352(497.12 Ptuj) 6005688,3 POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ 'Wó- dnevu ufuwafiroli oAa/iatoMu, 27. afivdu, in /. mapu, fwaxni/cu de/a, ce&trdam v4em o/tcan/cam in, o/tcamom Q/dtes7rie o/>eine in xe/ùnt /tridelno fiwixnovanfe. odtivo^iav S^uci, d*. med., xufian Q/dCeifote oiiine ddfuj Staše Cafuta: Naplavine reke Drave AKTUALNO PREBIVALCI SPÜHLJE SE BODO ODLOČALI O REGIJSKEM CENTRU ZA RAVNANJE Z ODPADKI V GAJKAH vnanje z odpadki je veja gospodarstva, ki jo je država predala • roke lokalnim skupnostim. Lokalne skupnosti - občine pa rovanje z odpadki izvajajo preko javnih služb, ki se jim običajno dodeli koncesijska pogodba, ki med ostalim vsebuje tudi pravila za način njenega izvajanja, javna služba, kot pove ime, služi javnosti - to smo mi, občanke in občani, ki imamo potrebo, da nekdo namesto nas poskrbi in odstrani odpadke, ki jih vsi proizvajamo - tako imenovane gospodinjske odpadke. Torej je skrb za te odpadke skrb vseh nas. _________________ Še do nedavnega nas ni posebno skrbelo, kaj se dogaja z našimi odpadki potem, ko jih odvržemo v smetnjak. Tisti, ki so za njih skrbeli, so jih pač odpeljali v neko jamo, ki je bila dovolj daleč od oči večine prebivalcev. Za odvoz smo plačali minimalno vsoto denarja in vsi smo bili zadovoljni. Kadar se je pojavil višek odpadkov in se je zdel znesek za odvoz previsok, smo si pomagali z lastnim odvozom na skrito mesto v gozdu, ob potoku ali še najraje v opuščeno gramoznico. Ker pa hočemo postati moderna evropska država, je Evropa potrkala na našo ekološko zavest, češ, kaj pa vi počnete s svojimi odpadki? In začelo se je. Odkrivati smo začeli naše skrite jame in začeli smo ugotavljati, kakšne nevarnosti se skrivajo v njih. Ugotovili smo, da so to večinoma nelegalni objekti in da nad njimi ni nobenega nadzora, zato se je v nas naselil strah pred odpadki. Stvari so se začele zaostrovati, od države smo zahtevali, da neurejeno stanje uredi, da poskrbi za obstoječa odlagališča, da počisti tudi vsa divja odlagališča in nam zagotovi Evropi primerno ravnanje z odpadki. Država je vzela nastali problem resno. Najprej se je lotila evidentiranja že obstoječih odlagališč, nato pa priprave predpisov, kako jih urediti in v bodoče ravnati z odpadki ter graditi objekte, kjer se bodo odpadki dokončno odstranjevali. Predpisi naj bi zagotovili varnost prebivalcev in okolja pred negativnimi vplivi, ki jih lahko povzročajo objekti za ravnanje z odpadki. Zdaj imamo uveljavljen že cel paket predpisov s področja ravnanja z odpadki, privzeti so predpisi najbolj razvitih držav Evrope. To pomeni konec nenadzorovanega odlaganja odpadkov v jame, ravnanje z njimi je postalo prava znanost, ki zavezuje poleg stroke, ki se z odpadki ukvarja profesionalno, tudi vse prebivalce k nenehni skrbi za zmanjševanje količin odpadkov in njihovo ločevanje. Odlagati se smejo le še preostanki odpadkov, pred odlaganjem je Bistvene so načrtovane ureditve, s katerimi bodo popolnoma omejeni negativni vplivi na zrak in vode, prav tako pa bodo omejeni tudi hrup in prošenje ter raznašanje odpadkov v okolico. potrebno iz njih izločiti čim več še uporabnih snovi, predvsem pa bioloških odpadkov, ki pri svoji razgradnji povzročajo sproščanje plinov, smradu in onesnaženih vod. Izločiti je potrebno tudi vse nevarne snovi in jih obdelati s posebnimi postopki. Ravnanje z odpadki tako ni več zgolj njihovo zbiranje in odlaganje, temveč vključuje njihovo obdelavo, nevtralizacijo in odstranjevanje na neškodljiv način za okolje in seveda tudi za ljudi. Objektov, ki bi v celoti ustrezali vsem sprejetim predpisom, v Sloveniji še nimamo. Imamo le obstoječa odlagališča, ob katerih se postopno dograjujejo tudi objekti, ki bodo služili izločanju surovin in kompostiranju bioloških odpadkov. Imamo že nekaj obratov, kjer se izvaja selekcija odpadkov in nekaj bolj ali manj enostavnih predelovalnic komposta, a pravega novega centra za ravnanje z odpadki, ki bi kompleksno ustrezal vsem predpisom, še ne. Prvi tak center bi se lahko ob pomoči države zgradil za regijo Spodnje Podravje v Spuhlji pri Ptuju. Načrtovan je za 15 občin, ki sodijo pod Upravno enoto Ptuj, to je za približno 70.000 prebivalcev, ki so doslej odlagali odpadke v bližini te lokacije v Brstju. Odlagališče v Brstju je bilo pred nekaj leti eno od bolje urejenih odlagališč v Sloveniji, kljub temu, da ga še niso zavezovali domači predpisi. Žal pa se je zgodba končala, ko je zmanjkalo prostora za odlaganje. V upanju, da se bo pravočasno našla nova lokacija za izgradnjo novega centra, se je lastnik odlagališča Mestna občina Ptuj odločila za začasno rešitev baliranja odpadkov, ki bi jih po izgradnji novih odlagalnih površin zložili v novo deponijo. Zapleti pri izbiri najprimernejše lokacije, podrobne raziskave, priprava prostorske in tehnične doku- mentacije in nasprotovanje bližnjih prebivalcev so povzročili pretirano kopičenje baliranih odpadkov. Balirani odpadki, ki seveda niso dokončno obdelani, ker za ta namen še ni zgrajenih objektov, zdaj povzročajo smrad. Kopičijo se in so slab zgled ter kamen spotike tudi tistim prebivalcem, ki bi morda sicer zaupali predpisom, prizadevanju naročnika - občine, strokovnjakom in upravljalcem, ki se trudijo to nevzdržno stanje čim prej popraviti. Predstave prebivalcev o novem centru se nehote enačijo s sedanjim stanjem odlagališča v Brstju. Zaradi tega še naprej pričakujejo obremenjevanje okolja s smradom, onesnaženje voda in zraka, povečan hrup, raznašanje odpadkov in dolgoročno degradacijo okolja, v katerem živijo. Pa vendar so ta pričakovanja neutemeljena, saj je center za ravnanje z odpadki v Čajkah načrtovan tako, da bi bili z njegovo izgradnjo vsi ti vplivi izničeni ali pa zmanjšani do stopnje, ko ne bodo presegali dovoljenih mejnih vrednosti. Bistvene so načrtovane ureditve, s katerimi bodo popolnoma omejeni negativni vplivi na zrak in vode, prav tako pa bodo omejeni tudi hrup in prašenje ter raznašanje odpadkov v okolico. Na kratko bom predstavila načrtovane ureditve za CERO Čajke, katerih izsek je situacijsko prikazan na sliki: Emisije smradu bi lahko povzročala predelava - kompostiranje bioloških odpadkov in odlaganje nezadostno obdelanih preostankov odpadkov. V izogib emisijam smradu in tvorbi plinov je načrtovan eden najsodobnejših principov kompostiranja v popolnoma zaprtem sistemu, s plini obremenjen zrak se pred izpustom v okolje vodi skozi proces pranja in čiščenja na biofiltru. Proces je voden avtomatsko, emisije v okolje bodo stalno nadzorovane, podatke o dejanskem stanju bodo spremljale republiške inšpekcijske službe in bodo ob vsakem času dostopni javnosti. Tudi plini, ki se bodo še sproščali iz v deponijo odloženih odpadkov, se bodo zajemali. S sistemom plinskih drenaž se bodo odsesavali in sežigali na bakli. Nastajanje plinov bo že v osnovi zmanjšano tudi zaradi vedno bolj doslednega izločanja bioraz-gradljivih odpadkov in baliranja ostanka odpadkov. Onesnaženje voda - najpomembnejša je podtalnica - bo preprečeno z večplastnim tesnjenjem dna deponije in z zajemom izcednih, odpadnih padavinskih in drugih voda, ki kakor koli prihajajo v stik z odpadki. Vse onesnažene vode se bodo odvajale v javno kanalizacijo in na čiščenje na Centralna čistilna naprava Ptuj. Kanalizacija, ki bi se že pred začetkom obratovanja objekta zgradila tudi za celotno naselje Spuhlja, bi bistveno izboljšala sedanje razmere v zvezi z onesnaževanjem podtalnice. Z njo bi bile odpravljene tudi vse težave odvajanja odpadnih sanitarnih voda (beri greznice) celotnega območja Spuhlje. Netesne greznice gotovo povzročajo večje onesnaženje podtalnice, kot bi jih lahko povzročile izcedne in odpadne meteorne vode s centra. Če centra ne bo, tudi kanalizacije v Spuhlji še lep čas ne bo. Skrb za podtalnico je torej le navidezna. Hrup, povzročen zaradi transportov, se ne bi bistveno povečal, saj se tudi frekvenca dovozov v fazi obratovanja ne bi bistveno povečala od sedanje. Ker se odpadki pred odlaganjem stiskajo v baie že v stiskalnici, ne bo več hrupa kompaktorja. Tudi prošenje in raznašanje odpadkov v okolico bi bilo zmanjšano z baliranjem ostankov odpadkov, saj bi se vse manipulacije z odpadki na odprtem območju centra opravile le z baliranimi odpadki. Degradacija okolja, ki bi jo predstavljala izgradnja centra, se lahko primerja z degradacijo, povzročeno z izgradnjo klasičnega proizvodnega objekta podobne velikosti. Objekti so načrtovani na ploščadih, ki so pogreznjene 4 metre pod okoliški teren, prav tako tudi dno deponije, zaključene površine odlagališča pa so le toliko nad terenom, da bo omogočeno učinkovito odvodnjavanje površinskih vod. Površine naj bi bile zatravljene, po obodu pa zasajena lesna vegetacija, ki predstavlja vizualno in emisijsko pregrado. Kolikšna bi bila življenjska doba tega objekta? Načrtovan je za 15 let, vendar se v zadnjem času tehnologija ravnanja z odpadki nenehno izpopolnjuje, tako da lahko pričakujemo prenehanje odlaganja preostanka odpadkov na tej lokaciji tudi prej. Poznano je prizadevanje zagovornikov termične obdelave odpadkov. V primeru, da se bo v severovzhodni Sloveniji zgradila sežigalnica, se bodo balirani ostanki odpadkov že primerno pripravljeni za transport odvažali na sežig. Zdaj so na potezi prebivalci Spuhlje. Njihova pravica je odločiti se za ali proti izgradnji takega objekta v njihovi bližini. Z vso odgovornostjo se bodo odločali med pridobitvami, kot so pospešena izgradnja komunalne infrastrukture, brezplačno odlaganje ter druga nadomestila za zmanjšano vrednost bivalnega okolja, kakor tudi nova delovna mesta, in med občutkom nelagodja, ki ga v njihovo okolje prinaša tak objekt. Darinka Ignjatovič, univ. dipl. inž., odg. vodja projekta ŽUPANOV UVODNIK r* ZAUPAM V DOBRONAMERNO RAZMIŠLJANJE KRAJANOV SPUHLJE ynanje s komunalnimi odpadki je v skladu z našo Zakonodajo izvirna pristojnost lokalnih skupnosti, tito je naša dolžnost, da najdemo primerno lokacijo za gradnjo centra za ravnanje z odpadki, v okviru katerega pa seveda mora biti urejeno tudi odlagališče. Od konca leta 2000 v Mestni občini Ptuj nimamo odlagališča za odlaganje ostankov odpadkov po ločenem zbiranju, zato smo morali za prehodni čas uporabiti tehnologijo baliranja odpadkov. Zavedam se, da današnja urejenost centra Brstje ni zadovoljiva. Kljub temu pa menim, da to, danes premalo urejeno stanje, ki je le prehodnega značaja, ne bi smelo vplivati na negativno referendumsko odločitev o gradnji novega centra v Čajkah. Sodobna tehnologija, predvidena v novem centru, namreč omogoča popolnoma drugačen, v hale zaprt sistem obdelave in predelave odpadkov, kakor tudi sprotno prekrivanje bal z zaščitnimi sloji, tako da so negativni vplivi na okolje izničeni. Prepričan sem, da je najboljši izhod iz trenutne situacije samo v izgradnji novega sodobnega centra za ravnanje z odpadki. Druge potencialne možnosti, ki so zdaj še v zraku, denimo prevoz odpadkov na lokacije izven območja Mestne občine Ptuj, bi bile veliko dražje, zapletene, hkrati pa zahtevajo še precej časa. Vseskozi sodelujemo tudi s svetniki in pogajalsko skupino iz Mestne četrti jezero, zato sem na njihovo zahtevo v marcu sklical zbor občanov v Spuhlji, ki pa, po pravni razlagi, odločitve o gradnji CERO Čajke ni prinesel. Pogajalska skupina je zato predlagala še razpis referenduma, kjer se bodo krajani Spuhlje dokončno izrekli o gradnji centra v njihovem kraju. Negativnih vplivov na okolico se ni bati, kar potrjuje tudi sedaj že dokončano poročilo o vplivih na okolje. Ob uresničitvi zahtev krajanov, pogojenih z gradnjo centra, bo kraj nenazadnje hitreje pridobil potrebno infrastrukturno ureditev in željen razvoj. Spoštovani občani in občanke Spuhlje V interesu ustreznega ravnanja z odpadki in zaščite okolja v naši občini kot tudi na širšem območju Spodnjega Podravja zaupam v vaše dobronamerno razmišljanje in pozitivno odločanje. Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj SPREHOD PO VSEBINI T Prebivala Spuhlje se bodo odiotali o CIRO Čajke ■ 7,. uvodnik ■ 3 J k Svetovalni referendum v naselju Spuhlja ■ 4 Zakljuini raion in spremembe šolskih okolišev ■ 4 S 3. izredne seje mestnega sveta ■ S Sestanek županov obiln na Ptujskem ■ S Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov ■ t Stranke mestnega sveta sporoiajo ■ 7 Skupno v projektu zlorabe prepovedanih drog ■ I Predstavniki sodstva in inšpekdjskih služb na seji varnostnega sosveta ■ t Akiija pomladansko urejanje okolja ■ 9 I Izbiramo Kmetijo leta 3002 MO Ptuj ■ 9 44 let Osnovne šole ljudski vrt ■ 10 Prosti ras mladih na Ptuju 2002 ■ 11 I ■k k Odprtje mladinskega prenoiišia Ptuj ■ 11 Ptuj je imel tolerantno hišo ali bordel ■ 12, 13 Pri rojakih v Frankiurtu ■ 13 Spodbujanje poklitnega uveljavljanja žensk - 14 Razpis za podelitev priznanj MO Ptuj • 14 Mednarodno prvenstvo v judu ■ 15 Curopusse 2002 v Saint-Cyr-sur-loire ■ 15 Možnosti letovanja otrok v Materadi pri Porotu ■ 16 Obvestila, vabila - 17 X Cledališfe-prireditve-razstave-za otroke-razno ■ 18 t Obvestilo slovenske karilas ■ 19 Dežurstva lekarn - 19 v_ Vse knjige sem zaprl, ena sama pa ostane vsem očem odprta za vselej, knjiga narave. Jean Jacques Rousseau [DROST MESECA Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. Ž.R. 52400-63020701. Odgovorna urednica: Milena TURK, tele____ fon: 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: moptuj@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRATIS d.o.o, Požeg 4, Rače, telefon 600-41-16, elektronska pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc -DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS,, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarska in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. MESTNI SVET SVETOVALNI REFERENDUM V NASELJU SPUHLJA (dnrGuprava prebivalcev v lokalni S y~*upnosti predvideva, da se temeljne '^zlSin najpomembnejše odločitve ne sprejemajo samo posredno prek predstavnikov v organih lokalne skupnosti, temveč da jih neposredno predlagajo in sprejemajo tudi prebivalci sami. Ena od oblik neposredne demokracije v občini je tudi referendum. 46.b člen Zakona o lokalni samoupravi določa pristojnost občinskega sveta za razpis svetovalnega referenduma za ugotovitev volje občanov pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz njegove pristojnosti. Z namenom ugotoviti voljo občanov je Mestni svet Mestne občine Ptuj na pobudo sveta Mestne četrti jezero razpisal za dne i 2.5.2002 svetovalni referendum. Svetovalni referendum je razpisal za območje naselja Spuhlja, saj je lokacija novega centra za ravnanje z odpadki predvidena na tem območju, zato želi mestni svet ugotoviti predvsem voljo volivcev na tem območju. Mestni svet namreč želi sprejemati svoje odločitve skladno z ljudsko voljo, saj bo le tako odločitev sprejeta med ljudmi in v praksi tudi bolj uresničljiva. Vprašanje, o katerem se bo na referendumu ugotavljal interes, se glasi: "Ali se strinjate, da ob izvajanju usklajenih zahtev krajanov Spuhlje zgradimo sodoben center za ravnanje z odpadki v Čajkah?" Pri oblikovanju referendumskega vprašanja je mestni svet želel 0 poudariti, da bo center za ravnanje z odpadki zgrajen v skladu z veljavno zakonodajo in z upoštevanjem strogih okoljevarstvenih meril Evropske zveze, in 0 hkrati izraziti razumevanje, da pomeni izgradnja centra motnjo v prostorski sliki, zato se morajo v tej zvezi uskladiti in nato tudi izvesti zahteve krajanov po pospešeni izgradnji gospodarske infrastrukture in drugem. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani s stalnim prebivališčem v naselju Spuhlja, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Glasovanje na referendumu je tajno, pri čemer se glasuje osebno z glasovnicami. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Da bi rezultat glasovanja pokazal dejanski interes večine volilnih upravičencev iz referendumskega območja, želimo, da se referenduma udeležite v velikem deležu, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bo z rezultatom izkazan interes le manjšine volivcev s tega območja. Helena Neudauer, univ. dipl. prav. 37. REDNA SEJA MESTNEGA SVETA ZAKLJUČNI RAČUN IN SPREMEMBE ŠOLSKIH OKOLIŠEV Jindvajsetega aprila so svetniki obravnavali 52 strani obsegajoče gradivo 'odloka o zaključnem računu proračuna MO Ptuj za leto 2001 z obrazložitva-V, h kateremu so bila priložena še poročila o realizaciji prihodkov in odhodkov mestnih in primestnih četrti. Odlok o zaključnem računu, ki izkazuje prejemke v višini 2.942.344.000 tolarjev in izdatke v višini 3.017.911.000 tolarjev, je pregledal tudi nadzorni odbor MO Ptuj. Ta je ugotovil, da se indeks realizacije prihodkov in odhodkov v večini giblje okoli 100. Predlagal pa je, da se za razpravo na mestnem svetu dopolni še s podatki o obsegu realiziranih sredstev prihodkov in odhodkov v letu 2000, da bi bilo vidno zmanjšanje oziroma povečanje indeksa. Nadzorni odbor je poglobljeno pregledal nekatere postavke v predloženem zaključnem računu, denimo: ZRS Bistra, JZ Gledališče Ptuj, kabelsko televizijski sistem, javna naročila, uporabo sredstev za vzdrževanje cest, nerealizirane projekte v nekaterih četrtih ... O dokončnih ugotovitvah tega pregleda bo odbor mestnemu svetu poročal posebej, kot je napovedal Simon Starček, predsednik nadzornega odbora. Na dnevnem redu so bile spremembe odlokov o ustanovitvi osnovnih šol Mladika in Olga Meglič, in sicer zaradi določitve območja skupnega šolskega okoliša. Šolski okoliš je območje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v tisto osnovno šolo, ki ima sedež na tem območju. Ti dve šoli doslej nista imeli skupnega šolskega okoliša. Odslej pa bosta imeli poleg vsaka svojega okoliša, ki se bosta spremenila, še skupnega, kar omogoča državna Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in zavodov. Potrebno je namreč uskladiti dejansko število rojstev med leti 1996 in 2001 z možnostmi in potrebami vpisa otrok v prvi razred obeh šol. S to spremembo bo OŠ Mladika imela zagotovljena najmanj dva oddelka prvega razreda, kar omogoča sedanja prostorska zmogljivost šole, OŠ Olga Meglič pa prav tako dva oddelka prvega razreda z največ 21 otroci na oddelek. Tako oddelki v OŠ Mladika ne bi bili več tako natrpani, v OŠ Olga Meglič pa bi bili nekoliko večji, a še v okviru meril. V OŠ Olga Meglič se bodo lahko vpisovali najprej otroci iz ulic, ki so šoli bližje, dokler se oddelki ne bodo napolnili do največjega možnega števila otrok na oddelek. Vsi ostali otroci se bodo vpisali v OŠ Mladika. Ta način zagotavlja najmanj za dva oddelka vpisanih otrok tudi tej šoli. Določitev skupnega šolskega okoliša bo omogočila, da bo OS Olga Meglič lahko vpisovala otroke iz skupnega šolskega okoliša od šolskega leta 2004/2005, vendar največ 42 otrok oziroma 21 otrok na oddelek, kar bo tudi največja zmogljivost šole glede na investicijski program za obnovo šole. (Obnovo bo sofinancirala tudi država, vendar pa ta verjetno ne bo dala soglasja za obnovo dvooddelčne šole, niti ne bo sofinancirala v pričakovanem obsegu, če bi demografski podatki v šolskem okolišu o rojstvih kazali drugače.) Šoli s skupnim okolišem naj bi se najmanj dve leti pred vpisom dogovorili, v katero šolo bodo starši vpisali otroke, ki bivajo v skupnem okolišu. O tem bosta šoli obvestili starše in ustanovitelja šol (MO Ptuj). Če se ne dogovorita v predpisanem roku, bo o tem najmanj leto pred vpisom odločil ustanovitelj. Svetnikom je bilo predloženo obsežno poročilo o stanju okolja, in sicer 1. faza Lokalnega programa varstva okolja (LPVO) za Mestno občino Ptuj. Poročilo je izdelalo podjetje Oikos, d. o. o., iz Domžal. Na dnevnem redu so bili še: sklep o soglasju k tarifnemu sistemu za prodajo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja v MO Ptuj, sklep o vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, osnutek odloka o avto-taksi prevozih v MO Ptuj, osnutek odloka o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnosti pri oddaji vrtov v zakup, informacija o projektu Varna hiša, ki naj bi začela delovati letošnjo jesen v Dijaškem domu kot najprimernejši lokaciji (ta ima namreč že vrsto let upad vpisa dijakov in učencev, pa tudi investicija v ureditev prostorov varne hiše v dijaškem domu bi bila v primerjavi z ostalimi možnostmi najmanjša) in mnenje o imenovanju ravnatelja Dijaškega doma Ptuj (vlogi sta oddala dva kandidata, ki oba izpolnjujeta razpisane pogoje: sedanji ravnatelj Matjaž Neudauer in jasmina Ferk, vzgojiteljica v Dijaškem domu Ptuj). Milena Turk IZ MESTNE HIŠE S 3. IZREDNE SE]E MS MO PTUJ ski mestni svetniki so se 5. aprila zaradi trebe po hitrih odločitvah o nadaljnjih aktivnosti za izvedbo projekta gradnje centra za ravnanje z odpadki sestali na 3. izredni seji. Kot je znano, se na zboru občanov Spuhlje, izveden je bil 26. marca, volilci niso v večini izrekli niti za niti proti gradnji centra za ravnanje z odpadki v opuščeni gramozni jami Čajke (CERO Čajke). Po statutu MO Ptuj bi bila za odločitev za ali proti potrebna večina glasov prisotnih volilcev. Na zboru je sodelovalo 189 volilcev iz kraja sklica, 35 jih je glasovalo za gradnjo in 60 proti, medtem ko večina prisotnih ni glasovala in se javno izrekla o gradnji. (Pred letom in pol, natančno 8. septembra 2000, je v Mestni četrti jezero že potekal zbor krajanov, kjer so imenovali tričlansko pogajalsko skupino, ki je potem s sklepom dala soglasje za začetek raziskav in v primeru ugodnih strokovnih ocen o primernosti Čajk za odlagališče tudi soglasje za gradnjo.) Mestni svetniki so zato na izredni seji sklenili razpisati svetovalni referendum o gradnji centra za ravnanje z odpadki v opuščeni gramozni jami Čajke v naselju Spuhlja. Referendum bo za občane v naselju Spuhlja izveden v nedeljo, 12. maja. Precej časa so porabili za iskanje in predlaganje najprimernejše vsebine in oblikovanje referendumskega vprašanja, da bi bilo to kratko, jasno, vsebinsko dovolj povedno in bi zadostilo zakonskim predpisom (samo eno vprašanje v stavku ...). Odločili so, da se bo referendumsko vprašanje glasilo: "Ali se strinjate, da ob izvajanju usklajenih zahtev krajanov Spuhlje zgradimo sodoben center za ravnanje z odpadki v Čajkah?’ Opuščena gramozna jama Čajke zdaj služi kot divje odlagališče odpadkov in leglo podgan, čeprav je bilo za čiščenje le-te v minulih letih porabljenega že precej proračunskega denarja. V primeru, da ne bo izbrana za center za ravnanje z odpadki, bo do dokončne revitalizacije jame Čajke preteklo še precej časa, že zaradi tega, ker je več lastnikov tamkajšnjega zemljišča. Svetniki so bili seznanjeni s prošnjo Emone Merkur Ptuj, d. d., naslovljeno na mestni svet, da bi jim Mestna občina Ptuj za polovico neplačanih najemnin za poslovne prostore odložila izvršbo. Po prejemu kupnine od trgovskega podjetja Bofex iz Ljubljane (za poslovno stavbo na Novem trgu, v kateri je bila trgovina Volan) bodo v Emoni Merkur najprej zaposlenim izplačati osebne dohodke za februar. Nato bi Mestni občini Ptuj poravnali preostalo polovico najemnin, je predlagano v dopisu mestnemu svetu, ki ga je podpisal direktor Dragan Craorac. Odločitve v zvezi s prošnjo Emone Merkur pa svetniki niso mogli sprejeti, ker je bila podana pod točko informacije. Milena Turk SESTANEK ŽUPANOV OBČIN NA PTUJSKEM , J\Me?tr)i hi —' J občin z o J naslednje ii hiši je bil 4. aprila redni mesečni sestanek županov petnajstih območja nekdanje občine Ptuj. Na dnevnem redu so bile naslednje teme: določitev predstavnikov v svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, informacija o poteku aktivnosti za gradnjo centra za ravnanje z odpadki v opuščeni gramoznici Čajke v Spuhlji, priprave na ustanovitev ter predstavitev delovanja društva prijateljev Ptuja, odločitev o nadaljnji usodi objektov nekdanje počitniške kolonije v letovišču Biograd in sklep o uporabi bivalne prikolice, ki naj bi jo prenesli v upravljanje Občini Trnovska vas za nastanitev družine, ki je po nesreči ostala brez stanovanja. Ker je Knjižnica Ivana Potrča regijska ustanova, so občine že v decembru 2000 sprejele dogovor, da se v svet javnega zavoda knjižnice imenujejo člani na naslednji način: • izmed treh predstavnikov ustanoviteljev imenuje enega Mestni svet Mestne občine Ptuj, dva pa občinski sveti ostalih občin na območju nekdanje občine Ptuj, » izmed treh predstavnikov uporabnikov imenuje dva župan MO Ptuj, enega pa župani ostalih občin na območju nekdanje občine Ptuj. V svet zavoda Knjižnice Ivana Potrča je Mestna občina Ptuj že imenovala tri svoje predstavnike: Jurija Šarmana, Rudija Ringbauerja in Mitja Miklošiča. Vendar svet zavoda zdaj deluje brez treh predstavnikov, ki bi jih morale imenovati ostale občine, zato je njegovo delovanje okrnjeno. Večina ostalih občin je za predstavnika ustanoviteljev imenovala Slavico Cvitanič iz Gorišnice in Slavka Feguša iz Kidričevega, za predstavnika uporabnikov pa Karla Majcna iz Markovec. Občinam, ki še niso dale soglasij za navedene tri člane, je bilo včeraj predlagano, da potrdijo predlagane predstavnike, s čimer so se župani oz. predstavniki občin strinjali. Županom je bila predstavljena problematika, ki je nastala po zboru krajanov o potrditvi lokacije v Čajkah za center za ravnanje z odpadki v naselju Spuhlja 26. marca. Ta namreč ni prinesel pozitivnega niti negativnega rezultata. Sklenili so, da tudi v prihodnje občine enotno rešujejo področje odlaganja in ravnanja z odpadki. V primeru, da bo izid referenduma v naselju Spuhlja, ki ga je predlagal razširjeni svet Mestne četrti jezero (3. aprila), pozitiven in se bo gradila deponija v Čajkah, bodo občine kljub temu takoj ponudile možne lokacije za odlaganje odpadkov na svojih območjih. Tako ne bi prišlo do časovne stiske pri izgradnji nove deponije in ne bi bila obremenjena le Mestna občina Ptuj. Občine bodo dovolile raziskave na svojih območjih. V zvezi z nadaljnjo usodo objektov nekdanje počitniške kolonije v letovišču Biograd so župani sklenili, da se premoženje v Biogradu upravlja v skladu z v začetku tega leta podpisanim dogovorom med občinami (letos se financirajo samo obvezni stroški: komunalno nadomestilo za stavbno zemljišče, davek na neizkoriščene počitniške kapacitete in košnja trave), odločanje o nadaljnji rabi pa se preloži. Zaradi nesreče, ki se je zgodila v Občini Trnovska vas in je tamkajšnja družina ostala brez stanovanja, je bila v dogovoru z območno organizacijo Rdečega križa Ptuj in z županom Občine Trnovska vas dana v upravljanje bivalna prikolica, ki je na seznamu skupnega premoženja občin. Da bi zadevo formalno uredili, so župani sprejeli ' sklep o prenosu upravljanja bivalne prikolice na občino Trnovska vas in jo namenili za nastanitev družine. Na sestanku županov so bili prisotni tudi gostje, ki živijo oziroma delujejo v Ljubljani, izhajajo pa iz Ptuja in okolice: Zlatko in Rajko Šugman, Vera Sluga, Danilo Domajnko in Branka Bezeljak Glazer. Predstavili so svoja prizadevanja in potrebo po ustanovitvi društva prijateljev Ptuja. V Ljubljani se tam živeči Ptujčani (predvsem starejša generacija tistih, ki so po končani srednji šoli odšli študirat v glavno mesto) prostovoljno sestajajo že osem let in vsako leto priredijo srečanje Ptujčanov. Vendar so ugotovili, da je premalo srečevati se le ob jedači in pijači, zato so predlagali ustanovitev društva, ki je institut civilne družbe, da bi tako lahko naredili več za svoje člane. Ker bi želeli, da se poveže čim širši krog Ptujčanov, predvsem mlajša generacija in tisti s srednjo izobrazbo, so na župane naslovili prošnjo za pomoč pri iskanju naslovov. Doslej imajo zbranih okrog 500 do 600 naslovov. Sami pa so županom ponudili pomoč in posredovanje pri doseganju odločitev o Spodnjem Podravju in Halozah, ki se sprejemajo v Ljubljani. Milena Turk '///ca/i ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV Pobuda Milana Petka: Posodobi oz. asfaltira naj se dovozna cesta za zaselek Hum v MČ Panorama, kajti trasa poteka ob meji MČ Panorama in PMČ Grajena. Cesta poteka večinoma skozi gozd po severni strani hriba in je bila predvidena za asfaltiranje po planu MČ Panorama pri oblikovanju proračuna za leto 1 998 in do leta 2000. Pričakovanja krajanov so zato dve leti po izteku roka neke napovedi gotovo utemeljena. Odgovor: Prednost pri posodobitvi cest na svojem območju določajo mestne in primestne četrti same. Če je ta cesta v planu mestne četrti MČ za leto 2002, jo bodo uredili. •> ❖ ♦> Pobuda Franca Štrucla: Komunalno podjetje Ptuj naj se zadolži, da se na Selski cesti pokrove kanalizacije uredi tako, da ne bodo povzročali hrupa ob vsakem prevozu čez nje. Odgovor: Pobudo smo posredovali Komunalnemu podjetju Ptuj in jim naložili, da to uredijo. ❖ ❖ <♦ Pobuda Vladimira Čuša: Nova študija o kakovosti podtalnice v Sloveniji nam daje izjemno zaskrbljujoče informacije. Le ena tretjina slovenskih vod je čista in se lahko uporablja za vir pitne vode. Pomembna je tudi ugotovitev, da je najhujše stanje na območju Dravskega polja, zaradi snovi, ki so v podtalnici (atrazin). Dejansko so pesticidi v najvišji koncentraciji v podtalnici na Dravskem polju. Iz tega izhaja pobuda o redni kontroli stanja in izvajanju rednega informiranja javnosti. Mestna občina Ptuj naj da pobudo vsem občinam v Podravju, da na strokovnem področju začnemo problematiko reševati skupno. V primeru takšnega pristopa reševanja problema lahko iščemo in zahtevamo tudi pomoč države, preko tega pa pri sanaciji stanja angažiramo tako državna kakor mednarodna razpoložljiva sredstva. Vemo pa, da globinski vodnjaki niso dolgoročna rešitev. Dolgoročna rešitev je sanacija stanja in izboljšanje podtalnice do te mere, da bomo lahko uporabljali tudi višje ležeče vodne vire. Odgovor: Res je, da je podtalnica na širšem ptujskem in mariborskem območjuv izredno slabem stanju, vendar pa na Ptuju pijemo vodo, ki ustreza vsem kriterijem, pa tudi vrednosti atrazina ne presegajo dovoljenih mejnih vrednosti. Z mešanjem vode z vodo iz globinskih vodnjakov lahko brez bojazni pijemo vodo iz vodovoda. Ker pa moramo skrbeti tudi za podtalnico, smo pristopili skupaj z večino ostalih občin nekdanje občine Ptuj k projektu zaščite podtalnice na Dravskem in Ptujskem polju, s katerim želimo v naslednjih dveh letih pridobiti tudi državna in mednarodna sredstva. Gre predvsem za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in zaščito vodnih virov. .> Pobude in vprašanja Slavka Brgleza: I. MO Ptuj naj kot investitor zahteva od gradbenega izvajalca podvoza, da čim prej odpravi gradbeno napako trajnega zamakanja v podvozu na desni strani v smeri zahod, ker ogroža varnost cestnega prometa. Povzroča pa tudi jezo nekaterih voznikov. Odgovor: MO Ptuj ni bila investitor podvoza. Direkcijo RS za ceste smo že opozorili na zamakanje podvoza. ❖ ♦> <• 2. Pred dvema letoma je v Ptujčanu že bila pobuda za nujno ureditev vzhodne cestne vpadnice v mesto Ptuj, to je Ormoška cesta, zlasti pred sejmiščem, in za ureditev fasade objekta Ormoška 9. Na Ormoški cesti nastajajo novi urejeni objekti, zato je potrebno urediti še neurejen videz ob cesti. Odgovor: Prostor pred sejmiščem, kjer je razbiti kiosk, bomo v roku meseca dni uredili - odstranili razbiti kiosk. Objekt Ormoška cesta 9 je v zasebni lasti. ♦> .j 3. Kolesarsko stezo je potrebno talno označiti v celoti, od Budine do Rogozniške ceste oziroma železniškega prehoda. Pobuda je že bila na mestnem svetu, vendar ni bilo storjeno nič. Zaradi neurejene talne signalizacije se je zgodila tudi prometna nesreča. Odgovor: Pobudo, dano na mestnem svetu, smo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Njegova strokovna komisija je opravila terenski ogled in ugotovila, da je pločnik na Ormoški širok le 1,60 metra, kar je s tehničnega vidika premalo, da bi se lahko na celotni potezi zarisala kolesarska steza, saj bi bili s tem kršeni predpisi o varnosti v cestnem prometu. ❖ 4. Ali je Komunalno podjetje Ptuj na podlagi sklepa Mestnega sveta Mestne občine Ptuj iz leta 2001 že predložilo program razvoja ptujskega pokopališča? V jeseni smo ob sprejemu tarif (cen) za pokopališče sprejeli dodaten sklep, naj podjetje do konca leta 2001 predloži ta program. Odgovor: Komunalno podjetje smo pozvali, da nam do naslednje seje predloži zahtevani program. Herbert Glavič Ptujčana vsak mesec BREZPLAČNO prejme na dom 8.750 gospodinjstev. 031 304-851 OGLASE SPREjEMAMO TUDI NA DISKETI, ZIP-u, CD-ju ali po ELEKTRONSKI POŠTI: irenamarcetic@ email.si ali repro@grafts.si <*? nju civilne družbe za enake možnosti ('JJfnoških in žensk v Sloveniji, ki deluje pod imenom Koalicija za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju, se je pridružilo tudi nekaj znanih Ptujčank. Na zadnjem sestanku smo se dogovorile za nekatere ukrepe za ohranitev javne podpore predlaganim spremembam slovenske ustave - 44. člen, ki naj omogoči zakonsko ureditev enakih možnosti za oba spola v javnem življenju. Istočasno pa je Urad vlade RS za enake možnosti predstavil delovno gradivo zakona o enakih možnostih žensk in moških. Predstavil je tudi tovrstno ureditev v nekaterih državah zahodne Evrope, kjer je delež obeh spolov javnem življenju bistveno drugačen kot pri nas. V Sloveniji je namreč po zadnjih raziskavah še manj žensk v politiki in na odgovornih mestih v gospodarstvu in javnem življenju, kot jih je bilo pred 10. leti. Namen zakona je uvesti splošno pravno podlago za sprejem različnih ukrepov, namenjenih spodbujanju dejanske enakosti spolov, ustvarjanju enakih možnosti za ženske in moške, oblikovati državno politiko na tem področju ter urediti poseben postopek za reševanje individualnih kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi spola. Predlagani zakon čaka celotna dolgotrajna procedura v državnem zboru. Med tem pa lahko že razmišljamo in delujemo v smislu enakih možnosti obeh spolov in evidentiramo polovico žensk na kandidatne liste za jesenske volitve v lokalno samoupravo. Ženske, sprejmite kandidaturo! Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani Čestitamo vam ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in za 1. maj, mednarodni praznik dela, ter želimo prijetno praznovanje. Občinski odbor ZLSD Ptuj S___________________________________________________________________/ PirSsfpts^lkB sdifsonolk s 2002 pod okriljem Centra interesnih dejavnosti. Cilj v—^-jfahketiranja je bil ugotoviti interese, potrebe in želje mladih po programski in drugi ponudbi mladinskega centra, ki naj bi bil odprt letos spomladi. Postavili smo nekaj hipotez, na osnovi katerih je bil oblikovan anketni vprašalnik. Pri obdelavi podatkov je sodelovalo 5 študentov - prostovoljcev. Projektno skupino so sestavljali Leonida Cafuta, študentka Visoke šole za socialno delo v Ljubljani, Barbara Kokol, študentka Pedagoške fakultete v Mariboru, Barbara Pralija, študentka Pedagoške fakultete v Mariboru, Katja Stres, študentka Filozofske fakultete v Ljubljani, Sašo Topolovec, študent Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, in Nevenka Ceri, strokovna sodelavka CID kot vodja projekta. Anketa je zajela 749 anketirancev, učencev 7. in 8. razredov osnovnih šol v mestu in dijake vseh poklicnih in srednjih šol na Ptuju. Pri anketiranju so na vseh šolah sodelovali šolski svetovalni delavci. Vzorec je obsegal 19,9% populacije, to je vseh učencev v anketiranih generacijah na našem območju. Mladi, ki se ne izobražujejo, in tisti, ki obiskujejo šole v drugih krajih, niso bili zajeti. Obdelava rezultatov je pokazala, da mladi med 13. in 19. letom na Ptuju in v okolici želijo prostor, namenjen druženju mladih, pa tudi lahek dostop do informacij, ki zadevajo mlade, ter široko ponudbo prostočasnih dejavnosti. Najbolj je izražena potreba po zabavi, med organiziranimi interesnimi dejavnostmi pa po športnih aktivnostih. Približno 60% anketiranih bi se prihajalo v prostore mladinskega centra le zabavat, okoli 40% pa bi se jih vključilo v aktivno sodelovanje v mladinskem centru na različnih področjih, tudi kot prostovoljci in sodelavci pri pripravi in izvedbi projektov. Približno 40% mladih ni vključenih v nobeno organizirano interesno dejavnost. Le dobra tretjina jih ve, da je na Ptuju že obstajal klub mladih, ki so ga zaprli pred 12 leti. Starši v največji meri podpirajo način preživljanja prostega časa svojih mladostnikov. Mladi, ki se vključujejo v katero koli interesno dejavnost, imajo v svojem prostem času nekoliko večjo podporo staršev kot ostali, še posebej tisti, ki se ukvarjajo s športom. Informacije o ponudbi mladinskega centra bi mladi najraje dobivali na stalnem mestu v šoli v tiskani obliki. Elektronsko pošto redno uporablja le dobra petina anketiranih. Anketa je pokazala, da je za uspešno informiranje mladih potrebno uporabiti veliko različnih medijev, ki jih mladi redno uporabljajo, tako tiskanih kot elektronskih. Kot bralci mladi anketiranci v veliki večini posegajo po lahkotnem revijalnem tisku, še posebej po najstniških revijah. Zelo malo anketiranih bere zahtevnejše revije. Prepoved kajenja ter uživanja alkohola in drog v mladinskem centru je dobila med anketiranimi visoko podporo - v povprečju okoli 85%. Mladih, ki jim je uživanje alkohola in morda tudi drog pomemben del zabavnega druženja, pa je klub temu veliko in zahteva resno obravnavo. Prostori mladinskega centra naj bodo glede na anketne rezultate odprti med tednom popoldan in zvečer, v petek in soboto pa do 23. ure. Obratovalni čas v soboto in nedeljo čez dan bomo prilagajali potrebam in interesom mladih, ki se bodo oglasili s svojimi pobudami. Organizirali bomo tudi poskusni obratovalni čas, povezan z rezultati ankete, in ugotovitve upoštevali pri odločitvi o stalnem obratovalnem času. Najbolj moteče v prostorih mladinskega centra bi bilo pitje alkohola, kajenje, nasilje, uživanje drog, pa tudi mladim neprijetno socialno okolje - velike starostne razlike med obiskovalci, norčevanje, slaba družba, hierarhija, nesproščeno vzdušje. V centru anketiranci pričakujejo prijazne, mlade, zabavne, razumevajoče in komunikativne sogovornike in organizatorje, tudi prostovoljce. Med počitnicami si anketiranci želijo veliko rekreativnih dejavnosti, poslušanja glasbe, pa tudi ustvarjalne delavnice in različne izobraževalne tečaje, predvsem jezikovne in računalniške. Dekleta izrazito zanima kozmetična nega, fante pa usposabljanje za D/. Rezultati ankete so pokazali v povprečju večjo odzivnost deklet o obiskovanju prireditev in ustvarjalnih delavnic ter pri prostovoljnem in organizacijskem delu. Izjema je področje računalništva, kjer interes fantov daleč prekaša interes deklet. Mladi, ki živijo na vasi, so pokazali v povprečju večjo pripravljenost na aktivno sodelovanje v programih mladinskega centra kot njihovi vrstniki, ki živijo v mestu. Med obdelavo ankete smo naleteli na nekatere ugotovitve, ki bi jih bilo zanimivo podrobneje analizirati, vendar bi bilo potrebno za to izvesti posebne ankete oziroma raziskovalne naloge. Tak primer je na primer odnos mladih do kajenja ter uživanja alkohola in drugih drog ter vzorci vedenja, ki vodijo v eksperimentiranje z njimi. Veljalo bi raziskati tudi vzroke za razlike po spolu in kraju bivanja pri vključevanju v dejavnosti in programe, ki so se pokazali v naši anketi. Veliko število samostojnih odgovorov in predlogov kaže, da je anketa naletela na resnost in angažiranost ciljne populacije pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov. Velikost vzorca in odziv anketirancev nas prepričujeta, da lahko ugotovitve upoštevamo kot merodajne. Izhodišče za delo Centra interesnih dejavnosti je delo z mladimi, ne za njih. Zato nas bodo rezultati ankete vodili k iskanju različnih oblik sodelovanja z vsemi, ki jih bodo privlačile najrazličnejše vsebine. Tudi projektna skupina, zbrana pri obdelavi ankete, je oblikovana na tej osnovi. Mladi sodelavci so večinoma prostovoljci, ki aktivno delajo v nekaterih preventivnih programih Centra za socialno delo Ptuj. Za dobro sodelovanje pri izvedbi ankete se zahvaljujemo: • Centru za socialno delo, Danili jurgec • OŠ Breg Ptuj, Mileni Stojadinovič m OŠ Ljudski vrt Ptuj, Darji Erbus 0 OŠ Mladika Ptuj, Marjani Kušar 0 OŠ Olge Meglič Ptuj, Aniti Peklar 0 Gimnaziji Ptuj, Darji Rokavec 0 Šolskemu centru Ptuj: • Ekonomski šoli, Ingrid Kac • Korunič in Mateji Prša • Poklicni in tehniški elektro šoli, Nataši Vidovič 0 Poklicni in tehniški strojni šoli, jani Vode in Vidi Vidovič • Poklicni in tehniški kmetijski šoli, Veroniki Leskovar Materialno sta izvedbo projekta omogočila Mestna občina Ptuj in Urad RS za mladino. Nevenka Gerì ODPRT]E MLADINSKEGA w w w PRENOČIŠČA PTUJ stavnike Urada za investicije in Urada RS za mladino pri listrstvu za šolstvo, znanost in šport - državnega podsekretarja Mitja Maruška, Estero Potrebuješ, Boštjana Hočevara, Nevenko Peče, direktorja Urada RS za mladino Dominika S. Černjaka in Karmen Vnučec - ki so člani komisije za vodenje in nadzor postopka oddaje prostorov mladinskega prenočišča v' najem, je 11. aprila v Mestni hiši sprejel župan Miroslav Luci. Komisija je nato na delovnem sestanku v prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj sprejela program zakupa oziroma oddaje mladinskega prenočišča, ki predvideva, da se v letošnjem letu, še v času poletne turistične sezone, izvedejo vsi postopki javnega zbiranja ponudb in s tem izbora najemnika. Otvoritev prostorov mladinskega prenočišča je odvisna od uspešnosti izpeljave postopka javnega zbiranja ponudb. Maja Erjavec PTUJSKA ZGODOVINA IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE PTUJ JE IMEL TOLERANČNO HIŠO ALI BORDEL s^XJgnrprispevku ne bo predstavljena zgodovina prostitucije, njeni sociološki, etični in ^ /drugi vidiki, saj so se teh vprašanj lotevali tako sociologi, zgodovinarji, seksologi in še / kdo. Da je ta posel star in ga pozna civiliziran svet od antike do današnjih dni, je znano. Tako je bil tudi Ptuj soočen z njim, predvsem v dvajsetih letih 19. stoletja, ko je na Ptuju bivalo veliko vojaščine. Toleranca je dopusten odklon od predpisanega ali strpnost do drugačnega. Tako je bilo tudi s tolerančno ali javno hišo oziroma bordelom na Ptuju. Ob njenem odprtju so meščani, predvsem pa meščanke, morali precej zatisniti oči in dovoliti tisto, o čemer ni bilo spodobno niti razmišljati, kaj šele govoriti, temveč se je tisočletja le počelo, kdaj bolj, kdaj manj na očeh javnosti. To početje najbolje razloži ena sama beseda - seks. gospem ni želela dati povoda za jezo, zato ne bo najela svoje hiše v mestu, temveč v predmestju ali v bližnji okolici. Nasploh se bo izogibala vsemu, kar bi bilo škodljivo javni varnosti. Viljemina Has! je nekoč že stanovala 17 let na Ptuju, zato je menila, da je mestnemu svetu še poznana. Prosila je torej, naj ji dovolijo odpreti bordel ter tajno izvajati dejavnost v bordelu v območju mesta Ptuj, zaradi dostojnosti pa ji Mesto Ptuj je po navedbi mestne kronike leta 1888 štelo okrog 419 hiš, staro mesto (ozemlje mestne župnije), predmestje Kaniža (Budina, Brstje, Grajena, Potrčeva, Ormoška, ozemlje minoritske župnije) skupaj z vojašnico, ki je štela 700 mož, pa je imelo zaokroženo 4.257 prebivalcev. Mestni očetje in poveljstvo ptujske garnizije so se ob tako velikem številu vojaštva srečevali tudi z nedovoljeno prostitucijo. Najstarejšo obrt so opravljale postopaške dekline, ki so svoje usluge nudile na raznih javnih prostorih in v zakotnih krčmah starega mesta ter v predmestju na Bregu. Posledično se je njihova dejavnost nato odražala v porastu spolnih bolezni, ki jih je pri vojski zabeležil vojaški zdravnik. Leta 1880 je vojaški regiment pri mestni oblasti prijavil dva primera spolnih bolezni, nato pa vsak mesec več. Lastnica bordela je dekleta za svojo hišo pripeljala od drugod; razglednica z erotično tematiko. V letu 1880 je Viljemina HasI iz Maribora zaprosila Mestno občino Ptuj za dovoljenje, da odpre na Ptuju tolerančno hišo, kjer bi nastavila nekaj svobodnih deklet (Freimädchen). Nekdo, ki je dobro vedel, na katero struno je potrebno zabrenkati pri mestnem svetu, ji je sestavil vlogo, ki jo je sama le podpisala. V vlogi je navedla, da ji je željo, naj odpre na Ptuju bordel, izrazilo več zelo vplivnih in uglednih mož Ptuja, katerih imen seveda ni mogla navesti. Potreba po taki ustanovi se na Ptuju kaže glede na hitro rast prebivalcev in vseh, ki želijo potešiti svoje seksualne potrebe, pa so bili do sedaj odvisni le od domačih deklin. Statistično je dokazano, da je pojav spolnih bolezni pogostejši v mestih, kjer takih ustanov ni dovoljeno odpreti, kakor v mestih, kjer so take ustanove pod stalnim zdravstveno policijskim nadzorom. Pri postopaških deklinah, ki niso pod nobeno kontrolo, je problem v tem, da le kdaj pa kdaj katera izmed njih, ki imajo sifilis, pride v roke policiji. Toda pred tem je vcepila kužno bolezen, izvir nesreče in obupa, ducatom mladih moških. Haslova pojasnjuje, da bi v bordel nastavila dve do tri mlada in poštena dekleta, sama bo kot izkušena oseba, ki ljubi red in disciplino, skrbela za spodobnost in čistočo, uredila vsakotedenski zdravniški pregled deklet, tako da se bo vsak gospod lahko predal mesenim užitkom brez bojazni za svoje zdravje. Predvsem mestnim naj izdajo obrtno dovoljenje šiviljstva za belo prtenino, ki ga je imela svoj čas. Mestni svet je zadevo obravnaval na seji 7. avgusta 1880 in sklenil, da se gospe ne dovoli odpreti bordela, saj navedbam imenovane ni najbolj verjeti. Kdaj natančno je bordel začel delati ni točno znano, najbrž pa kmalu po prošnji Haslove. Profesor ptujske gimnazije je tej temi v kroniki, ki jo je vodil, namenil naslednji zapis: "29. oktobra 1883 so se zaradi neke "ljubeznive nimfe" vojaki, pionirji in lovci, zapletli v strahovit pretep. Pravočasno so jih ustavili, da niso uporabili mečev za " dobro domovine", vročo kri pa so si nato ohladili v vojaškem zaporu. Toda ko so bili Marsovi sinovi ponovno v vinskih oblačkih, se je njihova jeza obrnila proti Evinim hčeram, ki so prepir zanetile, zato so jim junaki dodelili pošteno porcijo batin. Biblijski junaki, kakršen je bil jakob, nikoli ne izumrejo. Ta pretep pa je pripeljal k temu, da je Ptuj napravil v smeri ljubezenske utehe korak dalje, saj si je 7. oktobra 1883 neka določena gospa JUBILEJI iz Maribora vzela gorje vojakov iz Ptuja, in morda tudi drugih moških, tako k srcu, da se je odločila temu gorju narediti konec in odpreti tolerančno hišo. Zakonske ženske iz Ptuja (ne vem sicer, zakaj) so proti odprtju take ustanove vložile protest, vendar brez uspeha. Hiša je bila ustanovljena in kar se da odlično prosperira." Najbrž se je na pritisk mestnega in vojaškega zdravnika in drugih zagovornikov kontrole nad prostitucijo vdal tisti moralno zdržnejši del članstva mestnega sveta in je moral popustiti, zatisniti oči in s tihim, neformalnim dovoljenjem privoliti, da "Madame ali Puffmuti", kakor so običajno imenovali tovrstne poslovodkinje, odpre tolerančno hišo. Madàme je našla skoraj idealno hišo za svojo obrt. Tik ob rečici Grajeni je stala manjša pritlična hiša z vrtom, Kaniža 27, dovolj odmaknjena od sosednjih hiš. Leta 1890 so bile na tej številki prijavljene poleg Haslove še štiri dekleta, ki so bile vse tujke iz Feldbacha, iz Agye na Madžarskem in Hrvaške. Najbrž je kot hišnik oz. varnostnik zanje delal tudi neki Franc iz Koroške. Najštevilnejše stranke v bordelu so bili seveda vojaki. Župan je poveljujočega komandirja vojašnice prosil, naj poskrbi za red. Ob petkih, nedeljah in tudi med tednom je po mestu za red skrbela vojaška patrulja. Haslovo so leta 1887 obsodili zaradi nedovoljene dejavnosti na zaporno kazen osem dni. Ko je vložila pritožbo na prizivno sodišče v Celju, so jo oprostili in priznali zmoto, saj ji je mestna občina bordel odobrila. V letu 1892 je Ptujsko sodišče od mestne občine zahtevalo, da jim pošljejo kopijo dovoljenja, ki so ga izdali Haslovi za bordel. Občina jim je odgovorila, da Haslova ni nikoli dobila dovoljenja. Bordel na Ptuju trpijo in lahko obratuje zaradi izrednih potreb in okoliščin, s čimer je seznanjeno tudi cesarsko kraljevo namestništvo y Gradcu. Marija Hernja Masten, arhivska strokovna sodelavka (se nadaljuje) PRI ROJAKIH V FRANKFURTU SLOVENSKO KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO SAVA JE PRAZNOVALO 30 LET vali smo se prijaznemu vabilu rojakov iz Frankfurta in se podali na pot, župan Mestne bčine Ptuj Miroslav Luci s soprogo Ireno in predstavnica kolektiva OŠ Mladika Ptuj Nada jojčič. Na prireditev, ki je bila 23. marca, so rojaki povabili tudi veleposlanika RS v Nemčiji Alfonza Naberžnika, generalnega konzula RS v Münchnu Matjaža jevniška, poslanca državnega zbora in predsednika Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Franca Pukšiča ter pisatelja in poslanca državnega zbora Toneta Partljiča. V programu so se predstavili pevci, harmonikarji, folklorna in dramska skupina, ki je zaigrala prav za to priložnost napisan skeč Toneta Partljiča "Saša iz Ptuja". Ob tako visoki obletnici Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava zasluži kratko predstavitev. Nastalo je kot eno izmed prvih slovenskih društev v Zvezni republiki Nemčiji. Na enem mestu so se znašli ljudje iz vseh koncev Slovenije. Ljubezen in navezanost na rodne kraje jih je spodbujala, da so ohranili slovensko besedo in kulturno izročilo, kar so izražali z besedo, pesmijo in plesom v dramski in folklorni skupini. Tako so se povezali s Ptujem, s katerim so leta 1976 podpisali listino o sodelovanju. "V takratni Evropi meja, v takratni Evropi nezaupanja, nepoznavanja, krhkega sodelovanja je Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava Frankfurt opravljalo pionirsko delo na veliko področjih, od spodbude pri navajanju na drugo okolje, reševanja organizacijskih in življenjskih težav do ambasadorskega dela. Na prireditev, ki je bila 23. marca v Frankfurtu, so rojaki povabili tudi veleposlanika RS v Nemčiji Alfonza Naberžnika (skrajno desno). Predstavljati slovenstvo, našo kulturo, jezik, delovne navade in uspehe ni bilo enostavno. A društvo ga je opravilo nadvse uspešno. Veseli smo, da smo ob tem lahko pomagali. Ne vedno materialno, ampak na področju kulture, športa in s človeško Ob 30. letnici društva je predsednik jože Lopič podelil več priznanj, med njimi tudi Mestni občini Ptuj; sprejel jo je župan MO Ptuj. solidarnostjo, "je razmišljal ptujski župan Miroslav Luci. Velik uspeh za Slovence iz Frankfurta je bil, da so starši in člani društva že zgodaj spoznali, da mladi rod na tujem ne sme ostati brez domače slovenske besede. Leta 1974 so prvič skupaj sedli v šolske klopi slovenski učenci pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika in kulture. Slovenske učiteljice želijo, da bi pot do slovenske šole našel prav vsak otrok, katerega korenine segajo v Slovenijo. Prav to pa jih je vodilo, da so navezali stike z OŠ Mladika iz Ptuja. Več kot dvajsetletno medsebojno sodelovanje in obiski otrok bodo ostali nepozabni, saj so spoznavali slovensko šolo, svoje vrstnike, na izletih pa svojo matično domovino. V Evropi, v raznolikosti njenih številnih narodov, jezikov in kultur bo društvo Sava gotovo nadaljevalo svoje poslanstvo pri ohranjanju slovenskega jezika, šeg in vrednot. Vsi se zavedamo, da slovenski jezik ne sme ponikniti v družbi večjih, ampak naj s svojo drugačnostjo bogati to pisano druščino, naj utrdi samozavest, ponos in občutek pripadnosti narodu z bogato kulturno zakladnico in zgodovino. Nada Gojčič SPODBUJANJE POKLICNEGA UVELJAVLJANJA ŽENSK V PODRAVSKI REGIJI / ~\jfby&nbru 2001 je bil preko Pospeševalnega centra za malo ^ /gospodarstvo objavljen razpis za pripravo projektov na temo / pospeševanja podjetništva in poklicnega uveljavljanja žensk za obdobje 2002-2003. V Podravski regiji sta se na razpis s svojima projektoma prijavili ZRS Bistra iz Ptuja in Ekonomski institut Maribor. V projekt so vključene različne aktivnosti na področju osveščanja in poklicnega uveljavljanja žensk. Trendi na področju ženskega podjetništva so pri nas podobni tistim v Evropski zvezi. To pomeni, da je v EZ delež podjetij, ki jih vodijo ženske, 10%, v Sloveniji pa 9%. Med slovenskimi novonastalimi podjetji je takih, ki jih vodijo ženske, 18%, kar je relativno veliko. To so in večinoma tudi ostanejo podjetja z eno samo zaposleno osebo. Podjetje ne bo raslo in doseglo kakšne bistvene podjetniške uspehe. Seveda obstajajo izjeme. Tako v Evropi kot pri nas se ženske srečujejo s specifičnimi problemi pri svojem poklicnem uveljavljanju, kar pomeni, da jih je med brezposelnimi vse več, srečujejo se z omejitvami pri zaposlovanju, pa tudi vedno novimi omejitvami in problemi, ki izhajajo iz preoblikovanja gospodarstva ter sprememb na področju socialnih in drugih storitev. S podobnimi ali celo večjimi problemi se srečujejo tudi ženske v Podravski regiji. S projektom bodo z različnimi aktivnosti pokrite naslednje ciljne skupine žensk: 0 delujoče podjetnice oz. obrtnice, 0 brezposelne ženske, 0 ženske s podeželja, 0 dijakinje in študentke (oz. ženske v starosti do 30 let). Skrbeli bomo za osveščanje, motiviranje ter informiranje žensk in ugotavljanje, odpiranje in spremljanje novih zaposlitvenih priložnosti za ženske. Velika pozornost bo namenjena stalnemu izobraževanju, usposabljanju, motiviranju in opogumljanju žensk za načrtovanje in uresničevanje poklicne kariere. Skozi ure-sničevaje projekta bodo tako zagotovljene kakovostnejše zaposlitvene priložnosti za poklicno uveljavljanje žensk, s čimer se bo izboljšal tudi njihov ekonomski in socialni položaj. Z uresničevanjem zastavljenega bomo dosegli: 0 uveljavljanje politike enakopravnosti med spoloma, 0 vzpostavitev stalnega sistema spremljanja položaja žensk tako v gospodarstvu kot v celotni družbi, 0 opogumljanje, motiviranje in usposabljanje žensk za načrtovanje poklicne kariere, 0 identificiranje in ustvarjanje novih zaposlitvenih priložnosti za ženske, 0 odpiranje širših poklicnih horizontov. V prvi fazi projekta načrtujemo vzpostavitev stalne informacijske baze podatkov s tega področja, izvajanje osveščevalnih, animacijskih in promocijskih aktivnosti ter pripravo prednostnih projektov. V Podravski regiji delujejo promotore ženskega podjetništva, ki so se usposabljale za izvajanje aktivnosti in na omenjenih področjih delujejo že več let. Aktivnosti projekta bodo usklajene medlokalno ter na ravni regije. Načrtovano in predvideno je pokrivanje regije preko tako imenovanih lokalnih pisarn. Dolgoročni cilj projekta je vzpostavitev reginalnega središča (oz. dveh središč za Podravsko regijo), kjer bodo lahko ženske (vseh ciljnih skupin) stalno pridobivale željene in potrebne informacije in se bodo vključevale v vse aktivnosti. V Podravju trenutno deluje pet pro-motork ženskega podjetništva iz naslednjih podjetij in ustanov: Animacija Ptuj, Ekonomski institut Maribor, Fitto Maribor, Halo Cirkulane, Kooperativa Vita Maribor in ZRS Bistra Ptuj. Zlatka Zastavnikovič Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj objavljata RfiZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ; PLAKETE MESTNE OBČINE PTUJ, ZLATE PLAKETE MESTNE OBČINE PTUJ IN IMENOVANJE ZA ČASTNEGA OBČANA MESTNE OBČINE PTUJ 1. „ \ _ Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje: 0 imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov; 0 zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja. 2. Župan Mestne občine Ptuj podeljuje plaketo Mestne občine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. 3. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja. 4. Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe. 5. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 10. junija 2002. 6. Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praznika Mestne občine Ptuj. Mestna občina Ptuj ŠPORT MEDNARODNO PRVENSTVO V JUDU PREKO 400 JUDOISTOV Nfi POKALU PTUJA 2002 jecbšestim in sedmim aprilom 2002 se je na Ptuju odvijalo /—///tradicionalno, letos že 15. mednarodno prvenstvo za pokal vr/ m/ tPtuja. Prvi dan so nastopili kadeti in mlajše starostne kategorije, drugi dan pa mladinci in mladinke do 20 let. Tekmovanje šteje tudi za slovenski pokal, kar pomeni, da je kriterijska tekma za uvrščanje v reprezentanco Slovenije. Prvenstvo je odprl podžupan Mestne občine Ptuj Ervin Hojker. Izjemno kakovostne borbe si je v dveh dneh ogledalo več kot 600 gledalcev. Organizator je prejel priznanje za odlično izpeljano prvenstvo s strani judo zveze Slovenije. V konkurenci 405 tekmovalcev in tekmovalk iz šestih držav so se odlično odrezali tudi gostitelji, JK Drava Ptuj, ki so s 17 kolajnami osvojili vseekipno drugo mesto. Kolajne so za jK Drava Ptuj osvojili: prva mesta in zlate medalje Rok Tajhman pri dečkih, Lea Murko pri deklicah in Nina Krajnc pri mladinkah; druga mesta in srebrne medalje Barbara Murko pri kadetinjah in mladinkah, Mitja Horvat pri kadetih in mladincih, Petra Leber pri mladinkah; tretja mesta in bronaste medalje Andrej Čuš in Damjan Ljubeč pri mlajših dečkih, Mitja jerenko in Danijel janžekovič pri dečkih, jasmina Zakelšek pri deklicah, Rok Murko in Uroš Sagadin pri kadetih ter Barbara Kolednik in Marjetka Hvalec pri mladinkah. Ekipni vrstni red med 44 uvrščenimi klubi: 1. mesto jK Bežigrad, Ljubljana 2. mesto jK Drava, Ptuj 3. mesto jK juršinci 4. mesto jK Jesenice Izjavi ob zaključku prvenstva: Ervin Hojker, podžupan MO Ptuj: "Čestitke organizatorju judo klubu Drava Ptuj in organizacijskemu odboru prireditve, ki sta pripravila to dvodnevno mednarodno prvenstvo. Posebej čestitam mladim judoistom in judoistkam domačega kluba za izjemen tekmovalni dosežek. Ptuj se je preko tega prvenstva zelo uspešno promoviral v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. " Vlado Čuš, predsednik organizacijskega odbora: "Zahvaljujem se vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešni organizaciji tega prvenstva. Posebej se zahvaljujem vsem sponzorjem prvenstva. Pri pripravah na prvenstvo je bilo vključenih 45 ljudi, večinoma članov našega kluba. Naša želja je, da bi pokal Ptuja čim prej pridobil licenco tekmovanja za evropski pokal v starostni skupini mladincev in kadetov. " Bruno Krajnc Prvenstvo je odprl podžupan MO Ptuj Ervin Hojker, 6. aprila v dvorani Center. Foto Kosi EUROPU55E 2002 V POBRATENEM MESTU SAINT-CYR-SUR-LOIRE V FRANCIJI 3. MESTO 2A OTROŠKO NOGOMETNO REPREZENTANCO PTUJA jtdfla nogometna reprezentanca otrok, starih /j /med 10 in 12 let, se je letos že petič zapored /::/y %/1udeležila mednarodnega nogometnega turnirja Europusse v pobratenem mestu Saint-Cyr-sur-Loire v Franciji. Dosegla je odlično tretje mesto. Mesto Ptuj so na nogometnem igrišču predstavljali: Sašo Menoni, jure Matjašič, Dan Krajnc, Daniel Ljubeč, Aljaž Šegula, Aleš Crii, Aleks Strelec, Matej Drevenšek, jure Petek, Aleš Meglič in Nejc janžekovič ter trenerja Miran Zorčič in Tomi Grbavac. Otroška nogometna reprezentanca Ptuja s trenerjema. Foto: Miran Ljubeč V lepem sončnem vremenu pri povprečno 20 stopinjah se je med seboj pomerilo 32 ekip. Med njimi so bile tudi deklice (ki so se čudovito odrezale in premagale kar dve deški ekipi), mladi igralci iz Cipra, dve ekipi iz Slovaške ter ena iz Poljske. Vsi igralci so bili nastanjeni pri francoskih družinah, ki so jih med tekmami bodrile; našo tudi v slovenščini. Turnir je potekal od 30. marca do 1. aprila. Zadnji dan pred odhodom nam je Marija Sotošek Chaigne, Slovenka ki živi v Franciji že več kot 20 let in je zmeraj prisotna vsaj zadnji dan turnirja, pripravila slovensko potico, sendviče in velikonočne pisanke za dolgo pot na Ptuj. Seveda pa te poti ne bi mogli opraviti in ne doseči takega rezultata brez številnih sponzorjev, ki jih na žalost zaradi pomanjkanja prostora ne moremo vseh omeniti. Izpostaviti bi želeli Mestno občino Ptuj, Mercator, Ptujske pekarne in slaščičarne ter Kmetijski kombinat Ptuj - Vinarstvo Slovenske Gorice Haloze. Staršem pa se posebej zahvaljujemo, da so nam zaupali v varstvo svoje otroke. Tanja Ostrman Renault MOŽNOSTI SUBVENCIONIRANEGA LETOVANJA OTROK V MATERADI PRI POREČU Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00, 26/01) in v skladu s sprejetim proračunom Mestne občine Ptuj za leto 2002 (Uradni vestnik MOP, št. 9/01) bo Mestna občina Ptuj upoštevala za subvencioniranje počitniškega letovanja otrok iz socialno ogroženih družin naslednje kriterije: Povprečni mesečni bruto dohodek Prispevek staršev na člana družine v letu 2001 (v SIT) % od cene letovanja 1. do 39.000 22 % 2. od 39.001 do 49.700 27 % 3. od 49.701 do 62.000 33 % 4. od 62.001 do 70.000 43 % 5. od 70.001 do 77.500 58 % 6. od 77.501 do 87.000 73 % 7. od 87.001 do 97.700 85 % 8. od 97.701 dalje 100 % Mestna občina Ptuj si v izjemnih primerih pridržuje zakonsko opredeljeno diskrecijsko pravico odločanja plačila k stroškom letovanja, kar pomeni, da se lahko upoštevajo tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družin. Vloge za subvencionirano letovanje se bodo sprejemale do četrtka, 9. maja 2002, oziroma do predvidene porabe proračunskih sredstev za počitniško letovanje v letu 2002. Upravičenost do subvencioniranega letovanja bodo preverjali socialni delavci na osnovnih šolah in varstvenih zavodih, Center za socialno delo Ptuj ter strokovna služba oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj. Že nekaj let poteka počitniško letovanje za osnovnošolske otroke iz naše občine v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor (ZPM Maribor), ki razpolaga s počitniškimi kapacitetami v Vzgojno izobraževalnem in rekreacijskem centru v Materadi pri Poreču (VIRC Poreč). Prijavo za letovanje lahko oddajo tudi tisti starši, ki so sami sposobni poravnati celotne stroške letovanja. Upravičenci do subvencioniranega plačila letovanja morajo k prijavnici priložiti: 1. Odločbo o odmeri dohodnine za I. 2001 (če so jo že prejeli) ali na Davčnem uradu Ptuj potrjeno kopijo napovedi za odmero dohodnine za leto 2001. Starši s statusom samostojnega podjetnika pa priložijo še potrjeno napoved o odmeri davka iz dejavnosti za I. 2001 (Davčni urad Ptuj, Trstenjakova ul. 2a). 2. Potrdilo o skupnem gospodinjstvu (Upravna enota Ptuj, Matični urad, Slomškova ul. 10, Ptuj), iz katerega je razvidno število družinskih članov. 3. V primeru spremembe statusa (zaposlen - nezaposlen) enega ali obeh staršev, je potrebno priložiti potrdilo Urada za delo Ptuj o statusu brezposelne osebe in o višini denarnega nadomestila, če ga prejema oziroma če ga prejemata (Območna služba Ptuj, Urad za delo Ptuj, Osojnikova c. 1). 4. V primeru, da starš oziroma starša nista bila zaposlena vseh 12 mesecev v letu 2001 ali se je oziroma sta se zaposlila v letu 2001, priložita potrdilo delodajalca o bruto plači zadnjih treh mesecev. 5. V kolikor vlagatelj za leto 2001 ni oddal napovedi za odmero dohodnine, mora priložiti kopijo potrdila o bruto dohodkih za leto 2001 (ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ali potrdilo o višini denarnega nadomestila (Območna služba Ptuj, Urad za delo Ptuj, Osojnikova c. 1 ) ali kopijo odločbe o upravičenosti do prejemanja denarnega dodatka (Center za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ul. 5a). PODATKI SE PREVERjAjO PRI UPRAVLJALCIH ZBIRK PODATKOV V SKLADU Z ZAKONOM! Prijavnice za letovanje lahko zainteresirani starši pridobijo na osnovnih šolah v MO Ptuj ali jih dvignejo vsak delovni dan v Centru interesnih dejavnosti (CID), Osojnikova c. 9, v času uradnih ur med 8. in 11. uro. Starše prosimo, da pravilno izpolnjene in podpisane prijavnice oddajo na osnovni šoli do 9.5. ali prinesejo v času uradnih ur v CID, najkasneje do četrtka, 9.5.! Prijave, ki bodo prispele na naš naslov po 9.5., ne bodo upoštevane, razen v primeru, če do 9.5. proračunska sredstva ne bodo razdeljena v celoti. Prav tako ne bomo upoštevali nepravilno izpolnjenih ter nepopolnih prijav. Za dodatne informacije lahko starši pokličejo na Center interesnih dejavnosti v času uradnih ur med 8. in 11. uro na telefon 780 55 40. Za prehod državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško otroci potrebujejo VELJAVNI POTNI LIST ali OSEBNO IZKAZNICO. Vse potrebne informacije o zdravstvenih pregledih otrok bodo starši pravočasno dobili od organizatorja letovanja - Zveze prijateljev mladine Maribor. O plačilnih pogojih se starši dogovarjajo neposredno z organizatorjem letovanja. Plačilni pogoji ter vsi dodatni pogoji letovanja so natančneje opredeljeni na HRBTNI STRANI VSAKE PRIjAVNICE. Jurij Šarman Miroslav Luci, dr. med. Direktor Centra interesnih dejavnosti Župan MO Ptuj PRVOMAJSKI ZAJTRK NA GRAJENI s~\jjkyim prireditev ob 1. maju -J /drugič koordinacijski odbor / Kulturnega društva Grajena prireditev ob 1. maju v Mestni občini Ptuj letos odbor društev z Grajene na pobudo Kulturnega društva Grajena pripravlja družabno prireditev v počastitev praznika dela. Prireditve se bodo začele že v torek, 30. aprila, ko bodo g ra jenski gasilci ob pomoči krajanov postavili majsko drevo. Člani Moškega pevskega zbora KD Grajena pa bodo večer ob kresu in harmoniki popestrili z ubrano pesmijo. Praznični dan bodo začeli ob 9. uri za Domom krajanov na Grajeni, ko se bodo najzgodnejšim obiskovalcem z budnico predstavili pevci Moškega pevskega zbora Grajena, skupina ljudskih pevcev Društva upokojencev iz Grajene in mladi člani ansambla Vurberški odmev. V prijetnem vzdušju bodo obiskovalci okrog 10.30 pričakali ptujsko godbo na pihala, ki bo prireditvi tudi letos dala praznični prizvok s svojimi budnicami. Obiskovalci se bodo lahko okrepčali z okusnim golažem in ga zalili z izbranimi pridelki članov Društva vinogradnikov osrednje Slovenske gorice, ki bodo pripravili brezplačno degustacijo izbranih vin. Prireditev bo iz Mestne občine Ptuj pritegnila tudi tiste, ki se jim bo zahotelo jutranjega sprehoda, saj bo iz sončnega parka pred Dominikanskim samostanom v Ptuju ob 7.30 krenila skupina pohodnikov v smeri Grajene. Pohod bo vodila Viktorija Dabič, vodnica Planinskega društva Ptuj. Vsi ki radi uživate v naravi, pridružite se jim. Pestro dopoldne na Grajeni se bo nadaljevalo s športnimi igrami in vlečenjem vrvi med ekipami posameznih vasi. Branko Polanec IV*- 4f-C*h^b*kc\ tttmeiAdp. Minoritski trg 4, 2250 Ptuj gsm.: 040 220 351 TUDI FRENKIE S ATELJE JE PTUJ raj leto dni na Ptuju deluje Frenkie's atelje s prodajalno na Minoritskem trgu 4, nasproti sodišča. Tu izdelujemo turistične spominke in različna darila. Žal pa za to ve le peščica ljudi in zaradi tega želim podrobneje seznaniti javnost ter turistične delavce, da bi lahko v bodoče turist ali obiskovalec Ptuja kupil kakšen spominek. V ateljeju izdelujemo spominke, ki so vsebinsko in oblikovno povezani s Ptujem ali okolico. Vsak izdelek je izdelan ročno in kljub številnosti je vsak zase unikat. Seveda pa izdelujemo spominke ali pa darila tudi po želji in okusu. Poleg tega so v ateljeju slike Ptuja (ogledate si jih lahko vsak dan), kipci iz modelarskih mas, poslikano steklo, vaze, kozarci ipd. Oblikujemo tudi les, saj vam iz njega izrezbarimo še tako zahteven motiv; lahko je slika, kipec, svečnik, pa tudi baročna vrata ali ograja. Izbirate lahko med okvirji. Slike uokvirimo. Če imate vsaj malo posluha za umetnost, kupite barvo in napravite svoj unikatni izdelek, kajti v ateljeju imamo dovolj idej. Odprto vsak delovnik: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure Franc Lenart MESTNA OBČINA PTUj OBMOČNO ZDRUŽENjE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB PTUj KLUB BRIGADIRI EV M DB IN UPD OBČIN PTUjSKEGA OBMOČjA VABIjO NA OSREDNJE PRIREDITVE V MESTNI OBČINI PTUj V POČASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORjU IN 60. OBLETNICE USTANOVITVE SLOVENSKOGORIŠKE ČETE v soboto, 27. aprila 2002, ob 9. uri pri domačiji narodnega heroja jožeta Lacka v Novi vasi pri Ptuju 90. V kulturnem programu bodo sodelovali: Moški pevski kvintet Društva upokojencev Rogoznica, ženska pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj in dijaki Gimnazije Ptuj. Delegacije bodo položile vence k spominskim obeležjem NOB. Ob 10. uri šesti pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela od Lackove domačije v Novi vasi pri Ptuju do gasilskega doma v Kicarju, ob 12. uri četrti praznik brigadirjev in udeležencev prostovoljnega dela občin ptujskega območja v gasilskem domu v Kicarju. V kulturnem programu bodo sodelovali: Moški pevski zbor Kulturnega društva Rogoznica, učenci Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj in ansambel Odmev iz Ptuja. Ivan Rau, predsednik Območnega združenja ZB NOB Ptuj Vljudno vabljeni Feliks Bagar, predsednik Kluba brigadirjev Ptuj Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj VABILO svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija Ptuj, vabi vse delovne ljudi in občane a proslavo v počastitev 1. maja - praznika dela. Proslava bo 30. aprila ob 19. uri pri Gasilskem domu na Ptuju, Natašina pot 1. proslavi bo kresovanje z ognjemetom in družabno srečanje. fànimacija Aškerčeva ulica 1, Ptuj Tel.: 02/ 749 34 60 /ajavlfamo predavanje z naslovom Ženska v družinskem podjetju, s—\ /IkTIbo predvidoma 17. maja. 6. junija bomo organizirali ogled v-v y,Poslovne šole IEDC Bled, kjer nam bo predavala dr. Danica Purg. Vse zainteresirane vabimo, da nas za podrobnejše informacije pokličejo na tel. št.: 02/ 749 34 60. GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE - RAZNO Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefonska št.: 02 749 32 50 Faks: 02 749 32 51 E-mail: CP@gledalisce-ptuj.si blagajna@gledalisce-ptuj.si http: //www.gledalisce-ptuj.si Maj 2002 PRIPOROČAMO ■ PREDSTAVE ZA ODRASLE 4. maj ob 20.00 - Gledališče Ptuj: PIKADO 7. maj ob 20.00 - Kazalištna družina "BASTIEN", Zagreb: MOSKVA - PETUŠKI 16. maj ob 20.00 - Gledališče Ptuj: NAGON 18. maj ob 19.30 - Gledališče Ptuj: MARjETKA, STR. 89 -organizirana predstava 23. maj ob 20.00 - Gledališče Ptuj: ELECTRA - PREMIERA v angleškem jeziku 24. maj ob 20.00 - PAČ TEjATER in CEZAM Ruše: ZNIŽANO! ZNIŽANO! KUPITE! KUPITE! • GOSTOVANJA PO SLOVENIJI 10. maj ob 20.00 - gostovanje v Kamniku: MARJETKA, STR. 89 10. maj ob 20.00 - gostovanje v Mariboru: LJUBEZENSKA PISMA 11. maj ob 20.30 - gostovanje v Piranu: MARJETKA, STR. 89 11. maj ob 20.00 - gostovanje v Mariboru: LJUBEZENSKA PISMA 20. maj ob 19.30 - gostovanje v Mariboru: MARJETKA, STR. 89 Čučkova 7, 2250 Ptuj Tel.: 02/787 76 30 Faks: 02/ 787 76 31 E-mail: sportni.zavod.ptuj@amis.net ŠPORTNE PRIREDITVE ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sreda, 8.5. 16.00-19.00 Namizni tenis, kvalifikacije za 1. SNTL-članice, NTK Ptuj Sobota, 11.5. 9.00-14.00 Odbojka, turnir, ŽOK Ptuj, kadetinje Sobota, 18.5. 8.00-17.00 Namizni tenis, Odprto tekmovanje, NTK Ptuj, članice ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 4.5. 16.00,17.00 Rokomet, prvenstvena tekma, MRK Drava, člani 19.00 Rokomet, prvenstvena tekma, ŽRK Tenzor, članice MESTNI STADION PTUJ Sobota, 11.5. 14.15 Nogomet, NK Asfalti Ptuj: NK Dravinja, 2. SKL-kadeti 16.30 2. SML-mladinci Nedelja, 12.5. 16.30 Nogomet, 2. SNL, Asfalti Ptuj: NK Tabor Sežana - člani Sreda, 22.5. 17.00 Nogomet, 2. SNL, Asfalti Ptuj: NK Livar Ivančna Corica - člani Sobota, 25.5. 14.15 Nogomet, NK Asfalti Ptuj: NK Bistrica, 2. SKL-kadeti 16.30 2. SML-mladinci TO’ Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, Ptuj, tel. 02 787 - 9230 (uprava muzeja), 02 748-0350 (pedagoška služba in naročila obiska) Faks: 02 787 - 7700 E-mail: muzej-ptuj. uprava@siol. net, pedagogi-muzej.ptuj@ siol. net http://www.pok-muzej-ptuj.si/ POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ STALNE ZBIRKE Zbirke na ptujskem gradu: zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil, zbirka orožja in grafični kabinet Franceta Miheliča. Zbirke so odprte vsak dan od 9. do 17. ure. Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: rimski, srednjeveški in novoveški lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka. Zbirke so odprte vsak dan od 10. do 17. ure. I. in III. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel.: 778 8781). Ključe od mitrejev lahko obiskovalci dobijo tudi pri sosedih. Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja: odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure. GALERIJA Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi: namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure. PRIREDITVE, OTVORITVE, KONCERTI-IN OBČASNE RAZSTAVE V ponedeljek, 15. aprila 2002, je bila na ptujskem gradu odprta razstava Arheološkega muzeja v Zagrebu Arhimir te popelje skozi preteklost. Razstava je posebej pripravljena za otroke. KOLESAR, REISINGER, RICHTER razstavljajo v Miheličevi galeriji na Ptuju. Razstava je bila odprta 19. aprila. Razstava likovnih del hrvaško belgijskega slikarja Marijana Kolesarja z zagrebškima gostoma, prijateljema, Otom Antonom Reisingerjem in Vjenceslavom Richterjem v Miheličevi galeriji na Ptuju predstavlja uspešno realizacijo Kolesarjeve dolgoletne želje, predstaviti manjši izbor iz obsežnega opusa tudi v rojstni deželi svoje matere, ki ji posveča razstavo. Vsi trije avtorji izhajajo iz kulturnega kroga mesta Zagreba. Čeprav se je Kolesar že leta 1966 preselil v Belgijo, je nepretrgoma ohranjal prijateljske in kulturne stike z matično domovino Hrvaško. Richterjev arhitekturni in Reisingerjev karikaturni opus predstavljata že več desetletij neodtuljiv del hrvaške vsakdanjosti, dobro znana pa sta tudi slovenskemu in mednarodnemu kulturnemu občinstvu. Nekonvencionalna razstava z navdihom nostalgije. Dela gostujočih umetnikov bo predstavil likovni kritik Mario Berdič. Martin Steiner SPOROČILA Karitas # IS love n s k a k arii a s OBVESTILO SLOVENSKE KfiRITfiS tiska karitas je z letošnjim letom ičela z intenzivno pomočjo preko f interneta v obliki forumov, kjer strokovnjaki odgovarjajo na različna vprašanja ljudi, ki se znajdejo v stiki. Sistem omogoča tak način delovanja, da je zagotovljena popolna anonimnost spraševalcev in enostavno moderi-ranje strokovnjakov. Mnoga vprašanja, ki bi ostala neizrečena in skrita, tu najdejo svoje mesto. Namen pogovorov s strokovnjaki je predvsem preventivnega in informativnega značaja. Pomaga pa tudi pri odkrivanju stisk in težav ter pri njihovem reševanju še v obdobju, ko jih je razmeroma enostavno rešiti. Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas POGOVORI Nfl INTERNETU (anonimno) POMOČ ZASVOJENIM - SKUPNOST SREČANJE Program pomoči zasvojenim in njihovim svojcem. Odgovarja in svetuje psihologinja Mateja Erjavec. pogovori.karitas.si 505: 080 1221 NADOMESTNO CIVILNO SLUZENJE Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in potek ... Za vas odgovarja Alojzij Štefan, vodja službe za NCS pri Slovenski karitas. pogovori.karitas.sl tel. (01) 300 59 60 POMOČ ŽENSKAM IN MATERAM V STISKI V Vas raste novo življenje, vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v vaši družini glavno besedo nasilje (želite prekiniti krog nasilja v vaši družini)? Za vas odgovarja in svetuje dipl. soc. delavka Andreja Verovšek, Zavod Pelikan-Karitas. pogovori.karitas.sl tel. (01) 366 77 21 MATERIALNA POMOČ Želite pomagati, potrebujete pomoč in ne veste, kam naj se obrnete? Za vas svetuje in moderira dipl. soc. delavka Alenka Baumgartner, Karitas Ljubljana. pogovori.karitas.sl tel. (01) 439 21 30 KJE NAS NAJDETE: http://www.karitas.si http://med.over.net TENIS LOPARJEV IN SMUČI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA, s p. Slovenski trg 1,2250 Ptuj telefon: 02/ 77-85-871 GSM: 041/925 852 LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO MAJ: JUNIJ: 6 - ponedeljek - 20.-7. ure 3 - ponedeljek - 20.-7. ure 7 - torek - 20.-7. ure 4 - torek - 20.-7. ure 8 - sreda - 20.-7. ure 5 - sreda - 20.-7. ure 9 - četrtek - 20.-7. ure 6 - četrtek - 20.-7. ure 10 - petek - 20.-7. ure 7 - petek - 20.-7. ure 11 - sobota - 14.-7. ure 8 - sobota - 14.-7. ure 12 - nedelja - 24 ur 9 - nedelja - 24 ur Dežurstvo končamo Dežurstvo končamo 13. maja ob 7. uri. 10. junija ob 7. uri. LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTU| jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: april: 8.4.2002 - 30.4.2002 MAj: 1.5.2002 - 5.S.2002 13.5.2002-31.5.2002 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo 00 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. 00 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjEtjA DNE. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ ♦ GOSTINSKI TEHNIK - 3. in 4. letnik ♦ GOSTINSKA DELA - KUHAR, NATAKAR - 3. in 4. letnik ♦ STROJNI TEHNIK - 4. in 5. letnik ♦ EKONOMSKI TEHNIK - 1. letnik ♦ EKONOMSKI TEHNIK - 4. in 5. letnik ♦ TRGOVEC - prekvalifikacija, 1. letnik ♦ TURISTIČNI TEHNIK - 4. in 5. letnik PE PETOVIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 oddelek ^pirnice, tel. 02/788 00 25 ODPR AoD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDELJO OD 3.00 DO 13. URE PE PANORAMA Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 0 0 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE ♦ VISOKA POSLOVNA SOLA - študij na daljavo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana ♦ SPECIALIZACIJA MANAGEMENTA - Vlil. izobrazbe podiplomski specialistični študij v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana J PE SOLID Dornava 81 c, Dornava, tel. 02/755 48 3 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE Naročnik: ERA PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Pluj TERME PTUJ* .o Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Slovenija j Tel.: +.1X6 2 7X2 7X2 I s j* Fax: +3X6 2 7X3 777 11 E-mail: terme.ptuj@siol.net 'M www.terme-ptuj.si *■»> vstopnine ni ob 13. uri prihod starih avtomobilov ri krst balona Term Ptuj zabava z živo glasbo r Vabljeni vjestavraciji RIBIČ ter GRAJSKQ.KAVARNO dH «s®sr od aprila dalje v skupini RAZPISUJEMO PROSTA MESTA ZA JESEN 2002 PROGRAMI ZA PRIDOBITEV SREDNJEŠOLSKE IZOBRAZBE. PROGRAM ZA PRIDOBITEV VISOKOŠOLSKE IZOBRAZBE: PRIJAVE IN INFORMACIJE: Metni trg 2, 2250 Ptuj Tel.: 021 749 21 50