Slovenski
GLASNIK
Lepoznansko-podučen list.
List 8       V Celovcu 15. aprila 1867.      Letnik X.
Ilijade šesti spev.
(Poslovenil Fr, Celestin, (Diomedes in Glävkos.   Hektor in Anđr6maha) (Dalje.)
Clavkos Hipćlohov sin in sin Tiđejev se zdajci f 120   V sredo vojsk obeh zaženeta boja želeča. Keđar pa sta nasproti hite že bila si blizo, Unega nagovori Diomćd najprvi v kričanji izvrstni:
„Kdo si pa ti, najboljši juu/ik zmed ljudi urarljivih? Kajti ni enkrat opazil te nisem v možečestilni 125   Bitvi poprej, zelo pa zdajci vse si prekosil
S svojo srčnostjo, stopivši pred silno sulico mojo! A le otroci nesi-ećnih ^na moč se zadevajo mojo ! Če pa neumrljivih kteri si prišel iz neba, Nikdar ne bi boril se jaz z nebeškimi bitji! 130   Saj še Drij^ntov sin celo, Likurg siloviti,
Živel ni dolgo, od kar se z nebeškimi bitji je meril, Ki je enkrat roječega še Dioniza dojnice Gonil Nizeja povrh posvečenega; vse pa na enkrat Vrgle orodje na tla so , ker je raožemorilen 135   Tepel je z bičem Likurg.   Beže celo Dioniz je
V morske potopil vale se.   Boječega v krilu je skrila Tetida, kajti pretresla zel6 ga mož4 je grozitev. Temu potem so rarzcli bogovi z lahko živeči, Kronov oslepil ga sin je, tudi več dolgo ni živel, 140   Ko vsem bil se zameril je neumrljivim bogovom.
Ne bi se hotel z bogovi presrečnimi jaz bojevati!   ' Ce pa si kdo umrljivih jedočih sadje pozemsko. Blizo pristopi, da smrti namen dospel boš iitrejši".
Njemu pa svitli Hip61ohov siu tako odgovarja: 146   „Sin junaški Tidćjev, zak&j po rodu vprašuješ? Kakor 8? listje rodi na drevji, tako se rodovi^

114
Eno perje sicer razveje veter po zemlji,
Drugo pa gozd zeleneči razvije, poml4d pa se bliža:
Rod tak6 se rodi človeški, drugi pa zgine.
löO   Hočeš-li tudi le-to pozvedeti, dobro da znana Bode ti naša rodbina, sicer jo mnogi poznajo : Konjeredeče Argeje je v kotu mesto Efira, Sisifos tam je prebival, najbolj med vsemi prekanjen, Sisifos Ajolič; ta pa rodil si sina je Glavka.
155   Glavkos potem pa rodil jo vrlega Belerofonta ; Dali so temu bogovi lepoto in moštvo prijetno. Ali Projt mu za to je hudo v srcu namerjal Ter ga od doma izgnal, saj bil je močnejši veliko Izmed Argivcev; narode pa dal je Zen mu pod žezlo.
160  V unega Projtova žena zaljubi se zala Anteja.
V skrivni ljubezni tedaj se približa, pa vbogal Ni je Belerofont, misleči blago, razumni.
Kralju Projtu izreče pa ona besede lažnjive: „Zgrabi naj smrt te, oj Projt, če ne vbiješ Belerofonta, 165   Kteri je hotel v ljubezen nečisto me spraviti s silo".
Rekla tako je. Razjezil se kralj je, novico začuvši, Ogibaje se vboja, strašilo to ga je v srcu,
V Likijo pošlje moža, prida pa mu znamnja nesrečna, Zarisavši na ploščo zavito vsmrtilnega mnogo.
170   To pa tastu veli pokazati, da sam bi poginil.
Ko pa v Likijo pride in k Ksanta derečim valovom, Cest mu prijazno skazuje vladAr tam v Likji široki: Dni devžt ga gosti, devet pa volov žrtvuje.
175   Ko pa v deseto žari se Zarija z rožnimi prsti, Še le takrät ga popraša in hoče videti znamnje, Ktero prinesti imžl bi njemu od z ta od Projta. Ko pa bil je sprejel nesrečno zetovo znamnje, Najprej mu zapov6 umoriti strašno Himero,
180   Ta pa je bila božjega ne človeškega roda,
Spred orosl4n, od z4di mođr6s, na sredi pa koza; Strašno iz sebe pljevala je silo plamtečega ognja. Res jo ubil je, spomine bogov nebeških slušaje.
V drugo pa se je boril s Solimci, slavnim narodom; 185   V hujši bitvi, je đj41, ni bil nikoli, ko s tirni.
Amazonke pomoril je v tretje, možem enake. Ko se je vračal, izmisli prevaro mu drugo zvijačno: Zbravši v Likji široki si najhrabrejše junake, Posije le-tS T zasćđo; domu pa vrnili se niso,
190  Kajti bil je pobil vse Belerofont plemeniti. Ko pa vrlega bil je spoznal boga zarojenca, Tam pridrži ga pri sebi in đ4 mu hčerko za ženo, D& mu tudi navrh kraljeve česti polovico, Dajo cel6 Likij4nci ravnino iz drugih izbrano,
195  Lepo zaradi saditev in polj, pšenico rodečih. Trikrat je ona povila junaškemu Belerofontu : Prrio Izindr»} potem Bipćloba z Laodamćjo,
na
K Laodameji pridružil pa bil se je Zen svetovalec,
Ta pa rodi mu izbornega Sarpedona borilca. 200   Ko se pa tudi le.ta je bil zameril bogovom ,
Plazil samoten se sem ter tje je po polji alejskem,
Srce mu jela je b61, človeških se stez je ogibdl.
Sina Izändra pa Ares je, v boju nikdar nasičen,
Vmoril, ko se boril je zoper slavne Solimce. 205   Z zlatimi vajeti Artemis hčer pogubila je v jezi.
Mene Hipoloh rodil je, njega zovem očeta;
Proti Troji poslal me je, skrbno priporočaje,
Zmerom odlikovati se, biti med drugimi prvi.
Ne sramotiti rodii očetov, kateri izvrstni 210   Tam se v Efiri rodili so ino v Lik'ji široki.
S takim rodom zares, in s tako krvj6 se ponašam".
Djal je tako, zveseli Diom^d pa se v kriču izvrstni,
Kopje svoje najprej zasadi v zemlj6 rodovitno.
Reče potem z besedo prijazno pastirju narodov: 215 „Ti si tedaj gostoljub mi od davnih časov očetov !
Kajti junak Ojnej plemenitega Belerofonta
Enkrat gostil je doma, ga dvajset dni pridržavši.
In ohk poklonila si tudi sta lepe darove:
Pas podaril Ojnej je, bliščeč se svitlo od škrlata, 220   Belerof6nt pa kupico dal je dvostruko in zlato,
Ktero odpravljajo se, v domu popustil sem svojem.
Ni pa Tidej mi v spominu, kateri me dete še nježno
Pustil doma je, poginil ko rod je Ahajcev pri Tebah.
Torej si ljubljen gost mi sedaj v sredini Argeje, 225   V Likiji tebi pa jaz, obiskal če ljudstvo bi njeno.
Kopja ogibäjva se naj'nega tudi v boritvi.
Saj mi Trojancev dovolje, in slavnih dovolj pomočnikov
Ti pa Ahajcev imaš, da moriš je kolikor moreš; 230   Zamenjajva pa si orožje, da tudi ti-le spoznajo ,
Da se ponosno zoveva stara očetovska gosta".
Govorila teddj sta tako, z voz6v pa skočila,
Ter si podala rokć in obljubila zvestobo.
Ondi pa Zen je razum omamil Kronovič Glavku, 235   Ker z Diomždom Tidejevira sinom orožje je menjal
Zlato z jeklenim, vredno vol6v sto z vrednim devet jih.
.-^-^^^^ (Dalj(- prihodnjič.)
v
Žagar.
(Odlomek iz novega Jurčičevega romana „Cvet in Sad". *)
Spalo je na Zabrezji vse. Le mlad hlapec je prišel tiho prav tiho iz svojega ležišča na senu, ogrnil svojo liiknjato kamižolo, ki je pred
*) v pričujočih vrsticah podajamo Glasnikovira bralcem za poskušnjo „tretje poglavje" iz novega izvirnega romana, ki ga je spisal naš sloveči pripovedovalec g. J. Jurčio pod naslovom „Cvet in Sad" za „Cvetje iz domačih in tujih logov"; obsegul bode okoli 18 tiskanih pol, Vredn*
8*
116
koujskim hlevom na plugu ležala, ter se obrnil proti cesti, tam debel kol iz meje izpulil in ga na ramo del kakor za brambovca in zvestega prijatelja proti nasprotnikom, potem pa ubral pot pod noge proti vasi , kjer je njegova ljuba stanovala in mu za nocoj obljubila, da bode skozi omreženo oknice nekaj besed govorila ž njim.
Temna noč je ležala po bukovem gozdu in po dolini. Le posamezne luči so se videle iz daljave kakor kresnice. In tiho je bilo vse; le sova se je včasi oglašala s svojim odurnim in ne vabljivim ukanjem po gozdu, in izpod klanca se je čulo šumenje po zadnjem dežji naraslega potoka in klopotanje urnega vretena, ki je gonilo zabreško žago.
Žaga, poslopje leseno, bila je lastnina gospe komtese. V najemu jo je že več let imel kacih štirdeset let star mož, ki so mu kmetje okrog rekali S e p e c, ker je imel eno nogo od kolena navzdol leseno. Sicer pa je bil Žagar krepke in velikanske rasti, širok čez pleča in gorjć mu ga je bilo , kogar je s sovražnim namenom dobil v svoje pesti, močne in trde ko železne klešče. Široki in rudeči njegov obraz se je lehko imenoval lep in po njem ne bi bil možu nihče štirdeset let zaupal. Le kedar ga je jeza obsula in je s svojimi belimi zobmi zaškripal in zaškrtal in neznano čudno pogledal, bilo je marsikoga strah tega moža.
Žagar Šepec je ravno poslednjo desko iz naloženega bruna izrezal, vzel brlečo svetilnico v roke in šel zatvornico zapirat. Nocoj je bil menda posebno slabe volje, zakaj klel je in vedno sam s seboj govoril, ko je železnega mačka z vretena sprožil in potem vprl se v žagarski leseni žleb ter ga po pravilih in postavah svoje umetnosti na drugi konec porinil.
Veljalo je zdaj drugo gol navaliti pred žago. Prva na vrsti je bila precej debela smreka. Žagar je šepal trikrat okoli nje s svojo svetilnico in jo dobro ogledal. Tri robate so pričale, da se mu pretežka zdi, da bi jo sam zmagal.
Poslopje na žagi je imelo razen potrebne priprave samo streho, tak6 da je bilo na tri strani odprto, z eno na vodo, z drugo v hosto. Na enem koncu pak je bila majhena lesena hišica, njegovo ^tanovanje. Tjekaj se zdaj obrne in odpre ukajewe črne duri in zaupije v temno izbo: „Ven pridite, obe! Ni da bi morali spati, jaz bi se pa sam ubijal! Dolg jezik bi marsikdo imel, jaz pa delal!"
„Kaj pa je?" vpraša ženski glas iz izbe.
„Jaz pravim, da ven pojte vi in Cilja; boste že videli, kaj je. Vrag vzemi take ljudi", huduje se mož in se zopet vrne k deblu. Po-tehta ga na vsacem koncu, nabere nekaj kolov in jame zopet rentačiti nad babicami.
Koj potem pride stara ženica ven in ž njo mlada deklica kacih trinajst let, ?? samo na pol oblečeni.
„Kaj je pa treba kleti in greh delati ? Ali bi naju ne mogel z lepo besedo poklicati", pravi stara mati, vid^ da se sin z deblom vpira.
„Nisem vas klical, da bi jezik brusili. Pomagajte, če hočete; če ne, pa pojte in spite, da boste segnjili, še obe vkup", odgovori Žagar.
Stara žena in deklica ste se spravili na drobneji konec bruna, Šepec pak je s kolom prevagal debeleji. Bil je močneji ko one dve obe vkup, njegov del je šel dobro naprej, ženske pa niste zmagovali dela, dÄ*^§i ste »»penjali vse svoje človeške moct.
117
„Vrag vas! genite se no, mati, geni te! Drvena reč in nerodna". Rekši se sam bolj v sredi upre in ropotaje se smreka prevali in dobro pade na žagišče.   Kar je bilo še treba, vravna sam
„Nič več vas ni treba, le izgubite se".
Hči je šla v izbo nazaj, stara mati pak se je vsedla na sklađanico desk, uprla komolec v kolena in obraz zakrila v dlani. Tako je sedela precej dolgo. Sin je tačas zopet vodo odprl in žaga je urno tekala gori in doli. Bilo je precej hladno, mrzla sapa je vlekla. Vendar starka ni mislila, da bi šla v gorko izbo, sedela je tiho in se ni genila.
„Zdaj vas ni treba, kaj zmerzujete in bolščite ? Svoje roke ste menda že vendar videli in ni vam jih treba na oči držati", zagodernja sin.
Zdaj se starka ni mogla več zdržati , začela je glasno jokati in djala:
„Le zmerjaj me in reži nad menoj. Dolgo ne boš, kmalo me bo Bog rešil in k sebi poklical. Če bi bilo pred, raji bi videla ; samo za Ciljo, tvojo hčer, me skrbi noč in dan. Še drva boš na njej sekal, kedar mene ne bo. Nobenega človeka ne bo imela, tako boš ž njo ravnal, kakor z menoj".
„To se ve, da se vam prava krivica godi" pravi sin, toda malo bolj pohlevno, materine solze so imele tudi za-nj nekaj moči.
„Godi se mi, godi. Na svetu ga ni človeka, ki bi se mu huje godilo. Bog vč in sveta mati božja, da jaz nisem tako s svojimi starši ravnala. In vendar Bog obeta v četrti zapovedi tacim otrol^m, da se jim bo dobro godilo. Jaz ne vera, zakaj mene tako kaznuje, on že ve. — Nikoli ne govoriš lepe besede z menoj , temuč vselej me le z grdo oblajaš. Molči, Bog ti ne bo sreče dal in že zdaj vidiš, kako ti gre. Zakaj ?   Zato ker si Boga pozabil in z menoj tako ravnaš".
„Kdo vraga vam kaj hoče ?   Ali vas ne pustim na miru ?"
„0 pustiš me pustiš! Nikoli mi ničesa ne poveš, če te vprašam; koj zadereš se nad menoj. Tega nisem zaslužila, Bog ve da ne. Ko si bil ti še v zibeli in bolan, nisem spala vse noči, vsake pol ure sem vstala, luč upihala in za-te skrbela. In potlej ko si bil nogo zlomil in so ti jo odrezali in si toliko trpel, kdo ti je stregel noč in dan, kdo je zdravnika plačal, če ne jaz ? Ko smo sem prišli in je bila še tvoja ranjca živa, bil si še, in dobro se nam je godilo. Zdaj pa je vse preč in tak si, da te ni za prestajati. Koliko sem že jaz prejokala in molitev storila! pa vse zastonj. Bog ti meni pomagaj"! In zopet jo solze oblijd in glasno ihti.
Žagar ne reče ničesa, pa poznalo se je na tem, kako je zagozdo med zažagano smreko zabijal, da so ga materine besede nekoliko genile. Kako bi bila mater potolažila ena sama prijazna, ljubeznjiva beseda iz sinovih ust! Toda vnanja skorja je bila pretrda, ošabnost prevelika, da bi bil izdal, kar čuti. Mislil je, da bi bilo sramotno materi pokazati, da so mu njene besede globlje segle, mislil je, da bi bila slabost, kar je bila njegova dolžnost   In molčal je.
„Dobro se nam je godilo od kraja. Zdaj pa ni več božjega blagoslova na žagi. Gospej komtesi si pred plačeval vsako leto naprej, zdaj si jej že za poldrugo leto dolžen najemnino. Žena je dobra, vendar te vselej in zmerom ne bo čakala. Pognala te bo po svetu in potem ne kaže meni ni tebi druzega, kakor vreča beraška in hoja od hiše do
118
hiše. O moj Bog! kako mi je huđ6, če pomislim, da bi bil vse lehko plačal, ko ne bi pijančeval in zapravljal".
To je sina speklo. Kesal se je skoro vselej, kedar je več denarja zapll, jezen je bil vselej, kedar se je tega domislil. Jezen je bil tudi zdaj, ko mu je mati to očitala. Srdito je vrgel svoje leseno kladvo ob tla in rekel: „To vam nič mar. Će zapivam, zapivam svoje. Spat pojte, meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa".
„Svoje zapivaš ?" povzame zopet mati. „Ali ne veš, da si dolžan? Ali ne vidiš, da dekle nima skoro kaj obleči v nedeljo, da jej je jope, rute, peče in vsega treba? In da žita kmalo ne bomo imeli za enkrat v mlin dati?" Pa vsega tega ti ni mar, kedar pri vinu sediš in tisto babo napajaš — o Bog mi grehe odpusti — tačas ti ni mar, da imaš hčer in mater doma".
„Jaz pravim, da se mi poberite", kriči sin, kteremu je vest sama očitala in je svojo jezo spustil nad tega, kogar je ravno pred seboj imel.
„Ne grem ne!" odgovori ženska. Od mene bo božji sodnik tudi tvojo aušo tirjal. Opominjati te moram, vse ti moram povedati, ker sem že enkrat začela. V nedeljo popoldne, kedar me dvć s Cilj o pri kerščanskem nauku ostajave, zbirajo se pri tebi igralci za denar in ti tudi igraš na kvarte. Zat6 te pošteni ljudje čedalje bolj črte in čedalje menj dela imaš. In kaj še, križani Jezus, da bi bila pred umrla, predno sem to slišala !^ Ne zapravljaš zmerom sam denarja. Kakor da bi ga preveč imel! Štirdeset let si star, oženjen si že bil, hčer imaš, premoženja nobenega, pameten bi imel biti, pa — noriš ! Noriš za ono grdo babo v vasi, ki se je druzih naveličala in se tebi obesila, ki je povsod znana, da jo je Bog zapustil.   Oče nebeški!"
To je bilo sinu preveč. Skočil je po koncu, strahovito mater pogledal in z leseno zagozdo, ki jo je ravno v roci imel, zamahnil, morda — po nevedoma.
„Le udari, udari! Ubij me, samo poboljšaj se!" djala je žena. Žagar vrže zagozdo od sebe, zapre žago, prekobali naglo nametane žaganice in zgine materi izpred oei.
Kacih štirdeset korakov je Šepec šel po stezi, ki je peljala v vas v krčmo. Mislil ni ničesa, tudi v krčmo iti ne, pa rojilo mu je po glavi; materine besede so ga bodle v srce kakor trnje, stresoval je z glavo, kviško pogledoval in klel.
Stoj, kaj je to bilo! ? Zakaj Šepec na enkrat obstane, zakaj se je ustrašil?
Le-sem od žage se je zaslišal ropot, kakor bi kaka deska padla. Pa ne samo to, tudi človeški krik se je slišal, kratek, obupen, skozi ušesa zveneč.   To je bil materin krik. Kaj se jej je zgodilo?
Vso svojo jezo pozabivši je tekel žagar nazaj, kar je mogla lesena noga meseno dohajati.
Na žagi je bila tema, ob svetilnico se je Šepec spodtaknil, bila je pogasnjena.   Postane in posluša.   Nič se ni genilo.
„Mati!" zakliče.
Nihče ne odgovori. Odpre duri in stopi naglo v izbo, potiplje na posteljo. Njegova hči je ležala tam in spala trdno, matere ni bilo. Strašna misel ga obide, da je morda mati sama v vodo skočila, v jez^i
119
kjer je bila globoka, in to zarad njega. Luč je napravljal, pa delal je prehlastno, večkrat je zastonj kresal in ogenj pihal, predno je svečavo imel v roci.
Z lučjo iz izbe stopivši je brž sprevidel, kaj je. Tla na žagi so bila narejena iz vegastih desk, izmed kterih je bila ena zlomljena, tako da se ni smelo stopiti na njo, druge so se dale pa razmikati, ker so bile le redko razmetane. Stara mati je svetilnico pogasila in v tistem trenutku pozabila, kod se sme hoditi, kod ne. Tako se je pod njo ulo-milo in padla je pod žago, sedem čevljev globoko, kjer so debele skale ležale.
Šepec posveti doli v luknjo, vidi mater ležati, oglasi se pa ne. Hitro lestvo spusti doli. Ker s svojo leseno peto ni mogel po lestvi, pomagal si je s koleni in kmalo prinesel staro mater na rami. Zavedla se ni nič.   Tresel se je, ko jo je v izbo nesel in mislil, da je mrtva.
„Cilja, vstani Cilja!" kiiče Šepec svojo hčer.
Deklica plane po koncu in zakriči, ko vidi ljubo staro mater krvavo in v nesvesti.
„Vode, vode daj, dekle, in moli!" prosi Žagar.
Da-si ravno se je deklica vsa tresla in ni vedela, kje je ni kaj je, prinesla je vode, močila staro mater fn molila na glas. In tudi oče , kterega že dolgo dolgo ni slišala moliti, molil je zdaj ž njo vred in klical mater.
Stara žena je naposled odprla oči. Videla je, da je sinu v naročji, da jej prijazno piti ponuja in pila je vode. Slišala je, da jo vpraša prijazno, če ne sočutno, kako jej je, kaj jo boli, kam se je pobila, kaj bi rada in odgovorila je: dobro bode, nič hudega ni..
In res je bilo kmalo bolje, tako da se je na postelji vsedla.
Zdaj je šel Šepec ven, odprl zatvornico in zopet začel žagati.
Deklica in stara mati ste sami ostali v izbi. Večkrat pak se je starki zdelo, kakor bi se tiho in skrivaj duri majheno odslonile in bi eden noter pogledal, kaj dela. In solza je pritekla stari majki po licu, solza veselja, zakaj mislila je: „Saj ima vendar še dobro srce, moj sin! Kako mi je stregel, kako skrbi za-rae! Ni napačen človek, le ljudjč so ga tacega naredili".
Kako malo je treba marsikteremu, da se mu utolaži britka žalost ali da se mu spreobrne v veselje. Temu prijazna beseda, onemu nekaj kapljic vina, temu malo puhlega počeščenja, onemu malo iz cunj narejenega papirja, ki se mu denar pravi. In vendar koliko je žalosti in tuge po tem svetu !
120
Šaljivi   napisi.
(Zložil Ivan Tomšič),
Očetu Skopca.
Tine: Ugani, kaj soseda Skopca noč in dan teži,
i Y ^ Čmerikavo, puščobno, da kislo se drži ?
Lipe: Gotovo da uganem: nič druzega mu ni,
Denarjev ima premalo !
T i n e: In — —
Lipe: V denarjih ves živi!
Tine: In zraven lepih dnarjev, kaj neki še želi?
Lipe: Da b' v hišo mu je nosil, on grabil je s pestmi.
eizdalina.
I. Kar šola mu ni dala, in tud' modrice ne. Dajejo mu krojači — kdo tega ne ume!
II. Zakaj se neki glava mazila mu rosi ? — Po letu da nam muhe ž njo sitne polovi.
Popotovanje po Istri.
(Spisal Vil. Zupančič).
Nihče bi od popotovanja po Istri l^aj posebnega ne pričakoval, ako se jej od tržaške strani bliža, in povsod tisto pusto skalovje vidi, ktero se Kras imenuje. Večidel mislijo tujci, da je vsa Istra taka, kakoršen je Kras ; in to je tudi glavni vzrok, da malokterega turista mika je bolj na tenko ogledovat. Kratek obris bo vsacega prepričal, da tudi Istra ima svoje lepote kakor druge dežele, le znane niso. Bolj v sredi in na vzhodnem bregu so kraji, ki se smejo meriti z najlepšimi cele Evrope. Splošni značaj tega polotoka je gorat, Dolenskemu podoben; nizki in prijazni holmci se razprostirajo proti morju, ki je povsod posebno globoko, in strmo propadajo va-nje; Učka gora, najviši hrib, ima 400 čevljev visokosti. Reke so kratkega teka, po zimi dereče, po letu pa suhe. Edino jezero je Čepiško, iz kterega se reka Raša v morje izliva. Druge majhene reke so Dragonja, Rukavec, Mirna (Quieto po laško).
To-le je prava Istra. Ves drugačen je Kras, ki se v resnici ne more več prištevati Istri; in tudi politično je bil nekdaj Kranjskemu pritis-njen. Liburnčani od Plomina (Fianone) do Reke se tudi ne dajo zvati Istrane, in se še zdaj radi spominjajo nekdanje zveze s Hrvaško in hočejo biti Hrvatje. Da bi le bili tudi pravi Istranje taki, ali žalibog! tam so Benečanje strašno divjali, boste posekali, sla\'janstvo zatirali,
121
tako da zdaj ni vec vasi, zlasti ob morji, kjer ne bi taljanščina gospodovala. Samo sredi hribov se je hrvaški in slovenski narod čist ohranil, akoravno neolikan in zanemarjen, ker ga revščina tare in ne more z drugimi Slavjani napredovati.
Te-le vrstice naj bodo dosti kot vvod popisu mojega popotovanja po Istri, ki sem ga storil leta 1860 z nekim dragim tovaršem.
Podaj se, dragi bralec! z menoj v mislih v Trst, ki nam bodi začetek in izhod našega pota. Kdo še ni slišal govoriti od Trsta, belega mesta z orjaškimi poslopji, od morja ž njegovimi mnogovrstnimi ladijami, ki svoje jambore v zrak dvigajo, goste kakor v kranjskih gozdih smreke, iz kterih so iztesani ? Gotovo je marsikteri že sam vse to videl ali vsaj popisano bral v Glasniku in v Novicah, vendar hočem nektere črtice povedati, ki se še le po daljnem bivanji v Istri zapazijo in zvedo.
Trst je mesto, v kterem se je že v zgodnji dobi naselil laški narod zavoljo ribarstva in kupčije; okolico pa in sploh celo Istro so Slavjani že davno posedli. Nočem dokazovati, da je ime Trgeste slav-jansko, saj stoj6 takovi dokazi na slabih nogah; toliko je gotovo, sedaj jc značaj mesta laški, akoravno niso vsi prebivalci Lahi, ter se nahaja tudi mnogo Slovanov, Grkov, Nemcev in drugih narodov, kakor jih je sem privabila kupčija, in vsi ti znajo navadno tudi laški. Vendar ne boš deset korakov storil, da bi ne slišal milega glasu slovenskega ali hrvaškega jezika. Slovenski ne govori samo kmet, ki svoje zemeljske pridelke prodaja, temuč vsaka pridna gospodinja, ki sama kupuje na trgu; in vsak tržaški velikaš, ki ima posestvo na kmetih ali na „man-driji" kakor pravijo, kolikor toliko lomasti nekaj slovenskih besedi.^ Poglejmo malo bolj na tenko našega rojaka, slovenskega mandrijana. Postave je ravne in visoke, pa vendar krepke, obraz njegov je ogorel, hoja mu je ponosna in hitra. Zanimiva je noša njegova: široke, črne brguše segajo do kolen in mahajo sem ter tje, plave nogavice mu pokrivajo meče, in lesičja kapa, kranjski enaka, glavo. Črna je kamižola, in premožniši imajo dve vrsti velikih svebernih gumbov na opersniku-Ženske nosijo črne kiklje s zelenim ali rudečim širocim robom in lepo pošite srajce Pete na postolih ali čevljih imajo zelo visoke. Tako so napravljeni z malimi razločki vsi istranski Slovenci razun tistih, ki so takraj hriba Slavnika. Ker je bila tržaška okolica ali teritorij z mestom vred dozdaj prosta vojaške nabire, ima Trst 2 bataljona strelcev iz samih slovenskih kmetov, ki se ne smejo nikoli drugam v vojsko pošiljati. Lepo jih je videti v narodni napravi; samo klobuk je na tri vogle po starinsko. Službeno se zovejo „Territorial-Miliz", ali šaljivo jim pravijo bavkuli, to je ščurki, ker so vsi črni. Imajo svojo vojaško godbo in volijo častnike do lajtnanta.
Ali ne samo na suhem, tudi na morji nam bijejo na ušesa mili sorodni glasi, glasi jezika hrvaškega in dalmatinskega. Najč\rstejši in spretniši mornarji, prava dika in ponos našega brodovja so dalmatinski Slovani, in bojne cesarske barke so skoraj čisto ž njimi napolnjene. Kavno kot nalašč stoji pol ure od morske obale sidru privezana velikanska ladija „Kaiser", prva avstrijanska te-le baze, s devetdeset in enim topom, in nas vabi na pogled. Pri ,,molo San Carlo" stopimo v čolnič, in voznik, star Dalmatince, nas kmalo odpelje iz labirinta malih in veUcih bark, ki napolnujejo celo luko.  Kakor majhen otok narašča
mi
pred našimi očmi dokler se ne ustavimo pod njegovim velikan- j skim trebuhom. Mnogi čolni že čakajo, da pridejo na vrsto k stopnicam, ki so ravno take, kakor vnauje stopnice pri imenitnih hišah, samo da so lesene, in da se dajo z vervjö kviško vleči. Stopimo tedaj po njih in pridemo na brod ali zgornji strop. Častnik vsakega vljudno pozdravlja in fant se nam ponudi za voditelja po celi barki. Kdo če popisati gibanje in sukanje, ki vlada tu? Ogledovalci gomizljajo sem ter tje po ladiji. Tukaj vadi častnik v slabi laščini ali horvaščini mornarje v streljanji s topovi; tam drugi popravljajo jadra, drugi imajo drugo delo, nobeden rok križem ne drži. Vse je v najlepšem redu: na tleh ležć povsod okoli topov velike bombe, zavarovane, da se ne morejo trkljati, kedar se ladija ziblje na valovih; na stenah visijo težke zakrivljene sablje, pištole, puške, halte in drugo smrtno orožje pripravljeno, kakor bi se kmalo vnela krvava bitva. Posebno lepo okinčan je zadnji del ladijin, kajti tukaj prebivajo častniki in kapitan ali poveljnik. Vse se sveti in blišči v srebru in zlatu, vse je nježno in prijetno, sobice so kakor škatljice, vsak prostorček je porabljen. Včasih stoji zraven posteljce kak grozoviten top, in moli ven skozi lino, žugaje pogubo sovražniku. Res strašno orodje so le-ti topovi, blizo dva sežnja dolgi in debeli kot sod. Ležč na dobovi okovani podlagi, ki se da po kolesih na vse strani premikati. Trije stropi so eden nad drugim in vsak ima svoje baterije, izbice in je drugače razdeljen. Na drugem stropu je parnica, ki žene veliko vrtelo pod vodo na zadnjem delu ladij e, kedar ni vetra. Bilo je takrat na brodu 900 mož, in sicer mornarji Dalmatinci, in častniki večidel Nemci. Pa že je čas zapustiti ladijo, ker naš Charon nas že kliče. Ko je bil čolnič napolnjen, pripelje nas zopet na suho, od koder smo bili odrinili.
Preden se ločimo od Trsta, ozrimo se še enkrat na vse strani. Na severni strani vidimo silno delo človeških rok, postajo južne železnice. Veliko truda je to delo stalo, cel hrib so morali odkopati in ga v morje vsuti, da so dobili prostora za vsa potrebna poslopja. Kjer so poprej valovi igrali in ribe pomaljale glavo izpod vode, stoje zdaj hramovi za kupčijsko blago, ki prihaja sem od vseh krajev sveta; kjer je pred ribič svojo ladijico gonil, drdrajo sem ter tje šumeči hlaponi. Tik morja, je marsiktera skrita baterija, ktere človek ne zapazi, preden pod njo ne pride. Na robu strmega hriba vidimo trdnjavo sv. Jerneja, potem vasi Koutovel in Prosek, kjer žlahtna kapljica od nekdaj raste, in prav na vrhu se sveti Občina, od koder je lep razgled na Trst in velik kos Istre. Proti vzhodu se prostira na nizkem griču prijetni log „Boschetto" dar cesarja Ferdinanda I, ki je lepo poletno shodišče. Za njim mol6, proti nebu krašovske golicave. Sredi mesta je stari tržaški grad, ki je v srednjem veku marsikteri napad Benečanov prestal, dokler so se vtru-jeni njegovi branilci vdali nadvojvodi avstrijanskemu Leopoldu III. leta 1382. Na južni strani je tisti „vrtoglavi turn", ki ladijam po noči sveti, da že šest milj daleč vidijo, kje je varna luka. Na njegovem podnožji je postavljena baterija imenovana „della lanterna", ktera je leta 1848 sardinske „lazanje" odpodila. Tako so takrat zaničljivo djaii brodovju, ki je hotelo zapreti Trst pod admiralom Albini-tom. Proti Ščednu ali Servoli se vleče od tod zimsko shodišče Sant Andrea, ki ima 4 dolge vrste lepih dreves,  Vreden da se vidi je tudi novi arsenal Loyda avst-^
123
rijanskega, v kterem se popravljajo ladije, in narejajo vse naprave in potrebe za parnice.
Drugi dan poiščeva s tovaršem malo ladijo, da nas prepelje v Koper.
Poldansko solnce je neusmiljeno peklo in se vpiralo v gladko in tiho zerkalo morsko, ko odrineva. Ladija je bila polna kmečkih ljudi, ki so se vračali na dom iz Trsta, kjer so bili pridelke spečali. Ogledala sva z daljnovidom panoramo, ki se je odprla pred našimi očmi. Najpred zagledamo lepi grad Mi ram ar na severnem bregu tržaškega morja. Sezidal ga je znani nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan, sedaj cesar me-hikanski, in v raj spremenil kraj, ki je bil prej divje skalovje in prebivališče zverjadi. Voda je napeljana uro daleč iz Nabrcžinc, da napaja vsakovrstna zelišča, ki tu rastejo v čudapolni krasoti. Palme bivajo tu pod milim nebom, in celo morsko obalo robijo aloe , ki v stoletji le enkrat cveto. Vštrit morja pelje lepa cesta v Trst, in nad cesto se vije železnica, ki ima tu pri gradu posebno postajo.   (Daljo ???.)
Imajo li Slovaiije kakih zaslug za naobraženost evropsko? *)
(Spisal Fr. Štrukelj).
Oholo, svoje omike pijano tujstvo, pa tudi naše izdajništvo Slovanom rado očita, da mi nikdar nismo bili pravi sodelovalci duševnega življenja evropskega, niti da je slovanstvo kakov faktor evropske sile in moči; ampak da vse te vlastitosti, z vsemi svojimi zaslugami in vso svojo čestjo pripadajo samo germanskim in romanskim narodom, kterim so se Slovanje samo kot sosednja stran mimogrede pridružili. Da takovo in temu enako očitanje nikakovega temelja nima, to hoče vsak lehko spoznati, kdor je tečaj zgodovine evropske nepristrano opazoval. Zgodovina nam jasno priča, da imamo Slovanje dosti zaslug za naobraženost evropsko. V kratkem tem sestavku hočem pokazati, kakovo nalogo so Slovanje doslej imeli v življenji evropskem.
Za vtrditev evropske naobraženosti ni bilo samo duševnih, ampak tudi telesnih sil neogibno potreba, in to zlasti v onej dobi, ko jej je preganjanje od vseh strani nemilo pretilo. Ko je zapad za njeno vte-meljitev in ohranitev duševnih sil podajal, bil je od nasprotne strani iztok, ki jej je s telesnimi silami na pomoč hitel. Evropa in Azija poleg lazlične jakosti svojih narodov, a vzlasti sebi protivne verozakonske težnje, razprli ste se bile tako zelo, da se razprtje to ni moglo z razumnim pomirjenjem odpraviti, nego seje moralo edino z orožjem rešiti.
Kakor da je slutil zapad bližnjo pretečo nevarnost za Evropo, sklenil je, da neprijateljski ta živelj zaduši na lastnej njego vej zemlji, in to
*)   Sestavek ta je spisan in razmnožen po češkem izvirniki;, Pis,
124
je dalo povod križanskim vojskam. Ponavljevalnemu nasilju križakov se i je posrečilo, da so neprijateljski ta živelj za nekoliko časa brzdali   in carstvo jeruzalemsko vtemeljili. Toda vkljub temu gospostvu to ni dolgo trajalo; kmalo je minulo, — in neprijatelj Evrope, t. j. kristjanstva, po- i stal je silniši nego prej kedaj, okrepljen s spoznanjem svoje sile.   Ko -preoblada v Aziji, ne zadovoli se večni neprijatelj kristjanstva, Islam, s svojimi do sedaj pridobljenimi zemljami: on je stopal naprej in delal to, kar je bil prej zapad proti Islamu napravil.   On je došel v Evropo, da ; kristjanstvo na  lastnej njegovoj zemlji pokoplje.   Turki si napravijo ! stalni sedež v Evropi, ter se pripravljajo, da še na dalje razširijo svoje ; gospostvo.   Od te dobe so spoznali Slovanje svoj imenitni poklic, da se j za rastočo naobraženost krščanskega zapada kot zid postavijo proti nasilju iztočnega barbarstva, in do denašnjega dne oni neprestano bijejo krvavi^ ta boj z glavnim neprijateljem kristjanstva.   Srbi, slavna veja ' debla jugoslovanskega, bili so prvi, ki so se ž njim meriti začeli, in vsekavši mu z bridkimi svojimi meči dovolj skelečih ran, morali so naposled omagati po dolgoletnem junaškem vporu neprijateljskej sili na — Kosovem polji 1389. leta.   Carstvo rimsko iztočno je postalo plen muhamedanskih zmagovalcev, ki so se s tem svobodno polje pridobili, da 80 mogli plenitev in podjarmitev proti kristijanstvu laže ponavljati.   In tu so bili ravno Slovanje, ki so se brez strahu nasproti postavili jim, in v , dolgoletnih borbah proti fanatičnim četam za občnvanje evropske svobode in kristjanstva, svoje bitje v nevarnost stavili.   Čestokrat so se bratin-ski izmenjevali v tej toliko težkej, pa zbog tega zasluženoj službi junaš-kej,^ in tudi zopet vidimo, kako so se v različnih dobah slovanski na-rodje glavnemu neprijatelju po redu protivili. Njim so se pridružili Mad- i jari, ki se v tem slučaju njihovi zavetniki imenovati morejo.   Silni ! Soliman 1. se je bil zarotil, da mora celo kristjanstvo pod krvoločnim njegovim mečem pasti; toda oholost njegovo je celo kaznil slavni Nikolaj Subič Zrinjski in njegovi hrvaški junaki.   Brezštevilne čete turških krvolokov so našle v zakopih male terdnjave sigeške zgodnji grob. Amurat je pridrl tje do srca Evrope, in zajel Beč.   Od gladu ne more, mesto, da se dalje vpira; in če turški vojvoda zmore carsko stolnoj mesto, oj, hoče se ti z divjimi svojimi četami razliti po nedolžnej j nemškej zemlji.   Kdo li more pomisliti na vse one okrutnosti, kdo po-; pisati one strahovite prizore, ki bi bili iz tega imeli nastopiti ? — S silo J bi se bil Islam razširjal po nemškej deželi, veličastne cerkve v Beču,! Kolinu in Strasburgu bi se bile v mošeje spremenile, na obvodih starih ¦ mest cesarskih Cahova in Frankobroda, s kterih so kedaj nemški cesarji \ potomcem svetovladnih Rimljanov zakone narekavali, na nje bi bili sla-; vodobitni Osmanci polomesec in konjski rep zasadili, in stolpi, s kterih je; vzvišeni duh človeški opazoval neizmerne pote brezbrojnih zvezd in zato j občudoval vsegamogočnost Božjo, ti stolpi bi se bili v minarete spreobr-j nili, s kterih bi bilo turobno klicanje pravoverne Muslomane k molitvi i vabilo, in lepo, ponižno in s potrtim srcem bi se bil moral narod nebeški z licem proti Meki obračati, ter Allaha in velikega njegovega proroka Muhameda nazivati.   Tedaj ne bi bilo naobraženosti nemške, in nikdar-ne nemške filozofije! — Na tisoče ljudi bi bilo v okovih turških svojo smrt našlo, daleč od domovine, tam kje v azijskoj zemlji, ali pa V| afriških peščenih puščavah bili bi zakopani, ali pa bi bili kot janičarjii

v sramotnem boju proti veri in svobodi evropejskej smrt zadobili, spremljevani od kletve svojih rojakov. Ali kdo bi vse te prizore narisal? Evropa je dobro čutila strašni ta in osodopolni čas, vse je čakalo tre-petaje glasu, je li Beč padel ali ne. lu gledaj, iz nenada se prikaže kot angelj rešitelj, viteški kralj in junak Ivan Sobieski s hrabrimi svo -jimi Poljei, 40000 glav, in raztepe neizmerno vojsko človeških kervopijcev, — in Evropa je bila rešena!
Madjari pod vodstvom junaškega Ivana Hunjada (Sibinjanina Janka) so se bojevali, če tudi neugodno, proti Turkom. Njegovemu sinu se je posrečilo, da je potolkel Turke, k čemur so mu Slovanje dragovoljno pomogli. V ugoden čas izbrani vojvoda Pavel Brankovič in junaška njegova črna četa je pribojeval slavnih zmag nad Turki. On je bil iz srbske kervi, četa njegova pa je bila sestavljena iz Čehov in tatranskih Slovanov (Slovakov), kterim je bil kralj zarad njihovega velehvalnega
iunaŠtva vrlo naklonjen. (Dalje prihodnjič.)
Beseda „živec" je Slovencem znana.
? v lanskih „Novicah" (str. 286) je bilo rečeno, da beseda „živec" (za „nerv") našemu ljudstvu ni znana. Kes, da n e zna te besede vse ljudstvo slovensko; Belim Kranjcem je pa dobro znana. Kedar kovač konja „zakuje" tako, da se konj zgane, zato ker ga je zabolelo t. j. zato ker je začutil bolečino, — ondaj pravijo: „prišel mu je do ž i v ca."
Da čutimo (začutimo) in da se gibamo (zganemo) — to delajo pa živci. — Tedaj imamo za tujko „nerv" dobro domačo besedo,*) ki rabi tudi vsem našim drugim južnim bratom. Zato priporočam vsem dragim Slovencem domače „živce" namesto tujih „nervov", ki menda niso ne za slovenska . . . usta. Jaz pravim, pa brez zamere, tako: Ce imamo za kako reč domačo besedo, posajajmo jo n a klop, s tujko pa pod klop! Če pa ni nobene pripravne domače, in se tujka ne da razumljivo posloveniti,— ondaj sprejmimo še-le tujko.
Nič zato, če ne razumejo še vsi Slovenci besede „živec"; (besedo „nerv" bi jih razumelo še manj'). Ni to ne dć toliko, če prosti Ijudjć ne ved6, kaj so živci"; saj ti ne bi znal ni prostak Nemec povedati, kaj je to prav za prav: „Nerven", zato ker stvari ne zna t. j. ne pozna. Tudi drugim učenim in neučenim ljudem se tako godi, da znajo mnogo več imen (besed) nego stvari, zato ker nimajo prilike, da bi jih videli. Da bodo pa znali naši mlajši z besedo „živec" tudi njen pravi pomen, in da se zaplodi tako ta dobra domača beseda sčasoma tudi med vse ljudstvo slovensko, — za to so skrbeli vrli možjć že zdavna.
*) To sem povedal že pred nekoliko leti raed svojimi jezikoznanskimi drobtinicami V rtGlueöikn elov," pod besedo „čutnica"| — pa je šla nemara „pod zlo,"      Pie,
126
Beseda „živci" z razlago vred se nahaja namreč že v nekterih slovenskih knjigah za male šole. Ako bi bila zdaj „draga in dobra volja" kterega zdravnika slovenskega, da bi napisal po domače mičen spisek: „kaj in kaki so živci",-ter ga poslal „Novicam" ali „Glasniku", pa bi se razglasila in prijela ta dobra domača beseda brž po vseh krajih slovenskih; kajti vem, da pobira naše prebrisano ljudstvo jako rado po „novicah" lepo domače zrnje.
;Narodne priče, navade, stare vere.
(Nabral in razglasil M. Valjavec.) (Dalje.)
?. (Mesec). 1. Mesec more človeka nesti po zraku i' sikud. Ače dete v zibki leži a mesec na zibku sveti, onda mora se dete vkraj deti, ar bi drugač postalo mesečno. Gda gdo prvi pot vidi mladi mesec, onda se mora brže za peneze prijeti i onda bo imel celi mesec penez. Ače na mlaj (== mladi mesec) dešč curi, onda bo štirnajst danov curel. Jem pot je bil jen človek; on je vse, dok je mali bil, mesečnjak bil, ar je na njegovu zibku mesec svetil. Mesec ga je več pot znal nesti po krohu (= krovu), po drevju i sikud. Jempot je baš mesec svetil, a on se je vstal i odprl oblok pak je nam išel na krov pak z ovega kroha na drugi tak da je došel na turen. Njegov prijatel išel je mimo njega pa ga je videl na turnu. Zval ga je, ali kak je njegovo ime zrekel, zrušil se je on doli i zatekel se je. Zato ne smeti mesečnjake po imenu zvati.  Koprivnica.
2. Jeso ljudi, nad šterimi ima mesec vlast i zovejo se mesečnja-ki. Gda oni spijo vu hiži pak jim mesec do postele dojde, onda onoga vun potegne s postele pak ga črez oblok, črez šteri notri sveti, vun potegne: oblok se odpre sam i zapre sam, pak ga odnese mesec na krov i tam on okolo hodi, ali bog oslobodi, da bi ga gdo zbudil, kajti bi ali na jen pot vumrl, ali doli opal s krova pak se jako pobil ali bi se tak prestrašil, da bi mogel i pamet zgubiti, neg mora poslušati, kaj ov govori pak zezna vnogo , kaj se bo pripetilo. Mesec pak istoga ovoga odnese nazad črez oblok v hižo na svoje mesto. To se naj večkrat dogodi v letu ob pol noči.  Medjimurje.
3. Ako jeden drugomu čelca vkrade, to je veliki greh. Jeden put je bil jeden človek, koj je imel sedem čelcov. V jednu noč vkral je njegov kum jednoga čelca. V jutro išel je gledat i našel je «amo šest čelcov. On je rekel: da bi ga mesecpojel; koj mi je čelca vkral! A on ne znal, damu ga je kum vkral. Mam je toga kuma mesec pojel i još dendenes se vidi vu mesecu kum.   Vukovci.
4. Dostakrat so me moj oča pelali vtin v ograd pa tu so mi vsak-šikrat kaj novoga vedli povedati. Tak so mi enok tudi nekaj od meseca povedali. Rekli so mi: glej mesec prav dugo, te boš nekaj v Djem zagleda. la zares, ali nesem moga razločiti kaj je. Pita sem;
127
???, pa kaj je tisto v meseci, povejte mi. On mi odgovori: vidiš, v sredini plamena stoji sveti Florijan z žehtarom in gasi ogen. Eno malo še bole gledi, vida boš, ge (= gde, kje) Marija divica sedi na lepem stolci in v roki Ježušeka drži a pred joj kleči sveti Stefan kral vogerski. Pravijo tudi, da je enok na sveti en nemaren hlapec slUža pri enen virti, toti virt ga je skoz na delo moga tirati on pa je ne štea nič posltihnoti in ne štea po dnevi delati temoč v noči in zlo je vsakšikrat pri deli klea tak da so se sveta divica Marija, sveti Jožef in Štefan kralj vogerski prestrašili in odišli v nebo a mesto jih je toti hlapec v mesec stopa za kaštigo. Samo glej in vida boš, kak da bi človek v meseci sta in da drži v roki kramp.  Stara cesta, št.
Obzor,
Cvelje iz domačih in tujih logov. Štiri leta je minulo, kar ?? začelo „Cvetje" na svitlo hoditi. Da-si ravno mu je bila podpora v obČo le skopa, da vČasi še tiskarina ni bila plačana (ker je bila žalibog nektera naročnina zaostala), vendar je srečno dospelo do 33. zvezka in je po njem beli dan zagledalo 20 veČih ali manjših del lepoznanskili. Ker se si. Matica sploh le z znanstvenira slovstvom pečd in ker tudi „Klasje" vkljub dvakrat veči podpori le slabo napreduje, sklenili smo po splošni želji še š ? s t o šestko (zv. 34—39) pričeti, ako najde med Slovenci dovoljne materijalne podpore. Začela se bode pa nova šestka z jako zanimivim izvii-nim romanom „Cvet in Sad" od J. Jurčiča, iz kterega v današnjem listu kratek odlomek za po-slsušnjo podajamo; vsega bode okoli 18 tiskanih pol; za njim pride na vrsto pripovedno delo „Zamet" (okoli 8 tiskanih pol), ki ga je spisal slavni polski romanopisec M. Grabovski in poslovenil PodgoriČan, prestavljalec romana „Kirdžali"; za tema se natisne še kako drugo manjše delo, kolikor bode ostalo prostora. Ta šestka bode po zapopadku zanimiva, kakor doslej Še nobena druga; prosimo torej prav obilne podpore. Cena posameznim vezkom ostane kakor doslej, to je 25 nkr.; kdor pa želi posamezne vezke poštnine proste naravnost po pošti prejemati, ta naj pošlje za vseh 6 zvezkov 1 gld. 60 nkr. (namesto 1 gld. 80 nkr., ker je poštnina zdaj niža). Kakor hitro se oglasi toliko naročnikov, da bo vsaj tiskarina plačana, prične se natisko* vanje. Pri tej priložnosti bodi nam dovoljen kratek pregled vseh del, ki so doslej po „Gvetji" na svitlo prišla in se morejo po pristavljeui ceni tudi posamezna po vseh knjigarnicah na prodaj dobiti: 1) Šilerjeva dra« matična igra „Viljem Teli"  poslovenil Fr. Cegnar, (str. 208) po 80 nkr.;
2) Platonov „Kriton in Apologija", poslovenil J. Božič (str. 78) po 30 nkr.;
3) roman iz kmečkega življenja „Babica" od Božene Nemcove, poslovenil Fr. Cegnar, (str. 297) po 1 gld.; 4) Ksenofontovi „Spomini na Sokrata", poslovenil o. L. Hrovat (str. 158) po 54 nkr.; 5) pripovedna pesem v 3 spevih „Na sv. večer" od Gr. Kreka (str. 55^ po 24 nkr. ; 6) Virgiljevo „Po-Ijedeistvo ali Georgikon", poslovenil dr. J. Šubič (str. 118)  po  40 nkr.;
7) Sofoklov „Ajant", drama, poslovenil M. Valjavec (str. 87) po  36 nkr.;
8) „Kitica Andersenovih pravljic", poslovenil Fr. Erjavec (str. 78) po 30 nkr.;
9) „Veronika deseniška" v 15 spevih od J. Frankolskega (str. 79) po 36 nkr.; 10) „Ciril in Metod", pripovedne pesmi od A. Umeka (str. 52) po S4 vikv,\ II) povest »Alvaredova družinaod F. Cavallera, poslovenil ^«
128
Parapat (str. 163) po 50 nkr.; 12) „Peivenci", pesmi J. Bilca, (str. 104) po 50 nkr. ; 13) Lermontov „Israael-Bej", poslovenil Vesnin (str. 88) po ?????.; 14) ChocliolouŠkova pripovedka iz jugoslovanskega življenja „Agapija", poslovenil L. Podgoriški (str. 80) po 30 nkr.; 15) „Pesmi" zložil A. Umek (str. 173) po 70 nkr. ; 16) M. Cajkovskega roman „Kirdžali", poslovenil L. PodgoriČan (str. 318) po 1 gld.; 17) Pellikova tragedija v 5 djanjih „To-raaž Mor", poslovenil J. Križaj (str. 96) po 36 nkr.; 18) Staroruska peseni „Slovo o polku Igoreve", poslovenil  M. Pleteršnik  (str. 24) po   10  nkr.;
19) izvirni roman „Deseti brat" od J. Jurčiča  (str. 278)  po  80   nkr.    in
20) „Zora in Solnca", pripovedna pesem v treh delih , zložil M. Valjavec (str. 80) po 30 nkr. To je v kratkem vspeh dosedanje izdave domačega „Cvetja" •, komur je mar za razvoj nase lepoznanske književnosti, ta naj mu ne odreče svoje podpore !   Naročnina se razpiše vpribodnjič.
* Znano je Slovencem , da se na praškem konservatoriju dovrŠuje v svoji umetnosti naš uadepolni skladatelj in slovnoznani izdatelj „Sionske Lire" g. J. G_eLb.ič. Letos bode dokončal nauke; ne dvomimo, da ostane tudi kot dovršen umetnik zvest svoji materi Slavi. O njem piše „Českd Včela" od besede do besede: „K tfetl letošni produkci pražskžho , posud jeste nemeckeho konservatoria hude se na nemeckžm jevišti zdejšlm provo-zovat opera „Titus" v jazyke vlaŠskem. Vystoupf v ni mlady Slovinec pan Grbi 6, vfely to ndrodovec, zndmy ve vlasti sve již takž co skladatel pfsni. Dokončuje prdvč v Praze studia sva a mohl by, obdaren jsa kräsnym hla-sem tenorovym, stati se vydatnou podporou českeho divadla. Z nemeckž strany Činena jsou mu již nabidnuti, jichž prozatim pan Grbić nepfijal.
* „ŠtčpniČka", prvni uČeni a cvičeni mile mlddeže českoslovanske. Pod tem nazivkom je izisel v Pragi konec p. 1. izvrstni narodni abecednik^ s krasnimi podobami olepšan, ki je dobil za-nj (kakor smo že povedali) gosp. Fr. J. Rezač prvo častno darilo izmed dveh daril, ki ju je bil razpisal slavni rodoljub gosp. P. Bilka, in kakor vemo, priložil pozneje za dragi tisk Še 1000 gld. Zato je tudi temu preblagemu domorodcu posvečena ta zares narodna prva knjižica, ki zbuja in ohranjuje narodnost v mladih bralcih in bralkah z jako mičnimi kratkimi popisi ndrodnih šeg, pravljic, dečinskih iger, zastavic itd. Bog daj slovanskemu narodu še mnogo takih rodoljubov, ka-koršen je gospod Bilka na Dunaji.
* Dne 1. maja zaČne na Dunaju dvakrat v mesecu izhajati nov političen časnik pod naslovom „Slavj anskaja zarja" v ruskem jeziku. Naloga mu bode, kakor piše izdani program : ???????????? pascMOipsHie ? H3M^0BaHie ??????????? ???????, ??????????? ?????? ????> ???????????????? ??????????? ????????????? ???????1? ? ???????????? ????????1?, ??????? ?????????? ??????????« ???, ??????1? ???^??-? ??????-?, ?0???????1? ?????-???????????,??????1? ?, ????????, ????????? ?????????? ????? ???????????? ?????????? ?????????. Vređuika bosta novomu Časopisu J. Livčak in Ksenof. Klimkovič; polletna naročnina iznaša 3 gld., četrtletna pa 1 gld. 50 nkr. Upati je, da si pridobf ta novi list dosti naročnikov po vseh slov. deželah.
Listnica. G. o. L. B. na R. V redu; g. Fr. M. B. Morda bolje, da se pozneje natisne; g. M. V. ? V. Ni bilo vec mogoče; g. J. N. v B. Vse; hvala; g. J. G. Kmalo Vam pismeno naznanimo;  čas v družbo sv. Mohora stopiti je do 31. majnika t. 1.
' Vreduje iu ?? evitlo djyej A. Janežič, tiska pa J. & Fr, Leon. : .