 170 dinarjev; revija izide letos prvič v t reh avezkih ma skupno 600 straneh. Za študente je društvena člana­ rina z naročnino polovična — 85 dinarjev. Prijavnico za vpis tv društvo lahko zahtevate na društvenem naslovu, članarino in naročnino pa vplačate na društveni žiro тасит številka 50101-678-49040. Na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, v Ljiuibljani, Aškerčeva 12/1, lahko še vedno dobite večino letnikov predvojnega »Glasnika Mu­ zejskega društva za Slovenijo«, kazali pmblikacij Muzejskega društva in prvih petindvajsetih letnikov »Zgodovinskega časopisa«, nekatere druge starejše historične publikacije, še zlasti pa večino letnikov dru­ štvenega glasila — »Zgodovinskega časopisa« (Zc) : ZC 1/1947 (ponatis) — 100 din ZC II-III/l 948-49 — 60 din ZC IV/1950 — 100 din ZC V/1951 — razprodan ZC VI-VII/1952-53 — razprodan ZC VIII/1954 - 40 din ZC IX/1955 — 60 din ZC Х-ХШ956-57 — 60 din ZC XII-XIH/1958-59 — 100 din ZC XIV/1960 — 30 din ZC XV/l 961 — 60 din ZC XVI/1962 — 40 din ZC XVII/1963 — pred ponatisom ZC XVIII/1964 — razprodan ZC XIX-XX/1965-66 — 50 din ZC XX1/1967 — 40 din ZC XXII/1968, št. 1-̂2 — 30 din ZC XXII/1968, št. 3-4 — 80 din ZC XXIII/1969, št. 1-2 — 60 din ZC XXIII/1969, št. 3-4 — 80 din ZC XXIV/1970, št. 1-2 — 120 din (kmalu razprodan) ZC XXIV/l 970, št. 3-4 — 80 din ZC XXV/1971, št. ii2 — 100 din ZC XXV/1971, št. 3-4 — 100 din ZC XXVI/1972, št. dan ZČ XXVI/1972, št. dan ZČ XXVII/;1973, št. ZC XXVII/1973, št. ZC XXVIII/1974, št. 1-2 — 60 din ZC XXVIII/1974, št. 3-4 — 60 din ZC ХХГХ/1975, št. 1-2 — 100 din ZC ХХГО1975, št. 3-4 — 100 din ZC XXX/1976, št. 1-2 — 130 din ZČ ХХХЛ976, št. 3-4 — 130 din 1-2 3-4 1-2 3-4 razpro- razpro- — 60 din — 80 din Za nakup kompleta ZC odobravamo poseben popust. Za naročila, večja od 200 dinarjev, je .možno obročno odplačevanje. Člani Zgodovinskega društva s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo 25-od. sitatali popust, študentje 50-odstotni popust. Za naročila iz tujine velja 20-odstotni prilbitek na čeme knjižne zaloge. PuMiikacije lahko naročite in prejtmete osebno na društvenem sedežu, prav talco p a tudi po pošti. Ponatise zvezkov ZČ, ki iso že razprodani, lahko naročite v prednaročilu. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, št. 4, s. 477-490 4 7 ? F e r d o G e s t r i n TRGOVANJE MORNARJEV IZ JUGOSLOVANSKIH DEŽEL V ANGLIJI LETA 1504* Beneška trgovina že od začetka 14. stoletja in dalje ni zajemala samo vzhodnega Sredozemlja (Levanto), ampak je dosegla na zahodu že tudi Anglijo in Flandrijo. V tem času so beneške oblasti to trgovino — podobno kakor trgo­ vino proti Levanti1 — že organizirale v obliki konvojev, ki so jih sestavljale praviloma trgovske galeje.2 S pomočjo teh konvojev, ki so jih v Benetkah označevali kot »flandrijske galeje« (galere di Fiandra), je prihajalo v vzhodno Sredozemlje blago iz Anglije, Flandrije in deloma Nizozemske (flandrijsko manufakturno blago, angleško sukno in volna, tamkajšnji obrtni proizvodi in drugo), a tja so posredovali začimbe, vino, južno sadje, olje, milo, luksuzno blago, beneške tkanine in drugo. Od 15. stoletja dalje so bili ti konvoji, sestav­ ljeni praviloma iz 4, lahko tudi 3 ali 5 galej, organizirani praviloma redno vsako leto. Po odločitvi beneškega senata je vlada na Rialtu objavila, da bo dala določeno število državnih trgovskih galej na razpolago trgovcem za plovbo v Anglijo in Flandrijo. Od koristnikov je zaviselo, koliko ladij so organizirali za pot. Ladje je namreč vlada dajala v zakup najboljšim ponudnikom. Za­ kupnik (patron) ene ladje ali tudi vseh skupaj je bil dolžan potovati s kon­ vojem. Poleg visoke zakupnine je bil zakupnik dolžan plačevati vso posadko in državne uradnike na galeji in hraniti vse ljudi na ladji. Nosil pa je tudi vse druge stroške na poti. Za vse to je moral vnaprej vročiti kapetanu konvoja določeno vsoto denarja (1600 dukatov). Zakupnik konvoja oziroma zakupniki posameznih ladij pa so imeli vse dohodke od prevoznine blaga in potnikov na ladji oziroma konvoju, kar jim je praviloma prineslo velik dobiček. Razum­ ljivo torej, da so zakupniki pripadali sloju bogatih trgovcev, največkrat iz vrst beneških patricijskih družin. Toda konvoju je poveljeval kapetan, ki ga je postavil senat in je za vse odločitve odgovarjal državnim oblastem. S plačo 600 dukatov za potovanje, ki jo je dal zakupnik, je moral vzdrževati oziroma plačati kaplana, pisarja in pomorskega strokovnjaka na konvoju, tako imenovanega admirala. Zakupnik je plačeval tudi dva zdravnika in dva trobentača. Državne oblasti so postav­ ljale tudi vse druge oficirje in uradnike na ladjah (poleg zgornjih še kapetane * Razprava je inastala db seminarskem delu v študijskem letu 1976/77. V semi­ narju so sodelovali naslednji študenti: Jože Dežman, Jože Hudales, Irema Imkret- ßogataj, Anton Kalin, Branko Kandrič, Matjaž Klemenčič, Marjeta Koštomaj, Borut Kriz, Anton Marguč, Marjan Matjašič, Vladimir Miladinovič, Zdenka Moravec, Mojca ragon Rozalija Pajntar, Jure Perovšelk, Albert Pucer, Matjaž Rebolj, Irena Rink, Jurij Rosa, Marjan Rožac, Darko Viler, Tatjana VoVk, Jana Zbontar. ' Prim F. C. Lane, Fleets and Fairs: The Functions of the Venetian Muda, v Studi in onore di A. sapori, Milano 1957, str. 649 si. 1 Brzovozne ladje, namenjene za prevoz blaga velikih vrednosti, opremljene z vesli in jadri . 30 Zgodovinski časopis 4 7 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 vsake ladje, nazornika blaga in pomorskega svetovalca ter dva pisarja na vsaki ladji). Na vsaki ladji v konvoju je bilo 20—30 strelcev, po nekaj topničarjev in še nekaj obrtnikov za ladjedelništvo (marangon, kalafat in izdelovalec vesel); vse je imenovala oziroma izbrala državna oblast. Tndi plače zanje, ki jih pa je poravnaval zakupnik, so določale državne oblasti. Poleg tega je moral zakupnik po beneških predpisih najeti za vsako galejo po 8 krmarjev (nauclerii), kuharja, kletarja in odgovornega delilca hrane. Popolno svobodo pa je imel pri najemu veslačev (homines de remo), ki jih je bilo na vsaki galeji tudi do 180.3 Med posadkami »flandrijskih galej« je bilo zelo veliko ljudi iz dežel na vzhodni obali Jadranskega morja; ne samo tistih, ki so bile pod beneško oblastjo, marveč tudi globlje iz notranjosti. Na posa­ meznih galejah so tvorili mornarji iz slovanskih dežel precejšnjo večino.4 Mornarji na »flandrijskih galejah« pa so imeli —podobno, kakor še marsi­ kje drugje5 — pravico tovoriti s seboj določeno težo blaga. S tem blagom so nato v večji ali manjši meri trgovali na vsej poti konvoja, zlasti pa seveda na končnih postajah. V razpravi bomo prikazali delež kupčevanja mornarjev na konvoju leta 1504 po carinski knjigi iz Southamptna, ki jo je deloma objavil V. Kostič v že citirani knjigi.6 Ta delež nikakor ni bil tako majhen, da bi ga mogli zametavati, kakor bomo še spoznali. S tem odpiramo problem v zvezi s kvantifikacijo trgovskega prometa. Pri pomorski trgovini bi bilo namreč treba poleg trgovine poklicnih trgovcev, kjer pač imamo neposredne podatke zanjo, upoštevati še delež kupčevanja mornarjev, če bi hoteli dobiti celoten obseg pomorske trgovine. Mornarji so tega leta po omenjenem carinskem zapisu trgovali na poti iz Benetk v Anglijo, dalje na poti istih ladij iz Flandrije nazaj v Anglijo in konč­ no iz Anglije proti Sredozemlju oziroma proti matičnemu pristanišču — Be­ netkam. (Morda so kupčevali tudi na poti iz Anglije v Flandrijo, vendar o tem nimamo podatkov.) Skupno število mornarjev v konvoju, ki so trgovali na celotni omenjeni poti, je bilo po carinskem zapisu 98. Pripadali so trem gale­ jam: prva je bila kapetanska galeja konvoja, druga je bila galeja z imenom »Lyon« in tretja galeja »Countery«. Velik del mornarjev iz tega konvoja, ki se je vključil v kupčevanje, je bil iz jugoslovanskih dežel, prvenstveno seveda iz primorskih krajev in dežel. Drugi so bili iz Italije, Albanije, Krfa in Francije ali Španije.7 Največ jih je bilo iz Črnogorskega Primorja in vir jih označuje po pokrajini8 ali po kraju izvora oziroma bivanja; bilo jih je 32 ali 32,32%. Deset jih vir poimenuje po pokrajini, ker so se pač sami tako označili,» osem 3 V. Kostić, Dubrovnik i Engleska 1300—1650, Beograd, SANU 1975, str. 7 si. 4 Poleg tu obravnavanih ladij imamo podobno sliko tudi na beneških vojnih galejah. Leta 1484 je bilo med 174 mornarji kar blizu 70 % po izvoru iz sedanjih jugoslovanskih dežel. Prim. V. Kostic, o. c , str. 18 si. , 5 Po nekem dubrovniškem predpisu so smeli mornarji brezplačno natovonti na ladjo tezo 4 starov ali okoli 320 kg. Glej o tem tudi j . Tadić, Organizacija dubrovačkog pomorstva u XVI veku, Istonjski časopis 1948, str. 54 si. 6 V. Kostić, o. c., str. 467—484. Carinska knjiga je pisana po sistemu enostavnega knjigovodstva v obliki dnevnika (žurnala). Na levi polovici strani je pisar pisal imena in pod njimi vrsto in množino blaga, s katerim je vsakdo kupčeval. Poleg vrste in količine blaga je pisar navedel tudi težo blaga m njegovo vrednost, vendar le-to ne dosledno. Na desni polovici strani pa je pisar zapisoval višino carine (costuma) in takse za uporabo pomola (wherffagium), ki ju je posameznik plačal za svoje blago. Na koncu vsake strani je seštevek zneska carin in takse, vendar pisar latusa ni prenesel na naslednjo stran. 7 Nichelo de Leon oziroma de Lyone, Victor de Lyone. v 8 Ali >de Zetta« ali >de Mountenegro«. To poimenovanje je verjetno povezano s srednjeveško državno tradicijo. , « j » Jeorgio de Zetto, Stephane de Zetto, Stawyo de Mountenegro, Rado de Mountenegro, Pero de Mountenegro, Powlo de Mountenegro, Damiane de Mountenegro, Dimitro de Mountenegro, Nicolo de Mountenegro. F. GESTRIN: TRGOVANJE MORNARJEV IZ JUGOSLOVANSKIH DEŽEL 4 7 9 jih je bilo iz Kotora,10 po pet iz Budve in Bara," dva sta bila iz Paštrovićev (Rado Pastroviche, Damiano Pastroviche), eden iz Sv. Štefana (Rado de Santo Stephano) m eden iz Ulcinja (Dominico Dulceno). Iz srednje, beneške, Dalma­ cije je büo osem mornarjev: po trije so bili iz Splita (Powlo de Spalato, Nicholo de Spalato m Gregole de Spalato) in Zadra (Johanne de Žaro, Jeorgio de Žaro m Simone de Žaro), eden iz Lastova (Stephano de Lowstya) in eden iz Šibenika (Pero de Sebenico) ali vsega 8,9 %. Verjetno so bili tudi mornarji, ki se označu­ jejo po krajih Sv. Katarina," Sv. Mihael," Sv. Marija,'« Gradenegro, Belesta, Loviso, Towdero,1* Capito, Calegere, Lago, Banke, Lodorin (Drim), Remere in Lustiza;1 6 teh je bilo 17 ali 16,66 %.1 7 Poleg mornarjev iz naših krajev so bili med kupčevalci tudi še dva iz Benetk (Stephano de Venecio, Andria de Venecio) in eden iz Caorle (Jeorgio de Preolle), dalje dva iz Drivasta, vzhodno od Skadra (Andria de Drivestere, Wicholo de Drivestere), ter po eden iz Skadra (Stephano de Scowtro), Krfa ( Jeorgoi de Corfu) in iz Drača (Stephano de Trasso). Za približno tretjino mornarjev-kupčevalcev nismo mogli ugotoviti etnič­ nega oziroma pokrajinskega izvora (32,32 % ) . V viru se namreč označujejo po očetovem imenu, po priimkih, po vzdevku ali po funkcijah na ladji (eden je bil »scalco« — skladiščnik,18 dalje kalafat, po dva pisarja in kuharja ter trije brivci).19 Poglejmo najprej kupčevanje mornarjev v Angliji; po viru je od zgoraj navedenih mornarjev tod trgovalo 40 mornarjev.20 Blago so vsekakor vozili s seboj iz Benetk, kjer so svoje blago po vsej verjetnosti tudi nakupili, saj je skoraj neverjetno, da bi ga v Benetke pripeljali s seboj iz domačega kraja (razen v izjemnih primerih). Med mornarji, ki so kupčevali v Angliji, so bile glede na količine blaga in njegovo vrednostjo velike razlike. Eni so kupčevali le z eno vrsto blaga in še to v manjših količinah, drugi pa so tovorih s seboj več vrst blaga in v še kar sorazmerno velikih množinah. Ta razlika je bila morda pogojena s tem, da je del mornarjev imel v kupčevanju po Angliji že večje izkušnje in verjetno tudi večja denarna sredstva, drug del mornarjev » badalo, Nicolo, Beasso, Damiane, Johanne, Powlo, Pero, Stephano, vsi >de Catro«. Marco, Nichelo, Dannane, Rade in Jeorgio de Bowda; Rado, Jeorgio, Marco, Pero in Luca Den- /T T. 1 2 S v j K a t a r i n a i e verjetno znana cerkev in kraj ob reki Raši v Istri. Mornar Ivan iz tega kraja (Johanne de Sancta Katerma) je trgoval s svečniki, ki so jih morda izdelovali tam. TT. • . , . M l h a l l oziroma. Sv. Mihovil je iskati ali pr i Osorju (svetilnik) ali na otoku Preko ali pri Ustnnah ah pri Šibeniku ah celo pri Sečovljah. " Sv. Marija je verjetno kraj na otoku Braču med Sutivanom in Suho. -, ,. Tewdero verjetno Teodo, pristanišče ob vhodu v Boko Kotorsko. Glej G. B. Melzi, Dizionario italiano m due parti, Il scientifico, XXXII edizione, Milano 1947, str. 1174. J, £ u s t i z a J e polotok, ki zapira na jugovzhodu Boko Kotorsko, glej Melzi, o. c. ч t i? s0 bS-: p o l e g I v a n a i z S v - К а * а " п е Christophoro de Sancto Mihaelo, Nicholo in Nadalo de öancta Mana, Vincenzo de Gradenegro, Jeorgio de Belesta, Antonio de Loviso, Thoma in Aloviso de lowdero, Rado de Lustiza, Johanne de Capito, Nicholo de Calegere, Marco in Lazero de Lago, Nicholo ae üanke, Lazero de Lodorin, Nicholo de Remere. 18 Scalco je oznaka za delavca v shrambi oziroma skladišču, ki razdeljuje hrano in vino. Glej lommaseo — B. Bellini, Dizionario della lingua italiana, vol. 5, Torino 1929, str. 594. .. P,° ° l e T t u : , Francisco de Johanne, Nicolo de Johanne, Powlo de Lorencio, Nadalyn de Jacobo. ro priimku: Nicolo Sozeno ali Socino, Francisco Vassale, Petro Torke, Roberto Pister, Francesco Tister, uomimco Colombe, Marmo Brent, Stephano Porveare, Jeorgio Beriche, Andria Bragandyn, Johanne Browe, Marco Mazeret. Po vzdevku: Nicolo Salvadigo, Grego Dadzaro. Po funkciji na ladji: Lodovico scalco oziro­ ma scalco di galea capitanea, pisar z galeje Lyon in pisar z galeje Counterv, kuharja Valentino in Barto­ lomeo, ì rauncisco Barber, Lenardo Barbero, Johanne Battesta Barbere, Rado Caloffat. Tudi med м° s e v e < m o l i u ( 4 e iz jugoslovanskih krajev, n A - n C ™ e g o r e oziroma Zete: Damijan, Stefan, Stevo, Marino, Rado, Pero, Juri j ; iz Paštrovićev: N J I 1 1 1 ™a m,1 J a n,i l z B a r a : R a d o i n J u r i i ; i z B u d v e : Nikola in Marko; iz Kotora: Damijan, Pavel, Ivan, " a đ a l o , Nikola, Beasso; iz Zadra: Ivan in Juri j ; iz Sv. Katerine: Ivan; iz Lovisa: Anton; iz Towdera: lomaz; iz Caorla: Juri j ; iz Benetk: Stefan; iz Skadra: Stefan; dalje Pavel de Lorencio, Nadalyn de jacobo, Stefan Lordayn, Marko Mazeret, Ivan Browe, Ivan Dominico, Peter Torke, Robert Pister, Nikola aaivadigo, brivca Lenart in Frančišek, kuhar Bartolomej in skladiščnik Ludvik. 30* 480 ZGODOVINSKI CASOPTS XXXI 1977 p a je bil m o r d a n a tem področ ju šele začetnik. V celoti p a so k u p č e v a l i k a r s 17 v r s t a m i blaga. Med nj imi izstopajo zlast i milo, r a z n e vrste sadja, olje, p a t u d i sukno in preproge, k i so ver jetno imel i n a ang leškem t rgu široko tržišče. Z nj imi trguje t u d i večina zgoraj omenjenih mornar jev . Vrste b laga, s k u p n o količino, težo in vrednost p r i p e l j a n e g a b laga p r i k a z u j e nas lednja tabela . MNOŽINA TE2A IN VREDNOST BLAGA MORNARJEV FLANDRIJSKIH GALEJ NA POTI V ANGLIJO LETA 1504 Vrsta blaga Milo Ko.rints.ke rozine Slive Suie fige Kandirano sadje oTjê Vino Žima Množina Teža Vrednost 32 zabojev, 21 vaz, 10 vreč, 6 košar, 401,75 lib. 18.500 lib. 125 lib. 14 barigl, 12 kosov (pecia) 3.230 lib. ' 22 lib. 10 s. 8 d. 5 barigl, 4 vaze, 2 vreči, 2.210 lib. 1 košara, 400 lib. 16 lib. 13 e. 4 d. 41 kosov üpecia) 2.150 lib. 232 lib. 4 e. 1 barigla 24 lib. 1 lib. 6 s. 8 d. 69 y2 barigl 1.740 lib. 375 lib. 16 s. 10 d. 2 barigli 67 lib. 7 lib. 1 lib. 10 s. Foiper Nagljeve žb Rabarbara Preproge Sukno Bokali Kozarci Svečniki Ščitniki za ice noge 1 vreča 21 kosov 47 kosov 458 kosov 124 kosov 14 (trendellis of wyr') 1.000 kosov ? 3 lib. 2 lib. ? ? ? ? ? ? ? 1 lib. 10 lib. 6 lib. 3 lib. 1 lib. 6 lib. 6 s. 10 s. 10 s. 5 s. 10 s. 6 s. 5 e. 8 d. 4 d. 10 d. P o teži in množini je bilo največ mi la — okoli 8.825 kg — , k i so ga v Angli j i potreboval i za o d p r a v o m a š č o b iz volnenega b l a g a 2 0 3 in k i je bilo ver jetno iz Benetk, vsekakor p a iz Ital i je, k jer je bi la pro izvodnja mi la t e d a j zelo razš ir jena. T o milo je bilo p o c a r i n s k e m zapisu v r e d n o bl izu 125 l iber denar jev ali 1 V2 d e n a r j a za l ibro mila. N e n a v a d n o veliko je bilo sadja, vsekakor v subem in deloma v p r e d e l a n e m stanju; služilo p a je zlasti kot p o s t n a jed. Največ je bilo kor int sk ih rozin, 2 1 a t u d i suhih sliv 2 2 in fig je bilo k a r p r e c e j . V s k u p n i teži je bilo sadja vseh vrst s k u p a j s k a n d i r a n i m sadjem 2 3 za p r i - 2»a V. Kostić, Struktura dubrovačko-engleske trgovine u XVI veku, Istorijski časopis 21 (1974) str. 32. 2 1 Prim. Grand Larousse encyclopédique eu dix volumes, vol. 8, Paris 1963, str. 1013; V. Kostić, Dubrovnik o. c. str. 470 in 473. w 2 2 V viru >proinorumc, >proynorum« in >prynorum< — V. Kostic, o. c., str. 467 si., 469, 470, 471, 473. 2 3 V viru »suket«, prihaja od succades — Prav tam, str. 471, op. 4. Г. GESTRIN: TRGOVANJE MORNARJEV IZ JUGOSLOVANSKIH DEŽEL 4 8 1 bližno 3.630 kg. Po teži sledi nato olivno olje, ki je bilo najverjetneje italijan­ skega, le izjemoma morda istrskega ali dalmatinskega izvora. Njegova v kilo­ grame izražena teža je dosegla okoli 835 kg. Dva mornarja iz Črne gore (Štefan iz Črne gore, Damijan iz Zete) sta s seboj tovorila 21 kosov različnih preprog, verjetno domačega izvora. Prav tako je pet mornarjev, ki so bili deloma iz sedanjih jugoslovanskih krajev (Nikolaj iz Budve, Natal iz Kotora, Štefan iz Črne gore, Štefan iz Skadra in brivec Lenart), v Anglijo pripeljalo 47 kosov kameljega sukna (camelot, chamelot). V manjših množinah so mornarji pri­ peljali v Anglijo dišave (poper, nagljeve žbice, rabarbaro), vina, žime, stekle­ nih predmetov (kozarci),24 bokalov25 in svečnikov. Po številu nekaj več so zopet pritovorili ščitnikov za noge. Skupna teža vsega tega blaga je ob teži beneške libre2 6 (0,477) znašala nad 13 ton (okoli 28.000 liber), kar je bila že sorazmerno lepa množina blaga, še posebej, če pomislimo, da je bila natovorjena na trgovski galeji, hitri ladji s sorazmerno majhno nosilnostjo. Nepopolna skupna vrednost, ki je za del blaga ni mogoče ugotoviti, pa je presegla 795 (angleških) liber, 9 solidov in 4 denarje. Ker vemo, da je bila mesečna plača veslača na galeji 8 liber beneških denarjev, pomeni to, da je povprečno nosil vsak mornar, ki je po našem viru kupčeval v Angliji, za približno 20 liber blaga ali za vrednost približno 2 V2 mesečne mezde. Ko je konvoj v Southamptnu pristal in so ladje iztovarjali, so tudi mornarji s svojim blagom enkrat ali pa tudi večkrat zapustili ladjo in šli na kupčevanje. Za svoje blago so morali na carini plačati carinsko pristojbino in takso za pomol (costuma in wherffagium). Celotni znesek za oboje je dosegel vrednost 4 libre, 17 solidov in 3 V« denarja (za carino 4 libre, 10 solidov in 7 V2 denarjev), kar je bilo glede na sorazmerno velike količine blaga sorazmerno malo.2 7 Mor­ narji so nato, noseč svoje blago sami ali pa so ga tovorili z živino, kupčevali po vaseh in krajih okoli Southamptna v smeri proti Londonu. Tisti, ki so imeli večje količine blaga, so morali kupčevalsko pot opraviti večkrat. Iz zapisa o plačanih carinah spoznamo, da je to izmed 40 storilo kar 13 mornarjev.28 Večji del mornarjev je trgoval z enim samim blagom oziroma z več vrstami blaga, vendar v vrednosti, ki je bila manjša od 20 liber denarjev. Z eno vrsto blaga v manjših množinah je trgovalo kar 16 mornarjev,29 z več vrstami blaga ali še vedno v manjših količinah p a H. 3 0 Poglavitno blago, s katerim so ti mornarji trgovali, je bilo olje, vino, suhe fige, milo, slive, manjše količine ko- rintskih rozin, kandiranega sadja, popra, bokalov in sukna. Posamezni mor­ narji pa so kupčevali s sorazmerno večjimi množinami blaga ene ali več vrst 24_ >Gobletis« (— gobelet): kozarci, navadno brez podstavkov, bolj visoki kakor široki in narejeni ali iz žgane gline ali iz stekla ali iz kovine; prim. P. Robert, Dictionaire alphabétique etnologique de la langue française, 3, Paris 1966, str. 295. 2 5 »Boccalec — posoda za tekočine, sočivje in sadje, narejena iz žgane gline. Glej G. B. Melzi, o- e., I linguistica, Milano 1946, str. 136. . 2 6 Velika beneška libra — 0,477 kg, Glej Z. Herkov, Statut grada Rijeke, Zagreb 1948, str. 113; isti, Mjere Hrvatskog Primorja s osobitim osvrtom na solne mjere i solmi trgovinu, Rijeka 1971, str. 75 si.; 1. Raukar, Zadar u XV stoljeću. Ekonomski razvoj i društveni odnosi, Zagreb 1977, str. 298 (točna teža libre: 0,476999 kg). 2 7 Visina pobranih tarif je znesla komaj dobrega 0,6% vrednosti blaga. ..M Peter in Jurij iz Zete, Stevo iz Crne gore, Rado iz Paštrovičev in Natal iz Kotora po dvakrat; Damijan iz Paštrovičev, Rado iz Crne gore, Stefan iz Skadra po tr ikrat; Damijan iz Crne gore, skladiščnik Ludvik in Nikola iz Kotora po štirikrat (četrtič s 7 bariglami olja). T тч ^° s o k " i : * T a n " r o w e - Stefan iz Benetk, Ivan iz Sv. Katarine, Nikolaj Salvadigo, Juri j iz Zadra, Ivan Dominico, Jurij iz Bara, Marko iz Budve, ladijski brivec Frančišek, Ivan iz Zadra, Anton iz Lovisa, ravel de Lorencio, ladijski kuhar Jernej, Ivan iz Kotora, Stefan Lordayn in Nadalin de Jacobe. 3 0 To so bili: Beasso iz Kotora, Jurij iz Caorla, Tomaž iz Towdera, Pavel iz Kotora, Damijan iz Rotora, Nikolaj iz Budve, Peter Torke, Nadalin iz Kotora, Marin iz Crne gore, Juri j iz Zete, Stevo iz Crne gore. 4 ^ 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? in v vrednosti nad 20 liber denarjev. Tako je Peter iz Črne gore trgoval s tremi zaboji mila (900 liber) in 4 zaboji suhih fig (208 liber) v skupni vrednosti 28 liber, 10 solidov in 8 denarjev,31 skladiščnik kapetanske galeje Ludvik s 5 bariglami olja, 400 bokali in 124 kozarci v vrednosti 30 liber, 8 solidov in 10 denarjev,32 Rado iz Črne gore s 7 bariglami olja, 1 bariglo in 1 vazo sliv ter z 2 zabojema suhih fig (104 liber) v skupni vrednosti 51 liber, 5 solidov in 10 denarjev.33 Največjo vrednost blaga pa so dosegli Damijan iz Črne gore, ki je tovoril 9 zabojev in 1 vazo mila (nad 3402,5 liber), 3 barigle olja, 6 zabojev suhih fig in preprogo v skupni vrednosti 73 liber, 2 solida in 2 denarja, dalje Nikolaj iz Kotora z 8 zaboji suhih fig, 8 bariglami olja in zabojem mila (201,25 libre) v vrednosti 89 liber, 16 solidov in 8 denarji ter Stefan iz Skadra s 14 za­ boji suhih fig, 2 bariglama olja, košaro (?) sliv, zabojem mila, 10 kosi sukna in manjšimi količinami popra (5 liber), nagljevih žbic (3 libre) in rabarbare (2 libri) ; vrednost njegovega blaga je dosegla 97 liber, 3 solide in 8 denarjev, kar je bila višina skoraj celoletne njegove mezde.34 Že iz zgornjega spoznamo, da so blago pri carinjenju in plačilu takse obra­ čunavali po transportnih, embalažnih enotah, le redko p a v kosih oziroma utežnih enotah, librah. Kot embalažna, merska in obračunska enota za teko­ čino (olje, vino) je služila izključno barigla (barello, barellis), narejena zelo trdno tudi zavoljo prevoza po morju. Vendar je barigla služila tudi kot utežna mera za slive, korintske rozine in kandirano sadje. Teža barigle je bila zelo različna, odvisno pač od tega, katero blago so v njej tovorili. Teža barigle olja (25 liber) je znašala okoli 12 kg, a vina okoli 68 kg. Barigla sliv je tehtala od 100 do 200 liber (okoli 48—96 kg), barigla korintskih rozin od 100 do 166 liber (okoli 48—79 kg) in celo 450 liber (okoli 215 kg), teža barigle kandiranega sadja (succades, suket) p a le neto 24 liber (okoli 11,5 kg). Posebna enota za sadje je bil »kos« (pecia, peciis), torej zaboj; v njih so tovorili zlasti fige, a tudi korintske rozine. Računali smo ga na 25 kg teže. Prav tako so slive tovorili v vrečah in košarah. Vreča (sacco, saccis) sliv je tehtala do 150 liber (okoli 71,5 kg); služila pa je tudi za tovorjenje mila, ki ga je šlo 100—125 liber na vrečo (okoli 48—60 kg), v manjših vrečicah pa so prenašali poper. Embalažna in utežna enota košara (cista, cistis) je bila verjetno pletena in so jo uporabljali za prevoz suhih sliv in tudi mila. Teža košare suhih sliv je bila do 425 liber (okoli 202,7 kg), a košara mila se je gibala od 250 do 800 liber teže (okoli 119 do 381,6 kg). V košarah so tovorili tudi sukno iz kamelje dlake in ga je šlo vanjo v našem primeru 21 kosov. Kot utežna in embalažna mera hkrati se javlja tudi vaza (bage, bages) pri tovorjenju sliv in mila. Velikost vaze je bila približno polovica barigle.3 s Za tovorjenje mila so uporabljali kot posebno embalanžo enoto zaboj (cassa, cassis), seveda drugačnih velikosti kot za tovor­ jenje suhega sadja. Teža enega zaboja mila je bila od 250—500 liber (okoli 119,2—238,5 kg). Sukno in preproge so šteli v kosih (pecia, peciis), bokale in kozarce, svečnike in ščitnike za noge po številu, a nekatere vrste blaga so obračunavali v librah (žima, poper, nagljeve žbice, rabarbara). Iz Flandrije, kamor je konvoj »flandrijskih galej« nadaljeval pot, so šte­ vilni mornarji zopet tovorili blago nazaj v Anglijo. Z njim so v času pristanka 3 1 V. Kostić, o. c , str. 469, 470. 3 2 Prav tam, str. 467, 470. 3 3 Prav tam, str. 469, 472, 473. 3 4 Prav tam, str. 467, 468, 470, 471, 473. 3 5 Prim. G. B. Melzi, o. c , str. 99: baia — vrsta vaze, ki odgovarja približno velikosti pol barigle. F. GESTRIN: TRGOVANJE MORNARJEV IZ JUGOSLOVANSKIH DEŽEL 4 8 3 v Southamptnu, ko se je konvoj pripravljal na povratek v domače pristanišče, kupčevali po širši okolici mesta. Carinski zapis zaznamuje pr i tem kupčevanju 27 mornarjev, vendar se je Štefan iz Kotora omenjal pr i prehodu čez carino trikrat (dvakrat kot Stephano de Catro in enkrat kot Stephano de Zetta), a Peter iz Kotora dvakrat (Pero de Catro, Pero de Zetta). Največ mornarjev, ki so na tem delu poti kupčevali — 8 po številu — je bilo zopet iz Črnogorskega primorja,36 po dva sta bila iz Drivasta v Albaniji (Andrej in Nikolaj iz Drivasta) in iz Jezera? (Marco de Lago, Lazero de Lago), po eden iz Šibenika in Splita (Peter de Sebenico, Powlo de Spalado), dalje iz Sv. Katarine (Johanne de Sancta Katerina), Sv. Mihaela (Christophoro de Sancto Michello), Sv. Marije na Braču (Nicholo de Sancta Maria), iz Lurdana? (Stephano de Lurdano), iz Drača (Stephano de Trasso) in iz Gore? (Nicholo de Mounte), a za sedem mornarjev ne vemo za kraj izvora.37 Posamezni med njimi во bili istovetni s tistimi mornarji, ki so kupčevali že na poti iz Benetk v Anglijo.38 Zgoraj navedeni mornarji so v Angliji kupčevali z najbolj značilnimi flandrijskimi vrstami robe: s tekstili jami, s tekstilnimi izdelki in z galanterij­ skim blagom. Med vsemi vrstami tekstilnega blaga je bilo na prvem mestu platno petih vrst. Na prvem mestu je omeniti holandsko platno, to je platno iz province Holland (bilo ga je 40 kosov z 919 vatli), sledilo je domače flandrij- sko platno (15 kosov s 355 vatli), Štefan iz Črne gore je tovoril dva kosa z 41 vatli brabantskega platna, ki je bilo vredno 16 solidov in 8 denarjev, a Štefan iz Drača 20 vatlov briseljskega platna, katerega cena je bila 15 solidov. Posebna vrsta je bilo poslikano platno, ki ga je tovoril zgoraj omenjeni Štefan iz Črne gore; imel ga je 2 ducata, a vredno je bilo 20 solidov.39 Celotna vred­ nost platna je po carinskem zapisu dosegla 44 liber, 13 solidov in 4 denarje. Ob platnu je posebej navesti kanafas (canvas), ki so ga mornarji pripeljali v Anglijo 172 vatlov v vrednosti 2 liber, 3 solide in 8 denarjev. Platnu je po količini in vrednosti sledilo sukno. Kar 192 kosov so mornarji pripeljali v Anglijo barvanega sukna (pannus pictus), katerega skupna vred­ nost je bila 9 liber, 4 solide in 2 denarja (cena večinoma 1 solid za kos). Temu suknu je po količini sledilo sukno iz Ypra (iperling, imperling, v Dubrovniku znano kot ypria), bilo ga je 35 kosov, njegova vrednost p a 3 libre 5 solidov in 2 denarja, dalje kos svile (pecia sendalli) s 30 vatli v vrednosti 3 liber, dva kosa satena (pannus rasus, rays) za 12 denarjev in kos damasta (dornix — naziv po mestu Dornek oz. Tournais) za 2 solida, 'končno 2 ostanka iprskega blaga v dolžini 15 vatlov za 6 solidov in 8 denarjev ter 10 vatlov neugotovlji- vega blaga (candelabr')4 0 za 20 denarjev. Vrednost vseh tekstili j je dosegla vsoto 62 liber, 17 solidov in 8 denarjev. Med tekstilnimi izdelki, s katerimi so mornarji kupčevali v Angliji, je na prvo mesto postaviti razna pregrinjala (coopelites, coopertoriis, cooperlet de verdure): vseh je bilo 48, od tega 25 v zeleni barvi. Cena teh pregrinjal se je gibala od 5 do 10 solidov, vrednost vseh pa je dosegla 17 liber, 9 solidov in 11 denarjev. Po vrednosti so precej zaostajala pregrinjala za klopi in za 3 6 To so bili: Jurij iz Zete, Nadalin iz Kotora, Peter iz Kotora, Stefan iz Kotora, Rado iz Budve, Marko iz Bara in Damijan iz Budve. 3 7 To so bili: Jeorgio Beletsa, Ludovico scalco, Nicholo Sozeno, Frauncisco Vassale, Frauncisco de Johanne, Nicholo de Leon in Frauncisco Tister. 3 8 To so bili: Štefan iz Zete, Juri j iz Zete, Peter iz Kotora, Nadalin iz Kotora, Damijan iz Budve, Ivan iz Sv. Katarine, Stefan Lordayn in skladiščnik Ludovik. 3 9 V. Kostić, o. c , str. 477. 4 0 Prav tam, str. 478. 484 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 stole (bancare, bankale pro stauro) raznih barv: vseh je bilo 54, vredni pa so bili 2 libre, 12 solidov in 2 denarja. Med tovrstnim blagom srečamo še 6 prešitih odej (quilte, quiltes) v skupni vrednosti 1 libre in 15 solidov, prevleko za pre­ šito odejo (intima) s ceno 6 solidov in 8 denarjev, zastor za vrata (antepor/tale/), katerega cena je bila 2 solida in 6 denarjev, dalje pregrinjalo za oltar iz iprske tkanine (mappa de diaper) v vrednosti 1 solida, blazina, napolnjena s puhom (lecto de piuma) za 10 solidov in dve manjši preprogi (carpettis curtis), vredni 13 solidov in 4 denarje.41 Skupna vrednost tega blaga je bila 23 liber, 10 solidov in 7 denarjev. Precej zvrsti je bilo raznega galanterijskega in drugega blaga. Največ med njimi je po številu bilo bucik (spenters, spenturs), 26.000 kosov, katerih skupna vrednost pa je bila le 8 solidov in 6 denarjev; z njimi so kupčevali trije mor­ narji. Različnih ogledal je bilo 265, vrednih 1 libro in 14 solidov. Sest ducatov očal ? (spactakyllis) je tovoru en mornar, vredni pa so bili samo 10 denarjev. Ščetk (brosches, brasse potle, potles), za katere ne vemo ne oblike ne čemu so služile, je bilo 16 in so jih cenili na 8 solidov in 8 denarjev. En mornar je kupčeval tudi z glavniki, ki jih je imel dva ducata za 1 solid in 8 denarjev. Mornarji so dalje kupčevali s kožami različnih vrst (pelles de speric'?): vseh skupaj je bilo 304 kož in so stale 2 libre in 5 solidov. Tovorili so še 26 mošnjič- kov iz kože (pouches de corrio) za 9 solidov in 8 kožnih torb (bruscoriis) za 1 solid in 4 denarje. En mornar je kupčeval s perjem ali puhom (plumarun), ki ga je imel 25 liber (okoli 12 kg) in je bilo vredno 3 solide in 4 denarje. Mornar Peter iz Zete je pripeljal s seboj tri zaboje s 16 šipami, ki so bile oce­ njene na 3 libre in 4 denarje. Med tovrstnim blagom je bilo še 32 svečnikov (candelabris) za 3 solide in 4 denarje, ducat škatlic za peresa (calomeris) za 10 denarjev, 6 nizkih biserov (ropis preculorum, perle) za 6 denarjev, 48 duca­ tov čipk (lass' fili j), ki so bile vredne 1 solid in 6 denarjev, 45 liber (okoli 21,5 kg) preje (flex) za 5 solidov in 10 denarjev ter 1 ducat neznanega blaga (pior') za 10 denarjev. Posebej je omeniti še dva zaboja mila v skupni teži 900 liber (okoli 429 kg), ki je bilo ocenjeno na 6 liber. Z njim je kupčeval mornar Štefan iz Kotora, ki je šel, kakor smo že spoznali, na tem delu poti trikrat prek carine.4 2 Vrednost te skupine blaga je dosegla 13 liber, 8 solidov in 2 denarja. Celotna količina blaga, s katerim so mornarji kupčevali v Angliji po poti v Flandrijo, je bila po carinskih zapisih ocenjena na 99 liber, 16 solidov in 5 denarjev. Tudi na tem delu poti so bile velike razlike glede na množino blaga, s katerim so posamezni mornarji kupčevali, a tudi glede na njegovo vrednost. Najmanjše vrednosti blaga so imeli Frančišek, sin Ivana (zeleno pregrinjalo in pregrinjalo za klop, oboje za 10 solidov), Štefan iz Drača (20 vatlov briselj- skega platna za 15 soldiov) in Nikolaj iz Drivasta v Albaniji (dva pregrinjala, kos iprskega sukna, pregrinjalo za klop in 10 ducatov zrcal, vse skupaj vredno 18 solidov). Z največjo količino blaga in vrednostjo pa je kupčeval Štefan iz Zete, ki je imel na tej poti vloženih 24 liber in 3 solide. Njemu eo sledili Peter iz Kotora z 8 librami in 8 denarji, Franc Vassele s 6 librami in Jurij iz Črne gore s 5 librami, 11 solidov in 10 denarjev vloženih sredstev. Vsi drugi na tem delu poti trgujoči mornarji so se glede višine vrednosti blaga, s katerim so « Prav tam, str. 474—479. 42 Prav tam, str. 475, 476, 479. F. GESTRIN: TRGOVANJE MORNARJEV IZ JUGOSLOVANSKIH DEŽEL 485 kupčevali, zvrstili med vrednostmi od 1 libre in 8 denarjev do 4 libre 19 solidov in 9 denarjev. Ko so se ladje »flandrijskega« konvoja vračale v Sredozemlje oziroma v beneško pristanišče, je nanje naložilo svoj tovor tudi 64 mornarjev, od katerih so nekateri naiovorili toliko blaga, da so šli po dvakrat in celo po trikrat prek carine (Dimitrij iz Črne gore, Rado iz Sv. Štefana in Jurij iz Bara, Nadalin iz Kotora trikrat). Med njimi jih je bilo pa kar 25, ki so kupčevali tudi na prvih dveh delih poti konvoja.43 Tudi pri kupčevanju na tem delu poti so prevladovali mornarji iz sedanjih jugoslovanskih dežel in med njimi zopet tisti iz Črnogorskega primorja, ki jih je bilo 21.4 4 Mornarjev, ki so bili po izvoru izven sedanjih jugoslovanskih dežel in so se vključili v trgovino na tej poti, je bilo manj (taki so bili Nikolaj iz Drivasta, Lazar od Drima, Andrej iz Benetk, Jurij iz Krfa, Valentin Coggo, Vincenc de Gradenegro? in pisarja na galejah Lyon in Countery in drugi). Tako kakor na poti iz Flandrije v Anglijo so tudi na poti iz Anglije domov mornarji tovorili prvenstveno tekstilije, zlasti angleško sukno, ki je bilo tedaj že celo cenejno na evropskem trgu. Poleg tekstilij so prek carine vkrcali na ladjo le strojene kože (usnje?), telečje kože in kositrne posode. Vrste blaga in na ladjo vtovorjene količine prikazuje naslednja tabela: Kersey Panno largo Panno curto Panno Bridgwater Northern 4 ducate = 317,5 kosov 20 kosov 21,5 kosov 1,5 kosa 22 kosov 48 kosov Cottons Corrio tannato Pellium vitulin. 145,5 duc. Vasorum electr. 6 146 = 1.746 75 kosov kosov kosov kosov Tekstilnega blaga je bilo torej kar sedem vrst. Daleč je prevladovalo s 317 Vi kosi angleško sukno »karasje« (kersey, carisee, calisee). To je bilo ozko sukno (1 yard — 0,915 m) raznih kvalitet, ki je bilo precej razširjeno tudi v jugo­ vzhodni Evropi.4 5 Bilo je bolj grobe izdelave v različnih barvah oziroma barv­ nih progah, največkrat modre barve; po progah v blagu je bil nekoliko po­ doben gaberdenu, le da je bil grob. Dolžina kosa je bila približno 17 yardov (15,455 m), težak pa je bil 22 liber (okoli 10,5kg).4S Samo to sukno je tehtalo nad 3.300 kg. Za dobro tretjino te količine so mornarji tovorili drugega sukna raznih vrst. Na eni strani je bilo to sukno, ki ga je vir označeval kot ozko sukno oziroma sukno (pannus curtus, pannus) in je bilo široko blizu 1 yarda (carina zanj je bila od kosa 2 denarja). Na drugi p a sukno z oznako široko sukno (pannus largus) : to je bilo široko dva yarda in je kos meril 24 yardov, težko p a je bilo 66 liber (okoli 31,5 kg). Tudi zanj je bila carina po 2 denarja « To so bili: Nikolaj de Leon (Lyon), Marco de Lago (Jezero?), Rado de Montenegro, Pavel iz šotora, Juri j iz Zete, Nikolaj iz Drivasta, Marko iz Bara, Stefan Lordayn, Robert Pister, Pavel de Lorencio Jurij iz Bara Rado iz Budve, skladiščnik Ludovik, Stefan iz Drača, Nadalin iz Kotora, Peter 7„Г лт-i i e-r Nikolaj iz Sv. Marije, Anton iz Lovisa. 9,- c* t Poleg že v op. 43 naštetih še: Rado iz Crne gore, Lazar od Drima, Pavel iz Zete, Rado iz ^ . Metana, ^eter in Luka iz Bara, Nikolaj in Jurij iz Budve, Dimitrij iz Crne gore, Alojzij iz Towdera, ivan iz / e t e in Dominik iz Ulcinja. Iz srednje Dalmacije pa so bili: Nikolaj iz Splita, Nadalin iz sv. Marije na Bracu, Jurij iz Zadra, Gregole iz Splita, Peter iz Šibenika, Ivan in Simon iz Zadra. T- м- m ; - ' ^ s t " 1 1 ' Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, i-juwjana 1963, str. 163; isti, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1972, str. 63, oy si.; v. Kostic, Struktura, o. c , str. 34 si. 4 6 V. Kostić, Dubrovnik o. c , str. 126. 486 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 od kosa (za karasje p a so plačali po 2 denarja od 3 kosov).47 Dalje so mornarji kupčevali s suknom, ki ga vir označuje kot »bridgwater«. To je bilo sukno, ki je sodilo v zvrst ozkih tkanin; kosi tega blaga so bili dolgi okoli 23 do 25 yardov in težki okoli 34 liber (16,2 kg).48 Sukno vrste »cotton« je bilo volneno blago, čeprav je nosilo to ime. V našem primeru je bilo vedno le v polovičnem kosu, to je dolgo kakih 16 yardov, široko pa le 3A yarda. Posebej je omeniti še irsko sukno (northern), katerega kos je meril približno 12—13 yardov in so ga mornarji tovorili v ducatih. Toda poudariti je treba, da so mornarji v ne ravno redkih primerih nakupili sukno slabše kvalitete, zlasti tako, ki ni bilo po vseh pravilih in najboljše pristriženo in so se na njem poznale proge višjih dlačic. Tako blago je bilo »vergata« in vir je to vedno tudi označil.« Poleg sukna so mornarji na poti iz Anglije proti domu vkrcali še nekaj drugega blaga. Sorazmerno veliko je bilo strojenih kož oziroma usnja (corio tannato )in telečjih kož (pellium vitulinarum) : prvih 146 kosov a drugih 145,5 ducatov ali 1.774 kosov. Ob njih so vozili s seboj samo še kositrne posode, blago, ki so ga v Sredozemlju zlahka prodajali in ki je bilo pogosto del tovora tudi poklicnih trgovcev. Izdelovali so jih iz posebne zlitine kositra in svinca, ki se je dala lepo oblikovati in je imela srebrni sijaj. Te posode sta tovorila samo dva mornarja: Jurij iz Zete 50 in Alojz iz Towdera 25, vrednost teh posod pa je bila 20 solidov (1 libra). Vrednost vsega blaga na tej poti moremo le približno oceniti, ker razen cene za kositrne posode carinski zapis ni zajel cen. Toda če kos vseh vrst blaga vrednotimo po ceni kosa karasjeja, a ta je bila v prvi polovici 16. stoletja v Angliji okoli 1 libre, je bilo vse blago vredno okoli 435 liber. Celotno količino usnja bi glede na višino carine mogli oceniti na okoli 40 liber, a telečje kože na približno 50 liber. Celotna vrednost na tej poti na galeje naloženega mor­ narskega blaga bi bila torej okoli 526 liber. Do približno enake vsote pridemo tudi, če ocenjujemo celotno vrednost blaga po pobrani carini, ki je dosegla 2 libre 10 solidov 7 denarjev. Po izračunu na podlagi vrednosti blaga in višine pobrane carine za blago iz Benetk v Anglijo pridemo do vsote okoli 500 liber. Na tej poti je bilo blago, s katerim so kupčevali mornarji, mnogo bolj enakomerno porazdeljeno na vsakega kakor na ostalih dveh poteh. Veliko mornarjev je tovorilo s seboj le po en ali dva kosa sukna ali po nekaj kosov usnja ali po nekaj ducatov telečjih kož. Le posamezniki so tovorili tudi večje množine blaga. Le posamezniki so tovorili tudi večje množine blaga. Tako je Rado iz Budve vkrcal na ladjo dve bali sukna, v katerih je bilo 79 kosov karasjeja in poldrugi kos kratkega sukna. Sukno, kože, kositrne posode in usnje so šteli v kosih. Vendar so blago praviloma tovorili v balah (bala) in balicah (baleta): v prvi je bilo lahko 32 kosov sukna, zlasti karasjeja, p a tudi do 48 kosov, v drugi pa npr. 5—20 kosov karasjeja. Toda sukno, a tudi kože, so včasih vezali v sveženj (fardelo). Vanj je šlo npr. 9, pa tudi manj (6—8) in precej več (26) kosov sukna^ telečjih kož pa je šlo v sveženj 10 ducatov, v katerih so jih na splošno obračunavali. Flandrijsko sukno pa so v kosih merili na vatle (na kos je šlo 24—30 vatlov). Celotno težo blaga, s katerim so mornarji kupčevali na vseh treh poteh »flandrijskih galej«, moremo računati na kakih 25 ton. Vrednost tega blaga pa je dosegla približno 1.421 liber (po posameznih poteh 795 liber 9 solidov « Prav tam, str. 494 si. 48 Prav tam, str. 129. 49 Prav tam, str. 481. F. GESTRIN: TRGOVANJE MORNARJEV IZ JUGOSLOVANSKIH DEŽEL 4 8 7 in 4 denarje, 99 liber 16 solidov in 5 denarjev, okoli 526 liber). Ker so vrednost računali v angleških librah (torej funtih, šilingih in penijih), a ta je bila v prvi polovici 16. stoletja enaka 3 V2 beneških dukatov,5 0 je bila v njih izra­ žena vrednost obravnavanega blaga dosegla okoli 5.000 dukatov. To je pa že kar velika vrednost vloženih sredstev. Zavoljo boljše predstave o obsegu kupčevanja mornarjev na »flandrijskih galejah« poglejmo primer količine blaga, ki so ga poklicni trgovci vkrcali v Southamptnu v Angliji na ladjo dubrovniškega ladjarja in trgovca Marina Gučetića leta 1531 na poti proti Sredozemlju.51 Dubrovnik je imel v tem ob­ dobju v poklicni trgovini z Anglijo med vsemi kraji na vzhodni obali Jadran­ skega morja edinstveno mesto, saj je le on imel neposredne pomorske in trgov­ ske zveze z otokom. Se več, v tem času so dubrovniške zveze z Anglijo tako porasle, da so imele posamezne dubrovniške trgovske rodbine in družbe v Londonu, kjer je bila kar majhna dubrovniška kolonija, in v Southamptnu svoje rodbinske člane, ki so trgovali kot zastopniki ali povsem samostojno. Ena izmed njih je bila tudi trgovska hiša Gučetić (poleg npr. Menčetić, Sorko- čević).52 Posamezni, vendar ne ravno redki, dubrovniški brodarji pa so oprav­ ljali nekako linijsko plovbo med Anglijo in Sredozemljem. Primer takega posla nam je ohranil carinski zapis blaga, vkrcanega na ladjo Marina Gučeti­ ća. Ladja je bila tipa nave, verjetno dubrovniške izdelave.53 To so bile trgov­ ske ladje večjih in velikih nosilnosti, ki so jih Dubrovčani dobavljali iz ladje­ delnic v Gružu in Korčuli. Na to ladjo, za katero je moral Marin Gučetić, ker je bila zasidrana v pristanišču (Southampton), plačati 4 denarje posebne takse (anceragium), so naložili svoje blago poleg lastnika še številni drugi koristniki, vsekakor veči­ noma trgovci, 36 po številu. Le-ti so bili deloma iz Londona — bilo jih je deset — in se praviloma označujejo kot »liber Londini«,54 iz Southamptna je bil izvoznik John Mili, ki pa je na ladjo natovoril le malo blaga, iz Newberyja, mesta okoli 100 km zahodno od Londona ob reki Kennet, je bil John Wynche- come, a Anglež je bil tudi Viljem (Willelmo), ki je bil verjetno faktor škofa iz Winchestra. Dalje so na ladjo naložili blago trgovci iz Italjie. Iz Benetk sta bila Julij de Babalio in Jeronim da Molino, ki je bil v tem času beneški konzul v Londonu. Iz Firenc sta bila Ivan Giraldi, florentinski konzul v Lon­ donu, in Janez Krstnik Guidotti. Iz Genove je bil trgovec Nikolaj, sin Marina de Egra, ki je prebival tedaj v Southamptnu, a iz Gradeža je bil Frančišek de Grade. 5 5 V vrsti teh tujih trgovcev, ki so seveda prevladovali, so na ladjo vkrcali blago poleg patrona Marina Gučetića (Maryn de Goge) še posamezni 5 0 Prav tam, str. 191. 51 Prav tam, str. 500—511; prim, še V. Kostić, Struktura o. c. str. 29 si. 52 Prav tam, str. 180 s i , 203 si. 5 3 Prim. J. Tadić, O pomorstvu Dubrovnika u 16 i 17 veku. V zborniku Dubrovačko pomorstvo, Dubrovnik 19Ј2, str. 178; J. Luetic, 1000 godina dubrovačkog brodarstva, Zagreb 1969, str. 29 5* Glej tabelo, kolono A pod LL. 5 5 Glej tabelo, kolona A pod štev. 1, 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10. 55a y rubrikah ,Bc, »Ce, >D«, >E< in »F« so zajeti v istem vrstnem redu kosi karasjeja, volnenega sukna »cottone širokega sukna (pannus curtuš), sukna (pannus) in sukna vrste »bridgwatere. V rubriki »G« zaporedne številke pomenijo: 1) trakovi (strettes): 14 ducatov, 2) kositrne posode: 2 barigli po 200 liber, onn, P I 7> , ! , ( P e , c u s starmi): 126 kosov, 4) kositrne posode: 2 barigli po 200 liber, 5) isto: 1 barigla po Aiu' liber 6) lahka volnena tkanina (lyninges: 340 kosov, 7) strojene kože, usnje (corris tannatis): 92 kosov, 8) tnzijsko sukno: 7 kosov, 9) grobo platno, kanafas: 600 kosov, 10) strojene kože, usnje: 7 kosov, 11) ozko sukno (pannus strettus): 2 kosa, l ia) sukno iz zahodnih delov Angljie (Westerns, »West Countrycloth«) : o kosov, 12) kositer v kosih: 140 kosov, 13) kositer (stanni): 17 barigel po 100 liber, 14) »Testokysc — vrsta volnene tkanine: 100 kosov, 15) »Statuitesi — vrsta volnene tkanine: 50 kosov, 16) trakovi, 1 ducat, 17) kosi­ ter v kosih: 3 kosi, 18) volneno blago, ki ni odgovarjalo predpisom (pannus bastardus), 58 kosov, 19) lahka o ï i ' i 1 Î (lyninges): 48 kosov, 20) lahka volnena tkanina: 160 kosov, 21) kositrne posode: 1 barigla po 200 liber. Cast. — Custuma — carina v librah, solidih in denarjih. Wher. — Wherffagium — taksa za uporabo pomola v solidih in denarjih. Cran. — Cranagium — taksa za uporabo pristaniških dvigal v solidih in denarjih. 488 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 rt O - d (M (л n O O O i n - ' O CM 00-rt O O O N O ' J O O O œ v O O i ^ O v O i n N i n v O ^ O - - - -гн"см~ •rt' т-î -rt-rt M" rt rt rt'1Л CM* o 00 00 < * 1 П К > f\ sO -rt 1Г\ t>- oo oo <м u - * 1Л rt (M rt -rt • * »4 Ov O M ^ M O Û0 C\ CM CM tO •u I—I H w o p Ü is l-H pel И Q <$ i-J N i—i sO O ON Г- CM CM rt O tO rt vO ON o o •* rt 00 " * •*-.^-ao4H4HHHHHHHs:S; Г. SIJD.Ä JD. Ž U S j J J j H i - l J J i - i J S l i C .2 Šo - r t - r t ^ =» o ' [ r t • ë « H ss« « s < | r t W Q rtOü 1 3 ; P«m. V. Kostić, o. c , str. 501 op. 56, 510 op. 69, j | Glej tabelo, štev. 3, 9, 26, 33, 35, 36, 37. ™ V. Kostić, Dubrovnik o. c , str. 191. РиЧ«„„л ! t a m ' .?• c u. s, t r- 1 8 , s l - i n t u obravnavam vir; Z. Sundrica, Dubrovačko pomorsko pravo. Prijevod sedme knjige Dubrovačkog statuta, Dubrovnik 1972. str. 10, 14 si. 490 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Iz tega p r i k a z a posegov mornar jev v t rgovanje sledi zakl juček, d a je t r e b a p r i kvant i f ikaci j i pomorske trgovine u p o š t e v a t i t u d i nj ihov delež v t e j de­ javnost i . T a p a b i mogel znesti n a vsaki ladj i t u d i d o n e k a j odstotkov množine oziroma vrednost i b laga. Šele to bi n a m dalo bolj točno podobo o obsegu po­ morske trgovine nasploh. S (u ona im a ir y TRADING OF SAILORS FROM THE YUGOSLAV COUNTRIES IN ENGLAND IN 1504 Sailors on the Venetian convoy of the »Flamdrian galleys« had teoriji«, Naši razgledi XXIV, št. 4, 21. februarja 1975, str. S9. 2 4 Ibid., str. 89. 2 5 B. Grafenauer, Kmečki upori, str. 229. . . . . . . . 2 6 Nada Klaić, Še o vzrokih upora 1572/73, Naši razgledi XXIV, št. 5, 7. marca 1975, tu piše da je bilo kapitanov 12, in razprava Nade Klaić, Neki novi pogledi na uzroke hrvatsko-slovenske seljačke bune 1572—1573 godine, ZC XXVII, 3-4, Ljubljana 1973, od str. 219 do 303. 2 7 B. Grafenauer, Kmečki upori, str. 233, 234. 2 8 Ibid., str. 240. 2 ' Ibid., str. 245. 3 0 Ibid., str. 246. V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570-1373 4 9 5 Iz tega časa je tudi ugotovitev, da je to čas, ko so nevarni tako kmetje kot Turki.3 1 Da pa kmetje niso bili s Turki povezani, najbolje pove dejstvo, da je imel uporniški vojaški načrt namen »zavarovati«32 mejo proti Turčiji, »ker se gospoda za mejo sploh ne briga«. O tem pa dobimo sliko tudi iz odgovora Ilije Gregoriča pri zasliševanju po uporu, ki ga da na vprašanje, kako se je mislil zadržati do Turkov v primeru zmage upornikov. Ilija Gregorio je od­ govoril, da če bi kmetje zmagali, bi se poslušno predali cesarju in nadvojvodi.33 Fevdalni vojski je uspelo zadušiti kmečki upor dva tedna zatem, ko je Ilija Gregorio 28. januarja poklical kmete k uporu. Kvaliteten vzpon kmečkega gibanja, ki dobi torej svoj izraz v letu 1573, moremo povezovati zlasti s časom, ko je cesar e svojim posegom zavaroval upornike pred plemiškim napadom. 3 4 (Poleti 1572 ni dovolil nikakršno nasto­ panje plemstva ali bana proti upornim kmetom, ampak je pošiljal kraljevske komisije, da pomirijo spor med podložniki in Tahijem). Vendar pa lahko sklepamo, da daljše priprave na širok upor in sam upor kažejo na to, da je vojaško vodstvo upora poznalo tudi razmere v Turčiji in ob meji (beneško- turška vojna), tako da je bil upor v času, ko turške nevarnosti pravzaprav ni in je bil tudi zato mogoč. Resda je Thurn 5. februarja vprašal, ali je treba udariti na kmete ali na Turke, ki so začeli neke priprave. Vendar je to vpra­ šanje postavljeno v času, ko je upor na višku, torej ko so Turki za to že zvedeli in zato začeli priprave. Prava nevarnost pa je grozila šele 15. februarja, kot piše ban Draskovic, ko je šlo 3.000 turških konjenikov in pešcev proti ozemlju umrlega bana Slunjskega. Toda Turki niso napadli, čeprav tu ni bilo banske vojske, ki bi lahko tak vpad ubranila.3 5 Turških vpadov v prvih mesecih leta 1573 ni, saj je še vedno trajala beneško-turška vojna in je bosanski beg šel z vojsko v Dalmacijo, da priskoči na pomoč Novigradu.34 Mir med Benetkami in Turčijo, sklenjen 7. marca 1573, pa zopet poveča turško nevarnost proti zahodu. Ban Jurij Draskovic se je sedaj turške nevarnosti zavedal in je v mesecu marcu pregledal Hrastovico in krajiška mesta, za katera je bil odgovoren. O stanju v Hrvatski krajini je pisal nadvojvodi Karlu 15. marca, da je zelo slabo oskrbljena z orožjem in strelivom, da se je zrušilo obzidje v mestu Zrinu, da je Hrastovica slabo utrjena m oborožena, da vojaki niso prejeli že tri leta plače, tako da lahko prej mesto zapustijo, kot pa da ga branijo.3 7 Prav tako pismo je poslal ban Draskovic cesarju Maksimiljanu, ki je glede na to Herbertu Auerspergu ukazal, da raz­ valine Zrina obnovi. Zaereh 1R7^Tt. ; Josip Adamček, Uzroci i program seljačke bune 1573. godine, Radovi 5 institut za hrvatsko povijest, Zagreb 1973, str. 74 ((Adamček, Uzroci i program). fenanpr v^Jl"*0*^ 7 * ™ а п Ј е т i e z i k u P0.™»" »zavarovati« (sicherstellen) in ne »oskrbovati«, B. Gra- u p o r ö v \ f Z v l ^ п Р « ° - - Ч S « 4 f2.1," 7 . r a z . P r a T i B ° e a Grafenauerja, Razvoj programa slovenskih kmečkih Ü hrvlt,kr, . l i i n . l i ? '3 . Sitala 13, L jub,ana 1973 str 19; Rudolf Bičanić, Začeci kapitalističkih odnosa je mneni» i ° J ? e ! j a č k o j b u n l e ° d m e 1 5 7 3 > M a l a historijska knjižnica, Zagreb 1952, na strani 18, 19 n r v a t s k ^ l o v ^ i ? P r v l z , r a ? V V ? r ? 2 S f e n c I I z a " » R o v a n j e « ; Jaroslav Sidak, Današnja historiografijk o Г А t , - i e l j î c k , 0 , J 1 > ï ï ? 5 7 3 - H l s * ° " № zbornik XXVII-XXVIII, 1974-75, str. 349, ugotavlja, da so danes zgodovinarji glede teh izrazov enotnega mnenja, da gre za »zavarovati«. ugomvija, vezani , - п Г е / ' S t r 4 , 2 8 8 ' , 2 9 . 1 : , J - Adamček Uzroci i program, str. 70; Da kmetje niso bili s Turki po- D o r n b ' " r V n ' J L ' v Zfl b a V P t ° ? . e , *»di dejstvo ob dogodku 6. januarja 1573, ko plemiča Ratkaj in da"seTvnaHl? т в л ? - T p a c M a v B o n s k o dolino in oropata več vasi. Ta nenadni vpad je sprožil novico, « z p r š i l a P a n d „ U J p k * \ . „ ^ . S R e d e r n a f *° S e I V 8 * « « * ™ č e.*a. « je bila v Planini brez^ voditelja, preplašena p ™ na vse strani, B. Grafenauer, Kmečki upori, str. 250. " D. Grafenauer, Kmečki upori, str. 233. ™ Klaić, Povijest Hrvata, str. 378, 379. 3 6 Ibid., str. 379. 3 7 Ibid., str. 379. 4 9 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 V aprilu 1573, torej po enem letu, pa začno Turki zopet vpadati, tako v tem mesecu vpadejo v Bihaćko krajino in zažgejo grad Sokol.38 23. aprila pa Tomaž Cadež, kapitan Zrina, piše Josipu Thurnu, da je iz Novigrada (Bosan­ ski Novi ob Uni) pribežal v Zrin neki prodavač (prodauatz) po imenu Ivan Valčić (Iuan Waltschitsch) s celo družino. Le-ta, znan tudi kot vodnik, je sporočil, da bosta dva bega s konjeniki in pešci šla na roparski pohod proti Dobovcu, Steničnjaku in Boviću. Prav tako je sporočil, da nameravajo Turki tudi nad Sisak, v katerem naj bi bil neki izdajalec. Glede na to p a sledi v pismu, da je zagrebški škof pisal v Hrastovico, da bo v sisaški zadevi sodeloval tudi on, saj je Sisak po svoji legi »ključ« za v to deželo in če pade, poguba krščanstva.3 9 Temu pismu sledi 2. maja, prav tako Josipu Thurnu, drugo pismo, tokrat iz Hrastovice, v katerem pišeta hrastoviški vojvodi Pavel Bri- stovski in Martin Andrašević o tem, da so jim iz Zrina sporočilu o temu »pro- davcu« iz Novigrada, in sporočajo, da bodo Turki ob prvi polni luni šli na roparski pohod na Bović in do Korane in da naj bi dva bega oblegala Hrasto­ vico. Potem sledi v pismu, da že tri leta niso bili plačani in da je zaradi tega velika stiska. Na koncu pisma pa je tudi sporočilo o turškem vpadu »prejšnjo sredo«, ko je 300 Turkov ropalo pri Kolpi in odpeljalo 24 oseb.40 Torej je bil poleg vpada na grad Sokol v aprilu še ta vpad v porečje Kolpe, verjetno v bližini Hrastovice. Po teh dveh pismih je Josip Thurn iz Gradca pri Metliki poslal pismo 6. maja 1573 kranjskemu deželnemu namestniku in upravniku, v katerem sporoča več novic, ki so dane tudi že v prvih dveh pismih, le da piše več o samem stanju ob meji (da je hrvaška meja v največji bedi in revščini, da bi morali dobiti ljudje žito, da posadke že dalj časa niso dobile plače in da to vodi v nevarnost in revščino...). Posebej poudari, da so na ozemlju umrlega grofa Slunjskega njegovi gradovi v rokah plemičev, s čimer so ubogi ljudje (armen Leut) prišli pod najhujši pritisk, in to nič manjši, kot če bi živeli pod Turki. Nato naprej piše, da so se neki hrvaški kapetani in fevdalci pogovarjali s Turki, da bi se jim poklonili, in če se vse to ne bo popravilo, bo treba obžalovati.41 V naslednjih letih so prav takšne razmere omogočale povečevanje turške aktivnosti, tako da se je turška meja pomaknila še bolj na zahod. Od vseh teh groženj se v tem času uresniči le to, da v mesecih maju in juniju neka turška četa ropa po ozemlju do vasi Kirin pri Boviću.42 Turške čete p a so bile tudi blizu Bihača pripravljene, da vdrejo in oropajo pokrajino v okolici Bihaća. 29. junija 1573 so pisali bihaški vojaki Josipu Thurnu, da se okoli Banja Luke, Kamengrada in Krupe zbira turška vojska in da bo verjetno udarila na Bihać. 2. julija pa piše bihaški sodnik zopet Thurnu, naj hitro pošlje pomoč, ker gredo Turki na Bihać. V tem letu so Turki iz Krupe dvakrat napadli področje Bihaća in ga oropali. Obakrat so Turki prodrli prek Une na mestih, kjer niso prej nikoli prišli.4 3 2. julija je tudi v sejnih zapisnikih 3 8 Ibid., str. 380. , , , „, . 3 9 >. . . dann an Syssagh teil gelegen ist ain Schlüssl zu unsen Landen vnd verderben der Christen­ heit.«, AS, Stan. I, fase. 12"-> (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1575. 4 0 >. . . der Mhon zu nachts scheinen wirdt Dann zwey weg selben Chrastowitz belegen . . . . . . am nöchst vorganngnen Mitwoch sein 300 Türchen bey der Kulp gerennt vnnd 25 Personen, auch anndern raub hinwegeh gefüert«, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1573. 4 1 >. . . vnd nit wenig als sehirr die Türchen verweilen Crabatische haubtleute vnnd vom Adi heut ob der malzeit auff gleiche weg ainer huldigung mit den Türchen geredt. . .«, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1573; Po smrti Frana Frankopana Slunjskega je bilo v letu 1573 po vseh njegovih gradovih >jedva dvadeset kmetova, vse ostalo ili je Turčin zarobio ili se razbjeglo na sve kra­ jeve.«, R. Lopašić, Bihać i bihaćka krajina, Zagreb 1890, str. 191 (R. Lopašić, Bihać). « Klaić, Povijest Hrvata, str. 380. 4 3 R. Lopašić, Bihać, str. 76, 77 in v prilogi str. 305, 306. V. S I M O N I H : TURSKI VPADI 1570-1575 4 9 7 deželnih stanov na Kranjskem omenjeno poročilo Josipa Thurna, da je večje število Turkov na pohodu proti Bihaću, vendar pa je tu še podatek o večjem turškem vpadu, ki je bil »pred približno tremi dnevi«, ko je tri do štiri tisoč Turkov vdrlo na Hrvaško pri Vobiću (Bović?) in odpeljalo približno (?) sto oseb, ostalo pa so požgali in opustošili.44 5. avgusta pa je Jurij Draskovic pisal kralju, kako so Turki napadli Cetin in Slunj, vendar p a jih je kapetan Ivan Vojković odbil in pri tem ubil Kara Mehmed ago in dva odapaše.4 5 V prvi polovici avgusta so Turki vdrli še na ozemlje med Kolpo in Savo, toda ban jih je z vojsko pregnal. O tem je bil 16. avgusta obveščen kralj, ki je banovo budnost ob meji pohvalil, toda kljub vsej pozornosti je bosanski beg vdrl v oktobru ali novembru s 3.000 vojaki do Cetina. Iz pritožbe Maksimiljana bo­ sanskemu begu je možno sklepati, da so bili vpadi v tem letu tudi v Slavonijo.46 Zadnja novica o bojih s Turki v tem letu je iz 24. novembra 1573, ko Josip Thurn poroča, da je na področju Bihaća prišlo do bojev, v katerih so ujeli »šest pomembnih Turkov in enega ago.«47 Se močnejši pritisk proti Hrvatski in Slavoniji je v letu 1574. Vdori proti Hrvatski na področje umrlega bana Frana Frankopana Slunjskega in proti hrastoviški kapetaniji so v tem letu in kasneje zvezani z imenom bojevitega Ferhat bega Sokolovića, ki postane iz kliškega sandžagbega sandžakbeg v Bosni, leta 1580 pa prvi bosanski beglerbeg.48 Seveda je v hrvatsko-slavonskem kraljestvu bila velika skrb namenjena obrambi. Tako je sabor 30. decembra 1573 sklenil, da se utrjuje in popravi kraje v Slavoniji in na Hrvatskem, da se zgradi pregrade na področju utrdb m da se posveti večjo pozornost prelazom in prehodom prek rek. Obnovi pa se v letu 1574 tudi vojaški oddelek, tako imenovani haramije, ki so bili stra­ žarji ob Kolpi in v notranjosti dežele. Vendar vse to turških vdorov ni ustavilo. 6. januarja 1574 500 Turkov prodre do Bovića in oropa okolico. O tem je ban Draskovic pisal kralju, da je prebivalstvo tako prestrašeno, da se namerava pokoriti Turkom.4» V januarju pa grozi nevarnost tudi Senju, iz katerega spo­ ročajo Josipu Thurnu, da Turki nameravajo 22. tega meseca z veliko vojsko napasti mesto.50 Ta grožnja se ne izpolni, saj Turki svojo aktivnost usmerijo na področje med rekami Uno, Korano in Kolpo in v Slavonijo. Tako februarja Turki požgejo dva kaštela (Greda in Rosacz), toda v prvi polovici marca pa je posadka^ Ivanića v Slavoniji razbila Turke, ki so ropali v tem predelu.5 1 Vendar v času, ko uspe Turke odbiti pri Ivaniću, vdrejo le-ti na Hrvatsko m naenkrat zajamejo 500 ljudi in jih odpeljejo v suženjstvo. O namenu tega ropanja pošlje Domijan Dortorić, kapetan v Gvozdanskem, 3. marca opozorilo po deželi, da mu je nek pobegli Vlah povedal, da hoče velika turška vojska, zbrana na tej strani Une, deželo oropati.« Dan za tem pošilja poročilo Tomaž Naglic, proviantni mojster hrvaške meje, iz Črnomlja, da je nevarnost, glede na obvestilo, ki ga je dobil od gvozdanskega kapetana, da se sovražnik dvigne oder v 4 i« . r V T5 e f a r l i C T- V ° i\ d - e y r f a g u d i e i . m H,er,ï T 0 ? T h £ , r n , Khundtschafft zuerckhbnen dass diste vns bey drey h i n w e » J r E L ^ Л ^ " 1 gefa len bey Wobitch vnd einlich hundert Personen gefanngnen vnd ^Sldttìl^%o\^U dtfX5TÌolа55Г V e r S P a e n t - m h 0 r t T n d T e i d e r b t h a b e - < - A S : S t a a *' S e i n i * На^Ро^е^Н^ТаЛ^Гзво: ^ * " ^ **' " ' ^ I e p a ï " ' °k° K u p e i К ° Г а П е ) - « A S / S t a n " *' s e ' n i z a P i s n i k i > fase. 1 (nova št. fase. 875), fol. 572'. , , m aafvet beg Bašagić, Znameniti Hrvati, Bošnjaci i Hercegovci u turskoj carevini, Zagreb 1931; t e m biografskem slovarju so osnovni podatki za Ferhat bega Sokolovića. , s Klaic, Povijest Hrvata, str. 382. ™ AS, Stan. I, fase. 286 (nova št. fase. 418), str. 961. " Klaić, Povijest Hrvata, str. 3S2. AS, Stan. I, fase. 286 (nova št. fase. 418), str. 985. 4 9 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 na Dobovac.53 5. marca pa sporoča Domijan Dortoric Josipu Thurnu iz kraja Topusko, da je turška konjenica 3. marca ropala okrog Vojnovića, Zlata in Perne in da je cela dežela popolnoma uničena. Temu sledi na istem listu pripis Tomaža Naglica, da je turška vojska, po pripovedovanju sla, razporejena na dveh straneh, pr i Bedelu in Gvozdanskem, od koder so trije Vlahi pobegnili, in da ena vojska hoče na Steničnjak, druga pa na Dobovac. Vojsko vodita dva bega, katerih imen sel ni poznal, bega pa baje vodi kupudžibaša.5 4 6. marca pa iz Črnomlja sporoča Tomaž Naglic Josipu Thurnu več različnih novic o pustošenju Turkov, kar izvemo že iz prejšnjih pisem, in pa dodaja, da je med Steničnjakom in Budačkim odpeljano 500 ljudi, ne glede na one, ki so jih pobili. Nadalje še piše, da je neki Marko Latnišić iz Cetina sporočil, da so Turki zajeli pr i Bihaću veliko živine, poleg tega p a so v boju ujeli še 52 nem­ ških vojakov in hrvaških haramij. Tega dne (4. marca) je pri Bihaću ropal Varateković in odpeljal tri ljudi in šest volov (verjetno gre za martoloza). Na­ slednji dau pa so Turki znova ropali pr i Perni.5 5 O tem istem turškem vpadu pa Klaić piše le: »provalio je Ferhat paša bosanski sa 3.000 ljudi 4. ožujka u Hrvatsko sve do Steničnjaka i u jedan mah zarobio i u suženjstvo odveo do 500 ljudi.«56 Turška akcija je bila torej veliko širša kot izvemo pri Klaiću. Ban Draskovic je 15. aprila pisal Maksimiljanu, da hrvaško plemstvo za­ pada v malodušnost in zato prosi kralja, da bi nadvojvoda Karel izkazal večjo pozornost Hrastovici in ostalim krajem v krajini. V istem času p a piše Maksi- miljan banu in ga vprašuje, če je res, kot ga je obvestil budimski paša, da so hrvaški vojaki vdrli v čazmanski sandžak v Slavoniji. Iz ponovnega pisma bana cesarju Maksimiljanu izvemo, da banu ni znano, da bi hrvaška četa vdrla na turško ozemlje, ampak ban sporoča, da so Turki znova vdrli do Steničnjaka in zajeli 100 ljudi.57 15. maja 1574 je bil v Zagrebu sklican hrvatsko-slavonski sabor, ki je po­ svetil veliko časa obrambi dežele. Sabor je odločil, da je potrebno v naselje Brest in Topusko namestiti poleg banske vojske tudi druge vojaške enote, prav tako pa je odločil, da je treba utrditi celo vrsto majhnih naselij, tako v Slavo­ niji kot Hrvatski. S temi uredbami so nameravali ostanke kraljestva zaščititi, toda turška nevarnost ni prenehala. V začetku julija je grozila nevarnost Sisku, 10. julija pa so Turki napadli dva kaštela v hrvaški krajini. V istem mesecu so Turki prodrli do Bovića in odpeljali ljudi ter živino. Večja nevarnost je bila da so Turki z vojsko zbrani pri Kostajnici in da hočejo vpasti med Savo in Dravo, zato naj pošlje nekaj vojske iz Ivanića v Sisak in na Kolpo. Že na­ slednji dan je ban spet pisal Vidu Haleku, da je Sisak v nevarnosti, saj so prejšnji dan (21. avgusta) Turki požgali in oropali Zlat pod Petrovo goro in druge kraje v okolici Steničnjaka. Ban naprej piše, da je pisal tudi Herbertu Auerspergu, ki mu je odgovoril, da je poslal dve vojvodi proti Hrastovici in dva kapetana proti Zlatu in Perni. Toda ker so to slabe čete, prosi Haleka, da mu pošlje pomoč. s 8 53 Ibid., str. 991. , „, , , , . „ • j j - 5 4 >. . . das die zu RoB haben geraubt iimb Woinawitsch, Slat vnd umb die Pernia den (lise Landt ganz vnd gar verderbt.«, AS, Stan. I, fase. 286 (nova št. fase. 418), str. 993. 55 > das gannz Thall vnd Perg so zwisch den Stanitschnickh vnd Wudatschckhi wol angesetzt mit Volckh vnnd Pauerschafft gewesst auch guet Ehrlich leut bey 500 Seein, one die nider gehauen, weg- gefuert vnd bey 52 teutschen vnd Crabatisch haramia, one der so etwo erschlagen werden, gefan­ gen Nach 5 dits sein abermal die Türckhen vnder Perna genrent.«, AS, Stan. I, fast. 286 (nova st. fase. 418), str. 1001, 1002. 5 6 Klaić, Povijest Hrvata, str. 382. 5' Ibid., str. 383. 5 8 Ibid., str. 384, 385; Starine 19, str. 38, 39. V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570-1575 4 9 9 Zaradi teh pogostih vpadov in zaradi nemoči obrambe je ban Jurij Dra­ skovic prosil, dà ga kralj razreši banske časti. Po smrti bana Frana Franko- pana Slunjskega je dve leti vršil to službo sam, čeprav je prej večkrat prosil, da se imenuje še en ban. Kralj bana Draškovića ni razrešil, pač pa je določil še enega. To postane Gašper Alapić, ki je 19. decembra 1574 svečano imenovan na hrvatsko-slavonskem saboru. Še pred tem imenovanjem pa so Turki v no­ vembru ropali okoli Koprivnice v Slavoniji in okoli Steničnjaka, kar je ban Draskovic hotel izkoristiti, da bi se otresel banske časti. Toda kljub vsemu je Draskovic ostal ban. Na saboru se je zopet govorilo tudi o obrambi dežele in hrvaški stanovi so se pritoževali, da jih kral j pred Turki dovolj ne ščiti. Prav tako pa se pritožujejo, da plemiška posestva ropajo sami krajiški vojaki. O delu sabora je ban pisal Maksimiljanu. V pismu pa mu sporoča tudi to, da se nekateri hrvaški fevdalci nameravajo pokoriti Turkom 5 9 (kar vidimo že v pismu Josipa Thurna 6. maja 1573). V mesecu decembru pa je grozil tudi Kranjski turški vpad proti Metliki, Pivki ali Krasu, kar zvemo iz sporočila, ki ga pošlje Herbert Auersperg 14. decembra v Ljubljano.60 Toda temu spo­ ročilu napad ni sledil na Kranjsko, pač pa Turki »u oči nove godine 1574. naletiše na Krstinju i na Klinac kod Petrinje.«61 Kralj Maksimiljan si je zaradi pogostih vpadov v hrvatsko in slavonsko krajino in tudi na Ogrsko prizadeval, da bi v Carigradu premirje s Turčijo okrepil. Toda ko se je v novembru ta mir posrečilo podaljšati, je 12. decembra umrl sultan Selim IL, s čimer je premirje prenehalo veljati. Maksimiljan je spet poskušal s poslanstvi pri novem sultanu Muratu III. premirje obnoviti, kar pa mu je uspelo šele 22. novembra 1575. Med tem pa se je stopnja turškega pritiska proti Hrvaški še povečala. Že prve dni januarja 1575 je Ferhat beg šel prek meje proti Cetinu in nato ob Korani proti Budačkemu. 7. januarja je prišlo do bitke, v kateri je bil Ivan Auersperg s svojo vojsko premagan, toda sam je uspel pobegniti.62 Nevarnost pa je bila, da vpadejo Turki tudi na Kranjsko, kar kaže sporočilo 13. januarja,6 3 temu je sledilo podobno sporočilo 28. januarja iz Žužemberka.64 Da bi večno nevarnost turškega pustošenja in pustošenje samo preprečili, je ban Draskovic, sporazumno s Herbertom Auerspergom, predlagal nadvoj­ vodi Karlu, da se odkupi grad Steničnjak od Franja Nadasdyja in ga tako utrdi, da bi lahko branili pred Turki ves predel med Uno, Kolpo in Korano. Vendar je ta načrt propadel. 6 5 Prav tako je bil v tem času sklican 23. marca 1575 hrvatsko-'slavonski sabor, kjer so se plemiči ob Kolpi pritoževali, da mo­ rajo biti noč in dan na straži s svojimi kmeti in odbijati turške vpade. Zato je sabor predlagal, da prosijo kralja, da se plemiče ob Kolpi od Siska pa do Strelečkog broda osvobodi plačevanja vojnega davka.6 6 Tri tedne kasneje je bil sklican nov sabor obeh dežel, kjer so poleg drugih stvari govorili tudi o utrjevanju posameznih kastelov, tako Berkiševino, Brest in Prečno. Da bi se otresel banske časti je Draskovic izkoristil datum (24. april), ko mu je potekel s ? Klaić, Povijest Hrvata, str. 387. M AS, Stan. I, fase. 286 (nova št. fase. 418), str. 1185. . " R-. Lopašić, Karlovac, Zagreb 1879, str. 12 (R. Lopašić, Karlovac) ; tega vpada nisem zasledil nikjer drugje v literaturi, razen še v knjigi istega avtorja, Oko Kupe i Korane, kjer pa navaja napad na Krstimo I a n " j r j u 1573, ko naj bi 200 turških konjenikov iz >predgradja< odpeljalo 60 ljudi, str. 168. и Klaić, Povijest Hrvata, str. 387; R. Lopašić, Karlovac, str. 13 navaja, da so Turki premagali 1 T a n a Auersperga na samo novo leto 1575 in pri tem ujeli kapetana Ivana Vojkovića. AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 58'. 6 4 Ibid., fol. 64. 6 5 Klaić, Povijest Hrvata, str. 389. « Ferdo Sišić, Hrvatski saborski spisi III (1557—1577), MSHSM XXXIX, Zagreb 1916, str. 440- Klaić rovijest Hrvata, str. 389. 500 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 rok, do katerega je moral ostati ban in zato je prosil kralja Maksimiljana in nadvojvodo Karla, da ga te časti rešijo. Toda oba, kralj in nadvojvoda, tej želji nista ustregla.67 Tudi v notranjeavstrijskih deželah se je javljalo vprašanje, kako urediti obrambo, da bo uspešna. Tako je Herbert Auersperg, vrhovni poveljnik Hrvat­ ske krajine, bil zlasti pristaš tega, da bi se vsa obramba enotno uredila na osnovi skupnega obrambnega reda (Defensionordnung). Razprave notranje­ avstrijskih poslancev o tem so bile že leto prej v Gradcu, vendar pa niso pripeljale do skupnih rešitev. Zanimiv je bil predlog Lazarja Schwendija, ki pravi, da so za obrambo meje potrebne močne utrdbe in stalna vojska, ki naj bi bila sestavljena iz kmetov in rokodelcev, ki bi jih za stalno naselili ob meji, jim dali hišo in nekaj zemlje, obenem pa bi za primerno plačo opravljali vojaško službo.68 Predlog, ki se v določenih pogledih ujema s kasnejšim pred­ logom bana Draškoviča in Herber ta Auersperga, pa se uresniči veliko kasneje. Med tem p a pismo z dne 2. aprila, naslovljeno na nadvojvodo Karla, kaže na turško zbiranje pri Krupi, Kamengradu in Novem, kateremu naj bi sledil vpad.6 9 Temu pismu je tri dni kasneje sledilo pismo Herberta Auersperga v Ljubljano, v katerem sporoča iz Steničnjaka, da mu je iz Gvozdanskega prišlo sporočilo, da so Gregoriničevi vojaki (Gregorinnitsch Laitte) naleteli na neko četo (Tschetta) iz mesta Novi in dobili 5 ujetnikov in 12 konj. Naprej pa opo­ zarja na možen vpad velike čete iz Krupe.7 0 Turških vpadov pa v aprilu ni bilo, pač pa ban Draskovic piše nadvojvodi Karlu o vpadih v maju in juniju, ko so Turki napadli Hrastovico in Ivanić. V juliju p a piše ban o turških pri­ pravah za napad na Sisak ali Hrastovico.71 V teh pismih pa so opisane tudi slabe razmere na Hrvatskem, kar je povzročalo, da so kmetje iz krajine be­ žali.72 Na vse to je nadvojvoda odgovarjal, da naj oba bana naredita vse za obrambo Siska in naj se ne dovoljuje kapetanom četovati, da se s tem ne izziva Turke. Toda Turki so neprestano vdirali tudi v slavonsko krajino, tako so 23. julija iz Bobovca vdrli prek Drave in odgnali veliko živine, v avgustu pa so večkrat udarili na Koprivnico in pri tem enkrat požgali celo njeno pred­ mestje.73 Da bi nadaljevali prepotrebna posvetovanja o obrambnem redu, je nad­ vojvoda Karel zopet sklical odbore notranjeavstrijskih dežel 15. avgusta 1575 v Brucku. Po dolgem posvetovanju so sprejeli obrambni red, ki je določal med drugim, da je treba oborožiti in izuriti vse sposobne podložnike, da je treba organizirati strelišča, da je treba poslati določeno število mož na mejo, ki se četrtletno menjajo, da razpolaga vsak četrtnik s po 500 možmi, da mora vsak prispevati za obrambo štirideseti del premoženja.74 Seveda so se v Brucku slišale tudi pritožbe: da se vojska redno ne plačuje, da trgovci in zakupniki 6 7 Klaić, Povijest Hrvata, str. 390. 6 8 S. Jug, ZC IX, str. 48. ® AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 87. ™ Ibid., str. 89, 90. 7 1 Klaić, Povijest Hrvata, str. 390. 7 2 Ibid., str. 391; Slabo stanje ob Kolpi pa nam delno osvetljujeta dve pismi iz 24. julija 1575, ki jih pišeta Jurij Vitešić* (Georg Viteschitsh), skrbnik gospostva Kočevje, in kočevski župnik. Pismi sta nastali zaradi prošnje Martina Marincla (Merten Marintzels pharrers zu Mösl), da se izboljšajo razmere, saj sta bili župnija Mozelj (Mösl) in gospostvo Kočevje v zadnjih 58. letih skoraj popolnoma uničeni. Naprej še izvemo, da so martolozi nekaj dni prej iz te župnije odpeljali enega kmeta (. . . so haben vor wenig Tagen die Martholosen ain Baurn uafi gemelten pharr Mösl genummben vnd hinwech gefüert.), AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 313, 314, 315, 316. 7 3 Klaić, Povijest Hrvata, str. 391, 392. 7 4 S. Jug, ZC IX, str. 48. V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570—1575 501 s hrano goljufajo, da so kapetani nemarni, da so posamezne trdnjave in gradovi zapuščeni itd.7 5 V času sestanka v Brucku pa so prihajale vznemirljive vesti o zbiranju turške vojske. Tako je prišla vest, da so Turki udarili v Slavonijo in požigali okoli Koprivnice, Rasinja Kuzminca, Martijanca in Lmdbrega.76 4. septembra o turškem pustošenju obvešča štajerske deželne stanove tudi Jurij Zrinjski.77 V tistem času je grozil turški vpad tudi Hrvatski krajini in Kranjski. O tem piše kapetan Senja Ivan Ferenberger 29. avgusta, potem ko je dobil obvestilo, da se zbira na meji velika turška vojska, v katero morajo pritegniti tudi vse Vlahe in kot so Vlahi povedali, hočejo skrivoma na Pivko, Kras in Vinodol.78 Da bi boje preprečil, je nadvojvoda Karel pisal 12. septembra banoma, naj ukažeta kapetanom in vojakom, da naj ne dajo Turkom povoda za kršenje miru. Pri tem je nadvojvoda priložil še pismo budimskega paše, v katerem le-ta obljublja, da miru ne bo prekršil.7 9 Herbert Auersperg p a je ob vesteh o turški nevarnosti zapustil Bruck in odhitel v svoj grad Podbrežje na Kolpi. Malo zatem so prišle vesti, da je pet begov zbralo veliko vojsko, ki naj bi uničila Hrvaško. Res je Ferhat beg zbral 3.000 mož in z njimi udaril na Bihać, ker pa gradu ni mogel zavzeti, je z vojsko, ki je narasla na 10—12.000 mož, šel proti severu in ropal na vse strani.8 0 O zbiranju te turške vojske in o nje­ nem namenu napasti Bihać je 17. septembra pisal Herbert Auersperg iz Pod- brežja. Dalje še poroča, da je pisal tudi v Senj, kjer naj najamejo nove strelce, sam pa da je poslal proti Hrastovici sto strelcev. Na koncu pa še sporoča o turškem vpadu dva dni pred tem, ko so Turki požgali vas Brezo (?).81 Pet dni po tem pismu, 22. septembru 1575, pa pride do bitke pri Budačkem, usodne za Herberta Auersperga in njegovo vojsko. Na bojnem polju je ostalo 200 mrtvih, okoli 2.000 p a je bilo ujetih. O sami bitki je v literaturi že precej napisa­ nega.82 Tej bitki je sledil splošen deželni vpoklic na Kranjskem, deželni odbor pa je prosil za pomoč še Koroško, Goriško in Trst.8 3 O vseh teh dogodkih najdemo tudi v seriji Landessachen Miscelanea pisma, katerih vsebina se z dogodki o tem boju ujema. Tako je poslal še isti dan po bitki Gašper Kočevar (Caspar Gottscheer) iz Skrada pr i Korani pismo, ki ga je prinesel njegov jani- čar Peter Kučović.84 Drugo pismo je prav tako isti dan poslal Ivan Auersperg iz kaštela Hojsić, v katerem je pisal, da je nevarnost, da turška vojska vpade še enkrat z druge strani, ter da se bo zaradi tega umaknil v Vinico.85 Sliko po bitki pa dobimo iz pisma, ki ga dva dni kasneje pošlje Ivan Auersperg iz 7 5 Klaić, Povijest Hrvata, str. 391. 7 6 Ibid., str. 391. 7 7 Starine 19, str. 39. 7 8 >. . . den alle Vlachen anziehen müessen . . .«, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 339. 7 9 Klaić, Povijest Hrvata, str. 390. 8 0 Ibid., str. 391; S. Jug, ZC IX, str. 48. 8 1 >. . . in eyl erinnder Ich die herrn das mir in diser stundt von wihitsch khundtschafften khommen wie 5. Schanschachen der von Bossen, Chleuna, Boschega, Pakharitz vnd Allay Weeg von Belay Jezo dise tag geen Krupp zusamen khomraen solten vnd liieren mit Inen 7. grosst Stukh vnd wie alle anzeigung sich dahin lendt so werden Sy vnder Wihitsch, der haubtman daselbst ruefft an umb hilf Vorgestert sein bey 1000 Turkhen zu Roß über die Kulpp khommen vnd dz dörffe Wreso abgeprent.«, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 383, 384. 8 2 Klaić, Povijest Hrvata, str. 393, 394; R. Lopašić, Karlovac, str. 13; R. Lopašić, Oko Kupe i Korane, str. 93, 96; Starine 19, str. 39; S. Jug, ZC IX, str. 49; o bitki pa najdemo tudi v literaturi, ki je navedena v teh knjigah. 8 3 S. Jug, ZC IX, str. 49. 8 4 >. . . aignen Reitenden Ianitscharn Peter Khutschouitsch . . .c, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 399, 400; janičarji ali trabanti so se imenovali telesni stražarji generala v Karlovcu leta 1580, 1582. leta pa se imenujejo arkebuzirji, R. Lopašić, Karlovac, str. 218. 8 3 » . . . v o n der andern seitten einzufallen.«, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 403, 404; nadvojvodi Karlu pa so deželni stanovi iz Ljubljane že 25. septembra poslali izčrpno pismo o dogodkih bitke pri Budačkem, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 409, 410, 411, 412. 502 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Vinice, v katerem pravi, da je vse oplenjeno in p ožgano, da jih je mnogo iz družine padlo in to predvsem pešcev, da ne bo mogel, ker je dežela prazna, mesta napolniti z drugimi, da je nujno treba postaviti kapetana v Hrastovico, temu pa dodaja še grozljivo vest, da mrtve ni mogel spoznati, ker so v glavnem obglavljeni. Vendar v pismu dodaja še pomirjajočo vest, da ee lahko vpoklic razpusti, saj ni dobil od nikjer nobenih slabih vesti, poleg tega je še slabo vreme, tako da ni skrbi, da bi sovražnik vpadel.8 6 Res je bil deželni vpoklic že 27. septembra razpuščen.8 7 Vendar imamo v tem mesecu še tri obvestila. Prvo je pisano 25. septembra, torej isti dan kot Auerspergovo pomirjujoče pismo, v katerem pa Sebastijan Lamberg, kapetan Bihaća, piše o možnem turškem obleganju mesta.88 Drugo obvestilo je bilo pisano dan kasneje, v katerem spo­ roča iz Vinice Gašper Lamberg, kapetan konjenikov, da gresta z Ivanom Auerspergom v Dobovac, ker lahko sovražnik vpade v deželo.89 Tretje pa je poročilo Ivana Ferenbergerja, ki poroča iz Senja, da so v Belaju v Bosni zbrali 10 velikih topov (grosses geschitz), za vpad v deželo in obleganje krajev. Naprej je še pisal, da se slabo godi ljudem, ker se Turki zaganjajo (anrennen) okoli meje in da kraja Brinje in Otočec, ki pripadata gospostvu Senj, obdeluje le malo ljudi in da je treba več ljudi naseliti, da se s tem obrani škode in uničenja.90 Gornja poročila je treba poudariti posebej in to zato, ker ne govo­ rijo o nobenem nadaljnjem plenjenju, ki bi se širilo po bitki pri Budačkem proti Kranjski, vse do Metlike, katero naj bi Turki, po v literaturi zastopanem mnenju, oplenili ter požgali.91 O tem bomo še pisali. Po smrti Herberta Auersperga je bil na željo bana Draškovića imenovan za vrhovnega poveljnika hrvatske krajine Ivan Auersperg, v teku pa so bili pogovori z Nikolo Splićaninom, o njegovem imenovanju za kapetana v Hrasto- vici. Meseca decembra pa je bil 19. in 20. hrvatsko-slavonski sabor, kjer se je plemstvo pritoževalo nad »vsakodnevnim pustošenjem«.92 Nevarnost turških vpadov se je v mesecu oktobru izredno povečala, saj to kažejo zelo pogosta poročila v tem mesecu.93 Glede na to, da turški vpadi 8 6 >. . . so haben die Turkhen wo sie Iren Zug gehabt alles verhört vnnd verpremdt Nachdem auch vili diennstleuth gleichwoll nicht souil von Reiittern alß von fuefi Volckh verloren worden, khan Ich so baldt dieweil Nunmallen das Landt schier ö d t , die Pläz mit anders nicht ersetzen das eß ein Hoche Notturfft einen Haubtman in Hrastauiz einzusezen so hab Ich In vnndter den Todtes auch nicht erkhennen khennen, dann die meisten khainen Khopf gehabt haben.« AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 439, 440. 8 7 S. Jug, ZC IX, str. 49. 8 8 AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 143*. 8 9 AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 446. 9 0 Ibid., str. 489 in v sejnih zapisnikih isto 2. oktobra, poleg pa je še poročilo proviantnega mojstra iz Bihaća o možnem obleganju mesta, AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 144". 9 1 S. Jug, ZC IX, str. 49, tu navaja Valvasorja in Dimitza in v Klaiću, Povijest Hrvata, str. 394; R. Lopašić pa postavlja trditev, da je takoj po bitki pri Budačkem 4.000 Turkov oplenilo ozemlje med Kolpo in Dobro in bližnjo Kranjsko, za tem pa postavlja padec kraja Bela Stena, R. Lopašić, Karlovac, str. 13; v knjigi Oko Kupe i Korane pa pravi na str. 30: >Iza toga (po bitki) oplieni Ferat paša iste godine svu zemlju medju Kupom i Dobrom i provali u Kranjsku.« Na strani 243 pa navaja, da je po Budačkem Ferhat paša oplenil >sve priedjele hrvatske do Metlike«, za kar navaja Dimitza. Za prejšnje trditve ne navaja nobenega vira. Dejansko gre pri vsem tem za vpad, o katerem govori le Lopašić, da je šel med Kolpo in Dobro, le da se zgodi šele 23. novembra, torej veliko kasneje kot ga postavlja Lopašić in tudi po padcu Bele Stene. O tem glej naprej tekst in opombe 94, 96, 97, 98. 9 2 Klaić, Povijest Hrvata, str. 394, 395. 9 3 1. oktobra pismo Ivana Ferenbergerja iz Senja o možnem napadu na Sisak in Hrastovico, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 505; isto 3. oktobra AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 144'"; isto 4. oktobra, da je prišlo iz več krajev obvestilo o možnem obleganju Bihaća, Siska in Hrastovice, AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 146 in 147 v sporočilu za Koroško; 6. oktobra sporoča Ivan Auersperg, da bodo Turki ob >polni luni« naredili vpad, AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 150; 7. oktobra sporoča Ivan Ferenberger iz Senja, da se zbira turška vojska pri Livnu, da bo udarila na Vinodol, Kras in Pivko, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 551; isto sporoča 12. oktobra Jurij Barbo, da je dobil o tem sporočilo iz Senja, AS, Stan. I, sejni zapisniki, fase. 2 (nova št. fase. 876), fol. 154' in fol. 155 je poročilo o samem Ferenberger- jevem pismu; 14. oktobra je prišlo pismo pisano v italijanščini s podpisom Cristoff Premb (?), ki govori o prihodu požeškega bega in Ferhat bega v Banja Luko in zaradi tega nakazuje možnost vpada v porečje Korane in Kolpe, AS. Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 573; 15. oktobra piše iz Senja Ivan Feren- V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570-1575 503 niso nikoli prenehali, pa so Turki po desetih, letih od padca Krupe leta 1565 zopet pokazali težnjo po osvajanju ozemlja. Vsa poročila konec oktobra, ki govorijo o možnem vpadu na Hrvaško in Kranjsko, se šele 2. novembra uresni­ čijo v toliko, da zavzamejo Turki Belo Steno, grad na meji blizu reke Une, v katerem je bila ob turškem prihodu le ena oseba.94 Zanimiva pa je novica iz 13 .novembra, da se je deset ujetih Turkov v gradu Zumberku uprlo, potem ko so na gradu, zaradi odhoda osebja na semenj v Metliko, ostali le oskrbnica in dva hlapca. Enega hlapca so vrgli v ječo, drugi pa je uspel pobegniti, s tem pa je bil njihov pobeg v nevarnosti, zato so zavzeli grad. O tem je pisal Josip Thurn in še dodal, da njihov izhod ni zaskrbljujoč, ker so pod gradom Uskoki.95 Po padcu Bele Stene pride 23. novembra do silovitega turškega vpada na ozemlje med reko Dobro in Kolpo. O tem vpadu je pisal Josip Thurn tri pisma, dve je pisal še isti dan iz Vinice, tretjega pa naslednji dan iz Gradca pri Metliki. V prvem, pisanem Ivanu Auerspergu, izvemo o vpadu, ki je bil zgodaj zjutraj med obema rekama ter ob obeh bregovih Dobre. Vojsko sta osebno vodila bega iz Livna in Belaja, štela pa naj bi 7.000 mož, tri tisoč na konjih in štiri tisoč pešcev.96 V drugem pismu, poslanem v Ljubljano deželnim sta­ novom, izvemo bolj točno kje so vpadli in tudi, da so bili ljudje pravočasno opozorjeni, da so se lahko umaknili v gradove. Dalje še piše, da je dobil za­ nesljivo sporočilo, da se beg v Bosni Kapidžibaša pripravlja na vpad.9 7 V tretjem pismu, ki ga je Josip Thurn poslal nadvojvodi Karlu, pa se, poleg stvari omenjenih v prejšnjih pismih, »pohvali«, ko pravi, da se je na pravo­ časna opozorila, kakor mu je pisal grof iz Tržaca, razbežalo le okrog sto berger, da je prišel k njemu neki Simon Kanelić (Khanelitsch), ki je povedal, da bodo šli Turki z močno silo nad Bihać, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 577; isto sporoča 17. oktobra tudi Ivan Auersperg iz Belaja, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 585; istega dne sporoča Ivan Auersperg iz Novigrada (na Dobri), da je Miloslav Uskok (Miosaue Uskhoekh) pripeljal dva Vlaha, ki sta povedala, da se je v Livnu dvignila velika turška vojska in bo gotovo vpadla, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 589; o zbiranju vojske in njenih pripravah 17., 18. in 19. oktobra za vpad na Hrvaško in Kranjsko piše tudi S. Jug, ZC IX, str. 49; 26. oktobra poroča Ivan Auersperg iz Smrčkovića, da je dobil iz Bihaća sporočilo o zbiranju turške vojske pri Krupi in Udbini, katera naj bi vpadla med rekama Uno in Korano, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 611; 27. oktobra piše Ivan Ferenberger iz Senja, da je dobil iz Brinja sporočilo, da se nekaj tisoč Turkov pripravlja na pohod proti Vinodolu, Pivki ali Hrvaški, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 615; 28. oktobra je prišlo enako sporočilo iz Brinja, da je obveščevalec Pavel Kersnerič (Paul Kersneritsch) sam videl turško vojsko pri potoku Milatović (a) (bey Millatouitsch wasser), ki namerava proti Vinodolu ali Hrvaški, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1575; 28. oktobra o istem možnem vpadu poroča še Jurij Barbo iz Klane, da je o tem dobil sporočilo iz Senja, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 629; prav tako o tem možnem vpadu poroča še Ivan Auersperg iz Podbrežja, ki piše, da so močno turško vojsko videli obveščevalci pri Globudalu (Globudall), vendar se še ne ve kam bo udarila, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 633; 29. oktobra še eno obvestilo Ivana Auersperga, tokrat iz Črnomlja, da so Turki zopet šli na pohod, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 635; poročila o možnem vpadu na Hrvaško ali na Kranjsko navaja tudi S. Jug, ZC IX, str. 49; Jurij Haller iz Planine 30. oktobra sporoča, da je glede na ta možni vpad Sigmund von Eekh iz Gorice odšel s 600 pešci proti Premu in Klani, Jurij Barbo, da je šel s kmeti v_Silentabor, sam Jurij Haller pa da bo šel v Postojno, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. rase. 419), str. 643; naslednji dan, 31. oktobra in 1. novembra pa Juri j Haller iz Planine in Ivan Auersperg iz ^Žužemberka sporočata, da o turški nevarnosti ni več slišati, oziroma piše Auersperg, da ne verjame več, da bi Turki prišli, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 653, 657; sporočilo o turški ne­ varnosti, ki se nanaša na oktober pa navaja 2. novembra S. Jug, ZC IX, str. 49. 94 O tem piše Josip Thurn iz Zumberka 12. novembra: >. . . das vor zehen tagen one gefär die Türkhen das Schloß Stenna eingenommen, Dann nur ain ainzige Personn darinnen gewest.c, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1575; o padcu Bele Stene piše tudi Lopašič, vendar nikjer ne postavlja točnega datuma, R. Lopašić, Bihać, str. 21 in str. 122; le v knjigi o Karlovcu to postavi v .mesec november, vendar brez navedbe vira, R. Lopašić, Karlovac, str. 13. 9 5 AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 699; o turških ujetnikih tudi v razpravi Ignacija Vojeta, Vplivi osmanskoga imperija na slovenske dežele v 15. in 16. stoletju, ZC XXX, Ljubljana 1976, 1-2, str. 11, 12. 9 6 ». . . das an heut In aller frue ain groß Türkhisch hör zu Roß vnnd fueß zwischen wasser hör dieselb vnnd auff beden sayten der Dobro ainen Einfall gethan vnnd gar an die Khulp geraubt . . . • . . das hör sein soll 7000 starkh gewest sein drey zu Roß vnnd vier zu fuefi.<, AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 709. и » . . . Ins Lanndt bey Wosseil Einfall vnnd auff dise Orten der Dobra gegen Novigrad biß an die Kulp geraubt vnnd prenndt das Schisstn vnnd Warnung nachten vnnd heut so zeitlich gangen das zuuerhoffen die armen leüt leüchtlich hoben zum Gschlössten weichen mügen . . .c, AS, Stan. I fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 713, 714, 715. ^ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 krščanskih duš, ki so bili vsi podložniki grofa iz Tržaca.9 8 Kot vidimo po iz­ redno pogostih poročilih o turški nevarnosti v mesecih septembru, oktobru in novembru, bi šele ta vpad lahko povezovali, z vpadom, ki ga navaja literatura, takoj po bitki pri Budačkem, vendar le po velikosti, ne pa seveda časovno." Le dva dni po tem vpadu pa piše iz Senja Ivan Ferenberger, da so Turki zavzeli 19. novembra kraj Berlog, podobno kot grad Belo Steno v začetku novembra, toda Turke so pregnali in senjski kapetan je poslal tja hlapce in vse kar je bilo potrebno. Dalje še sporoča, da so mu povedali Uskoki, da se je pri Udbini zbrala velika turška vojska, toda se še ne ve, kam bodo vpadli.1 0 0 V tem letu pa imamo le še dve poročili, o možnem turškem vpadu. Prvo je bilo poslano 5. decembra,101 drugo p a 29. decembra 1575,102 v katerem piše naj bi livanjski beg in beg iz Hercegovine vpadla ob »naslednji polni luni«. December se je tako zaključil v miru, kar je bila morda posledica premirja, ki ga je uspelo doseči kralju Maksimiljanu 22. novembra, toda to je bilo le navidezno, saj sta izreden pritisk, ki ga je v zadnjih mesecih tega leta izvajala turška vojska in pa vsa dosedanja neveljavnost teh premirij za krajino ob meji, obe­ tala Hrvaški, da bo v naslednjih letih izpostavljena silovitim vpadom, ki bodo Turkom prinesli ozemeljske osvojitve do spodnje Kolpe in Korane. Iz vsega sestavka, ki skuša prikazati turško nevarnost v letih od 1570 do 1575, bi lahko sledilo več ugotovitev: 1. Turška nevarnost in vpadi na Hrva­ ško, ki jih je v letu 1570 po literaturi še veliko (toda v serijah Landessachen- Miscelanea, Türkenkriege in sejnih zapiskih Landtags-Protocolle, ki so bile uporabljene za odgovarjajoča leta, ni omenjenega nobenega vpada na Hrvaško ali kranjsko ozemlje do aprila 1573 in zelo redka so tudi poročila o morebitnem vpadu, ki postanejo vse pogostejša po letu 1573), se nadaljujejo še v pomladnih mesecih leta 1571, toda že z manjšo intenzivnostjo, nato pa skoraj popolnoma zamrejo. Razen turškega vpada 26. aprila 1572 ni do aprila naslednjega leta nobenih vpadov. Mesec dni po koncu beneško-turške vojne (7. marec 1573), ki je turško aktivnost usmerila v Dalmacijo, se turški vpadi obnovijo in le-ti postajajo vse močnejši in pogostejši. Tako beležimo v letih 1573, 1574 in 1575 prek trideset vpadov na hrvaško in slavonsko ozemlje; 2. V tem času gredo široke priprave na kmečki upor, ki so se lahko vršile tudi zaradi tega, ker turške nevarnosti ni. To, da upor izbruhne v januarju 1573, je tudi posledica tega, seveda poleg mnogih drugih vzrokov, da je uporniško vodstvo moralo poznati razmere ob meji in se tako zavedati, da je nevarnost minimalna ali vsaj manjša kot sicer; 3. V teh letih je tudi več turških vpadov, ki prej niso bili zabeleženi, tako konec aprila 1573 manjši turški vpad pr i Kolpi (v poročilu iz Hrastovice 2. maja), konec junija 1573 je večji turški vpad pri Boviću (?) (v sejnih zapiskih 2. julija), turški vpad 4. marca 1574 je širši kot ga omenja literatura, 15. septembra 1575 je turški vpad prek Kolpe (v poročilu iz Pod- brežja 17. septembra), z gotovostjo lahko trdimo, da po bitki pri Budačkem ni bilo nobenega vpada proti Kranjski, ker bi vsakodnevna poročila iz tega časa to gotovo omenjala, Bela Stena pade v roke Turkom v začetku novembra (poročilo iz Žumberka 12 .novembra), šele po tem sledi silovit vpad med reko 9 8 Ibid., str. 727, 728. 9 9 Glej opombo 91. 1 0 0 >. . . wie das die Turkhen yetz den 19 tag laufenden monats Nouembris den fleckhen Brlog, darinen nicht mer als ain Person die vbrigen aber umb Profanndt ausgezogen gewest eingenommen . . . . . . hab Ich den Burggrafen allda verrer mit khnechten besetzt auch alle notturfft von Geldt, Traidt, Toplhaggen . . .«, AS, Stan. I, fase. 125 (nova št. fase. 204), v zavitku za leto 1575. ™ S. Jug, ZC IX, str. 49. m AS, Stan. I, fase. 287 (nova št. fase. 419), str. 765. V. SIMONITI: TURSKI VPADI 1570-1575 5 0 5 D o b r o in Kolpo (poročila iz Vinice 23. n o v e m b r a in iz G r a d c a p r i Met l ik i d a n kasneje), T u r k i 19. n o v e m b r a op leni jo Berlog (poročilo 25. n o v e m b r a iz Senja); 4. N a Kranj sko n i v tem času nobenih vpadov, razen v letu 1570 e d e n n a Pivko, k i ga omenja Valvasor. Zato b i l a h k o t rdi tev, d a so t u r š k i » n a p a d i postal i že redke j š i (1542—1547, 1555—1560, 1574—1578)«1« popravi l i , s tem, da se v ta leta r e d k i h v p a d o v vkl juči t u d i le ta od 1570—1574, k o n a Kranj sko ne zasledimo nobenega v p a d a . T e ugotovitve so seveda r e z u l t a t p r e b r a n e l i t e r a t u r e in dela n a v i r ih v A r h i v u SR Slovenije, zato bi mora l i za p o d k r e p i t e v (ali zavrnitev) tega ver­ jetno p r e g l e d a t i še vire drugih arhivov, zlasti v G r a d c u . Z u s a m m m e n f a s s u n g EIN BEITRAG ZUR KENNTNIS DER GESCHICHTE DER TÜRKENEINFÄLLE IN SLOWENIEN IN DEN JAHREN ,1570—1575 Der Aufsatz versuoht die Türkengefahr in den Jahren von 1570 bis 1575 dar­ zustellen, die zeitlich mit dem großen kroatisch-slowenischen Bauernaufstand im Jahr 1572/73 [zusammenfällt. Über die Einfalle der Türken in Kroatien im Jahr 1570 wird in der Literatur noch vieil berichtet und die Türkengefahr dauert noch in den Frühlingsmonaten des Jahres 1571 an, -obwohl die Einfalle an Intensität albnehmen und schließlich völlig ausbleiben. In den Serien Landessachen-Miscelanea, Türken­ kriege und in den Sitzungsberichten Landtags-Protokolle des Staatsarchivs für Slo­ wenien in Ljubljana, die für die entsprechenden Jahre verwendet wurden, wird bis zum April 1573 kein Einfall der Türken ins Gebiet Kroatiens und Krains (Kranjska) erwähnt, danach gibt es vereinzelte Berichte, die sich nach dem Jahr 1573 wieder häufen. Die Tunken fielen in Kroatien am 26, April 1572 ein, weitere Einfalle folgten erst im nächsten Jahr. Das Ausbleiben von Einfällen fiel mit dem türkisch-vene­ zianischen Krieg zusammen, durch den die türkischen Streitkräfte in Dalmatien engagiert waren. Erst in den Jahren 1573, 1574 und 1575 werden neue Einfälle in den kroatischen Ramm verzeichnet, die gegen Ende des Jahres 1575 an Stärke zu­ nehmen (über dreißig Einfälle). In der Zeit, wo es keine Türkengefahr gibt, werden ausgedehnte Vorbereitungen auf den Bauernaufstand getroffen. Der Ausbruch des Aufstandes im Jahr 1573 ist außer auf viele andere Gründe auch darauf zurückzuführen, dafi der Führung der Aufständischen die Verhälltnisse an der Grenze bekannt sein mußten und somit auch die Tatsache, daß die bestehende Türkengefahr minimall oder wenigstens geringer als sonst war. In Krain werden in dieser Zeit ikeine Einfälle verzeichnet, außer einem тгоп Valvasor erwähnten Einfall auf Pivka im Jahr 1570. Deswegen könnte der in der Literatur vertretene Standpunkt, die Einfalle der Türken seien »seltener geworden (1542—1547, 1555—1560, 1574—1578)«, in dem Sinne korrigiert werden, daß izu den Jahren vereinzelter Einfalle auch die Jahre von 1570 bis 1574 gezählt werden, da in dieser Zeit in Krain kein Einfall registriert wurde. Dieser Aufsatz belegt auch mehrere Einfälle nach dem Jahr 1573, die bisher in der Literatur nicht erwähnt wurden. Zgodovina narodov Jugoslavije II , Ljubljana 1959, str. 288. 506 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Sekcija za krajer.no agodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo že petindvajseto leto izdaja svoje .glasilo — »Kroniko«. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-ananstveinih prispevkov iz slovenske kra­ jevne .zgodovine pogosto olbiavlja tudi razprave in članke, ki ,po svoji problematiki presegajo оаке vokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko 'zgodovinopisje. »Kroniko« je ,moč naročiti na sedežu mjemega uredništva in uprave v Ljubljani, Mestni trg 37/111. Letna mairaönina za itri številke znaša 75 dinarjev, posamezna številka velja 30 dinarjev. Na razpolago BO -tudi večinoma vsi starejši letniki .revije, posamezna številka stane 20 dinarjev, celotni letniki pa 50 dinarjev. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej dzšle naslednje publikacije: — Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in olkolice, Ljubljana 1955, 96 strani. Cena: 20 dinarjev; — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUB­ LJANE, Ljubljana 1956, 72 strani. Cena: 20 dinarjev; — Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI, LjuMjana 1957, 68 strani. Cena: 20 dinarjev; — Sergij Vilfan — Josip Čermivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE, Ljubljana 1958, 128 strani. Cena: 20 dinarjev; — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE, Ljubljana 1971, 104 strani. Cena: 30 dinarjev. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, št. 4, s. 507-515 5 0 7 T o n e Z o r u ODMEVI KULTURNE AVTONOMIJE ZA KOROŠKE SLOVENCE V GLASILU ZVEZE NARODNOSTNIH MANJŠIN NEMČIJE (1925—1929) I. Med osrednja vprašanja manjšinskega varstva na avstrijskem Koroškem v letih 1926—1930 spada še zlasti zamisel o posebni kulturni avtonomiji za tamkajšnjo slovensko skupnost. O problematiki tega vprašanja je bilo že mar­ sikaj zapisano; med opozorili najdemo tudi trditev, da je prišel predlog ko­ roškega modela kulturne avtonomije iz Prusije.1 Ob tem pa je značilno dejstvo, da so morebitno kulturno avtonomijo zavrnile tako manjšine, živeče v Prusiji (naj omenimo le tamkajšnje Dance) kot tudi manjšine, vključene v Zvezo narodnostnih manjšin Nemčije. Kot je znano, je nastala zamisel o ureditvi manjšinskega vprašanja s pomočjo kulturne avtonomije leta 1925 na Estonskem, odmevala pa je tudi na prvem Kongresu evropskih narodnosti (manjšin) v Ženevi tega leta. Razum­ ljivo je, da je našla zamisel svoj odmev tudi v glasilu Zveze narodnostnih manjšin Nemčije.2 List jo je vrednotil kot »vmesno rešitev«, pogojeno z dej­ stvom, da do mednarodne rešitve manjšinskega vprašanja še dolgo ne bo pri­ šlo. Značilno je, da je list že v tem času dal kritični pogled na načrtovani manjšinam namenjeni »narodni kataster« z opozorilom, da ta »malo ali pa sploh ne odgovarja interesom manjšin«, sicer pa je zaenkrat ocenjeval kultur­ no avtonomijo kot »posebno upoštevanja vreden korak k politični ureditvi evropskih manjšinskih problemov«. List je pisal, da je estonski vzgled vendarle mnogo boljši kot manjšinska praksa ostalih evropskih držav. Še posebej zani­ mivo pa je mnenje, da bodo imeli največjo korist od estonske manjšinske ureditve tamkajšnji Nemci. Ob kritičnem pogledu na narodni kataster,3 usta­ novo, ki bi omogočala manjšinsko zaščito le tistim pripadnikom manjšine, ki bi se vanj vpisali, je vsekakor podčrtati, da bi bilo treba pri določitvi območja kulturne avtonomije upoštevati tudi objektivne znake pripadnosti k manjšini m ne le subjektivno izjavo posameznika.4 Predvsem p a je zamisel o kulturni avtonomiji našla enega preizkusnih kamnov na že omenjenih ženevskih manjšinskih kongresih.5 Ob tem se je kma­ lu izvedelo, da so imele manjšine, ki so zagovarjale tako avtonomijo (v »do sedaj znani obliki«) pri tem tudi zakrite cilje, namreč odpravo obstoječega »meddržavnega statusa quo«,6 ali drugače rečeno: takšno ali drugačno spre­ membo veljavnih evropskih meja; zagovornice taikih sprememb pa so bile po 1 Zgodovinski časopis, 1976, 569—371. 2 Kulturwille (od leta 1926 dalje Kulturwehr), št. 3, 1925, 107—116; št. 5/6, 1925, 227. io*-j. e7ei ° . t e m : Tone Zorn, K problematiki kulturne avtonomije za koroške Slovence v dvajsetih letih, Slovenski vestmk, Celovec, 2. april 1976, št. U — 9. april 1976, št. 15 in tam cit. lit. 4 Kulturwehr, Berlin, št. 2, 1926, 51. 5 Prav tam, št. 8, 1925, 326-7. 6 Prav tam, št. 2, 1926, 52. 508 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? vesteh tiska takratne nemške manjšine. Značilno je, da je že leta 1925 danska manjšina v Nemčiji odklonila zase morebitno kulturno avtonomijo,7 njej pa so sledili nemški Poljaki.8 Med razmišljanji o vprašanjih manjšinske zaščite in še zlasti kulturne avtonomije naj iz Kulturwehra še posebej opozorimo na zapis dr. Camilla Morocuttija, enega prvakov nemške manjšine v Sloveniji. Zapis kaže Moro- cuttijevo nasprotovanje versajski in senžermenski mirovni pogodbi, ki ju ozna­ čuje za vrb nacionalizma in militarizma takratnih zmagovalk. Po njegovem ni bila »novoosvobojenim narodom, to pa so predvsem Čehi, Poljaki in Jugo­ slovani«, dana le Wilsonova pravica do samoodločbe, ampak tudi »pravica Poincaréjevskega nacionalizma in hipernacionalizma«. Na mesto dotedanje Alzacije-Lorene naj bi nastalo sedaj v Evropi ducat nesrečnih spornih območij, med katere Morocutti prišteva 600.000 Hrvatov in Slovencev v Italiji, južno Tirolsko, gdanski koridor, Ukrajino, Makedonijo in Srbe v Grčiji (!). Ko se dotika kulturne avtonomije, pravi, da se mu (med drugim) taka avtonomija zdi najboljše sredstvo proti iredentizmu ter dragocena pomoč za prenehanje sovraštva na evropskih mejah. Odločno je nadalje nastopil proti trditvam, da si skušajo nemške manjšine s pomočjo take avtonomije »odpreti pot v nemško državo«. Za nas posebej interesantne pa so Morocuttijeve navedbe o vprašanju kulturne avtonomije za koroške Slovence. Pravi, da je bil pobudnik znane spomenice, ki jo je o tem 16. januarja 1926 izročilo Politično in gospodarsko društvo za Nemce v Sloveniji koroški deželni vladi.9 Posledica te njegove ini­ ciative pa je bilo dejstvo, da so ga »nemškonacionalni in nemškoiredentistični« slovenski Nemci označili za »pacifističnega izdajalca« ob njih pa »s plame- nečim tevtonskim srdom« tudi koroški nemški nacionalisti. Nato Morocutti zavrača mnenje slovenskega poslanca v koroškem deželnem zboru in udele­ ženca vsakoletnih ženevskih manjšinskih kongresov dr. Franca Petka, da je bila spomenica slovenskih Nemcev sprejeta v soglasju s celovškimi nacionalisti in Berlinom. Prav tako naj bi bila napačna trditev enega glavnih sodelavcev Kulturwehra Jana Skale-Lužičana, da je bila spomenica sprejeta »šele po posvetovanjih z gospodom dr. Schiemannom« (Pavel Schiemann je bil nemški poslanec v letonskem parlamentu) ter da je »v miselni zvezi s konferenco baltskih manjšin v Rigi«. Ob tem je Morocutti opetovano poudarjal, da je »koroška akcija« izšla iz njegove osebne pobude. V nadaljevanju Morocutti zavrača trditve, po katerih ni v ozadju »nem­ ških kulturnoavtonomističnih pr izadevanj . . . nič drugega kot zakrita veliko- nemška, večinsko politično usmerjena akcija proti mirovnim pogajanjem, da­ našnjim teritorialnim mejam in mednarodnopravnem »statusu quo«. Poudarja, da je nasprotnik velikonemške berlinske politike in njenih ciljev. Prav tako pa tudi ne more biti pristaš jugoslovanske ali češkoslovaške manjšinske po­ litike. Ko omenja poversajsko dogajanje, med drugim meni, da nista sprejem Nemčije v Društvo narodov ter sama ženevska manjšinska konferenca nič drugega kot »prvi boječ poskus potrebne organske (ne nasilne!) korekture v več pogledih neorgansko nasilnega, nacionalističnega in militarističnega pri­ zadevanja mirovnih diktatov«. 7 Prav tam, št. 3, 1926, 102. 8 Prav tam, št. 6, 1926, 251. 9 Več o tem: Tone Zorn, Kulturna avtonomija za koroške Slovence in nemška manjšina v Sloveniji med obema svetovnima vojnama. Zgodovinski časopis, 1974, 347—366. T. ZORN: ODMEVI KULTURNE AVTONOMIJE ZA KOROŠKE SLOVENCE 509 Kulturna avtonomija se mu zdi — nadaljuje — miroljubno sredstvo za dosego bolj organskih meddržavnih odnosov, ki jih je mogoče doseči le z delno »likvidacijo meorganskih, nepraktičnih in nerentabilnih stvaritev Versaja in Senžermena«. V tem smislu naj bi kulturna avtonomija pomenila »likvida­ cijo . . . versajskega meddržavnega prava«. Ko polemizira z Janom Skalo, Mo- rocutti soglaša, da je manjšinski problem prišel v krizo, pogojeno z »zavrnitvi­ jo ali obrambo« meddržavnega prava, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami. Poudarja tudi, da udeleženci prvega ženevskega manjšinskega kongresa niso mogli pritegniti tako ustvarjenemu pravu. Ko formulira pojem kulturne avto­ nomije, pravi: »Zame pojem kulturne avtonomije obsega pravico do narod­ nostne in kulturne samoodločbe, pravico do narodne in kulturne samouprave (personalne ali teritorialne)« in to ob možnosti največjega postavljanja na­ rodne in kulturne samoodgovornosti posamezne manjšine in njenih voditeljev. Potem ko zavrne vrsto očitkov proti kulturni avtonomiji, se Morocutti dotakne morebitne uvedbe kulturne avtonomije za Nemce na Slovenskem. Pri tem pravi, da se »velik del oportunističnih nemških trgovcev« ne bi vpisal v narod­ nostni kataster (register), nato pa poziva nemške sorojake v Avstriji in v Nemčiji, naj nudijo manjšinam na svojem ozemlju največjo možno »narodno- kulturno samoodločbo in samoupravo«. Pozval jih je tudi, naj bodo pri tem »tolerantni, velikodušni in radodarni«. Potem po njegovem manjšine v Nemčiji tudi ne bodo mogle odklanjati kulturne avtonomije, ker bi tako odklanjanje pomenilo napad na mednarodnopravni status quo in red, ustvarjen po koncu prve svetovne vojne ter napad na obstoječe teritorialne meje. V celoti pa je Morocutti videl rešitev tega vprašanja v »-premagovanju nacionalističnega in militarističnega Versaja z ustvarjalnim organsko-narodnostnim evropskim raz­ vojem«.10 Takemu razvoju pa bi očitno služila kulturna avtonomija. Za boljše razumevanje problematike kulturne avtonomije se dotaknimo tudi odgovora Jana Skale. V njem Morocuttiju odgovarja, da obstoje različni pogledi na pojem in bistvo kulturne avtonomije. Kot Nenemec meni, da do na­ tančne opredelitve tega pojma kulturna avtonomija ni nič drugega »kot beseda, ki se jo pravočasno postavi tja, kjer manjkajo pojmi«. Skala opozarja, da po dotedanjih pojasnilih kulturna avtonomija »ni sredstvo za kulturno samoohra­ nitev, ampak sredstvo za uresničenje političnih ciljev«. Zatem se sprašuje, kaj neki praktično pomeni pojem »narodnokulturna samoodločba«, saj je mo­ goče, da se pripadnik enega naroda lahko izjavlja za pripadnika naroda, h kateremu dejansko ne pripada (Nemec za Italijana, Poljak za Nemca). S tega stališča se Skala tudi dotakne vprašanj narodnostnega katastra. Ob zaključku polemike Skala znova poudarja, da ima politika nemških manjšin kulturno avtonomijo za končni cilj nadaljnjo uveljavljanje pravice do samoodločbe. Po njegovem sta pravica do samoodločbe in manjšinsko pravo dve ideji, ki se med seboj izključujeta, samo kulturno avtonomijo pa ocenjuje kot zanimiv poskus, ki pa ga ne bo mogoče povsod uveljaviti.11 Na drugem mestu pa pravi, da imajo vse nemške manjšine kulturno avtonomijo za pre­ hodno stopnjo k administrativni in teritorialni avtonomiji in končno k razbitju (obstoječih) meja in s tem k vojni." Dalje je značilna Skalina ocena, da v estonskem primeru praktično ne gre za avtonomijo, ampak za »soupravo« med državo in manjšino. 10 Kulturwehr, št. 4, 1926, 148—157. 11 Prav tam, 159—162. 12 Gl. op. 8. 32 Zgodovinski časopis 5 1 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? Sicer pa je Kulturwehr že prihodnje leto prinesel več opozoril o tem, kako izvajajo kulturno avtonomijo na Estonskem. Iz njih je videti, da je kulturna avtonomija doživela določene težave na področju državnih podpor nemški manjšini. Najdemo celo opozorilo, da to »dejstvo pomeni eminentno nevarnost za obstoj kulturne avtonomije« in lahko pomeni njen konec. To pa je bil tudi eden ugovorov manjšin v Nemčiji proti ureditvi njihovega položaja s podelit­ vijo avtonomije na kulturnem področju.1 3 Nedvomno je bilo nakazano vpra­ šanje vzrok, da so kmalu dopolnili veljavno estonsko manjšinsko zakonodajo s posebnim zakonom o privatnem manjšinskem šolstvu. Zakon ni le nadrobneje opredeljeval to šolstvo, ampak tudi omogočil dTŽavi, da prevzame stroške za učitelje na privatnih manjšinskih šolah. Z zakonom so bili učenci teh šol iz­ enačeni z učenci na javnih šolah. Dalje so bili opredeljeni pogoji za ustano­ vitev privatnih manjšinskih šol. Med vprašanji, ki se jih je zakon dotikal, so bila tudi vpraašnja pouka, vzgoje in učnih moči.14 S tem pa manjšinske zakonodaje v Estoniji še ni bilo konec. Leta 1928 sta tamkajšnje notranje in pravosodno ministrstvo pripravila osnutek zakona o uporabi manjšinskih jezikov. Po osnutku so pripadniki vseh treh manjšin (nemške, ruske in švedske) dobili pravico do pismenega kontaktiranja z osred­ njimi oblastmi v materinščini. Enaka pravica naj bi veljala tudi na lokalnem področju. Značilno je določilo osnutka, da so lokalne oblasti dolžne izdajati javne objave v obeh jezikih, večinskem in manjšinskem. Po osnutku je lahko postal manjšinski jezik, jezik poslovanja komunalnih (lokalnih) oblasti povsod tam, kjer so manjšine v večini (in v kolikor bi se pripadniki večinskega naroda izrekli za tako poslovanje). Osnutek je določal, da je na šolah, ki jih ustanovi posamezna manjšina, manjšinski jezik istočasno tudi poslovni jezik. Ob za­ ključku se osnutek dotika še uporabe manjšinskega jezika pred sodiščem. Po tem določilu bi imeli pripadniki manjšine med drugim pravico nastopati pred sodiščem v besedi in pismu v vseh tistih okrajih, v katerih obstoji konmnalno- upravna enota z manjšinskim poslovnim jezikom.1s II . Kot primerjalno gradivo h koroški manjšinski problematiki je treba po­ sebej omeniti dejstvo, da je 13. februarja 1926 pruska deželna vlada sprejela posebno manjšinsko odredbo, namenjeno danski manjšini v deželi Slesvig- Holstein. Gre za odredbo, ki je imela določen vpliv tudi na takratno inačico koroške »kulturne avtonomije«. Po pruski odredbi je danska manjšina lahko ustanavljala javne osnovne šole za učence danske narodnosti na območju treh okrajev imenovane dežele (šlo je za tako imenovane »mejne« okraje Flensburg- mesto, Flensburg-dežela in Stid-Tonden), v kolikor tako zahtevo postavijo starši vsaj 14 šoloobveznih otrok, privatna danska šola pa se je lahko ustano­ vila vsaj za 10 šoloobveznih otrok. Predvsem je poudariti, da je bil po odredbi pouk na teh šolah v materinščini učencev, medtem ko je bila nemščina le učni predmet. Po odredbi so bib upravičeni do vpisa v manjšinske šole otroci staršev iz omenjenih »mejnih« okrajev ter iz Danske (!), oziroma staršev, ki » Prim. Kulturwehr, št. 8, 1927, 304—306. 14 Tekst zakona je objavil Kulturwehr v št. 1, 1929, 6—11. « Prim. Kulturwehr, št. 7/8, 1938, 300—303. T. ZORN: ODMEVI KULTURNE AVTONOMIJE ZA KOROŠKE SLOVENCE 511 izpolnjujejo »del« teh pogojev. Po izdaji odredbe je pruska tiskovna služba še sporočala, da je s tem dana danski manjšini popolna kulturna svoboda.16 Dokumentacija opozarja, da se je odredba z izjemo nekaterih nadrobnosti v celoti naslonila na položaj nemške manjšine na Danskem. Značilno je, da pruska odredba ni zajemala celotnega naselitvenega območja danske manjšine, saj je iz nje odpadla vrsta okrajev z danskim življem. Ne glede na to pa je že sama izdaja odredbe zbudila nastope določenih nemških krogov proti njej,17 videti pa tudi je, da so ti krogi še pred sprejetjem odredbe pokopali vsako misel o kulturni avtonomiji za dansko manjšino.18 Očitno je, da odredba danske manjšine ni mogla zadovoljiti, poleg tega pa je še naprej ostajalo odprto vprašanje zaščite ostalih manjšin Nemčije. Zato je že prihodnji mesec Zveza narodnostnih manjšin Nemčije izročila osred­ nji nemški vladi posebno spomenico o odprtih vprašanjih manjšinskega var­ stva. V imenu Poljakov, Lužiških Srbov, Dancev, Frizijcev in Litavcev je spo­ menica predlagala ureditev vprašanja teh manjšin s posebnim zakonom ter zadevno dopolnitvijo nemške ustave. Spomenica je še predlagala ustanovitev posebnega državnega urada za manjšine ter upoštevanje manjšin pri spreje­ manju zakonskih ukrepov na manjšinskem področju.1 9 Predvsem se lahko vprašamo, kaj vse je pruska odredba prinesla danski manjšini, ki je imela do tega časa vsega eno javno ter eno privatno šolo. Videti je, da je po izdaji odredbe naraslo število danskih šol še za eno javno ter tri privatne šole; tisk je tudi pisal, da je manjšina s tem »začasno« zadovoljna, vendar pa pričakuje, da se bodo tem šolam pridružile še nove.20 Pisec poročila o položaju danske manjšine v glasilu Zveze narodnostnih manjšin Nemčije je tudi menil, da je »danska manjšina takorekoč preizkusni objekt za določitev smernic manjšinske politike« v Nemčiji. O določilu odredbe o državni podpori danskim privatnim šolam ob tej priložnosti izvemo, da je v šolskem letu 1926/27 dobila danska privatna šola v Flensburgu komaj 1.530 mark (po pet mark na učenca), nasprotno pa je dajala Danska za tamkajšnje nemške šo­ larje po približno 50 mark. Značilna je tudi kritična sodba enega predstavni­ kov danske manjšine, da pomeni odreda z dne 13. februarja 1926 »razočara­ nje«, saj ne izpolnjuje vseh pričakovanj. Nezadovoljivo se mu zdi določilo, po katerem lahko oblast (država) odloča, kdo da je po poreklu pripadnik manjšine ali ne.2 1 Dansko šolsko društvo v Nemčiji je 6. maja 1927 tudi pro­ testiralo proti temu, da šolske oblasti »ponovno« zavračajo vpis otrok danskih staršev v manjšinske šole.22 Za razumevanje problematike kulturne avtonomije na avstrijskem Koroškem pa je zanimiv pripis k objavljeni spomenici, da je >prusko ukrepanje . . . potrditev naših bojazni, ki jih imamo glede .kulturne avtonomije'. Le kako bo pač izgledala ta .avtonomija', če je kaj takega mogoče ze pod sedanjimi razmerami!«2 3 1. septembra 1927 je Zveza narodnostnih manjšin Nemčije izročila oblastem predlog zakona o ureditvi manjšinskega šolstva na celotnem državnem ozemlju. ro predlogu bi y Zvezo vključene manjšine tvorile »državno manjšinsko šolsko upravo«, ki bi imela značaj javnopravnega telesa s pravico soodločanja, so- " Prav V™' " i 2 ' 1 9 2 6 ' , 6 6 - 5 7 (Ponatis odredbe prav tam, št. 3, 1926, 104—105). 18 Prav tam,' 102—103. » ? S . ^ i t ^ ä V s " PwTSa?. reÄ66em,keea T p r a š a n i a v Nem6i i i gl- str" 109-116)- 21 Prav tam, 266—268. 22 Prav tam, 272. 23 Prav tam, 273. 32* 5 1 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 upravljanja ter sonadzorstva na celotnem področju manjšinskega šolstva. Po­ leg tega bi imelo to telo pravico predlagati ustrezne šolske zakone. Po osnutku bi se ustanovile manjšinske šole pr i vsaj 24 učencih, ter posebni manjšinski razredi z najmanj 10 šoloobveznimi otroki, poleg tega pa naj bi bil na nemških šolah omogočen podoben pouk pri vsaj petih šoloobveznih otrokih. Nemščina bi bila na manjšinskih šolah obvezen predmet, medtem ko bi na jezikovno mešanih področjih tudi v nemških šolah poučevali manjšinski jezik. Osnutek je predlagal, da bi bili učitelji na manjšinskih šolah iz vrst manjšin, enako pa bi morale biti kompetence na področju učnega načrta in učil prepuščene manjšinskim organizacijam. Prav tako bi moral biti član krajevnih šolskih upravnih teles vsaj en predstavnik prizadete manjšine; pri deželnih vladah bi se morali ustanoviti samostojni manjšinski šolski oddelki. Po predlogu Zveze narodnostnih manjšin Nemčije bi nakazana šolska ureditev veljala povsod tam, kjer žive pripadniki posamezne manjšine, med drugim tudi v velikih mestih (na primer v Berlinu).24 Zanimivo je, da je citirani predlog vodil do praske med Lužiškimi Srbi ter med nemško manjšino v Jugoslaviji (Sloveniji) o tem, kaj vse imajo jugoslovanski Nemci v primerjavi z Lužičani.2 5 Vzporedno s temi zahtevami je predstavnik nemške manjšine v danskem parlamentu 2. aprila 1928 postavil zahtevo po kulturni avtonomiji za tamkajš­ nje Nemce. Po njegovem naj bi se veljavna manjšinska ureditev dopolnila s tem, da se za nemške občinske šole izvolijo posebne šolske komisije, sestav­ ljene iz staršev vpisanih otrok. Te šole bi morale obvezno sprejemati tudi učence tistih občin, ki nimajo jezikovne nemške šole, medtem ko bi bilo na zahtevo staršev tudi na danskih šolah uvesti nemški jezikovni pouk. Predlog je še poudarjal nujnost, da se učitelji za nemške jezikovne šole »izobražujejo« na nemških učiteljiščih.24 III. V srednji Evropi je bila avstrijska Koroška edina dežela, kjer se je resneje razmišljalo o uveljavitvi kulturne avtonomije. Vendar pa je imela koroška inačica te zamisli vrsto potez, ki jih v estonski vzornici ni najti in ki so bile še zlasti pogojene z različnim socialnim položajem estonskih Nemcev in koro­ ških Slovencev. Se posebej za Koroško je značilno, da so večinske politične stranke zahtevale v okviru kulturne avtonomije uzakonitev subjektivnega principa pripadnosti k slovenski narodnosti (po tem principu je edino merilo pripadnosti k določeni narodnosti subjektivna izjava posameznika m ne morda tudi njegovo poreklo, jezikovna pripadnost in podobno). Upoštevajoč socialno podrejenost slovenskega koroškega človeka ta zahteva še posebej opozarja, kaj so skušali zagovorniki tako zastavljene kulturne avtonomije doseči. Vsemu, kar je že bilo povedano o problematiki koroške kulturne avtono­ mije,27 dodajmo na tem mestu še pisanje glasila Zveze narodnostnih manjšin Nemčije. Videti je, da je list o tej inačici kulturne avtonomije prvič obširneje pisal avgusta 1927, se pravi, po predložitvi zakonskega osnutka o kulturni avtonomiji koroškemu deželnemu zboru. Kot ostale sestavke o tej problematiki je tudi tega pripravil Jan Skala. V uvodu k analizi koroškega osnutka Skala » Prav tam, št. 1927, 473—479. » Prav tam, št. 1, 1928, 2—6. и Prfm ' u T ' c i t ' pSd ^ V a l e n t i n Èmspieler, Verhandlungen über die der slowenischen Minderheit angebotene Kulturautonomie 1925—1939, Klagenfurt 1976. T. ZORN: ODMEVI KULTURNE AVTONOMIJE ZA KOROŠKE SLOVENCE 513 ugotavlja, sklicujoč se na koroški plebiscit, da se bo vse tiste, za katere naj bi veljala kulturna avtonomija »za vedno zaznamovalo« (stigmatiziralo). Skli­ cevanje koroškega zakonskega osnutka na sklepe ženevskih manjšinskih kon­ gresov zavrača z opozorilom, da je po sklepu teh kongresov kulturna avto­ nomija le ena od možnih rešitev manjšinskega vprašanja. Poudaril je sklep kongresa leta 1925, da je ustrezna ureditev manjšinskega vprašanja pogojena z dogovorom s prizadetimi manjšinami, o narodnem katastru pa beremo, da ne sme biti na noben način v škodo posameznika ali pa narodnostne skupine. Glede denarnih podpor manjšini je sklep manjšinskih kongresov, da morajo biti v »enakem razmerju kot so (namenjena) kulturnemu življenju večinskega naroda«. Ta dejstva so tudi vzrok, da Skala zavrača trditev nemških Ko­ rošcev, da je lahko njihov osnutek kulturne avtonomije vzorec za urejevanje manjšinskega vprašanja. To zavrnitev nato še podkrepi z dejstvom, da koroški osnutek ne upošteva bistveno »maksimo« ženevske resolucije, namreč dejstvo, da predlog kulturne avtonomije ni bil pripravljen v soglasju s prizadeto manj­ šino ter da Slovenci niso pristali na načrtovano ureditev manjšinskega varstva. Za presojo koroškega predloga kulturne avtonomije pa je vsekakor upoštevati Skalino sodbo, da ta predlog s svojo vsiljenostjo »nasprotuje. . . jasnim zahte­ vam ženevskega manjšinskega kongresa«. Ocenjevalec je tu opazil, da koroški zakonski osnutek ne zajema kazenskopravne, gospodarske in družbene zaščite tistih, ki naj bi bili po osnutku vpisani v narodnostni kataster. Nadalje Skala pravi, da ima osnutek vrsto uporabnih določil, ki pa so »v vsakem pogledu samoposebi umevna«, poleg tega so veljala ta določila tudi že doslej, vendar pa niso zadovoljevala slovenske manjšine in v kolikor se ne odstrani njihovo prakticiranje, pomenijo vsaj »roganje, če že ne kaj hujšega«. V celoti p a ima po njegovem zakonski osnutek »jasen značaj akcije proti slovenski manjšini«. Skala utemeljuje to trditev z dvema določiloma osnutka, namreč z zahtevo po narodnem katastru ter z določilom o javnih podporah namenjenih kulturni avtonomiji, katerih zgornja meja naj bi za- visela od sorazmernega deleža davkov pripadnikov manjšine v odnosu z osta­ limi davčnimi zavezanci, pr i čemer še posebej kaže na gospodarsko šibkost slovenske manjšine. Ob tem Skala opozarja, da je bila celo nemška manjšina v Estoniji prisiljena po letu veljavnosti kulturne avtonomije zahtevati posebno kazensko zaščito, dotakne pa se tudi vprašanja tako imenovanih »vindišarjev«, ki jih skušajo politiki večinskega naroda »reklamirati za sebe« (ter s tem od­ trgati od slovenskega narodnega telesa). Ob koncu kritičnega prikaza Skala še poudarja, da je nujno, da slovenska manjšina iz lastne pobude predlaga rešitev, ki naj odgovarja njenim narodnokulturnim in manjšinskopolitičnim potrebam.2 8 Za nas je še posebej zanimiva ocena korošlkega osnutka kulturne avto­ nomije, ki jo je v Kulturwehru podal slovenski sopogajalec na razgovorih o uveljavitvi kulturne avtonomije v koroškem deželnem zboru Ivan Stare. V anonimnem članku opozarja, da so predstavniki slovenske manjšine na ženev­ skem manjšinskem kongresu »odločno protestirali proti koroški »zlorabi« ene kongresovih resolucij, dejstvo, ki omogoča »avtoriteto.. . manjšinskega kon­ gresa izigrati proti (slovenski) manjšini« se pravi manjšini, ki se udeležuje manjšinskih kongresov. Stare podčrtuje, da gre pri koroškem osnutku kulturne avtonomije za »prisilni princip«. Sledi opis položaja manjšine na šolskem 28 Kulturwehr, št. 8, 1927, 256—361. 514 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 področju, pr i čemer Stare utrakvistično šolo označuje kot »raznarodovalni tip šole«. Poudarja tudi, da se večina noče odreči te šole ter hoče po uveljavitvi kulturne avtonomije z njo »poloviti otroke, ki obiskujejo slovenske šole«; po­ sledica takega stanja p a bo seveda izumrtje predvidenih manjšinskih šol. Po Starčevem mnenju (pri tem se je skliceval na izjave predlagateljev zakonskega osnutka) se je na ta način skušalo dokazati, da na Koroškem ni manjšine in s tem nepotrebnost manjšinskih šol. Po orisu obstoječega stanja Stare ugo­ tavlja, da na Koroškem dejansko ni manjšinske šole, ki bi odgovarjala »pra­ vičnim željam koroških Slovencev ter določilom mirovne pogodbe«.29 Stare se je znova dotaknil vprašanja kulturne avtonomije v Kulturwehru julija 1929 v polemiki z berlinskim listom Germania. Potem, ko je pokazal na diskriminacijski značaj koroške utrakvistične šole, je v nasprotju z berlin­ skim listom med drugim zagotovil, da je bil koroški osnutek kulturne avto­ nomije predložen deželnemu zboru brez vednosti slovenske manjšine. Dalje se je skliceval na pisanje dunajskega lista Neue Freie Presse, po katerem so bili voditelji nemških manjšin dejanski pobudniki sprejema tega osnutka. O po­ gajanjih o osnutku v šolskem odboru deželnega zbora Stare pravi, da sta se pojavili dve stališči. Po prvem, zagovarjali so ga Slovenci, je bilo s plebiscitom rešeno politično vprašanje, medtem ko so zastopniki nemške večine menili, da je bila s plebiscitom odločena ne le politična, ampak tudi kulturna pri­ padnost slovenske manjšine, ali drugače rečeno: priznanje k Avstriji pomeni istočasno tudi priznanje kulturne pripadnosti k nemštvu. Zato se skuša — nadaljuje Stare — urediti šolsko vprašanje tako, da bi poleg nemških ter slovenskih šol obstajala še vnaprej neke vrste utrakvistična šola. Pravi tudi, da skušajo v koroškem deželnem zboru zastopane politične stranke večinskega naroda kulturno avtonomijo omejiti le na »majhen, življenja nezmožen krog narodno zavednih, gospodarsko neodvisnih Slovencev«, da bi se ostale Slovence čimpreje vsrkalo v večinski narod. Kot je znano, je koroški deželni zbor še pred izidom Starčevega prispevka 17. maja 1929 prekinil razgovore o uveljavitvi kulturne avtonomije s Slovenci, krivdo za to pa prevrgel na — slovensko skupnost. Redakcija Kulturwehra je to dejstvo pospremila z ugotovitvijo, da hoče »večinska vlada na Koroškem nadaljevati z dosedanjo germanizacijsko politiko in si skuša s sklicevanjem na ženevske kongrese ustvariti mednarodni alibi«, čeprav se skuša z utrakvi- stičnimi šolami na najbolj »rigorozen« način preprečiti svoboden razvoj slo­ venske manjšine. Ob koncu pa Kulturwehr ob tem opozarja na koroško »na­ cionalistično propagandno kuhinjo«.30 Za značaj koroškega osnutka kulturne avtonomije morda tudi ni nepo- pomembno dejstvo, da so pruske oblasti leta 1928 sprejele posebno uredbo, namenejno tamkajšnji poljski manjšini, imenovano »uredba o ureditvi polj­ skega manjšinskega šolstva«, s katero je bila dana pravica ustanavljati pri­ vatne poljske ljudske šole.31 Za našo problematiko je ob tem aktu podčrtati, da ga je poljska manjšina odklonila. Med njenimi ugovori najdemo opozorilo, da uredba ne zagotavlja vsem otrokom poljskega jezika pouka v materinščini. Poleg tega je bila izgradnja predvidenih privatnih poljskih šol vržena na ramena Poljakov, po drugi strani pa je bilo ustanavljanje poljskih javnih šol ovirano z vrsto pogojev. Najdemo tudi opozorilo, da imajo »celo javni faktorji« » Prav tam, št. 12, 1927, 575—583. » Prav tam, št. 7, 1929, 241—254. « Prav tam, št. 12, 1928, 485—489. T. ZORN: ODMEVI KULTURNE AVTONOMIJE ZA KOROŠKE SLOVENCE 515 to u r e d b o za p r e d g l a s n i k a nove »vojne ere n a k u l t u r n e m področju«, in to t a m , kjer so Pol jak i že nasel jeni stoletja. 3 2 P r e d v s e m p a je u r e d b a določala u p o r a b o subjekt ivnega n a č e l a p r i vp i su pol j skih ot rok v l judsko šolo, ne glede n a nji­ hovo jezikovno p r i p a d n o s t . Z u s a m m e n f a s s u n g DIE BEHANDLUNG DER KULTURAUTONOMIE FÜR DIE KÄRNTNER SLOWENEN IM BLATT DES VERBANDES DER NATIONALEN MINDERHEITEN DEUTSCHLANDS (1925—1929) In den Jahren 1925—.1929 gehört der Gedanke von einer besonderen Kultur- autonomie zu den Zentralfragen des Schutzes der slowenischen Minderheit im öster­ reichischen Kärnten. Der Verfasser weist eingangs auf die damalige breite Aktua­ lität dieser Frage hin, da die Vorstellung von der Regelung der Minderheitsfrage mit Hilfe der Kulturautonomie auch anderswo in Europa Anklang gefunden hatte. In diesem Zusammenhang wird dann das Schreiben des Blattes des damaligen Ver­ bandes der nationalen Minderheiten Deutschlands »Kulturwehr« (anfangs »Kultur- wille«) analysiert. Dabei wird festgestellt, dafi die in Deutschland lebenden Minder­ heiten einer solchen Lösung der Minderheitsfrage kritisch gegenüberstanden. Weiter befaßst sich der Artikel eingehender mit den im Blatt »Kulturwehr« veröffentlichten Meinungen von Dr. Camillo Morocutti, einem der führenden Ver­ treter der deutschen Minderheit in Slowenien, zur Problematik des Minderheits­ schutzes. Als Vergleichsmaterial werden mehrere Versuche angegeben, die Minder­ heitsfrage in dem zu Preußen gehörenden Raum Deutschlands zu regeln. Abschließ­ end wird im Artikel noch über die Auffassung von Ivam Stare, einem der (zwei) Vertreter der slowenischen Minderheit im Kärntner Lamdestag, von der eventuellen Regelung der Minderheitsfrage mit Hilfe der Kulturautomomie referiert. 3 2 Prav tam, št. 1/2, 1929, 23—36. 516 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (letos izide že njen 47. letnik) objavlja prispevke, k i niso aamimdvi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, sa|j [posegajo tudi v širši okvir slovenske zgodovine. ČZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor­ ske univerze. Naročiti iga je moč pr i Založbi Obzorja, YU-töOOi Maribor, Partizanska 5. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, št. 4, s. 517—533 517 PROSLAVA TRIDESETLETNICE IZHAJANJA »ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« Ljubljana, 25. 3. 197? I g n a c i j V o j e NAGOVOR PREDSEDNIKA ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Ko se je pred tridesetimi leti odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo odločil, da začne izdajati osrednje društveno glasilo Zgodovinski časopis se je zavedal, da gradi na bogati izdajateljski tradiciji. Kljub temu je odbor sklenil, da krene na novo pot. Smernice so bile začrtane v programskih zasnovah, ki jih je odbor objavil v prvem, letniku ZC. Vredno je opozoriti na misel, ki je veljavna še danes: »Zgodovinarjevo delo je vedno aktualno v višjem smislu te besede, saj med znanstvenim proučevanjem preteklosti in sedanjosti ni nikdar principielne razlike, saj je zgodovinar dolžan objasniti predvsem vpra­ šanja nedavne preteklosti, narodnoosvobodilne borbe in sedanjosti«. Prisluh­ nemo pa naj še napotkom prvega predsednika društva dr. Franceta Skerla v prispevku »Zgodovinarji v novi dobi«, kjer med drugim pravi: »Strokovna stran društvenega dela bo morala biti mnogo bolj načrtna, kakor je bila doslej. Zlasti bo treba raziskovanje zgodovine slovenske zemlje voditi načrtno. Po­ sebno pozornost bo treba posvetiti slabo ali sploh neobdelanim področjem v slovenski zgodovini. . . V tem načrtu društvo ne bo smelo pozabiti na dobo narodnoosvobodilnega boja ali dobo Osvobodilne fronte. V skladu s pomenom te dobe v razvoju slovenskega naroda se bo moralo društvo lotiti zgodovine narodnoosvobodilnega boja ne samo intenzivneje kakor ostalih dob, temveč tudi načrtne je. Pomen te dobe se nam že danes kaže tolik, da bo potrebno, da bo študij dobe O F zavzemal veliko mesto v novejšem slovenskem zgodovi­ nopisju.« Ko po tridesetih letih ocenjujemo svoje delo in listamo po posameznih let­ nikih ZČ lahko ugotovimo, da je društvo v veliki meri izpolnilo začrtani pro­ gram, sledilo smernicam, ki si jih je postavilo v prvem letniku in opravičilo zaupanje družbe. Čeprav je bilo Zgodovinsko društvo v prvih letih po osvoboditvi skoraj edini organizator znanstvenega dela na zgodovinskem področju in je organi­ ziralo več načrtnih znanstvenih akcij (bibliografijo NOB, ocene razprav o NOB, proučevanja posameznih problemov starejše zgodovine) se tudi kasneje, ko so bili ustanovljeni specializirani instituti, ni odreklo tej funkciji. Še vedno lahko trdimo, da društvo nosi glavno breme pri izdajanju historične periodike. Načrtno usmerjanje raziskav slovenske zgodovine se kaže v več akcijah, ki so našle odmev v posameznih letnikih ZC. V veliko zaslugo je treba šteti odboru, ki je predlagal 1. 1959 na zborovanju v Murski Soboti sprejem delov- 518 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 nega načrta o bolj intenzivnem delu na novejših obdobjih slovenske zgodovine. Rezultati te usmeritve pridejo do izraza predvsem po letu 1968, ko so se na zborovanju v Novi Gorici referenti lotili t. i. revizije slovenske zgodovine 19. in 20. stoletja. Na naslednjih zborovanjih je bilo s področja te tematike pre­ branih okrog 30 referatov, razprava pa se bo nadaljevala še na naslednjih zborovanjih. Od leta 1959 dalje teče na zborovanjih tudi obravnava zgodovine NOB na Slovenskem, vendar ne po nekem dolgoročnejšem programu, temveč v povezavi s tematiko krajev naših zborovanj in proslav pomembnejših do­ godkov. Seveda uredništvo ni zanemarjalo tudi starejših obdobij naše zgodo­ vine ter je precejšnjo pozornost posvečalo manjšinski problematiki. Večina referatov z zborovanj slovenskih zgodovinarjev je bilo objavljenih v ZČ ter je društvo na ta način prispevalo k razvoju slovenske zgodovinske znanosti. Odbor Zgodovinskega društva se zaveda določenih pomanjkljivosti na tem področju svojega delovanja. V premajhni meri je usmerjal sodelavce k obrav­ navi gospodarske zgodovine in k raziskovanju zgodovine socialistične graditve. Prepričani smo, da se bodo tudi na tem področju razmere kmalu izboljšale. Predvideno je, da bo društvo na prihodnjih zborovanjih postavilo na dnevni red sistematično proučevanje gospodarske zgodovine p r i Slovencih. Novo usta­ novljena sekcija za zgodovino najnovejše dobe p a naj bi bila garancija, da bo društvo dalo tudi na tem področju pobude za načrtno delo. Zgodovinski časopis pomeni slovenskim zgodovinarjem veliko. Jih med seboj povezuje, jih načrtno usmerja v znanstvene raziskave, objavlja njihove izsledke in dosežke, ter seznanja z novostmi na področju zgodovinske znanosti. Samo bežna analiza sodelavcev ZČ pove, da se je v tridesetih letih okrog osrednje zgodovinske revije zbralo 169 sodelavcev. Res je, da so nekateri so­ delovali le z enim ali dvema prispevkoma, s kratkim zapisom ali knjižnim poročilom. Vendar analiza tudi pove, da jedro stalnih sodelavcev predstavlja okrog 40 članov, ki redno sodelujejo ali so redno sodelovali do svoje smrti. Zanimiv je tudi podatek, da je bil ZČ dostopen najmlajšim generacijam zgodo­ vinarjev. Vsi dosedanji uredniški odbori z odgovornimi uredniki na čelu so pomagali mladim raziskovalcem prebroditi začetniške težave, jih uvajali v znanstveno delo, v tehniko pisanja in s tem šolali. Lahko Tečemo, da je ZČ bil uspešna šola za mlade generacije slovenskih zgodovinarjev. Še večjo odprtost čutimo po letu 1970 (od 25. letnika dalje). V kratkem obdobju zadnjih let se je med sodelavce ZČ vpisalo 30 mladih perspektivnih zgodovinarjev, ki so še kot študentje ali pa asistenti stažisti v raznih institutih dobili možnost, da prvič objavijo rezultate svojega dela. Ob tem razmišljanju se moramo spomniti vseh tistih umrlih članov ured­ niškega odbora in sodelavcev, ki so pomagali oblikovati podobo ZČ in s svojimi prispevki bogatili njegovo vsebino pa jih danes ni več med nami. Objavljena dela so njihov trajen spomenik. Ko ob izidu 30. letnika ZČ zremo na bogato bero razprav, člankov, ocen, poročil, bibliografij, ki je zajeta na skoraj 10.000 straneh, ne moremo mimo dejstva, da je bilo vloženo ogromno truda v oblikovanje posameznega letnika, da je to delo neizmerljivo, da so to delo lahko opravili le ljudje, ki ljubijo svojo stroko in se zavedajo njenega pomena. Delo, ki so ga opravili uredniki, uredniški odbori in avtorji prispevkov, j« bilo skromno honorirano. Veliko opravil sploh ni bilo plačanih. Posebej bi se zahvalil vsem trem dosedanjim urednikom, ki so skrbeli za vsebinski del časopisa, vsem tehničnim urednikom ter članom uredniških odborov, ki so v nemajhni meri prispevali h kvaliteti ZČ. TRIDESETLETNICA ZGODOVINSKEGA CASOPISA< 519 Lahko nas vse navdaja prijetna zavest, da je bilo delo opravljeno pošteno in z vso odgovornostjo. Čeprav se je Zgodovinsko društvo velikokrat borilo s finančnimi težavami, s tiskarnami in drugimi zunanjimi dejavniki, ki niso bili vedno naklonjeni tovrstnemu izdajateljskemu delovanju, je vedno dokazalo kakšno prednost predstavljajo društvena glasila pred drugimi oblikami to­ vrstne izdajateljske dejavnosti. Res je, da so člani društva opravljali delo pri Zgodovinskem časopisu predvsem volontersko, toda res je tudi, da je izdajatelj­ ska dejavnost preraščala zgolj ljubiteljstvo. Šele v zadnjem obdobju čuti Zgo­ dovinsko društvo več razumevanja in pomoči s strani naše družbene skupnosti, predvsem s strani Raziskovalne skupnosti, ki omogoča z zadostnimi sredstvi nemoteno izhajanje ZČ. V zadnjih dveh letih prispevata dodatna sredstva tudi Izobraževalna in Kulturna skupnost. Redno izhajanje ZČ je koristno z več vidikov. Pomembno je predvsem za bralce in avtorje. Avtorjevo delo je ak­ tualno in uporabno le tedaj, če izide neposredno po opravljeni obdelavi zgodo­ vinskega gradiva. Le tako je lahko uporabnik-bralec na neposreden in ažuren način seznanjen z novostmi na področju zgodovinskih raziskav. Ker Zgodovin­ sko društvo zamenjuje ZČ z mnogimi domačimi in tujimi znanstvenimi insti­ tucijami, mu redno izhajanje osrednje slovenske zgodovinske revije omogoča tekočo zamenjavo in bogatitev lastne knjižnice. Opozoril bi še na dva uspeha v zvezi z izdajateljsko dejavnostjo Zgodovinskega društva. Naslednji, to je 31. letnik bo izšel v treh številkah. Ob 30-letnici izhajanja ZČ je odboru uspelo, da s pomočjo moderne tiskarske tehnike izda ponatis I. letnika ZČ, ter tako zadosti povpraševanju po I. zvezku, ki je bil že davno razprodan, vsebina pa je še vedno aktualna. Zgodovinsko društvo v svojih pravilih ne predvideva nagrad ali priznanj za tovrstno dejavnost. Zato mi dovolite, da se v tem slovesnem trenutku za­ hvalim vsem vidnim in nevidnim ustvarjalcem osrednje slovenske zgodovinske revije za požrtvovalno, nesebično in uspešno delo v teh 30. letih pri urejanju in sodelovanju v ZČ. A l b e r t J a k o p i č - K a j t i m i r POZDRAV PREDSEDNIKA SVETA ZA OHRANJEVANJE IN RAZVIJANJE REVOLUCIONARNIH TRADICIJ IN SPOMENIŠKO VARSTVO Tovarišice, tovariši, tovariš predsednik! Z zadovoljstvom sem se odzval vabilu, da prisostvujem slavnostni seji va­ šega društva, ki je vsebinsko posvečena 30-letnici izhajanja društvenega glasila »Zgodovinski časopis«. Slovenski zgodovinarji ste lani proslavili 30-letnico svojega društva, ki je za svoje prizadevno delo dobilo visoko odlikovanje in priznanje predsednika SFRJ Josipa Broza Tita —Red zaslug za narod z zlato zvezdo. Na slavnostnem občnem zboru ste ob tej priliki ugotovili, da so bili po osvoboditvi v delovanju zgodovinarjev napravljeni veliki premiki, ko je dobilo slovensko zgodovinopisje v Institutu za občo in narodno zgodovino v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti svoje vrhovno avtoritativno vodstvo, ko ste 520 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 začeli izdajati osrednje slovensko glasilo »Zgodovinski časopis«, ko je bil usta­ novljen Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in ko so društvo in njegovi člani začeli bolj poglobljeno obravnavati vsebinska vprašanja naše zgodovine. Zato sta vsebina občnega zbora v Kranjski gori in 30-letnica izdajanja društve­ nega glasila neločljivo povezani, zlasti ker na svojib zborovanjih in delovnih srečanjih ugotavljate, da je potrebno bolj načrtno intenzivirati delo na novej­ ših obdobjih naše zgodovine ter da naj bi bila zgodovina pomemben dejavnik za razvijanje in utrjevanje mednarodne in razredne zavesti. Zlasti ustreznejši položaj naj bi imel pouk zgodovine v šoli, ker bi se moralo njeno poučevanje nenehno posodabljati. Poslanstvo, ki ga opravlja vaš društveni časopis, druge publikacije s pod­ ročja zgodovinopisja in delo, ki ga na tem področju opravlja vaše društvo, njegovi člani in zgodovinarji nasploh, menim, da ne more iti mimo spozna­ vanja in vrednotenja revolucionarnih tradicij, njihovega vpliva na naš na­ daljnji družbeni, politični, sociološki, gospodarski in kulturni razvoj. In v tem je etična točka, kjer bomo v prihodnosti morali še bolj poglobiti naše sodelo­ vanje — p a tudi vlogo in skrb SZDLS za ohranjanje in razvijanje revolucio­ narnih tradicij. Prav v vašem prizadevanju za intenzivnejše in načrtno razi­ skovanje zgodovine narodnoosvobodilnega boja in revolucije (to je revolucio­ narnega obdobja) in s tem zvezanim sklepom, da boste v okviru zgodovinskega društva ustanovili sekcijo za novejšo zgodovino, vidim že velik korak k cilju, ki ste si ga zadali. Ta nova delovna enota bo premostila ozkost dosedanjega delovanja in vodila ter pomagala k podružbljanju revolucionarnih tradicij. Prav s tem namenom in s to osnovno nalogo je bil ustanovljen Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri Republiški konferenci SZDL Slovenije. S tem je postavljena osnovna smer, da mora postati ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in varstva spomenikov — skrb vse družbe in sestavni del vsestranske družbenopolitične aktivnosti tistih, ki so vključeni v enotno fronto socialističnih sil, pri čemer prevzemajo posebno vlogo društva in organizacije, ki vključujejo mladino ter ustanove in društva, ki se ukvarjajo z znanstvenim, kulturnoprosvetnim de­ lom, namenjenem mlademu rodu. Z delegatskim sistemom se razširi ta krog sodelovanja prek novo ustanov­ ljenih svetov za ohranjanje revolucionarnih tradicij in varstva spomenikov pri občinskih konferencah SZDL, v katerih so vključeni delegati: odborov ZZB NOV, odborov aktivistov OF, konferenc ZK, sindikata, zavodov za šolstvo, društva prijateljev mladine, ZSM, tabornikov, zavodov za spomeniško varstvo, muzejev revolucije, kulturne skupnosti, zastopniki občinske skupščine, šport­ nih in še nekaterih drugih društev. Krog naših sodelavcev se širi in s tem se delegatski sistem izpopolnjuje. Predlagam, da z vključitvijo delegata zgodovinskega društva Slovenije v Republiški svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spome­ niško varstvo ter z vključitvijo delegatov občinskih sekcij zgodovinskega dru­ štva v občinske svete za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij — povežemo naše sodelovanje v korist načrtnega strokovnega pisanja zgodovine iz obdobja predvojnega delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in po­ vojne socialistične izgradnje. Tovarišice in tovariši, s podružbljanjem revolucionarnih tradicij — kar pomeni, da postanejo vrednote revolucije stvar slehernega občana, pričaku­ jemo v današnjem času v največji meri sodelovanje vsakogar in vseh institucij, TRIDESETLETNICA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« 521 ki nam lahko pomagajo, predvsem zgodovinarjev, da bomo lahko najslavnejše obdobje slovenskega naroda čimprej raziskali in opisali. Ta naloga nam je to­ liko pomembnejša, ker aktivni udeleženci revolucionarnega obdobja odhajajo in z njimi seveda tudi pomembni podatki. Situacija na terenu je zaradi po­ manjkanja kadra pereča in zato zaostajamo v delu na tem področju. Z goto­ vostjo predvidevam, da bi Zgodovinsko društvo za Slovenijo z oživitvijo dela področnih sekcij in z organiziranim in aktivnim pristopom zgodovinarjev k obdelavi te zgodovine — v najkrajšem času doseglo še večje družbeno pri­ znanje in tudi vso materialno podporo. Na tej osnovi se tudi za Zgodovinski časopis odpirajo nove naloge in per­ spektive, če hočemo, da bo proces podružbljanja zajel vse razsežnosti, ki jih prinaša naš notranji samoupravni razvoj in ki jih vsakodnevno prinašajo problemi mednarodnega razvoja socialističnih družbenih odnosov. Poznavanje zgodovine NOB in našega razrednega boja namreč omogoča, da bolj poglobljeno razumemo, da sta NOB.in revolucija vgrajena v naš po­ vojni razvoj, v našo samoupravno socialistično družbo in je prisotna pri našem vztrajnem boju, da se v mednarodnih odnosih uveljavijo neodvisnost, spošto­ vanje pravic drugih narodov, enakopravnost in njihova suverenost. Le tako je namreč mogoče razumeti, kaj v narodovi zgodovini pomeni boj proti imperia­ lizmu in fašizmu, zakaj se danes zavzemamo in borimo za politiko neuvršče­ nosti in zakaj sistematično in z vso revolucionarnostjo ter upornostjo ustvar­ jamo pogoje, da bo delovni človek resnično upravljalec našega ekonomskega in družbenega življenja. Dovolite mi, da izpolnim svojo prijetno dolžnost in vas udeležence te da­ našnje seje pozdravim v imenu RK SZDL Slovenije in njenega Sveta za ohra­ njanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo z iskreno željo, da bo današnja seja dala nove vzpodbude za pomembno družbeno funk­ cijo, ki jo opravlja vaše društvo in glasilo. Na vaših delovnih področjih vam želim veliko uspehov! V a s i l i j M e l i k UREDNIKOVO POROČILO O TRIDESETIH LETIH IZHAJANJA »ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« Zgodovinski časopis, katerega tridesetletnico zdaj praznujemo, seveda ni brez predhodnikov. Ti predhodniki so dveh vrst: nemško in slovensko pisane historične revije. Prva zgodovinska revija na ozemlju današnje SR Slovenije so bila Mitteilungen des historischen Vereins für Krain (Izvestja historičnega društva za Kranjsko), ki so začela izhajati še pred buržoazno revolucijo, leta 1846 v Ljubljani; pri njih so sodelovali domači zgodovinarji in ljubitelji zgodo­ vine ne glede na nemško ali slovensko poreklo in narodnostno-politično usmer­ jenost. Pisali so pač vsi v nemščini, ki je bila tedaj med slovenskimi izobra­ ženci, ne glede na stopnjo narodne zavesti, še daleč prevladujoči jezik strokov­ nih pogovorov, znanstvenega ustvarjanja in dopisovanja. Do slovenske zgodo­ vinske revije smo prišli več kot 40 let pozneje, v času, ko je izšla že cela vrsta slovenskih znanstvenih zgodovinskih knjig in je izhajalo v najrazličnejših 522 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 splošno-kulturnih, splošno-znanstvenih in drugih revijah pa tudi časnikih obilo slovensko pisanih člankov in razprav, ko je postala slovenščina tudi izobra­ žencem jezik misli, pogovora in pisanja in ko slovenska strokovna zgodovinska terminologija ni več povzročala težav. Prva slovenska periodična zgodovinska publikacija je bil Zgodovinski zbornik, ki je začel izhajati novembra 1888 kot priloga tedaj še nemškega ljubljanskega škofijskega lista, z namenom »z vest­ nim raziskavanjem zgodovinskih virov položiti temelj škofijski zgodovini« in objavljati predvsem razne listine, stare rokopise in župnijske kronike. Izhajal je v »nedoločenih obrokih«, trikrat, štirikrat, največ sedemkrat na leto. Šte­ vilke so imele navadno po osem strani. Leta 1900 se je izhajanje za sedem let prekinilo, potem pa le še za kratek čas obnovilo. Malo za Zgodovinskim zbornikom smo dobili prvo slovensko zgodovinsko revijo. 25. junija 1889 je predlagal Anton Koblar na občnem zboru tedanjega skupnega nemško-slovenskega Muzejskega društva za Kranjsko, naj bi dru­ štveno glasilo (Mitteilungen des Musealvereins für Krain) sprejemalo tudi slo­ vensko napisane članke. O predlogu so razpravljali na več odborovih sejah in na občnem zboru čez leto dni: predlog je zmagal, večina nemških odborni­ kov je odstopila, društvo je dobilo večinski slovenski značaj in slovensko za- pisnikovanje. Leta 1891 je izšel prvi letnik slovenskega glasila, v enem zvezku na 86 straneh, s tremi razpravami, ki jih je vse napisal Anton Koblar. Poseb­ nega imena novi reviji niso iskali, poimenovali so jo le s prevodom nemškega naslova Mitteilungen des Musealvereins für Krain — Izvestja Muzejskega dru­ štva za Kranjsko. Tako je nastala slovenska zgodovinska revija, ki jo upravi­ čeno imenujemo prednika našega Zgodovinskega časopisa. Že drugi letnik je bil precej obsežnejši od prvega, v njem p a so sodelovali z razpravami tudi Franc Kos, Josip Apih, Anton Kaspret in Simon Rutar. S tretjim letnikom se je začelo izhajanje v snopičih, ki jih je bilo na leto najprej šest, nato p a troje. Muzejsko društvo za Kranjsko je združevalo zgodovinarje in naravoslovce, Mitteilungen so se delile na zgodovinski in naravoslovni del, Izvestja pa eo bila ves čas pravzaprav samo zgodovinska revija: prvi naravoslovni članek je izšel v tretjem letniku, toda večina letnikov je bila brez naravoslovnih razprav. Že v začetku so se pojavljale težnje, naj bi Izvestja prinašala članke, ki bi se ne tikali samo Kranjske ampak tudi vseh drugih slovenskih dežel. Na občnem zboru 23. januarja 1893 se je pokazala misel, da bi se dalo časopisu kako drugo ime ali pa naj bi vsaj odpadel pridevek »za Kranjsko«. V letniku 1909 se je obrnilo uredništvo »do razumništva po vseh slovenskih pokrajinah s prošnjo, da nas duševno in gmotno podpira«, kajti »cilj za katerim moramo s t remet i . . . je, da «i Izvestja izpopolnimo v osrednje vseslovensko glasilo za zgodovino in narodopisje«. Te težnje so se le deloma uresničile: Izvestja so sicer priobčila nekaj člankov, ki se niso nanašala na Kranjsko, ampak na druga slovenska ozemlja ter nekaj takih, ki so imela za predmet obravnavanja vseslovenske probleme; prvi taki so bili že sredi devetdesetih let objavljeni članki Franca Kosa, vendar p a je v celem le malokateri avtor prestopil kranj­ ski okvir. Dvojnost nemškega in slovenskega glasila so v Muzejskem društvu za Kranjsko opustili leta 1910, ko so se na občnem zboru 11. februarja odločili za eno samo »poliglotsko« glasilo z zgodovinskim in prirodoslovnim delom. To je v praksi pomenilo slovensko glasilo, v katerem p a so bili lahko objavljeni tudi članki v nemškem in drugih tujih jezikih. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko so s tem po devetnajstih letnikih nehala izhajati. Ime novega časo­ pisa Carniola, povzeto po dve leti prej preimenovanem nemškem glasilu, in TRIDESETLETNICA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« 523 uvodni članek uredništva, ki je govoril o kranjski domovini, sta bolj pričala o deželni omejenosti kot o vseslovenski usmerjenosti. Prav gotovo so večjo širino pokazali ustanovitelji Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki so začeli leta 1904 v Mariboru izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje; tega je izšlo do napada nacistične Nemčije na Jugoslavijo 35 letnikov. Dvajset let po osvoboditvi je bil časopis obnovljen — začel je sicer kot nov časopis s starim naslovom, kot prvi letnik nove vrste, je p a danes s svojimi 47 letniki daleč najstarejša slovenska zgodovinska revija. Carniolo so po prvi svetovni vojni opustili. Kakor se je društvo preimeno­ valo iz Muzejskega društva za Kranjsko v Muzejsko društvo za Slovenijo, tako so spremenili tudi ime glasila v Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, ki je potem izhajal vse do osvoboditve. Prvih deset letnikov (1920—1929) je iz­ hajal Glasnik v dveh delih — A. zgodovinski del, B. prirodoslovni del. Vsak del je imel, čeprav v skupnem sešitku, posebno paginacijo in posebno uredni­ štvo. Z enajstim letnikom je nastopila sprememba: prirodoslovna sekcija pre­ urejenega društva je začela izdajati novo glasilo z naslovom Prirodoslovne razprave, zgodovinska sekcija pa je obdržala »dosedanje ime lista kakor tudi njegovo zunanjo obliko in notranjo razdelitev«. Glasnik je postal zdaj zgodo­ vinska revija. Štiri leta je izhajal s podnaslovom »zgodovinska sekcija«, nato pa brez njega. Leta 1934 je prišlo do popolne preureditve Muzejskega društva. Naravoslovci so ustanovili novo Prirodoslovno društvo, zgodovinarjem je ostalo Muzejsko društvo, ki so mu zdaj zožili namen na »domoznanstvo v zgodovin­ skem in etnografskem oziru ter zgodovinske vede sploh«. Ko je Boris Ziherl ob desetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte govoril na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ljubljani (4. maja 1951), je zelo lepo označil pomen narodnoosvobodilnega boja in revolucije za zgodovinopisje in zgodovinarje. »Kakor vsako revolucijo v zgodovini«, je dejal, tako tudi našo, v Osvobodilni vojni spočeto revolucijo obeležuje tisto, čemur navadno pravimo prevrednotenje vseh vrednot, to je, ponovno kritično ocenjevanje vseh obsto­ ječih vrednot m izločanje tega, kar je imelo zgolj še videz vrednote. Prav v revoluciji se uveljavljajo najobjektivnejša, v praktični izkušnji zgodovinskega razreševanja družbenih antagonizmov utemeljena merila za takšno prevredno­ tenje . . . Marsikaj, kar se nam je poprej v življenju in razvoju naroda, razreda, stranke in posameznika videlo brezpomembno, nam postane zdaj pomembno in morda celo odločilno, bistveno za ves njihov nadaljnji razvoj. In narobe, marsikaj, kar se nam je prej videlo sila važno in poglavitno, je zdaj izgubilo svoj blesk, se izkazalo kot majhno, nebistveno, slučajno (Novi svet 1951, str. 481, 482)«. Tako ni čudno, da je po osvoboditvi namesto Muzejskega društva nastalo novo Zgodovinsko društvo za Slovenijo in da se je ustanovilo tudi novo glasilo, Zgodovinski časopis. Tu ni šlo samo za spremembo imena. Kdorkoli pregleda šestindvajset letnikov starega Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo in trideset letnikov našega Zgodovinskega časopisa, bo moral opaziti bistveno in veliko razliko. Zgodovinski časopis je začel svojo pot z Obračunom in progra­ mom, ki ga je sestavilo uredništvo. »Slovenski zgodovinar«, je rečeno v tem tekstu, »je danes dolžan, da si odgovori na vprašanje: kakšna je bila pot, ki jo je hodilo slovensko zgodovinopisje v preteklosti, kaj je bilo v tem zgodovino­ pisju veljavnega in kaj je treba zavreči. Imeti mora pa tudi jasno zavest o tem, kakšno naj bo njegovo delo v novi državi in novi d r u ž b i . . . Dolžan je, da se na novi osnovi znanstvene metode dialektičnega in historičnega materializma - ^ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 pribori do slike slovenske zgodovine, da sodeluje pri novi historični problema­ tiki južnoslovanskih n a r o d o v . . . Pri tem ne sme zanemarjati ničesar, kar je veljavno v dosedanjih raziskovanjih, in njegovo delo ne sme biti nikdar ne­ kritično«. Trideset let izhajanja pomeni v življenju ravno novo generacijo. V prvih petih letnikih je bilo 38 sodelavcev, skoraj polovica (17) jih ni več med živimi. Najstarejša sodelavca Dragotin Lončar in Niko Zupanič sta bila pol leta mlajša od Ivana Cankarja in bi bila letos v 101. letu. V zadnjih petih letnikih je bilo 67 sotrudnikov, med njimi pa je samo 8 takih, ki so pisali tudi v prvih petih letih. Uredništvo se lahko pohvali z odprtostjo do mlajših generacij; objavili smo že nekaj del, ki so bila nagrajena s Prešernovo nagrado za študente. Uredniški odbor je imel v začetku tri člane, nato se je število članov po­ lagoma večalo, zadnjih deset let jih je bilo devet. Pravo obremenjenost z delom sta imela vedno predvsem dva: glavni in tehnični urednik. Glavni uredniki so bili doslej trije: 22 let Bogo Grafenauer, po 4 leta Ferdo Gestrin in Vasilij Melik. Tehnični uredniki so bili štirje: 20 let France Skerl, 6 let Jože Šorn, nekaj časa Miro Stiplovšek, zdaj pa Janez SteTgar. Vse do leta 1967 je Zgodovinski časopis izhajal enkrat letno, petkrat sta zaradi časovnih zamud ali finančnih neprilik ali obsega izšla po dva letnika v enem zvezku, tako da je prvih 20 letnikov izšlo v 15 zvezkih; leta 1968 smo prešli na izhajanje v dveh zvezkih na leto, tako da je zadnjih deset letni­ kov izšlo v 19 zvezkih. Glavna kriza izhajanja je bila v petdesetih letih; od junija 1953 do junija 1961 je Časopis izhajal v dveletnih presledkih; štirje zvezki so izšli z dveletno zamudo; s prehodom na izhajanje v dveh zvezkih so bile zamude skrčene na znosno mero ali celo odpravljene. Do 20. letnika je imela revija zelo različen obseg; peti letnik (1951), ki je do danes ostal naj­ obsežnejši, je imel 512 strani — na en letnik v zvezku 1948/49 pa je prišlo povprečno samo po 175 strani, da navedemo oba ekstrema. Od leta 1967—1971 so šteli letniki med 300 in 400 strani, od tedaj naprej (z eno samo izjemo) po 400 in nekaj več strani. Letnik 1972, v katerem je izšla bibliografija za prvih 25 letnikov, je imel precej večji obseg in se je s svojimi 472 stranmi uvrstil med vsemi letniki na drugo mesto. Celotni obseg vseh 30 letnikov je 9.694 strani ali povprečno 323 na letnik. Dva dvojna letnika sta izšla kot zbornika, v njih so bile objavljene samo razprave ali krajši prispevki, namenjeni v počastitev jubilantoma; ostalih 26 letnikov je bilo vsebinsko razdeljeno na rubrike, ki se niso sicer vselej, veči­ noma pa pojavljale v vsakem letniku; razprave — zapiski — problemi in di­ skusije (prej: problemi za diskusijo) — in memoriam (nekrologi) — institucije —- društveno življenje, kongresi, simpoziji (prej: zborovanja in društveno živ­ ljenje) — ocene in poročila (v začetku: ocene — poročila o časopisih) — biblio­ grafija — (v zadnjih letnikih) obvestila. Prazgodovina, antika in arheologija zgodnjega srednjega veka, ki so bile v predhodnicah Zgodovinskega časopisa zelo močno zastopane, se v našem časopisu zlasti v zadnjem času skorajda več ne pojavljajo. Vzrok za to je seveda jasen: leta 1950 je začel Arheološki vestnik, ki je specialno glasilo za obdobje starega veka in za arheologijo in ki objavlja tudi arheološko biblio­ grafijo za prazgodovino, antiko in zgodnji srednji vek. V prvih 15 letih je bilo drugače, tedaj je bilo objavljenih več arheoloških razprav, posebej še iz zgod­ njega srednjega veka. Zdaj izide še sem in tja kakšna. Izjema so arheološka izkopavanja srednjeveškega Otoka (Gutenwerd) pri Kostanjevici, o katerih TRIDESETLETNICA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« 525 prinašamo poročila. Izjema je tudi področje starega vzhoda, s katerega je bilo objavljenih nekaj razprav, skorajda redno p a izhajajo ocene pomembnejših novih publikacij. Iz zgodovine srednjega veka (v starem smislu razmejitve) je bilo objavlje­ nih v Zgodovinskem časopisu manj pokrajinsko ali lokalno omejenih razprav (iz kolonizacijske zgodovine, zgodovine posameznih mest in trgov ali z drugih področij), precej pa sintetičnih, preglednih, problemskih del, ki so zajemala zlasti na ves jugoslovanski ali celo južnoslovanski prostor razširjen sklop vpra­ šanj razmerja med Obri in Slovani, nastanka srednjeveške fevdalne družbe ter etnične strukture in vloge naših narodov v srednjem veku, na drugi strani pa problem nastanka in starejšega razvoja mest na Slovenskem. V letniku 1964 se je pojavil v Zgodovinskem časopisu nov, dotlej v našem zgodovinopisju neznan problem: trgovske in naselitvene zveze naših slovenskih in drugih jugoslovanskih pokrajin z italijanskimi mesti na zahodni obali Ja­ dranskega morja južno od Benetk, zlasti v Markah. Najbrž pod vplivom pre­ vladujoče nemške literature in političnih prilik 19. stoletja si teh zvez dotlej nihče ni predstavljal, niti jih ni slutil, prikazali p a so jih bogati, nam doslej neznani arhivski viri. O tej problematiki prinaša Zgodovinski časopis v zad­ njem desetletju vrsto razprav. Iz obdobja 15.—18. stoletja so izhajali v Zgodovinskem časopisu pregled­ nejši in podrobnejši članki predvsem o turški problematiki, o gospodarskih problemih in socialni strukturi ter o kmečkih uporih. Posebej je treba omeniti, da je Zgodovinski časopis objavil temeljno slovensko delo s področja merstva, prvi pripomoček za preračunavanje starih lokalnih in širša, žitnih, vinskih, dolžinskih, ploskovnih in raznih drugih mer ter uteži (1954). Obdobje zadnjega stoletja fevdalizma, od srede 18. do srede 19. stoletja predstavljajo v Zgodovin­ skem časopisu predvsem članki o gospodarstvu, štetjih prebivalstva in še ne­ katerih drugih stvareh, med katerimi naj omenim zelo zanimiv članek o mne­ nju francoskih funkcionarjev ilirskih provinc o kmečkem vprašanju. Objavljenih je bilo nekaj večjih člankov o revolucionarnem letu 1848, naj­ bolj podrobno pa je prav gotovo obdelano obdobje druge polovice 19. stoletja in do prve svetovne vojne. S tega področja smo objavili široke pregledne in problemske članke o glavnih značilnostih slovenskega narodnostnega razvoja v tem času ter vrsto podrobnejših obravnav slovenske politike po posameznih obdobjih in problematikah; poleg prikazov razvoja na celotnem slovenskem ozemlju smo objavljali prikaze za posamezne zgodovinske dežele. Leta 1960 je začel Inštitut za zgodovino delavskega gibanja izdajati Pri­ spevke za zgodovino delavskega gibanja, revijo, kd je želela »postati nov, do­ daten činitelj v slovenskem zgodovinopisju«. Prispevki so v svojem doseda­ njem izhajanju objavljali članke predvsem iz obdobja NOB ter iz zgodovine med prvo in drugo svetovno vojno, ne da bi se pr i tem omejevali samo na zgodovino delavskega gibanja, znatno manj pa so objavljali člankov iz ob­ dobja pred prvo svetovno vojno; na tem področju so zajemali samo zgodovino delavskega gibanja in gospodarsko zgodovino. Povedano nam pojasni, zakaj ima Zgodovinski časopis za obe glavni področji, za katere skrbijo Prispevki, za dobo 1918—41 ter NOB, manj razprav kakor za čas 19. stoletja, vendar pa ni brez njih. Objavljenih je bilo nekaj člankov o gospodarski zgodovini, raz­ voju političnih strank, delavskem zavarovanju, sorazmerno dosti pozornosti pa je^ bilo posvečeno Kočevarjem ter politiki Koroških Slovencev oziroma do Koroških Slovencev. 33 Zgodovinski časopis 526 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 O obdobju narodnoosvobodilnega boja je, začel Zgodovinski časopis že zgodaj pisati. Prve ocene so bile objavljene že v prvem letniku, prva biblio­ grafija leta 1950, prvi dve razpravi pa v letniku 1951. Pri obravnavanju NOB prevladujejo sintetični in problemski članki, npr. o specifičnih elementih v NjOB jugoslovanskih narodov, o ekonomiki NOB v Sloveniji (predvsem glede prehrane narodnoosvobodilne vojske in delno tudi civilnega prebivalstva na osvobojenih ozemljih in finančnega poslovanja), da omenimo samo nekatere, posebna pozornost pa je bila posvečena problemom odnosov do sosednjih na­ rodov, Italijanov in Avstrijcev, njihovih komunističnih partij. Če primerjamo časovni odmik — razdaljo med letnico objavljenega članka in letnico dogodka, ki je v članku obravnavan, moremo dati tole primerjavo: V Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo so bila zadnja zajeta dogajanja iz sedemdesetih let 19. stoletja, najnižji časovni odmik je znašal 68 let za raz­ prave, 51 let za objave dokumentov. Pri Zgodovinskem časopisu je znašal ta odmik 9 let, ko sta bili objavljeni (1951) prvi dve razpravi iz NOB, pri članku o volitvah v koroško kmetijsko zbornico pa celo samo 3 leta. Časopis je objavil doslej tri razprave iz časa po drugi svetovni vojni; značilno pa je, da se vse tri dotikajo Slovencev v Italiji in Avstriji. V zadnjem letniku smo objavili tudi izbrano bibliografijo tiskanih virov in literature za čas po letu 1945. V marsičem smo s časovno razporeditvijo člankov v Zgodovinskem časo­ pisu najbrž lahko zadovoljni. Povsem odpadlo je prevladovanje antičnega in fevdalnega obdobja, ki je bilo značilno še za predvojni Glasnik. Morebiti danes ne bi bilo napak, da bi Časopis, kljub izhajanju Arheološkega vestnika, ven­ darle kdaj objavil tudi kak problemski ali pregleden članek iz najstarejše in antične zgodovine Slovenije ter objavljal tudi poročila in ocene iz tega časov­ nega področja. Iz fevdalnega obdobja je prav gotovo dovolj problemov, ki jih je naše zgodovinopisje doslej še premalo obdelalo ali p a se jih še celo nič ni dotaknilo; recimo različne strani razvoja 17. in 18. stoletja. Predvsem pa je naša naloga, da se lotimo naše najnovejše zgodovine, zgodovine razvoja naše družbe po osvoboditvi. V razpravah Zgodovinskega časopisa so zajete različne smeri zgodovine: gospodarska, politična, diplomatska in zunanjepolitična, pravna, šolska, demo­ grafska itd. Velika pomanjkljivost nekdanjih ljubljanskih zgodovinskih glasil je bila njihova omejenost na Kranjsko. Zdi se mi, da tega našemu Časopisu nikakor ni mogoče očitati, saj v člankih prevladuje splošnoslovenski vidik ali pa so, kolikor gre za posebne regionalne problematike, zastopam vsi deli slovenskega ozemlja. Posebej smo lahko zadovoljni z obravnavanjem koroške,problematike in tako imenovanega jadranskega in tržaškega vprašanja ter zgodovine goriške dežele; vendar bi morali priobčevati kaj več že o tržaški notranji zgodovini; še bolj nam manjka prekmurska zgodovina, ki smo jo zajeli le v dveh pre­ glednih člankih, pa problematika slovenske Istre. Zlasti pa pogrešamo članke, ki bi govorili o preteklosti Beneške Slovenije. Zgodovinski časopis obravnava seveda predvsem slovensko zgodovino, ni pa omejen samo nanjo. Ni tako malo člankov, zlasti iz srednjeveške zgodovine in iz zgodovine po prvi svetovni vojni, ki obravnavajo splošno jugoslovansko problematiko; nekaj pa jih je tudi, ki opisujejo posamezne zgodovinske pro­ bleme drugih jugoslovanskih republik. Ena prvih skrbi uredništva Zgodovinskega časopisa je bila skrb za tekočo slovensko zgodovinsko bibliografijo. Bibliografija publikacij o NOB je začela TRIDESETLETNICA »ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« 527 izhajati ze leta 1950, izšla je v Zgodovinskem časopisu potem še enkrat, nato pa za dela petnajstih let 1945-49 v posebni knjigi, se preselila v Prispevke za zgodovino delavskega gibanja, potem pa je objavljanje zastalo. Bibliografija publikacij o času od srednjega veka do leta 1941 je izšla doslej že šestkrat, tììbliograiija del o starem veku in arheologiji izhaja v Arheološkem vestniku. INujna naloga Zgodovinskega časopisa je, da zopet obnovi objavljanje biblio­ grafije del o NOB, pa tudi, da začne objavljati bibliografijo del o povojni dobi; v obe smeri je uredništvo že podvzelo prve korake. Posebej se moramo dotakniti ene najslabših strani Zgodovinskega časopisa: pomanjkanja pravih ocen in polemik. Ne moremo reči, da polemik ni bilo. Začele so se ze zgodaj ob ptujskem slovanskem svetišču, od poznejših naj ome­ nimo ono okrog ljubljanskega jugoslovanskega sestanka leta 1870 ter one o raznih problemih, povezanih s prvo svetovno vojno, slovenskimi političnimi strankami, odnosom do Avstrije itd. V vseh teh polemikah se je marsikaj raz­ jasnilo, marsikaj pa je ostalo še nepojasnjenega — ton precejšnjega dela teh polemik pa m bil ravno najboljši, poln je bil osebnih žaljivk in podtikanj. Zdelo bi se skoraj kakor da ne zmoremo dostojne polemike, ki bi nastopala proti napakam ali dozdevnim napakam, ne p a proti ljudem — in to je morebiti tudi eden od vzrokov pomanjkanja kritičnih ocen. To je morebiti eno od pod­ ročij kjer je bil Zgodovinski časopis v prvem obdobju svojega izhajanja boljši od sedanjega. V prvem obdobju je bilo objavljenih nekaj temeljitih, podrobnih ocen, ki so nedvomno koristile tako piscem ocenjenih del kot bralcem; bilo je objavljenih tudi vec preglednih ocen o skupini del z istega področja, ocen, ki so obenem predstavljale tudi skoraj nove razprave - že dolgo časa takih ocen skoraj nimamo vec večina najpomembnejših novih slovenskih zgodovinskih publikacij je ostala brez vsakršne omembe v Zgodovinskem časopisu. Pokojni Boris Ziherl je svoj ze omenjeni govor zaključil z željo po .plodni diskusiji in polemiki ob obravnavanju konkretnih zgodovinskih problemov«, in je prav v tem gledal zmago marksizma v naši znanosti (Novi svet 1951, str 495) Veliko smo napisali, veliko dognali novega, s plodno diskusijo in polemiko p a se prav gotovo ne moremo ponašati. Menim, da moremo biti zadovoljni z marsičem, kar smo ustvarili s tridese­ timi letniki Zgodovinskega časopisa. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z vsem. Nekatere pomanjkljivosti sem že omenjal; predvsem pa bo potrebno to, kar je lansko leto omenil tedanji predsednik Zgodovinskega društva dr. Tone terene v svojem slavnostnem referatu: dolgoročnejša politika uredništva. Z t ° J . d a b l ? u r . e s ^ c i l i m da bi ob prihodnjem jubileju časopisa gledali nazaj z večjim zadovoljstvom, končujem te svoje besede. S t e f a n T r o j a r UPORABNOST »ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« PRI POUKU ZGODOVINE za S ™ f - T ^ if . V W , osrednjega Sušila Zgodovinskega društva zablovenijo skozi trideset let nudil našim znanstvenim raziskovalcem zgodo­ vine moznos , da v krajši obliki sproti objavljajo svoja dognanja. Njegova n a i T ??TA J e T k a k ° f P ° T s P e š e 7 a t i raziskovanje zgodovine slovenskega naroda kot tudi drugih narodov Jugoslavije. Že v začetku zasledimo med smer- 528 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 nicami Zgodovinskega časopisa tudi nalogo, da bo časopis proučeval tudi pro­ bleme zgodovinskega pouka. Izkušnje in statistika kažejo, da so zgodovinarji pedagogi pomemben del bralcev. Vsi skupaj p a si želimo ob tem lepem jubi­ leju, da bi si časopis pridobil med njimi še več naročnikov. Zato nameravam spregovoriti z vidika zgodovinarja pedagoga o tem, kolikšne so realne možnosti da se znanstvena revija uporabi tudi v pedagoške svrbe. Tri osnovne funkcije Zgodovinskega časopisa v šoli 1. ZC kot sredstvo individualnega strokovnega izobraževanja. 2. ZČ — pomemben dejavnik tudi p r i organizacijskem povezovanju zgo­ dovinarjev v SR Sloveniji. 3. ZČ p a je lahko tudi učilo pri zgodovinskem pouku, deloma pa tudi kot metodični pomočnik. Razumljivo je, da bi prišle te funkcije do polne vloge v optimalnih prili­ kah, in da danes časopis še ni tako izkoriščen v šoli kot bi želeli. Skupna pri­ zadevanja v tej smeri: Zgodovinskega društva, uredništva časopisa in seveda zgodovinarjev na šolah bi dala rezultate in prispevala k tesnejšim vezem med raziskovalno in šolsko zgodovino. Sedaj bom skušal o navedenih funkcijah revije spregovoriti na osnovi sistematičnega pregleda ZČ in lastnih pedagoških izkušenj. Vloga Zgodovinskega časopisa pri permanentnem strokovnem izobraževanju Revija naj bi bila reden spremljevalec vsakega zgodovinarja pedagoga. Njena bogata in pestra vsebina vzpodbuja k tekočemu spremljanju novih zgo­ dovinskih spoznanj in k individualnemu študiju novih zgodovinskih publi­ kacij. Tisti pedagogi, ki redno sledijo novim dognanjem, obravnavajo snov v šoli bolj suvereno, problemsko in aktualno. Narodna zgodovina, ki je v časo­ pisu najbolj prisotna, koristi vsakomur ne glede ali poučuje na osemletki ali srednji šoli. Zlasti so koristne sinteze v slovenskem okviru, regionalni politični pregledi, gospodarski pregledi posameznih obdobij pa tudi novosti v mono­ grafskih razpravah. V časopisu zasledimo seveda tudi razprave, ki obravna­ vajo tematiko izven šolskih učnih načrtov ali p a za nekatero problematiko v šoli pri rednem programu ni dovolj časa za temeljitejšo obravnavo. Marsi­ katera specialna ali krajevno omejena študija lahko koristi zgodovinarju na šoli pr i sestavljanju letnega podrobnega učnega načrta. Ako bo izbral za obrav­ navo tipičnih primerov družbenoekonomskega dogajanja na primeru iz domače zgodovine, mora sam temeljito poznati zgodovinske prilike. Zelo so koristne tako za individualni študij kot za aktivne oblike pouka tematsko in časovno zasnovane bibliografije. Dobro p a bi bilo, če bi ZČ zajel bolj sistematično tudi moderno historično publicistiko v širšem evropskem prostoru. Za pedagoške delavce bi bilo tudi koristno, če bi recenzenti upoštevali še morebitno meto­ dično funkcijo zgodovinske publikacije. Metodično-didaktična problematika je bila v časopisu neredno in bolj malo prisotna. Pred letom 1968 so bile takšne razprave dokaj redke. V letih 1968—72 pa je ZČ objavil letno po en ali dva prispevka takšne vsebine. V glavnem so bile TRIDESETLETNICA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« 529 to ocene učbenikov, zgodovinskih atlasov, zgodovinskih čitank in podobno. Se­ daj obravnavajo to problematiko Pouk zgodovine kot tudi druge pedagoške revije, vendar bi koristilo komunikativnosti Zgodovinskega časopisa, ako bi imela šolska zgodovina v njem več prostora ali oelo samostojno rubriko. Ne gre toliko za ozko metodična vprašanja, kolikor za tekoče spremljanje didak­ tičnih in organizacijskih vprašanj zgodovinskega pouka v Socialistični repub­ liki Sloveniji. Tako bi bilo mogoče bolj sistematično, perspektivno in poglob­ ljeno razpravljati o učnih načrtih za zgodovino, spremljati ažurno kadrovsko problematiko zgodovinarjev, iskati oblike sodelovanja med šolami in muzeji, razviti širše informacije, diskusije, ankete in podobno o zgodovinskih učilih. Organizacijska vloga Zgodovinskega časopisa Naš časopis ima tudi pomembno vlogo pri povezovanju zgodovinarjev, ki delujejo na različnih šolah, muzejih, inštitutih v raznih predelih naše repub­ like. Poleg znanih oblik sestajanja (zborovanja, simpoziji) bi bilo mogoče prek časopisa ustvariti še bolj redno, trdno in ažurno vez med članstvom zgodovin­ skega društva. Že doslej je ZČ redno in podrobno poročal o zborovanjih in delovanju odbora, vendar predvsem kot registracija minulega organizacijskega dogajanja. Za organizacijsko aktivnost Zgodovinskega društva pa bi bilo zlasti koristno, če bi bilo članstvo prek uvodnika ali posebne rubrike perspektivno obveščeno o smernicah delovanja društva, programih delovanja in raznih pri­ hodnjih akcijah. Tako bi se ustvarili bolj subjektivni in aktivni stiki med uredništvom glasila, odborom Zgodovinskega društva in zgodovinarji na šolah. Zgodovinski časopis kot učilo pri pouku zgodovine Na neposredno operativno uporabnost časopisa pri pouku vpliva pred­ vsem naslednje: 1) komunikativnost strokovnega gradiva do učencev, 2) meto­ dična uporabnost gradiva, 3) sistematičnost in kvaliteta dolgoročne učne pri­ prave pedagoga. V časopisu je precej razprav, ki imajo zgoščen slog, mnogo tujih izrazov za družbene kategorije, obilje podatkov, zahtevno znanstveno utemeljevanje in podobno. Zato so marsikatere za srednješolca prezahtevne in jih je le do neke mere mogoče vključiti v pedagoški proces. Razumljivo je, da znanstvenost ne more biti žrtvovana pedagoški koristnosti gradiva. Kljub temu pa bi bilo mogoče z manjšimi redakcijskimi usmeritvami marsikatero razpravo pripraviti uporabno tudi za šolo. Razprave, ki bi bile razčlenjene v poglavja s podnaslovi, opremljene s ponazorili (statistike, shematske karte) in ki bi imele nekoliko obširnejše povzetke, bi vsekakor omogočale pedagogu, da jih uporabi pri po­ uku. Za šolsko zgodovino bi bilo tudi koristno, če bi avtorji razprav najpo­ membnejše odlomke iz novo objavljenih virov objavili kot dodatek k študiji. Tako bi zgodovinar raziskovalec posredno pomagal učitelju zgodovine pri me­ todični pripravi. Zato bi bilo dobro, če bi redakcija Zgodovinskega časopisa bolj redno in dosledno vztrajala pr i uporabi formalnega tiskovnega instrumen­ tarija (razne vrste tiskov, podnaslovi itd.). Tako gradivo je mogoče izkoristiti za različne metodične postopke: konkretizacijo razlage s pomočjo odlomkov 530 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 iz monografije ali virov, izraba statističnih in drugih pokazateljev za skupinski pouk itd. Zgodovinskemu pouku so seveda najbolj dobrodošle tiste teme, ki so zajete v učnem načrtu ali pa vsaj blizu. Po mojem mnenju bi bila več kot polovica razprav uporabnih v te namene, nekatere le do neke mere. Za starejša obdobja je šolska uporabnost gradiva občutno manjša, ker tam bolj prevladujejo za­ htevne analize na osnovi podrobne rekonstrukcije virov. Tako bi bilo za antiko in fevdalizem '/з tem uporabnih, pozni fevdalizem Vi, 19. stoletje 2h, za naj­ novejšo dobo pa že 3A. Gradivo Zgodovinskega časopisa je zelo pestro po tematiki kot tudi po zasnovi in ga z metodičnega vidika skoraj ni mogoče podrobneje kategorizirati. Sinteze zajemajo največkrat slovensko politično ali gospodarsko življenje dru­ ge polovice 19. stoletja. Glede na to, da so rezultat zahtevnih in dolgotrajnih znanstvenih raziskovanj in spoznanj, jih ni mogoče v večji meri vključiti v učni proces v prvih etapah obdelave učne snovi. Zato pa jih lahko uporabimo toliko bolj v različnih metodičnih variantah pri ponavljanju in sistematizaciji snovi. Primerne pa so tudi za analitično delo pr i skupinskem pouku. Monografske razprave bi bilo mogoče razvrščati z vidika širše ali ožje družbene problematike, glede na družbeno sfero dogajanja, glede na kraj in čas itd. Zgodovinar v šoli izbira predvsem tiste, ki mu pomagajo pri živi, kon­ kretni in nazorni ponazoritvi tipičnih družbenih gibanj in pojavov. Glede na pestrost monografij ni mogoče ob tej priliki bolj podrobno govoriti o možnih metodičnih postopkih. Omenim naj le, da razlago poživijo, dokumentirajo vključeni podrobni analitični opisi iz razprav, pričevanje virov, količinski po­ kazatelji gospodarskega dogajanja in drugo. Povezava med zgodovinarji raziskovalci in zgodovinarji učitelji pride do veljave še posebej ob raznih jubilejih iz revolucionarne in narodnozgodovinske preteklosti. Takrat so zgodovinarjem na šolah še posebej dobrodošle mono­ grafsko obdelane ustrezne teme. Tako je mogoče to snov obdelati bolj poglob­ ljeno, metodično pestro in na gradivu domačega kraja. Nekatere monografije, ki obravnavajo zgodovino nekega kraja (B. Grafenauer: Ptuj v srednjem veku, ZČ 1970, P. Blaznik: Freisinška župnija Dovje, ZČ 1955) pa je primerno obrav­ navati v obliki referatskih povzetkov pred odhodom na ekskurzijo. Ob takšni priliki nam ZČ v rubriki institucije nudi tudi informacije o vlogi muzejev, arhivov in njihovi mreži na Slovenskem. Rubrika Problemi in diskusija p a je prezahtevna za šolsko uporabo. V svojem prispevku se nisem mogel spuščati v konkretno navajanje raz­ prav in navajanje možnosti njihove metodične izrabe. Gradivo je namreč tako obširno in raznovrstno, da bi referat postal preobširen. Ob sistematičnem pre­ gledu letnikov sem poskusil razmišljati predvsem v kolikšni meri lahko zgodo­ vinska strokovna revija služi hkrati tudi šolski zgodovini. Razumljivo je, da ima ta funkcija svoje meje in da je Zgodovinski časopis po svoji primarni vlogi znanstvena revija. Dal pa sem tudi nekaj sugestij, ki naj bi prispevale k nadaljnjemu širjenju časopisa med zgodovinarje na šolah in k temu, da bi uredništvo revije imelo stalno pred očmi tudi probleme zgodovinskega pouka in potrebe zgodovinarjev na šolah. Spoštljivo se zamislimo ob ogromnem znan- stenem gradivu slovenskih zgodovinarjev, ki je izšlo v tridesetletnem obdobju izhajanja Zgodovinskega časopisa in želimo reviji mnogo lepih in novih uspehov! TRIDESETLETNICA »ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« 531 P e t e r V o d o p i v e c REZULTATI ANKETE MED BRALCI »ZGODOVINSKEGA ČASOPISA« Z zvezkom 3/4 XXX. letnika »Zgodovinskega časopisa« je uredništvo raz­ poslalo anketni list za naročnike in bralce. Število odgovorov je — čeprav resnici na ljubo nismo pričakovali prave poplave pošte — razmeroma majhno, posebno, če upoštevamo, da so anketni list prejeli ne le individualni naročniki, temveč tudi ustanove (med njimi zlasti šole), ki so na časopis naročene ali s katerimi imamo izmenjave. V celoti naj bi torej prejelo list 920 naslovov. Kot smo omenili že v predhodnem poročilu ob proslavi tridesete obletnice izhajanja »Zgodovinskega časopisa« je do proslave odgovorilo na anketo le trideset naročnikov, kasneje p a se je število odgovorov še nekoliko dvignilo. Kljub (še vedno) relativno majhnemu številu tistih, ki so se potrudili in iz­ polnili anketni list, p a razkrivajo že poslani odgovori dovolj široko in razno­ liko paleto mnenj in želja in ne nazadnje — kot kaže — dokaj ilustrativno predstavljajo odnos bralcev in sodelavcev do naše publikacije, saj med prvo prispelimi in naknadno poslanimi odgovori ni bistvenih razlik v stališčih in se dopolnjujejo v razmeroma zaokroženo podobo. Zato gotovo ne bo odveč, če si rezultat te prve ankete v »zgodovini« »Zgodovinskega časopisa« na krat­ ko ogledamo. Najprej nekaj podatkov o anketirancih — kot so razvidni iz izpolnjenih vprašalnikov. Odgovarjali eo nam predvsem moški (ženske so zastopane le s petimi odgovori), večina anketirancev ima visoko izobrazbo, le dva imata višjo, eden srednjo in eden osnovno. Nadalje so le trije mlajši od tridesetih let, ve­ čina jih je starih od 30 do 60 let, pet od 60 do 70 let in štirje več kot 70 let. Vsi razen dveh anketirancev so redni naročniki časopisa, od dveh, ki na časopis nista redno naročena, pa eden časopis redno prebira v šoli, kjer je zaposlen, drugi pa ga redno kupuje. Sedem anketirancev prejema časopis že vse od začetka izhajanja 1947. leta, ostali več kot deset let in šest krajše raz­ dobje (med njimi je eden časopis naročil prav v zadnjem času). V večini — z izjemo enega naročnika — anketiranci redno berejo tudi ostale revije, na­ vedene v anketi (zlasti Kroniko, Časopis za zgodovino in narodopisje, deloma tudi Jugoslovanski istorijski časopis, v manjši meri Pouk zgodovine). Tudi poklicno so zanimivo zastopani: v glavnem so raziskovalci in pedagoški de­ lavci, nato upokojenci, med ostalimi poklici pa bomo našli arhivista, uprav­ nika študentskega doma in celo kmeta. Večina anketirancev je doma v ob­ močju SR Slovenije, štirje so iz zamejstva (Trst, Koroška, Dunaj) in eden je iz SR Hrvatske. V glavnem so se tudi že udeležili v anketi navedenih zbo­ rovanj; morda utegne biti zanimivo, da je med navedenimi zborovanji naj­ večkrat obkroženo zborovanje v Škof ji Loki, nato v Kranjski gori in najmanj- krat v Piranu. Končno je več kot polovica anketirancev tako ali drugače že sodelovala v Zgodovinskem časopisu, med ostalimi pa je večina pripravljena sodelovati, medtem ko jih nekaj na vprašanje ni odgovorilo, dva p a sta odgo­ vorila negativno. V odgovoru na vprašanja, kaj v časopisu berejo, kakšna je po njihovem mnenju strokovna raven in dolžina člankov in česa je v časopisu preveč in česa premalo, so anketiranci odgovarjali takole: skoraj dve tretjini anketiranih bralcev naj bi prebralo vse rubrike in le eden — vsaj tako je označil — naj bi bral le ali predvsem knjižne ocene. Če sodimo po odgovorih, so najmanj 532 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 bran del časopisa poročila o strokovnih srečanjih, slede književna poročila in društvena obvestila, nato pa polemike in bibliografije. Strokovna raven člankov se je zdela vsem anketirancem z eno samo izjemo ustrezna, ta eden pa je navedel, da se mu zde posamezni članki včasih pretežki. Glede dolžine so bila stališča le nekoliko bolj deljena: večina je zopet menila, da so članki ustrezno dolgi, le trije so odgovorili, da so predolgi, eden pa je menil, da to pač zavisi od članka, saj je dolžina prispevka v strokovnem glasilu relativna stvar, medtem, ko dva vprašanja nista izpolnila. Ob odgovoru na vprašanje česa je v časopisu premalo in česa preveč, vlada med anketiranci ponovno razmeroma veliko soglasje: večina jih je odgovorila, da prinaša časopis pri­ merno število razprav, poročil o strokovnih srečanjih, knjižnih ocen in poročil in bibliografij. Podobno prevladujejo odgovori (z le tremi izjemami), da je primerno število društvenih obvestil; med anketiranci, ki so pri društvenih obvestilih obkrožili preveč, je bralec iz Trsta predlagal, naj bi jih v prihodnje sploh objavljala »Kronika«. Posamezniki so nato menili, da je v časopisu pre­ malo ali preveč razprav, knjižnih ocen, bibliografij oz. premalo poročil o strokovnih srečanjih. K odgovoru, da je preveč knjižnih poročil, je eden izmed anketirancev še dopisal, da je preveč zlasti nevtralnih knjižnih ocen in to celo o knjigah, ki jih ne bi kazalo predstavljati v znanstveni reviji, zato pa je premalo recenzij o tehtnejših znanstvenih delih iz naše narodne zgodovine. V odgovoru, da v »Zgodovinskem časopisu« močno manjka polemike, so si bili anketiranci zopet zelo enotni. Če je bilo v teh odgovorih še veliko soglasja, p a so odgovori na vprašanje o tem, kaj je komu v časopisu ugajalo in kakšne teme so premalo zastopane, resnično močno različni. Med avtorji, ki naj bi s svojimi razpravami pritegnili posebno pozornost, so posamezniki poimensko navedli Toneta Ferenca, Ferda Gestrina, Vasilija Melika, Metoda Mikuža, Dušana Nećaka, Janka Pleterskega, Antona Svetino, Dragovana Šepica in Vlada Valenčiča, Marijo Verbičevo, Ignacija Vojeta in Toneta Zorna. Razprave, ki so vzbudile zanimanje torej segajo na najrazličnejša področja in časovno gledano od srednjega veka do najnovejše dobe in NOB. Bralci, ki so odgovorili na anketo, pa pogrešajo v časopisu zlasti naslednje: polemičnega dialoga o problematiki zgodovinopisja, bolj sintetičnih in preglednih člankov (v tej zvezi je zanimiv predlog, naj bi časopis prinašal tudi krajše, pregledne sestavke za pedagoško rabo po zgledu kratkega predavanja, ki ga je imel prof. Grafenauer na ekskurziji po zadnjem zborovanju na Krnskem gradu), teoretičnih člankov in razprav iz kulturne zgodovine (s pritegnitvijo strokovnjakov iz širšega, ne le slovenskega prostora), člankov iz zgodovine Istre, člankov iz obdobja I. svetovne vojne, člankov iz gospodarske zgodovine (posebej za obdobje od merkantilizma do najnovejše dobe in iz problematike agrarne zgodovine), razprav o sodobnem komunistič­ nem gibanju, mednarodnih vprašanjih in problemih svetovne zgodovine, ki bi jih lahko — če ne izvirno — predstavili s prevedenimi prispevki promi­ nentnih tujih avtorjev, člankov s področja pomožnih zgodovinskih ved, pro­ blematike pouka zgodovine, reforme pouka in učnih načrtov; nekdo je opo­ zoril, da pogreša celo tako specialno temo kot je kolonizacija na Slovenskem v 13. stoletju. Interesi so torej zelo različni. Anketirancem koristi časopis zlasti pri raziskovalnem delu, pedagoškem delu oziroma pouku v šoli in v razširja­ nju splošne izobrazbe. Eden anketirancev je uporabljal časopis pr i sestavljanju radijskih oddaj, drugi pa pr i obveščanju o koroškem vprašanju. TRIDESETLETNICA »ZGODOVINSKEGA CASOPISA< 533 In končno še pripombe v zvezi z izhajanjem časopisa in delom uredništva. Na vprašanje je odgovorilo le manjše število anketirancev, med njimi so ne­ kateri pohvalili redno izhajanje časopisa v zadnjem času in zlasti tehnično- organizacijsko stran uredniškega dela (za kar gre posebna zahvala tehničnemu uredniku, kar je eden med anketiranci tudi posebej naglasu). Bralka iz Trsta je nadalje omenila, da je časopis na Tržaškem še vedno premalo poznan med profesorji in učitelji. Posamezniki so nato navedli tudi več konkretnih pobud — v prvi vrsti tehnične narave, s katerimi bi lahko izboljšali kvaliteto časopisa in ki jih bo lahko uredništvo s pridom uporabilo pri nadaljnjem delu. Če torej odmev na anketo ni bil velik, so lahko odgovori, ki smo jih prejeli, vseeno zanimiv in zelo koristen pouk. Želeli bi seveda, da bi bil odziv na vpra­ šalnik večji zlasti med pedagoškimi delavci, ki sestavljajo pretežni del našega članstva (ca. 40 %) in se obenem s časopisom lahko seznanjajo tudi na šolah (tako, da je dejanski krog bralcev učiteljev in profesorjev vsaj teoretično še mnogo večji), stik z njimi pa je razmeroma težko vzpostaviti, vsekakor teže kot z raziskovalci, ki se — če že ne drugače — slej ali prej oglase z rokopisom. Zato lahko le želimo in upamo, da bo odziv na podobne prihodnje akcije večji, saj je to v interesu tako časopisa kot njegovega zaledja in zgodovinske stroke sploh. 534 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? JUGOSLOVENSKI ISTORIJSKI ČASOPIS glasilo Zveze društev 'zgodovinarjev Jugoslavije Osrednja jugoslovanska historična .revija izhaja v štirih številkah letno in objavlja prispervtke v vseh jugoslovanskih jezikih. Naročila: Karnedžijeva 2, Poštanski fah 545, YU-11001 Beograd. Na istem naslovu [sprejemajo tudi inairočila za vse t r i tujejezične jugo- slavamske povojne zgodovinske bibliografije (1945-55, 1955-65, 1965-75). ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 5 3 5 IN MEMORIAM FRANJO VESELKO (1905—1977) Sredi ileta se je za vedno {poslovil od nas in je zapustil vrste zgodovinarjev prof. Franjo Veselko, pedagoški delavec z vsem svojim bitjem, k i pa je s svojo de­ javnostjo dal prispevek tudi slovenski historiografiji. Rodil se je leta 1905 v Središču ob Dravi in je po gimnaziji Y Ptuju končal študij zgodovine ma univerzi v Ljubljani. Pred vojno j e kot suplent in nato profesor služboval v Ptuju in Novem mestu. Med vojno se je kmalu vključil v OF ki ga je italijanski okupator v času največjega pritiska na civilno prebivalstvo zajel im inter­ niral. Po kapitulaciji Italije se j e vključil v partizanske enote, a kmalu prišel na osvobojeno ozemlje, v Črnomelj, kjer je dobil nalogo, da pr i IOOF organizira po­ sebno foto sekcijo. To delo je uspešno opravil in nato sekcijo vodil ves čas narodno­ osvobodilnega boja. Po osvoboditvi (ga je poklicni eros kmalu zopet potegnil k delu z mladino in je zlasti na učiteljišču v Ljubljani, kjer je poučeval skoraj dve desetletji, vzgajal mladi učiteljski rod v naprednem in socialističnem dubu, pri čemer j e pomembno vlogo imela prav naša revolucija. Odlikovala iga je trdna vera v pravilnosti in pra­ vičnost narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in v tej veri je to srnov posredoval vsem rodovom svojih povojnih dijakov z vso njemu lastno emocional- nostjo. Osebno pošten in v življenju preizkušen, zrel človek je anal ohranjati prija­ teljsko in tovariško vzdušje v svojem okolju, čeprav je zlasti na šoli ob učnovzgoj- nih vprašanjih prihajalo tudi do različnih mnenj in gledanj, celo nesoglasij. Zato so .ga -spoštovali vsi poklicni kolegi, ostal bo v spominu svojih številnih učencev in cenili so ga soborci in sotovar.iši iz narodnoosvobodilnega boja. Prof. Franjo Veselko — vedno v snovanju — pa se je zapisal tudi v slovensko historiografijo. V času, ko je službovali v Ptuju, ga je pritegnila zgodovina tega mesta. Iz tega je nastala razprava oziroma prevod ptujskih mestnih statutov iz leta 1376 v slovenščino, s katero je sodobnika seznanil i življenjem srednjeveškega ptuj­ skega meščana, a prevod j e koristno služil tudi kot učni pripomoček v šolah.1 Med NOB pa je v okviru foto sekcije sam posnel celo rvrsto pomembnih dogodkov iz ta­ kratne politične in vojaške dejavnosti in zbral bogato filmsko in slikovno gradivo iz narodnoosvobodilnega boja. S .tem je ustvaril za zgodovino NOB v zadnjih dveh letih izredno važen ^poseben fond virov, k i dopolnj.uje pisane in druge vire za to obdobje maše izgodovine. Vlogo tega gradiva za obravnavo zgodovine NOB, ki ga je F. Vesdlko v svoji natančnosti in delovni dosJedmosti posebej dokumentiral, spo­ znamo iz mnogih del, k i j ih ilustrirajo slfflce iz te foto sekcije.2 Zavoljo tega bo prof. Franjo Veselko, ki so ,ga imenovali partizanski fotograf, trajno zapisan tudi v slovenski historiografiji. F e r d o G e s t . r i n /.„.„v' F / V e s e l k o > Mestne pravice Ptuja iz leta 1376, Kronika 6 (1939), str. 134—138, 202—210- Kronika 7 (1940). str. 15—19, 92—96. ' 2 P ì Ì P \ V- Ambrožic-Novljan, Cankarjeva brigada, Ljubljana 1975, knjižnica NOV in POS 9 str. 902. Glej kazalo krajev, enot in imen pod geslom Veselko F . 536 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 IVAN BOŽIĆ (Макаи&а 23. IV. 1915 — Beograd 20. VIII. 1977) Neizprosno je smrt т pičlem letu že tretjič posegla v Trste srbskih zgodovi­ narjev. Ni se še polegla gomila nad posmrtnimi ostanti dr. Viktorja Novaka in dr. Georgija Ostrogorskega, že j e dolgotrajna in mučna bolezen zlomila duha in telo uglednega iznanstvenika in priljubljenega univerzitetnega učitelja dr. Ivana Božića. S svojim delom je zadolžil 'tudi slovenske zgodovinarje, da se poklonimo njegovemu spominu. Ivam Božić se je rodil v Maikarski leta 1915, študiral im diplomiral j e na Beo­ grajski univerzi leta 1938. Od časa študija do ртегапе smrti j e njegovo življenje in delo vezano na Filozofsko fakulteto v Beogradu. Bil je dolgoletni šef katedre za občo zgodovino srednjega veka. Predaval je oboo zgodovino srednjega veka in po­ možne zgodovinske vede. Pri študentih je bil izredno priljubljen, slovel je kot iz­ vrsten predavatel j . Znane so bile njegove tople, človeške vrline. Imel je čut in smisel, da je med študenti odkrival bodoče znanstvene kadre, znal je organizirati znanstveno raziskovalno delo, kot mentor je -vzbujal iv mladih kadrih navdušenje za težavno in odgovorno znanstveno delo. Z znanstveno raziskovalnim delom se je začel ukvarjati zgodaj, vendar je glavne rezultate svojega dela objavil šele po osvoboditvi. Izčrpno j e proučeval več tematskih področij, zanimala so ga raana nerazčiščena vprašanja v srbskemi in jugo­ slovanskem zgodovinopisju. Njegova dela so temeljila na arhivskem gradivu, ki ga je črpal v Historijskem arhivu v Dubrovniku, v Kotorskem arhivu in v beneških arhivih. S posebno pozornostjo je raziskoval odnose jugoslovanskih narodov do Turkov v času velikih osmanskih osvajanj.1 Veliko truda je vložil v proučevanje osvetlitve notranjih in .zunanjih razmer rv razvoju srbske države,2 predvsem v ob­ dobju razpadanja srbske države. Plodno znanstveno delo je bilo usmerjeno v raz­ čiščevanje posameznih vprašanj vezanih na obstoj srbske Despotovine in samostojne Zete.3 Končni cilj njegovih raziskav niso bili samo politični dogodki v srbski srednje­ veški državi ampak iga je prvenstveno zanimala fevdalna družba in fevdalni odnosi.4 Njegovo pozornost so privlačila naslednja vprašanja: fevdalni gospodarji,5 srbsko meščanstvo,6 davčni sistem,7 zgodovina posameznih naselij,8 župe in družbene sku­ pine,' kategorije odvisnih kmetov in drugo. Ko so v njem že pojemale telesne moči, se je posvetil pomembnemu vprašanju v srbskem zgodovinopisju. Čeprav se j e zdelo, da tga je kritična zgodovinska šola pri Srbih že rešila, se je znova lotil problema izdaje Vuka Brankovića.10 Ugotovi je, da obnašanje Vuka Brankovića v Kosovski bitki ostaja sicer nepojasnjeno, da pa Vukova dejavnost po Kosovu odkriva nezvestobo palitiiki, k i jo je vodil knez Lazar. Poskus Vuka Brankovića, da se polasti vrhovne oblasti, lahko upravičeno smatramo kot izdajstvo v odnosu do tistih, ki so bili nosilci srbske vladarske ideologije, ob­ novljene v duhu nemanjiških tradicij. 1 Bibliografija njegovih del ni popolna, omenjene so le najpomembnejše knjige in razprave. Dubrovnik i Turska u XIV i XV veku, Pos. izd. SANU CC, Beograd 1952; Hercegovački sandzak- beg Ajaz, Zbornik Filozofskog fakulteta u Beogradu, k n j . I, 1948, str. 63—81. 2 La formation de l 'État serbe au IXe—Xle siècle, L'Europe aux IXe—Xe siècle, Aux origines des États nationaux, Varsovie 1968, str. 133—147. 3 O položaju Zete v državi Nemanjića, Istorijski glasnik, zv. 1-2, Beograd 1950, str. 97—122; Srpske zemlje u doba Štefana Lazarevića, Moravska škola i njeno doba. Naučni skup u Resavi 1968, Beograd 1972, str. 111—122. 4 Proniarii et capita. Zbornik radova Vizantološkog instituta, k n j . VIII/1, Beograd 1963, str. 61—70; Konj dobri i oružje (uz čl. 48 Dušanovog zakonika), Zbornik Matice srpske, br. 13—14, Novi Sad 1956, str. 85—92. 5 Zetske vojvode pod despotima. Glasnik društva za nauku i umjetnost Crne Gore II, Odjeljenje društv. nauka, knj. 1, Titograd 1975, str. 5—24; Dominus rex Constantinus, Zbornik Fil. fak. u Beogradu, k n j . XII-1, 1974, str. 434—441; Gospodin Kojčin, Albanološka istraživanja, zv. 1, Priština 1968, str. 117— 128. 6 Srpsko gradjanstvo u srednjem veku, Nastava istorije u srednjoj školi, zv. 2-3, 1951, str. 106—117. 7 Dohodak carski povodom 198 člana Dušanovog zakonika Rakovačkog rukopisa, SANU Beograd 1956; Paraspor u skadarskoj oblasti. 8 Selo Bogdašići u srednjem veku, Istorijski časopis, k n j . VII, Beograd 1957, str. 83—121. » Srednjevekovnj Paštrovići, IC, k n j . IX-X, Beograd 1959, str. 151—185; Katuni Crne Gore, Zbornik FFB, k n j . Х-1, Beograd 1968. 1 0 O ulozi Vuka Brankovića, Letopis Matice Srpske, god. 151, maj 1975, knj. 415, sv. 5, str. 475—482. Neverstvo Vuka Brankovića, Zbornik radova o knezu Lazaru, Beograd 1975, str. 223—242. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 5 3 7 Več študij je posvetil srednjeveškemu Dubrovniku.1 1 V proučevanje dubrovni- ške zgodovine je vmesel nove dimenzije. Razširil j e osnovo nekaterih Jireökovih študij ter na področju znanstvenih raziskav dubrovniške ekonomike napravil velik korak naprej . Opozoril j e na mnoige oMike zgodnjega kapitalizma v Dubrovniku. Postavil je smernice bodočim raziskovalcem s teoretičnim razglabljanjem o dubrov- niškem srednjeveškem .gospodarstvu in družbeni s trukturi prebivalstva. Najširšemu krogu zgodovinarjev in ljubiteljem zgodovine je približal znano književno delo Filipa de Diversisa, rektorja dubrovniške šole »Opis Dubrovnika«,1 2 ki ga j e prevedel z latinščine in oskrbel s spremno besedo o piscu. V slovensko 'zgodovinopisje je posegel z razpravo xLudovik Kozjakar u Dubrov­ niku«.13 Na osnovi gradiva, k i .ga je našel v Zgodovinskem arhivu v Dubrovniku, je objavil več podatkov o odkupovanju vitezov is Kranjskega, ki so j ih Turki zajeli v borbah 1475. leta. Leta 1476 sodelujejo Dubrovčani pr i osvoboditvi desetih kran j­ skih plemičev iz turškega ujetništva, med njimi tudi Ludvika Kozjaka. Zgodovinske osebe j e l i terarno obdelal Josip Jurčič v znani povesti »Jurij Kozjak, slovenski janičar«. Rezultate skrbnih analiz širokega znanstvenega spektra, je I. Božić uporabil pri koncipiranju večjih sintez, ki iso nastale kot .rezultat timskoga dela večjega šte­ vila znanstvenikov. Pomemben je njegov delež v »Istoriji C m e Gore« (knj. II-2, Titograd 1970) in »Istoriji Jugoslavije« (Beograd 1972). Zgodovinski procesi jugoslo­ vanskih narodov, tudi slovenskega naroda in .še posebej zgodovinski procesi v De­ spotovini in Zeti niso prikazani izoliramo, temveč kot sestavni deli obče političnih, družbenih, (gospodarskih in kulturnih tokov na Balkanu in v Evropi. Veliko svojega dela je I. Božić posvetil pisanju zgodovinskih učbenikov za osnovno in srednjo šolo." Menil je namreč, da morajo najpomembnejši rezultati znanstvenih raziskav najti svoj odmev v šoli in postati dostopni najširšim krogom interesentov. Njegove učbenike uvrščajo med najboljše povojne šolske priročnike, saj so doživeli več zaporednih izdaj. Delež slovenske zgodovine v učbenikih je znaten. V posameznih poglavjih obravnava avtor najpomembnejše faze v razvoju slovenskega naroda. Njegova pravilna stališča dokazujejo, d a je I. Božić vestno sledil novim dognanjem v slovenski historiografiji. Po njegovi zaslugi so učenci in dijaki v Srbiji dovolj izčrpno informirani o starejši silovenski zgodovini. S pedagoškim in znanstvenim delom je dosegel I. Božić velik ugled doma in prek maših meja. Več let je bil predsednik društva zgodovinarjev Jugoslavije, pred­ sednik društva Istoričara iSrbije, izvoljen j e bil za dopisnega člana Srpske akademije nauka i umjetnosti in rednega člana pred kratkim ustanovljene Akademije nauka i umjetnosti Crne Gore. Čeprav je smrt iztrgala pero iz roke Ivama Božića in mu preprečila, da bi dokončal svoje delo, bo njegova 'znanstvena misel tlela napre j v delih njegovih naslednikov. I i g n a c i j V o j e 11 Najpomembnejša: Ekonomski i društveni razvitak Dubrovnika u XIV i XV veku, IG, zv. 1, Beograd 1949, str. 21—61; Pojava humanizma u Dubrovniku, Historijski pregled, sv. 1, 1955, str. 6—18; Dubrovački kancelar Ksenofon Fidelfo, Zbornik FFB, k n j . IX-1, Beograd 1967, str. 225—245. « Filip de Diversis, Opis Dubrovnika, Dubrovnik 1973; Dve beleške o Filipu de Diversisu, Zbornik FFB, k n j . XI-1, Beograd 1970, str. 311—329. 1 3 Zgodovinski časopis, letnik VI-VII (Kosov zbornik), Ljubljana 1953—54, str. 522—529. 14 Istorila za I razred gimnazije, Beograd 1973; soavtor učbenika za učence srednjih šol. Pregled istorile jugoslovenskih naroda, Beograd 1960. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 539 KONGRESI EV SIMPOZIJI PETI IN SESTI SESTANEK ITALIJANSKIH IN JUGOSLOVANSKIH ZGODOVINARJEV »Zgodovinski časopis« doslej še ni poročal o sestankih med italijanskimi in jugoslovanskimi zgodovinarji; mednarodni kongresi o povezavah med jadranskima obalama (1971, 1976), k i j ih je glasilo slovenskih zgodovinarjev predstavilo (ZČ 1972, 143—6; 1976, 166—7; 1977, 226—S), so širše zasnovani in ne sodijo direktno v sklop stikov med 'zgodovinarji obeh držav, ki j ih je leta 1960 začel prvi sestanek v Beogradu. Sledilo je srečanje v Malanni, nato v Dubrovniku in po sestanku v Taormina (1964) je bilo 'treba počakati ma prihodnji peti sestanek skoraj dvanajst let. Tak dolg premor med četrtim in petim Isesitankoim ima svojo razlago. V Taormina je namreč skupna ko­ misija jugoslovanskih in italijanskih zgodovinarjev dokončala diskusijo, ki je se­ stanke pobudila — revizijo šolskih tekstov o medsebojni zgodovini obeh držav. Tako je peti sestanek v Sarajevu (22.—.24. april 1976) pomenil v bistvu nadaljevanje že dovolj ustaljenih stikov, istočasno pa j e izačel njih novo obdobje: bolj detaljno in na krajša časovna razdobja porazdeljeno obravnavanje problematike, k i so jo sicer prvi sestanki z enako akribijo vendar po nekoliko krajši poti predstavili. Že na sarajevskem sestanku so se udeleženci domenili, da bodo v program prihodnjih stikov vključili tudi starejša zgodovinska razdobja. Poleg te časovne razširitve pa označuje novo ohdobje stikov tudi spremenjeno moštvo sobesednikov, referentov in drugih udeležencev sestankov. Pobuda za oživitev stikov je prišla z jugoslovanske strani. Prizadevni sarajev­ ski univerzitetni učitelj prof. dr. Rade Petrovič je prevzel vlogo pokojnega prof. Jo rja Tadiča ne le formalno marveč tudi dejansko. Tematika sarajevskega sestanka je 'bila: revolucija leta 1848/9 in italijansko-jugoslovanske zveze. Vsaka stran j e pri­ javila štiri referente. Italijansko stran je vodil univerzitetni profesor iz Rima Fran­ co Valsecchi (predsednik italijanskega dela mešane komisije italijanskih in jugo­ slovanskih zgodovinarjev), z jugoslovanske strani pa so poleg referentov, k i so pre­ brali pet referatov (prof. Petrovič dva), prisostvovali sesitanku predsednik zveze jugoslovanskih zgodovinarjev prof. Branislav Vraneševič, nekateri ugledni zgodo­ vinarji iz Sarajeva in Beograda ter univerzitetna profesorja iz Ljubljane dr. Ferdo Gestrin (član komisije) in dr. Janko Pleterski. Navzoči so bili tudi predstavniki italijanskega diplomatskega abora v Jugoslaviji ter izastopniki sarajevske univerze. Uvodna referata sarajevskega srečanja ista predstavila dosežke historiografije obeh strani o obdobju, k i mu je sestanek namenil svoj delovni potek. To nalogo sta opravila R. Petrovič v »Jugoslavenska istoriografija o 1848/49. godini i Jugo- slavensko-talijanske veze« ter Alfredo Breccia v »La storiografia italiana sul 1848 e il problema degli Slavi del Sud« (ta referat je i>il v originalu objavljen v »Storia e politica«, il976, 705—723 in v »Italjug«, 1977, št. 4-5, v srbohrvatski in italijanski ver­ ziji). Sledili so problemski referati in sicer Francesca Perfetti ja »Il problema jugo­ slavo nel pensiero politico italiano del Risorgimento«, v katerem se pa avtor ni povzpel nad znana dejstva o tedanjih nosilcih političnih akcij in miselnosti pri Italijanih. Podrobnejše in bolj sveže je bil predstavljen odnos Benetk do jadran­ skih problemov referenta Renata Giusti ja (Venezia e il problema adriatico). V sklop te obravnave je sodil -tudi prispevek Jožeta Pirjevca (Giuseppe Pierazzi) »Niccolo Tommaseo e i rapporti italo-jugoslavi nel 1848—1849«, ki je izsek iz obsežne študije. Štirje jugoslovanski referenti so predstavili: problematiko zedinjenja krščanskih cerkva in južnih Slovanov v letu 1848 (Milorad Ekmečić), krajevni upor v Grblju v Boki Kotorski leta 1848 (Slavko Mijušković), problem zedinjenja Dalmacije s Hrvatsko leta 1848 (R. Petrovič) in razmerje med slovenskim in italijanskim politič­ nim gibanjem v Gorici in Trstu v letih 1848—1849 (Branko Marušič). Prebranim referentom je sledila diskusija, ki so jo omogočila predhodno raz­ množena besedila nekaterih prispevkov. Diskusija ni dosegla tolikšnega obsega, da bi zmanjšala vrednost prebranih referatov, zato bo njih objava — eden izmed skle 540 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19T7 pav sestanka se je za to zavzemal — v resnici ipodala pravo podobo srečanja naj­ širšemu občestvu. Drugi del sestanka je služil poglabljanju stikov med udeleženci v okviru formalnih in neformalnih srečanj. Del talke formalnosti je bila tudi resolu­ cija v 13 točkah, ki je bila sprejeta im dokončno izoblikovana med enodnevno za­ ključno ekskurzijo po srednji Bosni (Travnik, Jajce) v soboto, 24. aprila. Točke resolucije so bili ekllepi in napotila, ki naj hi sooblikovala prihodnje sestanke; ome­ nimo na j le nekatere najpomembnejše. Naslednji sestanek naj bi se odvijal v Italiji maja leta 1977, posvečen naj bo jugosilovansko-italijanskiim zvezam v času vzhod­ nega vprašanja (1856—1878), naslednje srečanje v Jugoslaviji leta 1978 maj bi obrav­ navalo migracije med obema obalama Jadrana (15. do 17. stoletje). S tem v zvezi naj bi italijanska stran podobno kot jugoslovanska ustanovila posebno podkomisijo za zgodovino pred 19. stoletjem. Zelo .pomembna skupna ugotovitev je bilia, da se morajo referati objaviti in sicer italijanski v prevodu v jugoslovanski zgodovinski periodiki in prispevki Jugoslovanov (v italijanskem prevodu) v italijanskih publi­ kacijah. Prihodnja srečanja na j ibi sodila o možnostih, da se gradivo izda v posebnih edicijah. Pobuda posebnega pomena je tudi vpeljava svobodnih tečajev zgodovine jugoslovanskih narodov .na italijanskih univerzah in obratno. Realizacija tega je najtesneje povezana iz izmenjavo univerzitetnih učiteljev zgodovine v obliki krajših študijskih potovanj. Sesti sestanek v Firencah 10. in 11. junija 1977 (nedelja 12. junija je bila re­ zervirana za izlet po Toskani: Siena, S. Giminiano, Fiesole) je nadaljevali po poti, ki jo je zastavilo in programiralo predhodno srečanje. Italijanska stran se je na sestanek prav temeljito pripravila, v okviru »Società italiana per l'oganizzazione internazionale« je bil organizator »Comitato di coordinamento per gli scambi inter- nazionali nelle scienze storiche« iz Rima. Odvijal se je v zgradbi toskanskega dežel- nega sveta. Poseben poudarek je dala sestanku navzočnost vladnih organov, tako podsekretarja v .zunanjem ministrstvu Luciana Radija in senatorja Franca Cala- mandreia (podpredsednika senatne komisije za zunanje zadeve), ki sta imela po­ zdravna govora; govor predsednice deželnega sveta Lo rette Montemaggi pa je bil (zaradi odsotnosti) prebran. (Skoraj vsi referati, ki so bili za srečanje najavljeni, so bili predhodno razmnoženi in udeležencem na razpolago. Že ob začetku sta obe strani ugotovili, da so nekateri referati s predhodnega sestanka že objavljeni ali pa so pred izidom (Ekmečić, Breccia, Petrovič). Jugoslovani so prijavili pet refera­ tov (Dragovan Sepie je svoj prispevek napisal, zaradi nujne zadržanosti pa ni utegnil v Firence), enako tudi Italijani. Tema srečanja je bila: »La questione d'oriente e i rapporti italo-jugoslavi 1856—1878«, vodila sta ga novi predsednik italijanskega dela mešane komisije prof. Rudolfo Mosca z univerze v Firencah in prof. R. Petro­ vič. Po že ustaljenem vzorcu sta bila na prvem mestu prebrana historiografska prispevka, ki sta jih podala za jugoslovansko stran profesor sarajevske univerze Milorad Ekmečić in za italijansko asistent na univerzi v Perugii Armando Pitassio (pred leti j e bil lektor za italijanščino na ljubljanski univerzi). Po vrstnem redu so sledili prispevki Liljane Aleksić (Srbska akademija zmanosti) o srbsko-italijan- skih odnosih v desetletju i860—1870, J. Pirjevca (univerza v Trstu) o Jugoslovanih v italijanski politiki v desetletju po pariškem miru (1856). Referata prof. Mosce o vzhodni politiki italijanskih vlad po letu 1866 in prof. Pie Grazie Baldelli z uni­ verze v Viterbu o vzhodni politiki (vlad levice (governi della Sinistra) sta zadevala zelo širok problem italijanske aunanje politike v drugi polovici 19. stoletja. Pro­ fesor Petrovič je predstavil aktivno italijansko udeležbo v bosanskih vstajah v letih 1875—1878, Giuliano Caroli z univerze v Rimu je interpretiral italijansko-jugoslo- vanske odnose v poročilih italijanskega generalnega konzula v Trstu za čas I860— 1880 (tematika sega tudi v slovensko zgodovino), Branko Marušič pa je nadaljeval v Sarajevu začeto tematiko italijanisko-slovenskih odnosov na Primorskem za čas 1860—1870. Predavanje D. Šapica o jugoslovanskih narodih in italijanski politiki v vzhodni krizi j e odpadlo. Diskusija, k i j e prebranim referatom sledila, je bila živahnejša kot v Sarajevu, vendar j e znanstveni dialog ohranjal podedovane okvire. V debato so poleg re­ ferentov posegali tudi poslušalci, med katerimi je bilo nekaj uglednih predstavnikov italijanske historične znanosti (S. Anselmi, F. Curato, P. F. Palumbo, P. Pastorelli). Opazen se zdi pomislek diskutantov, da je prebrano gradivo preveč poročalo o odnosih Italije do jugoslovanskih narodov (Pirjevec, Mosca, Baldelli, Sepie) kot pa obratno (le L. Aleksićeva je govorila o razmerju Srbije do Italije). Tudi referati šestega srečanja na j bi se objavili, b a r bosta oskrbeli jugoslovanska stran za pri- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19T7 541 spevke italijanskih avtorjev in obratno, italijanska za prispevke Jugoslovanov. Neka tormalina resolucija mi bila sprejeta, pač ipa je obilo upravičenih pomislekov sprožilo primernost vključevanja problematike jadranskih migracij v delokrog srečanj, ko se temu posvečajo posebni mednarodni kongresi. Toda sledeč začrtani poti je tak vsebinski dodatek ik modernim temam le ostal v programu prihodnjega srečanja, ki bo leta 1978 najverjetneje v Portorožu in ho posvečeno starejši zgodovini, vklju­ čilo pa bo tudi novejšo zgodovino in s tem najavilo vsebino prihodnjih sestankov, ki bodo postopoma z obravnavo prišli tja do prve svetovne vojne. Podobno kot velja za stike jugoslovanskih zgodovinarjev z delovnimi tovariši drugih držav in narodov ugotovitev potrebnosti in (koristnosti, isto velja tudi za sodelovanje^ z Italijani. Še več, prav najnovejša zgodovina obeh držav in njunih narodov kaže na izanimiv razvoj medsebojnih odnosov, k i j ih prepletajo vezi prija­ teljstva in sovražnih nastopov. Resnična zgodovina takih nihanj je položena v roke poštenih raziskovalcev na obeh straneh. S tem v zvezi še lahko zapišemo, da bi srečanjem mogli očitati kakšno pomanjkljivost. Ena izmed teh je odsotnost zgodo­ vinarjev (na primer italijanskih iz Trstia ali hrvatskih, ki hi predstavili zapletene istrske razmere), k i j im je hol j kot drugim poznana krajevna problematika z vsemi oblikami strpnega in nestrpnega sožitja obeh jadranskih sosedov. Če pomislimo zlasti na komplete tržaškega vprašanja, potem vemo, da se je lokalni problem projiciral v svetovni prostor in ga je išele današnji čas uspel rešiti (osimski spo­ razum). Prav .tu čaka zgodovinarje obeh držav še mnogo ključnih nalog, ne ile zato, da usmerjajo na pravo pot »zgodovinsko resnico«, marveč da služijo potrebam se­ danjosti, ki rešuje svoje žgoče probleme tudi v pravem spoznanju neke ali več zgodovinskih danosti (s tem v zvezi se j e referentu na sestanku v Firencah v zvezi s primorskimi zadevami zdelo potrebno še posebej naglasiti problematiko Beneških Slovencev). Koristi sestankov so velike, če pa pomislimo še na objavo gradiva ie učinek zares večstranski. B r a n k o M a r u š i č SIMPOZIJ SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA O SOCIOGOSPODARSKIH IN PROSTORSKIH PROBLEMIH SLOVENCEV V ITALIJI (Trst od 27. do 29. januarja 1977) V organizaciji -Slovenskega raziskovalnega inštituta iv Trstu (SLORI) se je v dneh od 27. do 29. januarja 1977 odvijal simpozij z delovnim naslovom »O socio- gospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji«. SLORI je s tem sim­ pozijem dokazal svojo (upravičenost, velik delovni polet svojih sodelavcev in posilub za dogajanja ter potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji. Inštitut, ki se je iormiral leta 1973, je nastal .zaradi potrebe »obdelovanja oziroma analize problemov Slovencev v Italiji« in zato je jasno, da se je moral v svojih prvih nalogah in pro­ gramskih smernicah lotiti predvsem problemov družbene strukture, gospodarske sfere in prostorskih vprašanj Slovencev v Italiji, ker so bile te teme zmeraj prisotne v manjšimi, niso pa, zaradi objektivmih razlogov, nikoli prišle do izraza na razisko­ valni podlagi. Inštitut SLORI je v kratkem obdobju svojega obstoja že bil soorganizator mednarodne konference o manjšinah leta 1974 v Trstu, organizator in izvajalec »posveta o šolstvu« leta 1976 in edini mosilec simpozija o sociogospodarskih in pro­ storskih problemih Slovencev v Italiji. Ker so teme, prebrane na simpoziju, izredne važnosti za vsakogar, ki se kakorkoli ukvarja s slovensko narodnostno skupnostjo v avtonomni deželi Furlaniji-Juilijski krajini, .bom podal kratko oceno najvažnejših referatov. CT,-L P ^ a n i z a t o r j i simpozija so si zastavili problem štirih specifičnih sociogospodar- SJtih in prostorskih območij v Italiji, to j e v Kanalski dolini za vasi Ukve, Ovčja vas £armice, v zahodni Beneški Sloveniji za občini Tipana in Bardo, v vzhodni Beneški Sloveniji za občini Dreka in Grmek, na Goriškem za Štandrež, na Tržaškem za tovorno postajališče pr i Femetičih in občino Repentabor ter za (tržaški del indu­ strijske proste cone na Krasu. Naštete sonidne raziskave so sodelavci SLORI tipizirali m prišli do splošnih zaključkov sociogaspodarsike tematike, k jer so se izluščili naj­ aktualnejši problemi od Trsta do Trbiža. 3* Zgodovinski časopis 542 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI mi Pnogram simpozija je toil zaradi omejenega časa zelo natrpam, vendar so udele­ ženci, med katerimi so 'bili prisotni rodni predstavniki .znanstvenega, kulturnega in političnega življenja z obeh. strami meje, zavizeto in aktivno sodelovali m prispevali k (brezhibnosti in visoki .znanstveni ravni simpozija v celoti. v . Začetni metodološki ireferat sta napisala prof. .dr. Vladimir Klemencic iz Ljub­ ljane in dr. Karel Šiškovič iz Trsta. Referat je sad dolgoletnega sodelovanja i n p r i ­ zadevanj obeh institucij, tako Geografskega inštituta iz Ljubljane kot blovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta. Teze, k i ju .avtorja postavljata kot »Izhodiščna načela za vrednotenje socio- gospodarskih in prostorskih problemov Slovencev v Italiji«, smo v zametku ze sre­ čali ла mednarodni konferenci o manjšinah leta 1974 v Trstu, kjer je v komisiji za sociogospodarska vprašanja manjšin sodelovalo veliko število zamejskih disikutan- tov Porodila se je torej zamisel, da bi študij rte posebne oblike diskriminacije manjšin v sociogospodarskem in prostorskem smislu še poglobili. Zato je ita simpozij konkretizacija posebne, že v preteklosti slutene, a ne poglobljene .teze, da mi obrav­ navanje manjšin le obravnavanje .skupnosti .z jezikovnimi, kulturnoprosvetnimi in .šolskimi značilnostmi ,ampak da moramo manjšinsko problematiko obogatiti tudi s socialnimi, gospodarskimi in prostorskimi -vprašanji. Avtorja sta se lotila itudi inačelnega .teoretskega načina obravnavanja marodno- manjšinske problematike v zvezi s temi vprašanji. Narodna manjšina izguiblija zna­ čilnosti lastnega naroda predvsem ma .sociogospodarskem področju, кет jo pogojuje družbena skupnost tuje nacije. Medtem ko ostajajo jezikovne m kulturne vezi nespremenjene, se močno spreminjajo sociogospodarske izmacilnosti povezanosti z matičnim narodom. »Procesi repulzije na emi in atrakcije na dirup sirani spreminjajo objektivno, če že ne subjektivno značaj narodne manjšine. Vsiljujejo ji socialno in prostorsko strukturo, k i mi njej izvirna«, k a r v končni fazi pomeni »postopno izgubo nacionalnih značilnosti, asimilacijo in razmaroditev«. Rešitev se avtorjema kaže v politični, zakonodajni in .gospodarski avtonomiji, še več, pr i tej avtonomiji, bi morala narodna skupnost v zamejstvu nastopati kot subjekt, kot enakovreden partner državi, v končni konsekvenci, bi morala manjšina doseči rajem samoodlo- čanja in celo samoupravljanja v kontekstu določene družbene, gospodarske m poli­ tične .stvarnosti, da ibi kot subjekt odgovarjala za svoje izbire ш sama (nosila odgo­ vornost pred lastnim marodom. . v . Seveda se tako Klememčič kot Šiškovič zavedata, da je ».za državo m večinsko skupnost nepojmljivo, da ibi odločanje ali soodločanje o prostoru, k i je naseljen z narodno manjšino, prepustili tudi narodni manšini«. Narodna manjšina se j n o r a torej podrejati odločitvam večinskega naroda, vendar mora težiti za tem, da večinski skupnosti vsili pojmovanje, da mora manjšina nastopati kot enakopraven partner odločanja, saj bi 'bila v .nasprotnem primeru »itudi najbolj demokratična, najbolj decentralizirana v odločanju in najbolj masificirana družba v odnosu do narodne manjšine avtoritarna in diktatorska«. Referat se .zaključuje .z velikim posluhom za aktualnost sociogospodarskih in prostorskih problemov v povezavi s problemi pro­ storskega planiranja in novih prostih con in infrastruktur, ki so.neizbežne, ker mora razvoj nedvomno dalje. Konkretizacija makronačrtov ob meji, od Kokovega, prek Štandreža do Lazareta, zahteva prostorske in ozemeljske rešitve. »Prostor je postal dobrina, ki ga potrebuje družba; z odvzemanjem prostora manjšim je vecin : ska družba .začela še intenzivneje ogrožati eno od dbjektivmnh jamstev za obstoj in relativen razvoj narodnih manjšin.« Kakih odrešujočih rešitev avtorja ne dajeta. Poudarjata sicer da bi morala manjšina itudi pr i problemih prostorskega planiranja soodločati, vendar se istočasno zavedata, da bi ibilo to v praksi težko izvedljivo. Ostajata izato na stališču, da »nacionalna ranačilnost dela prebivalsitva me more usta­ viti razvojnih procesov« in da mora marodna manjšina kloniti pred interesi sirse skupnosti. Zato je »narodna manjšima, k i ima šibko socialmo strukturo, v fazi .raz­ kroja njene agrarne strukture in tradicionalnega 'kmetijstva, postala rezervoar de­ lovne siile na nizki stopnji kvalifikacije«, torej prepletajoči procesi, k i vodijo manj­ šino v socialno-gospodarsko degradacijo, v končni konsekvenci pa v asimilacijo m raznaroditev.« „. . . Avtorja se po teh nespodbudnih ugotovitvah omejujeta na nasvet vecmsti skupnosti, da »mora razumeti, kako nujmo je izoblikovati instrumente in oblike soočanja in soodločanja za .manjšinsko skupnost, ki pa v teh oblikah in s takimi instrumenti ne sme biti majorizirana, pač pa vzeta v poištev kot enakopraven part­ ner odločanja«. To je torej vodilna nit celotne študije in edina rešitev, ki je v ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI J977 543 u t ó ! i l a \ v A P Ä • » М ^ Ј 8 1 ^ а Ј omogočijo prostorsko ureditev, ki ne bo ?n n ™ s w l l njenega prostora, y kolikor /pa so spremembe socioekonomskega nudk? ™ f e & * T C a J a r a m?nJŠ™skem ozemlju res nujne, mora večinska druži a S Ä ™ ^ f T l P^^rednost, ki ji /bo zagotovila nadaljnji otetoj na lastnem k i l o a V l J f ™ =n^laÌ^0 m ° ^ П Т* ћТ .^likovanje socioekonomske strukture, Ki loo adekvatna socioekonomski strutturi večinskega naroda.« ,-т, J i f A , analiza tega referata je bila potrebna, ker predstavlja teoretsko m metodološko pot, po katari so ,se .ravnali skoraj vsi refer t i , ki so sodelovali ^ А ^ в Т 4 1 0 , N & j п а т е ^ е т nekaj izredno m i m m i referatov t a k r e ferat Darka Bratine o sociogospodarskem položaju goriške pokrajine s posebnim ZZTr? P r o b l e m e Slovencev, ki je .spadal Y sklop študij o Goriški .referatF™ S A A ™ - п в п ^ * " ј К in izseljensitvu, ki se je nanašal na pereče probleme p r Ä s S r r U W a r f ^ a n M - r - l a G ^ r ^ a 4 f o c W o d a r S k i i n DLionalni podobi E £ l l ITI ™vQ™p Z™}. «Kanalska dolina , ter referat skupine Pavel л « Ж „ * •£ K ^ m e n c i c ' V l t° Svetina o analizi prostorskih, sociogospodarskih in c o n e ^ S š k A T a ^ . ^ ^™** P r e d y Ì d e n e « - l -anko- i t a ! i j aV a e pfosìe Simpozij je v celoti dokazal visoko stopnjo znanstvenega udeistvovania notra- njih m zunanjih sodelavcev inštituta SLORL Predvsem pa je večinskiTuŽbi in tudi ? r ^ ? î l T \ - m a r 0 d - i d 0 k - a Pi 'P^emümoBt narodnih manjšin, S i šeTv sedanjem npostavil A M ^ V ^ 8 " ^™ 2 ™^ očinske družbe do man j Se ^^^^^^^^^^^SS^&^fä^padatki>kalko P̂ sSZli v SXm S i r Ш i Ì a - " ^ Ä S i a Ä Bor i s G o m b a č VIL MEDNARODNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIT MODINCI 77 V RADENCIH Letošnji 7 mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci ie DO štirih letih ponovno organizirala Univerza v Mariboru. Odvijal se je v Radencih med 5i hii fih, hjem ter je imel za temo: razvoj prometnih zvez v panemskem prosto™ de>'lela im Simpozija se je udeležilo okoli 100 strokovnjakov, ki se tako ali drugače bayiio z l i Ä ^ T ^ "lMJeg0V^ , S i C -t r Š n j 0 Problematiko ^ tematsko d S n e m X s k r o m n i S S ^ J e v f c , 1 ° Pobranih 10 referatov in nekaj koreferatov ob sorazmerno £ S s k e m 3 J e M d e v a l a P^dvsem problematiko izgradnje železnic na v**i?rl^0Yefni °lY°TitYi< > ! SP Jo opravili predstavniki štirih sodelujočih dežel zastopnik pokrovitelja podpredsednik IS Slovenije tov. Rudi Čačinovicin rfred stavnik organ^atorja rektor Univerze v Mariboru prof. dr Mirko BrIčič,je'P^ei akadennk dr. Bratko Kreft uvodni referat »Kulturna tradicija slovenskega sveta med Muro in Dravo«, v katerem je orisal prisotnost slovenske ustvarjalne misli v srednjem Podravju in njeno odmevnost vzdolž vzhodnega roba Alp do Dunaia m ise dalje na Moravsko, Češko in Slovaško. To splletanje slovanskih oziroma slo­ venskih duhovnih dosežkov, ki iga lahko zasledujemo od časov kneza Koclja v У. stol. do de ovanja dr. Matije Murka na praški univerzi v 20., se pne v tisočletnem časovnem loku, katerega kvalitetni vrh pomen ja dejavnost znamenitega slavista ar f rana Miklošiča na dunajski univerzi. Predavanje je izzvenelo v ugotovitvi da aelez slovenske tvorne misli v srednjem Podonavju ,ni zanemarljiv ter da ga ie najti na vseh toriščih človeške duhovne dejavnosti. Zato v tem prostoru ne more ßiti govora o kaki superiornosti posameznih narodov im njihovih kultur, ampak o vsestranski penetraciji, ki jo jezikovne pregrade niso mogle nikoli preprečiti, ггат v tem oziru je obravnavano ozemlje, kjer se srečujejo avstrijski, madžarski Movenski im hrvaški narod, preizkusni kamen za sožitje evropskih narodov v smislu mednarodnega sodelovanja, prireditve kot je simpozij pa ena izmed poti za dosego 34* 544 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 V naslednjih treh dneh so sledili po 4 referati oziroma koreferati, k i so temat­ sko obravnavali prometne razmere na obravnavanem ozemlju, pr i čemer so se 4 re­ ferati oz. koreferati bavili z železniškim prometom, eden z vodnim, ostalih 7 pa vec ali manj s cestnim. . . . . . ., Dr. Jože Šorn (Institut za zgodovino .delavskega gibanja, Ljubljana) je govorni o »Modernizaciji cestnega in vodnega omrežja v času od leta 1713 do 1830 na ozem­ lju današnje SR Slovenije«. Razprava je poskušala odgovoriti predvsem na 3 vpra­ šanja ma .nastajanje gospodarskega prostora, k i je gravitiral na isevemojadranska pristanišča in se je po letu 1718 vse bolj agrarno aktiviral, na nz tega rezultirajoco organizacijo in izgradnjo cestnih in vodnih poti ter končno na uvajanje tehničnih novosti pr i teh delih. Dela na komercialnih cestah in vodnih poteh je po letu 1717 začela vedno bolj financirati država, uporabo tlačanske sile p a je po letu 17M) za­ menjala strokovna. Sočasno so komisije .za cestna in vodna dela zamenjale direJscije z boljšimi strokovnimi močmi in večjimi .finančnimi sredstvi. Francozi so v ta sistem vnesli svoj način načrtovanja, financiranja in .gradbene tehnike, iki p a ga je po odhodu Francozov zopet 'zamenjal avstrijski, le da so ga strokovno izpopolnili, r o letu 1825 se je začel uvajati makadamski način 'gradnje cest, k i je obveljal v glav­ nem do uvedbe sodobnih cest z brezprašnimi cestišči. Bernard Stulli (Hrvatski arhiv, Zagreb) je obravnaval »Prometne probleme Hrvaške od začetka 18. stol. do leta 1918«. Na .začetku tega .obdobja je bil hrvaški prostor razkosan in zato najvažnejša vodna pot Sava od Siska dalje mejna reka, ki je to deloma ostala prav do leta 1918. Pravokotno nanjo je potekala druga smer in to cestna iz Panonije k morju, kater i se je v obravnavanem obdobju posvečala največja pozornost. Ta smer je vplivalla n a izgradnjo cest in železnic, na prevlado tranzitnega prometa in na lokacije nastajajoče industrije. Dr Geza Bencze (Univerza, Budimpešta) je razložil »Prometne razmere m cest­ no omrežje v jugozahodni Ogrski med 18. in 19. stoletjem«. Zaradi morfoloških in hidrografskih razimer se je v komitatu Zala razvila izredno gosta cestna mreža z vozliščem n a območju Nagy Kanizse, v komitatu Somogy (Vas) pa ravno obratno. Hidrografske razmere so izredno vplivale na stanje cest, k i so bile večinoma na nasipih in zahtevale ogromne vzdrževalne stroške. Zato se je vse 19. stol. posvečalo posebno veliko pozornost vodnoregulacijskim in .šele na drugem mestu cestnograd- benim delom. Selle dejstvo da so reke postajale vse plitvejše in zato vse .manj plovne oziroma da niso več .zmogle povečanega prometa je v 1. pol. 19. stol. povzročilo pospešeno Lzigradnjo cast in v 2. pol. istega stoletja železnic. „ , , . „ , . , , Dr Ernö Deak (Univerza, Dunaj) je načel problematiko »Meddezelmh cest v pred- in izgodnji fazi industrijskega razvoja v gradiščanskem in zahodnoogrskem prostoru«. Najprej je preciziral .pojem deželne ceste v n jem statični (trasa) in di­ namični (promet) funkciji ter njeno prevladujočo vlogo v razvoju osebnega tovor­ nega in vojaškega prometa na obravnavanem obmejnem ozemlju. Nato je zasledoval njen razvoj od .poznega srednjega veka prek turške okupacije do obdobja 1711—1848. Zaradi obmejne lege so bile prav deželne ceste s svojimi modifikacijami najboljši izraz vsakokratne politične situacije in j ih je zato treba prav iz tega gledišča tudi vrednotiti. Ob tem je referent obravnaval pravne oziroma zakonske osnove cestnega prometa, njegove tehnične pogoje vključno z razvojem transportnih sredstev m končno organizacijo prometa z oziram na njegov značaj, pri čemer igra vlogo pri osebnem in blagovnem predvsem trgovski, pr i vojaškem p a strateški vidik cestnega omrežja. ., Jože Curk (Pokrajinski arhiv Maribor) je v svojem referatu »Razvoj prometnih zvez v severovzhodni Sloveniji« podal splošen pregled tega razvoja od predzgodo- vinskih časov do danes, pr i čemer je bolj kot o razvoju prometnih sredstev govoril o razvoju prometnih smeri. Zato je v svojem referatu obravnaval vse tr i zvrsti prometa: cestnega, vodnega in železniškega, njih .medsebojno dopolnjevanje in ob­ časno izključevanje ter pogoje in perspektive njihovega najnovejšega razvoja. Josip Adamček (Univerza, Zagreb) je segel s svojim referatom »Trgovske zveze severne Hrvatske s Primorjem v 16. in 17. stoletju« v čas, ko so turška osvajanja ogrozila stare trgovske poti med Slavonijo in Jadranskim morjem in se je zato promet v veliki meri preusmeril prek Slovenije. Vendar ne popolnoma, saj je promet prek Gorskega Kotara kljub vsem nevšečnostim ostal skozi vse 16. stol. dovolj živahen. Važno vlogo pr i organizaciji tega prometa so imeli knezi Zrinski, ki so sredi stoletja dobili Vinodol in Pokuplje in s tem ustvarili posestni most med Slavonijo in Pri­ morjem. Trgovsko blago je obsegalo: žito, živino, sol, ribe, tekstil in koloniale. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 545 V 17. stol. je ta trgovina še narastla, saj so se Zrinski začeli vanjo vključevati kot podjetniki in zato monopolizirati trgovino svojih podložnikov. Proti temu se je boril Dunaj, iki je po padcu Zrinskih to trgovino uničil in s tem prekinil proces ekonom­ skega osamosvajanja Hrvatske. Koreferat idr. Miroslava Pahorja (Pomorski muzej Piran) je načel zelo zanimivo temo vpliva »cestnega prometa in zlasti furmamstva na odločanje mladih za pomorski poklic. Ta vpliv j e očiten v 18. in zlasti v 19. stol., ko vemo, da se je prek 6.000 po­ morskih delavcev rekrutiralo iz krajev, ki leže oh ali v bližini komercialnih cest. Z uveljavitvijo železnice in upadom furmamstva ob koncu 19. stol. je začela upadati tudi rekrutacija pomorskih delavcev iz severovzhodne Slovenije, ki j e po prvi sve­ tovni vojni skoraj povsem prenehala. O problematiki železniškega prometa sta bila prebrana 2 referata in 2 ko- referata. Dr. Paul Mechtler (Prometni arhiv Dunaj) je v svojem referatu »Razvoj želez­ niškega prometa v vzhodni Avstriji« govoril o pogojih, ki so vplivali na gradnjo železnic v Avstriji. Potem ko je Franc Riepl 1829—1856 »programiral glavno želez­ niško zvezo od Galicije prek Dunaja do Jadranskega morja, sta se začeli graditi severna (Rotschild) in porabska (Sina) proga. Do leta 1848 je severna proga dosegla pri Bohumimu prusko mejo, južna pa je segla do Ljubljane. Čas Bachovega abso­ lutizma je forsiral gradnjo državnih železnic, vendar je morala država zaradi fi­ nančnih težav po letu 1854 vse proge prodati privatnim družbam. Gradnja prog se je upočasnila, kar se je pokazalo za usodno ob vojnih dogodkih 1859—1866. Po 'letu 1867 se je začelo s pospešeno gradnjo železniških zvez med avstrijsko in ogrsko polovico države. Vendar se je tudi ta zalet leta 1873 ustavil zaradi velike borzne krize. Veliki projekti so se morali umakniti vrsti lokalnih prog, ki so jih financirale predvsem privatne družbe. Postopno podržavljenje železnic se je polno uveljavilo šele v začetku 20. stol., saj je bil finančni uspeh železnic zaradi monopolnega polo­ žaja v javnem prometu zagotovljen, poleg tega pa so opravile velike transportne usluge zlasti v času 1. svetovne vojne. Dr. Istvan Sary (Budimpešta) je obogatil naše znanje »O izgradnji najvažnejših železniških prog zahodnega Podonavja ter njihovem vplivu na družbeno-gospodarske razmere«. Načrtovanje železnic na obravnavanem ozemlju se je začelo že leta 1836 z izdajo 25. člena, ki je v 13 točkah navedel vse pomembne proge, ki bi jih naj zgradili privatni podjetniki, domači ali tuji, pod zelo ugodnimi pogoji. To možnost so izrabili avstrijski podjetniki pod vodstvom bankirja Sine, in se ogreli za reali­ zacijo železniških zvez Dunaj—Györ in Dunaj—Wiener Neustadt—Koprom—Györ. Vendar je takrat zmagala varianta Dunaj-^Pešta po levem bregu Donave, ki jo je podpirala bančna zveza Szytanyi—Ulimann—Rotschild. Varianta Dunaj—Sopron je bila realizirana šele 1847, nadaljevanje te proge Sapron—Szom'bathely—Könnend— Zalaegersizeg—Nagy Kanizsa pa celo šele 1865. Tudi proga Dunaj—Györ je stekla šele 1855. Taka zakasnitev je pomenila upad trgovske aktivnosti Györa in Soprona, ki iga je še povečala otvoritev proge Pesta—Fenervar—N. Kanizsa—Pragersko 1861. Da bi se Györ rešil iz nastalega prometnega vakuuma, j e dosegel izgradnjo proge Györ—Szombathely—'Gyanafalva 1870—1872. Ta p a j e bolj kot Györu koristila Szombathelyju, ki je kmalu podvojil svoje prebivalstvo, koristila pa je tudi mestom Papa, Celldömölk in Sarvar. Ker pa so progo Sopron—Györ realizirali šele 1876, progo Györ—Pešta pa celo šele leta 1884, je Györ kljub vsem naporom izgubil vllogo glavnega trgovskega središča zahodne Ogrske, k i ga je šele v našem stoletju na­ domestil industrijski vzgon, ki je zopet pripomogel temu mestu do nekdanje veljave. Koreferenta dr. Janos Lakos (Budimpešta) in dr. Klara Merey (Pecs) sta do­ polnila podobo nastajanja železniškega omrežja v zahodni Madžarski ter z .mnogimi dejstvi podrobneje ilustrirala upravne, gospodarske, trgovske in prometne pogoje, ki so vplivali na izoMiko te mreže. Referat dr. Othmarja Pickla (Univerza Gradec) >Mura in Drava kot prometni poti proti jugovzhodu« je bil posvečen problematiki obeh rek in njihovi plovnosti skozi stoletja. Obe reki sta bili že od srednjega veka važni prometni žili, na katere križiščih z daljnovodnimi trgovskimi potmi so se razvila pomembna trgovska sre­ dišča: Radgona, Maribor, Ptuj in Varaždin. Turška osvajanja so povzročila, da so obe reki od 16. stol. dalje uporabljali le do Radgone oziroma do Varaždina. Med vojno 1683^1688 sta postali obe reki važni oskrbovalni žili za preskrbo armade, čeprav je njuna transportna zmogljivost znašala največ 300 splavov in 300 čolnov letno. Po letu 1718, ko se je trgovina začela naglo dvigati, je postal rečni promet 546 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 deželnoknežji regal. V letih 1725 in 1728 so dobili .radgonslki splasvarski mojstri dovoljenje, da smejo voziti do Beograda. Ker so čolni lahko tovorili le 9 do 13 ton blaga, so bile tarife mnogo višje kot na Donavi. Kljub temu pa se je v 18. stol. pretovorilo veliko železnime na Ogrsko. Čeprav so se po letu 1784 odpravili vsi obstoječi privilegiji za vožnjo po Muri, je vendar promet po njej upadel in še pred marčno revolucijo prenehal. Vzrok tega upada je iskati v dejstvu, da se je plovnost reke amanjišaila in da je naraščal cestni promet, k i j e bil vedno bolj konkurenčen. Drava je bila še v 17. stol. plovna do Maribora Je za splave ne pa za čolne. V Mari­ boru še leta 1684 niso anali izdelovati tovornih čolnov. Zato je Maribor šele po letu 1718 postal pomembno izhodišče za čolnarski promet. Vendar pa je bila Drava vedno plovna le navzdol, nikoli pa navzgor. Vožnja s čolni (šajkami) se je uvedla na Dravi mnogo pozneje kot na Muri. Sele po sredini 18. stol. pa se je začela vožnja s čolni in šajkami od Dravograda navzdol. Ovirajoče čeri pr i Velki, Sp. Vižingi in Ribičju so 1818—1819 razstrelili, nakar se je promet občutno povečal. Močno se je razvil Vuhred. Sredi stoletja je pripeljalo s Koroške letno po 200 čolnov s 14 do 17 tonami železnih in svinčenih izdelkov v Maribor, od koder so potovali napre j z železnico. Takrat je vozilo po Dravi 700 do 800 čolnov in 1.100 do 1.200 splavov. Glavni tovor je ibil les iz 400 pohorskih žag, nato steklenina, železo, svinec in sadje. Tudi na Dravi je bil promet urejen po deželnoknežjih privilegijih. Glavna prista­ nišča so bila v Beljaku, Mariboru, Ptuju in Ormožu. Otvoritev koroške proge 1863 je povzročila, da je zadnja šajka peljala po Dravi lieta 1888. Splavarstvo pa je živelo še naprej ter med lieti 1934—1938 doživelo celo svoj višek in ugasnilo leta 1945. Od takrat sta Drava in Mura prometno mrtvi reki, z izgradnjo sistema elektrarn pa sta postali važna vira električne energije. Kot se iz povzetkov vidi, se je večina referatov držala časovnega okvira 1711— 1918, izrazito prekoračila sta ga le prof. J. Adamček, ki je segel v 16. in 17. stol. in J. Curk, ki je v svojem referatu prikazal .splošni razvoj prometnih poti od arheolo­ ških obdobij do dames. S tem je biil nakazan problem, ki ga bo imoral simpozij rešiti tako, da bo razširil časovni okvir eimpozijskih tem prek leta 1918, saj so se prav v srednjem Podonavju po razpadu Avstro-Ogrske zgodile tako bistvene politične, gospodarske in kulturne spremembe, da so pogojile popolnoma nove odnose med tu živečimi narodi. Ti odnosi, kot so na kancu zborovanja 'Ugotavljali vodje posa­ meznih delegacij in ponovno predstavnik organizatorja rektor mariborske univerze dr. Mirko Bračič, niso nujno razdvojevalni, ampak so obratno, nujno povezovalni v smislu in interesu splošnega mednarodnega in še posebej evropskega sodelovanja, kar s svojo uspešnostjo že vrsto let dokazuje prav modvinski simpozij. Časoven premik simpozijske teme se bo pozitivno odrazil že na prihodnjem zborovanju v Osijeku ob temi »Industrializacija srednjega Podonavja med (leti 1873 in 1929«. Na njem se bo gotovo poskušalo osvetliti 'tudi proces industrijske osamosvojitve po­ sameznih držav, nastalih n a ozemlju, k i je bilo pred iletom 1918 politično in gospo­ darsko enotno organizirano. Razveseljivo je, da je kot peta soudeleženka simpozija pristopila zvezna dežela Štajerska, k i je bila nekoč zgodovinsko, danes pa je znanstveno zainteresirana za sodelovanje pr i skupnem proučevanju zgodovinske usode, k i je krojila življenje tega dela Podonavja. 'Na koncu poročila llahlko ugotovimo, da je simpozij ob odlični organizaciji uspel, da je ekskurzija v Pomurje dosegla svoj namen s tem, da je udeležence simpozija seznanila z organizacijskimi osnovami delavskega samouprav­ ljanja v okviru družbenopolitične skupnosti in delovne organizacije ter z urejenostjo manjšinske zaščite na narodnostno .mešanem ozemlju, im končno da je z nastopom folklornih skupin iz vseh dežel-udeleženk dala tej prireditvi tudi po tej strani med­ narodno obeležje. J o ž e C u r k SEDMI KONGRES JUGOSLOVANSKIH ZGODOVINARJEV (Novi Sad 4.-7. oktober 1977) Obdelavi vprašanja odnosa med vasjo in mestom, izhodiščne teme na pred­ hodnem zborovanju v Budvi pred štirimi leti, se je na letošnjem zborovanju pri­ družila obravnava družbenih struktur in gibanj na območju Jugoslavije. Tej osnovni temi se je pridružila še vrsta referatov, posvečenih jubilejem predsednika Tita ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 547 ter (problematiki v novem, usmerjenem šolstvu. Med referati, k i so obravnavali revolucionarno Titovo vlogo, naj .posebej omenimo plenarni referat Pere Damjano- vića »Vloga Josipa Broza Tita v izgradnji marksistične partije — bistveni faktor zmage jugoslovanske socialistične revolucije«. Udeležencev kongresa je bilo mad tisoč (v Budvi šeststo), od tega iz Slovenije blizu šestdeset. P r i tem je bilo opazno, da so se udeležili kongresa iz Slovenije pred­ vsem sodelavci znanstvenih in strokovnih, ustanov, medtem ko je šolnike zastopalo le neka j [posameznikov. Delo kongresa se je, podobno kot na dosedanjih kongresih, odvijalo v plenumu (osem referatov) .ter v sekcijah (od 92 najavljenih referatov in poročil je bilo prebranih 74). Videti je tudi bilo, da so se posamezni avtorji od­ daljevali od okvirne teme ter .razpravljali tudi o drugih vprašanjih. Zato je bila ob zaključku kongresa dana sugestija, maj bodo prihodnji kongresi vsebinsko bolj zgoščeni kot dosedanji. Se zlasti živahno diskusijo so v plenumu prvi dan kongresa zbudili referati o vlogi in mestu zgodovine v usmerjenem šolstvu ter vprašanje metodoloških pro­ blemov strukturalne zgodovine s posebnim oizirom na stopnjo razvoja jugoslovan­ skega zgodovinopisja. Tako referati (Rade Petrovič, Milutin Perović in Hrvoje Matkoyié) kot diskusija so ob prvem vprašanju pokazali ne le na položaj zgodovine na naših šalah, ampak tudi na prizadevanja po nadaljnjem omejevanju pouka "zgo­ dovine v reformirani šoli po vseh naših republikah. V nasprotju s temi in podobnimi težnjami so se udeleženci kongresa zavzeli za poglobitev pouka zgodovine ma vseh nivojih ter za večjo družbeno vlogo zgodovinopisja kot znanosti ter učnega pred­ meta, ali drugače povedano, kot sredstva za razvijanje napredne zgodovinske za­ vesti v naši družbi. Kongres je tudi sprejel sklep o sestavi posebnega dokumenta, s katerim bo Zveza zgodovinskih društev Jugoslavije seznanila družbo s položajem pouka zgodovine n a naših šolah. — Zadnji dan kongresa je bil v plenumu prebran referat o proučevanju zgodovine s pomočjo računalnikov. V celoti je delo kongresa potekalo v petih sekcijah. Prva sekcija je zajemala obdobje antike in srednjega veka. Obravnavala je še zlasti vprašanja družbenih struktur in gibanj v Karantaniji, na dalmatinskem in makedonskem prostoru ter pro­ blematiko etnične strukture srednjeveških mest v Bosni (o slovenskih referatih, prebranih na kongresu, govorimo posebej). Druga sekcija se je še zlasti ustavljala ob vprašanjih osmanskega fevdalizma ter fevdalizma na Hrvaškem dn v Sloveniji. V tem okviru so bila še posebej zajeta vprašanja islamizacije vasi, naših kmečkih uporov ter kmečke trgovine. Glavno vprašanje, obravnavano v tretji sekciji (čas od začetka XIX. stoletja do leta 1918), je bila vloga socialne strukture v obdobju narodnega preporoda, se pravi eno osrednjih vprašanj naše preteklosti. V četrti sekciji, ta je zajemala čas med obema svetovnima vojnama (1918—1941), so bili na prvem mestu referati, posvečeni vlogi Josipa Broza Tita v našem revolucionarnem delavskem gibanju po prihodu na čelo Komunistične stranke Jugoslavije. Drugo zaokroženo celoto so predstavljali prispevki o .razrednih nasprotjih na posameznih področjih predvojne Jugoslavije. Določeno novost in tudi osvežitev je pomenila peta sekcija, saj se njeno delo ni omejevalo le na leta druge svetovne vojne, ampak je poseglo tudi v povojni in v zdajšnji čas. V poročilih, prebranih v tej sekciji, je bila tudi obdelana Titova vojaška strategija ter njena odmevnost v našem narodno­ osvobodilnem boju. Več prispevkov je obravnavalo socialno in politično pripadnost borcev NOV. Se zlasti naj omenimo poročila, nanašajoča se na čas po letu 1945. Poleg slovenskih poročil (ta so se še zlasti nanašala na problematiko naših rojakov v Italiji in Avstriji) na j omenimo referata o družbenih spremembah na hrvaški vasi v času izvajanja agrarne reforme v letih 1945—1948 ter o narodnostnih in družbenih spremembah in procesih v Srbiji v letih 1945—1953. Dalje velja omeniti še dva plenumska referata o nekaterih vprašanjih vojvodinskega razvoja v preteklem sto­ letju ter po letu 1918. V celoti je bilo za kongres prijavljeno 26 slovenskih referatov (upoštevajoč pri tem tudi skupno temo štirih avtorjev, ki pa se je razrasla v štiri vsebinsko različna poročila). Iz različnih vzrokov so žal odpadli naslednji referati: Jaroslav Sašel, >K organizaciji študija zgodnjega slovanstva na Balkanu«, Milica Kacin- Wohinz, »Denacionalizacija in socialna s truktura slovenskega prebivalstva v faši­ stični Italiji«, Viktor Vrbnjak, »Socialna podlaga taborskega gibanja«, Franc Rozman ш Janko Prunk »Socialno-politični prerez delavstva v delavnicah Južne železnice v Mariboru v letih 1876—1941«; zaradi pomanjkanja vizualnih sredstev pa Nace Šumi m mogel podati svojega pregleda o »Zgodovinski pričevalnosti oblikovanja naselij 548 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 med (letoma) 1500 .in 1848 na Slovenskem«, .medtem ko je bil kongresu predložen, a ne prebran referat Franceta Kresala »Struktura delavstva v Sloveniji od 1918— 1941«. , . ,. Med zaključki kongresa je bil posebej poudarjen interdisciplinarni pristop slovenskih udeležencev k posameznim temam, saj so j ih ob zgodovinarjih obravna­ vali tudi drugi strokovnjaki kot arheologi, (literarni zgodovinarji, geografi in ling­ visti. . . . Interdisciplinarni pristop je veljal še posebej za prvo, drugo ter peto sekcijo. Ob referatu Boga Grafenauerja »Družbeni temelji Karantanije m ,Karamtancev « sta tako nastopila tudi arheologa Peter Petru in Tone Knez. Prvi je z referatom »Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v predhodnem obdobju iz kasne antike т zgodnji srednji vek« opozoril na področno analizo poselitve v prehodnem obdobju s primerjavo najdišč iz posameznih zgodovinskih faz oziroma stoletij. Še poseben poudarek in zanimanje po njem zaslužijo najdišča, k jer so arheološke .najdbe staro­ selcev in slovanskih prišlekov v najkrajšem časovnem razmaku. Temu se pridružuje tudi osvetlitev preostankov imen, povzemanje kultiviranega okolja in namembnosti že v rimski dobi kultivirane krajine ob rimskih cestah. Tone Knez je govoril o »Družbeni diferenciaciji glede na arheološka izkopavanja iz halštatske dobe« na podlagi .arheoloških izkopavanj v Sloveniji z ustreznimi primerjavami iz jugoslo­ vanskega in evropskega prostora. O »Poznogotski umetnosti ina Slovenskem kot ilustraciji družbenih premikov« je govoril Emilijan Cevc. Pri .tem je naglasil, da ekonomski in etnični premik, k i se od 14. stoletja dalje vedno močneje kaze v druž­ benem profilu na Slovenskem, odmeva na poseben način tudi v tedanji likovni umetnosti ter v posvetnem 'in cerkvenem stavbarstvu. V drugi sekciji je Ignacij Voje govoril o »Vplivu prometne poti na razsloje- vanje vasi v logaškem gospostvu« ter tako pokazal r.azslojevanje podeželskega pre­ bivalstva ma nekem ožjem področju. Pri .tem je posebno pozornost posvetil nastanku in razvoju kajžarstva. Širše zajet je bil referat Perda Gestrina »Prispevek h kvanti­ fikaciji kmečke trgovine«, s katerim je avtor podal smeri kmečke trgovine v XV. in XVI. stoletju in skušal tudi očrtati njen količinski obseg; referat je vzbudil živahno razpravo o dani problematiki. Kot .tretji je razpravljal Jože Koropec o »Socialni strukturi udeležencev drugega slovenskega kmečkega punta«. Opozoril je, da so uporni .kmetje v tem puntu nastopali tako proti državnim organom kot proti gosposki. Zanimiva je bila tudi nadrobnost, da so kosezi odklonili poziv za nastop proti puntarjem, medtem ko so leta 1573 v nasprotju s tem še pomagali dušiti kmeč­ ko vstajo. O vprašanju takratne veljave slovenskega jezika sta se na kongresu ukvarjala Jože Koruza in Breda Pogorelec. Prvi je govoril o »Jezikovni praksi pri­ vilegiranih slojev na Slovenskem« v obdobju med letoma 1500 in 1848. Opozoril je, da novo evidentirano in objavljeno gradivo bistveno drugače osvetljuje zastavljeno problematiko, kot je to do sedaj veljalo. Na podlagi dostopne dokumentacije je tudi skušal določiti veljavnost slovenskega jezika med posameznimi (in še zlasti višjimi) sloji takratne družbe n a Slovenskem. Pokazalo se je dalje, da v izbranem razdobju problematike ne smemo obravnavati .statično, glavna ugotovitev pa je bilo opozorilo, da je imela slovenščina med višjimi družbenimi sloji večjo veljavo, kot se je do sedaj mislilo. Breda Pogorelec pa je v svojem referatu »Socialni vidiki razvoja slovenskega knjižnega jezika od XVI. do XIX. stoletja« opozorila na odmev­ nost socialnih okoliščin pr i nastanku jezika slovenskih srednjeveških besedil. Po­ udarila je tudi, da je .nastajanje sodobne norme slovenskega knjižnega jezika vklju­ čeno v znamenje družbenih sprememb od visokega srednjega veka dalje (zlasti od 14. stoletja), medtem ko pride do izrazitejših socialnih diferenciacij šele v 18. sto­ letju. V tretji sekciji je Vasilij Melik govoril o »Slovenskem narodnem gibanju in razslojevanju na podeželju (1848—1918)«. Opozoril je, da je bila takratna vrhnja plast slovenske družbe politično najbolj aktivna, p a tudi (kar se tiče pripadnosti političnim strankam) najbolj labilna. To ugotovitev je Melik tudi nadrobneje opre­ delil, poleg tega pa še nakazal odmevnost takratnih političnih taborov med raznimi Sloji slovenskega življa. Drugi slovenski referat v tej sekciji je prispevala Jasma Fischer pod naslovom »Socialna osnova delavskega gibanja v Ljubljani v letih 1870— 1890«. Pri tem orisu se je še posebej ustavljala ob raziskavi družbenih osnov tega gibanja, še posebej na podlagi ohranjenega pramateriala ljudskih štetij v letih 1869, 1880 in 1890. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1J977 549 Medtem ko je v četrti sekciji nastopil z referatom le udeleženec iz naše re­ publike (Dušan Biber s poročilom »Socialna struktura (nemške manjšine v Sloveniji med obema svetovnima vojnama«), je bilo največ aktivnih slovenskih udeležencev v peti sekciji. O »Socialni in politični pripadnosti slovenskih partizanov v letu 1941« je govoril Ivan Križnar. Med drugim je v referatu poudaril vlogo mest in podeželja v prvem letu NOB na Slovenskem. Osrednji del njegovega referata pa je bila ana­ liza dokumentacije o pripadnikih Narodnoosvobodilne vojske tako v Sioveniji kot v partizanskih enotah drugih jugoslovanskih narodov. Govoril je tudi o vplivnosti socialne in politične pripadnosti slovenskih partizanov iz leta 1941 na revolucionarni značaj NOV in P O Slovenije ter na značaj NOB. Vojnega obdobja se je dotikal tudi referat Toneta Ferenca »Socialni aspekti množičnega izganjanja Slovencev iz Slovenije imed drugo svetovno vojno«. Ob pritegnitvi novega dokumentarnega gra­ diva je med drugim opozoril na tri sestavine nemške raznaradovalne politike v Sloveniji, na množično izganjanje Slovencev, na množično naseljevanje Nemcev ter na poskus ponemčenja ostalega prebivalstva. Orisal pa je tudi skupine ljudi, pred­ videne za izgon, razlike med okupatorjevimi načrti in njihovo uresničitvijo, še po­ sebej pa na j omenimo raziskavo socialne sestave prebivalstva, predvidenega za izgon iz Slovenije, socialno sestavo izgnancev ter socialni kriteri j nemškega oku­ patorja pr i izganjanju Slovencev. V povojno obdobje je poseglo poročilo Vladimirja Klemenčiča o »Razvoju slovenske vasi po drugi svetovni vojni«, ki je s stališča geografa podalo procese urbanizacije slovenskega podeželja ne le v SR Sloveniji, ampak na celotnem sloven­ skem etničnem prostoru. Tretji kompleks vprašanj, ki so ga v tej sekciji obravnavali slovenski udele­ ženci, je bilo manjšinsko vprašanje ter zdajšnji položaj naših manjšin v Italiji in Avstriji. Tako je Janko Jeri orisal položaj Slovencev na območju Trsta in Julijske krajine vse od preloma našega stoletja dalje, p r i čemer se je še posebej ustavljal ob jezikovnih podatkih italijanskih ljudskih štetij. Albina Lük je (v skupnem re­ feratu z Vero Klopčič in Štefanom Šošem) govorila o »Procesih raznarodovanja na narodnostno mešanem območju Prekmurja nied obema svetovnima vojnama« ter se pri tem dotaknila nekaterih aspektov takratnega položaja madžarske manjšine pri nas. V povojno manjšinsko problematiko sta v tem okviru še zlasti posegla Dušan Nećak in Janez Stergar. Prvi je govoril o »Vplivu socialne in upravne prestruktu- racije dvojezičnega območja južne Koroške v luči volitev 1945—1971«, medtem ko je drugi aktualizirano poročal o »Metodah prisilnega raznarodovanja koroških Slo­ vencev« s posebnim poudarkom na položaj po drugi svetovni vojni. Poleg tega sta obravnavala družbene strukture v slovenskem zamejstvu še dva referata. Ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Karel Siškovič je v prvem razpravljal o »Razvoju družbeno-gospoidarske strukture Slovencev po drugi svetovni vojni«, medtem ko je Tone Zorn poročal o »Socialno-gospodarski strukturi in avstrijskih ljudskih štetjih ma slovenskem in mešanem delu avstrijske Koroške« v istem ob­ dobju. Neposredno na kongres sta se v dneh pred kongresom navezovali še posveto­ vanji jugoslovanskih arhivskih in muzejskih delavcev. Prvo je nosilo naslov »Arhiv­ sko gradivo o dejavnosti tov. Tita«, drugo pa »Razvoj, vloga in pomen zgodovinskih muzejev v SAP Vojvodini«. T o n e Z o r n POROČILO O Vin. ZBOROVANJU ARHIVSKIH DELAVCEV SLOVENIJE Arhivsko društvo Slovenije je organiziralo VIII. zborovanje arhivskih delavcev Slovenije od 20. do 22. oktobra 1977 v dvorani Šeškovega doma v Kočevju. Zboro­ vanju je prisostvovalo okoli 100 arhivskih delavcev, zgodovinarjev in predstavnikov organizacij združenega dela iz Slovenije in Hrvatske. Nastopni referat je imel Vladimir Žumer z izčrpnim pregledom ohranjenosti, dostopnosti in urejenosti arhivskega gradiva za kočevsko območje delanem po znani literaturi in po neobjavljenih popisih fondov, k i jih hrani Zgodovinski arhiv Ljub­ ljana, Enota za zunanjo ljubljansko regijo iv arhivskem skladišču v Kočevju. Opo­ zoril je na velike vrzeli pri starejšem gradivu, ki so nastale zaradi uničevanj med 550 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 vojno, in ima razdrobljenost fondov, ki se hranijo v ražinih arhivih, muzejih in pri drugih imetnikih, k a r otežuje raziskovalno delo. O arhivističnih problemih na gradivu po 1945. letu je govoril dr. Jože Žontar, ki je v glavnih črtah orisali družbene spremembe po osvoboditvi, k i »o imele odraz tudi na nastajajočem arhivskem gradivu. Zaradi ogromnih količin povojnega gra­ diva, ki se deloma že hrani v arhivskih zavodih deloma pa še pr i ustvarjalcih, je poudaril potrebo po izdelavi kriteri jev za izločanje nepomembnih delov gradiva iz prejšnjega razdobja in po sestavi dobrih in konkretnih tipskih izločitvenih se­ znamov za nastajajoče gradivo. S tem bi preprečili kopičenje nepotrebnega papirja v arhivih, vzpostavili večjo preglednost nad gradivom in s tem omogočili večjo dostopnost za raziskovalno uporabo. Različni sistemi pisarniškega poslovanja, ne­ popolna registraturna pomagala, številne organizacijske spremembe pr i ustvarjalcih arhivskega gradiva odpirajo vprašanje ureditve tega gradiva. Uporaba klasičnih urejevalnih principov ni več možna pr i novejšem gradivu. O tej problematiki so govorili tudi na mednarodnih arhivskih kongresih (npr. v Moskvi 197,2). Vedno bolj se uveljavlja mnenje o uporabi urejevalnega principa svobodne klasifikacije za novejše gradivo oz. razvrščanje gradiva po funkcionalnih opravilih. - Aktualen problem arhivske službe je varstvo nastajajočega in pri ustvarjalcih hranjenega .gradiva. O tem je poročal Peter Klasinc, ki je obdelal itrenuino stanje te službe v SR Sloveniji z ugotovitvijo vidnega napredka v zadnjih letih. Vzposta­ vitev arhivske mreže na vsem teritoriju SR Slovenije in povečana usmerjenost v varstvo gradiva pred prevzemom imajo za posledico večjo preglednost nad ustvar­ jalci in nastajajočim gradivom. Stanje pa še vedno ni zadovoljujoče predvsem za­ radi neodgovornega odnosa ustvarjalcev arhivskega gradiva do lastne pisane de­ diščine. Ing. Štefan Fajmut je razglabljal o uporabi mikrofilma v dokumentaciji izven arhivskih zavodov. Namen je v ekonomski računici zaradi večjega izkoristka pro­ stora (nepotrebnost večjih arhivskih skladišč) in časa (hitrejša najdba željenega podatka posebno še ob uporabi računalniške tehnike). Ob uporabi mikrofilma pr i nekem ustvarjalcu naj bi se originalno gradivo sprotno uničevalo. Arhivi vztrajajo na originalni hrambi trajnega gradiva, medtem ko za netrajno gradivo morajo dopustiti možnost sprotnega uničevanja po opravljenem izapisu na mikrofilm. Ob tem referatu se je razvila burna diskusija, ko je bilo sproženo vprašanje odnosa papir—mikrofilm kot dveh nosilcev informacij, kateremu drugemu je poslovni svet vedno bolj naklonjen. Mikrofilmanje gradiva ni nekaj novega tudi v arhivih, saj mnogi med njimi opravljajo varnostno mikrofilmanje vsega starejšega 'gradiva, k i ga hranijo (npr. Zgodovinski arhiv Ljubljana) ali pa samo pomembnejših fondov. Nada Majcen je poročala o konservaciji in restavraciji arhivskega gradiva pr i nas in v svetu s posebnim poudarkom na slovenskih razmerah. Ugotovila je potrebo po postavitvi centralne konservatorske delavnice in po izšolanju ustreznega stro­ kovnega kadra. Skozi oči uporabnika — raziskovalca je podal dr. Mirko Stiplovšek poročilo o ohranjenosti in dostopnosti arhivskega gradiva v slovenskih arhivih v svojem re­ feratu Arhivsko gradivo in raziskovanje socialistične graditve. Opozoril je na vrzeli v gradivu zlasti iz let takoj po osvoboditvi, na preveliko razdrobljenost fondov in na pomanjkljive preglede nad gradivom, ki ga hranijo slovenski arhivi. Stanje ure­ jenosti povojnega gradiva je boljše v Zgodovinskem arhivu CK ZKS in deloma v regionalnih arhivih, medtem ko Arhiv SR Slovenije še ni pričel z urejevalnimi deli na gradivu po 1945. letu. Krivda za take razmere je v pomanjkanju strokovnega kadra. Referent je govoril tudi o nujni povezavi med arhivskimi delavci in razisko­ valci najnovejše slovenske zgodovine. Dr. Tone Zorn je obravnaval uporabo tiskanih virov — konkretno lokalnih uradnih glasil — pr i proučevanju slovenske krajevne zgodovine v razdobju 1945— 1970. Omejil se je na k r a t t e vsebinske .značilnosti teh glasil kot napotilo prihodnjim raziskovalcem. V duhu tradicionalnih prizadevanj po sodelovanju z našimi najvažnejšimi upo­ rabniki, t j . zgodovinarji, so bila vključena tudi predavanja s tematiko zgodovin­ skega razvoja naše družbe po osvoboditvi. Ti referati so pionirsko delo na področju znanstvene obravnave slovenskega povojnega razvoja, gledanega s širšega aspekta. Pregled upravne razdelitve v Sloveniji je podal dr. Vasilij Melik, organizacijo ljud­ ske oblasti je obdelala Jera Vodušek-Starič, oris organizacije družbenih služb pa Antoša Leskovec. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 551 Zborovanje je sprejelo sklepe o nujnosti ustvaritve materialnih in kadrovskih pogojev za delo ma gradivu po osvoboditvi, 10 pospešitvi reševanja perečih strokovnih vprašanj, o proučitvi možnosti, ki jih nudijo nova tehnična sredstva kot pripomoček v sistemu informiranja, o pospešitvi obdelave vprašanj, ki so povezana z zakono­ dajo in 'metodologijo dela iter o vključitvi arhivov v projekt Zgodovina Slovencev 1945—1976. V okviru zborovanja je bil nastop Akademskega komornega zbora Kranj v počastitev dneva arhivov — 20. oktobra kot spomin na te dan 1943. leta, ko je Upravna (komisija za osvobojeno slovensko ozemlje naročila okrožnemu referentu v Velikih Laščah, da zaščiti arhivsko gradivo na Turjaškem gradu. M a r j a n D r n o v š e k DRUGA OKROGLA MIZA JUGOSLOVANSKIH EKONOMSKIH ZGODOVINARJEV Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je v dneh od 26. do 29. ok­ tobra 1977 nudil svoje ^gostoljubje drugi okrogli mizi jugoslovanskih gospodarskih zgodovinarjev, k i je obravnavala temo »Zgodovina prometa D jugoslovanskih pokra­ jinah«. Srečanje je organizirala sekcija za (gospodarsko in družbeno zgodovino Zgo­ dovinskega idruštva za Slovenijo ob sodelovanju večine članov odbora društva. Po­ krovitelj posvetovanja je bil tov. Livij Jakomin, član IS skupščine SRS, predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze. Okrogla miza je bila sv sejni dvo,rani Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Število obiskovalcev posvetovanja ni bilo pretirano visoko (skupni obisk je znašal okrog 70 poslušalcev), vendar je prav to in pa dejstvo, da so si referenti in poslušalci sedeli nasproti okrog mize, omogočilo pristne stike, živahno debato in prijateljsko vzdušje. K temu je doprinesla tudi zanimiva razstava kopij starih zemljevidov, ki jo je organizator pripravil v avli Inštituta. Posvetovanje je bilo tematsko razdeljeno tako, da so uvodnim, splošnejšim predavanjem prvega dne (26. X.) dopoldne popoldne sledili referati o cestnem pro­ metu; drugi dan (27. X.) je bil posvečen železniškemu in rečnemu prometu; tretji dan (28. X.) smo obiskali Postojno in prisostvovali referatom o pomorskem prometu v Slovenskem primorju. Temo pomorskega prometa n a vzhodni obali Jadrana je obravnaval zadnji dan posvetovanja (29. X.). Po pozdravu predsednika Zgodovinskega društva za Slovenijo, prof. dr. Igna­ cija Vojeta in ravnatelja Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, dr. Franceta Kresala, k i sta udeležencem okrogle mize izaželela uspešno in plodno znanstveno delo, se je začel delovni del posvetovanja. Uvodno predavanje je imel pokrovitelj druge okrogle mize, tov. Livij Jakomin. Po splošnem opisu razvoja prometa v svetu v preteklih razdobjih se je posvetil konkretnim problemom prometa v današnjem času pr i nas. Osvetlil j ih je z dobršno mero kritičnosti. Temu referatu je nepo­ sredno sledila diskusija, k i je poudarila pomen zgodovinskih spoznanj za tovrstne probleme; potrdila je, da smo v izvajanjih tov. Jakomina slišali vrsto podatkov, ki v tisku še niso bili objavljeni in so bili zato za poslušalce izredno zanimivi. Predavanje dr. Ivana Ercega, k i je sledilo uvodnemu, je nosilo naslov »Promet kot proizvodna komponenta in kot način in sredstvo povezovanja ljudi«. V njem je sintetično obdelal razvoj in pomen kopenskega prometa skozi zgodovino in govoril o raznih faktorjih, ki so nanj vplivali. Tretje dopoldansko predavanje dr. Smilje Djurović je zajemalo ožjo problematiko; obravnavalo je osnovne metodološke pro­ bleme pr i raziskovanju vpliva razvoja železniškega prometa na socialno strukturo v Jugoslaviji imed obema vojnama. Izredno živahna diskusija k referatoma je odprla neka j bistvenih vprašanj pr i obravnavanju razvoja prometa: namreč ali le4a sodi v isektor proizvodnje ali ne; načela je ivprašanje kontinuitete v razvoju prometa od rimskih časov do .današnje dobe. Diskutanti so obžalovali, da vzporedno z referatom dr. Ercega nismo slišali še podobno zasnovanega referata o pomorskem prometu. Prof. dr. Zwitter je v diskusiji poudaril pomen političnih momentov ob ekonomskih za razvoj prometa po posameznih pokrajinah. Odprta so bila še ne­ katera druga vprašanja (npr. vprašanje socialnega aspekta, nacionalne integracije jugoslovanskega juga itd.), k i se jih ob široko zastavljenem problemu referent ni dotaknil. 552 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 V popoldanskem delu predavanj prvega dne je referat Jožeta Curka odpadel; slišali smo le izvleček, ki je obravnaval cestno omrežje ma Slovenskem od srednjega veka do danes, kot ilustracijo pa je dr. Jože Šom prikazal diapozitive o tej temi. Dr. Mirko Marković je nato referiral o razvoju prometa in prometnic na področju severne Hrvatske po študiju starejših in novejših geografskih kart. Predstavil je vrsto takih virov in komentiral njihovo 'zgodovinsko pričevalnost. Obsežni referat dr. Gavra A. Škrivanića z naslovom »Vpliv rudarstva na razvoj mreže poti v XIV. in XV. stoletju na teritoriju Srbije« je opisoval v naši historiografiji že precejkrat obravnavano temo. Dr. Aleksandar Stojanovski je govoril o poteh in organizaciji prometa v Makedoniji v XV. in XVI. stoletju, dr. Olga Zirojević pa o mreži turških poti in prometu na področju današnje Vojvodine in Slavonije. Referat o komunika­ cijah Dardanije v rimski dobi je zaradi bolezni referenta odpadel. Kot že rečeno, je bil drugi dan okrogle mize posvečen problematiki železniškega in rečnega prometa. Dopoldne je predstavnik Železniškega gospodarstva, ing. Jurij Pirš zanimivo opisal problematiko železniškega prometa v Sloveniji in sodobne načrte vključevanja v evropsko magistralno železniško mrežo. Referent dr. Nikola Vučo je obravnaval temo »Železniški promet kot faktor gospodarskega razvoja Srbije v XIX. stoletju«. Tov. Stane Kumar je v referatu o razvoju Železniškega muzeja v Ljubljani opisal pridobivanje zbirke razstavnih objektov. Problematiko železniških komunikacij v času narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji je obravnaval referat tov. Anke Vidovič-Miklavčič. Vsi referati so naleteli na živahen odmev. Po­ leg nekaterih manj pomembnih vprašanj se je nekaj diskutantov ustavilo ob tako imenovanem »Drang nach Osten«, pritisku Nemcev proiti vzhodu, ter problemu dej­ stva, da je Srbija dobila železniško -mrežo pod večjim vplivom interesa velesil kot svojega lastnega. Dr. France Kresal je v zvezi s socialnim položajem delavstva kot primerjavo prikazal položaj železničarjev v Sloveniji. Zaradi časovne stiske je od­ padel pre j planirani izlet na Ljubljanski grad pod vodstvom dr. Jara Šašla. Popoldanski del drugega dne posvetovanja se je začel s strokovno ekskurzijo do Zaloga. Ogledali smo si nekdanje pristanišče ob izlivu Ljubljanice v Savo in referatu tov. Eme Umek, ki je obravnaval promet po Savi v XVIII. in XIX. stoletju, prisluhnili kar tam. Ostali referenti so se zvrstili na Inštitutu za zgodovino delav­ skega gibanja po povratku v Ljubljano. Dr. Sergij Vilfan je zelo ilustrativno pri­ kazal problem razmerja vrednosti blaga in tranzitnih stroškov konec XVI. in v XVII. stoletju ob prometu z vinom. Dr. Danica Milic je v svojem referatu opisala problematiko rečnega prometa v Srbiji do prve svetovne vojne. Ker je referat dr. Jožeta Koropca, k i naj bi prikazal promet na Dravi, odpadel, je dr. Šom pri­ kazal le diapozitive, ki so bili pripravljeni za ilustracijo tega referata. Ob izvaja­ njih idr. Vilfana o transportnih stroških so poslušalci sprožili vprašanje profita in možnosti izdelave nekega sistema, ki bi bil uporaben za podobne raziskave pri različnih vrstah blaga. Glavna diskusija ob predavanju dr. Milićeve se je sukala okrog vprašanja domače industrije in ladijske proizvodnje ter tujih investicij. Tretji dan okrogle mize je bil namenjen strokovni ekskurziji v Postojno. Na Vrhniki nas je predstavnik Republiške skupnosti za ceste, strokovnjak za gradnjo nove avtoceste Ljubljana—Vrhnika, katere trasa je planirana čez Barje, poučil o problemih in tehniki take gradnje. Vse to je pokazal tudi na sami >trasi. Naslednja postaja je bil nekdanji samostan — zdaj tehnični muzej Bistra; o historiatu tega kraja je spregovorila tov. Katica Kobe-Arzenšek. Po ogledu muzeja smo se od­ peljali po stari cesti mimo Postojne do Razdrtega, nato pa preizkusili še novo avtocesto Razdrto—Postojna. Delovni del programa tega dne se je odvijal v hotelu »Jama« v Postojni, obsegal pa je naslednja predavanja: dr. Jože Šom je govoril o gradnji cest v času Ilirskih provinc, kar je kasneje ilustriral še z diapozitivi; tov. Božo Zakrajšek je pregled prometa po osvoboditvi navezal na izvajanje tov. Anke Vidovič-Miklavčič; prof.jdr. Ferdo Gestrin je v preciznem podajanju prikazal svoia nova dognanja s področja brodarstva in pomorske trgovine v referatu »Pomorski promet primorskih mest v XV. in XVI. stoletju«; predavanje dr. Miroslava Pahorja je obravnavalo kooperacijo slovenskega zaledja s pomorskim ladjedelništvom v XIX. stoletju. Zadnje predavanje je za to priložnost pripravil direktor komercial­ nega sektorja Turistično hotelskega podjetja Postojnska jama, dipl. ing. Jože Šlenc. V njem je pokazal vlogo postojnske jame in turizma za prometne tokove ter ocenil vpliv nove ceste na razvoj in pomen Postojne. Vsi navzoči so referate sprejeli s priznanjem in zanimanjem. Turistično hotelsko podjetje Postojnska jama je nato udeležencem ekskurzije omogočilo obisk jame pod strokovnim vodstvom dr. Franceta ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI «77 553 Habeta, višjega iznanstvenega sodelavca Inštituta za raziskovanje Krasa pr i Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Zadnji, četrti dan okrogle mize (29. X.) je hill posvečen predvsem pomorskemu prometu ob vzhodni obali Jadrana. Po prvotnem programu je obsegal kar šest re­ feratov. Ker je bil že prvi referent dr. Branko Kojić v svojih izvajanjih o karakteri­ stikah razvoja brodarstva na vzhodnem Jadranu precej obsežen, se je dr. Josip Luetic svojemu drugemu referatu »Vloga brodarstva ,— pomorskega prometa v zad­ njem obdobju (1797—1807) dubrov.niške državnosti«/odpovedal. Delno ga je zajel le v povzetku, k jer je izrazil nekatera nova spoznanja v zvezi s svojim prvim refe­ ratom. Ta je imel naslov »Nautičko prometna revolucija i dubrovačko brodarstvo u XIV. stoljeću« in sam na sebi mi vseboval kakih bistvenih novosti s tega področja. Referat dr. Josipa Lučića o pomorskih poteh Dubrovčanov v XIII. in XIV. stoletju je bil (kratek in se je kot že omenjeni referat dr. Luetica držal v glavnem že znanih dejstev. Zanimiv po tematiki, sistemu obravnave, svojih spoznanjih in novih za­ stavljenih problemih je bil referat dr. Bogumila Hrabaka »Brodarstvo in organiza­ cija pomorskega prometa Dubrovnika od 1500 do 1808«. Zadnji referat tov. Mirka Valentića je obravnaval temo, ki se je razlikovala od ostalih referatov tega dne: »Karakteristike prometne politike Avstrije in Ogrske n a Hrvaškem po nastanku dualizma (1867)«. Predavanje je prikazalo nasprotja obeh delov monarhije glede smeri za izgradnjo prometnih in železniških' povezav na Hrvatskem, kjer je končno avstrijska polovica morala pustiti proste roke ogrski. Diskutanti so se oglašali zlasti k referatu dr. Hraibafca; k njegovim izvajanjem je dr. Gesitrin napravil vzporedbe glede trajanja ladij in zavarovanja v Piranu ter opozoril na to, da je pri kvanti­ fikaciji ladijskih tovorov treba upoštevati tudi tovor mornarjev za lasten račun. Prof. Hrabak j e pr i tem omenil, da je bil p r i različnih mediteranskih državah (Genova, Benetke, Dubrovnik) delež mornarjev pri ladijskem tovoru različen. Posvetovanje sta zaključila prof. dr. Ferdo Gestrim v imenu predsednika Zgo­ dovinskega društva za Slovenijo in dr. Ivan Erceg kot delovni predsednik zadnjega dne. Ta je tudi v nekaj stavkih povzel delo okrogle mize ter se zahvalil pokrovitelju, organizatorjem in financerjem. D a r j a M i h e l i č ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 11977 555 OCENE IN POROČILA Reallexikon der Assyriologie und vorderasiatischen Archäologie (= RIA). Usta­ novila sta iga pokojna Erich Ebeling in Bruno Meissner, nadaljevala Ernest Weidner in Wolfram v. Soden. Izdaja ga D. O. Edzard. Sodelujejo P. Calmeyer, A. Moortgat, H. Otten, W. Ròllig, W. v. Soden, D. J. Wiseman. V. zvezek (Band): 1./2. sešitek (Lieferung). Založba Walter de Gruyter. Berlin—New York 1976, str. 1—160. Cena broš. 96 DM. Pred seboj imamo dvojni sešitek petega zvezka Realnega leksikona za asirio- logijo in prednjeazijsko arheologijo. Na 160 straneh so obdelana gesla z začetnico »I« od la (oz. Ibalpi-El-a) do Ir(e)buni. Zgodovinsko zanimiva so predvsem gesla nekaterih vladarjev. Prva po abecedi sta Ibal-pi-El I. in II. Oba sta vladala v Ešnunini, akadski metropoli, vzhodno od Tigrisa. Prvi je kot vladar mesta Ašnunna imel še skromnejši naslov iššakkum (= e n s i , to je namestnik mestnega božanstva). Živel je dve ali Iri igeneracije pred Hammurabijem, velikim babilonskim zakonodajalcem. Do 38. Hammurabijevega vladarskega leta je bil njegov sodobnik Ibal-pi-El II., pravnuk prvega. Vzdeval si je naslov »mogočni kral j , kra l j mesta Ešnunne«. Dolgo so ga imeli za enega izmed petih najvplivnejših vladarjev Prednje Azije. Geslo je prispeval D. O. Edzard (str. 1). Geslo zadnjega vladarja iz III. dinastije iz Ura, Iki se je imenoval Ibibï-Sin, je precej podrobno obdelal E. Sollberger (1—8). Vladal je .atti od 2084—2061 (Sider- sky) ali 2028—2005 (S. Smith). V njegovi dobi običajna datiranja po pomembnih dogodkih posameznega leta so ohranjena za vseh 24 let. Usoda njegove vladavine je žalostna; o tem pričajo njegova pisma ter žalostinke o propadu Ura. Kakor suho listje v jeseni, so leto za letom posamezna mesta odpadala od njega (v njegovem drugem letu Ešnunna, v tretjem Suze, itd., v enajstem Nippur). Se 13 let je nato I. imel pod svojo oblastjo mesto Ur z okolico. Končno so ga zmagoviti Elamci od­ peljali v sužnost in s tem uničili zadnjo veliko sumersko državo. Iz njegove korespondence je ohranjenih pet pisem, dalje je nekaj kraljevskih napisov, o njem govore številna omina (21) ter obe žalostimki (ena o propadu Ura, druga o razpadu Sumerja in Akada). Pravo pravcato presenečenje v novem zvezku RIA prinaša geslo Ebla (oz. Ibla = Teli Mardih, okoli 70km južno od Aleppa). Filološko s tran je obdelal Giovanni Pettinato (Rim) (9—13), arheološko pa vodja odprave P. Matthiae (Rim) (13—20). Tej italijanski arheološki misiji, ki je od 1. 1964 naprej vztrajno izkopavala na terenu 56 ha, se je leta 1968 posrečilo najti torzo z napisom Ibbit-Lima, sina Igriš- Heba, kral ja mesta Eble. Do leta 1973 so našli le 13 klinapisnih tekstov, leta 1974 so odkrili v palači iz tretjega ^tisočletja prvi državini arhiv s 44 napisi, največje presenečenje p a je prišlo leta 1975, ko so v dveh prostorih v bližini dvorišča palače izkopali rv dveh arhivih nad 13.000 glinastih ploščic. Kot dobo mestnega proovita označuje Pettinato (str. 9) obdobje med 2350 in 1700. Mesto Eblo omenja prvič Sargon (2334—2279), ki je spravil tudi to mesto pod svojo oblast; s 'tem je onemogočil, da bi la država ogrožala nadaljnje povečanje akadske monarhije. Naram-Sin (2254—2218), vnuk in .tretji Sar.gonov naslednik, je mesto osvojil in požgal. Mesto si je kmalu opomoglo; pozneje je ostalo le še važno trgovsko središče, v Gudejevem času zlasti za les, pa tudi za platno. Kakor navaja G. Pettinato, so v najdenih arhivih delno literarni teksti (mitične ter epske vsebine in himne). Od zgodovinskih napisov «našteva P. (str. 11 s): kraljeve odredbe, pisma, neko vojno poročilo in vsaj troje meddržavnih pogodb. Poleg tega je nekaj pravnih tekstov (zbirk zakonskih določb, pogodbe o delitvi dediščine in kupne pogodbe); dalje je več šolskih prepisov, seznamov živali, rib, ptičev, krajev, poklicev m oseb; dalje silabarji in .besednjaki' kakor tudi razne vrste upravnih in gospodarskih listin. Iz poznejše stare asirske dobe so prav tako kraljevski napisi, pisma, leksikalni seznami in gospodarske listine. Veliko oviro povzroča še nerazvozljani »starokana- nejski« jezik (str. 12). 5 5 " ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Arheolog P. Matthiae (13 ss) meni, da je bila Ebla poseljena že okoli 3500 im 3000 (Mardih I), predvsem pa njena Akropola. Zgodnja sirska doba tega mesta (II A) sovpada pretežno z akadsko monarhijo v času od 2400—2250. Po Naram-Sinovem uničenju se je mesto sicer obnovilo, bilo p a je okoli 1. 2000 zopet uničeno. Po zopetni obnovitvi je bilo mesto Ebla med leti 1650 in 1600 (morda od Hattušila ali Muršila I.) dokončno uničeno. V srednji sirski dobi je med leti 1600 in 1200 nastala manjša na­ selbina (Mardih IV), za njo pr ide v novi sirski dobi (1200—530) Mardih V in nazadnje še 'skromnejši Mardih VI na severnem delu akropole (str. 16). P. Matthiae obravnava posebej kronologijo, arhitekturo in gliptiko. Končno podaja bibliografski pregled, ki je že obsežen. Znatno krajše, vendar še jako zanimivo je krajevno geslo Ir(e)buni ali Er(e)buni. Prispeval ga je M. Salvini (159 s). Gre za mesto in trdnjavo v Transkavkaziji na robu Jerewana, na griču Arin-berdu. Mesto je ustanovil urartski kra l j Argišti I. nekako v letih 782/776. Izkopavanja vodi K. L. Hovhannisjan za Akademijo znanosti SSR Armenije. Precej obširna so gesla asirskih vladarjev: IB.TAR-Sîn (izgovorjava še ni zna­ na) (J. A. Brinkman), Ikunum (kratko) in Ilušuma (sloveč kot osvojevalec) (oba D. O. Edzard), že iz Marijskih pisem znani Ila-kabkabu (W. Röllig) in Irëba-Adad (1392—1366) (W. Schramm). Precej izčrpni sta tudi gesli o Idrimi-ju, vladarju dežele Mukiš, ter o njegovem očetu in njegovem nasledniku, (ki sta se oba imenovala Ili- milimma (H. Klengel). Nekoliko več povesta tudi gesli: Ibiranu, ugaritski kral j , in Ini-Tešub, hetitski vazalni podkral j v Kargamišu (H. Klengel). Čisto kratka so gesla šestih gutejskih vladarjev (D. O. Edzard), štirih iz arhaične dobe mesta Mari (G. R. Küpper), petih iz Elama (W. Hinz), nekaterih iz Kiša, Ešnunne, iz stare babilonske dobe. Posamezni vladarji so iz raznih mest ali dežel, kakor Ili-ma-AN, ustanovitelj Obmorske države (W. Röllig). Vseh tu ne moremo naštevati. Od rodovnih imen sta omenjena (28 ss ;31) : amoritski rod Idamaraz (J. D. Haw­ kins^ in severni arabski rod Idiba'il (W. Schramm). Jonce je označil W. Röllig (150): prvič jih srečamo pri asirskem Sargonu II, nato pri Asarhaddonu, kot obrtnike pa pri Nabukadnezarju II. in pr i Dari ju I. Arheološko so — razen že omenjene Eble (= Teli Mardih) — zanimiva zlasti gesla: Tell-i Iblis (= Hudičeve razvaline) v Iranu. L. il935 jih je Sir Aurei Stein odkril in izmeril. J. Caldwell je pa I. 1964 dognal iz izkopavanji 8 ali 9 plasti. Plasti V—IV spadajo v čas od druge polovice V. do začetka III. (tisočletja. Odkrili so tudi štiri hiše, zgrajene z opeko iz ilovice, s skupno 91 prostori (M. R. Sarraf) (20—22). Sledove starih naselij so odkrili v tellu IbrahinuBajïs in v Ibrah Kahirju (P. P. Vértesalij). Posebno geslo govori o arheoloških raziskovanjih v turškem vilajetu Içel (W. Orthmam). Šele iz 7. ali največ iz 9. stoletja so najdbe z urartskega pokopališča Malakilu nasproti Araratu (P. Calmeyer, Igelir) (36). Iflatun (ali Eflâtun) Pinar (= Platonov studenec?) je velik (7 m dolg, 4,2 m visok) hetitski spomenik v Pizidiji, zgrajen iz velikih kamnov v obliki teras. Odkril ga je leta 1837 W. J. Hamilton. Kurt Biittel, k i mu dolgujemo besedilo tega gesla (33—36), ga stavi v pozno dobo hetitske velesile. Iz mitologije j e omeniti .geslo d ; đ s t metrnkcij s kratkimi ™ t m | i n l s>- Z n a f l™ „Je. 'da so jih Hetiti poimenovali tako kakor državne pogodbe {isniul, -alk. mamitu(m)). "55 Zgodovinski časopis 558 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 V nekaterih geslih segajo izvajanja prek mezopotamskih kultur ali pa nazaj v predzgodovinsko dobo. . . . . „ T Tako se gesli »Iran« (151-154) in >Iraq« (154—158), ki je obe p m p e v a l H J. Nissen, omejujeta že v svojih naslovih ma predzgodovmo. V obeh si sledijo odstavki: Zemljepis in podnebje - Doba nabiranja plodov - Doba začetkov pridelovanja plodov — Doba prvih zgodnjih naselitev. — Pr i Iraku sledi se nadaljnji odstavek: Doba prvih velikih mest. Glede mesta Uruka datira prehod v velemesto v času od 3500 do 3200. Podobno domneva za mesta Ur, Nippur, Lagas m Kis (str. 157). Obsežno geslo o »Indogermamih« je prispevala Anmehes Kammenhuber (91—Њ). Za opredelitvijo pojmov »Indogermank in indogermanski (= indoevropski) sledi odstavek o praindogermanščini v tretjem tisočletju (92-94). Njo je treba rekon­ struirati predvsem s pomočjo jezikov, ki so se najprej ločili od pramdogermanscine, to je grškega, armenskega, poznejšega indo-iramskega in hetitsko-luvijskega jezika (92) Iz drugega tisočletja so ohranjena že pisana izročila: hetitska-luvijska (od 18. stoletja do približno 1200), pala jeko (iz 17/16. stoletja), luvijsko v treh narečjih: v klinopisni iuvijščimi iz 14. do ,15. stoletja; v likijščimi v 5. do 4. stoletja v Likiji z gršiko pisavo. Najbrž bi bilo semkaj šteti tudi lidijscino v 6.-4. stoletju z grško pisavo. Maloštevilni (indo)-arijski jezikovni sledovi so se izza 2?. stoletja ohranili pri neindoevropskih Huritih (94). — V Grčiji so v Kmossosu, Pylosu in Mikenah bih najdeni napisi v linearni B pisavi, in sicer v še neznanem neindoevropskem jeziku. Prava zgodovinska doba se z grško pisavo začenja tu šele okoli 500 let pozneje. Pač pa so izkopavanja dognala, da so bile v 14./13. stoletju v Miletu ze grške na­ selbine. Važna se mi zdi avtoričina ugotovitev, da ni M o nobenih jezikovnih stikov med grščino v Grčiji in med luvijščino ali hetitščino (95). — V prvem tisočletju nastopajo Indogermani že kot ustanovitelji velikih svetovnih držav. Pred njimi je že asirski vladar Asarhaddon (680—669) ustanovil veliko Asinjo. Sledile so mu države Medijcev, Peržamov in Rimljanov. . _ V geslu »Interlinearne bilingve in siceršnji tipi bilingve« (dvojezičnih tekstov) (124—1:28) je Joachim Krecher prikazal, kako se od začetka akadske monarhije naprej tudi v literarnih .tekstih uveljavlja dvojezičnost. Pod vrstico s sumerskim besedilom so napisali akadski prevod. J. K. je dognal, da je glede oblionosti mogoče razlikovati k a r 10 tipov. Najstarejše bilingve so izza Sargona m Rimusa. Fo daljši pavzi v sum.er.siki in v stari babilonski dobi njihovo število zopet narašča. Posebno mnogo dvojezičnih tekstov pa je iz prvega tisočletja (str. 128). Isti J. Krecher obravnava »Insignije« (109—114). Predvsem misli na vladarjeve insignije, v zadnjem odstavku omenja tudi insignije božanstev. — Ne sumerski ne akadski jezik nimata enotne besede za ta pojem. 'Ni tudi nobenega predpisa, ki bi jih taksativno našteval. Najkrajši seznam omenja tiaro, žezilo ali palico in prestol. Znatno daljše je naštevanje iz sedmega stoletja, kjer se imenujejo: tiara, orožje, lok, palica, dragi kamni, slavnostna obleka in zlat prstan (str. 111). Podobne insignije so pripisovali višjemu božanstvu, da je bila bolj vidna njegova superiornost. »Intronizacijo« novega vladarja obravnava precej nadrobno J. Ranger (128—136). Ugotavlja, da so nastop novega vladarja pogosto sporočili kratko s stavkom: »NN (je) postal kra l j (NN l u g a l . e)« ali akadsko: »prvo ileto NN-a«. V času Hammura­ bi jeve dinastije se je obvestilo glasilo: »leto, ko je NN vstopil v hišo svojega očeta« (ali »na prestol hiše svojega očeta«), v novi asirski dobi pa »ko je sedel na (očetov) prestol«. V zadnji veliki sumerski državi, v Uru III, je vladar obiskal .tri največja svetišča (v Nippur ju, Uruku in Uru). Tako je bil Ibbi-Sin kronan v Nippurju in v Uru. Kako so določili prestolonaslednika, ni nikjer povedano. Negotovo je, ali ga je ljudstvo na kakem zboru (u n k e n) aklamiralo. Zdi se, da je bil vsakokratni kraljevi namestnik v Uruku nekako predviden -za. prestolonaslednika. — V Asiriji je kral j v svojem prvem vladarskem letu postal eponimni funkcionar (Umu), tako da se je tisto lieto po njem imenovalo. v Avtor nato obravnava intronizacijo v posameznih obdobjih v akadskih državah. Za čas politične razdrobljenosti, ko sta bili v ospredju državi v Isinu in Larsi (2017— 1763), in za časa prve babilonske (= Hammurabi j eve) dinastije (1792—1595) so naj­ važnejši spoznavni vir številne kraljevske pesnitve. — V srednjeasirski državi je bila intronizacija v Ninivah urejena po posebnem obredniku (ritualu), ki je bil najbrž iz časa kral ja Tukulti-Ninurta I. (1244—1:208). Začetek rituala manjka. Ohra­ njeno besedilo podrobno našteva: kraljevi vhod v tempelj, prosternacijo, darovanje mine srebra in mime zlata bogovom. Sledi kronanje: svečeniki izroče kral ju žezlo in mu zavežejo poseben venec okoli glave. Nato se mu poklonijo državni velikaši. Sode- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 559 lu je tudi mestni pisar. Kralja, sedečega na (prestolu, odnesejo do mestnih vrat. V delu palače (ali templja?), imenovanem bit labuni, se mu poklonijo velikaši in dvorni uradniki, mu izročijo svoja darila (šulmanu, namurratu) in obenem odlože svoje službene izmake. Vladar jim pa nato ukaže: »Vsak naj obdrži svoj urad!« Mazdljenja ritual ne omenja. V novi asirski dobi se prenašanje kraljevske ohlasti označuje kot nadanu in šullumu = izročili, podeliti. V dveh primerih (Asarhaddon, Asurbamipal) sta si Sargotn in Sanherib izbrala za prestolonaslednika sina, k i je preskočil starejše brate. Zato je bilo treba izrednih ukrepov: zapriseženi so bili »Asirci« (po J. Rengerju samo .dostojanstveniki), da sprejmejo novega prestolonaslednika; Asarhaddon je sklenil celo več pogodb z mestnimi poglavarji v Mediji. Tako smo bolje poučeni o tej posebni izberi kakor o intronizaciji sami. — V tem pogledu tudi novobabilonska doba ne prinaša nobenih posebnih novosti. Z intronizacijo im insigniji vladarjev so vsebinsko povezana vprašanja, ki jih R. Caplice in W. HimpeJ (139—144) obravnavata kot »investiture«. Ta pojem opre­ deljujeta kot podeljevanje službenih insignijev ob nastopu ustrezne službe. Trdita, da se investitura pojavlja pr i viladarjih (tu je najbolje dokumentirana), pr i velikih duhovnikih, kraljevskih uradnikih in v mitološki povezavi, pr i bogovih (139). Npr. Šamaš (bog sonca) podeli kral ju Samsuiluni (1749-^1712) kraljestvo, žezlo im kij kot nagrado za njegovo gradbeno dejavnost v mestu Sipparju (139). Ko se avtorja usta­ vita ob podrobnih vprašanjih (kdo, kje, kdaj), omenjata, da nekateri asiriologi (K. Fr. Müller, René Labat) imenujejo investituro postopek pri kronanju asirskega kralja po že omenjenem .ritualu. Zlasti je zanimivo, da takrat kraljevi višji uradniki stavijo vladarju svoje dotedanje funkcije ma »voljo, da jih lahko podaljša ali pa prepusti drugim. Avtorja si .zastavljata vprašanje, ali me gre tu samo za vsako leto se ponavljajočo obnovo služb, in me za investituro. Kot podoben primer take obnovitve omenjata postopek ob novoletnem prazniku v Babilonu. Veliki duhovnik (urigallu) je odvzel kral ju žezlo, prstan, orožje, diadem in krono ter vse le insignije položil pred Mardukov kip. Nato je udaril kral ja po licu, :ga potegnil za ušesa. Sele ko je kra l j slovesno obljubil Marduku, da bo varoval Babilon in njegove prebivalce, mu je svečenik vnnil kraljevske insignije. V različnih podrobnostih se je tak postopek razlikoval tv raznih mestih, izlasiti glede višjega svečenika. Glede imena »investitura« ugotavljam, da je to srednjeveška beseda, povzeta iz postopka pri pridobitvi lastnine na nepremičninah in v kanonskem pravu. Njena uporaba v tej zvezi se mi ne zdi posrečena, zlasti ker v izvirnem besedilu ni nobe­ nega takega izraza. Geslo o inventarjih (136—139) sla prispevala D. O. Edzard in K. Venhof. Opo­ zarjata, da glede tega pojma orjeta ledino. Enotne besede za inventar ni ne v sumer- ščini ne v akadščini. Uporabljajo ibesedo qätu (= roka) v prenesenem pomenu za listo, ali mudasti, za imenski seznam. V obeh jezikih pa so že izrazi za »inspekcijo«, »inyentariziranje«, »inventuro«. — Kot prvo skupino inventarjev štejejo tiste, v ka­ terih mi povedano, s kakšnim namenom so opravljeni. Od leksikalnih seznamov se ločijo po tem, da navajajo količino pr i posameznih predmetih. — Pravi inventarji pa dodatno pojasnjujejo svoj namen, npr. »imetje NN-a«. — Geslo našteva najvaž­ nejše ohranjene inventarje. V elamarmski korespondenci so Irije seznami daril. — Od inventarja, najdenega v Qatni, obsega en prepis 380 v.rstic. — Iz srednje asirske dobe je obširen inventar predmetov iz templja ali palače v začasni prestolnici Kär- Tukulti-Ninurta. Vseh tu ne moremo navajati. Včasih so inventarji samo sestavine kake podaritve, pogodbe o doti, ali o delitvi dediščine, o zapuščini. — Edinstven je neki »movoasirski lekarniški inventar« (?), k i >ga je objavil F. Köcher leta 1955 (Keilschrifttexte zur assyr.-babyl. Drogen- und Pflanzenkunde, štev. 36). »Intarzije«, Okrasne vložke, podrobno obravnava M. C. De Graeve (119—124). Začenja z opredelitvijo pojma in z uporabnostjo za arhitekturalno dekoracijo, po­ hištvo in druge majhne predmete. Zaporedoma opiše posamezne možnosti, mašteva primere, označuje tehniko in zgodovinski razvoj. Izvajanja dopolnjujejo štiri risbe. V posameznosti se ne moremo spuiščati. Geslo o insektih (žuželkah) je .uredil W. Heimpel (105—109). Vire mu je nudila besedna sumerska-akadska serija HAR-ru = hubullu, ki v 132 vrsticah navaja med živalskimi imeni večidel žuželke. Avtor obravnava najprej škodljive žuželke (107), nato sledijo tiste, ki so j ih v Mezopotamiji uporabljali za prehrano (npr. kobilice). Večji pomen so imele nekatere žuželke za pripravljanje zdravilnih aili maigičnih 35* 560 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 sredstev. Posebej se pomudi pr i njihovem ominoznem pomenu, zlasti mravelj, moljev. Končno spregovori o žuželkah v mitologiji, v prispodobah, v imenih in upodobitvah. Z geslom o »kulturi v Indusovi .dolini« (96—404) prispeva H. Kühne k vprašanju, ali so bili kaki trgovinski stiki med visoko kulturo v dolini Indusa in med Mezo­ potamijo nekako v času od zgodnje dinastične do stare babilonske dobe. Tu so izko­ pavanja v dvajsetih ali .tridesetih letih našega stoletja odkrila najpre j dvoje velikih mest: Mohenjo Darò in Harappo. V letih 1943^1975 so sledila nekoliko manjša naj- dišča (Chanhu Darò 1943; Amri 1964; Kot Diji 1965; Lothal 1973; Kalibangan 1975). Glede visoke kulture, ki so jo pr i tem odkrili, je še mnogo negotovega. Po novejših cenitvah je trajala nekako tri stoletja (med 1800 in 1500), medtem ko so ji starejši avtorji prisojali kakih tisoč let (2500—1500). Prav tako mi dognano, kaj je povzročilo njen konec (vdor Arijcev okoli 1500; poplave in potresi?). W. A. Fairservis (The Roots of Ancient India, 1971, 309) razlikuje v njenem razvoju tri stopnje. Dokazi za uvoz iz Indije v Mezopotamijo so alasti posode iz steatite (salovca) in svojevrstni kvadrati&ni pečatniki iz glaiziramega salovoa, ki so j ih našli v Kišu, Lagašu, Ummi in drugod. — Avtor osvetljuje vprašanja: kje je bil otok Tilmum (tu velja splošno mnenje, da je to eden izmed fiahreinskih otokov) in kje sta bili deželi Makkan in Meluhha. Za slovstvo naj iz gesla navedemo kot najvažnejše: J. Marshall, Mohenjo Darò and the Indus Civilisation. 1931 ; E. Mackay, Further Examination at Mohenjo Darò (1938) in M. S. Vais, Excavations at Harappa. 1940 (str. 96). Današnje poročilo je postalo nekoliko obširnejše zaradi pestre vsebine (Ebla!), obenem pa tudi v želji, da so pisci, k i obravnavajo sorodne probleme, vsaj opozor­ jeni na ustrezne dosežke iz predinjeazijske kulturne zgodovine. V i k t o r K o r o š e c Regesten des Herzogtums Steiermark. Erster Band. 1308—1319. 1. Lieferung. Herausgegeben von der Historischen Lamdeskommission für Steiermark unter der Leitung von Hermann Wiesfilecker. Unter Mitarbeit von Roland Schaffen: und Max Zechner .bearbeitet von Annelies Redik. Graz 1976. (Quellen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark. Herausgegehen von der Historischen Landeskommis­ sion für Steiermark. VI. Bamd). 307 strani, cena 1080 Asch. 2e leta 1965 je Zgodovinska deželna komisija za Štajersko sprejela sklep, da se štajerski diplomatarij t j . Urkumdenbuch des Herzogtums Steiermark, od leta 1308 dalje nadaljuje .z izdajo regest, da bi napravili dostopne za znanstveno raziskovanje zgodovinske vire, k i se od 14. stoletja dalje močno množijo. Za prvi zvezek je bil prvotno izbran čas od 1308 (smrt Albrehta I.) do 1330 (smrt Friderika Lepega), toda zaradi velike množine dokumentov —dos le j je zbrano ok. 3000 številk — je bilo potrebno pričujoči snopič omejiti ile ma čas od 1308—1319. Pri sestavi gradiva so bili zajeti predvsem Štajerski deželni arhiv, dunajski in drugi avstrijski arhivi, iz tujine pa nekaj nemških, italijanskih in jugoslovanskih arhivov, predvsem pa številno že v raznih diplomatarijih objavljeno gradivo. Znatno pomoč pr i sestavi dela je mudila kronološka kartoteka v Štajerskem deželnem arhi­ vu v Gradcu, k i jo je začel J. Zahn ter posnetki listinskega gradiva, ki ga je pred leti posnel prof. dr. Hausmanm, med drugim tudi v nekaterih naših arhivih. V prvem snopiču je 1153 številk za čas od 1. maja 1308 do konca leta 1319. Ker je gradivo o.a. čas do leta 1330 v veliki meri že pripravljeno, upajo izdajatelji, da bo prihodnji snopič izšel kmalu. Zbirka regest je menda za ok. 600 številk obsež­ nejša od omenjene kronološke kartoteke v Štajerskem deželnem arhivu. Regeste je v največji meri izdelala dr. A. Redik, ki bo po zaključku celotnega zvezka poročala o zbiranju gradiva, metodah in organizaciji dela. Podpirala sta jo tudi dr. R. Schäffer in mag. M. Zechner, dr. H. Mezler-Andelberg pa je sodeloval s strokovnimi nasveti in kritičnim pregledom regest. Iz poročila o tem delu v XX. Bericht der Historischen Lanidesfoommission für Steiermark, Graz 1977, sitr. 86 izvemo, da je pr i obdelavi l i terature der scriwer«. Mariborski meščan Konrad Trebuh je v št. 292 »Cunradus Venter«, v št. 325 p a »Chunradus dictus venter«, v št. 370 in 784 pa nemški »Chunrat der Pauch«. Ali v št. 753: »Woel Chel- ners sun«, v št. 969 pa »Jans der chaelner«. V št. 856 najdemo »Niclas der Pader«, v št. 762 pa »Syghart der Sailer«. Tudi pri transkripciji je včasih opaziti nedoslednosti. Tako se vedno piše »von« za »uon«, toda v št. 928 najdemo: uon Seycz, uon Geyrowe, uon Oberlaibach etc. Pri l i teraturi so citirane tudi slovenske razprave, tako starejše od Franca Kosa kot najnovejše J. Koropoa. Te podatke pa bi se dalo ob podrobnem pregledu še precej dopolniti. Nekaj zmede je pr i citiranju gradiva iz Vidma, ki je tu objavljeno po starih Zahnovih prepisih. Tako se pisarniške knjige oglejskega kanclerja Melioranze da rhiene enkrat imenujejo protokoli, potem pravilneje pisarniške knjige, drugič spet konceptne knjige. Enkrat se hranijo v Mestnem muzeju (št. 41: Museo Civico), drugič spet v Občinski biblioteki (št. 74, 134: Biblioteca Comunale), kar je pravilno. Vse to je posledica dejstva, da od Zahnovih časov ni nihče za njim preveril to gra- 552 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 divo v Vidmu. Zato manjkajo tudi vse sodobne signature teh rokopisov pa tudi marsikateri datum bi bilo popraviti. K št. 914: Nekdanji Archivio Notarile v Vidmu danes ni več samostojna ustanova, kot za Zahmovih časov, ampak se kot posebni fond hrani v Državnem arhivu v Vidmu. Leta 1945 je bil močno bombardiran in precej gradiva j e bilo uničenega. O njegovi takratni in kasnejši usadi ter današnji vsebini poroča P. Someda de Marco, Notariato Friulano, Udine 1958. Med eventualnimi dopolnitvami bi v regeste spadala listina 1308, maj 16. Dujma Krškega za Jurklošter (objavil F. Šišić v Vjesniku Zemalj. arkiva 7, 1905, str. 139—140 in Smičiklas v Cad. dipl. CDS VIII, 157, št. 148.), ali 1309, september 11. Čedad (V. Joppi v Archeoigrafo Triestino N. S. 12, 1886, str. 310), v kater i se omenja Zigfrid iz Vrbovca (de Altenburch), čedadski kanonik, k i se tudi sicer kasneje mnogokrat omenja v oglejskih virih taJko 1319, febmiar 1. pr i Bianchi, Documenti per la storia del Friuli I, 211, k i tudi manjka. Pa tudi sicer bi se v videmskem gradivu našlo še marsikaj iza štajersko zgodovino, zlasti iz malo kasnejše dobe. V listini od 1313, april 6. Čedad na M . 47rv noitarske knjige notarja Nikolaja iz Čedada (Archivio di Stato Udine, Archivio Notarile, Civttdale fase. 674), se »dominus Ortolfus de Giundisigraç« obvezuje notarju Viljemu plačati za kolekte za faro v Šmartnem »prope Windisgraç« 16 mark oglej, denarjev. A. Lang prinaša v Acta Salzbuiìgo-Aquilejen- sia I/l še dve listini iz 1318 in 1319, v katerih se omenja Ulrik iz Planine, isalzburäki kanonik (18a, 26a), kasnejši škof v Chliemseeju (ravno tam 1/2, 759 in Pirchegger, Untersteiermark, 244). Obe v regestih manjkata. Med dopolnitve bi spadala listina od 1310, junij 24., s katero »Peter der Ellende von Pieschaetz« zamenja s samostanom v Kostanjevici dve hubi v Pristavi za dve drugi v Suhadolu in vinograd (kopija 18. stoletja v Arhivu SR Slovenije v Ljubljani, Gr. A. I. — Graščina Dol pr i Ljub­ ljani, Raigersfeld VII, fase. 179; prim. J. Mlinaric, Topografija posesti kostanjeviške opatije, Maribor 1972, str. 57). V listini 1318, julij 4. (original v Arhivu SR Slovenije) se kot priča omenja Ernest iz Kozjega (von Trachenberch). Že omenjeni »Peter von Pissetz« j e 1318, november 5. podaril Kostanjevici dve hubi v Željeznem (kopija 18. stoletja kot pr i 1310, junij '24; prim. J. Mlinaric, o. d. str. 65—66). Med objavlje­ nimi regesti tudi mi najdi regesta listine od 1319, december 5. Treviso, s katero je Henrik Goriški oprostil Konrada Aufensteinskega dajatev od Vojnika (Mom. hist, duc. Carinthiae VIII, št. 508). K posameznim regestom še naslednje .pripombe oziroma dostavki: št. 4 — V literaturi je l a lisitina omenjena pr i F. Kosu, Doneski za кгајегле kronike, 7. Planina, ČZN 16, 1920/21, str. 63 in ne str. 61. Št. 6 — To listino je v regestu objavil tudi Tomaschek, Regesten zur Geschichte Kärntens, Archiv f. vaterländische Geschichte und Topographie, 9, 1864, 96—97, št. 653. — F. Kovačiča delo je Zgodovina Lavantinske škofije, Maribor 1928 in ne skrajšano »Lavatinska (sic!) škofija« kot se >v celem snopiču napačno citira. Št. 16 — Listina je v celoti objavljena sedaj ludi v Gradivu iza zgodovino Mari­ bora, II. zvezek št. 121. Št. 17 — Tudi ta listina je objavljena v istem zvezku pad št. 122. Št. 35 — Regest tudi pr i Tomaschek, o. d., str. 97, št. 655. Št. 37 — Pri l iteraturi o te j listini bi bilo omeniti delo A. Ogris, Die Bürger­ schaft in den mittelalterlichen Städten Kärntens bis zum Jahre 1335, str. 148. Št. 38 — Regest te listine je objavljen tudi v MDC VII, 184—185, št. 490 pod napačnim datumom 1308, september 22. in z drugačnim branjem imen. Primerjaj A. Ogris, o. d., str. 166—167. Št. 41 — Pri protokolu oz. pisarniški knjigi patriarhovega kanclerja Melioranze da Thiene, k i se danes nahaja v Občinski'biblioteki v Vidmu (Biblioteca Comunale) in ne v Mestnem muzeju (Museo Civico) bi bilo Ireba navesti signaturo Ms. 1474/11, fol. 36. Št. 58 — Listina je objavljena ludi v Gradivu za zgodovino Maribora, II. zvezek, št. 123. Št. 59 — V l iteraturi je listina omenjena pr i F. Kosu tudi v Kapiteljskem arhivu v Ljubljani fase. 83, št. 16. Št. 894 — Pr i l i teraturi je popraviti Mraviljak, Početki Guštanja (ki ne »bu- štanja«). Št. 896 — Opomba, da je »Hasel« = posestvo Lešje na desinerà bregu Savinje v fari Rečica mi ugotovitev sodelavca regest S. ampak dobeseden citat iz Orožen, Bisthum und die Diözese Lavant II/l, etr. 93! Št. 928 — Namesto »Vreuniz« je tu pravilno »Vreumcz« za Bistro pr i Ljubljani kot je v tej listini izapisamo dvakrat. Namesto »schultetz« je brati prav »shultecz«. Št. 932 — Priča kamniški meščan je »Maert der Walch« in ne »Maevt«. Kopija te listine iz 18. stoletja je v Kapiteljskem arhivu v Ljubljani fase. 83, št. 17. V izvlečku je objavljena v Gradivu za zgodovino Ljubljane v srednjem veku XI. zve­ zek, št. 34. Št. 954 — Regest listine je objavil Marian (Fidler) -Wendt, Austria sacra IV/7, 379. Primerjaj M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov, str. 29, 87 opomba 4 in isti, Topo­ grafija stiske zemlje, str. 54 z deloma drugo lokalizacijo krajev. O njej tudi J. Gre­ bene, Gospodarska ustanovitev Stične, 1973, str. 49, št. 131. Št. 964 — Priča Konrad »Warrmower« j e verjetno prav »Wartnower« = Warten- auer po Wartenau pr i Gmureku (prim. Pirchegger, Untersteiermark, 36). Št. 965 — V datumu stoji »datz Prausperch in dem marchet« in ne kot tu »datz Prauusperch in dem mareht«. Št. 978 — Listina je bila nekoč v arhivu ina gradu Turjaku, sedaj »loco secreto« v arhivu Auerspergov (prim. št. 247!). Regest je objavil F. Komatar v MMVK 18, 1905, str. 135—136, št. 28. Ta ima »a Moosbrunn »ob dem Motzer«, za »Oberlack« pa »ob Lok« po turjaški kopialnd knjigi iz 18 .stoletja. Št. 1001 — Manjka k r a j izstavitve listine Podčetrtek (prim. MDC VIII, 446). Priča »Otte der Svnstainer« je pravilno »Savsteiner« t j . Boštanjski po Boštanju, gradu ob Savi pr i Sevnici (M. Kos, o. d., str. 36); ta se omenja tudi z zgodovino hrvatske pedagogike in šolstva ter vrsto let vodil hrvatski šolski muzej. Zanimiv je tudi prispevek Đorđa Krstića O zanimljivom školovanju prve teo­ retske fizičarke Mileve Marić-Einstein na zagrebačkoj Klasičnoj gimnaziji krajem prošlog veka (9, 1975). Članek je nastal ob 100-letnici rojstva Mileve Maric (1875— 1948), prve žene Alberta Einsteina, velike znanstvenice in strokovnjakinje na pod­ ročju fizike. Zgodovino šolstva na področju SR Srbije obravnavajo naslednja dela: zelo zanimiv Izveštaj o osnovnim školama u Srbiji 1842. godine, k i ga je objavil Kosta Spasenooić (8, 1974). Gre za objavo vira, ki obsega 32 strani in ga hrani Arhiv Srbije. V njem je njegov pisec Timotije Milašinović ko je nadzoroval pouk po raznih šolah zapisal osnovne podatke o številu dijakov, izgledu šole, učnem uspehu, usposoblje­ nosti učiteljev ipd. Vladeta M. Tešić predstavlja neobjavljeno delo dr. Vojislavs Bakica Nanka i poštenje (Etika) iz leta 1879 (8, 1974), medtem ko je Nenad Simić prispeval Uspeh đaka beogradske Realke na Svetskoj izložbi u Parizju 1889. igodine (9, 1975). Simić je pokazal kakšno tradicijo je imela (likovna vzgoja na (beograjski realki, kar je končno rodilo lepe uspehe in vrsto nagrad v Parizu 1889. leta. Prva Teforma školstva na Kosovu je članek, ki ga je objavil Jašar Redžepagić (9, 1975) in obravnava pomen in posledice šolske reforme iz leta 1958. Za Kosovo, kjer imamo mnogonacionalno sredino, je njen pomen bil še veliko večji. Znano je, da je bilo pred vojno tu le malo šol, albanska in turška narodnost pa nista imeli ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 569 šol v materinem jeziku. Šolsko .reform» 1958 obravnava rtu di članek Milana Mirkovića (9, 1975). Rade Delibašić je iz črnogorske problematike prispeval dva članka. V prvem Otvaranje srednjih škola u Crnoj Gari poslije Balkanskog rata 1912. 'godine (8, 1974) opisuje začetke gimnazij v Nikšiću, Ivamgradu, Plevljah, Peći (ker je del Metohije tedaj pripadal Orni gori) in učiteljišča v Peći. Moti izraz Muslimani za Albance! Drugi krajši prispevek pa «nosi naslov Razvitak školstva i prosvjete u mikšičkoj općini od 1944. do 1974. godine (9, 1975). Med članki, k i se tičejo zgodovine slovenskega šolstva in pedagogike naj ome­ nim delo Ljubomira-Andreja Lisca: Slovenci zagrebški dijaki v letih 1828/29—1849/50 (8, 1974), k i je nadaljevanje prispevka objavljenega že leta 1965 v zborniku. Ugoto­ vitve iso nadvse zamimive: od 1817 (4,40%) dalje narašča število slovenskih dijakov v Zagrebu do leta ,1826/27 (13,11 °/o), nato je opaziti nekakšen padec (med 9 in 6,25 °/o), po letu 1849 p a ,se zopet zviša (8—10%). Zanimiva je trudi razvrstitev po rojstnem kraju, ki jo podaja avtor. V tretjem nadaljevanju (9, 1975), k jer zajame leta od 1850/51 do 1917/18 pokažejo analize o slovenskih dijakih v Zagrebu nekoliko dru­ gačno podobo. V item obdobju je Zagreb poleg reformirane gimnazije dobil še realko (1854) in ženski licej (1892), 1849 p a iše državno učiteljišče poleg ženskega samo­ stanskega. Upošteva p a tudi trgovsko šolo (1883) oziroma akademijo (1911). V prvem obdobju, k i ga obravnava (1776/77—1826/27) se je šolalo v Zagrebu 922 slovenskih dijakov, drugo obdobje, k i je sorazmerno kratko (1827/28—1849/50) je imelo 930 slovenskih dijakov, tretje pa (1850/51—1917/18) 1.936 dijakov, skupaj torej 3.788. V razpravi, k i prinaša -mnogo novih in zanimivih podatkov pa precej moti jezik (na­ pačna raba pomožnega glagola, izrazi kot razletje, dokiniti ipd.). Drugi prispevek, ki se prav ftalko tiče Slovencev je izpod peresa Draga Stepiš- nika, Šolska telesna vzgoja na področju Slovenije v obdobju 1848—1914 (8, 1974) oziroma 1918 (9, 1975). Stepišnika poznamo kot pisca knjig o itelesmi kultur i na Slo­ venskem (Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, 1968; Telovadba na Slo­ venskem, 1974). Pričujoča razprava je bila napisana kot 'disertacija, obravnava pa razvoj šolske telesne vzgoje v času, ko se je ta prvič pojavila v avstrijskem šol­ skem sistemu. Obravnavani iso različni telesnovzgojni sistemi, ki so vplivali na raz­ voj šolskih sistemov telesne vzgoje (npr. nemški, švedski, angleški, češki). Po tem splošnem uvodu prikaže avtor položaj telesne vzgoje v srednjih šolah na Sloven­ skem v drugi polovici 19. stoletja, opiše pa tudi zasluge posameznih učiteljev za boljši položaj tega predmeta v šolah (Štefan Mandić, Jan Vavru, Rudolf Marki, dr. Tominšek, prof. Wester idr.). V orisu splošnih političnih in gospodarskih razmer na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja je avtor skušal ma kratko prikazati te razmere, pr i čemer je nastalo inekaj netočnosti (npr. zamenjava dr. A. Korošca z dr. J. E. Krekom, 9/1976, str. 60). Splošni jugoslovanski problematiki sta posvečeni razprava Mihajla Ogrizovića: Školstvo i prosvjeta u toku NOB-e na oslobođenom teritoriju Jugoslavije (8, 1974), v njenem okviru je seveda slovensko šolstvo prikazano «elo skromno in že omenjena razprava Milana Mirkooica o šolski reformi 1958 (9, 1975). O češko-jug.oslovanskih izvezah s področja pedagogike pišeta Jifi Straus (Eduard Stroch — njegovatelj češko-jugoslavenskih veza u području pedagogije, 9, 1975) in Vaclav Spèvâcek (Vâclav Prihoda i Jugoslaveni, 8, 1974). Oven kao prvi misionar ovenizma (8, 1974) je razprarva Nikole M. Potkonjaka, ki .govori o komunistični koloniji v Queenwoodu v Angliji, predvsem pa analizira Ownove ideje ter njihovo širjenje. V posebnem poglavju se dotika tudi vzgoje otrok v Queenwoodu. Zbornik pa prinaša tudi poročila o delu šolskih muzejev. O razstavah w Sloven­ skem šolskem muzeju poročajo Slavioa Pavlic, Tatjana Hojan in Gvido Stres. V zborniku najdemo tudi poročila o posameznih publikacijah, ki se tičejo šolstva, dalje o simpoziju v Modincih, ki je obravnaval šolstvo in izobraževanje v panonskem prostoru do leta 1918 {Slavica Pavlic). Tatjana Hojan p a je in memoriam Ivanu Ber- tonclju napisala kratek članek in zbrala njegovo bibliografijo. V vsakem letniku je objavljena tudi tekoča bibliografija. Deziderija Bosnar-Braun in Zvonko Šešo sta prispevala Prilog bibliografiji ra­ dova iz povijesti školstva i prosvjete Hnvatske od 1961. do 1973. godine (8, 1974), Milena Markovič in Branislav Jorđanović p a Literatura iz istorije obrazovanja na teritoriju SR Srbije od 1966. do 1974. godine (9, 1975). O l g a J a n š a - Z o r n 570 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete št. 10, Zagreb 1977, 258 strani. Ob izidu 10. številke »Zbornika« je uredniški odbor napravil v uvodu kratko bilanco. Ugotovil je, da so si leta 1964 olb izidu prve številke njegovi sodelavci za­ stavili nekoliko preoptimističen program, ko so predvidevali, da bo zbornik izhajal »enkrat letino, dvakrat, mogoče tudi češče«. Tudi iza teh deset številk je bilo treba velike 'zagnanosti in prizadevnosti še zlasti pr i zbiranju potrebnih denarnih sredstev. Zbornik je res prava jugoslovanska revija, saj so se na njegovih straneh .po- javili prispevki 82 sodelavcev in to v slovenščini, srbohrvaščini in imakedonščini. Glavno breme so nosili sodelavci iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, torej iz 'republik, v kater ih že delujejo šolski muzeji, vendar je želja urednišitva, da bi se podobne koristne ustanove pojavile tudi v drugih republikah in bi se Zborniku pridružili novi sodelavci. Kar se tiče prispevkov Slovencev, smo z mjimi prav gotovo lahko zadovoljni, tako po obsegu kot po kvaliteti. V rubriki Razprave in članki je prvi prispevek »Razvoj šolstva in pedagogije v Jugoslaviji od leta 1918 do leta 1941« 'delo Mihajla Ogrizovića. Pisec deli razvoj šolstva v tem obdobju na dva dela: od 1918 do 1929 im od 1929 do 1941. Mejnik mu pomenita šestojanuarska diktatura in Zakon o ljudskih šolah 5. 12. 1929. Gvido Stres je prispeval »Nižje šolstvo na Slovenskem s posebnim oziram na severovzhodno Slovenijo do leta 1868«. Gre za referat, s katerim je avtor uspešno sodeloval na simpoziju v Modincih leta 1975. Drago Stepišnik s svojo »Šolsko telesno vzgojo v Sloveniji do leta ,1918« nada­ ljuje prikaz iz zbornikov št. 8 in 9. Ob stoletnici trojstva Vladimirja Nazorja je Branko Pleše napisal »Donesek k biografiji Vladimirja Nazorja kot pedagoga«, v katerem je orisal njegovo delovanje v Splitu, Zadru, Pazinu, Kopru, Kastvu, Crikvenici in Zagrebu. Rade Vuković piše o »Pogledih Zivojina P. Isailoviča na nekatera pedagoška in 'družbenopolitična vprašanja«. Gre za prikaz delovanja enega najstarejših komu­ nistov med srbskimi učitelji. Josip Busja je orisal delovanje Višje pedagoške isole v Zagrebu v borbi za vi­ sokošolsko izobrazbo učitelja (od 1931 do 1940). Delo je nadaljevanje prispevka, ki je izšel v Zborniku št. 8. Radmila Aćimović je prikazala delovanje Zavoda za prisilno izobraževanje mla­ dine v Smederevski Palanki (1942-^1944), k i je vbil dejansko eno posebnih taborišč, s katerimi na j bi zatrli delovanje narodnosvobodilnega gibanja med mladino. V rubriki Manjši prispevki in 'gradivo piše Jelica Popovič o pouku risanja na srednjih šoilah v Srbiji od 1844 do 1902, Nenad Simić o urejevanju šolskih dvorišč v Srbiji v 19. stoletju, Tomaš Marković o prvih zakonskih predpisih o obveznem šolanju v Crni gori, Pavle Gazivoda p a o prvem desetletju delovanja podgoriške (titograjske) ekonomske šole. V rubriki Obletnice sta prispevka Branka Plešeja o Borivoju Ajksentijeviću, bivšem direktorju Pedagoškega nuuzeja v Beogradu in Slavice Pavlic o Francetu Ostanku, nekdanjem ravnatelju Slovenskega šolskega muzeja, ki ju dopolnjuje bogata bibliografija obeh priznanih strokovnjakov s podTočja šolske zigodovine. V »Kroniki« piše Jože Ciperle o mednarodnem simpoziju Modinci, k i je bil leta 1976 v Köszegu, v rubriki »Iz dela šolsko-jpedagoških muzejev pa Borivoje Aksenti- jević o osemdesetih letih dela beograjskega Pedagoškega muzeja. Sledita poročili Tatjane Hojan m Slavice Pavlic o razstavah »Izobraževanje odrasle šolske mladine 1870—1941« in »Dijaški in študentski domovi«, knjižne ocene ter bibliografije del s področja šolstva in prosvete v Bosni in Hercegovini 1965—1975 Esada Peca kot tudi prispevkov v vseh desetih številkah 'zbornika, k i jo je pripravil Borivoje Aksenti- jević. »Zbornik za zgodovino šolstva in prosrvete« je medvomino zelo koristna in po­ trebna strokovna .revija, eaj je p r i nas edina te vrste in je dragocen pripomoček vsem, ki se ukvarjajo s šolsko 'Zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti. A n d r e j V o v k o M a h m u d K o m j h o d ž i ć , Riječi istine, Zagreb, Stvarnost 1975, str. 205. Mahmud Komjhodžić je dobil letos v Ljubljani novinarsko nagrado »Moša Pijade« za svoje življenjsko delo in je med jugoslovanskimi časnikarji znan pred- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 571 vsem kot izvrsten publicist. V tem idelu je opisal .novinarstvo, informacije, publi­ cistiko lin tisk v narodnoosvobodilni .borbi na Hrvatskem in ga posvetil svojim padlim tovarišem ter 30. obletnici kongresa kulturnih ter javnih delavcev Hrvatske v Topuskem (junija 1944) in 30. obletnici osvoboditve. V uvddu je sicer posegel v čas med obema vojnama, vendar je težišče na narodnoosvobodilnem tisku Hrvatske; v zaključku pa je avtor skušal znova dati svojemu eseju jugoslovanski okvir in ла kancu je navedel uporabljene vire ter literaturo. (Med tekstom so na straneh 125—127, 140, 162 in 177—192 delno objavljeni tudi avtorjevi spomini). Delo je bogato ilustrirano s posnetki centralnih listov in nekaterih biltenov ter brošur (delno v barvah). Številne medvojne fotografije pa lepo predstavljajo celotno informativmo dejavnost na Hrrvatskem med NOB. Želeti bi bilo, da bi avtor vključil še posnetke reprezentativne tretje izdaje Jame Ivama Gorana Kovačića (1944) in obeh abecednikov (1944). Ob pomanjkanju tovrstnih zgodovinskih razprav zia Hrvatsko mam je dobro­ došlo Konjhodžićevo delo, ki je pisano tekoče in dokumentarno. V uvodu je lepo nakazana kontinuiteta s predvojnim ilegalnim tiskom KP J. Na straneh 32—34 je avtor takole razdelil NOB tisk na Hrvatskem: 1. centralni listi, 2. oblastni, okrožni, okrajni in mestni ter občinski listi, 3. bilteni in novice, 4. stenski časopisi, 5. ustni časopisi. Vojaški listi so razdeljeni v dve skupini: 1. osrednja glasila glavnega štaba in partizanskih odredov, 2. tisk korpusov, divizij, brigad in čet. Konjhodžić je skušal prikazati tudi vsebino in opremo tiska: poleg centraiïnih listov še ženska in mladin- ska glasila. Izvemo, ida je bil Pionir (1942—1945) najbolje urejevan list tako po vsebini kot obliki! Glas Istre je 1943. začel objavljati rubriko, k i je imela med Istrani že 70-letno tradicijo: »Razgovori Jurine in Franine«. Od vojaških glasil je posebno obdelan tako imenovani žepni časopis (str. 117). Med knjigami in brošurami je brez dvoma najlepša tret ja izdaja Jame Ivana Gorana Kovačića v litografski tehniki in z ilustracijami Zlatica Price ter Eda Murtića v 240 izvodih (Topusko 1944). Samostojno so obdelane tako imenovane posebne oblilke informacij: bilteni, stancasi (stenski časopisi), ustni časopisi ter napisi na zidovih (str. 121—128). Dokaj obširno je prikazana ustanovitev in delovanje agencije Tanjug, celotna informativno-propagandna dejavnost oddelka za informacije pr i ZAVNÖH ter kon­ gres kulturnih in javnih delavcev v Topuskem 1944 (str. 135—164). Avtor je dobro obdelal ta poglavja, k i so mu kot novinarju in publicistu bila blizu; podčrtal je napore pr i vzgoji novega novinarskega kadra, širjenju tiska ter informativne de­ javnosti dn publicistike nasploh. Lepo je orisali vlogo Moša Pijade ter njegov kritični pristop. Ob koncu pa je skušal podati nekak resume informativne dejavnosti na jugo­ slovanskih tleh (str. 193—1203). M a r j e t a C a m p a H e l e n e M a i m a n n , Politik in Wartesaal, österreichische Exilpolitik in Grossbritanien 1938—1945. Wien—Graz—Köln 1975, 355 str. Delo o avstrijski politični emigraciji v Veliki Britaniji v letih po anšlusu (po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji leta 1938) spada med temeljna avstrijska dela o drugi svetovni vojni. Z njo je œajeto idejno ter organizacijsko delovanje tistih Avstrijcev, k i so se bili umaknili iz takega ali drugačnega vzroka rjavemu režimu v tujino ter našli svoje zatočišče v Veliki Britaniji. Med vprašanji, k i j ih avtorica obdeluje, so: britanski odnos do političnih beguncev (in do Avstrijcev še posebej), politične usmeritve med avstrijsko emigracijo, delovanje avstrijskih emi­ grantskih organizacij do znane moskovske 'deklaracije Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, s katero so se jeseni leta 1943 te tri države iz­ rekle za samostojno avstrijsko državnost, sledeče obdobje do konca druge svetovne vojne ter povojni načrti avstrijske politične emigracije. Med uvodnimi opozorili knjige bi še zlasti podčrtali prikaz problematike samo­ stojnega avstrijskega naroda, tako kot se je javljala v letih pred anšlusom. Pri tem avtorica analizira stališča obeh političnih taborov, k i sta v tem času pričela opozar­ jati na avstrijsko narodno samobitnost, na komuniste in krščanske socialce. Analiza obsega tudi siceršnja izhodišča obeh nasprotnih svetovnonazorskih taborov do tega vprašanja. 572 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Med avstrijsko politično emigracijo moramo po avtoričinem opozorilu v letih druge svetovne vojme ločiti predvsem tri smeri: komuniste, socialiste (več skupin) ter légitimiste (oziroma vrsto različnih meščanskih skupin). Med vsemi skupinami so bili po vplivnosti in dejavnosti najbolj aktivni komunisti. Značilno je, da so se tako kot legitimist! izavzemali za obnovo avstrijske državnosti, medtem ko so bili socialisti (oziroma njihov »londonski urad«) zagovorniki priključitve Avstrije Nem­ čiji. Za socialistični tabor je dalje zmačilno, da je imel meglene in nedorečene po­ glede na prihodnjo evropsko uredhev ter na .mesto avstrijskega prostora v njej. Študij teh socialističnih pogledov med drugim mudi tudi zanimiv vpogled v njihovo dotedanjo ideologijo, p a tudi na povojne usmeritve leta 1946 obnovljene stranke avstrijskih socialistov (socialnih demokratov). Ob legitimističnem taboru se avtorica razumljivo dotika tudi takratnih ambicij Otta Habsburškega in njegovega kroga, ambicij, ki pa niso imele tistega odmeva kot ga je pričakoval od zaveznikov (pa tudi od Avstrijcev) nosilec habsburške dina- stične tradicije. Eno osrednjih mest v knjigi, o kateri poročamo, igre prikazu delovanja vseh treh smeri avstrijske politične emigracije v Veliki Britaniji in njihovemu medse­ bojnemu odnosu. Še posebej bi omenili razmerje med komunisti in socialisti; med­ tem ko so se prvi prizadevali :za enoten nastop v boju proti fašizmu, so skušali drugi onemogočiti delovanje najmočnejše in najvplivnejše emigrantske skupine. V ta namen so, podobno kot komunisti, celo ustanovili osrednje emigrantsko predstav­ niško telo, Iki pa kljub podpori britanskih laburistov mi mtiCneje zaživelo. Gledano v celoti pomeni knjiga Helene Maimann poučno dopolnilo dosedanje literature o položaju Avstrije in Avstrijcev v letih pred drugo svetovno vojno in med njo (od anšlusa dalje). T o n e Z o r n C o r n e l i u s R y a m , Arnhemski most. Založba Obzorja Maribor, 1976, 572 str. Mariborska založba »Obzorja« je v prvem letniku zbirke »Ljudje in vojna« med izrazito literarnimi deli izdala tudi zadnjo knjigo nedavno umrlega vojaškega zgodovinarja Corneliusa Ryaina, ki je postal iznan že s svojima prejšnjima deloma »Najdaljši dam« (1959) — prikazom invazije v Normandijo ter »Zadnjo bitko« (1966) — opisom padca Berlina. Z enako zgodovinsko 'metodo, pri kateri igra pomembno vlogo veliko število intervjujev iz udeleženci dogajanj, se je lotil prikaza neuspele zavezniške zračno desantne in kopenske operacije »Market-Garden«. Zahodni izavezniki so septembra 1944 izvedli letalske desante na mostove v Nizo­ zemski, prek katerih bi se na j prebile kopenske sile in tako hitreje prodrle v Nem­ čijo. Ključno vlogo pri tem izredno drzno zasnovanem načrtu, katerega pobudnik je bil sicer zelo previdni »mečkač« Montgomery, je igral most na Renu v Arnhemu, ki bi ga morala osvojiti in obdržati 1. angleška zračnodesantna divizija. Bliže za­ vezniškim linijam sta imeli podobni malogi ameriška 82. in 101. zračnodesantna divizija. Operacija se je začela 17. septembra, ameriški diviziji sta osvojili svoje mostove, v Arnhemu pa sta se v tem trenutku po naključju ali zaradi izdaje (avtor se odloča aa prvo možnost) preurejal i dve nemški oklopni SS diviziji, ki sta se odločno zoperstavili 1. britanski diviziji. Angleži so sicer osvojili severni pristop k aimhemskemu mostu, vendar pa so tudi tega po ogorčenih in zelo krvavih borbah izgubili. Skušali so prihajajočim kopenskim silam ohraniti mostišče na severni obali Rena v bližnjem kraju Ootserbeek, vemdar pa so se Nemci srdito upirali angleški tankovski koloni, ki je s težavo napredovala po ozki cesti sredi za tanke neprimernih polderjev, hkrati pa so napadali ozki preskrbovalmi hodnik kolone, ki so ga ščitili ameriški padalci. Poskusi, da bi okrepili oosterbeeški mostobran z južne strani, niso uspeli, tako da so 26. septembra morali evakuirati ostanke 1. divizije (od tnjenih 10.105 mož jih je le 2.163 prišlo nazaj). Tako so se uresničile besede generala Fredericka Browninga, ki je menil, da je arnhemski most »predaleč«. (Ryanovo delo ima v izvirniku naslov »Most predaleč«), drzno zasnovama operacija, ki na j bi skrajšala drugo svetovno vojmo, je^ doživela neuspeh, pogumni Nizozemci, k i so- zaveznikom takoj priskočili na pomoč, pa so moralli v lakoti in mraizu preživeti strašno aadnjo okupacijsko zimo. Ryanovo delo je izredno precizen opis te pomembne bitke, natančna rekon­ strukcija v skoraj vseh podrobnostih. Na skrbnost njegove raziskave še zlasti kaže ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 573 dejstvo, da je imel 1.200 sodelavcev, od (katerih jih je intervjuival več kot polovico in okrog 400 teh intervjujev tuidi uporabil, poleg tega pa je pregledal tudi vse do­ stopne arhivske in l iterarne vire. Po zaslugi njegovega načina pisanja ima njegovo delo vse značilnosti zgodovinskega prikaiza, beremo p a ga kot napet roman, ki mu dajejo poseben mik številne skrbno zabeležene epizode ljudi v ognju bitke. A n d r e j V o v k o K l a u s M i s g e l d, Die »Internationale Grappe demokratischer Sozialisten« in Stockholm 1942—1945. Bonn—Godesberg 1976. Izšlo v zbirki Schriftenreihe des Forschungsinstituts der Friedrich-Ebert-Stiftumg, zv. 126, 216 str. Knjiga se 'dotika zanimivega poglavja delovanja socialistične emigracije iz ob­ močja Nemčije, Avstrije ter vrste okupiranih evropskih držav, ki je našla med drugo svetovno vojno svoje (zatočišče ma Švedskem. Gre za analizo diskusije te emigracije, ki se je še zlasti dotikala problematike miru po drugi svetovni vojni. Njeni pobudniki so bili Norvežani. Ker socialistična internacionala v tem času prak­ tično ni več delovala, so imeli sodelavci »mednarodne skupine« pred očmi tudi očitno težnjo po obnovi mednarodnega sociallističnega igibanja. Značilnost njihove razprave, ki jo Misgëld nadrobno analizira, je bila tudi pogojenost stališč posameznih raz­ pravljavcev z njihovimi nacionalnimi izhodišči. Slednje je še posebej pogojevalo dejstvo, da so v stodkholmskem krogu na­ stopali inemški socialni demokrati in predstavniki socialističnih strank tistih dežel, ki jih j e okupiral tretji rajh. Tako je bilo v ospredju razprave še posebej nemško vprašanje in vprašanje Nemčije v prihodnji evropski ureditvi, k i jo je stockholmska skupina večinsko videla v širokem regionalnem sodelovanju evropskih držav (upo­ števajoč pr i tem tudi določeno omejitev njihove nacionallne suverenosti). Med vpra­ šanji, k i jih je diskusija zajela, je .bila tudi problematika sodelovanja s Sovjetsko zvezo ter s komunističnim gibanjem. Ob Nemčiji je v diskusiji nastopalo še manj­ šinsko vprašanje, in to problematika nemškega dostopa do Gdamska ter sudetska problematika. Stališče nemških socialnih demokratov je bilo ob tem kompleksu vprašanj težnja po ohranitvi teritorialne integritete prihodnje nemške države, med­ tem ko so se sudetski izastopniki zavzemali za uvedbo avtonomije za sudetsko deželo v okviru Češkoslovaške. Po drugi strani pa so bili avstrijski socialisti (Bruno Krei- sky) za obnovo avstrijske suverenosti. Med drugim se j e razprava dotikala tudi vsebine pojma socializem. Ta je bili namreč formuliran kot »demokratični socializem«, vendar pa ni pomenil strnjenega ideološkega pogleda. Udeleženci stockholmiskih razprav so sie skuišali z njegovo pomočjo ograditi od »revolucionarnega socializma«, se pravi od komunističnega gibanja. Vidna je bila .tudi njihova težnja po sodelovanju s komunisti, v kolikor bi posamezne komunistične stranke mastopale neodvisno od Sovjetske zveze. Sicer pa je bila v ozadju pojma »demokratični socializem« bolj misel na liberalno kot pa ma marksistično tradicijo sociainodemokratskega gibanja. Zavezniki po zmagi mad nacizmom niso upoštevali zamisli in sugestij stockholm- ske skupine, vendar pa j e podčrtati, da je prav vrsta njenih sodelavcev dosegla v povojni Evropi vidno mesto v političnem življenju. Tu naj še zlasti omenimo Willyja Brandta (ta je v »mednarodni skupini« nastopal kot -zastopnik norveških socialistov) ter Bruna Kreyskega. Videti je tudi, da ima marsikateri njihov pogled svoje izho­ dišče prav v diskusiji, ki se je oblikovala med drugo svetovno vojno v Stockhollmu v okviru »mednarodne skupine demokratičnih socialistov«. T o n e Z o r n J o s e f B y c z k o w s k i , Mniejszošci narodowe w Europie 1945—1974. Wybra­ ne •zagadnienia, Imstytu-t Šlaski w Opolu, 1976, 190 str. v, D ? c e n , t pa šleaijskem institutu v Opavi dr. Josef Byczkowski, si je zadal zelo tezko in zapletemo nalogo opisali položaj narodnih manjšin v Evropi po drugi sve­ tovni vojni. Rezultate svojega dela je objavil v pričujoči knjigi, vendar se je že v podnaslovu omejil in poudaril, da gre samo za »izbrane probleme« iz njihovega ziviljenja. Prav gotovo je problematika, k i si jo je izbral, potrebna širše osvetlitve, vendar obenem itudi preobsežna, da bi jo bilo mogoče zadovoljivo obdelati v publi- 36 Zgodovinski časopis 574 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 kaciji, k i obsega samo 190 strani. Sami avtor je navedel, da v Evropi živi okoli 250 narodnostnih skupin, ki štejejo približno 30 milijonov ljudi. Ce k temu dodamo, da živijo v različnih družbenih okoljih in da je njihov položaj v vsaki državi dru­ gačen, (potem ni narobe, če trdimo, da lahko pomeni knjiga Byczkowskega le dober priročnik, z najnujnejšimi podatki o položaju narodnih manjšin v Evropi. To p a dello poljskega znanstvenika prav igotovo je. Vanj je vložil veliko dela in potrpljenja, saj naim že seznam li terature in virov, objavljen na koncu knjige, pove, da se je onorai prebiti skozi skladovnice potiskanega papirja. Najprej mekaj termičnih podatkov o knjigi. Razdeljena je v peit večjih poglavij. Prvo je teoretično in ma splošno obravnava ma rodnostma vprašanja in probleme narodnih manjšin. Drugo opisuje problematiko narodnih manjšin v Evropi do druge svetovne vojne. Tretje vpliv druge svetovne vojne ma narodnostne probleme v Evropi. Četrto govori o poteh razvoja narodnih 'vprašanj v socialističnih državah in peto o problemih narodnih manjšin v zahodni Evropi. Kot aneksa k besedilu je Byozkowski pripravil tabelo o številčnem stanju po­ sameznih evropskih narodnih (manjšin in seznam znanstvenih organizacij, ki se ukavrjajo z naslovno problematiko, ter seznani nekaterih (manjšinskih in narodnost­ nih organizacij v Evropi. Obema aneksoma je dodal obsežno bibliografijo virov in po abecedi urejenih del s lega področja. Poleg kratkih povzetkov v ruščini, nem­ ščini in angleščini vsebuje publikacija tudi shematični zemljevid z vrisanimi po­ membnejšimi »narodnimi manjšinami ter narodnimi in etničnimi skupinami v Evropi.« Že natančnejši pogled ma razporeditev in vsebino iglavmih poglavij nam pokaže osnovno izhodišče avtorja pr i Obravnavanju vprašanj narodnih manjšin v Evropi. Zelo jasno mamreč deli položaj narodnih manjšin v socialističnem taboru (kamor vključuje rtudi SFRJ) in v zahodni Evropi. Iz besedila pa je irazbraiti, da je pre­ pričan v boljši položaj narodnih manjšin v socialističnih deželah: ». . .Družbena osvoboditev je več državam v tem delu Evrope prinesla konstruktivno rešitev narod­ nostnega vprašanja, saj so številne narodne manjšine dobile avtonomne pravice ali ustavne (garancije za razvoj svojega etnično-nacionalnega in kulturnega bistva« (str. 188). Očitno je, da je do take trditve premalo kritičen, čeprav na primer vestno beleži in ne zanika problemov, ki j ih ima Jugoslavija z nekaterimi sosednjimi drža­ vami prav glede položaja in celo priznanja narodnih manjšin jugoslovanskih na­ rodov (npr. Bolgarija, Albanija itd.). Na druigi strani označuje rešitev južnoitiralskaga in danisko-nemškaga vprašanja samo kot »določen napredek«, rešitev manjšinskih vprašanj v Skandinaviji pa z »najboljšimi irezultati pr i reševanju narodnostnih vprašanj v zahodnoevropskih deželah« (str. 188/189). Gotovo je ičutiti tudi pomanjkanje opisa položaja narodnih manjšim v Sovjetski izvezi, k i se ga avtor sploh ne loteva. Jugoslovanski .rešitvi manjšinske problematike posveča Byczkowski veliko po­ zornost, saj ji je odmeril kar celo podpoglavje. Spremlja jo še iz časa druge sve­ tovne vojne in gotovo me bomo zgrešili, če itrdimo, da je delo opravil, v prostorsko omejenih okvirih, dobro. Bralec dobi v podpoglavju k u p podatkov in dokaj natan­ čen, čeprav shematičen pogled na položaj naših narodnosti. Male netočnosti, kot tista, da so leta .1941 okupirale Jugoslavijo samo memško-italijanske enote, ali tista, ko v Sloveniji me omenja italijanske in madžarske narodnosti, pa morda še katera, opisu me jemljeta vrednosti. Nerazumljivo se nam adi le dejstvo, da je avtor za nekatere podatke o položaju naših narodnosti npr. rezultate ljudskega štetja 1971 (op. 40, str. 87), uporabljal nemške vire (Europa Ethnica), čeprav so na voljo tudi jugoslovanski uradni podatki, uporaba drugih publikacij, pisanih v maših jezikih pa dokazuje, da mu jezikovne pregrade ne predstavljajo večjih težav. Tudi problematiko koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji je poskušal Byczkowski orisati k a r se da objektivno. Žal v tem mi popolnoma uspel, čeprav v besedilu skoraj ne najdemo stvarne napake. Res je sicer, da se (morda zdi problematika koroških Slovencev v širših evropskih (razsežnostih manj pomembna, toda to še ne opravičuje dokaj nekritičnega odnosa avtorja do vprašanj žitja in bitja te narodne manjšine v Evropi. Položaj manjšin v Avstriji ocenjuje avtor kot še ne zadovoljujoč, obenem p a me najdemo miti besede o vsak dam slabšem položaju slo­ venske in hrvaške manjšine, npr. na področju osnovnega šolstva in o kršenju do­ ločil državne pogodbe. Vzrok takemu načinu obravnavanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji je gotovo v premajhni uporabi l iterature in virov, ki jih je objavila prizadeta manjšina sama ali njen 'matični narod, in ne v avtorjevem od- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? 575 nosu do .problema. V ilustracijo naj .povemo, da je v devetih opomrbah pr i 'opisovanju te problematike uporabil samo enkrat koroško-slovenski vir in ipo štirikrat nemške in švicarske vire (str. 141—143). Vprašanja Slovencev, k i živijo v sosednji Italiji, se je dotaknil le toliko, da je ugotovil, da v Italiji taka manjšina živi. Tu pa se mu je pr ikradla napaka, saj je slovensko .narodno manjšino lociral le v okolico >Udin« (Vidma). Na koncu naj ве dotaknemo še aneksov. Tabela o 'številčnem stanju posameznih evropskih narodnih manjšin je dobrodošel pripomoček vsakemu iraziskovalcu te problematike. Različnost uporabljenih 'virov je seveda narekovala tudi različne ocene številčne moči 'teh manjšin. Tako na primer najdemo za koroške Slovence v tabeli podatek, da j ih je :bilo po štetju 1961 80.000, v 'besedilu pa omenja avtor šte­ vilko 40.000 (str. 161 in 141). Na drugi strani p a se prav pr i pregledu narodnih manj­ šin v Avstriji postavlja 'vprašanje, (kakšno narodno manjšino j e Byczkowski imel v mislih, ko je zapisal, da je v Avstriji tudi 150.000 Nemcev (str. 161). Zelo uporaima sta naslednja dva že omenjena aneksa, še jposebej če ivemo, da so v njih vsebovani podatki prvič zbrani na enem mestu. Karta iz vrisano teritorialno naselitvijo ne­ katerih evropskih 'manjšin ho gotovo tudi služilo svojemu namenu. Kljub izapisanim kritičnim opombam knjigi dr. Josefa Byiczkowsfcega pa je treoa poudariti ,da igre za prvo tovrstno delo izpod peresa znanstvenika socialističnega tabora, ki se lahko postavi ob stran nekaterim dosežkom zahodnih avtorjev (npr. Handbuch der Europäischen Volksgruppen, Wien-Stuttgart 1970). Vamj je bilo vlo­ ženo veliko dela in naporov, pa tudi razsežnosti obravmave problematike so tako velike, da so nekatere nedorečenosti v knjigi popolnoma razumljive in opravičljive. Knjiga »Mniejszošci narodowe w Europie 1945—1975« bo igotovo dobro pomagalo vsakemu, iki se !bo hotel na hitro seznaniti i nekaterimi osnovnimi podatki o živ­ ljenju, delu in razvoju prenekatere evropske narodne manjšine. D u š a n N e ć a k 36* 576 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI №7 /O ljubljanska banka Ček Ljubljanske banke - plačilno sredstvo sodobnega človeka ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977, št. 4, s. 577-586 577 ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE V LETU 1976 Zbral M i l o š R y b â ï Bibliografije, priročniki BULOVEC, Štefka: Bibliografa ja slo­ venskih bibliografij : 1561—1973. — Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1976. — 229 str. ; 23 om KATALOG rokopisov Narodne in uni­ verzitetne knjižnice v Ljubljani : Ms 1 — Ms 99 / [priredil Marijan Ozvald s sodelovanjem Branka Berčiča] . — Ljubljana : NUK, 1976. — 42 str. ; 21 cm KRAJEVNI leksikon Slovenije : kinj. 3 : Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo / is sodelovanjem Franceta Fla­ mine pripravil in uredil Romam Sav- nik. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1976. — 574 str. ; 30 cm & 13 zemljevidov LEKSIKON Cankarjeve založbe. — 2., pregledani natis. — Ljubljana : Can­ karjeva založba, 1976. — 1080 str. : ilustr. ; 22 cm MALA splošna enciklopedija : knj . 3 : P—Z. — Ljubljana : Državna založba Slovenije ; Beograd : Prosveta, 1976. — 765 str., [20] str. pril. ; 28 cm Obča zgodovina, kulturna zgodovina DEVETNAJSTO stoletje : 1775—1905 : zv. 1 : Uvod, pnvi in drugi del / Char­ les Morazé urednik ; [prevedel Janez Gradišnik] . — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1976. — XXVI, 373 str. ; 25 cm. — (Zgodovina človeštva ; 5). — Prevod dela: The Nineteenth century DEVETNAJSTO stoletje : 1775—1905 : izv. 2 : Tretji del / Charles Morazé urednik ; [prevedel Janez Gradišnik] . — Ljubljana : Državna založba Slo­ venije, 1976. — XI, 302 str., [28] str. pril. ; 25 cm. — (Zgodovina človeštva ; 5). —. Prevod dela: The Nineteenth century FRISCHLER, Kurt: Sijaj in sence kri­ žarskih vojn / [prevedel Marko Bar- lič] . — V Ljubljani : Cankarjeva za­ ložba, 1976. — 287 str., [20] str. pril. ; 24 cm. — Prevod dela: Das Abenteuer der Kreuzzüge GÖÖCK, Roland: Lepi skrivnostni svet / [prevedla Meta Sever in Jože Plešej ; predelava umetnostnozgodovinskih tekstov Nataša Brumen] . — Ljublja­ na : Mladinska knjiga, 1976. — 211 str. : ilustr. ; 31 cm. — Prevod dela: Schöne geheimnisvolle Welt SVETOVNA zgodovina : od začetkov do danes / [avtorji izvirnega dela Jochen Bleicken . . . et al. ; prevod Janez Gradišnik, Roman Zupan ; strokovni pregledi, spremembe in no­ va besedila Bogo Grafenauer . . . et al. ; kartografija Marko Zerovnik in Milena Hribar ; imensko in stvarno kazalo Jasna Fischer ; uredil Marjan Krušič] . — Ljubljana : Cankarjeva založba, 1976. — LXII, 687 str. : ilustr. ; 25 cm. — Predelano po »Die Welt­ geschichte« založbe Herder K. G. VELIKE civilizacije srednjega veka : zv. 2 : Drugi del : drugi razdelek ; tretji del / (Gaston Wie!;, Vadim Elis- seeff, Philippe Wolff in Jean Naudou ; s prispevki Jeana Dévissa, Betty Meggers in Rogera Greena ; [preve­ del Vital Klabus] . — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1976. — XIII, 531 str., 48 str. pril. : ilustr. ; 25 cm. — (Zgodovina človeštva ; 3) ZGODOVINA v slikah : 6 : 160—300. — Ljubljana : Državna založba Sloveni­ je, 1976. — Stolp. ,2417—2874 : ilustr. ; 25 cm ZGODOVINA v slikah : 7 : 300—700. — Ljubljana : Državna založba Sloveni­ je, 1976. — Stolp. 2897—3354 : ilustr. ; 25 cm ZGODOVINA v slikah : 8 : 700—950. — Ljubljana : Državna izaložba Sloveni­ je, 1976. — Stolp. 3377—3836 ; 25 cm Zemljepis, domoznanstvo ISKANJE se začne / [prevedel Jože Vil­ fan] . — Ljubljana : Mladinska knji­ ga, 1976. — 486 str. : ilustr. ; 27 cm. — (Odkritja in raziskovanja ; 1). — Prevod dela: The search begins OGLEJMO si svet : južna Evropa / [.re­ dakcija Janez Bogataj . . . et al. ; ilustracije Jože Ciuha . . . et al., zem­ ljevidi Constantino Ferenzi, Vicemzo 578 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Pasquero, Lojze Pungerčič, fotografi­ je AFHA Espana . . . et al.] . — Ljub­ ljana : Mladinska knjiga, 1976. — 232 istr. : illusir. ; 31 cm & snopič prilog (XVI f.) ZUPANČIČ, Beno: Popotovanja. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — 425 str., [12] str. pril. ; 21 om. — (Potopisi) Muzeji, galerije CEVC, Anica & Ksenija Rozman: Nove pridobitve Narodne galerije : 1965— 1975 / [prevod v francoščino Viktor Jesenik] . — Ljubljana : Narodna ga­ lerija, 1976. — 154 str. : ilustr. ; 22 cm FISTER, Peter: Sivče va hiša v Radov­ ljici / [fotografije Vladimir Knific in Milan Kosi] . — V Kranju : Zavod za spomeniško warstvo, 1976. — 24 str. : ilustr. ; 16 X 22 cm MOŠKiON, Milena: Stalina razstava u- metnosine in kulturnozgodovinske zbirke Pokrajinskega muzeja v Ce­ lju. — Maribor : Obzorja, 1976. — 38 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 67). — Ovojni naslov: Celjski muzej II NARODNA galerija — London / [glav­ ni urednik Carlo Ludovico R a g g i ­ anti ; besedilo Gigetta Dalli Regoli . . . et al. ; prevedla Nataša Brumeii] . — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — i72 str. : ilustr. ; 30 cm. — (Muzeji sveta) SREJOVIĆ, Dragoslav: Muzeji Jugosla­ vije / [uvod Dragan iM. Jeremić ; be­ sedilo Dragoslav Srejovič ; priredil Oto Bihalji-Merin ; fotografije Dra­ goljub Kažič] . — Ljubljana : Mla­ dinska knjiga, 1976. — 171 str. : ilustr. ; 30 cm. — (Muzejd sveta) ŠMITEK, Janez: Kovaški muzej v Kro­ pi. — V Mariboru : Obzorja, 1976. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 68) Delavsko gibanje, socialna politika JUZNIČ, Stane: Novejša zgodovina : z zgodovino delavskega gibanja : (iz­ brana poglavja) / [izdala] Fakulteta za sociologijo, politične vede in novi­ narstvo. — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1976. — 475 str. ; ,21 cm KRZIŠNIK, Anton: Uivod v zgodovino socialne politike / [izdala] Višja šola za socialno delo. — Ljubljana : Parti­ zanska knjiga, 1976. — 313 str. ; 21 cm. — (Učbenik) KUTOŠ, Aleksander: Razvoj delavske­ ga gibanja do 1945 : (izbrana poglav­ ja). — Ljubljana : Politična šola pri CK ZKS, 1976. — 85 str. ; 23 cm MARX, Karl & Friedrich Engels: Mani­ fest komunistične stranke : (komuni­ stični manifest) / [prevod Cene Vi- potnik, Božidar Debenjak] . — Ljub­ ljana : Komunist, 1976. — 65. str. : ilustr. ; 19 cm. —• (Temelji ; 1) Prva in druga svetovna vojna BOYINGTON, Gregory: Črne ovce / [prevedel Vilko Novak] . — Ljublja­ na : Mladinska knjiga, 1976. — 353 str., [20] str. pril. ; 23 cm. — (Ti vraž­ ji fantje v letečih škatlah). — Prevod dela: Baa baa black sheep CRAIG, William: Bitka za Stalingrad / [prevedel Boris Tomič] . — V Ljub­ ljani : Cankarjeva založba, 1976. — 348 str., [20] str. pril. ; 24 om. — Pre­ vod dela: Enemy at the gates : the battle for Stalingrad G ALLA J, Mark: Čez meividine ovire / [(prevedel Janez Zor] . — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — 412 str., [32] str. ; 23 cm. — (Ti vražji fantje v letečih škatlah). — Prevod dela: Čerez inevidiimye bar 'ery GOBETTI, Ada: Partizanski dnevnik / [prevedla Sonja Rupel] . — Ljublja­ na : Partizanska knjiga, 1976. — 191 str. ; 21 cm. — (Rdeči atom). — Pre­ vod dela: Diar[ i]o partigiano HILLEL, Marc & Clarissa Henry: V imenu rase / [iz francoščine prevedel France Šušteršič] . — Ljubljana : Borec, 1976. — 225 str., [32] str. pril. ; 21 cm. — Prevod dela: Au nom de la race HOME, Charles Douglas: Rommel / [iz angleščine prevedel Bogdan Gradiš­ nik] . — Ljubljana : Borec, 1976. — 137 str., [104] str. pril. ; 21 cm. — Pre­ vod dela: Rommel IRVING, David: Tajno orožje / [pre­ vedel Slavko iKumer] . — Ljubljana : Borec, 1976. — 327 str., [16] str. pril. ; 21 cm. — Prevod dela: The mare's nest MEE, Chartes L.: Kupčija v Poisdamu / [prevedel Branko Gradišnik] . — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — 287 str., [16] str. pril . ; 23 cm. — (Navzkrižja druge svetovne -vojne). — Prevod dela: Meeting at Potsdam NEŠOVIĆ, Slobodan: Veliki trije iz oči v oči : zapleti okrog druge fronte / [prevedel Franček Šafar] . — Ljub­ ljana : Mladinska knjiga, 1976. — 403 str., [32] str. pril. : ilustr. ; 23 cm. — (Navizkrižja druge svetovne vojne). M. RYBAft: ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE 1976 579 — Prevod dela: Velika trojica oči u oči PERHAUC, Rafael: Upor mornarjev v Boki Kotorski. — Ljubljana : Parti­ zanska knjiga, 1976. — 125 str., [20] str. pril. ; 21 cm RYAN, Cornelius: Amhemski most / [prevedel Milan Filipič] . — Maribor : Obzorja, 1976. — 572 str., [16] str. pril. ; 21 cm. — (Ljudje in vojna : I). — Prevod dela: A bridge too far SCHWARZWÄLLER, Wulf: Fiihrerjev inamestnik : Rudolf Hess, mož v Span- idauu / [prevedel Jože Stabej] . — Ljubljana : Borec, 1976. — 328 str., [16] str. pril. ; 21 cm. — Prevod dela: Der Stellvertreter des Führers WINTERBOTHAM, Frederick William: Ultra / [prevedel Ferdinand Miklavc] . — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — 203 str. ; 23 cm. — (Navzkriž­ ja druge sveto vine vojne). — Prevod dela: The Ultra secret Sovjetska zveza BRITOVSEK, Marjan: Boj iza Leninovo dediščino. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — 2 zv. (712 str., [16] str. pril.) ; 24 cm. — (Tokovi) CONQUEST, Robert: Izobčeni, izbrisa- mi : kronika stalinskih čistk / [pre­ cedei Vilko Novak] . — V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1972 [i.e. 1976] . — 537 str., [16] str. pril. ; 21 cm. — (Bios). — Prevod dela: The great terror, Stalin's purge of the thirties ŠTAJNER, Karlo: Sedem tisoč dni v Sibiriji / [prevedla Majda Jeglič] . — 2. izd. — Zagreb : Globus, 1976 (Ljubljana : Delo). — 470 str. ; 25 cm. — (Plava biblioteka) Jugoslovani in Jugoslavija ČREMOŠN1K, Gregor: Studije za sred- njevekovniu diplomatiku i sigilogra- fiju Južnih Slovena. — Sarajevo : Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1976. — 154 str., [16] str. pril. ; i24 cm. — (Građa — Akade­ mija naulka i umjetnosti Bosne i Her­ cegovine ; 22 : odjeljenje društvenih nauka ; km j . 18) KRZAVAC, Savo & Dragan Marko vie: Informbiro : k a j je to? : Jugoslavija je rekla ne / [prevajalca Roman Zu­ pan in Vlado Barabaš] . — Ljubljana : Komunist, 1976. — 355 str., [40] str. pril. ; 21 cm. — Podnaslov na listu pred naslovno stranjo: izgodovinsko- politična kronika TAŠKOVSKI, Dragan: Resnica o make­ donskem narodu / [izvirnik in dopol­ nitve prevedla v slovenščino Angela Bratko] . — Ljubljana : Državna za­ ložba Slovenije, 1976. — 141 str. ; 18 cm. — Prevod dela: O makedonski naciji VOJE, Ignacij: Kreditna trgovina u srednje vek ovnom Dubrovniku. — Sa­ rajevo : Akademija nauka i umjetno­ sti Bosne i Hercegovine, 1976. — 390 str., [24] i. pril. : ilustr. ; 24 cm corr. — (Djela — Akademija nauka i umjetnosti BiH ; krnj. 49 : odjeljenje društvenih nauka ; fcnj. 29) Slovenci in Slovenija GORICE in vino / [avtorji tekstov Bo­ rut Belec . . . et al. ; uredniški odbor Vladimir Bračič . . . et al. ; prevod v nemščino Janez Verden, Melita in Leopold Melichar, prevod v franco­ ščino Vuka Kovačević ; fotografije Viktor Berk . . . et al.]. — V Ptuju : Pokrajinski muzej, 1976. — 112 str. : ilustr. ; 22 cm KRESAL, France: Tekstilna industrija v Sloveniji. — Ljubljana : Borec, 1976. — 406 str., [32] str. pril. ; 21 cm. — Naslov v kolofonu: Razvoj tekstil­ ne industrije v Sloveniji : 1918—1941 OB 200[divesto]-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu / uredil Mar­ tin Mencej. — Ljubljana : Zveza če­ belarskih društev Slovenije, 1976. — 335 str. ; 21 cm TRI desetletja mladinskih delovnih ak­ cij / [zibral in uredil Vili Pšeničnv ; fotografije Arhiv revije M . . . et all.] . — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — 53 str. : ilustr. ; 26 cm UDE, Lojze: Koroško vprašanje. — Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1976. — 363 str. ; 21 cm VALANT, Milan: Najnovejša doba Slo­ vencev. — Ljubljana : samozaložba, 1976 (Ljubljana : Minitipografija). — 41 str. : ilustr. ; 20 cm Arhivi in arhivistika SMOLE, Majda: Zgodovina arhivistike in arhivske službe. — Ljubljana : Arhivsko društvo Slovenije, 1976. — 172 str., [2] f. pril. — (Arhivski pri­ ročniki ; 4). — Razširjena in izpopol­ njena predavanja n a strokovnih te­ čajih za arhivske delavce v letih 1973 in 1975 STIPLOVŠEK, Miroslav & Jože Zontar & Vladimir Zumer: Arhiv občine 580 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Domžale na Krumperku / [opremil Miroslav France] . — Domžale : Kul­ turna skupnost ; Ljubljana : Zgodo­ vinski arhiv, 1976. — 10 sir. : ilustr. ; 16 cm Arheologija BOLTA, Lojze: Rifnik nad Šentjurjem / [ilustracije so delo V. Berka ter M. Kranjca in L. Umeka] . — V Ma­ riboru : Obzorja, 1976. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturan in narav­ ni spomeniki Slovenije ; 58) CURiK, Iva: Rimljani na Slovenskem / [fotografije Srečko Habič] . — Ljub­ ljana : Državam 'založba Slovenije, 1976. — 119 str., [4] str. pril. : ilustr. ; 25 cm GUŠTIN, Mitja: Libna / [risbe Darja Grosman in Marija Lubšina ; prevod Adela Zgur] . — Brežice : Posavski muzej, 1976. — 137 str., [7] str. pril. [1] f. pril. : ilustr. ; 28 cm. — (Posav­ ski muzej Brežice ; 3) HORVAT-ŠAVEL, Irena: Arheološka zbirka Pokrajinskega muzeja v Mur­ ski Soboti / [madžarski prevod je delo Jožeta Vörösa, nemški pa Karo- line Kolmanič] . — V Mariboru : Ob­ zorja, 1976. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 69). — Ovojni naslov: So- boški muzej I KOLŠEK, Vera: Vzhodni .del antične nekropole v Šempetru / [prevod Ade- ila Zgur ; risba, vinjete Tone Bitenc] . — Ljubljana : Narodni muzej, 1976 [i.e 1977] . — 48 str., 49 str. pril., [ i ] f. pril. ; 34 cm. — (Katalogi in .mono­ grafije = Catalogi et monographiae ; il4. Šempeter ; 3) PETRU, Peter : Zaton antike v Sloveniji / [prervodi Kajetan Gantar . . . et al. ; risbe Dragica Knific . . . et al., foto­ grafije Srečko Habič] . — V Ljublja­ ni : Narodni muzej, 1976. — [64] str. : ilustr. ; 22 cm. — Ovojni naslov TABULA imperii Romani : id'après la carte internationale du monde au 1 : 1.000.000 : K 34 Sofia : Naissus- Serdica-Thessalonike / [auteuer Ge- orgi Alexandrov . . . et al. ; rédacteur Jaroslav Šalšel ; traducteurs Penfca Gakeva . . . et al.] . — Ljubljana : Slovenska akademija ìzmanosti in u- metnosti, 1976. — 157 str. ; 25 om & 2 izvd. VELIKA arheoloSka nalazišta u Slove- niji / [korice Slobodan Mašić] . — Beograd : Kolarčev narodni univer­ zitet, 1976. — 82 str., [22] str. pril., [il] f. pril . ; 21 om. — (Popularna na­ uka ; 5). — [cir.] Etnologija BAŠ, Angeles: Ljutomerske konjske dirke : etnološka razprava. — Mari­ bor : Obzorja, 1976. — 201 str. : ilustr. ; 25 cm MERKO, Pavle: Ljudsko izročilo Slo­ vencev v Italiji : zbrano v letih 1965 —1974 / [notografija Silvester Orel in Marina Polarne] . — Trst : Založništvo tržaškega tiska, 1976 (Ljiubljama : Ti­ skarna Ljudske pravice). — 471 str., [1] f. zvd. : ilustr. ; 26 cm. — Na vzporedni naslovni strami: Le tradi­ zioni popolari degli Sloveni in Italia. — Besedilo slovensko in italijansko SEDE J, Ivan: Kmečka hiša na Sloven­ skem / [ilustriral Rudi Skočir ; foto­ grafije Ivan Sedej, Jože Gorjup in Lado Mlekuž] . — Ljubljana : Mla­ dinska knjiga, 1976. — [20] str. : ilustr. ; 21 X 22 cm. — (Pelikan) Arhitektura GRABRIJAN, Dušan: Makedonska hiša ali prehod iz stare orientalske v so­ dobno evropsko hišo / [fotografije Fedor Škerlep] . — Ljubljana : Par­ tizanska knjiga, 1976. — 211 str. : ilustr. ; 22 X 28 cm OMAHEN, Janko: Izpoved. — V Ljub­ ljani : Cankarjeva založba, 1976. — 274 str., [16] str. pril. ; 21 cm Umetnost KR2IŠNIK, Zoran: France Mihelič : re­ trospektivna razstava / [uivod Melita Stele-Možina ; biografija, razstave, bibliografija, indeks imen Lojze Go- stiša ; prevod v francoščino Viktor Jesenik ; fotografski posnetki Lado Mlekuž . . . et al.] . — Ljubljana : Modema galerija, 1976. — XXIII, 187 str. : ilustr. ; 24 cm MATEJ Sternen : retrospektivna raz­ stava : Moderna galerija, Ljubljana 23. december 1976 — 13. februar 1977 / [predgovor Zoran Kržišmk ; uvod, življenjski podatki, seznam de'1, se­ znam razstavljenih del Jure Mikuž ; l i teratura o umetniku, seznam raz­ stav Breda Ilich-Klanönik ; prevod v francoščino Viktor Jesenik ; fotograf­ ski posnetki Lado Mlekuž, Miloš Šva- ibdč] . — Ljubljana : Moderna gale­ rija, 1976. — 194 str. : ilustr. ; 24 cm VRIŠER, Sergej: Baročno kiparstvo v .osrednji Siloveniji. — Ljubljana : Slo­ venska matica, 1976. — 241 str. : ilustr. ; 25 cm M. RYBÂS: ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE 1976 581 ZBORNIK za umetnostno zgodovino = Archives d'histoire de l'art : N.v. li/ 12 : 1974/1976. — Ljubljana : Umet- nastno-zgođovinsko društvo SR Slo­ venije, 1976. — 415, LVI str. ; 25 cm Slovstvo, gledališče IZBOR prekmurskega slovstva / [ure­ dil, uvod in opombe napisal] Vilko Novak. — Ljubljana : Zadruga kato­ liških duhovnikov, 1976. — 191 str. : ilustr. ; 21 cm KÜZMIC, Miklaš: Muza Mikloša Kiiz- miča / [priredil in prepesnil] Jože Smej. — Murska Sobota : Pomurska založba, 1976. — 180 str. : faks. roko­ pisa ; 21 cm. — Vzporedno latinsko ali madžarsko besedilo in prevod v •slovenščino MARTINOVIĆ, Jura j : Poezija Draguti­ na Ketteja / [poslovenil Franc Drolc] . — V Ljubljani : Slovenska matica, 1976. — 251 str. ; 23 cm. — (Razprave in eseji ; 20) MERMOLJA, Ace: Politična in socialna misel v leposlovnem delu Ivana Can­ karja / spremno besedo napisal Ne­ reo Battello. — Gorica : Krožek »Ri­ nascita« : Knjižna zadruga »Inoontro- Srečanje«, 1976. — 85 str. ; 22 cm PATERNU, Boris: France Prešeren in njegovo pesniško delo : 1. — Ljublja­ na : Mladinska knjiga, 1976. — 299 str. ; 25 cm. — (Kultura) REFORMACIJSKO slovstvo : izbrano delo / [izbral in uredil Jože Pogačnik ; jezikovna prireditev France Drolc ; prevod Mirko Rupel in Anton Sovre] . — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — 299 str., [1] f. pril. — (Naša beseda) SAMEC, Smiljan: Gledališki obrazi. — Ljubljana : Mestno gledališče ljub­ ljansko, 1976. — 229 str. ; 17 cm. — (Knjižnica Mestnega gledališča ljub­ ljanskega ; 69) SREDNJEVEŠKO slovstvo : izbrano delo / [izbral in uredil Jože Pogačnik ; jezikovna priredba France Drolc ; prevod Kajetan Gantar . . . et al.] . — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — 327 str., [1] f. pril . ; 21 cm. — (Na­ ša beseda) UMEK, Ema & Janez Kos: Ivan Cankar in delavsko gibanje : razstava Arhi­ va SR Slovenije v jubilejnem Can­ karjevem letu / [fotografiral Srečo Habič] . — V Ljubljani : Arhiv SR Slovenije, 1976. — 44 str. ; 20 X 21 cm. — (Publikacije Arhiva SR Slovenije : katalogi ; 3) VIDMAR, Josip: O Ivanu Cankarju. — V Ljubljani : Cankarjeva naložba, 1976. — 220 str. ; 19 cm. — (Bela kri- zantema) ZIHERL, Boris: Ivan Cankar in naš čas. — V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976. — 204 str. ; 19 cm. — (Bela kri- zantema) Antifašistični in narodnoosvobodilni boj AMBROŽIČ, Lado: Dvanajsta brigada / [izdelava skic Vladimir Štimac] . — Ljubljana : Partizanska knjiga : od­ bor Dvanajste brigade, 1976. — 602 str. : ilustr. ; 21 ©m & seznam padlih seznam organizacij, ki so omogočile izdajo. — (Knjižnica NOV in POS ; BEKŠ, Franc: Prvi borci : moji spomi­ ni. — Ljuhljana : Borec, 1976. — 137 str., [16] str. pril. ; 19 cm DEAKIN, Frederick William Dampier: Gora trdnjava / [prevedel Janko Mo­ der] . — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1976. — 313 str., 22 str. pril., [1] f. zvd. ; 23 cm. — Prevod dela: The embatled mountain DOKUMENTI o varnostno-obveščevalni službi OF, narodni zaščiti in pravo­ sodju : 1941—1945 / [uredila Jože Čertalič in Jože Novak] . — Ljub­ ljana : Republiški sekretariat za no­ tranje zadeve SR Slovenije, 1976. — 308 str. ; 25 cm XX[DVAJSETI] pohod po poteh parti­ zanske Ljubljane za leto 1976. — Ljubljana : Odbor za pohod, 1976. — 118 str. : ilustr. ; 23 cm HACE, Matevž: Tretji zvezek komisar­ jevih zapiskov. — Ljubljana : Borec, 1976. — 205 str. ; 21 cm KLUN, Albert: Prekomoroi v narodno­ osvobodilni vojni. — Koper : Parti- aanska knjiga v Ljubljani, 1976. — 992 str. : ilustr. ; 21 cm KOBE, Boris: Po poteh Gubčeve bri­ gade : kakor jih je po tridesetih letih naslikal Boris Kobe / [uvod Sergej Vošnjak ; opis del Emilijan Cevc ; teksti in pojasnilo zemljevida Stane škr l j ; fotografije Carmen Narobe] . — Ljubljana : Odbor borcev IV. SNOUB »Matija Gubec«, 1976. — [119] str. : ilustr. ; 23 cm KRALL, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem : 3 : Gorenjske in štajer­ ske tiskarne. — Ljubljana : Partizan­ ska knjiga, 1976. — 335 str. : ilustr. ; 21 cm. — (Knjižnica NOV in POS ; 40) 37 Zgodovinski časopis 582 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? KRONOLOGIJA najvažnejših dogod­ kov med (narodnoosvobodilno borbo ma območju Zg. Šiška. — Ljubljana : [s.n.], 1976 (v Ljubljani : Železniška tiskarna). — 19 str. ; 21 cm NARODNOOSVOBODILNA vojna na Slovenskem : 1941—1945 / [avtorji Zdravko Klanjšček . . . et al. ; odgo­ vorni urednik Zdravko Klanjšček ; skice izdelal Vladimir Štimac] ; [iz­ dala] Vojaški zgodovinski inštitut Ju­ goslovanske ljudske armade in Inšti­ tut za zgodovino delavskega igibamja. — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1976. — 1157 str. : dlustr. ; 25 cm. — (Knjižnica NOV in POS) OMAHEN, Janko: Tri iz medvojnega dnevnika. — Ljubljana : Borec, 1976. — 243 str. ; 19 cm OS JAK, Ljudmila & Nataša Urbane: Prvo leto iupora v Sloveniji / [izdela­ va fotografij Anton Klančnik in Dra­ ga Skorič] . — Ljubljana : Muzej l judske revolucije Slovenije, 1976. — [20] str. : ilustr. ; 18 X 19 cm OSVOBOJENO ozemlje 1942 / [odgo­ vorna urednica Ančka Cerin ; opre­ ma Nadja Fur lan] . — [Ljubljana] : Zveza prijateljev mladine Slovenije, [1976] . — 39 str. : ilustr. ; 20 cm. — Naslov na str. [3] : Zbor jugoslovan­ skih pionirjev, Vas-Fara pr i Kočevju, 19. junij 1976 02BOLT, Tone & Stane Jajtič: Spome­ niki NOB na Kočevskem. — Kočev­ je : Turistično društvo : Občinska zveza prijateljev mladine, 1976. — 48 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Zbirka vodnikov ; 3). — Na vzporedni na­ slovni s trani : Naša domovina pod svobodnim soncem : jugoslovanske pionirske igre 1975/76 PESKAR, Jože: Dolenjski odred / [iz­ delava skic Vladimir Štimac] . — Ljubljana : Partizanska knjiga : od­ bor Dolenjskega odreda, 1976. — 572 str. : ilustr. ; 21 cm. — (Knjižnica NOV in POS ; 30/2) POZUN, Lojze: Celjska partizanska četa in njeno obdobje. — Celje : Mu­ zej revolucije, 1976. — 132 str. : ilustr. ; 21 cm RAZVOJ ljudske oblasti med NOB v Jugoslaviji : izbrani dokumenti / [se­ stavil] Vanek Šiftar. — (2., spreme­ njena im dopolnjena izd.). — Maribor : Obzorja, 1976. — XXXIV, 364 str. : ilustr. ; 21 cm SLOVENSKA Istra v boju aa sivobodo : (prispevki in gradivo za krajevno zgodovino) / uredniški odbor: uredni­ ka Vid Vremec, Milan Guček, člani . . . [et al.] . — Koper : Lipa, 1976. — 751 str., [1] f. zvd. : ilustr. ; 25 cm STRLE, Franci: Veliki finale na Koro­ škem / [skice narisala Somja Buti­ na] . — Ljubljana : samozaložba, 1976 (v Ljubljani : Učne delavnice). — 438 str. : ilustr. ; 21 cm & izvd ŠETINC, Franc: Izgnanci. — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1976. — 157 str., [20] str. pril. ; 21 cm. — (Potopisi). — Podnaslov v kolofonu: spomini na Šlezijo ŠTREKELJ, Franc: Partizan. — Ljub­ ljana : Borec, 1976. — 260 str., [16] str. pril. ; 19 cm TADIĆ, Aleksandar: Matere herojev pripovedujejo / [prevedel Stanko Ja­ než] . — Ljubljana : Borec, 1976. — 213 str. : ilustr. ; 21 cm. — (Kurirčko- va knjižnica). — Prevod dela: Pali za lepša svitanja TERCAK, Stane: Celjski Stari pisker. — Ljubljana : Borec, 1976. — 281 str. : ilustr. ; 21 cm VOLARIĆ, Svetlana: Številka 82083 [dvainosemdesettisoč triinosemdeset] / [prevedel Ignac Koprivec] . — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1976. — 180 str. ; 21 om ZBORNIK spomenikov narodnoosvobo­ dilnega boja v občini Slovenska Bi­ strica / [besedilo je napisal Lojze Pe­ rnic ; podatke s spomenikov sta zbrala Rade Čupković in Jože Kodelič ; fo­ tografije je izdelal Jože Kovačič] . — Slovenska Bistrica : Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV : Samo­ upravna interesna kulturna skupnost ; Maribor : Muzej narodne osvobodit­ ve, 1976. — 78 str. : ilustr. ; 30 om ŽAGAR, Jože: Kočevje v narodnoosvo­ bodilnem boju 1941—1945. — Kočev­ je : Turistično društvo : Občinska zveza prijateljev mladine, 1976. — 85 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Zbirka vodni­ kov ; 4) Krajevna in pokrajinska zgodovina, krajepisi in vodniki ARTIČE 1976. — Artiče : Krajevna 'Skupnost, [1976] . — 32 str. : ilustr. ; 20 cm BIZELJSKO / [uredniki Milan Kostevc, Milan Šepetavc in Franc Premelč] . — Bizeljsko : družbeno politične or- iganizacije : Krajevma skupnost, 1976. — 48 str. : ilustr. ; 21 cm. — Ovojmi naslov HABE, France: Postojnska jama in drnge turistične jame Slovenije / [fo­ tografije Okffich Kadrnka, France Habe, Ilijaš Bešič] . — Postojna : M. RYBÂft: ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE 1976 583 Postojnska jama, 1976. — 68 str., [15] f. p.ril, [1] f. zvd. ; 19 cm HRIBERŠEK, Franc: Dekorativna v stavki slovenskih tekstilnih delavcev leta 1936. — Ljubljana : Dekorativna, 1976. — 103 str., [28] str. pril. ; 23 cm IZBRANO delo / "Valvasor in sodobniki ; [izbral in uredil Jože Pogačnik ; jezikovna prireditev France Drolc ; prevod Kajetan Gantar, Jože Mlina­ ric, Mirko Rupel] . — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1976. — 315 str., [1] f. pril. ; 21 cm. — (Naša beseda) LETUŠ skozi čas / [uredil Vili Vybi- hal] . — Žalec : Kulturna skupnost občine, 1976. — 158 str. : ilustr. ; 20 cm LJUBLJANA / [uredili Danilo Domajn- ko . . . et al. ; besedila Peter Krečič, Matija Murko, Mojca Zavašnik ; ris­ be med besedilom Frana Tratnika in Božidarja Jakca ; fotografije Milan Babic . . . et al.] . — Ljubljana : Delo ; Zagreb : Spektar, 1976. — [124] str. : ilustr. ; 31 cm. — Naslov v fcolofo- n u : Monografija Ljubljana MARUŠIC, Branko: Po «poteh velikega 'tolminskega punta 1713. — V Mari­ boru : Obzorja, 1976. — 2 zv. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spo­ meniki Slovenije ; 55, 56) MLINARIC, Jože: Gradivo za zgodovi­ no Maribora : zv. 2 : Listine 1260— 1309. — Maribor : Pokrajinski arhiv, 1976. — 1 mapa (125 f.) ; 26 ©m NOVO mesto : kulturnozgodovinski vodnik / [zbral in uredil Tone Knez] . — Novo mesto : Dolenjski muzej, 1976. — 183 str., [56] str. pril. ; 22 cm & zvd. OTOREPEC, Božo & Branko Reisp: Bogenšperk. — V Mariboru : Obzor­ ja, 1976. — 34 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slo­ venije ; 70) OŽINGER, Anton & Rafko Vodeb & Mirko Krašovec: Olimje. — [Olimje : Župnija, 1976] . — 25 str. ; 15 X 21 cm. — Podnaslov ma ovoju: 300 ilei cerk­ ve : 1676—1976 PAGON, Andrej : Šebrelje skozi stolet­ ja. — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1976. — 196 str. : ilustr. ; 21 cm PLANINA, France: Škof ja Loka s Po, Ijansko in Selško dolino / [zemljevi­ de narisal Franc Otujac] ; izdalo Mu­ zejsko društvo v Škofji Loki. — 3., deloma popr. izd. — Škof j a Loka : Občinska kulturna skupnost, 1976. — 196 str., [12] str. pril. : ilustr. ; 23 cm RIBNIK AR, Peter: Slovenske podložni- iške prisege patrimonialnega sodišča Bled. — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1976. — 102 str., [20] str. pril. ; 125 cm. — Ovojni naslov: Blejske ipodložniške prisege SKUBIC, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine / za natis priredil Josip Lesar ; ovitek Jure Vombergar. — Buenos Aires : Editorial Baraga, 1976. — XXVII, 786 str. : ilustr. ; 21 cm STOP AR, Ivan: Grad Slovenske Konji­ ce / [fotografije Viktor Berk, Roman Fonda ; nemški povzetek avtor] . — Slovenske Konjice : Kulturna skup­ nost, 1976. — 71 istr. : ilustr. ; 21 cm STOP AR, Ivan Rogatec. — Maribor : Obzorja, 1976. — 26 str. : ilusir. ; 17 cm. — (Kulturni in maravni spome­ niki Slovenije ; 66) STOP AR, Ivan: Vrbovec z okolico. — V Mariboru : Obzorja, 1976. ; 31 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Kulturni in narav­ ni spomeniki Slovenije ; 60) ŠUMI, Nace: Ljubljana : zasnove me­ sta skozi zgodovino. — Ljubljana : Delavska enotnost, 1976. — 32 str. : ilustr. ; 20 cm. — (Umetnost in kul­ tura ; 104) TRIGLAVSKI zbornik : ob 200-iletnici prvega vzpona na Triglav. — Ljub­ ljana : Pilaninska izveza Slovenije, 1976. — 1 zv. (loč. pag.) ; 30 cm. — Ovojni naslov. — Strojep. avtogr. VELENJE / [glavni in odgovorni ured­ nik Drago Zdunič ; besedila Hermina Klančnik . . . et al. ; fotografije Milan Babic . . . et al.] . — Zagreb : Spek­ tar, 1976 (Ljubljana : Delo). — [96] str. : ilustr. ; 31 cm VRIŠER, Sergej: Ma'lečnik. — V Mari­ boru : Obzorja, 1976. — 38 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in narav­ ni spomeniki Slovenije ; 62) WRABER, Tone: Trenta. — V Mari­ boru : Obzorja, 1976. — 38 str. : ilustr. ; 16 cm. — '(Kulturni in narav­ ni spomeniki Slovenije ; 61) ZADNIKAR, Marijan: Pleter je. — V Mariboru : Obzorja, 1976. — 30 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Kulturni in narav­ ni spomeniki Slovenije ; 59) ZBORNIK občine Grosuplje : gospo­ darska, kul turna in zgodovinska kro­ nika : 8. — Grosuplje : uredniški odbor, 1976. — 290 str. : ilustr. ; 24 cm ZUPANČIČ, Beno & Vlasto Kopač & Iva Curk: Vrhnika prečuden kra j . — V Mariboru : Obzorja, 1976. — 38 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Kulturni in na­ ravni spomeniki Slovenije ; 63). — Ovojni naslov 37* 584 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 Biografije, spomini BIOGRAFIJE in bibliografije znanstve­ nih in strokovnih sodelavcev Sloven­ ske akademije znanosti in umetnosti / [uredili Jože Mumda . . . et al.] . — Ljubljana : SAZU, 1976. — 478 str. ; 25 cm. — (Biblioteka — Slovenska akademija iznanosti in umetnosti = Bibliotheca — Academia scientiarum et artium Slovenica ; 5) CAJNKAR, Stanko: Franc Šaleški Finž- gar in njegova doba. — Celje : Mo­ horjeva družba, 1976. — 244 str. ; 21 cm CHURCHILL, Winston Spencer: Moja mlada leta / [prevedel Stanko Jarc] . — V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976. — 371 str., [1] f. z avtorj. si. ; 21 cm. — (Nobelovci ; 30). — Prevod dela: My early life CURIE, Eve: Gospa Curie : življenje­ pis / [prevedel Stane Melihar] . — Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1975, tiskano 1976. — 375 str. ; 21 cm. — (Biografije). — Prevod dela: Madame Curie ČERMELJ, Lavo: Jožef Stefan : življe­ nje in delo velikega fizika. — 2., pre­ delana in dopolnjena izd. — Ljublja­ na : Mladinska knjiga, 1976. — 122 str. : ilustr. ; 20 cm DAVIS, Angela: Avtobiografdja / [pre­ vedla Boris Verbič in Ljubinka Bele- har] . — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1976. — 304 str. ; 21 cm. — (Rdeči atom). — Prevod dela: An autobiography GALLI, Mario von: Frančišek Asiški : življenje za prihodnost / [prevedel Janez MJarolt] . — Celje : Mohorjeva družba, 1976. — 136 str., [8] f. pril. 20 cm. — (Studenci žive vode : n.s. 7). — Prevod 'dela: Gelebte Zukunft Franz von Assisi GERLANC, Bogomil: Ivan Cankar v sliki in besedi. — Ljubljana : Mla­ dinska knjiga, 1976. — 33 str. : ilustr. ; 31 cm. — (Obrazi) KOB AL, Andrej : Svetovni popotnik pripoveduje : fcnj. 2. — Gorica : Go­ riška Mohorjeva družba, 1976. — 381 str. : ilustr. ; 21 cm KOBLAR, France: Moj obračun. — Ljubljana : Slovenska matica, 1976. —• 236 str., [28] f. pril. ; 21 cm. — (Spomini in srečanja ; 7) MONNERJAHN, Engelbert: Jetnik št. 29392 [devetindvajset tisoč tristo dva- indevetdeset] : p . Jožef Kentenich v taborišču lakote in smrti 1941—1945 / prevedel in priredil Jože Premrov. — Ljubljana : Jože Premrov, 1976 (v Ljubljani : »Delo«). —169 str. : ilustr. ; 17 cm. — Prevod dela: Häftling Nr. 29392 O'NEILL, John Joseph: Nikola Tesla / priredil Lavo Črmelj [!] . — Ljub­ ljana : Državna založba Slovenije, 1976. — 242 etr. ; 20 cm. — Prevod 'dela: Prodigal genius PÂNEK, Jaroslav: Dr. Oton Berkopec. — Novo mesto : Študijska knjižnica Mirana Jaroa, 1976. — 81 str. : [3] si. ; 25 cm. — (Izdaje Studijske knjižni­ ce Mirana Jarca v Novem mestu ; 2) PIETRO da Valdiporro: Blaženi pater Leopold Mandić / [prevedel in pri­ redil Metod Stanko Jeršin] . — V Škof ji Loki : Kapucinski samostan, 1976. — 210 str. : ilustr. ; 17 cm. — Prevod dela: Il servo di Dio p. Leo­ poldo da Castelnovo, cappuccino PRIMORSKI slovenski biografski leksi­ kon : sin. 3 : — Čopič. — Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1976. — Str. 105-^248 PROFESOR dr. Milovan Goljevšček : ob njegovi petimsedemdesetletnici. — Ljubljana : Vodogradbeni laborato­ rij, 1976. — 95 str. : ilustr. ; 30 cm. — (Publikacija — Vodogradbeni labora­ torij = Transactions — Hydraulic Laboratory at Ljubljana ; 9) QUINN, Anthony: Izvirni greh / [pre­ vedla Tita Simoniti] . — 2. izd. — Ljubljana : Cankarjeva založba, 1976. — 335 str. ; 21 cm. — Prevod dela: The original sin ROJIC, Vida: Dušan Kveder Tomaž. — Maribor : Obzorja, 1976. — 389 str. : ilustr. ; 21 cm STROJIN, Tone: Dr. Henrik Turna : veliki slovenski alpinist, publicist in politik. — Ljubljana : Planinska zve­ za Slovenije, 1976. — 63 'str. : [3] si. ; 20 cm ŠIROK, Albert: Moja srečanja s Can­ karjem. — Trst : Založništvo tržaške­ ga tiska, 4976. — 59 str. : z avtorj. si. ; 20 cm VACULIK, Serge: Rdeča baretka / [prevedel France Šušteršič] . — Ljubljana : Borec, 1976. — 252 str. ; 21 cm. — Prevod dela: Béret rouge ZORKO, Marcelina OSU: Zgodba o sv. Angeli Merici / [risbe Marjanca Ben­ da] . — Ljubljana : Slovenski uršu- linski provincialat, 1976. — 26 str. : ilustr. ; 17 cm Šolstvo, prosveta, pedagogika in učbeniki BOŽIČ, Branko & Tomaž Weber: Zgo­ dovina : za osmi razred / [zemlje- M. RYBAS: ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE 1976 585 vide izdelal Peter Svetik] . — Ljub­ ljana : Državna založba Slovenije, '1976. — 149 str. : ilustr. ; 22 cm BOŽIČ, Branko & Stefan Tro jar : Zgo­ dovina : za tehniške šole / [zemlje­ vide je izdelal Peter Svetik] . — Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1976. — 266 str. : ilustr. ; 22 cm CIPERLE, Jože: Gimnazije in njihov .pouk na Slovenskem do srede 19. sto­ letja. — Ljubljana : Slovenski šolski muzej, 1976. — 50 str. : ilustr. ; 22 cm DIJAŠKI in .študentski domovi / [ure­ ditev kataloga Slavica Pavlic] . — Ljubljana : Slovenski Šolski muzej, 1976. — 45 str. : ilustr. ; 23 cm 20[DVAJSET] let Posebne osnovne šole Novo mesto. — Novo mesto : Posebna osnovna šola, 1976. — 40 str. : ilustr. ; 21 cm GORTNAR-BULOG, Velena: Vodilo za učenje zgodovine : za 6. razred o- «movne šole : ipo knjigi Antonije Me­ telko Zgodovina za 6. razred : samo za interno uporabo. — Ljubljana : Univerzum, 1976. — 38 str. ; 24 cm. — Ovojni naslov GROBELNIK, Ivan: Zgodovina : za 2. razred srednjih šol. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1976. — 165 str. : ilustr. ; 23 cm JUBILEJNI izbornik : ob 75-letnici prve mature na gimnaziji Kranj / [uredni­ ški odbor Ljuba Bertomcelj, France Pibernik, Valentin Pivk] . — Kranj : Gimnazija, 1976. — [114] str. : ilustr. ; 21 cm UR ANK AR, Pavle: Zgodovina : za 1. razred ekonomske šole. — Ljubljana : Univerzum, 1976. — 117 str. ; 23 cm URANKAR, Pavle: Zgodovina : za 2. razred ekonomske šole. — Ljubljana : Univerzum, 1976. — 98 str. ; 24 cm URANKAR, Pavle: Zgodovina : za 3. razred ekonomske šole. — Ljubljana : Univerzum, 1976. — 94 str. ; 23 cm VILHAR, Srečko: Slovensko učiteljišče v Kopru : 1875—1909. — Koper : Lipa, 1976. — 100 str. : dlustr. ; 24 cm. — (Osrednja knjižnica v Kopru ; 5) WEBER, Tomaž: Vaje iz zgodovine : 6. razred osnovne šole / [kartografsko obdelal Peter Svetik] . — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1976. — 15 str. : ilustr. ; 30 cm. — Ovojni na­ slov WEBER, Tomaž: Zgodovina 7 : delovni zvezek za 7. razred osnovne šole / [kartografska obdelava Peter Sve­ tik] . — Ljubljana : Drzaivna založba Slovenije, 1976. — 30. sir. : ilustr. ; 29 cm. — Ovojmi naslov ZBIRKA zgodovinskih virov : za četrti razred gimnazije / [pripravila] Štef­ ka Zadnik. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1976. — 274 str. : ilustr. ; 21 cm ZGODOVINSKA čitanka : za sedmi razred osnovnih šol / Vasilij Melik, Ferdo Gestrin. — Ljubljana : Držav­ na založba Slovenije, 1976. — 118 str., [16] str. pril. ; 22 cm ZGODOVINSKA čitanka : za 6. razred osnovnih šol / sestavili Milko Kos, Ferdo Gestrin in Vasilij Melik. — Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1976. — 71 str., [16] str. pril. : ilustr. ; 22 cm Podjetja, društva, zavodi BABNIK, Franc: 30 [trideset] let: Splošno igradbeno podjetje Grosuplje / [fotografije Foto Slorvenija] . — Grosuplje : SGP Grosuplje, [1976] . — [44] str. : ilustr. ; 21 cm. — Ovojni naslov 20[DVAJSET] let občinske strelske zveze M. Sobota / [uredniški odbor Franc Maučec, Jože Bedič, Niko Hoh- šteter, Rudi Kokalj, Janez Hajnal] . — Murska Sobota : Obe. strelska zve­ za, [1976] . — [21] str. : ilustr. ; 21 cm. — Ovojni naslov KRESAL, France: Predilnica Litija v Litiji : 1886—1976 / [fotografije Bran­ ko Bizjak . . . et al. ; prevajalci Bran­ ka Milosevic, Milena Kafol, Miran Kafol ; diagrami Franc Intihar] . — Litija : Predilnica, 1976. — 129 str., [56] str. pril. ; 30 cm LENARČIČ, Tine: 20 [Dvajset] let De­ lavskega doma Trbovlje : 1956—1976. — Trbovlje : Delavski dom, 1976. — 70 str. : ilustr. ; 21 cm LESNA industrija na Pivškem / [uredil Silvo Fatur] . — Pivka : Javor, 1976. — 109 sir. : ilustr. ; 23 om pregledna k a r t a OD papirnega mlina do moderne pa­ pirnice v Radečah / [uredil Tomo Kravogel] . — Radeče pr i Zidanem mostu: Tovarna dokumentnega in kartnega papirja, 1976. — 36 str. : ilustr. ; 24 cm 50DPETDESET] let obstoja Kluba lju­ biteljev psov jamarjev v Ljubljani. — V Ljubljani : Kljub ljubiteljev psov jamarjev, 1976. — 54 str. : ilustr. ; 23 cm. — Ovojni naslov: Almanah ob 50-letnici obstoja Kluba ljubite­ ljev psov jamarjev : 50 KLPJ 75 [PETINSEDEMDESET] let : 1901— 1976 / Vodovod Kranj. — Kranj : Vo- 586 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 dovod, 1976. — [18] sir. : ilustr. ; 20 X 21 cm. — Ovojni naslov POSVEČENO 40 [štirideset]-letnici ve­ likih stavk tekstilnih in gradbenih delavcev : delovne organizacije Svi­ la, Mariborska tekstilna tovarna, Konstruktor, Tovarna avtomobilov Maribor, Metalna in Tovarna dušika Ruše : 1936—1976 / [sodelovali Ivan Henga, Branko Pungartnik, Adolf Dergamc, Tomo Perlič, Zo;ra Hudales- Trauner in Friderik Stvarnik] . — [Maribor : Svila etc., 1976] . — 39 str. : ilustr. ; 30 cm. — Izšlo kot združena številka glasil omenjenih delovnih organizacij REISP, Branko: Knjižnica Narodnega .muzeja v Ljubljani. — V Mariboru : Obzorja, 1976. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni dn naravni spome­ niki Slovenije ; 64). — Ovojni naslov: Muzejska knjižnica STO let Tovarne poljedelskega orodja Batuje / [odgovorni urednik Ivan Krušec ; foto Janez Pulkšič] . — Ba­ tuje : Tovarna poljedelskega orodja, 1976. — [32] str. : ilustr. ; 31 cm TITAN, Kamnik : 1896—1976. — Kam­ nik : Titan, 1976. — [40] str. : ilustr. ; 28 cm. — Ovojni naslov 30[TRIDESET] let Primorje Ajdovšči­ na / [odgovorni urednik Anton Sajna ; foto Edo Primožič, Janez Pukšič in Janez Strnad ; oblikovalec Janez Su- hadolc] . — Ajdovščina : SGP »Pri­ morje«, 1976. — [44] str., [6] f. pril. : ilustr. ; 31 cm TRIDESET let Študijske knjižnice Mi­ rana Jarca v Novem mestu. — Novo mesto : Študijska knjižnica Mirana Jarca, 1976. — 48 str. ; 24 cm. — (Iz­ daje Študijske 'knjižnice Mirana Jar­ ca v Novem mestu ; 3) UNIVERZA v Ljubljani Cb tridesetlet­ nici osvoboditve : 1945—1975 / [glav­ ni in odgovorni urednik Roman Me­ die] . — Ljubljana : Univerza, 1975, tiskano 1976. — 108 str. : ilustr. ; 29 cm Glasba AJLEC, Rafael: Ob 25 [petindvajset] letnici / Slovenski oktet. — Ljubljana : Slovenski oktet, 1976. — [44] str. : ilustr. ; 21 cm JAZBEC, Ernest: 30 [Trideset] let glas­ bene šole Marjan Kozina Novo mesto / [uredil Ernest Jazbec] . — Novo mesto : Glasbena šola, 1976. — 27 str. : ilustr. ; 23 om 50[PETDESET] let občinskega pihalne­ ga orkestra Trebnje : 1926—1976 / [osnutek Stane Prijatelj ; design Niko Kupec] . — Trebnje : Občinski pihalni orkester, 1976. — 36 str. : ilustr. ; 24 cm SIVEC, Jože: Opera skozi stoletja. — Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1976. — 605 str., [36] str. pril. ; 21 cm Gasilstvo GOLC, Vinko: Sedemdesetletna zgodo­ vina gasilstva v Zasipu : G.D. Zasip 70 let : pomoč tovarišu v nesreči. — iZasiip : Gasilsko društvo, [1976] . — [19] str. : ilustr. ; 15 X 21 cm JURHAR, Ludvik & Friderik Mur & Edmund Božiček: Gasilsko (društvo Griže. — [Griže : Gasilsko društvo] , 1976. — 23 'str. : ilustr. ; 24 cm KITEK, Maks: 100 [Sto] let Industrij­ skega igasilskega društva TAM — Ma­ ribor : Skupnost TOZD tirnih vozil : 1876—1976. — Maribor : Industrijsko gasilsko društvo, [1976] . — 41 str. : ilustr. ; 22 cm 80[OSEMDESET] let gasilskega dru­ štva Koroška Bela. — [Koroška Bela : Gasilsko društvo, 1977] . — 26 str. : ilustr. ; 21 cm. — Ovojni naslov VERLE, Slavko: Gasilsko društvo Ka­ pele : ob 50-letnici : 1926—1976. — Kapele : Turistično društvo, [1976] . — [10] str. : ilustr. ; 20 cm. — Ovojni naslov ZGODOVINSKI oris delovanja gasil­ skega društva Novo mesto ot> 100-let- nici : 1876—1976 / [tekst in fotogra­ fije zbral Vinko Žabkar] . — Novo mesto : Gasilsko društvo, 1976. — 22 str. : ilustr. ; 24 cm. — Ovojni naslov: 100 let Gasilskega društva Novo me­ sto Šport BREZNIK, Alfonz: 50 [Petdeset] let ju­ goslovanskega motodirkalnega špor­ ta. — Ljubljana : Breznik, 1976 (Ljub­ ljana : Dušan Bezlaj). — 459 str. : ilustr. ; 28 cm TRIDESET let rokometa v Celju 1946— 1976 : ZRK Celje / [oprema Jože Kuzma] . — Celje : Zelezničarski ro­ kometni klub, 1976. — [64] str. : ilustr. ; 15 X 24 cm ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197T 587 OBVESTILA i. Po lanskoletni izdelavi društvenih značk smo v marcu 1978 dobili še izkaznice Zgodovinskega društva za Slovenijo. Izkaznice imajo dvojem namen: omogočile naj bi lažji pregled mad plačevanjem društvene ölanarine, hkrati pa omogočale članom brezplačen ali cenejši vstop v arhive, knjižnice, muzeje, galerije in kulturne spo­ menike doma in v tujini. Izkaznica je slovemsko-anglešfca in velja skupaj z osebno izkaznico ali potnim listom. Tako kot lansko leto drušitvene značke, letos brezplačno prejmejo društvene izkaznice člani ob vplačilu članarine .za tekoče leto (1978). Le-ta znaša 30 dinarjev, skupaj z naročnino ma »Zgodovinski časopis« pa 180 dinarjev. Študentje plačajo polovično ceno 90 dinarjev, domače ustanove pa 320 dinarjev. Predvidena |je izdaja dveh enojnih številk »Zgodovinskega časopisa« na približno 164 straneh in ene dvojne na 248 istrameh. V prositi prodaji bo cena znatno višja: za enojno številko 100 din, za dvojno p a 150 din. 2. S članskimi sestanki smo letos pričeli 9. marca, ko smo lahko spremljali predavanji, k i sta j i h dr. Nace Šuimi in dr. Emilijam. Cevc pripravila za lanskoletni kongres izgodovinarjev v Novem Sadu. Da bi se lahko tudi itisti 'zgodovinarji, ki niso bili v Novem Sadu, seznanili s slovanskim deležem na komigresiu, Ise predstavitev referatov nadaljuje 20. aprila (dr. Peter Petru, Tone Knez), v maju (dr. Jaro Šašel, dr. Boigo Grafenauer) in juniju (sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja). Po dveh predavanjih tržaških Slovencev je v načrtu tudi .srečanje s predstavniki ko­ roških /Slovencev. Odbor tudi .še ni povsem pozabil ma želijo, izraženo ob ekskurziji v zahodni del 'Koroške, da (bi organizirali še strokovni ogled vzhodnega dela. 3. Na svoji sedmi seji (28. 3. 1978) je odboT Zgodovinskega društva za Slovenijo nadaljeval že jeseni začeto irazpravo o novi organiziranosti društva. Ob tem, da se je število društvenih članov že povzpelo mad številko 500 in da si je odbor že več mandatnih dob zapovrstjo ibrez večjega uspeha zastavljali nalogo, da oživi delo po­ družnic, je bila povsem logična misel, naj se v skladu z zahtevami zakona o dru­ štvih in po vzgledu uspelih (reorganizacij sorodnih strokovnih društev v Sloveniji, podružnice oblikujejo v samostojna drmštva. Šele kot taka (bodo lahko brez formal­ nih zaprek rv celoti izpolajevala nalogo, da zgodovino približajo čim velčjemu številu delovnih ljudi in da predvsem povežejo iras vse, k i ise poklicno ali nepoklicno ukvarjajo z zgodovino. Rezultati lani opravljene ankete med učitelji zgodovine v osnovnih šolah npr. kažejo, d a Zgodovinsko društvo za Slovenijo danes ne zdru­ žuje miti ene tretjine ile-teh (podrobno analizo rezultatov ankete je pripravila Dairja Mihelič in bo predvidoma ob javi jena v maši ireviji). Po osnutiku noviih pravil, pred­ loženih na odborovi seji, ma novo organiziramo republiško društvo sicer deluje kot zveza iregionallnih društev, ostajajo pa mm še vse rvselbiniske naloge .(izdajanje oibeh osrednjih [društvenih glasili »ZČ« lin ^Kronike«, delo strokovnih sekoij, prirejanje ziborovanj in dragih republiških posvetov ipd.). Pač p a ibi se tako o.dpravila anoma­ lija, da Zgodovinsko društvo za Slovenijo prire ja znaten ded svojih dejavnosti le za avoje ljiulbljanske člane, k i .v celotnem številni predstavljajo le 2/5 članstva, čeprav so med njimi predstavniki osrednjih zmamstvemo-raziskovalnih in pedagoških ustanov na zgodovinskem področju. Na omenjeni odboirovi seji osnutek pravil mi prodrl pr i večini članov, čeprav ga nelJTibiljanski člani odboja enotno poidpirajo. Sklenjeno j e bilo, naj polleg že re­ organiziranega mariborskega društva, Muzejskega društva v Škof ji Loki, kd že ves čas .uspešno deiruje kot samostojno društvo in iniciativnih odborov v Kranju in na obalnem področju, povabimo na pogovor še zgodovinarje к ostalih področij, kjer že imamo dovolj članov za samostojna dnuštrva (mpr. Iijtulbljana, Celje, Ptuj, Ljuto­ mer, Nova Gorica, Dolenjska, kamniško-domžalsko področje, Zasavje). Šele ko bi zaživelo večje število regionalnih društev, naj bi se idomemili o tem, ali naj obstoji osrednje društvo tako kot do isedajj in na j se vanj po lastni presoji vključujejo člani ^regionalnih društev, alli p a maj se .republiško društvo preosnnje v zvezo, v ka­ tero se bodo včlanila pokrajinska društva (z Vsemi svojimi člani) im po smiselno uporabljenem delegatskem načelu izoblikovala novo osrednje vodstvo. Na seji pa 588 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1977 so si bili člami enoitni v item, da nihče ne nasprotuje ustanovitvi samostojnih in aktivnih društev povsod, 'kjer ,so pogoji za lo, hkrat i pa ei reorganizacije nihče ne želi, če maj ibi imela za posledico le formalne spremembe, me pa tudi pozitivnih kvalitetnih sprememb v delu našega društva. 4. Ob item lahko poročamo, ida se je mariborska podružnica našega društva po več desetletjih ponovno konstituirala v samostojno društvo, ki v svojih pravilih seveda ohranja vse vezi z osrednjim republiškim društvom. Ustanovnega občnega zbora 16. marca 1978 se j e udeležilo dkoli 45 članov, kot predstavnika Zgodovinskega društva za Slovenijo p a tudi njegov predsednik dr. Ignacij Voje in podpredsednik Dušan Nećak. S pohvalo je Lilo sprejeto poročilo o dotedanjem delu podružnice. Za predsednika Zgodovinskega društva v Mariboru je bil izvoljen dosedanji pred­ sednik podružnice mag. Marjan Žnidarič. Društvo si je zadalo širok in pester de­ lovni program, rv katerem zavzemata osrednje mesto izdaja monografije o zgodovini Maribora iter organizacija septembrskega XIX. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. Ustanovni občni zbo;r so osnovnošolci počastili tudi s krajšim kulturnim programom. 5. Društveni oidlbor je 'razpravljal tudi o mestu pouka zgodovine v usmerjenem izobraževanju ter o aprilskem .zveznem posvetu o te j temi v Ljubljani. Nadalje je bil seznanjen s pripravami ma svetovni zgodovinarski kongres leta 1980 v Bukarešti, kjer na j bi od Slovencev imél enega izmed osrednjih ireferaitov na temo »Pluralistič­ ne in federalistične države« dr. Janko Pileterski. Sekcija za krajevno zgodovino je odbornike seznanila z vabilom občine Radlje, na j bi itam v septembru 1979 priredili drugi simpozij o slovenski krajevni zgodovini. Sekcija za najnovejšo zgodovino za prihodnje lieto pripravlja posvet o NOB na Štajerskem, že v kratkem pa bo priredila predavanje dr. Dušana Bibra. (V današnji številki »Zgodovinskega časopisa« raz­ pošiljamo prijavnice za to najmlajšo sekcijo našega društva.) Odborniki so obrav- natvali tudi pobudo Goriškega muzeja za prirejanje 'Znanstvenih srečanj o maši za­ hodni meji. Med tekočimi zadevami je bilo na seji 28. 3. 1978 določenih /tudi več članov v društveni kadrovski odbor in v nekatere zunanje organe, kamor delegi­ ramo svoje predstavnike. 6. Zaradi dveh smrtnih primerov na italijanski strani je bilo kljub že razposla­ nim vabilom in pripravljeni organizaciji potrebno odpovedati sedimo zasedanje jugo- slavanisko-italijanske komisije iza zgodovino, k i sta (ga nameravala 22.—24. aprila 1978 v Bernardinu pripraviti Zveza društev zgodo vinarjev Jugoslavije in Zgodovinsko društvo za Slovenijo. Ker se mora italijanski del komisije na novo konstituirati še ni igotovo, če bo sprejet naš predloig, maj bi bil novi datum 25.-28. maj 1978. Temi zasedanja sta migracijske in trgovske vezi med obema deželama od konca srednjega veka do začetka 18. stoletja in jugosiovansko-iitalijamske zveze od berlin­ skega kongresa do prve svetovne vojne (1878—1914). 7. Svoje delo je zaključil programski odbor za XIX. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Mariboru 27. 9.—1. 10. 1978. O okvirnem programu smo obvestili že v prejšnji Številki »ZC«. Do odborove seje je svojo udeležbo potrdila tudi večina predavateljev (S. Virišer, J. Mlinaric, P. Vodopivec, J. Šorn, Z. Cepič, A. Leskovec, F. Rozman, S. Trojar, J. Pleterskii, V. Melik, V. Vrbnjak, B. Marušič, B. Gombač, K. Šiškavič, M. Kakolj, L. Ude, L. Penič, B. Grafenauer, J. Liška, T. Zorn, F. Ffflipič, M. Ževart, M. Žnidarič, I. V. Ourkina). Koordinacijski odbor za proslave pri RK SZDL je slavnostni 'del zborovanja že uvrstil v koledar letošnjih prireditev in je tudi zagotovil del potrebnih sredstev. (Darja Mihelič, Dušan Nećak, Janez Stergar) ZGODOVINSKI ČASOPIS — LETO 197? — LETNIK 31 L E T N O K A Z A L O — Г О Д И Ч Н О Е С О Д Е Р Ж А Н И Е — A N N U A L C O N T E N T S RAZPRAVE — СТАТВИ — STUDIES Janko P I e t e r is k i , Nekaj vprašanj slovenske zgodovine iv desetletju 1894—1904 7—23 Некоторие вопросБ1 из истории словенцев в деситилетии 1894—1904 Some Topics from the Slovene Politics in the Period 1894—1904 Avguštin M a l l e , Slovenska politika ma Koroškem 1893—1904 25—33 Словенскаи политика в Каринтии в 1893—1904 гг. The Slovene Politics in Carinithia in the Period Between 1893—1904 Branko M a ir u š i č , Slovenska politika ma Goriškem v zadnjem deset­ letju devetnajstega .stoletja 35—48 Словенскал политика в области Горицн в последнем деслтилетии девлтнадцатого столетил The Slovene Politics in the Goriška in the Final Decade of ithe Nine­ teenth Century Boris G o i m b a č , Slovenska politika v Trstu ob koncu 19. stoletja . . . 49—62 Словенскаи политика в Триесте под конец Х1Х-го столетшс The Slovene Politics in Trieste towards the End of the 19th Century Jože So ir m, Oris zgodovine železarstva ma Slovenskem 63—70 Очерк истории чернои металлургии в Словении A Survey of the History of Iron in Slovenia Miloš M a g o 1 i č , Problematika gorenjskega železarstva v času Kranjske industrijske družbe 71—85 Проблематика горенвскои чернои металлургии no времл Кранвско- го промБ1шленного обшества The Problems of the Upper Carmiolan Iran Manufacture in the Time of the Camiolan Industrial Company (KID) Janko P r u m k , Prvo Ijudskof rontno povezovanje na Jesenicah (od 1935 do 1937) 87—95 Первое народно-фронтовое обгединение на Есеницах (1935—1937) The Earliest Grouping of the Popular Front at Jesenice (1935—1937) Ivan K i i ž o a r , Oborožena vstaja 1941. Jeta in delež Jesenic iv NOB na Gorenjskem 97—Ц8 Вооруженное восстание в 1941 г. и долл Есениц в народно-освобо- дителвнои борБбе в Горенвскои The Armed Rebellion in 1941 and ithe Contribution of Jesenice in the Nationail Liberation Struggle in Gorenjsko (Upper Carniola) Tone F e i e n c , Nekaj značilnosti (narodnoosvobodilnega boja na Go- Temjiskem 119—131 Несколвко особенностеи народно-освободителБНОи борБбм в Го- ренБскои Some Characteristics of ithe Nationail libération Struggle in Gorenjsko (Upper Carniola) Bqgo G r a f e o a i u e r , Karamrtaneki temelji Koroške vojvodine . . . . 133—154 Карантанские основанил Каринтииског герцогства Carantanian Foundations of the Dukedom of Carinthia 1 Metod MaJk^^p_A:retrijisiba«idižam^ in t akra tnab lokovska ipo- Titifca (1945-1955) . . . . . . .~^~ГТТ". . . . . . . . " T T 155-167 ~АвстриигкавИ*государственнБш договор и блоковал политика того" ""•—'" времени (1945—1955) The Austrian Starte Treaty and the Bloc Polities of the Time (1945— 1955) Avguštin M a l l e , Poskusi obnovitve slovenskega šolstva ma Koroškem rv dvajsetih letih našega stoletja 169—180 Погштки обновлении словенских школ в Каринтии в двадцатнх годах нашего столетии The Attempts to Restore Slovene Schooling in Carinthia im the 1920s Mavrici j Z .g o и i k , Teoretske osnove in razmišljam j a o nekaterih (vpra- šanjih v didaktiki zgodovine 181—191 Теоретические OCHOBBI И размБпплении o некоторвгх вопросах в дидактике истории Theoretical Foundations and Meditations Concerning Some Questions of the Didactics of History Vida W e d a m , Vloga zgodovine v usmerjenem izobraževanju 193—197 РОЛБ истории в направленном образовании The Rale of the History in the »directed education« Gojko S t a n i č , Vprašanja zgodovinske periodizacije z vidika druižbeme vloge Zveze kormiinistov Jugoslavije v razdobju 1945—'1976 199-^208 Bonpocbi историческои периодизации и обпгественнвги ролв Согоза коммунистов в периоде 1945—1976 The Problems of the Historical Periodization with Regard om the Role of the Leaigme of Comimiunists of Yugoslavia in the Period 1945—1976 France O s t a n e k , Beležke o prvi šoli na nekdaj slovenskem ozemlju 209—214 ЗаписБ o первои школе на некогда словенскои територии Notes on ithe First School in a Former Slovene Territory Miro Sit i p i OTŠ e k ^_Raziiskovanje delavskega gibanja in part i je .med vojinanm_na jSlovensEêm '. I : ". '. '. .' . Г~? :—T~.—т~.—:—:- . 259—275 Исследование рабочего движенил и партии между двуми воинами в Словении The Investigation of History of Worker's Movement and of the Com­ munist Parity Between the Two World Wars in Slovenia Ferdo G e s t ir im, Versko življenje in institucije Slovanov v Markah od 15. do 17. stoletja 277—285 Религиознаи ЖИЗНБ И институции славлн в марках с 15-го no 17-БШ век Religious Life and Institutions of the Slavs in Marks in the Period Between the 15 th amd the 17th Century Darja M i h e 1 i č , Karantanija w očeh .zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja 287—328 Карантанил в глазах историков с конца 15-го no 18-вш век Carantania in the Eyes of Hisitorians in the Period Between the 15 t h and the '18th Century Vlado V a l e n č i č , Slovenščina v ,uraidih in v uradni publicistiki od srede 18. do srede 19. stoletja 329—360 Словенскии извпс B канцеллрилх и официалвнои публицистике с серединБ1 18-го до серединв1 19-го века Tiie Slovene Language im Official Use and Official Publications from the Middle of the 18th until the Middle of the 19th Century Tome Z o r n , Iz delovanja dmižbe Sv. Cirila in Metoda na Koiroškem pred prvo svetovno vojno . 361 374 Из делтелвности обшества св. Кирилла и Мефодии в Каринтии до первои мировои ВОИНБГ On Some of the Activities of the Society of St. Cyril and St. Method in Carimthia (before 'the First World War Dušam B i b e r , Britanci o Titu in revoluciji 449 454 БританцБ! o Тито и револкзции The British About Marshal Tòrto and Revolution Ignacij V o j e , Delež hercegovskih -vlahoiv v kreditni trgovini srednje- veškega Dubrovnika 4,65 475 Участие герцеговинских влахов в кредитнои торговле средневеко- вого Дубровника The Share of ithe Vlachs from Herzegovina in the CredMe Trade of the Medievali Dubrovnik Ferdo G e s t r i m, Trgovanje mornarjev iz jugoslovanskih dežel v Angliji leta 1504 477—490 Коммерческаи делтелвностБ морлков из гогославских стран в Англии в 1504-ом году Trading of Sailors from the Yugoslav Countries in England in 1504 Vasko S i m o n i t i , Prispevek k (poznavanju (trur-ških upadov v letih od 1570 do 1575 491_505 Новое K познаншо истории турецких вторжении в 1570 до 1575 г. A Contribution to the Knowledge of the History of Turkish Invasions in Slovenia in the Period Between 1570—1575 Tone Z o r n , Odmevi kul turne avtonomije za koroške Slovence v glasilu Zveze narodnostnih manjšin Nemčije (1925-^1929) 507—515 Отзвуки y кулБтурнои автономии длл каринтииских словенцев в органе Согоза националБНБ1х менБшинств Германии (1925—1929) Echoes of Guiltuiral Autonomy for Slovenes in Carinthia (in Austria) in the Organ of the Union of National Minorities in Germany (1925—1929) T ™ . O . , T Ì ' , P O S L A V A TRIDESETLETNICE IZHAJANJA »ZGODOVINSKEGA C A S O P I S A C - ПРАЗДНОВАНИЕ ТРИДЦАТОИ ГОДОВ1ЦИНБ1 CO ДНЛ ВБ1ХОДАТИСТОР1ТЧЕС1СОГО ЖУРНАЛА« - THE CELEBRATION OF THE THIRTIETH ANNIVERSARY OF PUBLICATION OF THE HISTORICAL REVIEW Ignacij V o j e , Nagovor predsednika Zgodovinskega društva za Slovenijo 517—519 РечБ председателл Исторического обгдества длл Словении The Address of the President of the Historical Society of Slovenia Albert Jakiopi ič-Kajt imir, Pozdrav predsednika isveta ка ohranjevanje in (razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško rvarstvo . . . . 519—521 Приветствие председателл совета no сохранениго и развитиго рево- ЛГОЦИОННБ1Х традиции и охране памлтников The Address of the President of the Council for Preservation and •Development of the Traditions of the Revolution and of Protection of Monuments Vasilij M e J i k , Urednikovo poročilo o tridesetih letih izhajanja »Zgodo­ vinskega časopisa« 521 527 Редакторскии доклад за тридцатБ лет вБгхода »Исторического журнала« Editor's Report at the Thirtieth Anniversary of Publication of Historical Review Štefan T u o j a r , Uporabnost »Zgodovinskega časopisa« pr i pouku zgodo- T m e 527-530 ПолезностБ »Исторического журнала« при ШКОЛБНОМ обучении истории The Use of the Historical Review at Sohootls Peter V o d o p i v e c , Rezultati ankete med bralci »Zgodovinskega časo­ pisa« 531—533 РезулкгатБ! анкетБ1 y читателеи »Исторического журнала« Results of an Inquiry Made Among Readers of the »Historical Review« INSTITUCIJE — ИНСТИТУЦИИ- INSTITUTIONS Daniela M i l o t t i , Dedovanje središča za zgodovinska raziskovanja v Rovinju (Centro di recerche storiche — Rovigno) 215—216 Делтелвноств центра длл исторических исследовании в РОВИНБ The Activity of -the Rovinj Historical Research Centre IN MEMORIAM Srečko Vilhar (Ferdo G e s t i in) 375—376 Сречко Вилхар Franjo Veselko (Fendo G e is t r i n) 535 Франјо Веселко Ivan Božić (Ignacij V o j e) 536—537 Иван Божич DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI - ОБТЦЕСТВЕННАЛ ЖИЗНБ, СЂЕЗДБ1 СИМПОЗИУМБ1 - SOCIAL LIFE, CONGRESSES AND SYMPOSIA Tone Z o r n , XVIII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev (Kranjska gora —Jesenice, 29. september — 2. oktober 1976) 217—219 XVIII-oe совевдание словенских историков (КранБска ropa — Есе- нице, 29 сентлбрл — 2 октлбрл 1976 г.) XVIII. Meeting of the Slovene Historians (Kiranrska gora— Tesenice 29. Sept. — 2. Oct. 1976) Drago N o v a k , V. jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine . . . . 219—221 Y-БШ гогославскии симпозиум no преподавании истории V. Yugoslav Symposium om History Teaching Ignacij V o j e , Znanstveno izborovanje »Matij Ivanić i njegova doba« (Hvar, od 10. do 13. februarja 1976) 221 224 Научное совегцание »Матии Иванич и ero времл« (Хвар 10-го no 13-ое феврали 1976 г.) Scientific Meeting »Matij Ivanić anid his Period« (Hvar, 10.—43. Febr. 1976) Franc R o i z m a n , Dvanajsta mednarodna konferenca (zgodovinarjev de­ lavskega igibanja v Linizu od 14. do 18. septembra 1976 225—226 Двенаддатал международнал конференцил историков рабочего движенин в Линце с 14-го no 18-ое сентибрл 1976 г. The XII. International Conference of the Historians of the Workers' Movement a t Linz between 14. and 18. Sept. 1976 Fendo Geis t i r i n , IL mednarodni kongres o (povezavah med obema ja­ dranskima obalama (Bari, 29.—31. oktobra 1976) 226—228 Второи международгши конгресс o свлзих между обоими берегами Адриатики (Бари 29—31 октнбрн 1976 г.) II. International Congress on the Communications between the Two Adriatic Coasts (Bari, 29.—31. Oct. 1976) Вгашко M a r u š i č , Peti in šesti sestanek italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev 539—541 Питал и шестал встреча италвлнских и нзгославских историков The Fifth ainid the Sixth Meeting of ithe Italian and Yugoslav Historians Boris G o 6ЛЛНБ1 В 1976 г. New, Foreign Publications on History im Central Libraries of Ljub­ ljana in 1976 Miloš R y b â r , Zgodovinske publikacije v letu 1976 577—586 Исторические публикации в 1976 г. Historical Publications in 1976 OBVESTILA — ИЗВЕ1ЦЕНИЛ — INFORMATIONS Obvestila 251-252 Obvestila 443—444 Obvestila 587-588 POVZETKI — ИЗВЛЕЧЕНИЛ - SYNOPSES Povzetki razprav Zgodovimskeiga časopisa l-ß/4977 I- vili. Povzetki razprav in olankov Zgodovinskega časopisa 3/1977 . . . . IX.—XII. Povzetki irazprav, ölankov in ibiMioigirafije o u Д 3 n o p 3 .M S 3 N O Ctt Ö > Рч o> " > o - SH t t d) 8 * «H < i O *3 •^ <л С Д »•s S J 3<° (D - ••H (Q ^"§ T>3 a o V > 'S« >& 'S e "3 +л s U > > S > (fl > o u v 0) *Ö> в CS a > o u 3 0 rt bo v .M «n ' S v (O in" c - ^ 1 IA co 4« и KO t - o> ТЧ CS fi CS •TJ i? te" *ft o rt 3 и O •tì O Ml N > ö Ol i 5 W i i ò i о ^ - ^ л ^ „•e « S Ï T S S » B B « « * ä ä a a > »T2 .§ *• 3 co — - - o d a <л J 2 ± ! •%о •£ . & S o o - a N bo>- s * - ^ *- o ' ^ ftl CJ o _ " O. > .-S ™ a 2 л >- " o a - a  S £— ö ° >* a ^ * - M 'S": vi >.s~u g~ e ¥ a - * CJ OJ — O ' S S ^ r ^ >0 T3 S а ~ o g ž j o g o iS J J j ~ , g / i l d § a£ S 3 O..E-M Ђ л л . r i C ni A 3 C 4) > O ( Л >• > a • д Sf t S » s 5 - K e 3 „ s S S-5 Ф •o o C ^ d) 3 > »j o So e e > (3 " a S ° i « & j 3-fJ.s §C'û 3 ö Ä _ K И сл P ЧЈ Cđ g Ц « rt v S rt 3 2 '% "'S•sili '" o rinili r N 3 ; o t e ° S > o e " ^ 3 . h g « Т З Ч J = ~ ; u > o •o o Д S g-e o P.-,2 S N ? 3 « ..*-£.»"* o ^ «s £ w a -j ö S * . ? - » *"B ••.&«•§ BS S o-K и,2 • • • ä s S o s e ; , , « JA C « • ' - • O J J 0 . t a M - 5 « . a-3 » S7-2 - м ^ Д ° t* OJ TJ 0 e .a o S g " &đ m" 6 j * Ö s I » 4) ' S > o J ) g ft"2 и » H Љ о a > o TJ o N S C > o и K 5 Ј Д 3 g t> o O H ÜT3 0 s „ а „ s • s S g-3 S e «"= o " ^ Ü - ^ e o u D- rt N « rt O ^ >"4 J3 s i i g l i " Л s « N I 1 " | • S ? £ g . ^ J A ^ g a « ï " K g S ï ï £w s и д a P..ÏÏ S.S SZ, o 3 X « " S s 2 « » M H ?* St 'S l> 60 T e ^ <3 чр N W <3 a o j * - - . 2 - - - - » w d , d - Q " , e « S S'S 5 "fig « Ü ì».S И"в » B S M д t ) cu хл д S 3 ћ ^ .г§ § - 3 ÎD (U - U~7Ì « 3 . 3 S3 V > So "C ш s e u ^ > v a o S ci > H «n « CO ci CD 3 O a s »1 > o •0 an N Wl OS > o "3 c o m sa ' » S N a o aJ4 bD 1 8 •t> a - " " S aS " S 2*3 e W N v a — S * > S -oJ j Si > ^ cj И . * • 2 2 , 0 „ u n a P. o o S ä и s " " rlsIS'ffs-BS-"* BS I SR g Sä I SS w s в o s«- * S 3 5. s- § б. • - - s s g. a J * s ^ T H t o P " 0 P 5 2 Е*л p' ? 5 3 2.» o ? i » 3 J e 0 " .— P *"* S ' - * 52 r+. p « t r ' û *5s n 5. ?£•?&. 3 *К' . [ Ј * П & " О з 5 . ^ ^ " "" E±. 2 n л M P ffS " P-.P 5 P W ? g S „ 5.K05 "S.B : 0 o g - a S r t ГТ5 re 0 0 s - rtig » g S"S a-. B P P c n 3 = - B - r t „ . B g . " . " • « Ï O r t ' „ B „ 5 m S"« «-o S B o ?5-в 2 . § § § : з & § £ - ! « f rt — -C X r t - K S - o ^ S r e ^ ^ r e 3 ! ? rt,0?.-3 ? 3 2- S & p ^ . ^ j p £-.p o О м Ј & r t B ^ 2 - ^ - 0 „ 2 n g „.rêp S n 2 p g.n а £ * 2.2 Ifs's - I p 5v:g o &-? 5 Tre t i ^ ! 3 B-.T SVI 2 в-p i p es- t r « PB e S. as: 'S « a BS. SS K t* S 4 O r t fa o У rt i-i O 5" E3* O n & H s» a » co O 3 H. »Mi >S- cmo rt- ra 4 p o ^ > sr " 3 < (-1 d 0 09 CD СЛ CD - J rt C rf «-J 0 < 0 ?? *. - 3 СЛ ; 1 rt~c rtB n - K a/ p p в^ £ . p -_ o > 5.3.5 <• и Ï ^ SÌ N 3 e- o p. H - CA 3 CA TO rt, £ sa H B 9 rt «i S te У rt w o •d •o ^5 S * rt îg 3l В w 3.0 - з н З £ j . CA 3 H p g CA ss Od C ora CA S H. 0 , 0 o s s Q a; O ^ J WHO .*> O P . Г! •«-> "N 0) > fi 3 fi -o J-t •>-! ce > X eu < fi .n 3 J o co >< ö nI 3 J > N a) > n gt> w rt fi •SS Д et J ft « O O en — и »н S3 « O. 2 м fta> o o Š.S c & 5 N fc-'kl o,*. _ co t » ' - g "a'P'H o « S « cd O d i O OJ hJD O »> ûî —' >• 2 " s s s s « gj Cl * ».S rt =3-c< • < o n Q te ai as e •a o u rt s > > B > o f-> ra >« „g I n o S J= o 'S •£ « "O s [ t>'-3 2 e?.d->: - • ^ » I d S S S с ^ a SS e g a >0.2.§ ^ S o."? I _, M I 1,5 SJ 4 W fi Д N •gU g t t - CL» - a> rt "trt S £?*> £L zi ca " j p« ^ o N o -CD j* ey . S OS ^ rt «Л Ц ca >L S * » O > в «-o 1 2 s s ' đ S e s i « .s, S o B » S s S 5 g 3,3 o> o ^ s а a ~i > --- от,м a. в _ :з° 6D p л -= "• а a g >u oj g g tì M I-; B « o O & 5 rt N > 0 ( 3 o tu ^ - w " N S'c* - '«'£^•3 £ S § _. w С ci ^ OJ " в а > в 3 2 а ^ а S f B s 3 3 >-M ~3^n 3,% 3 : 2 . S>85 a ^ 0.0 Q.S a) rt 2îS о-Л O 3 1« fi m сб •«•а •SJ ss nS o > < r 8 " ! Ü >n 3 »rt>N * s t^n KM CO IH 9 > 1-9 Л X » a i i s > o te N г ^ а C д y >-l 'S 1Л n M S s> o •d o N S S7-""5 o>" «лз „ a s s e Sđ-|-a§ S.S «i.S-a •2>'&.S-«^3 S S i !•» s s o S о " д M a 2 s a N ji a S s > o.S o S u _, o -3 ja sj •1 a ^ л ^ л a g g g »^ .9 e-3>" . _ a) ..- flflO ^SrSS o « 3 - . B j g S c ' S - 4> 0 ÇJ O — rt " л«2 a a *- a s .&a a . S o ä B - " N . ï ° o »"> đ.S, a IS . ^ tì >" « a o ».E. o » . : ? 8 Ï B •3 O o &D .3rQ g^ i a o a, «ч o .2. = ^ » o S 3.5 o S a " g ^>o W)-J g-- S W w N r 5 a ^ S C 0 >S g i a' S'S-o-a '̂-S •ta " • o â S J a 5f43S S ffl S 4ЕГ*^ „M O S-sfJcalili.. 3 3 cet *H CD » N « H T H O _ N Ct) O > - Ä h-g 0) OJ44 Н Ш p rt" «?S ^ н Л et 4-t t-» S ûS t o З ^ rt>4 n M T , A3 SÄ o >cfl i > et] P i O ci >u U) a o •Ö o N * a V) O P rt u O a CM tO vi "̂ +J KO t>" »H ^н еч rt" fi rt Xi 3 t/l a o e n rt x y S ЕЛ в >• O •0 o t« N ,_; Ml C cd > O "tfl >' o tfl „ o s S-s 2 s e g j eel coiS > S - 3 . , T 3 _ ° ° •o O . Ä O rt ^ Ç 5 . Q . O - „ - a EST и w i s e O t« H * *•© g_ S- **-' SÌ o" «_ sr л з S •-•* 2ï ~~ч " i cL~2,£ ^ 5 ^ S* " p 5* м - CD p_- >__. t i . r+- o м» H . f f re s s f s f r p a i B * S ^ B № O < (Л o" < 00 — N m o a g, öl ** (* P сл e 01 и » o ч o" w № 3 w « o H P, hl в o" p e в Ol ff l-l CS •3 » Г4 p , fi S o g^n< e p t đ ^ r C o q 3 b B > 0 H o P £> ок ST p 2 . Г о •0" oŠ1 o •a MO • s «oft " m 3 Q. C 3 "< £ 5 e! O o K J Dl > 3 f H S1 n ~.» ВЂ и —e-*o в * 2 S ~ o C B J J e l S r ^ s r s l - B ' a S ä f i s с н s r re o ш p 2 , 2 --Ä p " 5 .S S, sr £ в"п g g O;o.2.«.<» S.S.« o 3.0 5-P o g. S X 2*5 g-j » 3- <&. S5BS » S £ a »S.O- g - p p p oi н g » 1 « g C rt-p - °""4 al-sls tr | s g"* im Es s'̂ i g p p P i ^ ! o S . o . c j — ' ~\H ÒTO-_ «-. s-»S ° s-m ' "̂ °-S p - - s ž.*1* sissrt ag ?p ? « P" № B P 3 " . Ш M - K [> en" M p K « . t i c - ~ > н : ^ р 2 re o t r « o 2 S i S * - S © © « S" o § H « S'A as 2t g " - S 3 - * S P £"2_ S-a w C: H5o-œ ^ §'тз H"S S-n re g p i— ч < - re re ft> siri -irla P а-и tU" o tçj ° ^^S- g.N ^ S ' 3-3 caë, " 3 - § S. ° rt. p rs **» Asi t> 01 -i rt- "* C R 'S ÎS ' gl » °-n S > " S f f O" Ч ^ В З w ( B i n a s 5-H. S1 o (!) 3 C a Ol ?• e o o t» p MS 3 . " « P i) IT »-j ™ a P o i tf trt. 01 c o »w >a ^ p »? C s ? g c g:5!P- c B 5 ra g n oi 5 g : ^ ° n o B S - , t f o B ' s P » ö^r* 5 S g"5'gg-g"|== S СГГ) C! « 2 p rt « J HI « i-s re S N » S 0 a Г+ o a n B'^SîS'Ôg? g s n w p i в ( в H " 1 _" rt rt. S rt." rt B s r S ' 3 •^ B v ; ч o.-^ re i - C- •O B B S P " S- < o P q ел Bf з1 3 C a o INŠTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI čas 1977 941/949 119780070,4 COBISS • Zgodovinski časopis, Ljubljana, 31/1977, številka 4, strani 445-596