Inserati se sprejemajo in velja tristrjpna vrsta
8 kr., Če se tiska lkrat,
II II	ti ^ ,,
ti il ti :i 3 ••
P/i veSkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša, n oko plil
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo -(administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politimi list za slovenski narod.
Po pošti	prejeman velia :
Za celo ieto	. , 10 gi. — kr.
ta poiieta	. . 5 „ — „
ta četrt ieta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . s gi. 40 kr. ra pol ieta . . 4 20 „ ia četrt ieta	: ,, 10 „
V Linfaijani na dom pošiljan veija 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Florijanske ulice 5t. 44.
Izhaja po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in soooto..
Avstrija in Prusija.
Znano je, da stoji zdaj Avstrija v zvezi z Nemčijo. Mnogi sicer do te zveze nimajo nobenih simpatij, ker premalo verujejo v odkritosrčnost Bizmarkovo, ter menijo, da je bil on le primoran si iskati zveze z Avstrijo, ker je bil drugodi od vseh strani zapuščen, da pa pri vsem tem vendar ni posebno navdušen za blagor Avstrije, ampak bi jo najraje — podedoval in pograbil nemške dežele, ko bi druge vlade to dopustile; — vendar ni naša reč iskati za Avstrijo zaveznikov, ampak to ie zadeva, ki čisto spada v oblast vladarjevo in vladino; toraj moramo tudi to zvezo radi ali neradi potrditi. Odločno pa oporekamo proti načinu, kako naši nemško-liberalci to nemško-avstrijsko zvezo razlagajo. Oni namreč pravijo, da morajo v Avstriji vladati Nemci, vsi drugi narodi pa biti zatrti, ker smo — v zvezi z Nemčijo I Nadalje tudi čenčajo, da je prijateljstvo Nemčije za nas v nevarnosti, ako se bodo v Avstriji „Nemci zatirali''. Reč toraj slikajo tako, kakor bi Prusija le iz milosti branila Avstrijo pred njenimi sovražniki, ki bi jo gotovo raztrgali, ako bi jej ne stala na strani mogočna Nemčija. Toda komu hočejo to basen pač natveziti, da Prusija iz gole nesebičnosti stoji v zvezi z Avstrijo ? Odkar seje Pruiija počela, bila je vedno nasprotnica, Avstrije ker to je natorno tekmovalstvo. To resnico 6poznamo iz vseh listov zgodovine in ta nam je boljši dokaz, ko nemško-liberalne fraze, če Prusija sedaj ne kaže tako očitno svojega sovražtva do Avstrije, godi se to iz dveh uzro-
kov; prvič ker je Avstrija res oslabela, Pru sija pa se razpihnila v veliko Nemčijo, iz katere je Avstrijo pregnala ; sovražimo pa tistega, ki se ga bojimo, kogar Be pa ne bojimo, ga zaničujemo; tsko tudi Prusija Avstrije ne sovraži, ampak jo hoče marveč nekako zaničevati, in to zaničevanje kaže pri vsaki priliki posebno pa s tem, da se je mnogokrat vtikala v našo notranjo politiko, ter jo hotla zasukati sebi na korist. Ako bi se pa Avstrija kedaj vspela do nekdanje slave in moči, kakor jo je na primar imela v vojskah zoper Napoleona in na Kongresu Dunajskem I. 1815, potem bi Be zavist pruska vnovič zbudila in Prusija bila bi vnovič zakleta in najhujša sovražnica Avstrije. Drugi uzrok, da nam Prusija prijazno lice kaže, je pa ta, da ona Avstrije silno potrebuje, bolj kakor Avstrija nje. Francija stoji oborožena nasproti Nemčiji in vsak hip se zna maščevalna vojska vneti; Danci in Angleži niso Nemcem posebni prijatelji; na rusko zvezo tudi ni več dosti misliti, odkar je stari car na tako žaloBten način konec storil, nasprotno so razmere med Rusijo in Nemčijo čedalje hladneje, skoraj podobne tihemu pripravljanju k velikanski vojski med obema velesilama. Kje hoče toraj Nemčija zaveznika iskati, da bi jej zamogel res kaj pomagati? Ali bo mar Italijan pomagal, ki je bil še zmirom tepen? Nemčija nema kje zaveznika dobiti razun Avstrije, in mora toraj še vesela biti, da so v Avstriji pozabili na vae pruske krivice, naleta 1804 in 1866 ter z Nemčijo v zvezo stopili.
V veliko boljšem položaji pa je Avstrija.
Ona ai lahko zaveznika izbere, kjer si ga hoče, ker je nikjer ne sovražijo in ker tudi ona, če jo vodijo dobri državniki, lahko obstoji in raste, ne da bi bila komu na poti, ne da bi morala koga žaliti ali ga kratiti v pravicah in blagrib. Francozka bi bila hitro pripravljena, z Avstrijo prijateljstvo skleniti; tudi Rusija se je pod prejšnim čarom hotela z AvBtrijo pogoditi zavoljo skupnega delovanja v Turčiji, in bi gotovo tudi pod sedanjim čarom stopila z Avstrijo v pošteno zvezo, ako Avstrija le hoče. Tudi Anglija je bila že večkrat z Avstrijo zvezana, in bi se tega tudi zdaj ne branila. Za vse te zveze imamo zdaj le edino Prusijo, ki nas pa iz srca ne ljubi, in bi bila brž pripravljena nam zobe pokazati, ako bi zamogla sama prosteje dihati in bi imela proste roke. Kaj hoče toraj grožnja naših nemškutarjev, da nam bo Nemčija odpovedala prijateljstvo, ako se Taaffejevo ministerstvo ne odstrani? Vidi se, da bo naši vstavoverci slabi politikarji. Bizmark ni take vrste mož, da bi se dal po nekterih kričačih k temu pripraviti, da bi 8e ločil od močnega zaveznika. Saj on le predobro ve sam, da ima Nemčija sovražnikov dovolj, in da bi bilo nespametno, spreti se še z Avstrijo. Naši nemškutarji se ve da mislijo, da zadostuje ena sama beseda Bizmarkova, pa bo Taaffe precej na trebuhu ležal; oai celo mislijo, da Nemčija premaga vse kralje in cesarje. Bizmark je pa preveč pameten, da bi se zibal v takih sanjah, on že ve, kaj je zaveznik vreden; to je spoznal leta 1866; tako bedast ni, da bi s svojim poslednim prijateljem
Poljaki in Slovanstvo.
„PoIjaki! Vaše prcr6denje je nerazložljivo združeno z osodo Rusije."
(Car Aleksander 1.1. 1818.)
(Dalje.)
Kakor so Poljski jezikoslovci jemali pozor v ostale slovanske jezike iu njih slovstva, (in Linde je podal prvi vseslovanski slovar:) tako so tudi poljski zgodovinarji posvečevali nenavadno pozornost tudi slovanski zgodovini sploh, zlasti stareji. Poljski zgodovinarji pi-sajoč o zgodovini Bvojega naroda, pišejo 8e-veda tudi o najstareji zgodovini Slovanov, tako Naruševič, Bandtke, Lelevel in dr. Ali poleg tega pečali so se mnogi tudi posredno s staro zgodovino vseslovansko. Euo od prvih mest zavzame tu učeni grof Ivan Potočki (f 1815). On je vže za čas poslednjih let obstanka poljske države se marljivo pečal z najstarejo zgodovino Slovanov, a od 1. 1789 počenši je izdal o tem celo vrsto del, francoski pisanih. L. 1789-1790 je izšel njegov poskus splošne zgodovine in zgodovine Sarmatske (Easay 8ur 1' histoire universelle et recherches sur celle de la Sarmatie, Varsovie, 4 deli.) Mimo zgo-deb Sarmatov, Madjarov in Pečenegov je spisana tu zgodovina Baltiškega Primorja, delav-
nost obeh Primorskih misjonarjev Bernarda in Otona Bamberskega, na temeljih različnih virov (Vulfstana, životopiBov Otona in dr.), katere navaja tu v francoskem prevodu s pripiskami; konec dela obsega zgodovino ruskoslovanskih plemen po Nestoru, do 1. 100. Čez tri leta je izdal Potočki drugo podobno delo: zbirko različnih sporočil o stari zgodovini Slovanov (Chro-niques mčmoires et recheches pour servir a 1'histoire de tous les peuples slaveB, Varsovie 1793, 2 vols). Potočki je naumil izdati vse sporočila o staroslovanski zgodovini, začenjaje od 6. stol. pred Kr. (poslatev Darija v Skitijo) do 10. stol. po Kr. v izvirnem glasilu, s francoskim prevodom pripiskami, ter na tak način predstaviti nov zgodovinski svet, obsezajoč zgodovino vseh narodov slovanskih, zajemano od pisateljev v največem delu nepoznanih; za mejo svojega preiskovanja zaznamuje Potočki 9 — 10 vek; t. j. dobo pred ustanovljenjem slovanskih držav. Poljaki učenjak je imel takisto pravičen nazor na staro slovansko zgo-govino, omejevaje jo, kakor po štirdesetih letih Šafafik v »Slovanskih Starožitnostih", ono dobo, ko so posamezni slovanski narodi začeli živeti svoje posebno politično in narodno življenje. Ta namen je dogotovil Potočki v imenovanem delu in v drugem, katero je njega
nadaljevanje (Fragments historiques et geogra-phiques sur la Scythie, la Sarmatie et les Sloves (Brunsw;c 1796, 3 vols). Oba zbornika, sestavljena po vzoru Stritterovega zbornika bizantinskih izvestij o Slovanih, sta kot mala knjižnica stare zgodovine slovanske; so tukaj sporočila o Skitiji, Sarmatiji in o Slovanih pisateljev grških in rimskih. V teh delih Po-tockega, v prevodih in pripiskah nahajajo se zares različne pomote in za sedaj že zastareli nazori; toda vkljub vsem tem pomanjkljivostim ostane podvzetje Potockega kot velevažno za-početje te vrste; ker njega način je nasledoval tudi Šafarik zb'raje najstarejše sporočila o Slovanih. Potočki sodi v mnogih vprašanjih Btaro8lovanBke zgodovine dosti trezno, dobro razpravlja o preseljevanji Slovanov na jug, podava molitev „Oče naš1' v vseh Blovanskih jezikih itd. Kot dopolnilo teh del so „Memoirea des peuples du Tauris du Pont Euxin, et sur la pluB ancienne histoire des peuples, du Cau-case et de la Scythie (Vienne 1796)", kjer o slovanski zgodovini obravnava v oddelkih med UBtjami Dnepra in Dnjestra. Potočki je potoval tudi po Ruskem ter se naselil v Petrogradu, vkvarjaje se z zgodovino vshodnega Slovanstva in sosednih narodov. Nasledek teh preiskovanj je njegovo „IIistoire primitive des
prepir začel. Merodajui krogi na Dunaji pa so tudi toliko ponosni, (tega smejo nemškutarji preverjeni biti!) da si ne bodo dali od svojega zaveznika ukazovati, kako naj doma v Avstriji vladajo; to je menda znano tudi Biz-marku, in so ne bo predrznil, da bi hotel naši vladi gledd notranje politike dobre svete dajati ali pa ji kot „zaveznik" celo žugati! Upauje ustavovercev v prusko pomoč je toraj čisto prazno tudi s stališča visoke politike, da se ne oziramo na hoj, ki ga ravno zdaj Bizmark bojuje s svojimi nemškimi liberalci. Vladna ,,Post" je dosti jasno povedala, kako mislijo na pruskem dvoru o naših nemških liberalcih; kakor je „Post" raztrgala naše lierbste, Ban-hanse, Plenerje itd., kaj tacega „U8tavoverci" iz Berlina niso pričakovali, in to je bila v resnici zaslužena kazen za to, da so Be Pru-som tako ostudno v naročje silili in jih začeli na pomoč klicati, dasiravno se jim v Avstriji nobena krivica ne godi.
Politični pregled.
V Ljubljani 18. julija.
Avstrijske deiele.
Važno je pismo cesarjevo do gra-ničarjev, s katerim naznanja, da vojna Krajina odslej pripade zemlji hrvatski. V Zagrebu veliko veselje! MeBto razvitljeno !
Vnanje države.
Nedavno so se vršile prvotne volitve v liavarg a{ deželni zbor. Na občno začudenje bo zmagali Bkoraj povsod katoliki, tako da bo prihodnji deželni zbor bavarski imel čisto katolišk obraz, kar sicer ni nič čudnega pri katoliški deželi, pa je vendar Čudno v sedanjem čaBU, ko že vsak golobradec čez vero zabavlja, posebno pa še na Nemškem, kjer je vse „učeno", ker šolanja ni konca ce kraja. Celo v glavnem mestu Monakovem ali Mnihovem so zmagali krščansko-katoliški možje. Kdor pozna naše brezverBke in liberalne mesta v Avstriji, se bo temu gotovo začudil, da so v Mnihovem ljudje tako pobožni. To pride pa od tod, ker so se v Nemčiji katoliki in njih duhovniki preganjali in Be še preganjajo. Ka-
toliška cerkev se pokaže ravno takrat v najlepšem Bvitu, kadar jo hočejo šiloma vničiti in zatreti, in tako se je tudi na Nemškem krščanBko-katoliški duh še le potem dvigati začel, ko je začel Bismark duhovne zapirati, ko so judje v svojih časnikih vsak dan šču-1 vali na duhovščino, in ko so brezverci in ma-terjalisti krščanstvo očitno začeli zanikavati in zasmehovati. Mislili 80 nemški narod odtrgati od Kristusa, pa dosegli so narobe cilj, da se je začel katoliški Nemec še bolj živo oklepati rimske stolice.
Izvirni dopisi.
I k ljubljanske okolico, 15. julija. Pri nas Be je prigodilo pred nekterimi dnevi, da je gospodar čisto razdejal svojo hišo in poprodal vse, kar Be je dalo odtrgati, preden je bilo na javni dražbi pri sodniji prodano. Da so dolžniki veliko zgubili, se tako \6. In ker bo v kratkem več posestev na ta način očitno prodanih, in bodo gospodarji ravno tako delali, preden bo očitna dražba, ter vse pokončali, in bodo dolžniki veliko zgubili, vprašam, ali postava, ktera to prepoveduje, še ni poterjena , ako je potrjena in razglašena, zakaj sodnija to dopusti; ako pa postava še ni vpeljana, naj skrbd naši poslanci, do se to zgodi.	X.
Iz Čepovana, dne 12. julija. (Slovanski svetniki. — Misijon.) Danes obhaja vsa nekdanja oglejska škofija praznik prvega svojega Pastirja. O njem ae bere v urnih molitvah : „IIermagoras natione Germanus, civis AquilejensiB. ..Ilermagora pa rodu German (Nemec), meščan oglejski itd. — Iz zaneslljivih poročil po vemo, da ob času sv. Petra apo-steljna, ki je Mohorju izročil pastirsko škofovsko palico, v Ogleju niso stanovali germani pač pa slovani; toraj je moral tudi sv. Her-magora bili slovanske krvi. Pa naši narodni nasprotniki imenitnega moža ne privoščijo slovanom; prilastč ga sebi, ali pa ga un čijo, kolikor je v njih moči. Sv. Mohorja so nam vzeli, sv. Cirila in Metoda pa so hoteli uničiti. Dandanes postaja Bvet nekoliko pravič-
nejši nam Slovanom, zato vstajajo v naB želje in nada, da bomo čez kaj časa tudi našega av. Mohorja smeli alaviti kot domačina, a ne kot germana.
Danes teden Bmo tudi na Goriškem praznovali bv. Cirila in Metoda. Ta dva vero-veatnika sicer niBta hodila po Goriškem*), pa njih velikanske zasluge na cerkvenem in slovstvenem polju pri Slovanih morajo vsakega slovana ganiti k hvaležnosti in občudovanju.
Tu v Čepovanu je bila dne 5. julija zjutraj ob '/s5. sv. maša z blagoslovom; zgodaj, da so se je ljudje lože obilno udeležili; pevci pa so prepevali lepo Kuhačevo Blovansko mašo. Pridiga o sv. Cirilu in Metodu pa je bila že prejšno nedeljo.
Možje tukajšnje „katoliško-politiške čitalnice" smo pa slovanska aposteljna slavili s pošteno in prisrčno veaelico pri kamnitni mizi na Močilah. Veaelica je bila improvizirana brez prejšnjega programa, a vse deležnike je popolnoma zadovoljila.
Naj še omenim, da smo imeli 24. junija pred tukajšno cerkvijo velikansk tabor — cerkven tabor. Ta dan se je namreč blagoslovilo novo jako proatoino pokopališče, inbiljesk:ep bv. misijona , kterega sta tukaj obhajala oo. Fr. Doljak in M. Tomazetič. Ne bom tukaj popisoval važnosti misijonov, tudi ne bom hvalil izvrstnih govorov in govornikov, vsaj je po-aebno o. Doljaku vsim avstrijskim jugoslovanom dobro znan. Povedati pa hočem, da so v precejšni množ ni k temu miaijonu prihajali kranjci iz štirih bližnih fara. Kar ima človek naj rajši, to mu prijatelji radi podero! Tega miai-jona se je udeležilo 19. gg. duhovnikov in mnogo mnogo vernih iz domače in bližnjih duhovnij. Prerajtalo se je po prostoru, da je bilo pri sklepu nad 9000 (beri nad devet tisuč) ljudi, ki so pod milim jasnim nebom z glasno besedo potrdili svojo krstno obljubo.
*) Ako tudi niata hodila po Goriškem posebej, je vendar zelo vorjotno, da sta pri svojem popotovanji v Bim obiskala tudi tamošnje krajo in ljudstvo mimogrede učila. Zlasti zgodovinarji to mislijo o Metodu, ko se jc 1. 880 v drugič podal v Rim.	Vredn.
peuples de la Ruaaie, avec une exposition comj)lete de toutes lea nations localea, natio-nales et traditionelles comsaires ti 1' intelli-gence du quatr eme livre d' Hčrodote (St. Petersbourg 1802)", posvečeno ceaarju Aleksandru I. Potočki obravnava tu o Skitih, Sar-matih, Gotili, Keltih, Čudeh, o Kaukazkih narodih in o Slovanih; t<3 smatra za potomce Keltov ter jih izpeljuje iz Paflagonije, od koder so se eni Veneti naselili na Jadranskem in drugi na Baltiškem morji. Oddelek tega dela, tikajoč ae atare zgodovine Poljake je Potočki posebej izdelal v „Origine8 des Slavea des Cimmeriens, Litthauniens, des Getes et Wa-laches, des Sarmatea et deB Scythes-Tchouds-'; ta razprava, ki je pa ostala v rokopisu, imela bi biti prej ko ne uvod k poljski zgodovini Naruševiča, Kot nadaljevanje teh del bila je od Potockega namenjena zgodovina posameznih zemelj ruskih „H stoire ancienne des provin-ces de 1' empire de Rusaie" (1804—1805); vendar pisatelj je izdelal samo zgodovino gu-bernije Ilersonske, Podolake in Volinjske, ali bolje zbirko sporočil raznih pisateljev od teh zemljah do 10. stoletja. Potočki je izdal tudi arheologičen atlas evropske Rusije (1. 1810, ter 1. 1823 franc. ruski), šest obrazov s tekstom, predatavljajočih vshodno Evropo od Ile rodota do Konštantina Porfyrogeneta. Na svojih
potih ni pozabil Potočki niti skoro pozabljenih kotov slovanskega sveta, obiskal je Rezjanske Sloveuce in popisal tu zanimivi kot; podvzel je pot tudi na dolnjo Labo do Liinenburga, kjer so ravno izumirali poslednji ostanki nekdaj močnih Lehov Bodricev (Voyage dana quel-ques parties de la Basse Saxe pour le recherche des antiquitČ3 Blaves vu vendes, llambourg 1795). Namen tega pota je bil, kakor Potočki pravi, da bi se razširilo znanje slovanskih sta-rožitnostij, in res je Potočki prvi med slovanskimi učenjaki obrnil pozor na te ostanke polabsko-baltiške slovanščine.
Ni mogoče tu na drobno naštevati vsa dela učenega poljskega gospoda, v kterih se sicer po-kazujejo razne pomote in krivi nazori, kakor v tedanji dobi drugače biti ni moglo, vendar pa se ponaša Potočki z večo treznostjo kakor n. pr. Na-ruševič, da drugih ne omenjamo. Potočki je znal, da poprej nego zamore biti spiBana staroalo-vauska zgodovina, treba je zbrati in razbrati vse vire in Bporočila ; on je zavzel namen popisati „dela vseh narodov slovenskih". Ne pozabimo, da je tačas Potočki še le vlagal kamen k slavistiki.
Vredni aotovariš Potockega na polji sta roslovanske zgodovine je bil Vavfin Surovviecki (f 1827). Prebivaje po padu Poljske v Levovu, na Dunaji, Poznanji in Draždanih, nakanil je
izdelati pravi obraz zgodovine svojega naroda; zlasti v Draždanih je (1. 1802) marljivo zbiral gradivo k takemu delu. Vendar prepričaje se, da najatareje zgodbe naroda poljskega in slovanskega sploh niso zadosti izdelane ter obsegajo mnogo pomot in z druge strani, danjegiv izvirni namen ne mogel bi izgovoriti krbde samih Poljakov v pogubi njih domovine: odločil se je se pečati odločno z preiskovanjem najstareje zgodovine Slovanov in sicer 8 podrobnim preučevanjem virov. Že 1. 1807 je imel v rokop. 300 pol dela ,,0 poczatkach, zwyczajacb, obyczajach i religii downych Slo-wian"; 1. 1809 pa je čital v učenem društvu: „0 sposobu (nnčinu) dopelnienia historyi i religii downych Slovvian." Pokazuje na to, da tujci, naj Be bi tudi marno vkvarjali z slovansko zgodovino, pogostokrat napačno in pristransko od nje pišejo, ter omenja, daje treba biti Slovan, da bi se Slovan zamogel spoznati in popisati. Suroviecki po vsem pr&vu omenja, da najvažnejši del zgodovine ni razprava o krvavih vojskah, marveč popisanje notranje bitnoati narodov; važno je bajeslovje in slovanski Perim, Svantovit. Živa v ničemur ne zaostaja za Jupiterjem, Apolom in Diano; važne so študije narodnih tradicij, obredov, atarožitnoati o grobljah i. dr., še le ko bodo vse te stvari objasnene, bode se mogoče na-
V IIi 11111, 13. julija. Hvala Bogu da 80 slovanski romarji vže zapustili večno mesto, da niso bili priče dogodkov pretekle noči. Ža-losti poka srce vsem katoličanom v Rimu, žalost bo vzbudilo povsod, po celem svetu, ko se bo zvedelo, kaj se je tu godilo to noč.
Nepozabljivi papež Pij IX., pred čigar priprosto rakvijo v baziliki sv. Petra so gotovo vsi slovanski romarji pokleknili in pobožno molili, ne počivajo več tamkaj; prenesli so jih to noč k svet. Lorencu zunaj meBta, kjer so hoteli po svoji smrti počivati. V oporoki so zapovedali to: Moje truplo naj se pokoplje v cerkvi sv. Lorenca zunaj mesta, ravno pod obokom, ki stoji pod tako imenovanim važnjem ali kamnjen, na kterem se vidijo še zdaj znamenja mučeništva slavnega levita. Za nagrobni spominek se ne sme potrošiti več kot 400 škudov (2000 frankov). Druzega napisa ne napravite razun tega: Kosti in prah Pija IX. Papeža, .... molite za njega.
Ko sem nektere slovenske romarje peljal k sv. Lorencu, pokazal sem jim v spodnji cer kvi, kjer počivajo ostanki sv. Štefana dijakona in bv. Lorenca lev ta, v tako imenovani baz: liki Konštantinovi, tam kjer bo nekdaj bile vrata, kraj, kamor bodo prenesli Pija IX. Bilo bi fie moralo to zgoditi vže eno leto po njegovi smrti, toda ni bilo še vse pripravljeno, reč se je zavlekla do Bedaj.
Odločili bo prineBti truplo ranjcega papeža preteklo noč, bodisi zarad vročine, ki vlada čez dan, bodisi, ker so upali, da se bo to zgodilo bolj mirno, ker je po ulicah manj vozov in manj ljudi.
Od ust do ust je šla ta novica po mestu, in že pred 10. uro zvečer je bilo sila veliko ljudi na trgu pred sv. Petrom, po bližnjih ulicah, notri do angeljskega mosta.
Baziliko sv. Petra so ob 6. zvečer zaprli. Ob devetih so razdrli zid, za kterim so počivali začasno ostanki Pijevi; z velikim trudom so izvlekli rakev in jo ponesli v bližnjo kapelo, kjer so se začele molitve za mrtve.
Ko odbije polnoči Be odprejo vrata, imenovane sv. Marte, na oni Btrani, kjer stoji za kristija; rakev papeža Pija se položi na krasen
voz in se pokrije z dragim prtom, s kterim se navadno pokrivajo mrtvi papeži. Štirje črni fonji so bili vpreženi pred voz. Za mrtvaškim vozom so 8e vvrstile druge kočije, v kterih so bili zastopniki kanonikov bv. Petra, proto-notarji apostoljBki, zastopniki papeža Leona in drugi odlični duhovniki.
Ko dospe mrtvaški voz na trg. sv. Petra, kjer so čakale razne katoliške društva, učenci katoliških zavodov, in brezštevilna množica pobožnega ljudstva, prižgejo vsi sveče in se vrstijo za vozom.
Počasi se pomika Bprevod naprej, skoraj po vseh oknih se prižgajo luči, se trosijo na
se pozdravlja „Eviva
dejati značajnega obogatenja slovanske zgo dovine. Nasledke mnogoletnih študij staro-BlovanBke zgodovine zložil je Surowiečki razpravi: „Sledzenic pocz^tku narodov Blowian-skih" (1824). Pisatelj tu navaja, da Slovani — Venedi (Veneti) bo autoktoni v zemljah zakar-patskih med Vislo, gornjim Dneprom in Volgo narod različni od Škitov, Sarmatov, Birov, h kterim je treba tudi prišteti Venete jadrauske in galske. Iz zakarpatske pradomovine pošli so Venedi v prvih stoletjih po Kr. na zahotl k Labi in na jug k Adriji, Arhipelagu in Čr nemu morju. S popisom Blovanske mitologije, političnih vrst in opravil, šeg in dr. končuje Suroviecki znamenito svojo razpravo. Šafarik jo je porabil v svojem delu: „Ueber die Ab kunft der Slawen" (1828), ter pravi o njej, da ona „durch das InteresBe des Gegenstandes und den Reichthum des Inhalts die Aufmerk samkeit jedes Blowenischen (slavviBchen) Ge schichtfreundes im hohen Grade in Anspruch nehmen und die Achtung gegen den fiir die vaterlandische Literatur zu friih verewigten Verfasser bleibend begriinden muB8;" v raz pravi se javlja ,,griiodliches Quellenstudium niichterner Forschungsgeist, Heiligkeit der Be griffe und ZweckmiUsigkeit der Anordnung, in Šafarik se več nego enkrat sklicuje na njo v Slovanskih Starožitaostih. (Daljo prih.)
rakev cvetlice in venci Pio Nono!".
Vže na trgu Rusticucci odlikovalo se je nekaj ljudi, udje društva „patriotti del Borgo", bo svojim surovim obnašanjem. Ko pa se pride do angeljskega mosta, stalo je tam 2—300 oseb, večjidel dijakov in ptujcev, ki začno kričati na vse grlo: „Vrzite s — v vodo (oprosti mi dragi bralec, ki razumiš kaj črka „s" pomeni, da to zabilježim), živio kralj, živela Italija, živio Garibaldi, smrt papežu, smrt duhovnom, itd.; to se je ponavljalo po vseh ulicah, notri do bv. Lorenca, pa — prišlo je še do hujšega.
Spremljani od te druhali, zasramovani, zasmehovani se pomikajo verni katoličani po-(Sasi naprej. Ko pridejo do „piazza di Gesu" n „piazza Venezia'1, prederejo hudobneži vrBto mestnih stražnikov in policije, skušajo vgasniti sveče in iztrgati iz rok, pljujejo jim v obraz, trgajo obleko, bijejo b palicami in mečejo kam-nje. Katoličani se branijo s svečami, in mar sikteremu posvetijo, da bo pomnil to noč.
Naj večji nered pa je bil na trgu „Ve-nezia". En mestni stražnik potegne sabljo, alj takoj ga razorožijo; danes se bere njegova številka po vseh liberalnih časnikih, gorje mu zanaprej. V kočije, ki so spremljale mrtvaški voz, leteli so kameuji; druhal ja pririla do njih, pljuvala duhovnikom v obraz, trgala iz rok klobuke; da so skušali tudi z bodali raniti jih, priča duhovnik, ki pa k sreči ni bil zadet.
Okolj mrtvaškega voza, na kterem so pe Ijali ostanke papeža Pija, stopalo je kerdelce katoliških mladenčev. Rane ki so jih prejeli, obleka, ktero so jim raztrgali hudobneži, priča, da so hrabro branili rakev Pijevo, ktero so ti hotli z voza vreči.
Žvižgaje, razsajaje, prepevaje himno Ga-ribaldijevo in nesramne pesmi spremljevali so ti ljudje sprevod notri do bv. Lorenca, kjer ao hotli se silo pririti v baziliko. Dve kom panije vojakov morale bo priti na pomoč, da so napravile mir, da je bilo mogoče poneBti notri rakev.
Število hudobnežev ni bilo veliko. Ko bi bile straže precej o začetku razgrajalce prijele in odpeljale v zapor, ne bilo bi se zgodilo toliko zla. Alj večjidel so si prizadevali na lep način odstraniti jih od sprevoda, ti pa so hiteli po drugih ulicah naprej, in začeli raz sajati iz novega.
Do petih zjutraj naznanjeno je bilo kve sturi 14 zaprtih in 12 ranjenih, med prvimi dve meBtni Btraži, ki ste, kakor pravijo libe beralni časniki, „zlorabile svojo oblast".
Ni dvoma, da je vse to delo framazonBko; da so glavni voditelji teh škandalov najeti in plačani bili od skrivnih, protikršanskih društev Tri dni preje se je vže vse to osnovalo govorilo se je skrivaj o „proti demonstracijah' ki se bodo godile. Vlada je zagotovila vatikan da sme brez skrbi alj po noči alj po dnevu
vrediti sprevod, skrbeti hoče za red in mir. Vidili smo, kako jo besedo spolnila. Še celo )OŠteni liberalni časniki ji očitajo, da ni za-branila teh neredov, ko bi bila vendar to lahko storila.
Kako pišejo nekteri časniki o dogodbah pretekle noči, si lahko mislite. Katoličani 80 VBega krivi, katoličani 80 hoteli napraviti de-monštracijo, so dražili liberalce kričaje: Eviva io Nonol Eviva il Cuore di Gesu!, mrmraje molitve za mrtve, ki žalijo ušesa laško kanalije.
Ako ni bilo mogoče brez škandalov peljati skoz mesto ostanke Pija IX., ljubljenega od vseh, ki počiva vže 3 leta v Gespodu, ki je toliko storil za Rim, — česa se imajo na-djati Leo;XIII., ko bi hoteli zapustiti vatikan? tfaj bi dobro to premislili tudi oni katoličani, eterim ne gre v glavo, kako se zamorejo papež jeon jetnika imenovati.
Italija je vsa Bpodjedena od skrivnih društev, ktere so od leta 1848 tam tolikokrat vzdignile svojo glavo in prikazale Be na beli dan. Zdaj pa smejo brez strahu postopati, saj so v njih rokah ministerstva, vradnije, vojaške visoke službe. Njih privrženci sedč v senatu, v državnem zboru. Humbert, kralj „po božji miloBti in po volji ljudBtva", mora plesati, kakor oni godejo, če ne — gorje mu! n kadar bo prišel vgodni čas, vrgli ga bodo na stran, kakor limono, iz ktere si izžei hla-divni sok. Zaklical bi človek s prerokom: Et nune Reges, intelligite .... A. R.
Domače novice.
V Ljubljani, 19. julija. (Nadvojvoda Kari Ludvik), brat preBvit-lega cesarja, je došel v nedeljo zvečer ob '/jlO. uri z gorenjskim vlakom v Ljubljano. Ker se je| bila novica o njegovem prihodu raznesla po mestu, zbrala Be je bila na kolodvoru velika množica ljudstva, kije presvit. nadvojvoda pozdravilo z navdušenimi živio-klici. Pričakovala sta ga tam g. dež. predsednik in vikši vojaški poveljnik Stubenrauch. Sokolci so stali na peronu v dveh vrstah terstražili izhod iz kolodvora. Parovoznik Rudolfove železnice je bil pa slabo zapeljal vlak, ker je OBtal daleč zad voz, v kterem ee je peljal presvitli nadvojvoda, ki je moral iti precej daleč ob tam stoječem mešanem vlaku pri slabi razsvitljavi, preden je prišel na peron. In ko bi ne bili zagledali g. deželnega predsednika, bi bili skoraj prezrli visokega gosta. Ko so ga pa navzoči spoznali, zagrmeli bo navdušeni živio-klici, ki bo se razlegali tudi pred kolodvorom, kjer je čakalo več ljudi. Presvitli nadvojvoda se je potem z g. deželnim predsednikom Winklerjem odpeljal vMaličev hotel, kjer je prenočil. Prišel je obiskat društvo rudečega križa, čigar namen je o vojskinem času Bkrbeti za bolne in ranjene vojake, ter je občeval z njegovimi odborniki.
Poroča se nam, da je bil g. nadvojvoda tudi Medvodami od tamošnjih prebivalcev na kolodvoru živahno in prisrčno pozdravljen, zlasti pa v Št. Vidu, kjer so bili pri kolodvoru visokemu popotniku na čast zažgali velikanski kres, in ga pozdravljali s tako burnimi živio-klici, da Be je veseli krik razlegal daleč okrog. Včeraj ob desetih dopoludne so bile avdijence in so imeli razun g. deželnega predsednika in fml. Stubenraucha čast Bprejeti biti: Predsednik deželne sodnije, g. Gerčar, načelnik deželnega odbora, g. Dežman, mestni župan Lašan, predsednik društva rudečega križa, dr. Stockel, pa društveni odbor in odbor goBpejinega društva. Mil. knez in škof, ki bo bili prvi povabljeni k
avdijenci, niso mogli priti, ker bo t Ilotiču birmovali. Pripeljali pa bo bc popoludne ob treh b poštnim vlakom ter se vdeležili obeda, ki je bil ob štirih v hotelu pri MaliČu,
{Beseda v ljubljanski čitalnici) v soboto zvečer, kakor tudi beseda čitalnico v Šiški 17. t. m. bile ste sijajni; ljudstva Be je bilo obakrat zbralo prav obilno in v Čitalnici ljubljanski se je poleg vojaške godbo še posebno odlikoval g. Meden, kteremu jo od vseh Btrani donela zaslužena pohvala. Da so se čitalniški pevci odlikovali kakor VBelej , mi ni treba še posebej omenjati.
(Petindvajsetletnica obrtnijskega podpornega društva — Aushilfskassaverein) bila je v nedeljo jako sijajna in prisrčna. Ob 9. uri bila je v nunski cerkvi Blovesna sv. maša z zahvalno pesmijo, ktero so imeli preč. g. prošt Jarc. Popoludne pa je bil ob V«2 ur> banket v Tavčarjevi gostilni. Povabljenih je bilo 150 gostov, med obedom pa je svirala vojaška godba velikega kneza Mihaela. Zabava je bila jako pri-srčna, in pokazalo se je, da med Nemci in Slovenci ljubljanskimi, ki bo tukuj Bkupaj se-deJi, ni tiste napetosti in razdraženosti, ki bi jo nekteri zagrizenci tako radi imeli, in ktero skušajo umetno napraviti na vsaki način. Prva napitnica je veljala presvitlemu cesarju. Sprožil jo je predsednik kupčijsko zbornico g. Ku-šar, omenivši krepkega varstva, in vBeBtranske podpore, ki ju presvitli vladar skazujejo obrt-nijstvu in kupčijstvu. Bogu smo se za njegov blagoslov zahvalili v cerkvi, je rekel g. govornik, cesarju izrecimo zahvalo zdaj ter jim za-kličemo trikratni živijo t Burni živio-klici so se razlegali po dvorani, godba pa je zaigrala cesarsko pesem, ktero so gOBtje stoje poslušali. Drugi jo napil načelnik podpornega društva, g. Ilorak, gosp. deželnemu predsedniku Winklerju, ki Be zarad prihoda nadvojvoda Karla Ludovika ni mogel osebno vdeležiti banketa. Tretja napitnica je veljela g. Horaku, kot 25letuemn načelniku podpornega društva. G. Pakič je omenjal velikih njegovih zaslug pri tem društvu ter povdarjal, da je zlasti poštenost in varčnost g. načelnika mnogo pripomogla k lepemu razvitku tega društva in da je vsled tega odbor sklenil g. Iloraku v spomin 251etnice podariti srebrno čašo. Po tej napit-nici, ki je bila z živahnimi živio klici sprejeta, stopi starosta odbornikov, 821etni g. Freiberger, s svojimi tovarši k g. Iloraku ter s krepkimi besedami omenja njegovih zaslug in mu na-poBled izroči društveno darilo. G. Ilorak bo ginjeno zahvali in omenja, da gre velik del zaslug in zahvale tudi njegovim tovarišem gg. odbornikom, ter napije na njih zdravje. Dalje je napil mestni župan na podporno društvo, omenivši, da jo to društvo pričelo z majhnimi pripomočki, da je imelo prva leta komaj 3000 gld. prometa, zdaj pa jo postalo tako čvrBto in krepko, da bo Bmo vredno na stran postaviti denarnim zavodom ljubljanskim. Potem Be je prebral telegram, ki je došel društvu v pozdrav od bratBkega društva v Novem meBtu in pismo g. dr. Bleiweisa, ki so zarad vročine ni mogel vdeležiti obeda. To pismo bilo je z burnimi živio-klici sprejeto, ki bo so še bolj razlegali po dvorani , ko je g. Hribar, glavni zastopnik banke ,,Slavije" napil na zdravje g. dr. Bleiweisa. Vladni svetovalec grof Ch>-rinaki je napil na čedalje večji razvitek podpornega društvo, kteremu jo bil že njegov oče kot ceBarski nameatnik ljubljanski krepek pokrovitelj, II o r a k pa jo napil na zdravje mestnemu županu, ki je veselico počastil s svojo navzočnostjo ter h tem dejansko pokazal, da tam, kjer so mcBtjani, naj bo tudi župan. Dalje
je napil g. Gerber proštu Jarcu, ki je imel cerkveno BloveBnoBt, dr. Jarc društvenim udom, g. Grasselli pa g. Horaku, ki je najsijajnejši zgled, da Slovenci, osobito Kranjci tujcev ne zaničujejo, ampak Bpoštujeje in njihove zasluge ceniti ved6. G. Ilorak ni naše dežele sin, on je Ceh, on je Slovau in se je kot takega kazal vselej iu povsod. Napije toraj g. Horaku kot Slovauu.
Na konci ste bile šo dve napituici, ki ste zbudile veliko radost. G. Klun je namreč omenjal sloge in vzajemnosti, ki ae med gosti tako lepo razodeva, daBi skupaj Bede Slovenci in Nemci. Bil je čbb, ko so hotli nekteri šuntati narod zoper narod, Bamo v podpornem društvu Be nikdar ni delal razloček, tam je vsak obrtnik našel podporo, Nemec in Slovenec, Ceh in kdor koli si bodi. Govornik omenja, da se ta lepa sloga čedalje bolj razodeva tudi v javnosti in da ae je zlasti pokazala pri zadnjih volitvah v kupčijsko zbornico. Napije toraj na to vzajemnost, ki ima pred očmi samo blagor meščanov brez razločka ua njih narodnost, in na predsednika kupčijske zbornice g. Kušarja. G. Kušar je na to omenjal blagodejnih nasledkov te vzajemnosti, ki jo zlasti goji sedanja vlada. Dalje jc našteval, kaj je ta vlada storila za blagor obrtnijstva in kup-čijBtva, ter hvalil poBtave, ki bo se po predlogu te vlade njima na koriBt sklenile. Napil je toraj sedanji vladi, zlasti njenemu predsed-uiku TaalTetu. Burni ploski in živio-klici so pokazali, da je g. Kušar pravo zadel, in po nasvetu g. Potočnika je bilo enoglasno sklenjeno to telcgrafično naznaniti g. ministerskemu predsedniku. Še le o 5. uri bo začeli gOBtje odhajati in vsi so pripoznali da je bila ta slovesnoBt lepa in prisrčna.
(MaSnikovo posvečevanje) hc bode v stolnici po knezu in škofu vršilo 24., 26. in 27. t. m. Posvečeni bodo samo 4 gospodje bogo-slovci 3. leta.
(Letno poročilo ljubljanske realke) ima najprej nadaljevanje Bpisa „Die Bergvverke im riimiBchen StaatBhaushalte" od profesorja Bin-derja, potem pa navadna šolska ozuanila. Iz teh je razvidno, da je bilo v začetku šolskega leta VBeh učencev 237, na koncu pa 221 (med njimi 1 privatist). Za Nemce jih je vpisanih 101, Slovencev jo bilo 91, Hrvatje 3, Ceha 2, Italijanov 23, Francoz 1. Katoliške vere jih je bilo 217, pravoslavne 1, protestantovBke
2,	jud 1. Napredek ni bil tako sijajen kakor na gimnaziji; prav dobro jih je šole dovršilo samo 6, (v 3., 6. in 7. razredu nijeden ne), dobro 158; preskušnjo jih Bmo ponavljati iz enega predmeta 28, dvojko jih ima 25, trojko
3,	neizprašan je ostal eden. Šolnino jih je plačevalo 85, čiBto oproščenih je bilo 1<54, na polovico pa 2. Vbb šolnine so plačevali v celem letu 3126 gld. Štipendij jih je imelo 18, ter bo prejeli vsega skupaj 1973 gld. 4 kr.
(V letopisu gimnazije novomeške) nahajamo spis „Der Romerzug Ruprechts von der Plalz und deaBen VerhaJtnias zu Oosterreich, inBbe-sondere zu Ilerzog Leopold", ki ga je Bpiaal profesor Donnemiller. Učencev je bilo na koncu leta 169 in 3 privatisti, toraj 5 javnih in 2 privatna več ko I. 1880. Prav dobro jih je šolo dovršilo 27, dobro 112, dvojko jih je dobilo 21, trojko 1, skušnjo iz 1. predmeta jih sme ponavljati 10, neizprašan je ostal 1. Slovencev jo bilo 163, Nemcev samo 8, Hrvat 1; katoličani so vsi razun 1 pravoslavnega in 1 protestanta. Šolnino (1328 gld.) jih je plačalo 72, oproščenih jo bilo 100; štipendij jih je imelo 13, ki so dobili vsega Bkupaj 1474 gld.
Za zrelotno izpraševanje, ki se vrši včeraj in danes, se je oglasilo VBeh 10 osmošolcev.
(Mariborska Čitalnica) je obhajala v nedeljo 20letnico Bvojega obstanka. Iz Ljubljane odposlalo Be je pri tej priliki tam zbranim rodoljubom več telegramov, v kterih bo jim vo-šili čedalje večjega vspeha in najlepšega sadu.
Razne reči.
—	f Umrla jt na Reki 8. t. m. gospa Ana Gorupova, rojena Perghoferjeva, žena znanega rodoljuba in velikega trgovca Gorupa, zapustivši mu 8 nedoraatlih otrok. Ranjka jo bila plemenitega in dobrega srca, ter jako akrbna mati svojim otročičem, ki jo bodo zelo pogrešali; naj v miru počival
—	O g e n j je letos naredil že veliko škode; nedavno je pogorelo v Scbalkendorfu pri Ko* čevji 29 gospodarjem 59 poslopij. Razun 9, so bili drugi več ali manj zavarovani in ima graška vzajemna plačati škode 10 000 gld. Slavija pa 4000 gld. Pred štirimi dnevi pa je' pogorelo v Mateni blizo Iga 9 poslopij. Za-palili so menda otroci.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Umrl je 16. t. m. žvečer med 11. in 12. uro po do'gi vodenični bolezni č. g. Anton A h č i n , fajmošter v Ratečah pri Loki. Naj v miru počiva.
—	Duhovske premembe v lavan-t i n b k i škofiji: 0. g. Jože Horvat je postal župnik pri sv. Lovrencu na Bizeljskem ; — v krški škofiji : Č. g. Anton Klevvein, župnik pri sv. Juriji v spod. Ziljskej dolini je 2. julija naglo umrl od mrtuda zadet; 4. julija pa je umrl č. g. Dragatin , provizorični kanonik v Brezah.
Poslanica.
Ker je „Slovenec" v listu od 7. julija poročal, da je šolska občina v St. Petru pri „Schulvereinu" denurja na posodo iskala, in ni res, da bi bila tukajšnja občina denarjev pri imenovanem društvu na posodo iekala, si štejem kot zastopnik občine in kot prvomeBtnik krajnega šolskega Bveta v št. Petru v dolžnoBt to Btvar svetu pojasniti. „Scbulverein" je le namenil 500 gld. za razširjenje šolskega poslopja 8 to pogodbo podeliti, da bi se potem na tukajšnji dvovarazredni šoli nemški jezik kot obligaten predmet podučeval iu sicer iz tega namena, ker je tukaj lepo število otrok, katerih stariši pri južni železnici služijo in si nemški jezik v šoli želijo. Zraven tega se nahaja še vedno kak tak otrok, da pri vstopu v tukajšno šolo še slovensko nič ne razume. Ker pa krajni šolski svet in tukajšna občina nemški jezik kot obligaten predmet v tukajšno šolo vpeljati ne Bine in ne more, zatorej bo od „Schulvereina" namenjena svota ne moro Bprejeti.	M. Kalan.
Za to pojasnilo Bmo prav hvaležni in bi želeli, da bi enako moški in odločno ravnale tudi šolske občine v drugih slovenskih krajih, kjer hoče šariti ta „Schulverein".
V r e d n i š t v o.
Nova knjiga je prišla ravnokar na Bvitio z imenom
j.Lurška Mati Božja"
po francoskem poslovenil č^ g. Franjo M a-rešič, duh. pomočnik v Št. Vidu nud Ljubljano. Veljajo mehko vezane 1 gld., v pol platnu 1 gld. 20 in v pol usnji 1 gld. 25 kr, Po pošti 10 kr. več. Kdor vzame 10 iztisov. dobi jih franco. Prodaja jih prelagatelj in HatollHkn Imkvarim.