Garaci oko 1895. godine. Foto: Dragutin Žagar Prezid 
Nakladnik: Matica hrvatska Ogranak u Cabru 
Za nakladnika: Ivan Janeš 
Urednik: 
Ivan Janeš 
Lektor: Andrija Zbašnik 
Pripremio za tisak: Ivan Janeš 
Tisak: 
ORBIS d.o.o. Zagreb 
CIP zapis dostupan u racunalnom katalogu Sveucilišne knjižnice Rijeka pod brojem 121212081 
ISBN 978-953-7541-32-3 
SLAVKO MALNAR 
GORACI GERJANSKU 

Ogranak Matice hrvatske u Cabru 
Garace, 2012. 
IZDAJNI KNJIG$ SO PADPARLE: 
URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU BANDAG-KATALINIC GEROVO PILANA RAMLJAK MAJER OBRT "TANJA" VRHOVCI TUŠEK MILANI SRECKO 
Hvala jen! Slav<; 
RIJEC UREDNIKA 
Poštovani citatelji, pred vama je dvanaesta knjiga marljivog pisca, istraživaca naše lokalne povijesti i autora dva rjecnika našeg domaceg govora. Ovo vrijedno djelo za naš kraj pisano je za cabranske Gorace na njihovu govoru, a za prezidanske kako govore u nekim mjestima toga podrucja. 
Autor u ovom uratku sistematski i metodicki obraduje podrucje Goraca. Uložio je veliki trud obradivši povijesni dio toga podrucja, naseljavanje, stanovništvo, društveni život, gospodarstvo, infrastrukturo, govor, navike stanovništva, a najvažnije u ovoj knjizi je popis svih kuca po naseljima s popisom svih ljudi koji su u njima živjeli od pamtivijeka do danas. Fotografijama i preslikama nekih dokumenata obogacen je sadržaj ovog djela, a sam autor fotografirao je kuce kako izgledaju danas. 
U ovom sustavnom djelu posebno treba istaknuti priloge (popis naselja i popis prezimena i imena koji se spominju u knjizi) koji ce citateljima i istraživacima pomoci pri korištenju ove knjige. 
Autor u ovom svom uratku pokazuje na primjeru Goraca zabrinutost i za cijeli cabarski kraj „ kaj bo ju tre". 
Cabarski kraj oduvijek je bio na margini zanimanja povjesnicara i drugih znanstvenika i zbog toga smatram djela Slavka Malnara Povijest cabarskog kraja i Prezimena u cabarskom kraju, znacajnim istraživackim pomakom. O vrijednosti te dvije knjige govori i to što je autor za njih dobio dvije „Gorancice", nagrade Goranskog Novog lista, a za dva rjecnika Pamejnek i Rjecnik govora cabarskog kraja, autor i Ogranak Matice hrvatske u Cabru dobili su dvije Srebrne povelje Matice hrvatske Zagreb. 
Slavko Malnar je ovu knjigu napisao skoro u jednoj godini. Teško je zamisliti da je tako veliki posao sam obavio u ovako kratkom vremenu. U tom vremenu obišao je svaku kucu na podrucju cabarskih Goraca, razgovarao s gotovo svakim covjekom koji danas živi tu, fotografirao sve kuce, proucio i pregledao sve dostupne dokumente i zapise koje je naveo na kraju knjige. To se ne odnosi na dio Goraca koji pripada ju župi Prezid, za koje mu nisu bili dostupni podaci iz knjige stališa. 
Na temeljit i sustavan nacin napisao je ovu knjigu koja ima nešto manje od 300 stranica i ponovo pokazao i dokazao da je vrstan istraživac naše lokalne povijesti i dobar poznavatelj našeg domaceg govora. 
Makov Hrib, 20. srpnja 2012. 

BESEJDA UREDNIKA 
Paštiyani citatelje, pryd vame jy dvanajsta kniga dejvounega pisca, ke rezj eskiva našo povj est je autorj a dvyj eh rj ecnikou damacga govora. Ta vrejdna kniga za naš kryj pisana jy pa „gerjansku" za cebransky Garacy, a za prezidansky tok ko Sy mejnjo v aneh niheh mejstah. 
V temo dejle autor jy sistematsku je metodicku obdejvou padrucjy Garacou. Redu Sy jy patrudu dy be napisou povjesne tal tega padrucuja, naselivejni, stanovništvyo, društve-nu ževlyjni, gaspadarstvo, infrastrukturo, pamejnek, navad.-:, a najvyc vrejdnu jy tu ke so papisany svy hišy pa mejstah je vse ledi ke so ževejle od pyrveh zapisou pa da denes. Kniga jy pouna fotografij je kopij kyr je dajy pasibno vrejdnast. Slikany so vsy hišy cebranskeh Garacou kok zglidajo zdyj. 
Pasibnu treba ryc da so priloge (popis mejst je popis prezimen je jemin s knigy) od veliky pamaci unen ke bodo knigo citale, da bodo vageljy vajne pyršle da podatkou. 
Autor v te knige na primjere Garacou pakaživa brig_s> za ceu cebranske kryj „ kaj bo }utre". 
Cebranske kryj jy biu od dely na meje zanimanja povj esnicarj ou je drug eh znanstvenikou, je zatu mislen da knjigy Slavka Malnarja Povijest cabarskog kraja je Prezimena u cabarskom kraju, pamejnjo vjylek istraživacke karak. Niha vrejdnast jy patyrdyna s ten ke jy autor zajny dabiu dvej „Gorancicy'', nagrady Goranskog N ovog lista, a za dva rj ecnika Pamejnek je Rjecnik govora cabarskog kr_,aja, dabiu jy ko je Ogranak Matice hrvaske v Cebre dvej Srebmy poveljy Maticy Hrvatsky Zagreb. 
To knigo jy Slavko Malnar napisou skarej v anmo lej te. Tyšku jy zamislet da jy tok vjylek pvasu sam obavu v tok kratken cajte. V ten cajte jy vobešu vsako hišo v cebranskeh Garacah, pamejnu Sy zes skara vseme ledme ke denes te ževijo, slikou vsako hišo, preucu je pryglidou vsy papirjy ke so mo ble na respolago. Neh jy papisou na kraje knigy. Tu sy na mary ryc za tisty Garacy ke perpadajo prezidanske fare, zak zajny nej mougu dabet knigo stališou. 
Ta kniga ima nekej myjn ko 300 stranic, a pisana jy temelitu je sistematsku. Ž no jy ponovnu pakazou je dokazou da jy Vyrsten istraživac lokalny povjesti je dy dvabru pazna naš dvamac pamejnek. 
Ivan Janeš,prof. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
Specificni znakovi domaceg govora i kako se citaju: * 
. , . otvoreno e -samoglasnik . u domacem govoru je veoma cest i dolazi umjesto obicnoga e IJ, V poluglas u-vrlo kratko u, koristi se za pisanje dvoglasa 
dvoglasi su ya, yo, yu, ay, oy, ey, iy ya i yo su najcešci dvoglasi yu dugo u 
Dvoglasi se citaju kao jedan glas, izgovaraju se zajedno u jednom mahu, pri cemu se poluglas IJ spaja s pripadajucim samoglasnikom. Pojavljuju se tamo gdje bi u standardnom jeziku bio glas I, v, o, u. 
* Slavko Malnar, Rjecnikgovora cabarskog kraja, Cabar, 2008. 
__________________________ ,q.oJta.ci.-. 
v 


ZACITEK1 (uvod) 
Tok ko za najvyc mejst v cebranskemo kraje, je za Gerjansku Sy mary ryc da Sy z dni11a v dan zmajnši11a broj ledi ke stalnu ževijo v temo kraje. Je zajny jy buo hiladu dyvitstu šterdysit je drugu lejtu (1942.) testu ke jy 110d Gerjanskega pesti11u samu pypiu. Taljanske fašisticke okupator nej pustu pa kuance stat ne ano hišo, ne ano šta110, ne an lisnek. S palejnen jy te pa ton zaciu na spumad šterdyzdruzga lejta, v sidmemo mejsce jy pa dakrajcu je da temelja papalu fsy, kar jy buo živeh jy pa uotyrou v koncentracijsky logorjy na otok Rab, v Talijo (Gonars) je v drugy 11okulny logorjy. Pabrou jy vso ževino; dama jy 11astou samu kak pes pa kaka macka, ke so glih tok paginle 110d gl]ada ko da so ble na Rabe, al jeh jy pa zverina paŽyfl]a.1}ostaly so pouny nivy krempirja. Jy biu glih v najlejpjemo cvejtje ke so ga mougle pestet, da be ga vesjyne fašiste kapale. 1}ostaly so zasjany nivy 11011sa, te pa ton kak kl}as jecmina, ziuneke pa pouni kamarady, pej Sy pazila. 
Pa kancanmo rate jy d11aste Gerjancou 11osta11u živet v drugeh krajah, al jy syglih 11obnavljyn vjylek tal prydratneh hiš. Pyrvy paratny lejta so ledi nastavle tok živet ko pred ratan. Z matiko so 11obdevi11ale zjymlo, je na majhneh niucah pouneh kamnou, so za svajy najvicjy patrejby perdej11ale mau krempirja, zila, karady. Zrydile so se kazga pryšicka, skara vsaka deržinajy jemej11a vsaj ano kra110 dajo jy hran11a z mlejkan. Tu jen jy biu perbulšek pouk unga kar so dabi11ale na potrošacky harty, na tocky, pa jy b110 fsy fkep daste za padmiret nihy skromny potrejby tistga cajta. N a11aj yni na gl]ad v ratneh cajtah, taku ževlyjni Sy jen jy v zacitke vid110 cistu v ride, je zatu so Sy zadrži11ale na svajeh d11ameh, obdevi11ale vsake je najmajnje kušcek, zarejs je zajdne piden zymli. Pa na11ade so zjymlo obdevi11aly Žyni z deco, zak so ble maži najvyc pa gl]arah ko šumski dej11ouce pa furmane. 
Ke sy jy zaciuarezvijat industrija je dej11at fabriky v vicjeh 11aseh (v fameh središcah) so bly ton vicjy prilky da Sy je Žyni zaposlijo, pa so Sy ledi zacile Sylit z 11odrucneh zaselkou tjy ke so ble zaposlyni. Byrš so zgruntale da Sy zes mejsecno plJaCo, koker gade b11a majhna, ževi d11aste 11agelj y 
1 Skupna poglavja za fe? trujf Gerjansku bodo pisan? 
tok ko Sf! mejnjo f cebranskeh Garacah. Ton ke Sf! bu pisayu yod prezidanskeh, bu pa pisanu pa nihu. 
je lejpjy ko zunenkar Syperdej11anazjymle. Jeani maži so tyšku de11u šumskega dejl]ouca zamejnale za de11u na fabrike, Cy prou so tok d11aste myjn zaslužle. Fabriky, najvyc žagy, dej11any so v vicjeh si11ah, pa so Sy, da be zbejgnele put, taki naselile bližjy radnemo mej ste. Zatu so ani zakutke 11ostale pusti. Kešnejy nej sylidba prysta11a; razlika jy b11a v ten ke nejso zes zaselkou VyC 11odhajale v najbližjy famu al opcinsku središcy, zak so Sy selile v gradi. Nekdajni šumski dej11ouce je majhni krnite nejso Žylejle svaje dece taku ževlyjni ko so ga 11ani jemejle, zatu so jeh pašilale na šulejni. Pa kancaneh šulah so 11ostajale v gradih, kir jy b110 vilkeh prilk za zaposlit Sy, a gradsku ževlyjni nej za permirjat zes ževlyjnen na Gerjansken. Pouk tega, vcaseh Sy jy rjykl]o: "Cy Sy na boš ucu boš mougu dej11at." S tega shaja da unen zes šulo nej sily dej11at! 
Unu kar jy 11osta11u nakon sylyjna, Sy v druge palavice dvaj Sydga stulejtj a na pakaži11a VyC samu v zaselkeh, zak Sy da je v centralneh mejstah. Industrijalizacija ko faktor zaposlyjna nej samu direktnu kri11a za prypadejni sjylJa. Kri11a jy je indirektnu. 1}osiby z osigurano egzistencijo, pasibnu Žyni, nicjo jymat bracny obviznaste ne jemet d11aste deci. Rajši 11ostajajo lejdek. Uni pa ke so v brake z materijalneh Sy razlogou odluci11ajo za mau 11otruk, zak Sy bajijo da be jen ble s11abjy stajici 110d drogeh. Tok jy zes 11odselivejnen v rid, zmajnšejna stanovnikou v majhneh sredinah uzrok je nizyk natalitet, kar nej perpyla11u samu da stagnacijy, zak jy da konstantnega padejna, ny samu v majhneh zaselkah. Pad jy je v vicjeh naseljah pa je v sammo opcinskemo središce. 
Na rodnemo 11ognišce najvyc 11ostajajo uni ke bilo zbak Cyza na grydo naprej v šuly. Med nime jy najvyc takeh ke jen Sy vide šulsku gradi11u prytyšku. Tok Sy razen majnjega br11aja stanovnikou s11abša je nego11a struktura je intelektualna muc.1}othajajo uni ke so bel bištrije padvzitni, ke Sy 11ageljy prybijajo v svjete, a 11ostajajo uni z myjn ambicij, uni ke so vsega zada11olni. Tu jy glih nasprute unga kar jy b110 ke Sy jy ta kryj nasyli11ou, ke so perhajale ambiciozni jepadvzitni, a taki byrš rezvijajo kryj. 
Mehanizacija, agrotehnicky miry je velika proizvodnja v rezvitmo kmytijstve, na ga110 ret jy perpyla11u uny ke obdevi11ajo zjymlo na majheh ni11ah, z matiko. V Garaceh nejso ble tok vyliki grunte da be Sy 11ohku 11ajdneh ževe11u, pa jy 
f.JLJ.11.afi-.-------------------------­
pyršyo do tega da se uni ke Šy te ževijo, sadijo samu tulku krempirja pa mau drugy zylynavy kulku je; deržine patrejbnu. Ne tu nejma ekonomsku, zak ima ekološku opravdajni. Ke so Sy pn:stale bavet z yobdevivejnen Zymli je zes rejo ževinc;, so S<;! zacil<;! nivc; je kašc;nicy zarašciyat. Zarastyo S<;! jy V<;!C dyaste tistga kar so stari yocite našeh stareh yocitou kyrcle z galme rakame, dergac ny be mougle yapstat na temo tle. Šibje; je drejvjy jy fsy bližje; hišan, a zapešcjyna yognišca našeh staršou V<;!C so zarašcyna zes smrejkame, lejsko1Jffie gyrmacame je tapyalame. Vlasnike imajna nayadnu ževijo nejke dj<;!l<;!c je perhajajo samu v rejtkeh prilkah. Kok S<;! jy kr<;!j hedu zarastu najbel jy videt na stareh slikah. C<;! država nejma brigc; za yopstanek kraja, pyala be moygya lokalna zajednica padvzet fsy da se; sprejce dajlnu zarašcivejni teh majhneh galeh yosrejdkou kar so še; yostale. Ta problem je; vruc pa se; nebc;den ž nin ny be rat bavu. Fsake ga prepušca nove vlaste za duto. 
Taku stajni nej samu na Gerjansken, zak jc; v celmo kraje je pousud kir je; tulku syabeh faktorjou ke bremenijo normalnu ževlyjni. Stanovnike najbel paznajo ževlyjnskc; prilk<;!, je zatu jeh gry dyaste pa svejte jeskat kir Sy yageljy ževi. Strašnurejdekjy slucaj da S<;! kirev<ymy. Zatu s politickeme frazame yod lepga je zdrauga kraja, bryz konkretneh stimulansoy, na bodo vstavle zeselivejni. Rezultate takeh fraz so vidni v vsy V<;!C zapešcjc;neh zaselkou je hiš poyk same; glavne; cej sty. Taka situacija patekniya jy pisca teh bysejd, da o ten naselje zapiše; tistu kar mo je; magucc;. 1)opcute doug naspram rojstnega praga svajeh pretkou, da S<;! yobyarjc; spamin na krc;j nasyljyn s tyrdneme Gerjance ke so S<;! maryt štirstu, al VyC lejt barile da be yopstale na temo škc;rtmo tle. Maryt jy pisec prykesnu sou za pisaco mizo z nakano da cajtan ke bodo perhajale je yothajale, pesti zapis ko spamin na garske krc;j, kir jy keda ževeyu cc;z hilado duš ( v vseh tryjeh Garacah). Da S<;! jy tega pyasya palatiu kakeh dysit lejt prejk, zapis ny be biu bryz unga kar so vejdl<;! prejšny generacije;. Pryd dvajsyt lejt v Garaceh jc; ževeyu Š<;! dyast ledi ke so pamtle vals kiry interesantny dagajejna, zgadi ke jeh pemaša ževlc;jni, anegdotc; je pasibny detalj<;! zes ževlc;jna svajeh pretkou je zes svajeh iskušen. Tok bo zapis mau skromneje. 

Ma}fr pazime-glidanu spad rfopajkou. Slika s 1935. lej ta. rfodzad lejy,u}f šula. Na nove slike nf be byo s tega mej sta videt šulo, zak}f gmajno prfrastya gyara. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 

JEMI JE PERPADNAST 
l)od Parga da nad Prizda pa dougen, a pa šefl}aken 110d istoka, Sy dej 110d mejy s Krajnsken, prute zapade, jy rezmejšcynu VyC ko pidysit zaselkou je 11osamlyneh imajn skupnega jemina Garace ( službenu Goraci), ke Sy jenjy keda rjykl}o Gerjansku2, a nihi ledi Garacane al pa Gerjance.3 Broj zaselkou Sy mejna 11odvisnu 110d kriterija pa kirmo Sy jeh rezvyrste. Službenu jemi Goraci jy nasta11u 11odreci gora ke pamejne hribast kryj, aje staru jemi Gerjansku (slovensku -gorjansko) pamejne glih tok. Staru jemi Sy zmiren myjn rabe, pa bo s cajtan zes vsen zgin110. Zdyj Sy Šy sliše ko perjemek za cavejka ke ima kariny na Gerjansken. Rjycyjo mo Gerjanc. V damacmo Goracen dejmo Garace, pa ani mislejo da jy pavizanu s tyšken dej11an -garejnen. Taku tumacejni jy nasta11u v cavejške gvave ke nejma myra dak na dabijy 11odgvar na svaji prašejni. Jemi nej segurnu 110d garejna, zak dajy, Sy ny be na cistmo hefl}askemo jyzike rjykl}o Goraci, zak be ble Garaci. Za taku tamacejni svedacijo je pisani papirje zes 17 -19 stulejtja na tujehjezikah. Teskryt so jeh zapeši11ale ko Monte, Montanista al pa Montibus. Ta jemina tude pamejnjo gvaro. l)okul 1730. lejta jy biu an c11avek ke jy pisou pa damaci (hefl}aske jyzek tistga vrymina). Tu jy biu gaspud glagoljaš Mihovil Redde. l)an jy Garacy zapeši11ou z j eminan Gora. N ekulku putou Sy v stareh maticneh knigah dabijy mjestu Gorencziza (Gorencica) ke asocira na Garacy. Knižno hefl}asko bysejdo Goraci rable so pisarje, gaspude, 11ocitylje, damaci ledi so jo pa 11obymele pa svaji. Pyr nas jy jaku akejni, pa ton ke be moug110 bet o dejmo a (konj -kajn, kobila ­kabi11a, stopalo -stapa11u, gora-gara/ mara/, kosa -kasajtn.4). 
l)odvisnu 110d tega kire fare perpadajo, Garacy so v stareh cajtah Zl}ale ko Gorachi Tersatianer (trstjanski)5 Gorachi Chubraner 
2 Karistlr Sf! bodo yobedya jemina, Garace je 
Gerjansku. 3 Te bo reci je yod tisteh naseijou ke sr nihi stanovnike na smatrajo za Gerjancr, al so pa nekdajne 
teritorija/ne podjele perpadale v prezidanskr al pa v terstjanskr GaraCf!. Vse perpadajo v pasibno katastarsko opcino, ke zajema Brinayo Drago je sej ga 
vsr do blizu Prizda. 'jtn. je skrajšanu:je tok naprej. Tok bo rablrnu ceu cajt. 5 Prrd 1900. lejtan so Tršce djale Trrstjr pa jr tok je 
kušcek Garacou biu terstjanske. Je te bodo tok pisani, 
zak be tršcanski zglidale ko dr perpadajo v Trrst. 
(cebranski) je Gorachi Prezidaner (pryzidanski).6 Broj zaselkou nej ne v aneh cistu tocnu preciziran, zak so jeh ankryt perpeši11ale pasibyj, druge put pa perklucle drugmo vicjemo zaselke Garacou. 
Najmajnji so tyrstjanski Garace. Vajny spadajo samu Karusce (Korošci), Garnike ( Gorniki) pa Brina11a (Brin jeva) Draga. Karuscy so skara dely štejle v Gamiky, a Brina110 Drago ko samostalnu naseljy, pa jy kirkryt spa11u da so samu Gamike trstjanski Garace. 
Prezidanski Garace so nadisen 110d cesti Kuzj e V yrh -Brinouka, pa sejvymu 110d zaselaka Šumrady, Janyže je Tuške. 
Cebranski Garace so vmejs myd trstjanskeme je prezidanskeme. Najvicje so pa površine je pa bfl}aje stnaovnikou. l)ajd neh jy najvyc padatkou pa bodo tely je najbel 11obdej11ani. V denašneh cajtah samu neh (bryz zaselkou Režine /Erženi/ pa Štimci) imajo za Garacy. 
Ke jy 1860. lejta v Cebre (Cabar) narjyn katastar, Garace so dabile svajo katastarsko opcino, za razliko 110d Tyrstja ke jo nejma. Tu ga11ari da so jemejle veliko površino s prilcnu veliken bfl}ajan gruntou je damacij. V niho katastarsko opcino so spadale vse truji Garace vkep s Kuzjen Vyrhan je Krajncame. Vajno jy spadou tude Parg Cy prou jen nej biu nigdyr perklucyn. V gruntovneh knigahjy Šy zmiren taka podjela, v katastre so pa nekej zmejnale pa drugmo svetskemo rate: Kranjce je kar jen perpada, so perpojyni katastarske opcine Prized (Prezid). 
Pyfl}a katastarska podjela svedaci o ten da so Garace sejgale skarej da Prizda, a na druge strane da Križavy Dragy, blizu Cebra. Ceu ta kryj, Cy Sy na racuna Parg, so Pryzidance je stanovnike spujdny daliny Cebranky pryzl)ale Bajty, a stanovniky Bajtarje. Jemi jy nasta11u pa niheh pyrveh staubah, a je kešnejy ke so se dej11ale lesiny hišy. Zajny so Bajtarje je v drugeh si11ah, vsy da Tyrstjacyglihnaspadajov Garacy.7 
V cebransky Garacy, ke jeh imamo zdyj za prauu Gerjansku, keda so perpadale tude Režine (Erženi) je pu Štimcou, a Parg ke jy vmejs, nigdyr nej biu vkep ž nime. Tu Sy 11ohku tamace da 
6 Tak zapis jf f cerkvine knjige krršcrneh -Liber baptizatorum za 1816-185 7. lej tu župf! Terstie. 7 Novinar Franjo Pojr -Puglr nej Garacanr jemu za Bajtarjf zak jf dyaskrrt pisou: Bajtari i Goracani. Pad Bajtarjr jf štou ledi s terstjanskr farr. 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 
so Pargarje vod vajkada jemejle pasiben tretman, tok ko prave perpuved ke Sy prynaša s kalejna na kalejnu, da so ble votprašcjyni vsega davajna je tl)ak, zak da so ble ana Vyrsta cebranskeh gaspuskeh dejvoucou. Navodnu so perdevivale hrano za gaspusky kancelisty, pedintarjy je hvapcy. 
Gerjansku jy narjynu vodzaselkou, a v aneh prilkah nekulku zaselkou spada v naseljy zes skupnen jemenan (Majyr, Bezle, Runce, Kuzje Vyrh, Krajnce,8 Lautarje) ke perpada Gerjansken. Vsake zaselak, al pa vsaka damacija nej sily da perpada kakmo naselje, zak gry vohku direkt v gerjansku (Juzouka, Dizmase, Grejhce, ... ). Taku talejni jy bvo keda tok koker Sy jy kedu zmislu, pa Sy dvaskryt na vej za kire zaselak Sy gry. Vcaseh jy Brinouka pisana pasibyj, vcaseh v Dalino, a kirkryt v Sešico. Sama Sešica jy kirkryt zapisana ko Pot.k,je du vej Šy kok. 
C<t prou nej vobvarlJaneh zapisou vod pyrveh stanovnikou Gerjanskega, pa jeminah damacij al pa zaselkou Sy za VyC neh vohku dej kok jenjy bvo prezimy, al pajemi, zakjy imajni odnosno zaselak v najvyc slucajou dabiu jemi pa negoumo pyrvmo gaspadarje. Zmiren pa nej bvo tok. \Jod prezimen so nastale zaselke je pajedinacny imajna: Bibarje, Bjouke, Režine, 
Groharje, Hadaline, Janyže, Kalavirje, Kinde, Karusce, Kašaruge, Krajnce, Lautarje, Mizlarje, Muhouce, Ožbolte, Pajete, Rismane, Rusce, §timce, Šumrady, Turke, Tuške. Zaselke Rusce je Sumrady so dabile jemi kešnejy. Ke jy za 1860. lejtan pyršva nyvejsta rojstnega prezimena Rusec imajnijypajne dobivujemi. Lejta 1861. jy z Vyrhanad Padgaro v Luške daline pyršu zyt Šumrada Jožeje panjymo jy imajni dobivu jemi. Tu spada v rejtkas; zak so hišny jemina navadnu dvaste starja. 
Sumrada jy prezime žinskega fl)ada pa be treba da jy je imajni tega fl)ada. Pa v naši Sy dej §umrady, a standardnu be mougly bet Sumrade, ny Sumradi. Nej samu pyr neh greška. Naupek Sy pišyjo je Kendi, a treba da so Kende. Mi jen rjycymo Kinde. V damacen pamejnke dvasten krajen dejmo dergac ko jeh zapešivajo. Standardnu hrvatsku so Kavaliri pa damaci pa Kalavirje, imajni na kirmo jy biu gaspadar Reljac dejmo per Lirce, Beuki su Bjouke jtn. 
8 Kuzje Vrrh je Krajnce so dinrni v Garace zak so da palavicr 19. stulejtja spadale vajnr pa Sf! nejso pasibrj ne spaminale, a denes jeh smatrajo za samostalnf!. Pisec pruse ledi teh naseljou da Sf! nf! jadet zbag tega. Zapis na m1J,arf! prf!mejnat testu kar kedu misle je koker Sf! pacute. 
Nekulku zaselkou jy jemi dabivu pa prezimenah ke nej so vostaly zapisany v temo kraje. Tu so Makouce, Muhouce, Skvake, Tamažine. Makovec jy vcaseh zapisan je ko Makovac, kar pamejne da jeh jy v Hefl)aske je v Slovenije. Tu prezimy jy rezjeskivou Duilio Makovac z okolicy Oprtlja v sejvyme Istre, kir jy tudenaseljy s tenjeminankonaGerjansken. l]an verjamy da negovi pretke perhajajo z našeh Makoucou. Tu kar tyrde nej z nicen patkrejpu ne dokumentirou. Druga verzija o pastanke jemina Makouce Sy prynaša z ruda v rud, je prave da Sy jy Lipovac z Makouga Hriba perzitu ke Makoucan, ke so da tiskryt perpadale h Kašarugan. Tu bo venda bel tocnu ko unu kar jy djou Duilio, zak jy stanovnik Makouga Hriba zarejs Makavec, a v množine so Makouce. 
Zaselak Skl)ake v prezidanskeh Garacah jy tude vohku dabiu jemi pa prezimene Skok. \Janu jy rezširjynu pa Hefl)aske je v Slovenije. Skak Sy j y v Garacah zadyržou ko perj emek unmo ke jy ton živu. Pryd stu je vyc lejt so ani Skl)ake jemejle prezimy Žagar, a zajdny cajty so Sy pisale Janeš. 
Tomažin jy hedu pagastu slovensku prezimy, a Tamažine so samu množina vod njyga. Syglih jy tyšku tyrdet da so Tamažine vod tezga prezimena, zak so vohku je vod maškega jemina Tarnaš. Z radaste so mo rjykle Tamažin, VyC neh so pa Tamažine. Zdauna prejk so Sy pymas tok mejnle, pa so je kavace djale kavacin. V Cymeh \J azah j y Šy zdyj an gricke mo rj yCyjo Kavacinavu. 
Ne v vseh drugeh zaselkah nej uostavu zapisanu prezimy pa kirmo imajo jemi. Per Bjoukah jy bvo tu prezimy prejk ko sejgajo pisani padatke. Glih tok jy vohku z Muhoucan. Muhouaz (Muhovac) Sy v maticneh knigah spamina samu ankryt, je tu ko kyrsne buter. Nej rycjynu da nej biu samu perjemek. 
V Garacah, ko je v drugeh krajah, prezimena so Sy tok prymejnaly da so Šy samu v štyreh zaselkah tista :ea kireh jy naseljy dabivu jemi (Erženi, Kendi, Stimci, Tuški). l]ajdneh je samu Tuškou nekej vyc, drugeh jy samu any par uod vsazga prezimena. 
Pa kyrstnemo jemine imajo nazivy samu tri naselja (Dizmasi, Lukci, Milanov Vrh). Dizmas (Dizma) je staru mašku kyrstnu jemi, a Lukce so nastale vod jemina Luka. Milanov Vyrh jy dabiu jemi pa Emilije Ghyczyje sine Paravicavy unuky Francišky rajyny de Terzi. Emilio al Milan jy biu uaca Kalmana Ghyczyja zajdnega privatnega vlasnika cebransky gaspašcijy. 
Drugy jemina imajn je zaselkou bodo obdejvana skep z drugme padatke vsazga kraja. Zbag pamankajna padatkou z dajlny prošloste, 
________________________ .tµJJW.ci.-. 
bodo prezidanski Garace ano myruo perkrajšani, zak na ?o tok vopšimega ne tok star&a popisa stanovmkou ko v cebranskeh Garacah. Cy prou jy prilcnu vopširen popis rajeneh (uod 1716. lejta) vmyrleh pa parucaneh (uod 1707.lejta) pa njemo jy tešku vodridet kedu perpada v kiru naselje, zak nej v knigah zapisanu roj stnu mej stu, ko ne vatrys stana al pa mejstu smyrte. Tyšku jy je za tista prezimena ke so bly samu v ane al v dvyjeh deržinah (Kalcic, Šepec, Šulc) zak so ble v duabe nihga zapešivejna vohku na cistu drug.n hišnen bfl)ajen al pa v drugmo sjyle. Je predaja s kalejna na kalejnu jy v zajdneh cajtah spava na hedu majhen broj vosib kireh so pretke ževejle v zapešcjyneh v9ddalyneh imajnah je zaselkah pad samen Vyrhan Cyme gari. 

KREJ JETUO 
:, ,.. 
Nasjylyn predjel cebranskega kraja sy nahaja na negove istocne strane, za mejo zes Slovenijo. Z guaro uobrašcyna nutrajnast jy najdryl nasyljyna glih v prezidanskeh Garacah. Najdebakejy prute zapade zmejšcyni so Runce ke jen perpadajo rejtka, myd sabo voddalyna imajna, pa nekdajnu industrijsku naseljy Milanou Vyrh. V yC vod palavicy zaselkou j y naleu vod cesti Parg -Prized, y predj ele ke Sy mo najmyjn tristu pidysitlejt dej Cyma gvara. Zatu Sy v stareh pismah vo. prybjyry ex Chemo gora, ke Jy zapisanu
_ _ 
nameJ st prauga J emma zaselka. J emi Cyma gvara svedaci da jy bvo na padrucje najvyc hujouny pa smrejkouny, pa jy gvara temna, Cyma. Sy vej da jy bvo je buk(!uny ke so ž ni palle vogeljy za železarno v Cebre je za prudaj. Kar so vokyrcle jy postavu imajni, kešnejy pa zaselak. Tu nej bvo tok vohku ko jy o ten pisat. l}okyrcynu tl)o so mougle vosnažet vod kamna, pa skl)apat je vnicet pajni je karyjni. 
Garace so zmejšcyni nad 800 mytrou nadmorsky visiny. Najnižjy so Režine pa Majyr, a najvišjy jy imajni Juhe v prezidanskeh Garacah. l}ani so Cys hilado je dvajsyt metrou vesvaku. Na anmo mej ste pišy da jy Gerjansku na nadmorske visine od 789 metrova, a tu jy samu niha najnižja tocka. 
Tvo jy h vicjen vapnenastu pa Sy za ceu kryj vohku dej da jy kraške. Taku tl)o nej glih pousud zak jy je ne19Ilku vicjeh al majnjeh sedjyncou pitky vadi (St.mce, Rismane, Tatinska Draga, Majyr, Sešica, Skrliuce, Žalasne Vyrh je Šy nekej drugeh majnjeh). Najvyc vadi je najstalnejy zevira 
. Sešicy, kar Sy ny be mougvo ryc pa nijmo jemine. Z ni so jemejle vodovod na Majyrje je per Tamažinah prejk ko j't narjyn centralne vodoopskrbne sistem s Cebranky za Prized. Sedjynce pitky vadi so vlejkle ledi da so Sy naselile blizu neh prej k ko v suheh kraj ah. 

NASELIVEJNI 
Za pacitek naselivejna Garacou nej dvaste
. 
p1saneh padatkou pa Sy vo ten vohku gavari s pamacjo drugeh važneh elementou širjega sasejdnega padrucja. Zes papirjou najstarjeh vobvafl)aneh zapisaneh vosib z jeminan je prezimenan ke sejgajo v 1672. lejtu nej vidnu v kire zaselak ?e .ougle kaga zapisat, zak jy vsen 
_ 
zap1sanu meJstu Ceber (teskryt Cubar). Nakan ke so pagnabile Pjytra Zrinskega jy austro ugarska dvorska komisija papisava vsy kar jy zajnin vostavu. Papisani so ble je negovi podložnike, al zglida da nejso Garacou. Vsen so ko mejstu zapisale Ceber. Kumej sidendysit lejt kešnejy so v maticneh knjigah vcaseh zapisale domicilnu mejstu. Garace so zapešivani ko Mante, a te je ton Montanista, al pa Montibus. Kedagade so je Vyrhe (Vrhovci) zapisani Mante. l}o kirmo mejste jy rejc Sy jy najvageljy votkrivu pa prezimenah. Na Gerjansken nej bvo Ferbižarja, Redyta ... , na Vyrhah nej bvo pa Šulca, Šturma, Bebarjaje drugehgerjanskeh. JeKrajlou Vyrhjyv jemine jemu Mante. Pouk jy bvo Šy 'Etatis', pa Sy jy vejdvo da nej rejc vod Garacou. 
Najbel be Sy mougvo Vyrjat tisten kar jy zapisanu, pa nej zmiren tok. Duaskret se da prycitat da jy Šy na pacitke 17. -stul.jtja, bvo nynenaseljynu padrucjy sejvymu vod Mandlou. Tu nekak na mary bet rejs, zak v Kaciuskemo (Kocevje) vorbarje z 1574. lejta pišy da jy Pa.pvop.ina (Podplanina) takryt jemejva tri krnita. Cy Sy vej kaky prilky so ton za živet, pvala Sy vohku segumu tyrde da jy bvo je v Cebre skuze naseljyneh. Pasibnu jy mouguo bet pouk Cebranky imajn z .alname.9 :&edi so ževejle je na rjybrah Zgumeh ?agarjou. Cy Sy cvouk zmisle da jy bvo prezimy Zagar v Giraven je unkryj Cebranky VyC 1498. lejta,je da jy bvo vokul 1650. lejta v Prizde 
9 GnJafa Pjf!tra Zrinskega yoptužiyajo da jf! parušu malnf na rJosivence (Cebranke so teskrft djale rJosivenca) kJ jf dejyou v Cebre železarno (yokul 1650.lejta). C? jf byo malnu pamejne da jf biu krfj prej k nasf/jfn, Cf prou bel rejtku. 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 
saj dvajsyt yodrastleh ledi s prezimenan Žagar, pyalej Sy da zgruntat da so Žagarje ževejle je v sjyle ke Sy mo dej Žagarje. Tu zatu ke jy per Žagarjeh bel radavitu ko v Prizde, pa je ko v Giraven. Tešku be Sy segumu rjykyo keda jy najranejy nedu stalnužiyunapadrucje denašneh Garacou. Kaj be djaya analiza? Prynašejni s kalejna na kalejnu prave da so v Tatinske Drage tati jemejle hišo v kiro so Sy skyajnale pryd zakonan, al nej tocnu rycjynu keda. Da jy yod tega nekej rej s gayari je jemi Tatinska Draga. Zmejstle so Sy pouk stedj ynca, dryl yod frekventneh putou. 10 Izvor Sešicy jy dyaste jacje je bel rejtku pryseši, pa jy cudnu kok Sy nejso zmejstle pouk njyga. l)odgyar pridy san yod sjyby: pouk Sešicy jy VyC nedu žiyu prej k ko so yani pyršle v ta kryj. N ajbyrš da Sy jy dyaste prejk ko na drugeh mejsteh cyouk nastanu je na Žalasnemo Vyrhe. Je ton jy jak sedjync Graben, a razen tega jy Žalasne Vyrh na takmo mej ste da Sy ž njyga vide na fsy strani. Tak kryj jy biu za tisty cajty ko narucan, ke so vsaksurtni hajduke je yajska z dniya v dan raubale vsy kar jy kedu jemu. S tazga mej sta ko j y Žalasten Vyrh Sy jy nayamast u otkriya daste ranu da so Sy ledi paskrile zes vsen kar so yohku yodnjysle. Žalasne Vyrh jy biu pamejnben je za Prized, staro naseljy na Limyse. Zatu Sy brys pryterivejna yohku zakluce da jy tu mejstu dyaste starjy ko any drogy gerjansky mejsta. Usmena predaja prave da jy cerkvica na Žalasnemo Vyrhe narjyna yokul 1850. lejta,je da so jo nardile v znak zahvalykejeh jy yobešya kulyra 1855. lejta. Ke ledi zmešliuajo kaj Sy jy zdauna dagadiu, pyalej na mislejo na realnost. Tok jy je zes to cekrvico. Zezidale so jo pit lejt prej k ko jy bya kulyra, ko da so vejdle da jeh bo yobešya. Cerkvica jy yohku teskryt zezidana, prejk jy bya pa maryt samu majhna lesina, al pa samu križ. Žayasne Vyrh ima segumu dyaste starjy jemi. Cerkvica Majke Bažje siden žayaste jy narjyna ko spamin na nekej žayastnega, segumu prejk ko jy bya kulyra. Pisec ty knigy dyaskryt spamina vyrhy hribou ko prednost per naselivejne kraja. Nej yopsejncyn s taken mišlyjnen. Tu svedacijo stari gradi v Istre, v Dalmacije, na Premurje je dregej pa svejte. Vidmo kulo na Tersate, Drivenik, Kastav je dyaste drugeh. V dalje prošloste jy byo hedu važnu prave cajt zaglidat Cy so perhajale kaki zarašcyni maži z yorožjan v rukah. V take prilke jy byo najbel segumu skret Sy kan djylyc v guro. 
10 Put jr šu 'l}Od Prizda za Ceber CfZ Binkel, a druge jr pjrlou z Gira'l}a bel zapadnu 'l}Od Tatinskr Dragr (na Brina'l}o Drago, Dalino, na Krajncr). 
Najvicje tal Gerjanskega jy najbyrš nasyljyn na zacitke ke jy zalaufaya cebranska železarna, al pa Šy prejk. Dak so Frankopane jemejle ta kryj ( da 1575. lejta) tyšku da so ga kyj hedu naseliyale. l)ajd neh so ga pajerbale Zrinski, ke so ble bel padvzitni. Venda so yani zacile bel skarišcat gyaro. Ke nej byo putou so vsy prynašale na samarjeh, pa tude na cavejške gyrbe. V takeh prilkah so yohku prynašale yogeljy pa kyj malga dugy za pintaraj. Takryt so Sy zacile bel na gastu nasyliyat Garace. Za tyrdet kyj tazga nej nec zapisanga, pa vender Sy yohku rjycy da be mougyo bet tok. Ok so Sy v Runceh deca rajaya vec 1673. lejta, pyala nej biu tiste kryj nasyljyn zbag železamy, zak jy byo takryt yogelja bližjy Cebre. V Runcah so yohku yogeljy žgale za prodaj v Rejko je v drogy krajy. Ke be glidale samu padatky s Povijesny antroponimijy Gorskega kotarja, 11 syožile be Sy da so Garace zacile nastajat pa smyrte Pjytra Zrinskega (pagublyn 1671. lejta). S ten be Sy syagale zatu ke so per Burice any "gerjansky" prezimena zapisany mau kešnejy yod drogeh. Tok Sy Bebar pyrve put pojavla 1724, Beuk 1720., Kalcic tude 1720., Kavalir 1709., Korošec tude 1709., Pantar 1716., Šturm 1712., Troha 1709. je Tušek 1741. Nej jasnu zak jeh nej v ranejmo popise, zak jy segumu da so bly prejk na temo padrocje, kar Sy vide naprej. Bebar je Beuk so pyrve put zapisani 1693., Kalcic pa Kavalir 1680., Korošec 1671., Pantar 1681., Šturm 1675., Troha 1692., a Tušek 1690. lejta. Bebarje Sy jy VyC 1720. lejta radiu sin Martin. Je byatre so ble stanovnike Garacou (Šturm pa Bolf -Volf). Beuk jy 1718. pastou yaca. Aden yod byatrou jy biu Gerjanc (Hudolin) a druge buter jy biu takratne cebranske mižnar. Sputan, nyj Sy vej da jy biu mižnar dyasten yotrukan buter, zak j y biu per rake. Tude Kalavirjavi byatre so ble 1709. lejta z Garacou (Troha pa Hudolin II.). Korošec je 1709. lejta jemu dvej yohcyte. l)ožjynu Sy mo jy sin je yomažiya hci. TrohaMarcus jy 1705. lejta jemu tri pretky. Najstarje jy rajyn 1652. lejta (rojstne kryj nej paznat). Drogy "gerjansky" prezimena ko na prilko Grohar, Hudolin, Janeš, Kenda, Košorog, Lautar je Šy any drugy zapisany so v popise z 1672. lejta, kar tude patyrdiya zamisu da jy zacitek naselivejena Garacou prejk ko jy Piter Zrinske pageblyn. l)ohku nedu pamisle da so ble Grohar, Hudolin je drugi yoglarje nejke yokul Cebra, a 
11 Autor Antun Buric. Te padatke so karišcrni je v knjige Prezimena u cabarskom kraju od Slavkota Malnarja. Kešnejf so mo h rukan prršle starji s kireh jf vidnu da so blr "Gerjanskr" prezimena ranejr v cebranskemo kraje. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
kešnejy so 11odsylile na Gerjansku, al tu nej za Vyrjat, zak so jemejle VyC veliky deržiny ke so Sy preživlaly tok dy so dej11aly je pa zjymle je ževino rydily. Zbag tega so mougly bet na svaj eh imajneh, a tu znaci v Garacah. Zjymlo nejso mougle sylit. Ani Gerjance so Sy nakanle nasylit nad Cymeme l)azme. Ton so 11aze Pagacarca, Režin, Režinka, ke so 110d prezimena Pogacar pa Eržen. 
Maticny knjigy kyrŠCyneh so v Cebre zacile 11adet 1716., lejta, parocaneh, a glih tok je myrtveh pa 1707. lejta. V knjige vmyrleh jy vc:ckrc:t pisana starast pakujnega. Na temelje tega Sy 11ohku 11odride perbližnu kirga lej ta jy rajyn, 12 al ne: je rojstnu mejstu. Pa teh padatkeh se: je: npr. pyrve "naš" Šturm radiu 1612. lejta. 
Cy Sy glidajo prezimena pa jemina zaselkou, najvyc stanovnikou Sy jy daseli11u z 11odrocneh krajou takratny Kranjsky je Gorišky, z okolicy Tolmina, Cerknega, Idrijy, Železnikou, Škofjy Loky je drogeh krajou Kranjsky, Korošky jeHefl}asky.An taljynasyljynje z lokalno sylidbo, kar Sy da zaklucet pa jeminah zaselkou Janyže, Štimce je drogeh. Zaselke so na11adnu, al ne: zmiren, dobi11ale jemi pa pyrvmo perseljynce; pa negoumo prezimene,jemine al pa perjemke. 
Kolonizirani Nejmce na kaciusku padrocjc:, (djale so jen Kaciuarje), kireh so prezimena tude v okolice Cebra je v spujdnemo toke Cebranky, na Gerjansken nejso pestile d11aste sleda. V yC so ga v Prizde. 
Dasc:ljync se be na zebranmo mejste naridu lesino bajto je pouk ni šta110, zak jy na11adnu jemu k11ajny za prynašejni 11ogelja, bel rejtku pa tude želejzny rody na železarno, 13 najvyc pa 11ogelja je ta11arou dug v prymursky gradi pa tude v pristanišca. Cy na zebranmo mej ste nej buo rody, p11ala Sy jy pastupu 11ogeljy žgat. Garo jy kyrcu na cistu. 1) od bukouny je huj aveh vej jy žgau 11ogeljy, a hujouno jy parabu za cimper je 11ostejnek hišy. Na Gerjansken j y plitka zjymla, pa jy jemu d11aste dej11a s kapajnen kamenja da be dabiu vicjc: kašc:nicc:. Nivc: so blc: mickene:, najvc:c pa dražiukah, doucah je pa dragah. l)ogeljy so palle na raunemo tle kir so 11ohku s11ožile kl}apo. Na tisteh mejsteh Sy jy VyC stu lejt 11obuafl}a11a Cyma zjymla, a d11aste mejst ima Šy zmiren jemi vizanu s kapišcan. Kapišcy jy mejstu kir jy b11a kl}apa. Kamenjc: so parable ke so žgale žiµu apnu, al so mejsta kir so bly 11oplincy d11ast bel rejtka je hedu mau rablyna v jeminah lokalitetou. 
12 Tocnu rojstnu lej tu je tršku 7J,odridet zak j? d7J,asten starastza7J,okružrna na drsit lejt (60, 70, 80 jtn.). 13 Kulni pute nejso ble Šf pousud narjrni pa sr jf vsa ruba prrnaša7J,a s k1J,aname, 1J,alame, pa na hrrpte. 
Kok bo vyliku imajni jy 11odvis110 110d d11aste prilk. Kulka jy b11a deržina, kok so ble dej11ouni, kaku jy b110 tl}o je tude 110d drogeh faktorjou. Djale so da je: imajni 110d tega je tega, a prou za prou jy biu gaspadar vlastelin, a kmyt jy jemu pravico 11obdevivejna. Te Sy ga11ari o dasyljynce ko pojedince, al jeh jy b110 najvyc z deržino. Na imajne nej dej11ou samu 11an zak so je deca, a najbel Žyni. 
Imajni pyrveh Gerjancou jy b110 11okul hišy, v anmo kamade. Taki grunte so jemejle prednost, zak Sy jy rab110 d11aste myjn cajta na pute za respelivejni gn11aja je sejmyna na nivy, a glih tok za spravlejni sena je lejtny. l)oddalyny kašynicy v g11are -11aze, nastajale so kešnejy, ke jy bližjy zmankaµu lesa pa so bukouno kyrcle ton ke Sy jy 11ohkunaridu 11as. 
Na zacitke jy vsaku imajni jemej-1,lu svaji jemi, a kešnejy so se potomke v sasejdstve narydile navy hišy pa so tok zacile rati11at zaselke. Broj hiš v zaselke j c: zavisu 110d velicine: grunta. Da so anu nekdajnu imajni, kokergade b110 vyliku, rezdelile na pital pa Šy VyC majnjeh, 11obyden ny be mougu pryživet na takmo rezdrabljynmo grunte. Ke so Sy ledi rezmnožile, jeh jy moumo pyjt d11aste pa svejte s terbuhan za kruhan. 
Vidnu jy da so se ledi z istga naselja dej11ale 11azy v istmo kraje. Primjer nej z Gerjanskega zak jy s Parga. V istmo predjele jy Mergitne, Byrkou, Bukvyžou je Basinou uas, a tu so hišna jemina vlasnikou s Parga. Vlasnike so Sy s cajtan premenile, pa imamo Tamažinko, Baštjanko, Repinko je Šy d11ast drogeh 11azoukireh sedajni gaspadarje nejmajo vize: s teme jemine. 

Tabla staji prrd ulazan na Ma}rr 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut -------------------------­
V zdauneh cajtah jy byo v deržine dyaste deci, pa so ani yostale brys zymli. Taken Sy jy rjykyo uosabejnke. \,Jani so ble yopsujyni da bodo vicnu hyapce, al da ževijo na kuortirje per kakmo jacjemo krnite. Je taki so ble hyapce, akedagade so dejyale na žemado. Te pa ton se jy kak yosabejnek naridu majhno lesino hišco, kajžo, pa nayade na sjouske zjymle -gmajne. Takeh slucajou jy byo je naMakavenHribe, vTyrstje, vCymeh l,_Jzah, paje na Gerjansken. 
Ana zapisana legenda gayari kok jy ratm,m Gerjansku.14 V ane deržine, ke jy na zacitke ževejya djylyc yod Garacou, so jemejle tri senuvy. Dak so ble starše živi, jy deržina ževejya v mire je složnu. Ke jy yaca vmyr, so senuve med sabo rezdelile imajni. Tastarje je srejdne so ble zadayolni zes svajen talan, a žjyna yod najmyajga jy paciya dejyat brigo myd brate. Vidyo Sy je jy da jy nije muž dabiu najmajnje je najsyabje tal. Tastarje brat jy pustu vsy pa jy yodešu v guro djylyc yod dume. Ton se jy naridu hišo je yastou živet na samen tok da nej šlišou yajat sasejdouga pesa. Glih tok jy sturu tadruge brat. l,,Jn jy yodešu na druge kryj, v drugo garo. Tok so ratale Garace. Perpuved jy slika rejtky nasyljynaste Garacou je vyliky dalavy myd sasej dame. 
Legenda ko legenda, nastaya jy v maštovite cavejške gyave. Lyta jy nastaya v novejeh cajtah ke Sy Garacan vyc na dej Gerjansku. Najbyrš da jy nastaya s pyra novinarky ke j y pisaya yod teh krajou. 
Nekej spadubnega jy je v zapisane legende kok jy ratm,m jemi zaselka Lipouce: V nekeh kukayah jy zes žjyno je sinan tyšku pryživlou an šumske dejyavec. Zes žjyno je sinan so dejyale dan je nuc, nejso mougle dast zaslužet da be se pryživlale. Zestradana deržina jy dacakaya hud. zimo bryz dyrv je hrani. Starše jo nejso mougle pryživet. Najprejk jy yod plucency VIDyflJa mate, a hmale za testen jy je yaca yopcutu da Sy mo bliža kryj. Pazyou jy sina je riku mo naj bo pyaštyn, seguren je patyrpyžliu, naj bo vesak je cvyrst ko lipa ke jy rasilJa pouk nihy hišy. 
Pa yocitave smyrte fant Sy jy spravu pyjt pa svejte jeskat mejstu kir be mougu zaslužet kreh. Kir jy bya zjymla kyj, kyj radavita so jo ble vec ledi naselile. Zatu Sy jy stavu na anmo grice nad nasyljyno dalino. Ton se jy pastavu lesino hišco. Zmislu Sy jy yocitaveh bysejd je lipy ke jo jy spaminou. Zasadiu jy tri lipe je djou: 'Ana Sy bo perjeya!' Perjely so Sy vse; tri, je tok je; zaselak dabiu j emi Lipouce.15 
uus NovinarkaAnaTurk, Nedeljski dnevnik, Ljubljana, prrpravlrnu za to pri/ko. 
Zaselak Lipavce, ke spada v naseljy Krajnci, nastou j y yod prezimena Lipovac ke so ga jemejle stanovnike Lipavcou. Tu prezimy Sy jy, Cy glih v majhnemo števile, zadržaµu do najnovejeh dni. Je ani drugi zaselke blizu Krajncou imajo jemina pa prezimenah svajeh stanovniku (Ožbolti, Kendi). Tude legenda o Lipavceh nejma dyaste vize; zes unen kar se; je; rej s dagajaµu v cajtah ko je; nastaj ou zaselak Lipovci. 
KAN KIRI GARACE PERPADAJO 
Prejk ko jy bya formirana Severinska županija (1776. lejta) zes sejdc;:žen v Merkople, Garace so skep z drugme mejstame cebranskega vlastelinstva patpadale pad Rudarsko nadupravo v Idrije, ke jy bya padlegirana Spujdnuaustrijske ˝omore zes sejdc;:žen v Grace (Graz), zatu ke jy biu Ceber gaspašcija Austrijsky komory. \,Jod 1776. lejta naprej Garace perpadajo opcine, sucije je drugen Vyrstan državny upravy, yodvisnu kok jy bya vlast pastavlyna. Teskryt ke jy funkcioniraya opcina, a v Prizde sudcij a, an tal Garacou (prezidanski) jy perpadou te opcine (sudcije), a druge tal jy perpadou v opcino Ceber. Natekirkryt jy bya je v Terstje opcina (vcaseh sudcija), pa so teskryt terstjanski Garace patpadale v opcino (sudcijo) Tyrstjy. Pa drugmo svetskemo rate, skuze da oamostalejnja HeflJaSky, cebranski Garace so obviznu jemejle svajga predstavnika (odbornika) v opcinske skupštine (v Vijece mjesneh zajednic ). 
Ke so pa 1955. lejte zapyrle mjesny narodny odbory, je formirale opcino Ceber, uod takryt vajno patpadajo vse truji Garace. Cebranska opcina men.yaya jy jemina od Skupštiny opciny do Grad Cabar ko zajdnu jemi je furma funkcionirejna lokalny samoupravny j edinicy. 
Ke so formirany mejsny zajednicy Garace so spit padeljyni na trujy pa so perpale vsaki svaje .ejsne zajednice (terstjansk. Tyrstje, cebranskiCebre, pryzidanski Prizde ). Cebranski Garacaneso jemejle glas.cku mejstu na Majyrje. Ankryt syjy glasaµu per Stimcah, al ny samu Garacane, zakso glasale je Cymyyasce, Makouce, Rounicarje ...
V samostalne Heryaske so mjesnc;: zajednicy zamejnany za mjesny odbory, al tu nej nec spremeniyu status Garacou. 



---------------------.tµJII.O.Ci. -. 
STANOVNIŠTUO 
Dak jy v Cebre dejvava železarna, nije gaspadar Austrijska komora, je; jemejva glavne; prihody vaj dni. Najvicjo brigo so jemejle za nijy dej1,1u pa za cin buljy prydajejni vorudja je drugeh stuari ke so jeh zdevivale v cebranske kavacije, a u;d ledi ' 
-slobodneh, sramacneh želirjou (inkvilinou) Sy nej ridnu pabirava desetina. Krnite so jemejle majhny grunty je mau zymli za vobdevivat, pa so kumej vkep z unen kar so zaslužle na dejle za železarno, preživlale Vyliky deržine z duast uotruk. Keder nejso bly radavitylejta jy,biu .ed .araden vilke gvad, zarad Cysa nejKomorajeskava da Sy niji cinovnike zmirej strogu dyržijo vorbarskeh propisou. Najbyrš da nej tude zarad tega natancneh popisou s tistga cajta. Najstarje paznat popis stanovnikou Gerjanskega jy v vorbarje cebransky gaspašcijy z 1778. lejta. Takrat j y bva Šy Austrij ska komora gaspadar, al Sy je; vc;c vidu krc;j dejva železarne;. Stanovništl)o bo vosta1,1u bryz dejva, pa bo vodvisnu samu vod zemli kiro ima, a gaspadar cebranskega vlastelinstva bo vod lejtny svajeh podložnikou pabirou patrejbnc; prihode; vod kireh bo vohku ži1,1u je zdyrživou gaspašcijo. Dyvit lejt prej k ko Sy jy železarna zapyfl)a, jy vstanavljyna Severinska županija. l)na jy tl)a narjydet rida v paštivejne vorbarjou. Tu jy bvo potrejbnu je zaradi tega da Sy paglihajo cebranski krnite z unme v sasejdneh gaspašcijah, kiri so je prejk ridnu dajale desetino je vsy drugy prepisany davajna je tl)aky. Takrat (1778. lejta) jy narjyn popis podložnikou z velicino imajna je obvizo dajajna prinosou. V Garacah jy zapisanu 61 imajni, a tu jy perbližnu tulku ko jy dvanajst lejt kešnejy jemej1,1u ce1,1u .adrucjy na no1,1u formirany kapelanijy v Tyrs.je. Cc; prou je bvo šizdc;sit je anu imajni v vseh truJeh Garacah, ta broj j y za tisto dvabo vj ylek. Za permyrjauo, samu Tyrstjy bryz okoJicy JY teskryt jemej1,1u dvajsyt je ano deržino. Je Cyrn1 l)aze so jemejle glih tulku, al so vajnc; perpadalc; je Rounice ,, Makou Hrib, Srejdna Draga je Perkutava Draga. Na temelje spaminanga popisa Sy nada tocnu ryc broj stanovnikou, zak so zapisany samu 'guavi' deržin (gaspadarje ), al .Y Sy vzame da jy paprejcna deržina štejva vokul s1den clano., pvalej sy vohku pagrunta da so vse truji Garace 1778. lejta štejle vyc ko štirstu ledi. 
Prejk ko so zacile zestavlat vorbar za 1778. lejtu, so zile izjavy vod dvajsyt je tryjeh paznateh mažakarj ou zes vseh kraj ou vlastelinstva Ceber. Nej paznatu zak nej med nime vobynga zes gerjanskega padrucja. l)ohku Sy zakluce da so jeh zbejgnele zatu ke so ževejle v pasibneh prilkah, pa so ble votprašcjyni dajat desetino vod tezga kar so perdejvale. l)ohku jy bvo pa srejde tude kc;j druzga. Du vej kok so se; zmejnle ke so naselivale Gerj ansku. 
Pa testen kar so pavejdale podložnike z drugeh krajou Sy vide kaky prilky je navady so bly na relacije feudalne gaspodar (austrijska komora) -podložnik (krnyt) je kaky obvizy so jemejlekrnite spram vlastelinstva. S tezga kar so pavejdale ispitanike Sy vohku vide takratnu stajnina cebranskemo padrucje. V urbaskemo popise jyprepisanu kulku kiru imajni mary dat tuaky(kl)ascou je drugeh težakou). Zapisanu jy tudekulku ima kedu Zymli. Pryslišani podložnike zGirava, Tyrstja, Prizda je drugeh naseljou soizjav le da nej maj o nekakouga vorbarj a, al daj en j c;poznatu da jy vorbar z 1748. lejta prypisan staljanskega na nejmške jyzek, je da Sy nahaja pergaspuade (v vlastelinstve). Njyga so Sy krnite dazdc;j dc;ržale, a druzga nejmajo. Nejmajo nenekakoveh dadatneh propisou za davajna.
l)od žita dajyjo dysytino, a vod jajncou dajo vsazga dysidga. Plovane (cirku) jymlyjo vod vsega tritje tal. l)od pryscou je žebil na dajyjo dysytino. l)od ceuga selišca16 dajyjo šist dni tl)aky na kejden, vod palavicy selišta tri dni, a vod uosmine an dan. Uod celga selišta Sy pvociva je v dnarje 30 librou-na lejtu. Pouk tega so <lužni zajstun s kvajne prevažat, odnosno s kvajne prynašat gaspvado do Veblany, Idrijy, Kacivja, Bakra je Rejkc;. Gaspvada je; <lužna pryskc;rbet hrano za kvajny je nihy pagajnicy. Podložnike marjo davažat lejs je drugo rubo za papravlejni grada. Tu jen jy gaspvada <lužna pvacat. Kulku marc; bet pvoci1,1u nej rc;cj c;nu. Pouk tega so <lužni z Bakra davažat vinu je prydat tistu kar jy kedu perpjylou. Z razneh krajou Kranjsky so du..i današat žylejzno rudo. Palejte za ano turo zg.bIJO tri, a pazim štire dni. Glih tok je; z prc;našeJnan žylejza je drugy ruby v Rejko. Tu jen na pvacajo, zak jen kompenzirajo z davalyjnen tacyjna vina (krcmarenje ). Dužni so z gari na kl)ajnah pernašat vogeljy da železarny. Palejte nardijo dvej, a pazime samu ano turo. l)od prydanga vala v mesnico, <lužni so v grad dat volouske jyzek.
, Na fužine (v železarne), be ko pišy v vorbarje, mougle jemet prilko zaslužet za pryživet je za zdrži vejni deržiny. Zajstun marjo dabet dyfl)a 
16 Selišc,; (grent) jr; b-t;o veliku '/joku! 15 ha 'fJObdevi'ljounr; zr;mli. 
13 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
zagrejtstajnijezahišo narjydet, al pa papravet.17 
Zjymla jy tok java.a je svaba da z lej ta v lejtu dajy majnje prinos, a vobdevivajo jo najvyc z matiko, zak jy tok plitka zjymla da Sy na da varat. Na tle ke jy najvyc v hribe, deš zepjyry ves gnuj pa marjo sjat samu vaves pa ajdo. 
l)oddalyni so vod vicjeh mejst, a pouk tega marjo gfl}afe Bathaniju (Bacani -vlasnik vlastelinstva Brud na Koupe, op. S.M.) vod fsazga tavara pvacat mitnino vod tri kruny. 
Ani ledi Sy pryživlajo tok da pa Hfl}atsken, Slavonije je pa Ugarske tyržjo drabnarijo je drugo rubo. Ani pn;dajajo vasli (za kasi bruset), drugi ružmarin je vorbar, tritji so kramarje pa prydajajo pvatnu, a najvyc Sy jeh bave zes saljo ke jo kepavajo v Bakre, prydajajo pa na Hefl}asken. Da nej tega majhnega šefta, tok be Sy mougle uodselit.18 
. , Cy glih st; tu na perpešiva Gerjansken, s tega kar jy rycjynu Sy vide da jy glih pyr neh taku zemljišcy skarej pousud, a ne drugy prilky nejso necbuljy. 
V knige Igorja Karamana "Komorska gospoštija Cabar 1787 -1798." vopisana jy situacija prejk ko jy Matija Josip Paravic pyršu v posjed vlastelinstva Ceber. Te bodo zapisani samu padatke kiri Sy ticyjo Garacou. Lejta 1798. v Garacah (vseh trujeh) jy bvo 70 hiš, 71 deržina, 280 maškeh je 261 žinska (vsega 541 stanovnik). Garacane so jemejle dvaste ževeni. Spaminanga lejta so jemejle 10 kujn 87 valou, 219 krau, 254 vouce, 40 gusk je 10 pajni žebil.19 Da cvouk na pavifl}a! V paprejcje pridyjo tri kravy je VyC ko an vou na deržino. 
V celmo vlastelinstve jy biu samu an kmyt ke jy jemu an fyrtal ceuga selišta,20 42 so ble z ano uosmino. V Garacahjy samu aden jemu vosmino, vse drugi so jemejle myjn. l)ani so ble želirje 
17 Pravnik Tomislav Padavic, cebranske zastupnik v Hrvatskemo sabore na palavice 19. stulejija v ane rasprave jf ljOpacitou na stalnu majnšajni podložnickeh pravic. V P?rvmo ride na d?r7Ja za hišo grejt je za papravlat stajni je skedn?. Prave da j? ljOb?canu leden ke so nas?liuale ta sramacne kr?j, da bodo jemejle frrj lejs, a vlasteline jen to pravico skuze krajšajo. (op. S. Malnar: Kajbe djou da ževi denes v naše "denacionalizacije"?) 18 Ivan Herceg, Ekonomski položaj kmetova cabarske gospoštije u vrijeme urbarijalne regulacije 1778. 19 Igor Karaman, Komorska gospoštija Cabar 1787. ­1798. str. 265. je 267. 20 Selište je v aneh mejstah b1jo vicJ?, v aneh majnJ?, Racuna srda jf b1jo v cebranskemo vlastelinstve vrliku 7jokul 14 ha zrmli za 7jobdevi7Jat. 
(inkviline).21 Na padrucje Gerjanskega jy bvo 69 želirjou.22 Podželir (bryz Zymlli, ke so mo djale vosabejnek) nej evidentiran nebyden, Cy prou be aden mougu bet, zak jy v sidendysiteh hišah ževejva 71 deržina, azapisanehjy samu 70. 
Teskryt jy bva v Garacah tergavina vina (nej paznatu v kire hiše). Za pravico tacyjna vina jy gaspadar lejtnu puacou 1 O forintou. 
Naslejdni padatke za Garacy so z 1818. lej ta. Teskryt so Garace terstianer jemejle 5 hiši 44 stanovniky, csubraner 49 hiš pa 344 stanovniky (perkazani so ko Garace Majyr) je prezidaner 42 hišy z 296 stanovnikou.23 Nej paznatu zak nej v trstjansky Garacy vklucyna Brinva Draga. 
V popise z 1910. lejta so perkazany je površiny zemljišca kiru perpada Garacan. V Garacy s površino vod 8.500 jutrou jy racunana je Brinava Draga z 25 stanovnikou pa tude trstjanski Gernike s 32 stanovnika. Naseljy Garace (cebranski) so jemejle 423 stanovniky. 24 
Garacanan jy bvo votprašcjynu dajat prejo, puter, kapuny (kastrirani pytjyhe ), pišcancy je jejca. Samu aden podložnik jy jemu ano vosmino sylišca, vse drugi so jemejle mejn. Vse so jemejle jednaku dajajni žita (pa an fyrtal .eažuns˝ega vagana). V spiske so prezimena Sepic, Sulc pa Osivnik kira Sy kašnejy vyc na pajavlajo na Gerjansken. Zes popisa Sy vide da je perjemek Skak hedu star. Lejta 1778. ga jy jemu Lovro (l)avry) Žagar, a v 20. stulejtje so djale dy jy SkakFranjo Janyš. 
Zapisana so je dva Kvaternika, a na pacitke 
19. stulejtja so zginle z Goracou. Hudolin jy bvokešnejy anu vod najpagastejeh prezimenGerjanskega, a v spiske zes 1778. lejtajy biu samuaden je tu ko Hadolin. Je drugy prezimena sozapešivana z dvaste irešak, a te so vny.j yna tok koSy pišyjo dandenes. Sepic jy biu pyflJU Sepec, pa soga pisarje prykyrstle. Žyni so bly papounamazapastavlyny. V vorbarje Sy spaminajo dvejdavicy. J emina niheh pakujneh maži so zapisana, adavican Sy navej zajemi, Cy prou so gaspadarly na grunte. 
21 Želirje so krnite ke imajo mrjn ko ano 7josmino seliš ta. Zbag tega sr pouk 7jobdevivejna zrmli bavjo je s kaken drugen zanimejnan (na Gerjansken so ble Uljoglarje, bel rejtku tude ruda,je). 22 Igor Karaman, ista kniga, str. 269. 23 Padatke vziti s Politicko i sudbeno razdjeljenje, Zagreb 1913. 24 Politicko i sudbeno razdjeljenje, Zagreb 1913. 
.tµJII.O.Ci. -. 
Popis podložnikou (inkviline) v Garaceh (vse truji) pa vorbarje z 1778. lejta 
ridne jemijeprezimy obvizadav. velicina tvaka v dnivah tvaka dni ve zes broj žita ( vagane) oranica(rale) kuasce tyžake ževino 
1 Jakob K vatemik Ľ ˝ 18 1 2 Peter Lautar Ľ Ľ ľ 18 1 3 Blaž Osivnik Ľ Ľ ľ 18 1 4 Gašpar Šepic Ľ ľ 1 18 1 
11/
5 JurajKalcic Ľ ˝ 18 1 
4 6 Gregor Turk Ľ Ľ 1/8 18 1 7 Martin Lautar Ľ ľ ľ 18 1 8 Matija Troha Ľ 1 1 18 1 9 JurajLakota Ľ 1 1 18 1 10 Lovro Košorog Ľ ľ ˝ 18 1 11 Mihael Zbašnik Ľ ľ ľ 18 1 12 Matija Janeš Ľ 1˝ 1 18 1 13 Andrija Troha Ľ 1 ľ 18 1 14 Antun Tušek, zdulne 1,8 selišta Ľ 23/8 1+1˝ 13 1 15 Ivan Troha starje Ľ 1˝ 1 18 1 16 Ivan Trohamuaje Ľ 2 ľ 18 1 17 Blaž K vatemik Ľ 1 ľ 18 1 18 Gašpar Kavalir Ľ 1˝ ˝ 18 1 19 Mihael Pantar Ľ 1˝ ˝ 18 1 20 Ivan Kavalir Ľ 1˝ 3/8 18 1 21 Lovro Žagar, Skak Ľ 1˝ 3/8 18 1 22 Juraj Pantar Ľ 2 11/8 18 1 23 Josip Lipovac Ľ 1 3/8 18 1 24 Gašpar Janeš Ľ Ľ 11/4 18 1 25 Antun Lipovac Ľ Ľ Ľ 18 1 26 Antun Tušek, zgurne Ľ 1 ľ 18 1 27 Antun Pantar Ľ ľ ˝ 18 1 28 Martin Eržen Ľ 2 1 18 1 29 Simon Lakota Ľ ľ 3/8 18 1 30 Antun Korošec Ľ ľ 3/8 18 1 31 Valentin Žagar Ľ ľ 1 18 1 32 Matija Malnar Ľ ľ Ľ 18 1 33 Blaž Žagar Ľ 1˝ Ľ 18 1 34 Blaž Troha Ľ 1 Ľ 18 1 
36 
Matija Repinc Ľ 1˝ 1 18 1 Martin Šulc Ľ 2 1 18 1 
37 AntunTurk Ľ 1˝ 1 18 1 38 JurajBebar Ľ 1 ˝ 18 1 
JakobJaneš Ľ ˝ ˝ 18 1 
40 JurajVolf Ľ 1 1/8 18 1 41 Jakob Volf Ľ ˝ 3/8 18 1 42 Jernej Bebar Ľ 1 ľ 18 1 
Matija Kalcic Ľ 1˝ ľ 18 1 
44 Antun Kalcic Ľ 1˝ 3/8 18 1 45 Juraj Cadež Ľ 1˝ 1 18 1 46 Matija Hudolin Ľ 1˝ ˝ 18 1 47 Marko Eržen Ľ 1 ˝ 18 1 48 Valentin Šturm Ľ Ľ 1/8 18 1 49 Matija Štimac Ľ ˝ ˝ 18 1 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
ridne jemijeprezimy obvizadav. velicina tl]aka v dniuah tl]aka dni ve zes broj žita ( vagane) oranica( rale) kijasce tyžake ževino 
Andrij a Cadež Ľ 1 ľ 
18 1 
Valentin Malnar Ľ 2 1 
1 
52  Ivan Turk  Ľ  1  3/8  18  1  
53  davica Martina Šturma  Ľ  Ľ  3/8  18  1  
54  "  Antuna Zbašnika  Ľ  Ľ  1/8  18  1  
55 56  Matija Turk JurajTurk  Ľ Ľ  Ľ 1  3/8 ľ  18 18  1 1  
57  Jakob Troha  Ľ  1˝  1˝  18  1  
58 59  Jernej Ožbolt Gašpar Lautar  Ľ Ľ  Ľ 1˝  ˝ 1  18 18  1 1  

Gašpar Malnar Ľ 1 ľ Jakob Šturm 
60 
18 1 
1 
Ľ 1 ˝ 
Any vod prezimen nan pavedo s kirga zaselka jy podložnik. Vej se da so Eržen, Hudolin, Kavalir, Korošec, Lautar, Štimac pa Tušek zes zaselkou ke so dabile j emi pa teh prezimenah. Glih tok Sy vej da jy perjemek Skak zes zaselka Skijake. Najvyc vod spaminaneh prezimen Sy jy s cajtan rezsylivu tude dregan. 
Za any prezimena jy tyšku ryc da so taka ko so zapisana. Tok jy v slucaje Osivnika. Osivnike so ble nazajdnu v l)okrivje, a na Gerjansken so ble spadubni (Ousenik, Ousek, Issevnik, Jesseunik). Tešku Sy jy vodlucet kiru jy izvomu je pravilnu. V sasejdnemo Binkle ževijo Ješelnike, a na slovensken Gorejnsken (Begunje) Ousenik. Najbyrš so ty dvej varijanty tocny, drogu (Ousek, Issevnik) sonaupecna jemina . 
Cebranski Garace 
(brfz Režinou je Štimcou) so 1837. lejta štejte 458 ledi. 
! 'l 


Popis stanovnikou Garacou pa dysitlejtjah je naselbinah. Vse zaselke so pyrve put pasibyj perkazani 1948. lejta. 
Za prezidansky Garacy jy je dergacneh padatkou. Zaselke so dergace grupirani:26 
Lejtu. popisa  Kuzje Vorh  Lautarje  Bezle  Krajnce  Vseh  
1857.  140  143  41  97  421  
1869.  167  142  44  91  444  
1880.  115  102  41  66  324  
1890.  122  128  57  93  400  
1900.  139  126  45  96  406  
1910.  132  37527  45  86  638  
1921.  106  209  32  68  415  
1931.  152  392  39  102  685  

1948. 
14 37 191 
1953. 90 60 15 56 221 1961. 88 55 18 59 220 
1971. 94 
14 42 196 
1981. 89 41 8 38 176 1991. 78 33 7 21 139 
2000. 
12 
2010 59 16 
6 9 88 5 4 
84 
Navej Sy zak jy tok vyliku zmajnšejni stanovnikou (za 120 yosib) med popisan 1869. je 1880. lejtan. Najbyrš jykrajlavicua kaka epidemija ke nej yajdni yostayu nec zapisanga. Panounu zmajnšejni (za 223 yosiby) jy byo med 1910. i 1921. lejtan. 1)od 1914. do 1918. jy biu pyrve svetske rat, ke jy uyodnisu dyaste ževlyjn, a 1919. jy kiru ževlyjni vziya je španjolska gripa. Vyc ko španjolka je pyrve svetske rat skep, jy zmajnšou broj stanovnikou druge svetske rat. Kumej 28% Sy jeh jy vymeyu na pagarišca prydratneh dyamou. Najvicjy zmajnšejni jy byo per Krajncah.1)od 102 yosiby z 1931. lej ta pale so na samu 4 dušy v 201 O. lejte. Pa ne ty štire skuze na ževijo per Krajncah. Da zdyj jy skuze ževejya ana yosiba. Najmajnje pad ima Kuzj e V yrh je tu najvyc zbag tega ke Sy nahaja yob glavne cejste. Pa syglih jy je na Kuzjemo Vyrhe 65% stanovnikou myjn ko 1869. lejta. 
26 Padatk(} j(} dau Rudolf Janeš -Lekacou 27 H Lautarjan j(} perpisanu je stanovništyo naselja ke j(} zrastyo pa 1900. lej te (pitana) Milanou Vrrh. 
DRUŠTVENO ŽEVLEJNI 
Najprek naj Sy vide kaku jy buo v Garacah pryd ratan. Franjo Pojy -Pugly, ke vlejcy kariny s Tatinsky Dragy, šulou Sy jy v Zagrybe, pyalej jy ratou novinar je urednik casopisa Gorski kotar ke jy shajou v Zagrybe. Pugly jy rad pisou yod našeh krajou, pasibnu pa yod Garacou je Bajtarjou.1)an jy za Bajtarjy jemu vsy myd Pargan je Tyrstjan. Garacany nej jemu za Bajtarjy. Pad nasloven ,,Društveni napori Bajtara i Goracana" jy yobjavu: "Živopisna okolica Tršca i Goraci, gdje živi tako lijep i napretka željan narod, zaostaje uza sve žrtve i nastojanja naše generacije iza svih mjesta Gorskoga Kotara u društvenom životu. Koga da krivimo?Narod?Ne! Inteligenciju?Ne! 
Kod nas ne postoji kitajski zid, kojim se ograduju jedni od drugih. Tko pozna taj narod i teške prilike, u kojima se cuvaju i podržavaju naše 'strehe', zna gdje je uzrok tom nedostatku. 
Do god. 1914. narod je živio mnogo bolje nego sada. Odlazio je preko zime na šumske radove, koji iako mucni, bili su ipak placeni. No kod kuce su ostali nemocni, starci, žene i djeca. I omedeni 'junkama' (medašima) grofovskog gospodstva, cuvali su svoje pragove i ognjišta u snježnim zapusima i mrazu <lugih zima. Narod je bio vezan tudinskim dvostrukim gospodstvom. 
__________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Porodica raskidana i samo preko ljeta sakupljena kod hitrog svršavanja poljskih radova. Veoma mali broj inteligencije služio je ne narodu, vec na narodu za tudinsku i nenarodnu stvar. Nekolicina lugara s doznacnim cekicima i neodoljivi 'panduri' su jedini autoriteti-eksponenti cabarske vlastele i njihove moci. 
I u sjeni te mizerije stvarno se i tinjao prignjeceni život Bajtara i Goracana. Narodu je ostala koja lijepa uspomena na vrijednog ucitelja pa i župnika iako su oni bili pod 'patronaškim' pokrivacem vlastelina ... 
Apeliramo danas na sve one, diljem Gorskog Kotara, koji u sebi nose ljubav za te zapuštene pragove, da dadu svoj ohol i da pomognu plemenita nastojanja naših Bajtara i Goracana, da ostvare 'Narodni dom' ... " 
Pugly jy jednaku rad jemu Bajtarjy, terstjanskekryj, je Garacy. Zatujehjy dely vizou v svajeh clankeh. No, v zgurnemo clanke Sy jy zavziu da be Sy v Tyrstje dejvou 'Narodne dom', tu pa ny be bvo venda dvaste vod pamaci Gerjancan, zakvidmo danejso blepryvycvizani s Tyrstjan. 
Šula je šulejni 
V stareh cajtah jy najvyc deci s cebranskeh Garacou hadivu v šulo v Ceber, s tyrstjanskeh v Tyrstjy, a s pryzidanskeh v Prized. Z najbel voddalyneh naselbinjy bvo skara štirvory hadyjna da šuly je nazaj (Škrapine, l.}acnarje, Lirce). Normalnu jy bvo da nejso vod tan ne pa lejte mougle pyjt v šulo, da Sy na zimo net na pamisle. Ne zes cebranskeh nej bvo vohku vsake dan na pute parabet pa štire vory. Nej za zastupet zak so šle s cebranskeh Garacou v Ceber ke jen jy Tyrstjy jednaku djylyc, anen Šy dvaste bližjy, a put jy v Tyrstjy pavožen, ny ko rebar s Parga v uno vilko jamo. Najbyrš da so s ten pokaživale kan perpadajo. l.}ohkuda somislele dajyvCebre bulja šula. Vilka voddalynast j y pakazaua patrejbo da be šulo narydile nasrejd Garacou, da be Sy kar jy magucy VyC deci navadvo pisat je citat. Ne zes zgumeh terstjanskeh Garacou (Karusce pa Gamike) nej so šva deca redovitnu v šulo Cy glih jy da Tyrstja "samu" nekej VyC vod any vory hadyjna. 
Du jy dau pyfl)O spadbudo nej zapisanu, al Sy misle da so pacile mislet kok be nardile šulo ke so Sy z Myriky vymele pyrvi bel napredni mažakarje. l.}ani so v naprednemo svejte vidle kulku jy vrejdna šula za navadnega goranskega cavejka, ke jy biu Cyz cevu ževlyjni vopsujyn na tešku dejvu šumskega dejvouca. Maryt ny be bvo v Garacah nigdyr šuly da nej biu pryd kl)anc 19. 
stulejtja v Odjele za bogoštovlje je nastavo Izidor Kršnjavi, kire jy za šulstl)o biu tistu kyr jy biu Josip Juraj Strossmayer za cirku. 
l.}od šuly na Gerjansken je prilkah vokul dejvejna stauby Sy vej tistu kyr jy zapisou pyrve uocityl Marjan Lukacevic. V šulske spomenice pišy: "Prije su iz Goraca (misle Sy samu na cebra.sky Garacy, op. S. Malnar) samo imucniji i bliži Cabru išli u cabarsku školu. Taj je put u zimsko doba naporan, pa su se Goracani slabo okorišcivali cabarskom školom. Istom oko desete, jedanaeste godine starosti išli su djecaci u školu Cabar-i to je bila rijetkost. Djevojcice nisu uopce išle u školu. 
Nekim je zaseocima bliže Prezid, pa suneki išli onamo u školu. No vecinom je onaj, koji je znao malo citati i pisati, ucio svoje domace i neke bliže." 
Uni ke so ževejle testo dvabo, so vejdle perpoudivat da jy dr. Izidor Kršnjavi 1893. lejta pryjšu Cyz Majyr na Gerjansken. Dak jy biu v službe na teste dužnaste, vanjy dau pa Hefl)aske je Slavonije zdignet dvaste šul je cyrkvi, pa jy vobycou je Garacanan spounet žilco, al da marjo prec perbavet lej s je druge materija!. Ke so slišale vobycajni, nastavu jy vilku VySyjli, pa so, tokryc Cyz nuc perpravle lesino rubo je perpylale jo na gradilišcy. Je opcina Ceber jy prave cajt kepiva zemlišcy za lokacijo na Majyrje, samu županijska oblast jy zakazava, ke nej tega, 1893. lej ta, dava nalog kotarske oblaste da vstanavi šulo. Nej paznatu zak Sy jy vsy vstavuo za celeh anajst lejt. Perpravlyn lej s jy strahniu, aje druge matrijal jy v testmo cajte prypou je zginu. 
Preokret Sy jy dagadiu 1904. lejta ke jy za lejtneh šulskeh praznekou cebranske vocityl Plivelic s pamacjo terstjanskega vocitylja Telišmana pa cebranskega gaspuda je dekana Vjenceslava Plešyta v Garacah vatpyr analfabetske tecaj. Garacane so vidle vod kulky kariste jy biu ta tecaj pa so 1907. lejta vodlucle sami zdignet šulo. Byrš so perskyrble nou materija! je pa lejte zacile dejl)at bryz prauga nacrta je bryz davalyjna. Dejvale so hitru zak jy bvo dvaste maškeh (šumski dejvouce so ble Cyz lejtu dama, a vesjyne so vodhajale ko sezonce v Slavonijo je v drugy krajy ). Hmale za ten so ble persilyni prystat z dejvan, zak so jen zabranle naprej dejvat. V prašejne jy biu stan za vocitylja, ke so ga tle narjydet na jezbe. Je zidy ucionic so pastavle bryz prauga nacrta. Tok so zide stale Šy anu lejtu, dak Sy nejso 1908. ledi panounu zdignele je spit zacile dejvat. Ta put so šulo je davyršle. 

.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 
Trajice pouk 
Tatinskf? Dragf? 
5 
29 Zapisanu kok jr; djaya Nada Trope. 
30 Zes zapisu Bogdana Mlakarja. 
V novembre so dabile pyrvga 11ocitylja, a kumej v januarje 1909. lejta jy pyrš11a 110d vlady dozvola za osnivejni šuly. Cebranske gaspud je dekan Vjenceslav Pleše jo jy pažignou 11];. novembra 1908, dva mejsca prejk ko jy pyrš11a vladena dozvola.28 Pyrve 11ocityl jy biu Marjan Lukacevi<;, rajyn v Srijeme. Te jy biu 11ocityl šist lejt, pola jy 11odešu v Vinkovcy. l}ožjynu Sy jy biu naParge. 
Pryd drugen svetsken ratan j y b110 v štyreh razrydeh kiru lejtu VyC ko stu šularjou. Razen ucenikou s cebranskeh Garacou so perhajale sen v šulo je ani ucenike s Parga ko je z aneh krajou prezidanskeh Garacou kiri lyžijo prute Majyrje. Najvc:c Pargarjoujc: šuojenaprej vcebransko šulo. 
Gerjanska šula jy dejl}a11a da šulskega lejta 1979/80. s ten da jy b11a zapyrta dvej ratny lejta (1942. je 1943/44.) Zajdnu lejtu jy b110 samu štemajst šularjou v štireh razrydah. Zajdna 11ocitylca j y b11a Nada Matic, 11omažj yna Trope. 29 
l}od kar so na Majyrje zapyrle šulo deca hudjo v Ceber. Vyc Sy na gry pejšky, zdyj imajo zajstun autobusne prevoz, al jeh jy vsyglih vsaku lej tu myjn. 
4 povjerenika. Tu jy biu Slavko Volf, Byrkou s Parga. 'Znanje:' je: mougvo bet glasilo Hrvatskc: seljacky stranky, zak jy biu Slavko Volf nije povj erenik. 30 
Pa rate so ble ani Gerjance aktivni v lokalne politike, a med unme ke so 11odsylile so ble ani na politickeh je gaspadarskeh funkcijah. Jemina nej d11abru spanimat, zak be biu kedu pazablyn, pa be Sy 11opcutu panižyn. 

Duhounu ževlfjni 
Ke jy 1790. lejta v Tyrstje vstanavljyna kaplanija so cebranski Garace jemejle perbližnu tulku hiš je deržin ko Tyrstjy z 11okuleneme si11ame. Kebe Garacan perštejle Parg pa unc: kraje: pryzidanskeh Garacou ke lyžijo prute Majyrje, dabile be 11okul dvajset hiš VyC ko jeh jy buo v kaplanije Tyrstjy. Tyšku jy ryc zak nej teskryt je v Garacah vstanavljynakaplanija, ke be b11akešnejy fara. Maryt nej b110 tok narjynu zbag vicjeh cerkvineh struškou. Duhounu ževlyjni Garacanou be b110 d11aste bagatejy, zak be 11ohku ridnu vsako nydejlo hadile h maše je na drugy kršcansky 11obridy. Tok so jemejle doug put do Cyrkvi v Cebre, al pa v Prizde je v Tyrstje, kamer jy b110 kamu zgadnejy. 
Na tlejh pryzidanskeh Garacou so dvej filijalc: župy Prized. Anu jy Cyrkvica Majky Bažjc: siden ža11aste na Žalasnemo V yrhe, druga pa kapelca Sv. Ivana je Pavla per Krajncah. Na Žalasnemo V yrhe j y shadišcy nekulku putu na lejtu (Binkešte, Vilka maša, pa Male maše), a per Krajncah na11adnu ankryt na lej tu. 
Križou jy VyC. Najbel paznat jy blizu TatinskyDragy-per SviteTrajice. 

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 

Cf glih so ble yoddalfni yod farnf cirkvf, Garacane so zvejstnu pyociyale sva}? obvizf. Te so papisani !dri so dale prilogf za cirku Sv. Antuna Padovanskega v Cebre. Cifrf nejso zapisan? zaradi diskrecijf. Ridni bryaje so je tedajni hišni bryaje prinosnikou. 

4DMlfi -.------------------------­



GASPODARSTUO 

la
Sposobnjakou }f! byo na Gerjansken dyaste 
V najstarjeh voh11af1Janeh zapisah j<y mau padatkou od gerjanskeh obrtnikou. Te pa ton s<y spamina kak cimerman, tišlar, Šuštar, šnajdar, nekulku kavacou, vormahar je an malen zes žago na patuke Sešica. V Daline Sy spamina je an zlatar, al s<y na vej kej j<y dejvou. Maški so ble šumski dejvouce, ani p<yf1Joklasni t<ysace šliparjou za štrj<yko, ani pa maj stre za dug<y dejvat. Maži raja<yni v 19. je na pacitke 20. stulejtja, so vejdle perpavejdat kok so pa slavonskeh gvarah zdevivale hrastavy šliparj<y. Tajnjy kamady (samcy) so t<ysale z vilken bradvinan, ke so mo djale je pl<ynkaca. Duplak<y so vokrajcle z bradvinan, a c<yz srejdo soj eh pr<yžagale pa dougen s pakl]ancno žago -jarmaco. Ok j<y biu k<yrel dj<ybou, s kirga so ble tri al štire šliparje (švelerje ), takmo so djale drajar al firar. K<yrel so navajlale na kl}azla, dva m<ytra vod tlejh. Takr<yt so žago vlejkle štire dejvouce, dva na kl]azle, dva na tlejh. 
Garace so ble v stareh cajtah perkrajšani za v<yliky fabrik<y, alatu na pamejne da nejso jemejle any par dvabreh majhneh pogonou. Razen v<yc spaminanga malna zes žago, j<y bva pr<yd drugen ratanaje na Kuzjen Vyrhe žaga. Bvaajy na parne pogon, a gaspadar j<y biu Antun Troha -Majzel. 
1) an j y biu kupuje žago v Sešice.a
Pa rate j<y na MaJyrje jemejuva Opca poljoprivredna zadruga Cabar štavo za rejo tjoucou. Zbag voj stry klim<y je drugeh tyškeh prilk, ta pvasu s<y nej spvacou, pa so ga Cyz kaku lejtu zapyrle. Ton ke j<y bva ta štava, so kešnejy pastavle kl]atu za kuhejni etericnega vola s huj cj a. V tistmo zadružnemo pogone (Opca pržvredna zadruga Cabar) jy dejvavu an<y par dejvoucou, al j<y biu pvasu karisten je zatu ke j<y dvaste ledi zes ceuga kl]anca vohku k<yj zaslužvo z nabirejnen je davažejnen hujcja. Ke jy zadružnu imajni p<yrjou URO (ugostiteljska radna organizacija) "Goran" Cabar, jy bva je štava niha, pa so jo rahle ko magazin, a URO Goranajy biu z ugostitelstvan na zgube. Da be pakrivale zgubo so pacile trgavino z lejsan vod privatnikou. Zatu so pouk štaly pastavle tesaro. Dejvava j<y tram<y -gr<ydi. Zes vsazga kusa jy biu an tram, drugu jy bvo pa ublejni ke so ga pr<ydalaje v fabriko iveric<y. Tesava j<y da pocitka vosend<ysiteh lejt, dak nej zakon zabranu da Sy ny smej ugostitelstl}o bavet z lej san. 
Teskryt j<y tesaro kepiva šumarija. V vize s to kepcijo so zmislele ano anegdoto. Za funcionirejni tesar<y jy bvo patrejbnu zaposlet pit dejvoucou ke be na dan nardile pit kubikou tramou. Test<y cajt<y j<y v šumarijo hvadu neka Jaso 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
s pad Velebita kepavat tenak vokrugu lejs za tysajni. Nedu ga jy prašou kulku na raki stišy na dan. 1}odgauaru jy: "Pet metera" (kubika, op. S. Malnar). Uni ke so paslušale so prec predvožile: "Uotpestity testeh pit, prydajty mašiny, pa zaposlity Josota!" 
Joso jy je dryl pad Velebitan tjysou pa svaji. Mau jy parounou gyrCy, mau vokrajcu tadebile kryj pa jy biu "meter". Aneh s paci tka tega poglavja nej VyC med žiume, a da je so, tyšku da be ble zadavolni z J osotaven tysajnan. 
Ke jy 1991. Hefl_Jaska pastava samostalna je ke jy vsy paciva privatizirat, tesaro jy kupu Ramljak s Tyrstja, pastavu vajno novy mašiny je dejva ko vse hedice. Z vokruglega lesa VyC na dabiva samu an tram pa ublejni; zraven trama so je žagance, ke so dvaste dražjy vod ublejna. Pouk tega, bukouno žaga je cejpe na kratku pa v paletah prydaja dyfl,Ja za kuret. Ima any dysit stalneh dejvoucou, vcaseh Šy vyc. 
Dejvounu spasubni Gerjance imajo zaposlyjni v šumarstve, v Finveste, v gradevinstve, a nekulku jeh ima svajy obrty za zidarijo je cimermanijo. Gradevinske obrt imajo brate Milan je Srecko Tušek. 
8 
Zajdny lejta jy bvo nekulku Gerjancou na odgovomeh pvasleh v poduzecah. Pvasu so savjesnu vobavlale, a unu kar so jen falejly vesvaky šuly, nadamejstle so s pridnen vecyjnen pa dvabren dejvan. 
V zdauny cajty so Garacane na majhneh niucah sjale vaves, jecmin, arž, ajdo, a myjn jaro Šynico. Sadile so kamarado pa zily, a skanc 18. stulejtja so zacile sadit krempir. Krempir jeh jy rešavou vod gvada ke jy skuze pratu ledi v temo kraje. Samu dougu cajta jy pryjšvo dak ga nejso ledi popounama perjele ko osnovno vsakdajno hrano. 1}obdevivou se jy vsake je najmajnje kušcek zymli, zak jy bva patrejbna za perdevivat žitu, a pasibyj za van, ke jy biu hedu patrejben za damaci pvatnu. Rahle so ga za voblekil,lu, za pustyly je za drugu. 

Na MaJrrJe }? zadružna tesara prrnarjrna v pilano, a v zgrade ke so jo karistle pa patrejbe, ima Ramljak garažr pa upravo. 
Pryd zacitkan druzga svetskega rata jy bvo je v Garacah tyšku ževlyjni. V citiranmo casopise "Gorski kotar" (na druge strane ), zes 1940. lej ta jy urednik Poje Franjo -Pugly perkazou kok Sy ževi v teh krajeh: 
23 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut _______________________ _ 

,e sn•uje. 
· 
tbnt\J. zlu:.;zau5tavi.rno .umu. kod nt1!i,, .z. Ak.(.) uz.1ncm.o. da. se za i7=radbu .jece l·adimo je sami i ona ce-. na. pr.hrunltt.-.:, j.dnog: m'i plaCa poprecno_ l?in. 10.-·.-1 -i;1 Gornji reci su cinjcnlce, o kojirna se .'Y:a­Ezvoz l m:j :. :;:;, tz.­
poprecno Din 70.--} ra<lbu na pilani pop1·.eno Din 50.--de!
··!
GO.---·. onda inh.rcsirnnc opCine gub0 po tko prol.zi tim krajem, može usvi.­doCiti. lVti smatrumo za n.lšu dužno"st ne -. • 
Lk,, 
:.:, . .,1Je . . 
d 
"· 
!H1n10 da konstatinullo te C:inieoice nego!ietlnom kubicnom metni Din 130.·!--do 
··!
140­
.. ,-. Nadalje, airn U'i.mc!m,, da se i7. tih. ponNnuti.h šuma izvozi .5-17.000 Hl\ 011­zlazi da ne
d. pokušan.10 naCi prakiH!an itjL•,k protiv toea. zla. Optina <:iornci i Prczld bro_il. ok() 4.0uo .lanc,)vnlka. Tmadl! <l0voljno njiva l 
d,, prni..staje jednc-.zna lr.e .vo­le 1.,)(l cca Din 2-·•-·2.S mHionct1 te [Jme uJe.d­
·!
i i orani.:.;ii, .:H.<1 Lak0 dovoljno pašnjakn, iz!
z.aradr.. 
puf.lu i 
110 ncstaje rn('.lgtt.nt')sli ,:..trLl.dc-: prelu.u:c. Ovu .\'Otu treba vralili na.rodu, k<.Hnu on. lega je rn.,.vidno, da. hi s.e u tirn krajevi­nrn mngh.1 dovoljnt) ra:;-,v·i1.i sf.oca.rs!t._o: dok 
bi on1nice .i nj-ive mogle z.adovolJ1t1 pu!„ pdp2datako da sr.! cijcla drvru:1 rnasa pre­
1 
cltJ.\! . .t vo za nP...jnužn.ije potn:-be. ul i sctmo r.-i.di Ll okružju tih opl·inc. Tako l'e goJem:1 
uz la.i uvjel, d:i, ih se ohradujc i gnoji. Ta• .vota. doCi u prornet, a ta1mJ$nji kirija;i. i ko bi stOcargiVo i goSpodar:i,t.vo. ako b! .e radn.ici doti te cto za rade. racionaino obra<liva·101 mOg!o .funo prc„ Cim t. svob. dolic u d.rkuiaciju. ona hraniti; ako ne :). ono najrmulj-c 8O°/J) u vrijedn.ost.i udvcslru0Hi. Onan.n­
ke kidjaša. 
_ 
, 
nije uvijel; tqko vladale. jer Je ,vi1ka dru: 
•C::· t.! i;c ... 
5Ve, 
.
im?, -kon .to j. pto.la ruPrcz.:d!rro!.J.f. 
i radnika;!i n,1.;:.a.ma trg:ovaca, ,1hrtnika, te se ope! dij,:.lom vicijelog:\ pucar.s,va.. Ak0 usto pomislda s. na ti}tltoriJu upGhH. -Gorici .ha.lazi ogi·omno bogntc;tvo t1 šu1nama.!
i ul;ucane Ji.ranit,. Na 
•1w;i drn _ u 
gnojiti zcmlj11 priprayili j v.ti 
··--
.1s.t.h1-niC:U,n"t nea ,1 rnk.c i don.o.i 
·
uvjcrcai smo, kad bi se rianski povezao iivo;: .i i2radba. šuma u domacim rukama .ogrije,
jesen ·smo : 
Jrug.ih profcslja {zcm.ljonidnib!) svima ,.arad.e. lsticomo, da ta .vota no bi došln u .arnd 
·!
samo jcdap1put svake go­dinc, ona bi utjecala oa rnzvitak stoca:r• stva i g,,spodarstva i doprinijc!a bi, da .se 
, .. 
_ 
·!
sa podizlnjem go$podarntv2 i stoc;:1.rstvn, 
da bi se mogao stvoriti jedan povoljan standard života za t.aj kraj, 11.ov..an od migr.cijc . 
J obrh 
·
· ·
u dana s sasvim pasi \'pom kraju r:n,v.ijn j.­
dan bo!ji život. 
a isto1,,ko i trgovina, gost1.,1n.e 
a 
_
. isvoju ·.z,it:tdu .!. Na proljefo, kad_ sm. "'. 
.iz šume, poceh 
-
.. 
Buduci da si, cijela drvna mas;, proda­j. putem j.lvne dražbi,;';, nc.m.ogu.<! j. _ .Pt.­
gta,mo;n "izve:di produkte $1no. ora.njcrn, po-magali jcda:n dru.o.l.. 
·
k.frSnij0 :nnO p.·otlava.li bla..o ko.i kw:. .7.. 
· 
·-
va.tnoj i doma<;oj inciustriji, da 1zrad1 c;,.­iclu l" mast1, jer ,e na dmfbi dog(J.dU, \laš.a cij.ntl!
gl,jeno 
i: ·
-
. 
·druge industrije z.a par <linara viOdnose velike rnase . 
-
_opolazilisu na rad u .s•111et 1 1::rnca!t se s pwlj,:<':; kuci sa zarndom u dzepu, na­fa·di kui'.u u dobrnme st,\njn i redu, š,ale pux:ie s bfago1n
. Po n:i;l!m mišij.nju rjcšenje. tog pit:i­n ;a ni:lJa.zi se u rutama vb.snik.a šuma s ko„ 
ia je da.nas u rukama. Privrem.ene .1::l. š.1..mu kao privremenog tne ... 
i Svi .rno ndedn.o mogh 
. 
i"n nema11:o !
.11 1).t. . ne da.e. :r nernmno '.11t1 vožnJe. iož:ijn, 
. 
D,H.<ls je toga nest.tlo, D.U.cimc obradivati i or.a n::trn . "Blaga nerna1no1 j.
uprave ckspr. 1a, koje u}J.ravlja lo1n šumom. Stoga pred· lažemo da Priv. drž. urrava sagrndi na. 
ind.ustriic financijalno jace i l1 bolje,rn po• 
·
to one odnose 7:5-80°/o tih šuma. To Grvo izvo1..e oni :,:1 svoji.m kirijafima l prcraduju sa svojim radništvom, ..tok do­
.podrl!cju opcine Prezkl ili Gorai;i jednu 11ilanu . .ciji bi kapacitet bio dovoljan, da 
voie: sn.m1) tudi kfrijaši, iz sv:i;eta se vra ... Cµn10 ispijcni. jedva zh.lnž!mo __ za .uk. [ Hdto nas sa .viju slrnnn b1Je b11edr, 
.stro­
.
_ 
u suradnii ,, postojecom <lomacom iodu­strijorn izra<li djeli godišnji _prih':'d .ih, .u­
-
i glad
. 
us:kr.snuli piigovor: zašto voze to drvo ki ... ma na korist domacih ra<l111ka 1 k•r!Jasa. 
Ti.1e bi -Priv. drž. uprava ispunila i svoju soCijalnu dužn.ost, ublalila bi životne pri­
Pit,1jmo sada je ti to hei:[7:lawo, je_._li to ,norn tako .biti i zašto Jl!'<Je tak.o mJe!bilo?!· i ·!
k.o .obrazložiti i poblti Ume, da se kirijaši .
1.ike toga kraja na nacin, kako smo to u 
.
na!šem clanku prr.dvidjeli. 
N;idamo se. da ce mjcrodavne vl:tsti 
··!
Pogledate li dalje, vidite v.;)iko silno bogatstvo µ šumarna, kcje je agrar·!na reforma ekspr(!priirala u _k_orist_ tih op• . 
·je.dna nuzzarad;i. 
'-
-. 
cina i odgovor vam je jasan1 log1can, da 
. 
ni
žtto, te im je i·ožnja 
· , ':' ·
kao i Priv. drž. uprava e.kspr. šuma uvi­dfeti oprnvdanost zahtje".onih, u ci!u!
· . je pot"rebn_a ta bijed,: l tal _glad. .inite Ii .ijdalje opa·žunja, nalaztte odmah 1 . U>:rn., : vidite da iz šuma izlaze nepoznat1 lJ11d1, su korist te šume e1:sprnprnrnne, te i'.l:i. ce u najkracem .vremenn po,;Juzcti potrebnokorak.:,. Na taj bi nactn došao narod ko­. · 
Joji tu št1m11 posij eku ,j h:vozc, ali se ne :: ,zau&ta\•_ljaju u ·uafom gorsko:11 selu, nc.g. hove se pilane nnla?.e 25, 30 i vi.e km U:da­lienc od fomc, za koji izvoz nijo sposobno 
ni ko,ikurcntno domace rogato blagoNa­
nal'no do prve i stalne koristi od lih _šu­li 
· la 'šuma odlazi dalje, a s niom odlaze , 
naši novci ·i 
· 
. 
ma, mogbismo reci do kamaw. u vidu-, žilcljstvu. komu rnda, od glavnice, koja !di u tim za n1ega
pitanje i jedi na pre­ekspropriiranitn šumama, i to su.prot našem domacem je taj izvoz životnohrana;odgovar« izv1.>z rogatim blagom 
nnšc blagostanje. J kada opet ·zap1tate ie iste ljude, jcsu Ji ovamo dola­zili i Prijc strani ljudi i odvozili šumu, 
. 
.. 
Pdvrcmena. drž. uprava ekspropmra­·šuma i 
-ieci ce· vam: :nisu. _ tu cijelu .-ur.rlu izy9zili .-s,i na.š.i stari s •našiin b!,.gom, svc se pre­i što se ·njime može razviti stocarsl.vo i što nih 
. 
mogla bi nadalje l$punjavati svoie du'foosti i otJaveze od!. utrška izra­den·e robe, jer baza cijene drva na panju,.. koju sada polucuju. bazira .ivijek na trž­noji 
-
. cijenj1,raclenc .robe. rnd)lo kod flUS i šuma ,1as je hrnnila. 
· · rz ovih 'tedal(µ vidjcli smo!našu nevo• ·!si ga!
mogu sami uzgojiti kcd ku<'.e. Mo­·h.voz, t-j. unuta.r pun,enutih!. 
.
· 
. . 
C:\ju, ali ,Mio vigjeli. i uzrok; jer tko je pro• jest kraci (it.o ovc retke spontano je našao ! l,1ck opci:ua; ... -·-----·----·!·~·····-· 
·
__________________________ .tµJJW.ci.-. 
Trgavinf pa uoštarijf 
NaMajyrjejykratekcajtda 1942. lejtajemu 11oštarijo je trgavino Pavao Brkljacic. l)oštarija jy b11a je per Belinaveh (Ožbolt). Pa drugen svetsken rate so bly na Majyrje 11oštarijy per Cejstarje (Filip Turk), per Pa11onke (Polona Troha), na Banije (Vjekoslav Turk, kešnejy 110d URO Goran), a na zajdnu per Sreckote Tuške. Nigdyr nejso bly dvej na ankryt; ke Sy jy ana zapyfl)a, Sy jy l)Otpyfl)a v druge hiše. Vajneh jy biu (razen per Sreckote) redovitu pa nydejlah je praznekah plis, a za vilky prazneky so bly je v šule zabavy. 
Trgovina s hrano je drugo drabnarijo jy b11a na zajdnu v hiše Sreckota Tuška. Tu jy b110 ke Sy jy Hefl)aska osamostal11a. Zbag vsy myjn ledi, je 11otpirejna vylikeh tyrgouskeh centrou v gradeh, nej moug1Ja dougu zdyržat. 

INFRASTRUKTURA 

Cesti je pote 
Ke so Sy ledi zacile naseli11at nej buo na Gerjansken nekakoveh putou. V ere autarkicnega ževlyjna, ke jy c11ouk skarej vsy perdej11ou na svaje zjymle,jen pute nejso d11aste falejle. Zjymlo za 11obdevi11at je kašynicy so jemejle 11okul hiš. Uni ke so Syv persylile takrat ke jy zaci11a dej11at železarna v Cebre, so se dej11ale stezi pa kireh so 
.a š11ahneh kajnickah pa je na svajmo hyrpte v Ceber yrynašale rudo pa 11ogeljy. Kalnike so ble prute Cebre Šy da 1850. lejta jaku s11abi. Nej b110 kadermana, pa jy za vicjeh dežjou 11ada nardi11a taky jarky da Sy jy je pejšky tyšku pryjŠlJO. S Parga jypjylou 11ozakputpad Trapitarsko stejno. Širjega nej b110 magucy narjydet. Šy nej biu tok hedu styrm ko j y biu na11aren da c11ouk na zlyti kakeh stu mytrou v prypaden ke je rjycyjo Peklinske jarek. 
Na platoe Garacou so se ledi nardile 11osky kalny puty za lokalne promet, je za pryl)ažejni myd sasejdneme naselbiname,31 a najbel so jen pute rahle za perpjylat senu zes 11oddalyneh 11azou, ke so jeh kešnejy prykyrcle na Cyme gare. Tisti kalnike so znale bet tok s11abi, da jy b110 mus ta11ar perdyrži11at, da Sy ny be us zvymu. D11askryt nej ne perderživjni pamagai,1u. 
Ta po jam }f!-kariŠC{?n ko skupnu jemi za zaselak, 
imajni je naselj.. 
l)od Karuscou, na pnmJer, Sy jy ŠlJO prute Rounican Cyz Branjevino. Tok jy b110 hvyrhe da nej za yyrjat da jy ževina moug1Ja pyrvlejc prazny ku1,1a. Cyz Brina110 Drago jy b11a mau majnj a rybar, pa so z vicjen tyrytan hadile ton cis. Ton so 11ozile je Gamikarje. 
Duber kalne put so jemejle uni ke so ževejle pouk Cesti Marijy Terezijy. Sy dej da jy b11a narjyna v cajtah nijga vladejna (1740 -1780. lejta). Z Majyrja jy Šl)a ta cejsta na Tamažinauo rybar, mimu Bibarjou, a 110d Žalasnega Vyrha Sy jy spušca11a prute Prizde.32 Niji sledi Sy Šy d11abru paznajo. Al nej b110 zmiren tok. Franjo Poje v casopise Gorski kotar zes 1939. lejta prave: "Sadanja cesta Mrzla Vodica-Prezid-Stari Trg­Rakek jest narocito preko Kozjeg Vrha -Prezida posve derutna i razbij ena te nije od Kozjeg Vrha do Prezida ni za kolni ni za automobilski promet uporabiva. Tu bi cestu trebalo do temelja izgraditi, te bi se tim radovima opet mogao uposliti znatan broj domaceg stanovništva." 
pa 1945. lejta jy b110 hedumau kamionskeh cesti. O:z Garacy je Kuzje V yrh j y b11a 11okul 1894. lejta narjyna makadamska državna cejsta, a s Kuzjega Vyrha naMilanou Vyrh pa 1900. lejte, ke so nardile žago. V Kemico so jo nardile taljanski fašiste ke so 1941. lej ta 11okupirale ceu kryj. Kam jonska cejstajenjy rab11aza lifrat lej s v Talijo. 
32 Pavejdou je pakazou traso Rudolf Janeš. 
25 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
V urn; naselbiny ke so bly pav1zarn; s kalneme pute, so kešnejy narjyny kamjonsky cesti. Narjyny so je tjy ke nej b110 prejk klnikou. Uni ke so Sy vyrnele s Francijy al z Nemcijy so pravle kok so ton cesti katranirany, a hmale pa testen (11okul 1980. lejta) so jeh zacile je per nas asfaltirat. Da 2010. lejta so asfaltirany skara vsy lokalny cesti razen v any napešcjyny je nyobnavljyny naselbiny. Sy vej da jy je per ten kaka hiša pazablyna, al pa zbag Cyza druzga daj ni Šy zdyj 11ode bej11a cej sta. 
Zimsku održavejni je snažejni cejst 110d snega 11obavlajo d11abru je ridnu. D11askryt Sy perpyti da so lokalny cesti plužyny je 11otpyrty prej k ko županij sky. 

Tylyfun j y prilcnu m11ada da brina tehnickega napretka. V cajteh ke jy b110 hedu mau tylyfunskeh linij prute Dejvencan je Rejke so samu župna središca jeme11a pa nekulku tylyfunskeh perkluckou. Na Majyrje jy pyflJO tylyfunsko vizo dabi11a 11oštarija poduzeca URO (Ugostiteljska radna organizacija) "Goran" Cabar 1974. lejta, locirana v hiše Cvetkota Turka (na Banije). 
Ani zaselke pouk slovensky mejy (Tuške) so ble perkopcani na Slovensko tylyfunsko mrejžo 110d 1980. lejta. Na hefl]asko so perklucyni 1993. lejta ke so zacily hišy dabi11at tylyfun bryz vicjeh problemou,je ke so 110d Tuškou v Hefl]asko Zl]ale ko da so v druge deržave. Tok so ble je impulse d11aste dražje. 
U opskfrba z y.ado 
Najvyc zaselkou nejma tekucy pitky 11adi. Dakryt so s kujne v Ceber nasile 11ogeljy je rudo, a za nazaj so z najbližjega sedjynca pernašale uado, nejso zes žejo jemejle vicjeh problemou. Sputama so napajale je kl]ajny, a za vicjy sušy so jeh napajale na Cebranke. Paraba 11adi za 11osibno higijeno jy b11a hedu majhna Cy Sy permirja z noume cajte, al so jo d11aste rab le za ževino (kravy, lJOUCy, prysce). Znajšle so Sy tok dy so v vilky lesiny kadi strejgle 11ado zes strehi, a pazime so d11askryt tapile snejg. V aneh krajah so jemejle luž. (Karusce, Kalavirje ... ). Luža jy b11a v kake daline, tok da Sy jy per vicjemo dežje 11ada stejka11a zes vseh strani je hitru napoun11a vliknynu mejstu. Na 11otlemo tle, ko jy na Gerjansken, 11ada be byrž prysehni11a, pa so dno lužy 11ob11ožile je nabile z i11ouco. Ta 11ada jy sta11a, pa jy b11a hedu kauna je vmazana, prave raj za žaby, pasibnu za kruty. l]od spumade da palejte jy b110 pounu žabjeh jejc za tisten pa menkou. 
Ke jy 1785. lej ta presta11a dejuat železarna v Cebre, Gerjance nejso vyc prynašale 11ogeljy net rudo, pa nejso mougle sputama pernašat 11ado. Teskryt so se zacile dej11at štirny kiry so Sy natakaly 110d dežja zes strehi. Mau kira damacija jy b11a bryz svaj y štirny. V yliky so bly 110d pit kubikou naprej. Teste cajt nej b110 Šy cimenty net betona pa so jeh dihtale tok da so s kamnan 11ob11ožjyno dno je stransky zidy napounle z i11ouco. D11aste takeh štiren Šy dandenes dyrži 11ado ( Garnike, Karusce, Lejska, Rune je dregej) Cy glih bu hmale menivu sidendysit lejt kar Sy 11obyden na briga zajny. 
lJ ado so zes štirny kalale z lesino pasudo, ke so je djale kalaj, ke jy biu narjyn samu za 11ado kalat. Dna jy b11a širja 110d vyrha, a na dvyjeh nasprutneh stranah so bly daljy dužcy. Cizny jy b11a vtaknyna prejcka, a vajno jy b11a nasajyna lesina palca (štel) 110d tenkega bukveca. Palcajy b11a douga tok ko jy b11a Štirna veb11aka. 
Pasibnu lejp je prakticen sistem za 11ado so blizu Krajncou nardile Taljane hmale pa testen ko so 1941. lejta 11okupirale ta kryj. Nardile so vilky rezefl]arjy ke so Sy pounle 110d dežja z vilzga betonskega platoa pastavlynga nad rezefl]arjame. Zabetonirale so tude veliky karita za napajejni ževiny (kl]ajnou), a 11ado nejso kalale zak so pouk karitou jemejle pipo. Pa taljanske kapitulacije nej sistem funkcionirou, al betonsku 11ozidjy spamina na dnivy okupacijy je na tu da jy v vsakmo zle je kyj malga d11abrega. 
Spit Sy jy Franjo Pojy -Pugly lJOgl]asu v "Gorskemo kotarje" z 1940. lejta: "Poteškoce s pitklom vodom u Goracima. Od mnogih nedaca, kojima se pucanstvo ovih krajeva bori, jest opskrba naroda pitkom vodom. 
Za nešto samo jace suše a narocito u najgore doba ljeta, kada vode najviše treba, žitelji iz naselja Goraci vrlo stradavaju na nestašici zdrave pitke vode, jer tada presahnu sva mala vrela i manji izvori, pa na takovim izvorima treba cekati citave dane da se nakupi kabao vode. 
Na nestašici vode stradava ne samo ljudstvo nego i stoka; vode nema ni za ljudski napitak ni za pranje, kamo li za potrebu stoke. Vec se godinama govori o potrebi gradnje vodovoda iz jakog vrela Sušice nedaleko Maj era, kojim bi se moglo opskrbiti gotovo sva naselja Goracka. Ali do izgradnje još uvijek ne dolazi i stoga je pucanstvo prisiljeno, da uživa dosta necistu, staro i nezdravu vodu iz nakapnica, a kad je nestane, da traži po svim grabama i potocima vodu s teškim poteškocama." 
___________________________ ,q.oJtaci-fJJVli.an,Mut 

Spamin na nekdajno siusko pipo na MaNrJe. 
narisou Andrija Zbašnik . 
Pa testen ko jy s Cebra patignyna vodovodna mrejža za Prized, tabližjy hišy v Garacah so perklucyny na to mrejžo, al jy Šy marsi kira vostm1a bryz tekucy vadi. 

Lektrika 
Tylygraf štangy so 1959. lej ta na Gerjansken zacily dabivat sasejdy ke so ble mau višje vajdneh. Testu so ble stupe pa kireh jy 1960. lejta zaciva tyc letrika za vicje tal Gerjanskega. Imajna pouk krajnsky mejy so letriko dabiva anu lejtu prejk. Tuške so lampy s petroljo vyrgle 1959. lejta. \Jani so ble perkopcani na stupy za Stare je Nove Binkel v Slovenije. Da teskryt so samu vicjy siva (Ceber, Girm,m, Prized, Tyrstjy) jemejva lektriko. Prec ko so dabile letriko, so jo ledi rable samu za svetyo pa nvace. Navajyni na mežavo je smyrdlivo luc na petroljo, so ble prysricni samu z ano lucjo. Letricarje so jeh nagavarjale da cjo jen narjydet VyC luci je štekarjou, al na pacitke jen jy bvo cistu daste. A VyC drugu lejtu so dejvale novy luci je štekarjy. Nej tu nekakova pasibnast Gerjanskega;je dregej so Sy ledi glih tok panašale. 
Pryjšvo jy VyC vod tridysit lejt kyr nej v Garacah ne any nystanyny hišy bryz letriky. 
Kala} za yado kalat zes štirnf 
Ok pa nedu pryštejy venajny luci pa padeli z bryajan uneh ke stalnu ževijo na Gerjansken, venda be zešvo da spadajo myd najbel vosvetlyny ledi na svjete. Kir be bvo prydragu pavlejc kabel, so zajdny cajty zacile pastavlat solamy luci. Cistu prou, nyj bodo vsaj v necen myd pyrvme. 

Ody.ažejni smftja 
Kar Sy odvažejna smytja ticy, so vod cesti voddalyny hišy perkrajšany. \Jod kar Sy srejd vosendysiteh lejt votpyliva smytjy, so vklucyni je Garace, al samu hišy bližjy glavne cejste. Okoliš drogeh naselbin nej syglih hedu zakracan z votpatke, v pyrvmo ride zatu ke jy kryj rejtku nastanyn. 
27 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­


PAMEJNEK 
Mau pisaneh sledi jy vostavu vod pamejnka na padrucje Gerjanskega pryd dvejstu al tristu lejt. Any par karakteristicneh prezimen dajy vejdet da so Šy dougu pa tisten ko so Sy persylile na Gerjansku, gvas g zgavarjale spadubnu gvase h. Taku zgavarjejni gvasa g Sy sliše v Vyceh krajeh v Slovenije, a mau svabjy izražynu je pouk Opatijy. Grohar jy da 1727. lejta dvaskryt zapisan ko Hroher, a Košorog ko Košoroh. Tak govor so persyljynce sabo pernjysle s tolminskega vlastelinstva, a gaspude so jeh zapešivale koker so vod ledi slišale. Vej Sy da so ble Grohar je Košorog tely VyC ko pidysit lejt prejk. Tok dougu so vohku zadyržale svuj pamejnek samu Cy nej bvo dvaste uneh ke so Sy dergace mejnle. Dvaste j eh jy pyršvo z rovtarskeh krajou, al Sy nih pamejnek nej vobuarl)OU. NajbyrŠ da so Sy Hroher je Košoroh mejnle tude pa rovtarsku, s cajtan Sy jy pa pamejnek zmejnou. V pamejnke (ny samu gerjanskemo) jy hedu dvaste bysejd s cerkljanskega (Cerkno) pa tude idrijskega pamejnka, a zastuple be jeh hedu tyšku zak imajo dergacno deklinacijo je konjugacijo. Pyr nas so Sy nihy bysejdy v nominative al infinitive zadyržaly, gramatika jy pa dergacna. 
Cy prou Sy zbag lokalny sylidby ledi, pamejnek ceuga cebranskega kraja mau pa malen menava je ima vsy myjn razlik, v pajedinosteh Sy Šy dely vitle razlika. Uni ke fajn paznajo dvamac govor, pa aneh bysejdah prec vedo vod kud jy kedu. 
V cebranskeh je tyrstjanskeh Garacah jy karakteristicnu da imajo votpyrtu f ton ke imajo drugi myjn al bel zapyrtu o, a v aneh mejstah a 
= 
(myrha, morha, marha kajn, klusa). Druga vilka razlika jy v rabe dvoglasa f!ll,f!O, llf!, Of! je drugeh (vatla = vatla, krava = krava j.t.n.). Taky dvoglase karistjo je na Rounicah, a prejk so jeh je v Cymeh \Jazah pa tude na Makaven Hribe. Any bysejdy so na Gerjansken dergacny: vouca (uafca = ovca), plut (put = plot), tiste, tista, tistu (teste, 
= 
testa, testu onaj, onaj, ono), pvalej, pvali, pvala (polej, pola = poslije, onda). Razlika jy je v deklinacije instrumentala: s fantan ( s fanten = s deckom) za putan (za puten = iza puta, uz put). V instrumentale plut jy pluatan, a v drugeh krajeh puaton, kejgade pa puaten. 
Pamejnek v cebranskeh je terstjanskeh Garacah jy mau dergacen ko v pryzidanskeh je v drugeh krajeh cebranskega padrucja. Ty majhny razliky pakaživajo da sasejdna, prejk nasyljyna mejsta, nejso mougva zbrisat vsy razliky gerjanskega pamejnka.33 Nekej so zadyržale perseljynce. Zatu Prized je Girm.iu imajo v svajmo pamejnke VyC spadubnaste ko Garace ky Sy nahajajo vmejs. S ten jy patyrjynu da so Garace nasyljyni kešnejy ko so Prized je Giravu jemejle VyC svoj pamejnek. 
Govor v najvicjen brl)aje hiš pryzidanskeh Garacou ima najvicjo razliko v prejk spaminaneh dvoglasah je v votpyrten f. Vani Sy mejnjo bel spadubnu leden z Novga Kuta (Binkel) unkryj državny mej Y· V yC bo o ten zapisou Rudolf J aneš v poglavje Prezidanski Garace. 
33 Pamejnek Kuzjega Viirha kratku jr uopisou Rudolf Janeš. Zapis jr v poglavje Prezidanski Garace. 

NAVADE 
Hadfjni pa 1Jase 
Dak nej bvo radija televizijy je drugeh masovneh medijou, ledi so Sy bel družle je jemejle dergacno zabavo vod suvremenga cavejka. Uni ledi ke so Cyz zimo vostajale dama (stari maži) so Sy družle tokke so vodhajale pa vaseh perjatlanje sasejdan. Navada jy bva da so Sy najvyckryt dabile v iste hiše. Perhajaly so je Žyni s plytivan al pa s kaken drugen pvasvan v rl)akah. Any so kyrpaly žvaky, drugy hvacy, tritjy so šivaly vopanky za pa lejte. Uni ke nejso ble višci za drugu, so vouno skuble, a kaka starja žinska jo jy brinkava na grydašah. Stari bel nadarjyni maži so perpoude pravle, a drugi so jeh paslušale. Perpoude jy bvo hedu dvaste. Najvyc jeh jy bvo vod hedica pa baby,vod gaspuda pa kuharcy, al pa vod tryjeh bratou ke jy biu najmvaje mau persmujyn, al je zmiren najbel pryjšu. Jemu jy vražjo srico. Zmiren so perpoudivale vod straha, hudy nadlugy ke Sy jo vse bajijo, a Šy nigdyr nej vobyden vajdni nastradou. Qogan! Natekirmo jy kl)abuk pou z 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
gyavi ke so mo šly vasi pakvance. Rejs jy vilka škuda ke nej kyj zapisanu vod tega vilzga bagatstl)a cavejškega usmenga prynašejna z fl)ada v rud. Kar Sy jy na televizije perkazou "Gradic Pejton" so ledi zacile pazablat lepy stary pravelcy. 
Plis je papeyka 
Mvadi so kumej cakale nydejlo al pa kak praznek. Maški so zahajale v voštarijo. Bvo jeh jy dvaste (naštejty so v poglavje Trgaviny pa voštarijy) je v vsake jy biu pa nydejlah plis. Špilou jy muzikant na dvotonskeh fermunkah (vorglah) ke so bly štimany pa krajnsku al pa pa nejmšku. Muzikantou jy bvo kulker se tu, al jy vsaka voštarija jemejva anga ke jy biu glaune. 
Puncy nejso sedejly v fantoušken društve. Staly so v vjyže v kakmo zakutke. Ke jy muzikant zašpilou so fante pahetale pazvat vsake ano za _elisat. Kratka pauza jy bva pa vsakmo kamade. Spilaly so Sy je papejvaly najvyc "damacy" (slovensky) pejsmy. Rejtku jy du papejvou solo. Navadnu so fante papejvale v društve v voštarije pouk vina pa ke so šle <lamu s plisa. No, nej bvo samu vinu "krivec" za papeuko. Papejvale so je kl)asce. Najbel so ble vysili zvicyr ke jy biu vas pakašyn. Aden jy zavikou:"Pava jy!" Pola so pa zagnale pej sem. 
V sako spumad, ke so Sy maški vyrnele s Hefl)askega (vod Tonzdaua, al zes Slavujny) so pernjysle kako novo pejsem. Kirkryt "Crven fesic", Potocic maleni" drugput "Kopa cura vinograd" j.t.n„ Na Gerjansken jy bvo dvast fantou lepga gvasa je dvabrega sluha. Keder Sy jy zešva prava kampanija, so tok zdignele gvas da jy plymin v luce na zide zaciu ftrinat, a mau za tisten jy vgasnu. 
Prydratneh lejt so mougly bet puncy pryd mrakan dama, a pa drugmo rate Sy jy nihu vostajejni na plise z lejta v lejtu prytejgm,m dryl v nuc. Zbag tega nej bvo dvast vyc napacij. Ke jy šva kira punca sedet za mizo zes fanatan, so ledi zacile sprašivat keda bodo voklicy. Paratne cajt nej bvo ne becikla, kan auta. Pa syglih so na Majyr hadile plisat s krajou oddaljyneh VyC vor hadyjna. 
Fante -pajdaše so fkep sedejle za mizo. Pa navade so pile tacj ynu bejvu vinu. V sake z društva jy paZl)OU litro ( dau za litro ), a ke jy zrastl)o raspoložyjni so pryjšle na duplak (flaša vod dvej litry ). Teskryt so kilnarje zacile vinu rej det z vado. Na tu jy nedu prašou kaka razlika jy myd Jyzusan je kilnarjan. Sputan jy je vodgavaru: "Jyzus jy dejvou z vadi vinu, kilnar da pa z vina vado ! " 
Na pacitke nejso bly patrejbny nekakovy dozvoly za plis net j y bvo prypisanu radnu vrejmy. Nej Sy vejdvo za demokracijo, a syglih jo jy bvo dvaste VyC ko pvala ke so jo politicarje jemejle pouny usta. V jemine demokracijy pernašajo zakony, v kireh so obviznu kazny. 1}any so samu za pounejni budžeta, ke ga uni na kariteh trušjo je siplyjo ko da so ga dabile na letrije. Sramacni ledi marjo pa pvocivat skuze vicjo štibro. Pa rate so v šule vecile kok jy bvo keda hedu, ke so mougle davat desetino vod vsega. Sricni be ble ke be denes dajale dvej desetiny. 
1}oštarijy so zacily zamirat ke so patpaly pad poduzeca, pa ke so tle vajneh zaposlyni svajo mizerno pvaco zaslužet na najvagelje nacin. Nebyden pamyten nej tu dejvat dryl ko mo jy bvo prypisanu, pastrejžba jy bva skuze svabja, a najgarjy vod vsega, Garacanou jy bvo vsakdan myjn, pa voštarij y, bifeje, nej so mougle vapstat. 

Nyašna 
Gerjansku jy nasyljynu z ledmi vod pousud, pa nej mougya pryvladat nebyna naradna nvašna. Da 18. stulejtja so sy najvyc voblekivale v votpravo narjyno dama (voninu pvatnu, ke so mo djale buhauc), a v mraze so voblekivale vouninu kyrznu (kvažuh) pa vouniny majcy. Ke so s tavarneme kvane nasile želejzno rubo v Baker pa v Rejko, so jemejle vizo z naprejdnen svejtan pa so, Sy misle, VyC tiskryt pacile nvaset taky gyanty ko so Sy nasile pa gradih. Tu Sy pasibnu tika bel stajiceh ledi. Naviny so pernašale je ke so Sy vracale zes šumskega dejva z dvasteh krajou Europy, a kešnejy je Myriky. 
Na stareh slikah jy vidnu da so Sy pa praznekah je nydejlah ledi štemanu voblekivale, a za dejvat so jen Žyni kyrpaly hvacy je drugo rubo. Vsake jy tu rad za vezem jemet nou gvant je vobuco. Cejvle so mougle bet vod jaky kužy, a papvate vod volouskega hyrpta, zak sy jy švo dvaste pejšky, pa so Sy cejvle byrš znucale. 
Maži so zimo je lejtu vobuvale dybily vouniny žvaky. Glih tok so nasile buhaucavy dougy grybišy. Za pasan je per glejžneh so jemejly traki za zvizat. Majca je srajca so bly tude hadnicny, vod damacga vana. Za h maše pa za na plis so Sy nasile niski cejvle ke so jen djale škarpe, a pa dejvounekah vesvaki gojzdarje nakavani zes žeble z dybivo gvavo. Bel prymužni so nasile škurny da pad kalejna. 
Žinsky so Šy dysit lejt pa drugmo rate za prazneky je pa nydejlah nasily kratky žvakcy 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut _____________________ _ 
plytjyny z najbelejy damacy youni. Taki žyakce so ble za h maše, za na plis, yohcyt je za na pyagryb. Pa zime so nasily dybely štunfy da nad kalejna. Zvežiyaly so se jeh s kaken trakan, a kašnejy pa lastikan. Spujdna kikla jy bya z buhauca, a na pavyrhnemo yoblekive so se naštikaly kako mušterco cary farby. Žinski cejvle so ble niski je yagelji, yod myhkejy kužy, yod tylicjega boksa. Za pa vsakdan so žinsky najvyc nasily yopanky ke so se jeh samy našily. Mudercy pa spujdny hyacky so najprek pacily nyaset bel stajicy Žyni, a pred pyrven svetsken ratan so Sy pa te "mude" pacily nyaset je drugy. 
Ana vyrst žinsky našni j y pa le pasibnast teh krajou, a spadubnu so Sy nasily je Prymurky. Tu jy Cymina. Žinsky yod tridysit lejt, vcaseh Šy myjn, so yoblejkly Cymino, ke so jo nasily skuze da smyrte. Za novy cajty jy taku yoblekiyu nynayadnu, a teskryt ke so myady matyry dyaskryt pakapiyaly svajo deco, jy byo normalnu da so pa pagribah yoblejkly Cymino. Pagribe so ble skara vsaku lej tu, pa je VyCkryt na lej tu. Zatu nej cudnu da so Sy uoblekiuale v cemu. Garace nejso ble v ten nec dergacni y.d an{geh cebranskeh krajou. 
Žfni z Majarja Sf zes žignan vracajo zes Žalasnega V{?rha 
Cestitarje, tfpiškarje 
Gerjanska deca so hadiya yošcet Byažic, Noyu lejtu, Trily krajly, typiškat je kalidyat ko v vseh drugeh krajah cebranskega kotarja. Majnja deca so šya rada yošcet zak so se zaslužya kak sold, a vicja so šya kalidyat za Trily krajly. \Jani so yodhajale je v drugy fary, vydly da Vyrhou, pa so se ledi mejnle da so Gerjance pravi kalidyarje. Kok so typiškale jy VyC nejke napisanu, pa nej patrejby te panavlat. 

Vezanske žigen 
Nayada jy bya da so vezanske žigen nasily puncy, al spujdna slika kažy da zajdny cajty nej byo tok. Verjele so dy kira punca pridy pyrya zes žignan <lamu, tista Sy bo tu lejtu yomažiya. Ke nejso bly žinsky zaposlyny jy vsaka Žylejya da Sy kyj prejk yomaži, je tok se perskyrbe kaku taku ževlyjni. Zbag tega nejso šparaly karakou ne maci ke so šly zes žignan <lamu. Dirjaly so ana Cyz drugo. Uny ke so bly yod dryl so mougly bet Šy hitrejy ok so tly prit pyrvy. Natekirkryt so jen fante nastavly na put kak drat al pa vejo da so Sy zapljyly pa jy natekira paya. Jerbas jy pou z gvavi, žignana jest sy jy restrisya, a kalejna so bly yodyrgnyny je keryavy. Slišat jy byo je juk, al nej nec pamagayu. Na spujdne slike nej punc. Ny zatu ke VyC na verjamyjo, al pa ke Sy ny be tly yomažit. V Garacah be j eh yohku pryštou na pyrsty any raki. 

__________________________ .tµJJW.ci.-. 
KAJ SO PRAVLE TASTARI GERJANCE 
Tjouc na prodaj 
Resnicno perpuved jy zdauna pravu stric Tiny Lisec z Majyrja. Prave da so ledi z Gerjanskega hadile na Sušak na plac da pacitka druzga svetskega rata. Tok jy je Gerjanc s perjemkan Grejhec ano vicyr vopyrtu tjouca starga tri kejdny, je ž nin na plicah mahnu Cyz Kryžulno, Cajtigy, Zaplatek je Kamnak na Sušak. Cevo nuc jy putvou pa vosken styrmen "rimsken" pute, ke jy pjylou an cajt hvyrhe, an cajt hnazdu. Stezo se jy svejtu z bakvo vod stoucynga lesa natapljynga z vojan. V Garacah so take bakle rjykle fagua. 
Z jutra jy biu na place prec ko so ga vatpyrle. Panujou jy na prodaj svajga tjoucka. Bvo jy dvaste kepcou, al Sy jen je vidu prydrag. Mau prejk ko Sy jy plac paciu zapirat jy Grejhec mau spustu cejno. Pyršu jy zajdne kepec, pa so Sy pacile pagajat. Na kl]ance so ble v križ Šy samu an graš. Grejhec j y bio tok tyrmast da nej tu papestet. Kepec j y vodešu, Grejhec jy pa vopyrtu svajga tjouca je drogu jutru pyršu ž nin nazej ke Grejhcan. 
Devje muž 
V Cyme gare nad Gamikame j y v škrapah ana majnja jama. Zes strl]apa visjo štire sigy (stalagnite) ke jy cavejšku praznovirjy je fantazija ž neh nardiva kamnitu vimy. Najbyrš da Sy jy zaradi tezga vimyna v špilje nastanu cavejcek ke so mo djale Devje muž. Pryživlou Sy jy ke jy per Gamikah je per Karuscah z uken krou jest ke so jo za Vycirjo v bemineh sklejdah dejvale huadit. 
Navadnu so vycirjale vousin, za prazneky pa karuzne mucnek. V vsako raka jy zagrabu ano pasudo pa jy ž nime byrž vodtiku v špiljo. S kamnitga vimyna jy nadajiu mlejku, je tok Sy jy najou skara vsako vicyr. 
Dougu cajta ga nejso mougle vjyst, a ke so ledi nalantale ke jy jou nih mucnek, cavejcek jy vmyr vod straha. Takryt j y je vimy pryšešivu. 
Kapiši 
Dougu so perpoudivale da jy v Tatinske Drage strah, ton ke so partizane pabile talj ansky sudaty. Paratny lejta, ke nej bvo Šy autou Sy jy hadivu pejšky. Kirga nej bvo strah, pa ke nej Vyrjou da myrtvi perhajajo nazej, nej v Tatinske Drage nec vidu. 
Ankryt Sy jy v voštarije per Cejstarje an Rounicar zadyržou dak nejso zacile zapirat voštarijo. Biu jy mau pafyršcou snejg, glih za spadyrsnet. Ke se jy Rounicar dau put pad nagi, ga nej bvo nec strah. Vinu dajy karajžo. No, myrzu zrak ga jy hitro prybrisou, je dak jy pyršu na mvastec v Tatinske Drage,jy biu VyC na pu trejzen. 
Na mvastece jy biu majhen nagnit vovinek, pa jy Rounicar spadyrsnu je zljytu v jarek. Kumej Sy jy skapitu ven, je ke jy pyršu na zmyrzuo cejsto Sy mo jy spit istu perpytivu. Biu jy seguren da ga pad mvastec micyjo Taljane. Damu jy pyršu mau žiu. 
Pola jy vsen pravu kok so ga Taljane napale je <legale pad must, a uni ke so kumej vdyržale smejh so samu patyrdle: "Kapiši, kapiši"! 
GARACE V DRUGMO SVETSKEMO RATE 
Gerjance so ble v drugmo svetskemo rate v najvicje vecine na strane antifašistickega gibejna. Rejtka nasyljynast, je vylika razdalja myd zaselkame jy bva ko narucana za partizanske nacin rata. Partizanska skvonišca so bly pa zarašcyneh vosrejdka Cymy gari. Ž ni so pa nvace perhajale v siva pa hrano. Dvaste mvadeh Gerjancou, a je ledi srejdneh lejt jy švo v partizany. Taljanske fašisticke okupator jy vejdu za kiro stran so, zatu jy biu hedu vojster naspram gerjanskeh ledi. Pasibnu jy bva vajska paridna ke Sy jy dejvavu o maškeh. Je pyrve napad na taljansko vajsko na spumad 1942. lejta (19. travna) jy biu na Gerjansken (Tatinska Draga), a v njymo jy bvo je any par damaceh fantou. Pravjo da jy aden vajdneh ton paginu, ce glih Sy v partizanskeh izveštajah prave da med partizanme nej bvo myrtveh. Pa ten napade Sy j y okupator paciu znašat nad nadoužneme damacme ledme. Druge an pa napade jy v Tatinske drage pagubu 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
dysit nadoužneh maškeh vod Režinou. Kak dan pa v plymine fašistickega devjajna. Any hišy so tisten so picile vavit je pagublat uny ke so ble pad zapalle hmale na spumad, a vsy so davyršle pad sumlo dy so v partizanah, al jen pa pamagajo. Zes kane sidrnega mejsca 1942. Nej Sy glidavu al jy vseh trujeh Garacou so skara vsy živu votyrale v štava, skeden, šupa, al hiša, vsy jy pažyr plymin. koncentracijsky logorjy na Rab je v Gonars, a Ke so jeh pagnale v Ceber na \Joko, kir jy bvo majnje tal v Trevizo. Logorjy so zbejgnele samu mejstu za lifrat v logorjy, so ble papalynce tisti ke so Sy skl]onile v partizansky logorjy, al so persilyni fašisticke vajske pyrgnat vso ževino. Na pa s partizane vodešle v Liko je Kordun. Garace so Gerjansken jy bvo duast ževeni, al jy šva do jemejle relativnu najvyc žrtav myd cebransken zajdnegakusa v kl}atlyza vajsko. ljudstvan. Talijanske fašisticke okupator jy Spud so papisani uni za kiry pisec vej. Gejransken naridu najvicjo škudo, je vnicu najvyc Zapisani so s padrucja vseh trijej Garacou (v rid s ledi. \Jod 84 hišna bfl)aja (pa taljanskemo popise Kuzjen Vyrhan, Milanaven Vyrhom je od 31. 3. 1942. v cebranskeh Garaceh) net ana hiša Krajncame, zak so bly je ty siva deu Garacou). ne skeden nej so vostale pakl}ance. V Sy j y zgarejvu Bfl)aje je spisek gavarijo o te katastrofe ke 
jy paharava Gerjansku bel ko kira balejzen. 
Vbiti (najvfC cevile) izven borbf 
Ridne broj  prezimy,jemi vocitavu jemi  rojstnu mjesto lejtu  dan smyrte  mejstu smyrte  
1 2 3 4  Žagar Jakov TušekAntun Vesel Josip Mlakar Franjo  Josip Antun Josip Vinko  1915. 1909. 1915. 1896.  Košorogi Tuški 11/56 Janeži 13/4 9 Janeži 14  1942. 1.8.1942. 1942. 1.8.1942.  Cabar " " " "  
5 6  Mlakar Franjo Franjo JanešAntun Antun  1922. 1921.  Janeži 14 Janeži 15  1.8.1942. 1.8.1942.  "  
7 8 9  Janeš Vjekoslav Antun Mlakar Josip Vinko TurkRoman Valentin  1926. 1904 . 1899.  Janeži 15 Janeži 17 /51 Opajki 19  1942. 1.8.1942. 1942.  Osilnica Cabar " "  
10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20  Turk Valentin Valentin TrohaAntun Antun '!roha Josip Josip Zagarlvan Ivan JanešAntun Antun JanešJosip Antun JanešAntun Antun TrohaAntun Rudolf Troha Zdravko Marko Tušek Filip Jakov Trohalvan Josip  1905. 1915. 1897. 1904 . 1898. 1924 . 1920. 1923. 1909. 1902. 1879  Opajki 19 Opajki20 Opajki20 Beuki22 Žumpri24 tumpri24 .umpri24 Zumpri25 Majer27 Majer27 Tomažini33  1942. 1942. 4.8.1942. 1.8.1942. 29.7.1942. 29.7.1942. 29.7.1942. 4.8.1942. 27.7.1942. 1942. 4.8.1942.  " " " Cabar Ravnice Draga Cabar  
21  Trohalvan  Ivan  1914 .  Tomažini33  29.7.1942.  
22  Troha Slavko  Ivan  1923.  Tomažini33  4.8.1942.  Cabar  
23  Trohalvan  Marko  1912.  Tomažini35  1942.  
24 25 26  Zbašnik Ivan Šebalj Grgur Troha Franjo  Antun Grga Andrija  1902. 1902. 1914 .  Dolina39 Hrib 43 Muhovci 51  1.8.1942. 1.8.1942. 1.8.1942.  Cabar " "  
27 28  Cadež Franjo Cadež Filip  Antun Antun  1898. 1914 .  Resmani 56 Resmani 56  27.7.1942. 27.7. 1942.  Goraci " "  
29 30  Cadež Josip JanešAntun  Antun Jakov  1906. 1919.  Resmani 56 Resmani 57  27.7.1942. 27.7.1942.  "  
31 32  Brklj acic Pavao Janešlvan Antun  1921.  Majer 59 Janeži 66  1942. 1.8.1942.  Goraci Cabar  

.tµJII.O.Ci. -.  
Ridne  prezimy,jemi yocitayu jemi  rojstnu mjesto  dan  mejstu  
broj  lejtu  Sffiyrte  Sffiyrte  
33  Volf Josip  Josip  1920.  Muhovci 70  lipanj 1942.  
34  KovacAntun  Josip  1904  Dolina 73  1.8.1942.  Cabar  
35  Kovac Ivan  Josip  1909.  Dolina 73  1.8.1942.  Cabar  
36  TurkFilip  Filip  1915.  Majer 77  30.7.1942  

Klepac Franjo Alojz 1902. Žumpri 82 1.8.1942. Cabar Trohaivan Petar 1904. Goraci? 1942. Berincek 
39  Eržen Jakov  Filip  1904.  Erženi  20.4. 42.  Tat.Draga  
40  Eržen Josip  Franjo  1920.  II  20.4. 42.  II  
41  Eržen Vjekoslav Jakov  1920.  II  20.4.42.  II  
42  ŠtimacAntun  Antun  1921.  II  20.4.42.  II  
43  Štimac Franjo  Antun  1923.  II  20.4.42.  II  
44  Štimac Franjo  Valentin  1899.  II  20.4.42.  II  

II " 
ZbašnikAntun Antun 1924. 20.4.42. 
"" 
46 ZbašnikAntun Franjo 1899. 20.4.42. 
II " 
Zbašnik Juraj Milan 1923. 20.4.42. 
II " 
48 Zbašnik Milan Franjo 1895. 20.4.42. 49 KlimpfJosip Matija 1928. Gorniki studeni 42. str.Talijane 
" 
50 KlimpfMatija Antun 1887. Ravnice 27.7.42 51 Janešivan L. 1894. Kozji Vrh Prezid, str. ko talac 
" II " 
52 Janešivan M. 1926. 
" II " 
Janeš Matija P. 1894. 
54  Lipovac Ivan  Josip  1924.  "  Cerna guara, uod ran  
55  Malnar Ivan  1912.  Lautari  Prezid, str. ko talac  
56  Mohoric Marija  1935.  Milanov Vrh  strejlale so jo belogardiste  

Strle Anton 1899. Milanov Vrh strejlln v Jarmouce 
58 Troha (uatrak) Franjica ? Milanov Vrh Petrova Gora 59 Troha Franjo 1908. Škrlivci str. per Muhoucah 60 Troha Marija 1869. Lautari str. per Lautarjah 61 TurkAntun ? Runci str. per Muhoucah 
Vbijejna cevilou so zaciya nakon napada na kolono taljansky okupatorsky yajski 19. IV. 1942. v Tatinske Drage. V logorjc: je: najvc:c Garacanou yotc:ranu skanc sidrnega je zacitkan yosmega mejsca 1942., a ani so internirani vyc v maje. 
Zrtvf koncentracijskega logorja Rab 
ridne  . .prez1my Je J em1  yaca  rojstnu mejstu  datum smyrte  
broj  lejtu  
1  Klepac Vjekoslav  Vjekoslav  1918.  Brinjeva Draga 6  1942.  
2  TušekAntun  Jakov  1862.  Tuški 11/56  26.11.1942.  
3  Tušek Jakov  Jakov  1874.  Rusci 12  1942.  
4  Tušek Ivan  Jakov  1900.  Rusci 12  1942.  
5  Tušek Rudolf  Ivan  1936.  Rusci 12  1942.  
6  Cimpric Kalcic Marija  Jakov  1875.  Janeži 15  1942.  
7  Mlakar Žagar Franjica  Jakov  1906.  Janeži 17 /51  19.8.1942.  
8  Mlakar Franjica  Josip  1937.  Janeži 17/51  18.8.1942.  
9  Turk Troha Franjica  Josip  1868.  Opajki 19  1942.  
10  Turk Valentin  Lovro  1874.  Opajki 19  1942.  
11  Troha Veber Marija  Antun  1868.  Opajki 20  10.8.1942.  
12  Hudolin Matija  Jure  1863.  Beuki 21  1942.  
13  Hudolin Troha Marija  Jure  1865.  Beuki 21  1942.  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
ridne prezimy je jemi 11aca rojstnu mejstu datum smyrte broj lejtu 14 Žagar Ivan Pavao 1876. Beuki 22/59 24.11.1942. 15 Žagar Mirko Ivan 1941. Beuki 22 1942. 16 Janeš Marija Antun 1929. Žumpri 24 30.11.1942. 17 Janeš Jakov Antun 1890. Žumpri 24 1942. 18 Cimpric Vjekoslav Filip 1929. Žumpri 25 5.3.1943. 19 Troha Marija Zdravko 1942. Majer 27 1942. 
20. Volf Matija Antun 1866. Majer 28 1942. 21 TrohaAntun Ivan 1941. Tomažini 33 1942. 22 Žurga Marija Antun 1942. Rab, Žumpri 30 7.12.1942. 23 Poje J_:erdinand Franjo 1865. Sušica 36 1942. 24 Poje Zagar Vera Valentin 1872. Sušica 36 1942. 25 Zajc Miha Anton 1900. Sušica 37 1942. 26 Zbašnik Filip Ivan 1937. Dolina 39 25.11.1942. 27 Lipovac Franjo Juraj 1899. Brinovka 41 27.9.1942. 28 Hudolin Josip Milan 1940. Hrib 43 16.10.1942. 29 Hudolin Viktor Milan 1942 .. Hrib 43 10.10.1942. 30 Šebalj Grga Josip 1865. Hrib 43 23.11.1942. 31 HudolinAntun Josip 1942. Rab, Dizmasi 44 6.12.1942. 32 Volf Cop Angela Antun 1891. Muhovci48 33 Malnar Antun 
Franjo 1940. Muhovci 48 
Troha Ivan Andrija 1926. Muhovci 51 1943. 
35 HudolinAntun Josip 1921. Kavaliri 54 15.1.1943. 36 Kavalir Miroslav Josip 1869. Kavaliri 55 1942. 37 Cadež Josip Franjo 1938. Resmani 56 1942. 38 CadežAntun Stjepan 1871. Resmani 56 1942. 
Cadež Rozalija Josip 1941. Resmani 56 1942. Janeš Josip Matija 1866. Resmani 57 1.11.1942. 
40 
41 Janeš Angela Matija 1891. Resmani 57 1942. 42 Turk Miroslav 
Matija 1883. Majer 61 1942. 
Zavrtnik Lovro Lovro 1862. Janeži 63 1942. 
44 Klepac Alojz Antun 1862. Majer 65 30.11.1942. 45 Klepac Troha Marija Ivan 1864. Majer 65 1942. 46 JanešAntun Antun 1892. Janeži 66 prosinac 1942. 47 Malnar Stanko Jure 1863. Žumpri 68 15.10.1942. 48 Malnar Loknar Kata Antun 1868. Žumpri 68 20.10.1942. 49 Turk Petar Matija 1889. Majer 69 6.1.1943. 50 Turk Klepac Franjica Alojz 1900. Majer 69 26.11.1942. 51 Volf Josip Josip 1882. Muhovci 70 1.2.1943. 52 VolfBožica Josip 1939. Muhovci 70 1942. 53 Eržen Valentin 
Filip 1911. Gmajnca 72 prosinac 1942. 
Eržen Marija Valentin 1940. Gmajnca 72 27.8.1942. 
55 Eržen Franjo Valentin 1941. Gmajnca 72 11.11.1942. 56 Kovac Dušan Ivan 1940. Dolina 73 1942. 
Kovac Milka Ivan 1942. Dolina 73 1942. 
Tušek Jakov Gašpar 1878. Žumpri 75 1942. 
Hudolin Ivka Josip 1932. Dizmasi 44 6.12.1942. 
60 Zavrtnik Franjo Lovro 1900. Majer 27 61 Turk Srecko Filip 1942. Majer77 62 Volf Josip Blaž 1924. Janeži 81 1942. 63 Volf Cvijeta Matija 1938. Muhovci83 1942. 64 yolfFranjica Matija 1941. Muhovci83 1942. 65 Cop Valentin Antun 1883. Brinj .Draga 30.11.1942. 
.tµJII.O.Ci. -.  
ridne prezimy je jemi  vaca  rojstnu mejstu  datum smyrte  
broj  lejtu  
66 67  Cop Valentin Eržen Josip  Valentin Jakov  1922.  Brinj. Draga Erženi  10.2.1943. 1943.  
68 69  Lipovac Angela Lipovac Antun  Antun Valentin  1878. 1903.  Brinj. Draga " "  30.11.1942. 24.12.1942.  

70. 
" " 
Lipovac Miroslav Valentin 1894. 7.1.1943. 
Malnar Jakov Josip 1892. Gorniki 16.12.1943. 
72 Malnar Milan Josip 1910. 
Brinj .Draga 3.11.1942. 
Malnar Stanislav Antun 1866. Korošci 21.10.1942. 
74 Malnar Valentin Ivan 1894. Brinj .Draga 5.1.1943. 
" " 
75 Žagarivka Josip 1852. 1942. 
" " 
76 Žagar Josip Ferdinand 1903. 31.1.1943. 
" " 
77 Žagar Josip Josip 1902. 18.3.1943. 78 Eržen Franjica 1880. Kranjci 1942. 
" 
79 Eržen Petar 1901. 1943. 80 Grl Anton 1918. Milanov Vrh 12.1942. 81 Kenda Vjekoslav Ivan 1884. Kozji Vrh 10.1942. 
" " 
82 Lakota Antun Franjo 1892. 12.1942. 83 Lipovac Franjo 1899. Kranjci 1942. 
" 
84 Lipovac Jakov Marko 1871. 9.1942. 85 Maver Franjo Josip 1872 Milanov Vrh 9.1943. 86 Ožbolt Marija 1865 Kozji Vrh 1942. 87 Pantar Antun Petar 1921. Kranjci 11.1942. 
" 
88 Pantar Petar Grgur 1888. 11.1942. 89 §timac Franjo Franjo 1892. Štimci 1942. 
" 
90. Stimac Franjo Josip 1926. 1943. 
" 
91 Štimac Petar Franjo 1900 11.1942. 
" 
92. Štimac Slavko Josip 1941. 9.1942. 93 Šturm Ivan Petar 1882. Lautari 11.1942. 94 Troha Milka Valentin 1941. Kozji Vrh 10.1942. 
" " 
Troha Slavica Josip 1941. 10.1942. Turk Alojzija 1921. Bazli 1942. 
96 
97 Turk Božena Antun 1939. Milanov Vrh 8.1942. 
" " 
98 Turk Ivanka 1938. 1942. 99 yesel Dragutin Vid 1885. Kranjci 12.1942. 100 Zagar Agata Franjo 1886. Tajcari 1942. 
" 
101 Žagar Filip Filip 1936. 1942. 
" 
102 tagar Franjica Filip 1924. 1942. 
" 
103 .agar Ivan Filip 1941. 9.1942. 
" 
104 Zagar Petar Filip 1934. 11.1942. 
V od 4 7 6 papisaneh žrtav cebranskega padrucj a z logarskega grubj a Rab 104, al skara 22% j eh jy s padrucja ke jy keda spadavu pad Gerjansku. Samu na vožjy padrucjy (cebranski Garace) votpada jeh 77 al 14,7%. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------

Sledovajni minaž? v logarje na Rabe. 
15 
Zrtvf koncentracijskega logorja Gonars 
ridne broj  prezimy je jemi  vaca  rojstnu mejstu lejtu  datum smyrte  
1 2 3 4 5 6 7 8  Lipovac Ivka Julio Tušek Ožbolt Aplonija, Stjepan Vesel Marija Josip Mlakar lvka Josip Mlakar Vinko Matija Hudolin Antonija Matija Troha Slava Jakov Košorog Ivan Antun  1928. 1871. 1942. 1928. 1869. 1905. 1904. 1930.  Makovci 6 Tuški 11/56 Janeži 13 Janeži 17 /51 Janeži 17 Beuki 21 Žumpri 25 Dolina 40  1942. 23.1.1943. 1942. 1942. 9.12.1942. 1942. 15.1.1943. 7.1.1943.  
9 10  Košorog Blaž Turk Levin  Antun Antun  1932. 1933.  Dolina 40 Dolina 42  ožujak 1943. 1942.  
11 12 13 14  Bavec Šoštaric Filipa Križ Janeš Marija .op Milka Cadež Valentin  Josip Ignac Vinko Franjo  1890. 1872. 1923. 1932.  Ježevica 45 Juzofka 46 Vouski Resmani 56  1.8.1943. studeni 1942. 1943.  
15 16 17 18 19 20 21  Janeš Zbašnik Marija Janeš Franjo Janeš Mirica Janeš Tomac Marija Turk Cop Milka VolfKlepac Marija Volf Marija  Matija Matija Matija Jakov Vinko Matija Josip  1873. 1919. 1941. 1893. 1923. 1895. 1922.  Resmani 57 Resmani 57 Resmani 57 Janeži 66 Majer 69 Muhovci 70 Muhovci 70  1.12.1942. prosinac 1942. 1.12.1942. 20.8.1943. 1942. 14.2.1943. 5.3.1943.  

.tµJII.O.Ci. -. 
ridne prezimy jej emi yaca rojstnu mejstu datum smyrte broj lejtu 22 Malnar Kavalir Franca Stjepan 1865. Dolina 73 1942. 
" 
23 Kovac Kavalir Antonija 1881. Dolina 73 1942. 24 Volf Valentin 
Franjo 1909. 
Muhovci74 13.1.1943. 
Troha Volf Marija Marko 1890. Majer 76 1942. 
26 VolfFranjica Franjo 1925. Muhovci78 1943. 27 Volflvanka Franjo 1933. Muhovci78 prosinac 1942. 28 Klepac Antun Franjo 1941. Žumpri 82 17.10.1942. 29 Cop Marica Valentin Brinj .Draga 1943. 30 Eržen lvka Antun 1880. Erženi 1942. 31 Klepac Ivka Vjekoslav 1932. Brinj .Draga 1942. 32 .alnar Antonija Antun 1935. Korošci 28.2.1943. 33 Stimac Franjica Ivan 1895. Erženi 27.1.1943. 34 ErženAntun Antun 1892. Kranjci 1.1943. 
" 
ErženAntun Ivan 1898. 2.1943. 
" 
36 Eržen Franjica 1863. 1.1943. 
" 
37 ErženAntun Petar 1880. 2.1943. 38 J aneš Agneza 1859. Kozji Vrh 1.1943. 
" " 
39 Janešlvka 1869. 2.1943. 40 Kenda Filipina 1886. Bazli 2.1943. 
" 
41 Kenda Franjica Slavko 1919. 1943. 42 Koritnik Antun 1941. Milanov Vrh 2.1943. 43 Koritnik Josip Franjo 1860. Kozji Vrh 1.1943. 
" " 
44 Koritnik Josip Josip 1940. 12.1942. 45 Lakota Franjica Kozji Vrh 
46 
Lakota Marija 
" " 
Franjo 1870. 
" " 
Lakota Marija 
48 Lautar Ana Antun 1.1943. 49 Lautar Grga Antun 1870. Lautari 1.1943. 50 Lipovac Aleksandar Pavao 1901. Kranjci 1942. 
" 
51 Lipovac Antun Antun 1881. 1.1943. 
II 
52 Lipovac Franjo Jakov 1899. 2.1943. 
" 
53 Lipovac Josip Josip 1942. 3.1943. 
" 
54 Lipovac Julka 
II 
55 Lipovac Juraj Juraj 1891. 1.1943. 
56 
Lipovac Petar Josip 
1930. II 4.1943. 
Mihelic Jakov Antun 1854. Kozji Vrh 1943. 
58 
Mihelic (Troha) Marija 
Ožbolt Juraj 
br. 59 
1889. Kranjci 12.1942. 
60 61 62  Ožbolt Marija Pantar Ivanka Pantar Karolina  1865. 1882.  II Tajcari  1.1943. 4.1943.  
63  Šturm Edvard  Lautari  
64 65  Šturm Marija TrohaAntun  Jakov  1863. 1901.  " II  1943. 2.1943.  
66 67 68 69  Troha Franjica Troha Franjo Turk Alojzija TurkAntun  Antun  1876. 1913. 1921. 1912.  Kozji Vrh II " Bazli Milanov Vrh  4.1943. 3.1943. 4.1943. 1943.  
70 71 72 73  Turk Filip Turk Filipa (Kenda) Turk Franjica Žagar Franjica  Lovro Filip  1876. 1886. 1894. 1932.  Bazli Kozji Vrh Milanov Vrh Tajcari  12.1942. 1.1943. 11.1942. 1943.  

.q.o.!t.aE -.-------------------------­
Z uneh Garacou ke perpadajo pryzidanske fare, segumu jy VyC myrtveh, zak nej anen zapisan poun vatrys, pa so zapisani pad Prized. Za taky jy tyšku vejdet Cy so rejs s Prizda, al so z Garacou. 
ridne 
broj 
1 
2 
3 
4 
5 
6. 
7. 
8. 
9 
ridne broj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27. 
. .
prez1my Je Jem1 
Lipovac Vjekoslav Tušek Vladimir Troha Milka Hudolin Milan Kenda Ivan Kovac Karlina 
Lipovac Franjo Pantar Josip TrohaAntun 
. .
prez1my Je Jem1 
ŽagarAntun Žagar Vinko Štimac Ludvig Troha Franjo Troha Vladimir Zbašnik Franjo Hudolin Ivan Ožbolt Ivan Volf Florjan Volf Ožbolt Marija Volf Troha Franjica Hudolin Ljudevit Hudolin Josip Kavalir Josip Turk Vjekoslav Turk Matija Malnar Filip Troha Viktor 
.oje Vjekoslav ZurgaAntun TušekAntun Troha Francika Troha Slavica Volf Izidor 
Lipovac Franjo Volf Matija Volflvan 
Zrtvf logorja Trevizo  
vaca  rojstnu mejstu  datum smyrte  
lejtu  
Julio  1925.  Makovci6  1942.  
Ivan  1930.  Rusci 12  1942.  
Rudolf  1929.  Žumpri25  15.3.1943.  
Vjekoslav  1910.  Hrib43  6.6.1943.  
Vid  1925.  Kozji Vrh  3.1943.  
1882.  Lautari  1943.  
Josip  1923.  Kranjci  3.1943.  
Dragutin Antun  1931. 1868.  Kranjci Kozji Vrh  4.1943. 11.1942.  
Paginle v partizanah  
vaca  rojstnu mejstu  datum smyrte  
Ivan  lejtu 1915.  Beuki22/59  ?  
Ivan  1922.  Beuki22/59  1943.  
Izidor  1919.  Hudolini23  5.11.1943.  
Ivan  1917.  Tomažini33  25.1.1943. Lika  
Ivan  1922.  Tomažini33  25.1.1943. Lika  
Franjo  1926.  Grehci38  Lika  
Vjekoslav  1914.  Hrib43  spumad 1944.  
Vjekoslav Grga  1913. 1895.  Muhovci47 Muhovci50  1942. 1943.Lika  
Juraj  1897.  Muhovci50  1942.  Drežnica  
Vinko  1867.  Muhovci50  1942.Lika  
Josip  1922.  Kavaliri54  1942. Praprot  
Josip  1917.  Kavaliri54  perKacivje  
Vjekoslav  1922.  Kavalirir 55  
Miroslav  1925.  Majer61  nej paznatu  
Miroslav  1920.  .ajer61  "  
Stanko  1914.  Zumpri68  "  
Andrija  1925.  Muhovci51  "  
Matija  1888. 1912.  Brinovka41 Žumpri34  bolnicacemomelj, uod ran Lika  
Grga  1924.  Tuški 10  perVeblane  
Marko  1918.  Majer76  Kaciuske Rug  
Marko Franjo Franjo  1922. 1923. 1903.  Majer76 Muhovci78 Šumrade79  " " Gatynica25.10.1943. Bolnica Veblana, ud ran  
Franjo  1905.  Muhovci83  Veblana 1945.  
Antun  1909.  Brinj .Draga  1943. perVrbovsken  

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
ridne broj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 25 26 27 28 29 30. 31 32 
Drug. žrtv. 
. .prez1my Je Jem1 Janeš Ljerka Tušek Stanislav OžboltAntun Poje Šebalj Josipa BavecAntun Troha Ivan Malnar Marija  vaca Antun Filip Jure Grga Luka Jakov Franjo  rojstnu mejstu datum smyrte lejtu 1936. Žumpri 24 posljed. logorja 22.4.1944. 1929. Majer 27 intem. Sušak 1942. 1879. Majer 28 Lika 1900. Brinovka 41 Crkavje (bolnica) 1885. Ježevica 45 partiz. logorCyma g3ara 1906. Juzofka 46 Njemacka (Dachau?) 1896. Muhovci 48  
Troha Branka Troha Josip Turk Lipovac Franjica Turk Miroslav Eržen Marija Eržen Marija Hudolin Marija Hudolin Zorka Troha Ivanka TurkFranjica Kovac Ivan Kovac Josip Kovac Matija Lautar Franjo Lautar Josip Lautar Marija Lautar Zvonko  Franjo Ivan Josip Miroslav Antun Josip Matije Matija Franjo Josip Ivan M. Grga Valentin Valentin Valentin Valentin  1942. 1906. 1887. 1923. 1902. 1926. 1938. 1911. 1942. 1910. 1910. 1926. 1916 1925. 1922. 1920. 1912.  Muhovci 51 boln. Rejka(poslj. logorja) Štimci 58 vN.mcije Majer 61 bombard. Cebra 19.4.1945. Majer 61 boln. Sušak,posljed. logorja Erženi bombardirejni Cebra 4. mj. 45. " " Erženi " " Goraci " " Goraci Goraci stradaua v Cyme gvare 1942. Goraci bombardirejni Cebra, 4.mj.45. Kranjci Ravan per Prizde Tajcari 2.1945. mejstu nej paznatu Runci Lika 1943. Kozji Vrh nej paznatu Kozji Vrh Lika 1944. " " Slunj 1943. " " Perušic 1943.  
Lipovac Filip Lipovac Filip Lipovac Ivan Lipovac Josip Lipovac Medardo Loknar Antun Malnar Franjo OžboltJuraj Šebalj Franjo  Filip Ivan Ivan Antun Josip Josip Juraj Ciril  1922. 1919. 1921. 1911. 1904. 1908. 1914.  Lautari Kozji Vrh " " " " Runci " Lautari Kranjci Runci  Grobnik 1944. Kordun Kordun Uoka 1943. Prized 1942. Kordun 1943. Lika 1942. Kordun  

Partizanske žrtve 
Kulker jy bvo magucy zvejdet so partizane vbile štire gerjansky ledi (anu jy bva žjyna). 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 
Padatke o žrtvah z Garacou nejso pavsen papouni. J emina so vzita s popisa stanovništva 31. 
3. 1942. lejta, al mankajo (styrgany je zgybljyny) cely stranicy ( deržiny ). Padatke o uneh ke so vmyrle, paginle je nastale, zapešivani so pa kancanmo rate. Segurnu nejsto natancnu zapisana vsa mej sta (logorje) smyrte, zak Sy jy v narade dvaskryt za vsy logorjy rjykvo Rab. Videtjy da so ani zapisani ko žrtvy v Gonarse ke so ble teskryt Šy na Rabe. Najbyrš dy nejso zapisany vsy žrtvy. Zglida mau da so partizane vbile samu štire vosiby. 
Pa teh padatkeh v Garaceh (bryz pryzidanskyh) jy druge svetske rat vziu 213 ževlyjn (logorje 114, strejlani je paginle v borbah 77, v bolnicah vod posledic logorj ou je drugeh 17 pa štire ke so jeh vbile partizane). Prave broj be mougu bet dvaste vicje zak jy v knige "Cabarske žrtve fašizma" zapisaneh 88 žrtav v rapskemo logorje samu v cebranskeh Garaceh (anajstvyc ko jehjy te zapisanu). 
V popise stanovnikou ke ga jy naridu okupator, samu v cebranskeh Garacah jy bvo VyC ko 600 stanovnikou v 95 deržinah. Tu pamejne da jy rat vziu paprejcnu 2,2 Žrtvy zes vsaky deržiny kar znaša VyC ko 35% stanovnikou. Srejdna deržina j y v tisten popise j emejva nekej VyC ko šist clanou. Da jy žrtav VyC Sy da zaklucet je pa zapiseh slovenskeh internirk, ke so bly skep z Gerjankame. Ana jy zapisava kok jy zginva deržina. Pyfl)a jy Vffiyfl)a mate, a zajno anu za drugen pit votruk. Zes aneh zaselkou nej vastou nebyden žiu svedak, pa nejso žrtvy zapisany. N ekrej nej zapisanu daj y z any deržiny vmyruo pit votruk. V Hefl)aske jy mau krajou da so v rate tok hedu stradale ko Gerjansku. Natekire vatrak je vastou bryz staršou, Žyni so vostaly davicy, matyry bryz senuvou. Tu jy biu pacytek kl)anca Garacou, zak jy pa kancanmo rate VyC ko dysit vasic vostavu zapešcj ynu, je nigdyr VyC j eh nej cvouk vobnaviu (Gemike, Dizmase, 1}acnarje, Lukce, Pajete, Škrapine, Turke je drugi). Je v vicjeh sileh (Majyr, Kuzje Vyrh) so nevobnavljyny vostaly any pagarišca zak so ledi vodešle s teh kukau, kir Sy mary dej vat trikryt bel za pryživet. 
NAJSTARJE UOBUARUANI ZAPISE O STANOVNIKEH 
,., ,., ,., 
V poglavje Pojedinacne popis deržin je naseijou bodo zapisany vosiby za kiry Sy vohku dej h kirmo kišnemo bfl)aje perpadajo, al vsaj s kirga so zaselka. Prec ko so zacile vadet evidencijo rajyneh, parucaneh je myrtveh, nejso pisale mejstu kej jy du rajyn, al kej ževi. Pisale so vsen Ceber. V temo poglavje bodo perkazana prezimena je pojediny vosiby za kiry Sy vohku verjamy da so spadaly v Garacy, al se na vej s kiry deržiny so bly. 
Prejk ko jy v Prizde vstanavljyna kaplanija, so je pryzidanski Garace spadale v cebransko faro. Rajyny so zacile zapešivat uod 1716. lejta. Maticna kniga parucanehjy vod 1707. lejta, a glih tok je myrtveh. Tyšku jy ryc da so uni ke so Sy Žynile pyrveh lejt, vse rajyni pemas, a pasibnu za uny myrtvy ke so rajyni pryd 1640. lejtan. Unen ke jy bvo zapisanu kulku so ble stari ke so vmyrle, j y bvo magucy zracunat kirga lej ta so rajyni. Tok zracunanu rojstnu lejtu jy samu perbližnu, zak Sy v tisteh cajtah nej za dvaste neh tocnu vejo kulku so stari. Tu jy vohku tyrdet zatu ke so dvasten pisale vokrugvo 80, 90, 70, 50 lejt. 
Je taki padatke so bulje vod nekakoveh. Segumu jy da so parucani v 1707. lejte je kašnejy, jemejle deco pryd 1716. lejtan, ke so pacile vadet evidencijo kyrŠCyneh. Je taki padatke so bulje vod nekakoveh. Segurnu jy da so parucani v 1707. lej te je kašnejy, jemejle deco pryd 1716. lejtan, ke so pacile vadet evidencijo kyršcyneh. 
Pa tok zracunaneh padatkah j y pyrvy Bebar (tude Webar) pyr nas rajyn 1657. lejta. Pyrve zapisan v knige kyrŠCyneh jy Martin 1 720. lejta. Negovi starše Sebastian je Uršula so jemejle šist votruk. Zglida da so ble pyrvi Bebarje al Weberje na Majyrje, pvala pa na Kuzjen Vyrhe. Kyrstni bvatre so jen ble Ousenik, Zbašnik, Šturm, Hudolin, Wolf, a tu so prezimena ke so bva na padrucje cebranskeh Garacou. Segumu so ble Bebarje (Weberje) v Vyceh hišah, al Sy na vej v kulku deržin ne v kireh. 
Sebastian Beuk Sy jy vožjynu 1713. lejta, a pyfl)a zapisana tely rajyna jy Marija, je tu 1735. lejta. V merliške knige Sy da videt da so tri Beuke raj eni 40 al pa VyC lejt pryd ten.Kebe vsen pisava per smyrte starast, jemejle be Šy VyC starjeh 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Beukou. Pa ten 11ohku sudmo da so v teh krajeh ževejle pn;d 1700. lejtan, zak jy mau verjetnu dy so Sy vse persylile. Beuka so zapešiuale na VyC nacinou (Wevch, Weuk, Beuck, Beuch, Betk). Vsyglih Sy vej da jy samu anu prezimy, ke ga v nove duabe pišyjo Beuk, a v Slovenije Bevk. Na temo padrucje jy buo najprejk v zaselke Beuki, samu kar VyC pryd 1800. lejtan nej ton, al jy biu zatu per sasejdneh Janežah. 
Cimpric Maria jy pyfl]a s ten prezimenan zapisana v evidencijo rajyneh. B110 jy 1717. lejta. Sebastian pa Helena be ble pa merliške evidencije rajyni 1676. pa 1679. lejta. Zapeši11ale so jeh Zimprich, Zimpriz, Cimprits, Cimpriz. Persylile so zes sasejdnega Binkla. (ex Winkl). Zajdne jy pakl]apan lejta 1750. Tyšku jy 11odridet v kirmo zaselke so ble. Kešnejy Sy jy Cimpric spit pajavu na Gerjansken. Sylidba jy b11a zaradi Žynidby myd Binklarje je Gerjance na11adna stl)ar. 
Pyrve pyr nas zapisan Cadež be biu rajyn 1642. lejta. Šy pit jeh jy rajynu pryd 1700. lejtan, kar kažy da so ble tely d11aste prejk ko jy myd kyrŠCyny 1716. lejta zapisan Martinou sin Petrus. Martin jy prejk (1694. lejta) jemu hci l}oršo (Ursula). Te so pyrvi zapisani parucani Cadyže 110d 1710. lejta naprej. Cadeže nekuker nejso persylile z Rauny Gari ko pravjo ani, zak so Sy tely rajale prejk ko Sy jy Rauna Gara zaci11a nasyli11at pa ten ke so jo ble vnicle Turce. Cadeža so dougu zapeši11ale na d11ast nacinou (Chades, Zhades, Cades, Zades, Zchades, Chiades, Csades, Shades). Lejta 1710. Sy jy Martin 11ožjynu za Ursulo Resman. Zglida da nej tu tiste ke jy 1694. jemu hci Ursulo. Ursula Resman jy b11a ana 110d zajdneh s prezimenan v zaselke ke jy pa njymo dabiu jemi. Pa ten zglida dy j y Resman pyr nas kako generacijo starj e 110d Cadyža. 
Tušek jy biu kyrsne buter Erbice (Erbiz), zatu ga treba det v Garacy, zak jy biu Tušek z Gerjanskega, a b11atry so keda jeskale cim bližjy. Še Sy jy rjykl]o: Žyne Sy cim dryl, batre Sy cim bližjy. Prezimy Erbic jy byrš zgin110 11ad nas zak jy zapisaneh samu nekulku 11osib. Najstarje Georgius (Jure) be mougu bet rajyn 1635. lejta, amyjdnin pa Margareto (rajyna 1718. lejta) jy praznina uod 83 lejta, Cy Sy na racuna da jy Georgius (najbyrš iste) zapisan tude 1672. lejta. Kešnejy nej pyr nas VyC tega prezimena, no nej rycjynu da nejso 110d njyga denašni Jerbice ke ževijo v drugeh krajeh Gorskega katarja. 
Dvanajst 11osib s prezimenan Eržen evidentiranu jy v paracneh je merliškeh knjigah prej k ko so Sy pacily 11adet knigy kyrŠCynreh. Eržen jy biu v zaselkah Režine pa Režince. Ne aden ne druge zaselak VyC na perpada na Gerjansku. Per Režincah nej VyC dougu tega prezimena, al jy b110 da druzga svetskega rata per Krajncah. Najstarje zapisan Eržen jy Joannes (Ivan). l}an be mougu betrajyn 1664. lejta. 
Lejta 1707. Sy jy 11ožjynu Michaelis Grbec; 1708. Sy spomina Andreas Gerbez (Grbec) a štire lejta kešnejy Filip Gerbez. Pa tisten so ga zacile zapeši11at Gerbaz. Martin jy na pacitke 19. stulejtja biu opcinske pandur, a hmale za ten mo nej VyC pyr nas sleda. Nej cistu segurnu al jy biu Grbec v Garacah al maryt v Prizde. 
Grohar jy prezimy kirga so na pacitke zapeši11ale Hroher. G pa H so zga11arjale hedu spadubnu. Tu jy paznatu v Vyceh krajah stary Krajnsky je Gorišky. Grohar jy venda z Bašky daliny (dalina rejky Bacy). Groharja so pryl]Obyrnele z nejmšky bysejdy Grochauer.34 Pa ten prezimene ima jemi zaselak myd Janežame pa slovensko mejo. Andreas Grohar jy jemu siden hcyri, pa 11obynga sina je tok jy prezimy na Gerjansken zamyfl]0. Per Gruharjah so bly dvej hišy, zatu Sy na vej v kire jy biu Grohar, al maryt v 11obedvyjeh. 
Najstarja evidentirana 11osiba Hudolin jy rajyna 11okul 1651. lejta. Tu jy b11a Ana, zapisana Hadolin. Zajno so zapisani Šy tri Hudoline. Pyfl]a evidentirana v kyrsne knige jy Agnes, pa damaci Niža (Neža). Starše so je ble Valentin pa Lucia. Zajny Sy navej keda so rajyni. Nej padatkou ne keda so Sy lJOŽynile, s Cyza shaja da so parucani pryd 1707. lejtan. Ane nihe dece so ble kyrsni b11atre Zbašnik pa Košorog, a tu so gerjanska prezimena tistga cajta. Zatu Sy bryz Vyliky sumly 11ohku dej da so tisti pyrvi zapisani Hudoline ževejle v Garacah. V paracne knige pišy da Sy jy Gertruda (Gira) Hadolin 11omaži11a 1710. lejta. Je tapyflJU spaminane (Ane) je tazajdne (Gertrude) jy biu 11aca Valentin. Tu so ble dva Valyntina zak nej mougu j emet deci v razmake 110d 59 lejt, Cy glih so Sy d11ouce ženile je pad starast, je jemejle deco v kesneh lejtah. Hudolin jy v knigah zapeši11an Šy jedinuko Hadolin. 
Janeš Sy VyC v pyrveh zapisah d11askryt pajavla. V cebranske fare jy 110d samga zacitka hedu reštyrkanu prezimy. Ke be jemejle kak padatek od girousky fary, najbyrš da be je ton dabile VyC Janyžou. Za Andreasa z 1656. lejta nej segurnu da jy biu z Garacou, al VyC pyrve Janeš kyrŠCyn v Cebre (1719. lejta) jy biu z Garacou. Za tu so sved11ake b11atre Janyžaveh 11otruk Grohar pa Šturm, ke so ciste Gerjance. Normalnu jy zaklucetda so ble pyrvi Janyže nastanyni v zaselke ke ima Šy zmiren jemi Janyže. Ok glidamo 
34 Padatek dau mr. Silvo Torkar. 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 
b11atrou p11ala be pyrvy JanyŽy mougle locirat v denašne Kuzje Vyrh, al pa nego110 bližjo okolico. Lej ta 171 O. Sy j y Janesh Lucia 11omažiua za Groharja. B11a je: hci Paulusa ke je: skanc 17. stulejtja jemu VyC hcyri. Janeša so zapeši11ale ko Janesh, Janes, Jannes i Yanesh. 
Prezimy Juha Sy spamina najprejk v Prizde. Marina Juhovka jy b11a 1656. lejta kyrsna butra. Znovec Sy spamina 1731. lejta ky Sy jy v Gori35 Jacove pa Ursule radiu sin Jacov. V Šysteh lejtah so jemejle Šy dva uotraka, a p11ala Sy tu prezimy na spamina VyC. Buter Zbašnik pa imajni Juhe so perpamougle da jy tu prezimy dinynu v pryzidansky Garacy. 
Koker gade prezimc: Kalcic zglida hefl)asku, pasibnu istersku (v Istre jeh jy d11aste ), 11anu jy, zglida, na Gerjansku nasyljynu s Krajnskega. Tu Sy 11ohku rjycy zatu ke so ga v zacitke pisale Kauziz i Tkauziz, a kumej kašnejc: Kalziz. Zapisany varijanty so je Tekavcich, Kavcich pa Kalcich. Slava so zameni11ale zatu ke Sy v krajnskemo govore v, 1 je u v d11ast slucajou citajo skara cistu jc:dnaku. Naj starj e zapisan Kalcic be mougu bet z 1637. lejta, a pyrve zapisan v cebranske kyrstne knige jy biu Georgius (Jury) z 1716. lejta. Negovi starše so ble Thomas je Maria. Lejta 1709. Sy jy uomaži11a Geltruda Kauziz, hci J oannesa. Prezimy j y z Garacou zgin110 pryd 1900. lejtan. Pryd tisten je b110 v nekulku deržin na Gerjansken (Kašaruge, Žumpre) je v Zgurneh Žagarjah (Žepane ). 
S pamacjo merliškc: knigy je: zracunanu daje: Caualir (Kavalir) Apolonia rajyna 1656. lejta. Nije 11aca jy biu Gašpar. Negou sin Gregor Sy jy parucou v Cebre 1711. lej ta. Za Vyrjat jy da so 11ani rajc:ni v Garacah (Kalavirjah-Kavalirima). 1718. lejta jy zapisana Elizabeta Caualier, za kiro jy segurnu dajy te rajyna. Kavalirja so zapeši11ale na VyC nacinou: Chavaler, Chavalier, Caualer, Caualir, Caualier, Kavalier, Kavaller, Kavaler. 
Prezimy Kenda zapisanu jy ranejy v Cyrneh l}azah ko per Kindah (Kendi). Chienda Petrusjy biu rajyn l)okul 1635. lejta, a negou unuk Andreas jy jemu vilko deržino. Deca so Sy mo raja11a 110d 1717. (maryt Šy prejk) da 1734. lejta. Antonius Chienda jy 1723. lejta biu kyrsne buter Mihelice s pryzidanskeh Garacou, zatujy segurnu dy so bly teskryt vsaj dvej deržiny Kenda je tu v razlicneh mejstah. Aden Kendajy mougu bet lugar 
35 Mihovi! Rede, gaspud glagoljaš je kapetan v Prizde pisou jr pa naši. Zatu nej Garacr zapeši7Jou Mante, ko drugi s tisteh cajtou, zak jeh jr pisou Gora. Krrstna 
jemina nej pisou pa latinsku zak k Jacobusa pisou Jacov. 
zakjy zapisan v vyceh kraj eh, med drugme tude na Lasce. 
V mej ste Monty zapisanjy Jacobus Corosez (Korošec), kire be mougu bet rajc:n 11okul 1671. lejta. Negou 11aca jy biu Joannes (Ivan). Jacobusova hci Agata Sy jy paruca11a v Cebre 1709. lejta, ko je nije brat Gregor. Pyrvga lejta ke so zacile 11adet knjigo kc:ršcc:neh (1716.) Gregorje je žj yne Marije Sy j y radi11a hci Maria. Pryd ten j y Gregor jemu Šy tri 11otraky (Georg /1706/, Gertruda pa Petrus). Korošec jy v Garacah (Karuscah) zginu hmale pa 1800. lejte, ke so Sy Antoniuse rajaly samu hcyri. Prezimy jy b110 kašnejy, kratek cajt, je per l}oknarjah je per Kukcah. Z l}oknarjou jy hmale zgin110, a per Kukcahjy ŠykoKorošac. 
Košorog je: biu najprejk per Kašarugah (Košorogi). l}od ton Sy jy rezsyliu v Dalino je h Trapitan (Tropeti). Prejk ko jy pyrve zapisan v knigo kyrŠCyneh, jeh jy zapisanu anajst v knige parucanehje mc:rtveh. Mc:d nime je: Joannes (Ivan 1647.) ke Sy mo jy hci Agnes (Neža) 11omažiua 1707. lejta. Najstarja myd Košorogame be b11a Ana (1630. lejta) aAndreasauahci Ursulajypyfl)a zapisana v knigo kc:ršcc:neh (1716. lejta). Košoroga so zapeši11ale: Cosoroh, Kosoroh, Khosorog, Kosorog, Cossorog, Kossorog. Prezimy jy zdyj hedu rejtku. Imajo ga poj edince perTrapitah, ana Gerjanskenganej VyC. 
Zes perpoude 110d tega kok so Krajnce dabile jemi c11ouk ne na pamisle da jy b110 ton prezimy Kranjc 110d kirga jy nasta11u naseljy s ten jeminan. Maryt zatu ke jy VyC dougu kar jy prezimy Krajnc zgin110 s tega kraja. Anna Crajniz rajyna jy 11okul 1622. lejta, pa jy b11a segurnu per Krajncah pryd 1700. lejtan. Nej segurnu da Sy jy per Krajncah radiu je nije 11aca Sebastijan. V kc:rstne knjige cebranskc: fare: je: zapisana samu Margarita zes 1717. lejta. Niji starše so ble Georgius (Jure) paAgnes (Niža). B110 jy je drugeh 11osib s ten prezimenan, samu kar nej so zapisane v kc:rstne knige. Georgiusavc: hcc:ri Lucia pa Agneta so Sy 11omažily 1718. lejta, Apolonia lejtu dni ranej y, a hci Maria 1725. lej ta. Pa ten se: vide da so prejk rajyny ko so zacile uadet knigy kyrŠCyneh. Ledi s prezimenan Krajnc so ble Šy dougu pa ten kyrstni b11atre je starašiny na Žynidbah. Zapeši11ale so jeh: Crainz, Krantz, Krainz. Zajdne p11agryb Krajnca zapisanjy 1752. lejta. Marda so uni ke so ble kešnejy b11atre kan 11odsylile, al so Sy pa papirje zamejšale. 
Prezimena ko so Kovac pa Križ so b11a v Garacah 110d pacitka 18. stulejtja, al so b11a ko je Janyš, je Šy kiru drugu, resprystranyna na ceumo cebranskemo padrucje, pa jeh nej magucy j emet za gerjansky. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Cy glih jy biu Kvaternik v Smrejcje VyC 1498. lejta, v Garacy (Kašarugy) nej pyršu vod ton, zak jy zes fary Stare Tyrg. Z Gerjanskega jy prezime zginvo hmale pa 1800. lejte. Bvo jy v dvyj eh deržinah. 
Prezimy Lakota so na pacitke najvyckrat zapešiule Lakotich (Lakotic). Dougu so jeh jemejle za dva pasibna prezimena. No, ke Sy zes knigy kyrŠCyneh formirajo deržiny, pridy Sy da spaznajna da so deca isteh staršou zapešivana je ko Lakota je ko Lakotic, pajy segurnu dajy tu anu istu prezimy -Lakota. V Garacah (Dalina -Brinouka) so Lakoty vod pacitka 18. stulejtja. Bly so je na Parge v dv<;jeh deržinah. Zd<;j š<; ževijo na Kuzjemo Vyrhe, a v Cebre so potomke uneh ke so z Daliny vodsylile v Krajc. Kumej 1728. Sy jy žjynu pyrve Lakota na temo padrucje. Jemi mo jy bvo Lucas (r. 1701.). V Starmo Laze per Raune Gare jy dvaste Lakoticou. Venda imajo vizo z našen Lakoto. Lakoto so zvan Lakotich zapešivale je Lakotiz, Lachota, Lackota. 
Z merlišky knigy Sy vej da jy buo prezimy Lautar v zacitke v Sešice (Sušica) an kilomyter vod Majyrja, pad Kuzjen Vyrhan. 1707. lejta jy zapisana Martinaua hci Helena ex Sussicza. Tu jy je najstarje zapis z jeminan anga gerjanskega zaselka. Gaspud glagoljaš Mihael Redde pakl}apou jy Jacova Lautarja je zapisou mo da jy z mejsta Gora. Šy dyvit vosih s prezimenan Lautar ke so rajyny pryd 1700. lejtan zapisanu jy v evidencije m<;rtveh, a Stephanusaua hci Helena s<; jyuomažiua 1712. lejta. 
V najstarjeh zapiseh Sy Lipovac pojavla v Tyrstje, Cymeh 1)azah, al je v Garacah je v Prizde. Zatu jy hedu tyšku vodridet kan zmejstet pyrvy Lipovcy. Syglih Sy s pamacjo prezimen bvatrou vohku vstanavi da so Petrus pa Maria Lipouez ževejle v Garacah, venda per Krajncah. Jemejle so šist votruk je vsen so ble kyrstni bvatre Sepec (Sepiz) pa Troha. Deco so jemejle uod 1721. da 1737. lejta. Najstarje zapisan Lipovac be mougu bet rajyn 1632. lejta, no mejstu negouga pryživlajna nej za zdyj magucy locirat. Na pacitke so prezimy zapešivale Lipouez, za ten Lipouaz pa Lipovacz, a rejtku keda je Lipouiz. Lipoucou jy pousud vokul, pa nej maguc<; r<;c s kirga kraja so pyršle h nan. Ani pravj o da so s Cešky. 
Šy tižjy jy locirat pyrvy zapisany s prezimenan Malnar. Neh jy dvaste, a ble so skara v vseh mejstah cebranskega kraja, al j<; zbag pamankejna padatkou nymagucy tyrdet du jy s kirga mejsta. Najstarje kirmo Sy vej za mejstu jy Georgius, rajyn uokul 1693. lejta. 1)an jy, kok jy zapisanu, biu s pryzidanskeh Garacou. Jemi Georgius Malnar Sy pajavla Šy štirkryt, a najranejy 1631. lejta. Georgius Sy jy rjykvo dvasten mašken, zatu j y za vyrj at da Sy dejva o vyceh Georgiusah. Zglida da so ble Valyntin (1731.) pa Gertruda (1739.) vod Krajncou. Starše so jen ble Gašpar pa Marija, a kyrstni bvatre Krajnc, Kunstl /Kunšl) pa Lipavec. Segumu j<; da so ble Laurentis (Uavr<; -Lovro) pa Maria z Garac. V anen slucaje jeh jy gaspud Reddy zapisou v mej stu Gora. Deca so Sy jen rajava vod 1722. da 1736. lejta. Malnarjy so najv<;ckr<;t zapešivale Malinar al pa Mallinar. Tok Sy pa prymursku rj yCy malnar /mlinar/. 
Pyrve Mihelic Sy jy v Garacah (zaselek Cysarje) parucou 1709. a pyrve jy zapisan v knjigo k<;ršc<;neh 1723. lejta. Pisou s<; j<; Georgius vod vocita Luky je matyry Barbary rajyny Košorog (Cosoroh). Zapešivale so ga Miheliz, Micheliz, Mihelich pa tude Michelich. Zajdne jy vpisan v knjigo kyršcyneh 1765. lejta. 1)od Cysarjou so Sy nasylile na Parg. 
Ousek Georgius be mougu bet rajyn 1669. lejta; Ousek Maria Sy jy vomažiua 1719. a Elizabeta 1741. lejta. Nej segumu da jy bvo Ousek prezim<;. Prejk be mougvo bet da j<; perjemek (Uousek) pa kirmo jy je zaselak dabiu jemi. Zapisanu jy mau vosih s ten jeminan (perjemkan), v hedu vylikeh razmakeh. 
1)okul prezimena Ousenik nej segumu al jy rej s taku ko jy najvyckryt zapisanu. Jy taku ko Sy pišy brat muzikanta Slavka Ausenika, al jy pryvobymynu z Ješelnika ke jeh jy Šy unkryj, na slovenske strane? Zmešnavo dejva je tu ke j<; kirkryt pisan ko Osivnik, ke Šy zmiren ževi v Hrvatske. Vcaseh so ga zapisale je ko Iseunika, a tu jy najbližjy originalnemo Ješelnike. Prezimy Ousenik jy z Gerjanskega zginvo skanc 18. stulejtja. Pyrve zapisan Ousenik Sy jy v Garacah parucou 1711. lejta. 
Evidencija mertveh jy je v slucaje prezimena Ožbolt perpamougva locirejni tega prezimena v Garac<;. Paulus zapisan ko Usbolt rajynjy biu vokul 1692. lejta v naselje Montanista. Nekej kešnejy Sy spamina je negova žjyna Barbara (1704. lejta). Jemejle sopituotruk, a pyrve syjenjy radiu 1733. lejta. Ožbolt nej biu stalnu v Garacah, a zaselk ke ima jemi pa temo prezimene, bu venda tok k<;ršc<;n dvaste lejt kešnej<;. Tisto dvabo nej bvo znakou za slovo ž, pa so Ožbolta zapešivale Osbolt, vcaseh Oswald (elementamu), Oswolt, Usbolti Ushbolt. 
Prezimy Pantar jy magucy locirat v pryzidansky Garacy (Krajnce), zak so deca najvyc kyrŠCyni v Prizde. Josephus Pantar rajyn jy pryd 1700. lejtan (pakl}apan na pryzidanskemo britafe ). Za žjyno Agnes Sy navej tocnu keda jy rajyna. Tu be Sy zvejdvo ke be bvo paznatu nijy deklišku 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 
prezimy. \Jod 1724. da 1742. lejta so Neža pa Jožy jemejle siden deci. Pantarje so ceu cajt (kire jy tely vobdejvan) ževejle na širjen padrucje pryzidanskeh Garacou, a na Majyr so Sy persylile kešnejy z Binkla. Pantar jy zmiren zapešivan tok ko Sy denes pišy. 
Prezimy Perc jy bvo v pryzidanskeh Garacah na kl!ance 17. stulejtja. Periz Simon Sy spamina Šy nekej ranejy. Lejta 1656. jy biu v Prizde kyrsne buter (zapisan v maticne knjige fary Stare Tyrg). Zglida da so Perz pa Periz dva razlicna prezimena. Gertruda Perc rajyna jy vokul 1670. lejta, a 25 lejt kašnejy jy rajyn Thomas (vejnda nije sin). Jacobus je Helena Perz so jemejle vosen deci. Zajdnu jy rajynu 1764., lejta, a zajdne pvagryb Perca jy biu 1765. lejta. \Jod teskryt Sy ta deržina dougu na pajavla na temo padrucje. Tu prezimy jy najvyckryt zapisanu Perz, al je Perez je Periz. Perc Sy javla spit vokul 1850. lejta v Cebre, al zglida da nejma nekakovy vizy s tapyfllO deržino. Tapyrve Perz jy zapisan v Garacy na baze prezimen kyrstneh bvatrou. 
Na Gerjamsken Sy jy v pyrve palavice 18. stulejtja nahajai.m prezimy Pogacar. Gregorius jy biu rajyn vokul 1670., Mihael 1693., druge Gregorius 1707., Lucia 1723. aNicolas 1727. lejta. Uocite so jen ble Mihaele, a matyry Marijy. Zajdne pvagryb Pogacarja v Cebre zapisan jy 1728. lejta. Kešnejy nej vajdneh vastou nekakou zapis, pa Sy na vej kok so zavyršle. Zapešivani so ko Pogazer, Pogazher, Pogazar je Pogazhar. Kyrstni bvatre Beuk pa Cimpric dajo vejdet dy so ble Pagacarje v cebranskeh Garacah. Nad Cymeme \Jazme jy vas ke mo Šy denes dejo Pagacarca. Pyrve vlasnik jy biu pa vse verjetnaste Pogacar. Kak kilomyter naprej so vaze z jemename Režinka je Režin. Ta jemina so nastava pa gaspadarje s prezimenan Eržen, ke jy bvo ko je Pogacar v pyrveh zapisah samu v Garacah. 
Pyrvi zapisani s prezimenan Poje pyr nas so rajyni vokul 1660. lejta. Tyšku jy ryc da so z Garacou Cy glih jy biu v Runcah zaselak Pajete (Pojeti), a v Srejdnen vyrhe jy Pajetou uaz. V naselje Monte (Garace) pyflla jy v knige kyrŠCyneh zapisana Maria (1768. lejta). Tu jy hedu kesnu ke Sy vej da jy biu Pojy v teh krajah dvaste prejk. Tu prezimy jy bvo prilcnu pagastu na padrucje Cebra, pa j y v nego ve okolicy zapisanu 157 4. lej ta. 36 Maryt jy bvo je prejk, tu Sy navej. Dougu so ga zapešiuale ko Poije. 
36 V urbarje vlastelinstva Kocevje z 1574. lejta Pojej. j. biu v Padpuonine. 
44 
Repinc jy biu v Garacah (na Majyrje) vsaj v zacitke 18. stulejtja. Lejta 1678. jy rajyna Elizabeta, a za vocitaAntona nej padatkou kej jy je keda rajyn. Tiste cajt so ble na Gerjansken Šy Simonis, Barbara, Andreas pa Jacobus. Prezimysy jy z Majyrja najprejk pryširvo na Parg. Anton (r. 1722. lejta) jy 1746. na Parge jemu pyrvga votraka. Gregor (r. 1763.) jy vodsyliu v Ceber je 1791. lejta jemu pyrvga votraka. Tu prezimy so v zacitke pisale Repinz, a kešnejy Rapinz pa tude Rapincz. Pisale so ga je dergace: Repinaz, Rapinaz. Na Cyme gare jy vas zjeminan Repinka. Jemi pamejne da jy biu v stareh cajteh Repincou. 
Prezimy Resman zginvo jy z Garacou v 18. stulejtje. Zak jy zginvo nej paznatu. Resman Blaius Sy jy parucou 1707. lejta, je nej paznata negou nadalne put. Negova sjystra Ursula jy dabiva maža Cadeža, je vod takryt so per Rismanah Cadyže. Rismane so je v Runcah, ton ke imajo lovce hišo. Nej vejdet da jy kyj zapisanga uod Rismanou z Runca. 
V pyrveh zapisah jy Šepic zapisan ko Sepaz, Sepiz al pa Sepez, pa Sy jy tyšku sperjaznet da jy Šepic taprava varijanta. Dilemo zbuja VyC primjerou naupecnega vobracejna tude drugeh prezimen. Broveta so vcaseh zapisale ko Brovica, Korošec jy ratou Korošic, Lakota -Lakotic, Lukan-Lukanic. Je prezimena ke Sy kancajo na ac, ec, so tude v stareh cajteh zaI?,ešivale tok da so Sy kancivaly na iz (Stimiz -Stimac, Simiz ­Šimec, Periz -Perz). Tok zapisany jy citou vsak pa svaji. Zatu jy realnu zaklucet da be bvo treba Šepica zapešivat Šepec. Šepec jy prezimy zes sasejdstva Kranjsky (Luška dalina) vod kir jy tude nasylivan ta kryj. Sepic jy prezimy ke jy hedu pagastu na Prymurje, pasibnu v Istre, vod kuder v cajteh pajavlivejna Šepca nej bvo ne anga slucaja nasylivejna Prymurcou net Istrijanou. Kyrstni bvatre Kranjc, Lipovac je Troha so potvrda da jy biu Šepec per Krajncah al pa v bližje okolice. Luke Sepce so Sy deca zaciva rajat 1725. lejta. Pyrve jy biu Gasparus. Njymo Sy jy 1765. lejta radiu jedine vatrak, pa Šy ta Sy jy radiu myrtu. Ta iste Gašpar jy zapisan je v urbarje cebransky gaspašcij y zes 1778. lej ta. 
v 
Najstarje zapis vod prezimena Stimac jy zes 1645. lej ta. Teskryt j y biu v Prizde kyrsne buter Peter Stimez. Biu jy pitkryt buter, a zapisan jy skarej vsakput dergace (Stimez, Stimiz, Stimaz, Stemz). Štimce so Sy zacile rajat na temo padrucje najkešnejy 1652. lejta. Teskryt so Piter pa ?elena kyrstle svajga votraka (jemi nej paznatu). Cy glih so padatke zapisani v maticne knige kyrŠCyneh fary Stare Tyrg per \Jože, Štimac jy ankryt zapisan 
--------------------------.rµ,Jta.ci -. 
ko Stimaz. Tu be vohku znacvo da jy vatrak kyrŠCyn v Prizde, a zapisan v Starmo Tyrge. Tu Sy svaga zes zapisan da jy kapelca v Prizde narjyna vokul 1650. lejta. 1657. lejta jy zapisana butra, Volfava žjyna Vouzhiza. Pa slovensku treba da jy Voukulja. Je tujy aden vod razlogou za pamisu da so deco kyrstle v Prizde, a zapešivale v knigo fary StareTyrg. 
Ta Štimac pada v vaci je zatu ke so skara vsa prezimena Šy vokul 1700. lejta zapešivana na ec (Lipouez, Pristauez, Corossez ... ). Na padrucje Gerjanskega jy zaselak Štimce. \_Jokul 1720. lejta jy bvo vri VyC vocitou s ten prezimenan (Paulus, Andreas, Simonis, Mati.s), s Cyza Sy vide da je bvo VyC teskryt prilcnu Stimcou v temo kraje. S padatkou ke so na raspavagejne, nej mac vodridet al jy biu pyrve Štimec v Prizde al per Štimcah. Prizde perpada naj starj e vobvafl}an zapis. 
Nejmšku prezimy Šturm jy skuze pisanu tok ko be ga pisale Nejmc. -Sturm. Keder jy bvo zapisanu mejstu pvala jy Sturm zmiren v naselje Monty. Treba dadat da jy biu z Monte Csubraner, kar svedacijo bvatre Beuk, Cavalier, Wolf, Turk. Kešnejy jy biu Sturm v pryzidanskeh Garacah, kir Sy jy zadyržou da najnavejeh cajtou. Najstarje zapisan Sturm be mougu bet rajyn 1612. lejta (ok so mo prou zapisale starast). Tube bvo je najranejy rojstnu lejtu any vosiby za kiro jy segumu da jy ževejva v Garacah. Pyfl}a zapisana v kyrstne knige v Cebre jy Katarina je tu tri lej ta pa ten ko so pacile vadetto evidencijo (1719. lejta). 
Šulc Sy jy ko je Šepic na padrucje Garacou zadyržou prilcnu kratek cajt pa ten ko so zacile vadet knigy. Jacobe pa Helene Sy jy 1717. lejta radiu Martin ke jy vodrastu, Sy vožjynu, je z Marijo jemu šist votruk. Zajdenjy zapisan v knigy 1760. lejta, a an Martin Sy spamina je v vorbarje zes 1778. lejta. Martinava mate Helena jy rajyna 1683. lejta, a najstarja s ten prezimenan jy Elizabeta rajyna 1642. lejta. Prezimena kyrstneh bvatrou dajyjo na znajni da jy bvo prezimy s padrucja cebranskeh Garacou. Pisanu jy vcaseh Sulz al pa Shultz. 
Tapyrua Troha zapisana v knigo kyrŠCyneh jy Helena z 1716. lejta. Prejk Sy spaminajo Lucia 
(r. 1652.) Maria (r. 1654.) Margareta (r. 1661.) Maria (r. 1692.) Marcus (r. 1705.) Jacobus (r. 1708.) Helena (r. <1715.). \_Jani so s knigy parucaneh pa z merlišky knigy. V saka vod naštejteh vosih jy vod druzga vocita, kar gavari da jy bvo VyC tiskryt dvaste ledi s prezimenan Troha. Zbag tega ke jeh jy bvo vyc, jy tyšku vodridet kire deržine perpada kedu z najstarj ega popisa. 
Turk Sy jy na cebransken padrucje nahajou prejk ko jy vstanavljyna cebranska fara. Emilij Laszowsky jy zapisou da jy 1570. lejta Turk biu v Giraven. Najvyckryt ga spaminajo vizanu za Turcy v teh kraj eh. Misle Sy da jy pyršu s krajou pad tursko vlastjo (Bosna, Lika), no, van jy biu v Gorice (denes Gorizia v Talije) VyC 1363. lejta, a teskryt nej bvo Šy Turcou ne na Kosoven, kan v Gorice. Pagusta lokacija prezimena Turk na padrucje Cebra so glih Garace. Najstarje jy rajyn 1658. lejta. Josephuse jy 1717. lejta v knigo kyrŠCyneh zapisana hci Maria, a pa nepapounmo popise Sy vohku rjycy da jy jemu deco vod 1702. lej ta naprej. Zbag pamankajna padatkou nej magucy pavejdat kire Turk jy perpadou kire deržine,je s kirga zaselka jy biu. 
Prezimy ke Sy jy ceu cajt zadyržavu na malmo prysturje Garacoujy Tušek. Dougujy bvo samu v dvyjeh deržinah. Mihael be biu prama evidencije vmyrleh rajyn 1659. lejta. Pyrve zapisan v knige kyrŠCyneh jy Lukas zes 1716. lejta. Staršan Sy jy rjykvo Matias pa Margareta. Jemejle so trinaest votruk. Nihi patomke so ževejle v zaselke Tuški. Zapešivale so jeh Tussik, Tussek, Tushek, Tushik, Tusek, Tusseck. Tadruga deržina jy bva na padrucje prezidansky fary. 
Cy glidamo na kyrstny bvatry (Zimpriz pa Lipouez) Uteunik (pa slovensku Vtevnik) jy biu na Gerjansken. 1672. lejta jy zapisan Joannes, a 1717. Sy jy Gregorje Uteunicke pa Elizabete radiu sin Gregor. Kaj jy bvo naprej ž nime Sy navej. Net aden nej zapisan ne v knige parucaneh, net v knige myrtveh. Pa ten taken so Sy hmale vodsylile. 
Prezimy nejmšky furmy Wolf so na zacitke zapešivale Bolf. V iste deržine so zapisani na vobedva nacina, a pa hefl}asku Sy pišy Volf. Na cebranskemo padrucje jy vsaj vod 1657. lejta, a segurnu jy na Gerjansken uod 1718. ke so Sy J acobe pa Ursule pociva rajat deca. N ajvyc vosih s ten prezimenan jy bvo per Muhoucah, a nekej myjnnaMajyrje. 
Zbašnikjy prezimy ke jy bvo v Garacah, na Parge je v Križave Drage. Zaradi pamankejna padatkou nej magucy pavejdat kan kire Zbašnik perpada. Najstarje zapisan jy zes 1626. lejta, a 1736. lejta so Sy zaciva rajat deca ke so je ble kyrstni bvatre z Garacou. Najprejk so Zbašnika zapešivale Sbarsnik. Pyršu jy s kaciusky strani, a Kacivarje so tu istu prezimy jemejle zapisanu Schwarsching. Taku zapešivejni kažy na cistu dergacnu tamacejni kaj tu prezimy znace, ko jy bvo <lanu v knige „Prezimena u cabarskom kraju ... ". 

.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy ke se nahaja v pyrveh zapisah vod našga kraja (uorbar Urada Kocevska Reka zes 1498. lejta) jy Žagar. Teskryt jy zapisan v Giraven, zak Sy drugy mejsta prute sejvyrje na spaminajo, a v Prizde jy bvo vokul 1650. lejta vyc ko dvajsyt vodrastleh ledi s prezimenan Žagar. Kešnejy so ble Žagarje v dvasteh kraj eh, pa je v Garacah. Na vej Sy keda je vodkud so pyršle na Gerjansku. Lejta 1703.jy rajyn Gasparus Sagar ke mo jy zapisanu mejstu Gorenziza (Gorencica). Uohku da jy bvo tu takrc:t damaci jemi za Garace: al pa za ceu kryj vod Tyrstja da Prizda. Žagarjavi kyrstni bvatre Cadyž, Hedalin, Kalavir so ble vod 1729. lejta naprej, pa Sy vohku dej da so ble tisti Žagarje s Garacou. Ke nej bvo damacga znaka za slovo ž, so Žagarja pisale Sager, Sagar, Shagar, Xagar. 
Drugy prezimena (Cop, Ficur, Jelenc, Kalic, Klepac, Merle, Mlakar, Šebalj, Šoštaric, Šumrada, Vesel, Zajc, Zavrtnik je druga) so bva na Gerjansken v malmo števile, a ana je kratek cajt. Ana vaj dneh so pyršva prilcnu kesnu pa jy nihu porj ekl)o paznatu brc:z natancnega tamacejna. 
Ke cvouk glida vod kud jy pyršvo najvyc gerjanskeh prezimen, pvala mo jy bel jasnu zak imamo tak pamejnek, je zak so nan Hervate djale Kranjci. 
PAPISANI LEDI PA DERŽINAH JE NASELJAH 
Dy be biu popis ledi je deržin pa naselbinah kar jy magucy bel natancen je z myjn grešak, pisec ty knigy Sy j y karistu zes vseme izvore padatkou o stanovnikah tega garavitga kraja. Per papisaneh ledih j y dvaskryt nalantou na razliky v rojstnemo lejte, jemine matyry, a najvyc zmešnavy jy bvo s hišneme brvaje. Pryd 1850. lejtan so ble drugi hišni brvaje, a v padatkah so pisani ankret ani, druge kryt drugi. Vcaseh jy biu razlicen za isto vosibo, al pa cevo deržino. Zatu jy bryz sumly mougvo perhajat da so cely deržiny zapisane: pad naupecen hišne broj. Najvc:c hišneh brvajou jy syglih z 1850. lejta, pa nej spit tulku napacneh zapisou ko be nedu mislu. Hišy dejvany pryd 1850. lejtan imajo brvajy pa ride, ana pouk druge:. V cebranskeh Garacah je: biu pc:rve broj v Tatinske Drage, pvala so ble Režine, Makouce, Vodarne, Kašaruge, je tjy naprej. Zajdne broj (broj 5 8) jy biu per Štimcah. Hišy ke so dejvany pa dejvany. Zbag tega so npr. na Majyrje brvaje uod 26 da 32, a pvala pa 65, 77 je tok naprej. VGaracah je: mau ledi, a pasibnu stareh, pa jy hedu tyšku dabet natancny je tocny padatky Cyz pamejnek zes denes žiume Gerjancme. Druge svetske rat jy biu prysuden za vopstanek takeh Garacou ko so ble prc:d 1941. lejtan. Zes ten pisajnan se: kesni vsaj dvajsyt lejt. Teskryt jy biu kryj Šy dabru gastu nasjylyn, a živi so ble Šy ledi ke so vejdle pavejdat vod starga nacina ževlyjna. Tisti ke so zdyj VyC stari, so ble na pacitke rata še: deca pa se: dvasteh dagajajn je pajedinaste na marjo spaminat. S tisty strani bo zapise kyj falejvu. 

Ke so zacile vadet maticno knigo kyršcyneh (uod 1716. lejta naprej) so ble padatke dvaste bel pamanklivi ko kešnejy. Nebynmo nej zapisanu rojstnu mejstu, net jy matyran pisanu rojstnu prezimy. 
Zapis s kf!rsta yod 26. rujma (7bris = septembris} 1717. Prf!lumaCf!nu: Ursula, zakonita hci Josepha pa Gertrudf! Poije. Paroh Martinus Rajcic. Byatre Thomas Surga (Žurga) paAgnes Ž}f!naAntoniusa Surge. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
S cajtan so v maticny knjigy zapešivani navi padatke, a pryd 1850. lejtan so jeh pacile vadet na hefl)askemo jyzike. Da tiskryt so Sy knigy vodily na latinskemo jyzike pa so tok pisana tude prezimena, a pasibnu kyrstna jemina. Deca so dabivava jemina svytnikou. Je hefl)aska grafija ty dabi Sy jy v pisajne paciva na Šefl)aku karistet pryd kryj pyrvy palavicy 19. stulejtja. Natekiru prezimy jy istmo cavejke pisanu na VyC nacinou, be djale mindy fily (Veber, Weber, Bebar, Beber al pa Quatemick namej st K vatemik, pa Krij s, Kriss, Krish namejst Križ, Janess, Janesh namejst Janeš jtn.) al tu na bo per citejne nekakou problem. Maryt bo VyC tyžau per vosibneh jeminah ko so: Laurentis -Lovro (l,Javry), Georgius -Jure, Vincentius -Vinku al pa V yncy, Josephus -Josip (J ožy) pa žinsky jemina Agnes al Agnetis -Niža, Gertrudis -Gira pa Jera, Elizabeta -Hospeta pa Špela jtn.). Te bodo vosiby tok vpešivany ko so v dokumente s kirga Sy prypešivajo. Maticny knjigy rajyneh (kyršcyneh) so vodile na istu kapitu (unificiranu), a drugi dokumente so z razlicny dvaby pa jy zapis tak ko je napisan na izvormeno papirje. Evidenticar jy s prakticneh razlogou skraciuou kyrstna jemina, kar na vodgavarja našmo lokalnemo pamejnke je navadan. Antuna je skratu na Ante, Jure mo jy Gjuro, Franjo jy biu Fran, Josip jy zapisan ko Joso jtn. Taku zapešivejni na kaže pravo sliko takrytnega pamejnka. Pa naši be Antune djale Tuna, Tune, Tuncy, Tuncek, Juraj jy pyr nas Jury, Franjo jy Fryny, Fryncy, Frynek, Fryncek, Josip pa Južy, Južek, Jožy, Joško, Jusca. 
Te jy zbejgnynu taku zapešivejni, pa so jemina pisana tok ko be bly v maticneh knigah. Slavenska al naradna vosibna jemina so Sy zacily pajavlivat any dysit lejt pa zacitke Ilirskega pokreta, Sy prave za 1840. lejtan. 
V stareh cajtah, ke so ledi jemejle duaste deci, jeke so deca hedu vmirava, j y bva navada da so majhnega kyrstle tok ko Sy jy rjykvo vmyrlemo brate, al sjystre. Fcaseh Sy jy zgadivu da so isti starše kyrstle tri Gyrgy, Dizmasy al Marijy. Zajdne kyršcyn jy magucy daživu zrejvo ževlyjnsko dvabo. 
V pyrveh poimenicneh zapisah stanovnikou Gerjanskegajy nekej VyC ko šterdysit prezimen. Najvyc jy bvo Hudolinou, Janešou, Troh je Turkou, pa Malnarjou, Volfou, Zbašnikou je Žagarjou. Na zacitke jy biu samu an Hudolin. V takeh prilkah so Sy Žynile vsaj v pitmo, šistmo kalejne. Mau jy deržin ke v zajdneh dvejstu lejt nejso bva vajneh vsaj dva vodnaštejteh prezimen. 
Te padatke bodo samu za cebransky Garacy, zak jeh za prezidansky nej. Najbel pagastu jemi matyry jy buo Marija Troha. Bva jy v dvajsytje ane deržine, a 104 votruk jy jemejvu matyr Marijo rajyno Troha. Marijy Janeš so bly matyry na štemajst hišneh bfl)ajou, a jemejly so 79 votruk. Najpagastejy matymu jemi jy Marija v razlicneh varijantah (Marina, Mica, Maricka ... ).1.}okul 180 jeh jy bvo zjemenan Marija. Jemejly so fsega fkep any 870 deci. V paprejcje jy bvo v dvejstuteh lejtah na vsakmo hišnemo bfl)aje VyC ko dvej matyry Marijy. Per vocitah nej tulky koncentracijy. Antun (Tuna, Tune), Andrejc, Frany, Filip Jakov (Lipy), Ivan (Janyzek, Jeuancek), Josip (Južy), Jure, Matija pa Stjepan (Štyfy) so blynajpagastejymaškyjemina. 
Padatke s knigy parucaneh so sramacni. Tu Sy najbel vide na spujdne slikce od 11. ožujka 1732. lejta. Parucou jeh jy gaspud glagoljaš, zatu jy pisou pa damaci (pa hefl)asku ). 
S cajtan so per paruke zapešivale starast. Pakujnen nej dely zapisanu kulku so ževejle. Uni ke so ble s pakujnen, dvaskrytnejsovejdlekulkujy biu star ke jy vmyr. Zapisanu jy hedu dvaste vokrugleh lejt (60, 70, 80, 90) pa cen Sy vide da jy bva zapisana perbližna starast pakujnega. 
Treba zahvalet župnen uredan ke so jemejle brigo je vobvaflJale stary knjigy, al je dabrute gaspudou je opcinsky (gradsky) upravy, ke so vomogucle daj y nastou popis rajyneh na padrucj e Garacou. Cy glih te je ton manka kak padatek, popis bo zainteresiranen dau prilko da zvedo dvaste tega o svajeh pretkahje o svajmo kraje. 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 


18 
Zapis s pagriba Ursul? Megussar stare 3 6 lejt l}Od !}Ocita 
Thom?ta. Druge zapis}? s pagriba Marie Arih star? 38 lejt l}odAntoniusa. Pagribr }? Ul}obal}U parohAntonius Drassich na britafe S.Antuna Padovanskega v Cebre. 
TERSTJANSKIGARACE 
Na kane Makouga Hriba glidanu prute Parge, voska asfaltirana cejsta za Brinayo Drago skriny naleu Cyz gvaro ke je dejo Hujcjy. l)oddalynast jy hilado sidenstu mytrou. Pa anmo kilomytre cejsta gry kvyrhe. Te pa ton Sy Šy vide slejd nekdajneh niu je kašynic. Gvara jeh vsaku lejtu bel zarašca. Na vyrh kvancka Sy vatpry draga vsy da brinovskeh hiš. Za novy cajty jy rejtku za videt tak vosrejdek vobdejvaneh niu je pakašjyneh gricou. Pu kilomytra dryl, na majhnen specke jy Brinava Draga. Na nadmorske vesine vod 892 metra, myd hišame jy kryj cesti. l)okul ni jy pit hiš. Štire so pa drugmo svetskemo rate zdignyny na stareh temeljah, a kamnite zid pity VyC skara sidendysit lejt staji na truc dežjan, lide je pvoninskemo sunce. Temeljou šisty hišy ny be bvo videt net da jy pa rate vobnavljyna. l)ana jy kakeh stu-dvjestu mytrou dryl, na pute ke vode prute Gamikan pa h Juzouke. Tu so padatke pa stareh hišneh bfl)ajah, keda be djale pa hišneh numarah. Pa drugmo svetskemo rate jy hiša broj aden padeljyna na dva tala pa ima dva novy hišny bflJajy. 
Stare kulne put Brinouce so jemejle Cyz Branjevino na Rounicy. Pa hilado dyvitstu vosendysitmo lejte narjyna jy cejsta z Makouga Hriba, ke jy vopisana na paci tke. 
V Brinave Drage nej vodovoda net sedjyncou. V vosice imajo štimy ke Sy pounjo z dežj en zes strehi. 
Padatke vod stanovnikou Brinavy Dragy nejso cistu kompletni. Nej daste padatkou vod Viktora Lipovca je negoveh. Na raspalage so ble padatke vod pacitka 18. stulejtja, a vod 1816. da 1938. lejta jy spisana kniga stališou (deržin) pa Sy vohku dej da so za tiste cajt skara kompletni. Ke j y bvo na pacitke v vseh brinouskeh hišah prezimy Žagar, a hišni bfl)aje nejso ble teskryt pisani, na vej Sy v kiro hišo so spadale pyrvi Žagarje. Venda so blevod Uasneh 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 

Brinaya Draga v rujne 2010. Anu yod rejtkeh mejstec kir }f? pousud pakašjfna traya, al je te }f? jednak broj hiš ko stanovnikou. 
Popis vosib za kiry Sy na vej hišne broj:  
matyr:  
37 SagarValentin  1718  
Sager Petrusa Blasius  1716.  Elizabeta  
Sager Primusa Simon  1721.  Elizabeta  
Sager Andreasa Gregor  1724.  Lucia  
Sager Andreasa Gertruda  1726.  Lucia  
Sager Gasparusa Bartol  1724.  Helena  
Sagar Petrusa Mihael  1737.  Helena  
Sagar Mihaelisa Barbara  1737.  Margareta  
Sagar Blasiusa Blasius  1751.  Helena  
Sagar Blasiusa Elizabeta  1755.  Helena  
Sagar Paulusa  Maria  1781.  Maria  
Sagar Stefanusa Elizabeta  1784.  Maria  
Sagar Blasiusa Marcus  1777.  Maria  
Sagar Blasiusa Josef  1785.  Maria  

37 Da palavic<; 18. stulejtja dak nej byo heryaskeh znakou zac. š i ž, Žagarja so zapešiyale Sagar. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Brinjeva Draga (Brinay.a Draga) broj 1 VASAVI, HIŠNI pa HIŠCAVI 
Hišnu jemi Sy jy sprymenivu ke jy pyršu nou gaspodar, je ke so hišo rezdelile na dva tala. V disne palavice hišy so Hišni. Hiša jy jemejuva vicje cimer ke so mo djale hiša je majnjega, ke so mo dej hišca. 
Tok so rataua dva hedu spadubna hišna jemina.  
Prezimy, uocitavu jemi je j emi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Žagar Paulusa Matija  1778.  Maria  
Matijava žjynaJelaKavalir  ?  
Sagar Matausa Georgius (Juraj)  1821.  Helena Kalavir  
Jurjava žjyna Urša Turk Žagar Stjepan  ? ?  1811. "  
Stjepanava žjyna Urša Lakota  ?  
.agar Stephanusa Magdalena  1818.  Ursula Lakota  
ZagarStjepanaJakov  1821.  Urša Lakota  
S agar Stephanusa Helena  1824.  Ursula Lakota  
S agar Stephanusa Francisca Žagar Josip  1828. ?  Ursula Lakota  
Josipaua žjynaivkaJaneš Žagar JurjaAdalbert Žagar JurjaMaria  ? 1851. 1853.  UrsulaTurk UrsulaTurk  
tagar Jurjalvan uodBoga  1856.  Uršula Turk  
.agar Jurja VincencaAnastazija .agar Jurjalvka  1860. 1862.  Urša Turk Urša Turk  
ZagarPetar  ?  
Petrava žj yna Ljubica Ferbežar Žagar JosipaAngela Žagar Josipa Ferdinand Žagar JosipaAntun Žagar JosipaAlojz Žagar Josipa Ivka Žagar Josipa Josip Stankava žjyna Milka r. J aneš Žagar Stanka Rafael Josip  ? 1873. 1876. 1878. 1885. 1888. 1903. 1903. 1929.  IvkaJaneš IvkaJaneš IvkaJaneš IvkaJaneš IvkaJaneš L juhica Ferbežar MilkaJaneš  1926. " 1955.  
tosipa11a žjynaMarija,r. Frbežar, C.U.  1927.  Antun pa Marija  "  
Zagar Stanka Miroslava Žagar Josipa Emil  1933. 1957.  MilkaJaneš Marija Frbežar  
CopValentin z Garacou, Uouske 53 "Yalentinava žj .ma Ivka Žagar  1883. 1888.  1907. "  1960.  
<;;op ValentinaAntun  1910.  Ivka _,?agar  1910.  
Cop Valentina Valentin  1922.  IvkaZagar  
.op Valentina Milka  1924.  Ivkatagar  
Cop ValentinaFranjica  1925.  IvkaZagar  
Lipovac Viktor, zyt s prezid Garacou  1922.  1946.  
Viktorjava žjynaMilka, r. Cop , tely  1924.  "  
Lipovac Viktora Rezika  1950.  1970.  

Stanovnike vobedvyjeh noveh hišneh brvajou so zapisani vkep. Hišcaven Sy zdyj dej per Brinke, unen pa per Viktorje. Brinka jynarjynu vodBrinavy Dragy. 
__________________________ .rµ,/Uli:i-. 

Z lejvf strani ( dva vicja y,akna) ževi Emil Žagar, a na disnu}f by,a Milka r. Cop y,omaŽ}fna Lipovac. Vmfry,a }f kejf by,a VfC ta knjigaskara napisana. Hiša ima dva bry,aja. Padeljfnajf kejf pfršuzazita Valentin Cop. 
Brinjeva Draga (Brinay.a Draga) broj 2 -FERJANC 
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi 
Žagar Paulusa Mihael Mihena žj 1 na Elizabeta Volf Žagar Bartol 
I. Bartola11ažjynaMarija r. Cop 
II. Bartolava žjynaAna Ožbolt S agar Michaela Magdalena S agar Michaela Magdalena 
.agar MichaelaAntonius Zagar Mihaela Jakov J akapava žjyna Marija r. Žagar S agar Michaela Michael Mihaela11a žj yna Neža Žagar Sagar StephanusaApollonia S agar Stephanusa Joannes Ivanava žjyna Maria Trope Sagar Stephanus Georgius Sagar StephanusaAntonius S agar Stephanusa Magdalena Sagar Stephanusa Stephanus StjepanavažjynaMarija Turk, Garace S agar Stephanusa Johanna Žagar Mihael Mihaelava žj ynaAntonija Žagar Žagar Bartola Jakob 
r.lejtu 
1776. ? ? ? ? 1816. 1819. 1823. 1825. 1830. 1828. ? 1830. 1833. ? 1836. 1838. 1841. 1844. 1843. 1848. ? ? 1833. 
mate 
Maria 
Elisabetha Wolf Elisabetha Volf Elisabetha Volf Elizabeta Volf 
Elisabetha Volf 
Maria Žagar Maria Žagar 
MariaSagar MariaSagar MariaSagar MariaSagar 
MariaSagar 
Marija Cop 
paruka smyrt 
1832. 
II 
1851. 
1856. 
II 
1863. 1930. 
1867. 1867. 
1867. 
II 
.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut 
Prezimy, 11ocitayu jemi je jemi 
tagar Bartola Matija Zagar Bartola Stjepan Žagar Bartola Stjepan Stj epana11a žj yna Marija Žagar Žagar Bartola Josip J osipa11a žj yna I vka J aneš Žagar Bartusa Florian Florj ana11a žj yna Franca Križ Žagar Jakoba Juliana tagar Jakova Franjica Zagar Jakova Polikarp, na Parge Polikarpa11a žj yna lvka Klepac, G .Ž. Žagar Mihaela Juraj, d11aj cek Žagar Mihaela Julijana, duajka 
v Zagar Jurja Maks Matija . Žagar Mihaela Polona Cagar FlorijanaAntonija Žagar Florijanalvka Žagar Florijana Marija Žagar FlorjanaAngela Žagar FlorjanaAntun Žagar Florjana Kata Žagar Florjana Josip Josipa11ažjynaFranjicaLoknar Žagar Florjana Katica, ud. Kovac tagar Polikarpa Ivka Zagar Polikarpa Milka Žagar PolikarpaAntonija Žagar PolikarpaAntun tagar Polikarpa Marija Zagar Marije Marija Žagar JosipaAntonija Žagar Josipa Zorka Žagar Josipa Slavica Žagar Josipalvka Žagar JosipaAmalija Žagar JosipaAntun Žagar JosipaFranjica Žagar Josipa Katica Žagar Josipa Marija Žagar JosipaRužica Žagar JosipaMiljenka Žagar Josipa Josip 
r.lejtu 
1836. 1840. 1843. ? 1846. 1852. 1856. 1858. 1857. 1863. 1864. 1873. 1866. 1866. 1867. 1868. 1882. 1884. 1886. 1889. 1893. 1895. 1897. ? 1899. 1893. 1896. 1902. 1905. 1909. 1912. 1923. 1925. 1926. 1928. 1929. 1931. 1932. 1934. 1936. 1938. 1942. 1945. 
mate 
Marija 9op MarijaCop Marija Cop 
Marija Cop 
AnaOžbolt 
Marija tagar Marija .agar Marija Zagar 
NežaŽagar NežaŽagar 
Neža Ferbežar Antonija Žagar FranjicaKriž FranjicaKriž FranjicaKriž Franjica Križ FranjicaKriž Franjicakriž FranjicaKriž 
FranjicaKriž IvkaKlepac IvkaKlepac lvkaKlepac lvkaKlepac IvkaKlepac 
kci Florijana Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar Franjica Loknar paruka smyrt 
1867. 
" 
1868. 
" 
1880. 1929. 
" 1929. 
1891. 
" 1900. 1905. 
1922. 
" 
1921. per Pyrhcah 1912. 1914. 
1931. 
1952. 
1957. 
1938. 
Hišnujemi Ferjane jy 11odjemina Florijan (r. 1856.). Negovi potomke so naslejdle ta perjemek. Josip pa nego11a žjyna Franjica so ble zajdni starše na hišnemo bfl)aje 2. Franjica jy b11a rajyna Loknar, Maleža11a 110d l)oknarjou. Jemejle so dvanajst 11otruk, al so vse izven Brinavy Dragy. Živi so Šy štire. V hišo vcaseh pridy najm11aje 11ajdneh, sin Josip. 
__________________________ .rµ,/Uli:i-. 

Ferjancaya hiša ne} stalnu nastan{?na. 
Brinjeva Draga (Brinay.a Draga) broj 3. TANUTRAVI 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
ŽagarAntun  ?  1861.  
,(;\ntuna11a žj yna Julijana r. Ferbežar.  ?  "  
Zagar Stjepan  ?  
.tjepana11a žjynaMarija Troha  ?  
Zagarivan  ?  1855.  
.vana11a žjynaMarija Trope  ?  "  
.agar Stj epana Ferdinand  1860.  Marija Troha  
ZagarStjepanaMarija Žagar Ivana Juliana Žagar Ivana Gabrijela  1872. 1856. 1860.  Marija Troha Marija Trope Marija Trope  
tagar Ivana Julijana Zagar Ivana Petar  1861. 1863.  Marija Trope Marija Trope  
Pj ytrava žj yna Alojzija Žagar Antun Milka Žagar Bartola Ferdinand Žagar Bartola Franjo  1873. 1862. 1883. 1900.  Julijana Ferbežar IvkaJaneš IvkaJaneš  1891. 1923.  
tagar Bartola Antonija Zagar JurjaAntonija Žagar Jurja Julijana Žagar Jurjaivan Žagar Jurja Ferdinand  1902. 1882. 1885. 1888.  IvkaJaneš  1911.  
Malnar Stephanusa Joannes  1843.  Magdalena Koroshec  1874.  1898.  
Ivana11a žjynaMarija Turk  1843.  "  1913.  
Malnar Ivana Franjo  1875.  Marija Turk  1899.  1930.  
Franyta11a žj yna Jožefa Ožbolt, l) okn.  1874.  Josip pa Ivka  "  1936.  

.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut 
Prezimt;, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smt;rt  
Malnar Ivana Ferdinand  1876.  Marija Turk  1892.  
Malnar Ivana Angela  1878.  Marija Turk  1905.  
Malnarivanaivka  1880.  Marija Turk  1880.  
Malnar Ivana Rozalija  1882.  Marija Turk  1902.  
Malnar Ivana Valentin  1884.  Marija Turk.  1906.  
Valentina11a žjt;na Veronika Malnar  1885.  110d Režincou  "  
Malnar Ivana Matija  1886.  Marija Turk  1886.  
Malnar Valentina Franj o  1908.  Veronika Malnar  1908.  
Malnar Valentina Marija  1912.  Veronika Malnar  1919.  
Malnar Valentina Valentin  1913.  Veronika Malnar  1913.  
Malnar Valentina Petar  1914.  Veronika Malnar  
Pj t;tra11a žj t;na Nada Lautar, F erbižarj e  1924  Vid pa Marija Malnar  
Malnar Valentina Vjekoslav  1919.  Veronika Malnar  
Malanr Valentina Ivan  1921.  Veronika Malnar  1924.  
Malnar Valentina Josip  1923.  Veronika Malnar  
Josipa11a žj t;na Fanika Žagar, C. l}.  ?  Josip pa Fanika Loknar  
Malnar Valentina Ernest  1924.  Veronika Malnar  
Malnar Franje Franjica  1900.  Jožefa Ožbolt  1908.  
Malnar Franje Antonija  1901.  Jožefa Ožbolt  1902.  
Malnar Franje Ferdinand  1903.  Jožefa Ožbolt  1907.  
Malnar Franje Franj o  1905.  Jožefa Ožbolt  1907.  
Malnar FranjeAntun  1908.  Jožefa Ožbolt  1908  
Malnar Franje Milan  1910.  Jožefa Ožbolt.  1929.  1942.  
Milana11a žj t;na Franjica Eržen, Režine  1911.  Franjo paMarija r. Turk  "  
Malnar Milana Marija  1930.  Franjica Eržen  
Malnar Milana Franjo  1931.  FranjicaEržen  1955.  
Malnar MilanaAntun Pavao  1934.  Franjica Eržen  
Malnar Milana Slavko  1935.  Franjica Eržen  
Malnar Milana Josip  1937.  Franjica Eržen  1968.  
Malnar Milana Milan  1940.  FranjicaEržen  
Malnar Milana Franjica  1942.  Franjica Eržen  1944 ..  

Malnar Ivan jt; na broj lJ pt;ršu 110d Karuscou. Prejk so v hiše ževejle Žagarje. Ivana Malnarja jt; naslejdu unuk Milan ke jt; vmt;r 1942. lejta v logorje na Rabe. Z fašisitckega logorja Gonars st; nejso potomke pa rate vt;mele v Brinauo Drago, tok da nej hiša nigdt;r zdignt;na kar jt; b11a 1942. lej ta pažgana. Hiša jt; b11a zidana pa kamnite zid št; staji ko spamin na nekdajnu 11ognišct; Malnarjou je niheh staršou. 
Hišnu jemi Tanutravi pamejne da jt; b11a hiša zmejšct;na mt;d drugme. 
__________________________ .rµ,/Uli:i-. 

Stare yokrušrn zid nekdaJnr hišr broj y kumej Jr videt yod drejvja ke ga Jr prrrastuo. 
Brinjeva Draga (Brinay.a Draga broj 4. NAKANCNI 
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
ŽagarAndro  ?  1824.  
Andrejava žj yna Helena Ožbolt  ?  "  
Sagar AndreasaAntonius  1825.  Helena Ožbolt  1845.  
Antunava žjyna Marija Cadež ŽagarJuraj  1821. ?  Jakov pa Maria  " 1850.  
Jurjaua žjyna Urša Turk  ?  "  
Sagar Andreasa Ursula  1826.  Helena Ožbolt  
Sagar Andreasa Josephus  1828.  Helena Ožbolt  1860.  
Sagar Andreasa Stephanus  1830.  Helena Ožbolt  
Sagar Andreasa Magdalena  1832.  Helena Ožbolt  
Sagar Andreasa Andreas Sagar Andreasa Jacobus  1834. 1838.  Helena Ožbolt Helena Osbolt  1860.  
Sagar Andreasa Franciscus  1840.  Helena Osbold  1863.  
Fmytava žjyna Magdalena r. Lautar  ?  "  
Sagar Andreasa Georgius Sagar Andreasa Stephanus  1842. 1845.  Helena Osbold Helena Osbold  
Sagar Andreasa Marcus Žagar Jurja Juraj Adalbert  1848. 1851.  Helena Osvald Urša Turk  187?  
tagar Jurja Marija  1853.  Urša Turk  
Zagar Jurja VicencaAnastazija Žagar Jurja Ivka  1860. 1863.  Urša Turk Urša Turk  

LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Prezimy, uocita11u jemi je jemi 
Žagar Andrije Valentin 
Xagar Antona Maria 
tagar AntonaAgneza 
Zagar Antuna Veronika Klara 
Žagar Antun Franjica Romana 
Žagar Antuna Magdalena 
Žagar Franje Ferdo 
Žagar Franje Stanko 
Žagar Franje Filip Jakov v Špiš. Bukov. 
Žagar Franje Stjepan 
Jakapa11a žj yna Jelena 
Žagar Jakova Matija, v Špiš. Bukovice 
Žagar Jakova Romano 
Žagar Jakova Juraj 
Kavalir Antun 
Kavalir Antun 
Antuna11a žjynaFranka Volf , Cymi 1.). Kavalir Antuna Franjo Kavalir Antuna Zora Kavalir Antuna Josip Kavalir Antuna Franjo Ciril Kavalir Antuna Ivka Kavalir Antuna Franjica Kavalir Antuna Ivan VolfAntunalvan, sCymeh 1.}azou 18 
lvana11a žjyna Dragica r. Cop, Smrejcje Volflvanalvica Volfi vana Branko Volf Ivana Branka, ud. Bencina r.lejtu 
1852. 1846. 1851. 1853. 1859. 1861. 1864. 1868. 1869. 1871. 1872. 1900. 1912. 1914. 1845. 1885. 1892. 1896. 1912. 1921. 1922. 1923. 1925. 1928. 1909. 1919. 1936. 1939. 1941. 
mate 
Jelena Ožbolt38 Maria Csadex Maria Cadež Maria Cadež Marija Cadež Marija Cadež Magdalena Lautar Magdalena Lautar Magdalena Lautar. Magdalena Lautar 
Jelena. 
Jelena 
Jelena 
Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf Marija 
Dragica Cop Dragica Cop Dragica Cop 
paruka Smyrt 
1891. pyrvu Makov Hrib 8 
1868. 1925. 1911. 
" 
1912. 
Ke jy Filip Jakov Žagar (r. 1869.) 11odsyliu v Špišic Bukovico pouk Viroviticy, v hišo broj 4 jy 
.ersyliu Antun Kavalir, zes zaselka Kalavirje (Kavaliri). 11ožinyn jy biu za Franjico Volf, Malyjauo s Cymeh 1.}azou (Cmi Lazi). 1.}an jy hmale zes žjyno 11odešu v Myriko (SAD), a v hišo Sy jy persyliu Franjicen brat Ivan Volf. 1.}an jy paginu per partizanah, a nego11a davica Dragica Sy jy pa rate 11omaži11a za Franja Malnarja zes Smrejcja. Pa nihe smyrte hišo jy 11obnavi11a Ivana11a je Dragi cena hci Branka. Rabe jo ko vikendico. 
Hišnu jemi Nakancni so dabile zato ke jy na kl}ance (zes strani). 
-
38 Helena pa Jelena so ista yosiba. 
56 
__________________________ .rµ,/Uli:i-. 

Hiša broj 4. je skeden. Hišo Jr yobnaviya Branka r. Volf, yomaž}rna Bencina. 
Brinjeva Draga (Brinay.a Draga) broj 5 -KUTAR 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Žagar Stjepan  ?  
Stj epanava žjyna Magdalena r. Šoštaric  ?  
Sagar Stephanusa Maria  1830.  Magdalena Šoštaric  
Sagar StephanusaApollonia  1832.  Magdalena Šoštaric  
Sagar Stephanusa Francisca  1835.  Magdalena Šoštaric  
Sagar Stephanusa Theresia  1837.  Magdalena Sostarich  
Sagar Stephanusa Stephanus  1839.  Magdalena Sostarich  
Sagar Stephanusa Theresia  1841.  Magdalena Sostarich  
Sagar Stephanusa Josephus  1844.  Magdalena Šoštaric  
SagarStephanusaJohanna  1847.  Magdalena Šoštarich  
Lipovac Jacoba Stjepan  1836.  Maria Malnar  1859.  1916.  
Stjepanava žjynaFranjicaŽagar  1835.  "  1899.  
Lipovac Stjepana Valentin  1861.  Franjica Žagar  1883.  1938.  
Valentinava žjynaAntonija Rede r.  1864.  "  1929.  
Lipovac Valentina Marija  1888.  Antonije Rede  
Lipovac Valentina Miroslav  1894.  Antonija Rede  1920.  
Miroslavava žjyna lvka r. Kavalir  1901.  "  
Lipovac ValentinaAndjela  1898.  Antonija Rede  1908.  
Lipovac ValentinaAntun  1903.  Antonija Rede  
Lipovac Miroslava Franjica  1923.  lvkaKavalir  
Lipovac Miroslava Valentin  1925.  IvkaKavalir  1948.  
Valentinava žjyna Olga Zbašnik, Parg  1930.  Josipa pa Josip  "  
Lipovac Mirosl. Marija, ud. Poje,Dal.  1927.  lvkaKavalir  
Lipovac Miroslava Antonija  1928.  lvkaKavalir  1928.  
Lipovac Miroslava myrtl}a rajyna kci  1929.  IvkaKavalir  1929.  
Lipovac Miroslava Ružica, ud. Zbašnik  1936.  IvkaKavalir  
Lipovac Valentina Branka  1949.  Olga Zbašnik  
Lipovac Valentina Marija  1952.  Olga Zbašnik  1971.  
Lipovac Valntina Valentin  1955.  Olga Zbašnik  
Valentinava žjynaNada Stupar  1964.  
Lipovac Valentina Slaven  1990.  Nada Stupar  

LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Lipovac Stj epan je: pc:ršu za zita v Brina110 Drago s Kuta ( cc:mi Vaze), zatu j c: dabiu perjemek Kutar, a tok je negovi potomke. Naridu jy hišo z bfl)ajan 5. Vajne ževi štirclanska deržina, v kire jy najm11aje Brinavec, Slaven,je najstarja Brinouka Olga. Kutarje so jedina vecclanska deržina v Brinave Drage. 

Na srejde }f? Kutarjaya hiša, a z yobedvf?}eh strani so negovi skedne. 
Brinjeva Draga (Brinay.a Draga) broj 6. REJPNEKAR 
Ta hiša jy narjyna pouk nivy kir so sjale rejpo. Tako ni110 z11avyjo rejpnek, pa jy zatu taku hišnu jemi je perjemek. B11a jy any stu mytrou v stran 110d drugeh hiš, prute Juzouke, ton ke put skriny h Gamikan pa Karuscan. Narjyna jy pryd drugen svetsken ratan, pa jy b11a vajne samu ana generacija, deržina Vj ekoslava Klepca. 
Prezimc:, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smc:rt  
Klepac Vjekoslava Vjekoslav  1893.  Marija Troha  
VjekoslaVl)a ženaMarija r. Janeš  1893.  Jakob paMarijaZbašnik  
Klepac Vjekoslava Vjekoslav  1918.  MarijaJaneš  
Klepac VjekoslavaFranjica  1921.  Marija Janeš  
Klepac VjekoslavaJosip  1927.  MarijaJaneš  
Klepac Vj ekoslava Marija  1930.  MarijaJaneš  
Klepac Vjekoslavalvka  1932.  MarijaJaneš  
Klepac Vj ekoslava Nevenka  1935.  MarijaJaneš  
Klepac VjekoslavaAntun  1936.  MarijaJaneš  
Klepac Vj ekoslava Nevenka  1937.  MarijaJaneš  
Klepac Ivana Vjekoslav  1947.  MarijaHudolin  
Klepac Slavko  1949.  

Vjekoslav jy patiku 110d Janyžou, a negovi so pyršle 110d Sekl)alou. Deržina jy b11a pa drugen svetsken rate spaci tka na Parge, a pryd 1960. lejtan so 11odsylile na Kacivjy. Hišnen temelj an nej VyC sleda. Je ni110-rejpnek jy pryrastl)o rabidj y je šikara. 
__________________________ .rµ,/Uli:i-. 
Stanovnike Brinavy Dragy so pa damaci Brinouce, a Žyni Brinouky. Pridjev je brinousku. Nih govor jy skara glih tak ko per drugeh Garacaneh s cebransky fary. Ton ke Rounicarje pryd slogotvornen r imajo a, Brinouce imajo yotpyrtu .-Brinouc jy z Brinavy Dragy, ževi v Brinave Drage, gry v Brinayo Drago. 
Pa števile pyrveh zapisaneh prezimen nej tyšku pagruntat da jy pyrve stanovnik ke Sy jy nasyliu v Brinayo Dra&_o biu Žagar. Nej Sy persyliu yod djylyc, zak so ble Zagarje VyC dougu te yokul. Dougu jy byo tu prezimy jedinu v yasice, a na kraj y ga ima samu ana yosiba (Emil Žagar). Drugi štire stalni stanovnike Sy pišyjo Lipovac. Vasica jy dabiya jemi pa brinje ke jy ton rastl)o. Pa ten be Sy dayu zaklucet da jy prejk ko so nardile pyfl)O hišo, te bya gmajna, zak pa gyare brinjy na rasty, a na kašynice be ga strejble. 
v
Cy glih jy tu naseljy na nadmurske visine yod 892 mytra, je yosendysit mytrou višjy yod Rounic, klima j y mau gyrkej a, zak Sy draga na kire so brinousky nivy pa kašynicy, zdegiya nad mrazišcen ke yokružiya Rounicy. V takeh prilkah be rastyo tyrjy sadjy, al ga syglih nejmajo dyaste. 
Z Brinavy Dragy, skara naraunas, hvyrhe Sy vpejna kulne put prute Garnikan pa h Karuscan. Te dva zaselke so tocnu stu mytrou višjy yod Brinavy Dragy (992 m/n/m), a yoddaalyni so yokul an kilomyter yajdni. Na vyrh kyanca gry put naleu za Karuscy, na disen pa za Garniky. Vod križajny so perbližnu jydnaku yoddalyni (yokul 200 mytrou). 
Imajni Karusce jy mougyo nastat v 17 stulejtje zak Sy prezimy Korošec, pa kirmo jy dabljynu jemi, spamina 1671. lejta. V anmo kešnejmo zapise pišy da jy biu ton Antonius Koroshecz. Van Sy jy brigou za sejkejni bukouny ke so jo rable za žgajni yogelja pa Cyrne gare. Vogeljy so žgale vlastelinski podložnike Zl)ani garnike. Vani so ble slobodni inkviline,je žiher so Sy Sylile, bryz vlastelinskega pavjyla. Segurnu so jemejle stalnu prybivališcy na mej ste zaselka ke jy pajneh dabiu jemi Garnike (Gorniki). 
Zajdne maške s prezimenan Korošec jy biu tude Antun (Antonius). Jemu jy šist hcyri pa nebynga sina„ Najstarja, Franciška Sy jy yomažiya v Sešico, dvej so Sy (Magdalena pa Helena) yomažily pryd 1830. lejtan za braty Stephanusa pa 

Na kane yoskr cesti }? majhna yasica Brinaya Draga. 
Josephusa Malnarja ke so pyršle za zity zes Sjyya sin Tuna (Antun) z deržino. Te jy biu broj Gorniki (Sela, Brkinavi) na dum svajeh Žyni,je yod teskryt 5. jy byo per Karuscah samu prezimy Malnar. Vse Malnarje yod Karuscou, Garnikou je z 
Katarina Sy jy yomažiya ke Kukcan, a Lucija ke Brinavy Dragy potejkajo yod Stephanusa pa Kalavirjan. Vod Marijy nej nekakouga sleda. Josephusa s hišnega bfl)aja Y· Magucy jy myada vmyfl)a. Da 19. stulejtja jy bya Razen yazou, imajni jy byo v anmo kamade per Karuscah samu ana hiša je tu na mej ste kir jy yokul hišy, <lak ga nejso myd sabo rezdelile dva biu zajdne gaspadar Ivan Malnar s Parga. Ta hiša brate. Perpadale so mo je yaze ke so jeh nardile v jy j emejya numaro Gorniki l. Pyala jy zdignyna Šy cajte ke so yogeljy palle, a nekej so jeh venda ana vkire jy biu na zajdnu Stanku Malnar je negou kešnejy kepile. Karušcavi yaze so ble: Kapišca, 
.r.µ,IWE-.rpzllja.n,1.ku _______________________ _ 
Starim;, Repinka je Dalirnr Pa jemine sy vohku pagrunta da so najprejk prykyrcle Stariny, Kapišca so nastaly za palejnen vogelja, a Repinko so najbyrš kepile vod Repincaveh z Majyrja. 
1} od Garnikou j y hedu mau padatkou. Ledi so Sy pa rate (ani Šy pryd drugen svetsken ratan) rezsylile, a žyahta vej mau pavejdat vajdneh. Nekej vod grunta perpada Valentine Lipouce -Kutarje z Brinavy Dragy, al ne njymo nej nec paznatu s prydratneh cajtou tega zaselka. 
Per Karuscah jy da 1942. lejta ževlyjni tjykyo cistunavadnuza tisty cajty, ake sojeh27. 7. 1942. zapalle taljanski fašiste je vsy ledi votyrale v logorjy, jy bvo pakancajni Karuscou je Garnikou. Pryževejle Sy nejso VyC vyrnele živet v tisty hriby. Glaven uzrok temo jy voddalynast vod šuly, cirkvy, trgoviny je drugeh institucij važneh za normalnu ževlyjni. Da se nejso ne pamislele vyrnet Sy na stary vognišca, so ble krivi tude svabi, styrmi pute ke jehjy bvo tyšku zdrži vat zbag hudeh dežjou ke so jeh vsaku tulku rezdyrle je vodnjysle. Treba vejdet da so jeh tiskryt papravlale s krampe je vopatame, ke nej bvo denašnih mašin. 
Deca nejso hadiva v šulo, pa syglih so ble vse kultu tulku pismeni. Tastarje so jeh pazime vecile citat, pisat je racunat. 
Dak jy cvouk najvicje tal ževlyjnskeh patrejb perskyrbu na svajmo imajne, ževlyjni v tok vodalynmo kraje nej bvo dvaste tižjy vod unga v vicj eh sivah. Cy prou j y nadmurska vesacina nekej vicja, mikroklima jy bva dvaste bulja ko v aneh nižjeh krajeh. Razen navadneh kmitskeh kultur, tej y prilcnu dvabru rastl]o je radivu sadjy: hrušky­tipky je drabanicy, Cyrnyje bejly slivy, cibary, aje j abuka. Pyrveh paratneh lejt jy sadj y Šy fajn rajavu, pvala so pa nekej vnicle ledi, nekej zvyrina, pa j y bvo hmale vsega hin. 
Tvo jy bvo kamnitu pa so bly nivy majhny je tu k vicjen pa dalinahje jamah ke jy bvo VyC Zymli. Pa gricah so kapale kameljy je svagale ga v grmacy, spadubnu ko Prymyrce, al so ble nardile je voplinco. Tok so pacase restejgale kašynicy. 
Tisto dvabo jy bva navadna stvar bet raubšic. Ny sparadi ragi je trofejou, zak so vbijale zbag mysa. V teh zaselkeh so ble raubšice prilcnu na segurnen. Ble so na samen pa nejso drugi slišale strejlejni. Maži nejso šle ne s hišy, zak so cakale samu na vakne. Ke Sy j y ževou zvicyr pyršva past v ziunek, so jo cilale z vakna, al pa Cyz Vyžiny vrata. 
Nekrej blizu nej bvo sedjynca, pa so se pouk vsaky hišy nardile štirno ke Sy jy pounva z dežjan zes strehi. Nekulku jeh jy Šy zmiren pouneh, Cy glih nej pouk nekakovy strehi. Per Karuscah Sy ana nataka zes strehi majhnega skednicka ke ga jy naridu Mladen Janyš, zyt Ivana Malnarja. Za napajejni ževeni so per Karuscah jemejle lužo. Bva jy mau vstran, višjy vod hiš. Ke jy bvakaka suša, sprazneuasyjyje luža je štirny. V takeh prilkah so vozile vado z Mvaky vod Tyrstja al pa zes Sešicy, z Gerjanskega. V vsake hiše so jemejle par kyajnou al pa valou, najmyjn pa dvej kravy je majhno cejdo vavac. Obviznu so rydile pa dva prysca. Mvady pryšicky so pryd Bažican kepavale na Krajnsken pa so jehjemejle da druzga Bažica. Taki prysce so ble vozimce, kire ga jy pa na spumad kupu jy vesjyne kyou spumadanca. 
1}od pirnasty ževale so jemejle dysit da pitnajst kakuši pa pytjyha. 1}an jen jy biu zjutra namejst vykarcy, ok jy pa kukurikou papoudny, so vejdle da bo drugu vrjymy. V saku lejtu so nasadile kuklo da jen jy zljygva je vodgajiua gnejzdu pišcancou. Tastary kakuši so parudencan kuhale za Župo, da so byrš pa parude pyršly h sjybe. 
Kesnu vesjyne so šle z vazan v tergavino da be Sy pryskyrble s hrano za Cyz zimo. Najvicje tal so perdejvale dama, pa so kepile samu žakel ( da 80 kg) karuzny muky, mau majnje žakel bejly (krušny) muky, par liter petroljy, par kil cukra, nekulku škatelc žeplink, a ok jen jy vastou Šy kak graš, so kepile kak fertalcek kafita. Tiste bejle muke be zdyj djale Cyrna. Prou bejle so djale nularca. Kafy so jemejle samu za pasibny prilky; ok so pyršle bvatre vas, za gaspuda ke so pyršle papešivat Trily krajly al pa Cy nynadama pridy kak višje z gaspašcijy. 
Da kašni so deca pasva ževino pa gvare, skuze da Vyrha Cyrny gari, a pa kyašne jy bvo pašy pa kašynicah je pa vazah. Dvaskryt jen jy tu vouk zakvat vouco, al so ga deca v najvyceh slucajeh votyrava z dougme palcame. Keder jy pyršvo VyC voci, pvala nej so mougle vo branet. 
Da so bly keda zimy dougy je z vilken snejgan, prave je ustnu prynašejni. Ke jy vmyrua Marija Malnar (r. Cadež 1840. lejta.), da jy biu tulke snejg da ga nejso mougle tok vesvaku mjytat, pa so se med dvyjme sasejdneme hišame pad snejgan zgazle tunel. Na par mejst so ga prybušle zaradi svetl]a je zraka. V takeh prilkah nejso pakujno mougle pakyapat VyC ko šternajzdni. Tu da sy jy perpytivu pryd 1900. lejtan. Teskryt jy bva navada da so da britafa v Tyrstjy trugy s pakujneme nasile na rvakah.1}od tet be bvo syglih mau prydjylyc, pa so pakujno pylale s kujne na sajnkah. Taky pajedinaste so vostaly pisce teh bysejd v spamine z votruštV1,Ja zak jeh jy VyCkryt slišou vod svajeh pretkou. 
1}od nekdajnega zaselka jy VyC mau sleda. Rezrušyn zid nad lesino staubo, myd kiren jy biu 
__________________________ .rµ,/Uli:i-. 
kjouder za krempir pa shramba za 11orudjy, so pryrastly vyrby pa smrejky. Ana stara cibara jy skara bryz vej, al Sy Šy zmirej nada da be jo broulincle pa Cyrvi zemlejle v prah. Nijy rejtky m11odiky papasyjo Symy, a dak jy b11a cibara radavita, vejy je jy 11amou c11avejk. Nej tega kar nabo ClJOuk vnicu. Za jab11any Sy ny smej krivet cavejka. Neh jy pa11amou mjydved, a hrušky so Sy pasešily ke jeh jy zagati11a gašca11a. Nekej jy b110 pa syglih izven intyrysa cavejka je zvyriny: 11okul štimy Šy dely preživlajo je pa lejte rezvijyjo p11avy cvejtky peruniky pa 11opancke, na truc ten ke jeh nebyden na plejy, na gnaji ne na zaliva. Je tok ževijo VyC sidendysit lejt. 
Da pryd tridysit lejt so vlasnike pakasile vyrt pa talejpjy kašynicy, a ke so nejhale rjydet ževino, Karusce so Sy zacily na hitru zarašcat. Šikara je gyrmjy pakri11a je nekdajny nivy. Na palavice ke perpada hišnemo bflJaje 1 Šy zmiren pakasijo vyrt a senu dinyjo v kapico za zimsku pryhranivejni devjaciny. Naslednike s pajdašijo pridyjo VyCkryt na tu imajni kaku papoudny kyj spyc na rajžne, pa Sy 11opcute cavej ške slej d. 
Ana dybi11a lipa na nekdajnemo vyrte ima zdra11u dib110 pa zglida da bo Šy d11aste lejt 11af1Ja11a spamin na Karuscy. 

-. --
Lejl)u: par kamlou vzide spadbuja spamin na hišo broj f per Karuscah, a disnu}r majhna lovacka ceka na mej ste nekdaj nega skedna. Za skeden ke Jr perpadou brl)aje f sr vrc na vej. 
Korošci (Karusce) broj 1, VASAVI 
l} asa vi pamejne da so 11osni11ale uas, sjylJU.  
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Corosez Jacobus 1671. Corosez Gregor ? Grogorja11ažjynaMaria 1694. CorosichJacobusaAgneta, ud. Ferbeser ?  Monte  1709. II 1709.  

Corossez Petrus Petrusaa11ažjyna Ursula Corosaz Gre gora Gertruda Korossez Gre gora Georg Corosez Gre gora Maria Corosez Gre gora Urban Corosez Gre gora Gertruda Corosez Gre gora Helena Corosez GregoraAntonius Coroshiz Gre gora Gregor Korosez Georgiusa Luchas Korossez Georgiusa Maria 
1708.  
?  II  
?  1727.  
1706.  1737.  
1716.  Maria  
1718.  Maria  
1722.  Maria  
1724.  Maria  
1725.  Maria  
1728.  Maria  
1722.  Gertruda  
1738.  Agneta  

.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut 
Prezimy, yocitayujemijejemi 
Corosaz Petrusa Jacobus Corosez Petrusa Thomas Corosaz Petrusa Maria Koroshiz Petrusa Petrus Korossez PetrusaApolonia Korossez Antoniusa Lukas Korosec Antoniusa J acobus KorosezAntoniusa Ursula KoroseczAntoniusa Stephan KorossaczAntoniusa Maria KorossaczAntoniusaAntonius Korosecz Lukasa Laurentis Korosecz Lukasa J acobus Korosec Lukasa Simonis KorosseczAnt. Francisca, ud. Kalic Korošec Ant. Magdalena, ud. Malnar Korošec Antuna Helena (Lenka) KorusseczAnt.Catharina, ud.h Kukcan KorosseczAntoniusa Lucia, ud. Janeš KorosseczAntoniusa Maria Korossecz Katarine Georgius, nezak Malnar Stephanus Stephanusaya žj<;:na Magdal. Korošec Malnar Stephanusa Maria Malnar Stephanusa Georgius Malnar StephanusaAntonius Antoniusaya žj <;:na Marija Cadež Malnar Stephanusa Valentinus Valentinaua ž Agneza r. Zbašnik, Parg Malnar Stephanusa J oannes Malnar Stephanusa Petrus Malnar Stjepana Ivka Malnar An tun Ferdinand Ferdinandaya žj<;:nalvkar. Turk Malnar Antuna Stanko Stankayaž. Ivka r. Janeš, Rismane 57 Malnar An tuna Marija Sofija Malnar An tuna Ljudevit Malnar AntunaAngela Malnar Antuna Franjo Frynitayaž. IvkaMalnar, Rounicy 17 Malnar An tuna Juraj Malnar An tuna Petar Malnar Valentina Marija Malnar Valentina Ivka Malnar Valnetina Monika Malnar Valentina Neža Malnar Ferdinanda Julka Malnar FerdinandaAntun Antunaya žj<;:na Marija r. Malnar ? Malnar Ferdinanda Matija. Matijayaž.MilkaMihelic, Cymi \Jaze Malnar Ferdinanda Marija 
r.lejtu 
1720. 1722. 1725. 1728. 1731. 1760. 1764. 1767. 1769. 1771. 1773. 1780. 1782. 1784. ? 1811. 1815. 1818. 1819. 1823. 1844. ? 1811. 1830. 1833. 1837. 1840. 1840. ? 1843. 1845. 1853. 1863. 1869. 1866. 1869. 1869. 1871. 1873. 1876. 1880. 1880. 1883. 1874. 1875. 1879. 1881. 1891. 1895. 
1900. ? 1904. 
mate paruka Smyrt 
Ursula Ursula Ursula Ursula Ursula, Winkl Margareta Margareta Margareta Margareta Margareta Margareta Barbara Barbara Barbara Gertruda Volf Gertruda Volf Gertruda Volf Gertrudis Volf Gertrudis Volf Gertrudis Wolf 
Magdalena Korošec Magdalena Korošec Magdalena Korossecz Mihael iAgnes Sagar Magdalena Korossec 
Magdalena Koroshec Magdalena Korossecz Magdalena Korošec Marija Cadež 
Marija Cadež 
Marija Cadež Marija Cadež Marija .adež Marija Cadež 
Marija .adež Marija Cadež Neža Zbašnik Neža Zbašnik Neža Zbašnik Neža Zbašnik lvkaTurk IvkaTurk 
IvkaTurk 
lvkaTurk 
__________________________ .f.JO.llafi-. 
Prezimy, vocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Malnar FerdinandaAngela  1906.  Ivka Turk  
Malnar AntunaAntun  1920.  MarijaMalnar  
Malnar Antun Ljudevit  1921.  Marija Malnar  
Malnar Antuna Franjo Malnar Antuna Josip  1923. 1928.  Marija Malnar MarijaMalnar  
Malnar Antuna Ladislav  1930.  MarijaMalnar  
Malnar Antuna Ivan  1931.  MarijaMalnar  
Malnar Antuna Marija  1936.  MarijaMalnar  

Korošci (Karusce) broj 5. per STANKUTE 
Hišnu j emi per Stanku te j y nastavu pa 1890. lej te ke j y v lasnik ratou S tanku ( r. 1866.) 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Malnar Josephusa Josephus 1834. Helena Korošec Josipava žj yna Polona r. Žagar ? Malnar Josephusa Mathias 1837. Helena Korossecz Malnar Josephusa Stephanus 1839. Helena Korossecz Malnar Josephusa Franciscus 1844. Helena Korossecz Frynitava žjynalvka r. Žagar ? Malnar JosipaJuraj 1857. Polona Žagar Malnar Josipa Grga 1860. Polona Žagar 
Grgava žj yna Magdalena r. Križ ? Malnar JosipaMatejka 1863. Polona tagar Malnar Josipa Marija 1866. Polona Zagar Malnar Josipa Vjekoslav 1869. Polona Žagar Malnar Josipa Filip Jakov 1872. Polona Žagar Malnar Josipa Ferdinand 1874. Polona Žagar Josipava žj yna Ivka Ožbolt Q"oknarj e 1895. Ceber Malnar Stanka Josip 1893. lvkaJaneš Malnar Stanka Franjo 1896. lvkaJaneš Malnar Stanka Marija 1898. IvkaJaneš Malnar StankaAntun 1900. IvkaJaneš Antun. ž. Ljubica Malnar, Cymi V-1908. lvan ilvkaJaneš MalnarStankalvka 1902. lvkaJaneš Malnar StankaAntonija 1904. IvkaJaneš Malnar Stanka Vjekoslava 1906. IvkaJaneš Malnar Stanka Franjo 1912. IvkaJaneš Malnar Antuna Stanislava 1928. Ljubica Malnar Malnar Antuna Marija 1930. Ljubica Malnar Malnar Antuna lvka 1933. Ljubica Malnar Malnar AntunaAntonija 1935. Ljubica Malnar 
Ke jy nastajou ta zapis jy biu vod rajyneh per Karuscah žiu Šy jedinu Ivan Malnar (r. 1931.), al jy med ten cajtan je van vmyr. Stanovnik Karuscou j y Karusec, a žinska Karušcouka. Pridjev j y karušcarsku. Pa damaci Sy na dej u Korošcima zak Sy da per Karuscah, a iz Korošci jy uvod Karuscou, h Karuscan. 
Hišni brvaje so Sy zacile vod aden per Karuscah teskryt ke jy bva samu ana hiša. Dva, tri, štir je šist so ble per Gamikah. Per prezimenah Janeš je Žagar nej so zmiren pisani hišni brvaj e, pa jy tyšku ryc kirmo brvaje kedu perpada. Zatu so tok slucajnu zapisani . 
LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 

Kumej sr vide slejd zida hiš? broj 5 (lejl_ja slika) je pouna štirna (temnu mejstu na srejd disnr fotograf1jf). Na štirne Š? zmiren rastrjo perunik? je 1.JOpancke. 
Gorniki (Gernike) broj 2.  
Prezimc:, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smc:rt  
KovacAntun  ?  
Antunava žjc:na Gertruda Volf  ?  
Kovac Antuna Katarina  1818.  Gertruda Volf  
Kovac Antuna Lucija  1819.  Gertruda Volf  
Kovac Antuna Marija  1823.  
Poje Antuna Matija  1836.  1883.  1906.  
I. Matijava žj. Marija II. Matijava žj. Ivka Žagar  1847.  "  1918.  
Poje Matije Antun  1873.  Marija  1897.  
Antunava žj. Veronika  1880.  "  
Poje Matije Vjekoslav  1888.  
Vjekoslav. I žj. Marija  ?  
Janesh Antoniusa Jacobus  1826.  Francisca Cadež  
Janesh Antoniusa Mathias  1829.  Francisca Cadež  
Janesh Antoniusa Bartolomaus  1831.  Francisca Cadež  
Janesh Antoniusa Stephanus  1833.  Francisca Cadež  
Janesh Antoniusa Laurentis  1836.  Francisca Cadež  
Janesh Antoniusa Antonius  1840.  Francisca Cadež  
Janesh Antoniusa Theresia  1841.  Francisca Cadež  
Janesh Gertrude Franciscus  1843.  
Janesh Stephanusa Maria  1832.  Maria Loknar  
Janesh Stephanusa Stephanus  1835.  Maria Loknar  
Janesh Stepfanusa Maria  1837.  Maria Lakner  
Janesh Stephanusa Gertrudis  1840.  
Janesh Stephanusa Georgius  1842.  Maria Lakner  1865. i02  1919.  
Georgiusava II. žjc:na Katarina Štimac  1863.  1902.  1904.  
Janesh Stephanusa Joanna  1846.  Maria Lakner  
Janež Stjepana Vatroslav Ignacio  1850.  Maria Loknar  
Janeš Izidor  1881.  
Izidorjava žj. Katarina  1863.  "  
Janeš Jurja Antun  1871.  1895. "  
Antunava žjc:na Marija Volf  
Janeš Jurja Marija  1881.  Marija Volf  1900.  
Janeš Jurja Polona  1887.  Marija Volf  

lj.Ollaf.i -. 
Janeš Antuna Franjica  1899.  Marija Volf  
Janeš Jurja Veronika  1880.  1902.  
Janeš Izidora Marija  1884.  Katarina  1901.  
Janeš Izidora Franjo  1888.  Katarina  1908. na Verhah  
Frenitava žjynaAntonija Rede  1889.  II  
Janeš Katarine Franjica  1901.  1902.  
Janeš Katarine Nikola  1896.  1925.  
Niko lava žj. Zora Križ  1907.  II  
Janeš Katarine Mihovi!  1898.  
Janeš Jurja Ferdinand  1903.  Katarina Štimac  1904.  
Janeš Franje Marija  1909.  Antonija Rede  
Janeš Franje Antonija  1911.  Antonija Rede  
Janeš Franje Franjo  1912.  Antonija Rede  
Janeš Nikole Marija  1926.  Zorka Križ  
Janeš Nikole Adam  1928.  Zorka Križ  
Križ Ivana Ivan  1834.  1874.  1915.  
lvanava žj. lvka Žagar  1848.  II  1911.  
Križ Ivana Antun  1885.  1908.  
Antunava žj. Matilda Pršle  1888.  II  
Križ Ivana Franjo  1887.  1902.  1916.  
Frenitava žj. Rozalija Malnar  1882.  II  1915.  
Križ Ivana Ivan  1889.  
Križ Franje Franjo  1913.  Rozalija Malnar  
Kirž Franje Josip  1915.  Rozalija Malnar  1918.  
Križ Ivana Ivan  1906.  
Križ Ivana Franjo  1907.  1907.  
Križ Ivana Angela  1909.  
Križ Ivana Ivka  1911.  1930.  
Križ Ivana Josip  1913.  

Za Kovacy Sy navej kej so zavyršle, a potomke Franyta je Nikoly ževijo na Spujdneh Vyrhah pa na Rounicah, ani so Sy vodsylile na v.c krajou Hfl)asky je Slovenijy. Vod Gamikou so Sy vodsylile skara pryd stu lejt, a Ferdinand Malnar j y per Zagarjeh kupu hišo je grent. 
Prezimena Kovac je Janeš so bly per Gamikah je prejk ko so te zapisany, al nej zbag pamankajna padatkou mac prygruntat keda so pyršle h Gamikan. 

Hišnu IJ:Ozid}f! }f! zarastlJ:O grrm}f!. Prrd starme temeljame sr }f! zakarrniu Jrsin. 
LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Gorniki (Gernike) broj 3. per KLIMPE 
Prezimy, 11ocitm,;mjemi je jemi 
Šoštaric Antun, zet Antunava žj. Angela Janeš Šoštaric Antuna Maria Lautar Jakov Janeš Tereza Janež Matije Josip Janeš Matije Ivan Janeš Bartola Angela Janeš Bartola Antun Janeš Bartola Antonija Janeš Bartola Ivan Janeš Bartola Sofija Janeš Ivana Ivan TurkAntun Antunava žj. Paulina Lautar Janeš Angele Antun TurkAntuna Ivan TurkAntuna Franjo TurkAntuna lvka TurkAntuna Ferdinand TurkAntunaAngela TurkAntuna Marija Julija TurkAntunaAntun Stanko TurkAntunaAntonij a TurkAntunaAngela TurkAntuna Filip TurkAntuna Ferdo Josip TurkAntuna Josip Klimpf Antuna Matija, z Goracou 48. Matijava žj yna Julka Ožbolt KlimpfMatije Ljudevit KlimpfMatije Antun KlimpfMatije Slavica KlimpfMatije Franjica KlimpfMatije Matija KlimpfMatije Josip KlimpfMatije Franjo Malnar JosephusaFranvciscus Frynita11a žjynalvka r. Zagar Malnar Franje lvka Sofa Malnar Franje Angela Malnar Franje Josip Josipa11a žj yna Ivka Ožbolt 1) oknarj e Malnar Josipa Tonka Malnar Josipa Vjekoslav Vjekoslava11a žjynaAngela Volf Malnar Vjekoslav Vjek. žj.Angela Volf Malnar Vjekoslava Leopold Malnar Maricka r.lejtu 
? ? 1829. 1839. 1837. 1853. 1856. 1863. 1866. 1870 1873. 1879. 1898. 1865. 1871. 1889. 1891. 1892. 1894. 1896. 1897. 1900. 1903. 1905. 1906. 1908. 1912. 1915. 1887. 1887. 1913. 1919. 1921. 1923. 1926. 1928. 1931. 1844. ? 1869. 1870. 1873. ? 1908. 1869. 
1869. 1871. 1897. 1899. 
mate 
Angela Janeš 
Uršula Žagar 
Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Paulina Lautar Josepfa Volf Jure i Matilda r. Križ Julka Ožbolt Julka Ožbolt Julka Ožbolt Julka Ožbolt Julka Ožbolt Julka Ožbolt Julka Ožbolt 
paruka  smyrt  
1864.  1912.  
1856.  
1895.  
1898.  
1898.  
1904.  

Helena Korossecz vod Karusiou broj 5. 
lvkaŽagar 1869. lvkaŽagar 1872. lvkaŽagar 1895. 
lvkaOžbolt Polona Žagar 1894. 
" 
1894. 
" 
1921. vcmeh Uazeh 
__________________________ .rµ,/Uli:i-. 
ŽagarJuraj  1842.  1870.  
Jurja11a žj. Marija Volf  1847.  "  1918.  
Malnar Josip  1873.  1895.  
J osipava žj. Ivka Ožbolt  1874.  "  
Malnar Josipa Ivan  1899.  1927. v Cmyh 1.) azah 4  
I vanava žj. Milka Frbežar  1905.  "  
Malnar Josipa Marija  1901.  1919.  
Malnar Josipa Josip  1905.  1905.  
Malnar JosipaAntonija  1906.  1908.  
Malnar Josipa Franjica  1908.  1908.  
Malnar Ivana Marija  1928.  
Malnar Ivana Ivan  1929.  
Malnar Josipa Ferdinand  1874.  1900.  1939.  
F erdetava žj. Katarina Lakota  1878.  "  
Malnar F erdinandaAntonij a  1901.  Katarina Lakota  
Malnar Ferdinanda Marija, ud. Žagar  1903.  Katarina Lakota v Cmyh 1.) azeh  
Malnar Ferdinanda Florijan  1909.  Katarina Lakota  
Malnar FerdinandaAntun  1912.  Katarina Lakota  
Malnar Ferdinanda Julijana  1914.  Katarina Lakota  
Malnar Ferdinanda Franjo  1921.  Katarina Lakota  
Malnar Ferdinanda Julijana  1925.  Katarina Lakota  


Temelje triijf hišf per Garnikah je pouna štirna pakrita z mrejžo (spujdna fotografija disnu). 
Magare Sy jy Antun Turk ke Gamikan persyliu pryd kvanc 19. stulejtja, tyšku jy pa vej dat vod kej jy pyršu. V cebranske fare nej zapisan nebydenAntun ke be mo pa staraste vodgvarjou. No, vohku jy pyršu s kiry drugy sasejdny fary. 
1.)od stanovnikou s prezimenme Šoštaric je Turk Sy nec navej, as Klimpfavy deržiny so ani pa drugmo svetskemo rate vodsylile ko koloniste v Kolut pouk Sombora v Backe. Klimpy so ledi najbel zapantle vod vseh Gamikarj ou. 

.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut 
Gorniki (Gernike) broj 4. 
Prezimy, vocitai,_mjemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Janesh Casparus  1678.  1721.  
Janesh Casparusa Maria  1713.  1716.  
Jannes Casparusa Georgius  1719.  Maria  1777  
Janesh Georgiusa Gasparus Jannes Casparusa Jacobus  1754. 1779.  Gertruda Maria  
Janesh Jacobusa Gregorius  1817.  Helena Volf  
Janesh Jacobusa Maria  1819.  Helena Volf  
Janesh Jacobusa Gertrudis  1821.  Helena Wolf  
Janesh Jacobusa Mathaus  1823.  Helena Wolf  
Janesh Jacoba Magdalena  1826.  Helena Volf  
Janesh Marije Joanna, nezakonita  1844.  
Janesh Andreasa Magdalena  1830.  Margaretha Klepac  
Janesh Andreasa Jacobus  1832.  Margaretha Klepac  
Janesh Andreasa Maria  1835.  Margaretha Klepacz  
Janesh Andreasa Magdalena  1838.  Margaretha Klepacz  
Janesh Andreasa Josephus Janesh Andreasa Joannes  1840. 1842.  Margaretha Klepacz Margaretha Klepacz  
Janesh Andreasa Joanna  1846.  Margaretha Klepacz  
Janež Andreasa Antonius Padov  1848.  Margarita Klepac  
Janesh Gertrude Maria, nezakonita  1845.  
Janež MagdaleneAntun Hieronim, nez.  1848.  
JanešJakov  1852  1885i08.  
Jakapava I. žjyna Matejka Rede  1885.  
11  II. žjyna Gabrijela Lavric  1859.  1907.  1926.  
Janeš Jakova Slavica  1886.  Matejka Rede  1905.  
JanešJakovaJakov  1888.  Matejka Rede  1907.  
Janeš Jakova Stjepan  1896.  Matejka Rede  1896.  
Janeš Jakova Franjica  1899.  Matejka Rede  1899.  
Janeš JakovaAntun  1902.  Matejka Rede  1902.  
taneš Jakova Franjica  1908.  Gabrijela Lavric  
Zagar Valentin  1719.  1782.  
Sagar Bartola Jacobus  1833.  Maria Poje  
S agar Bartola Mathias  1836.  Maria Poje  
Sagar Bartola Stephanus  1840.  Maria Poje  
Sagar Bartola Stephanus  1843.  Maria Poje  
S agar Bartola Josephus Žagar Stanko  1846. ?  Maria Poje  1893.  
§tankava žjynaivka r. Volf  ?  "  
Zagar Stanka Stanko Šebalj Stjepan, Zyt  1894. 1835.  Ivka Volf Stj epan i Polona Kovac  
§tjepanava žjynaMarijar. Janeš  1835.  Andreasi Margareta Kl.  
Sebalj Stjepanaivan Šebalj Stjepanaivka Šebalj StjepanaRudolf  1857. 1865. 1868.  MarijaJaneš Marija Janeš MarijaJaneš  
Malnar Josipa Grga Grgava žj yna Magdalena Križ  1860.  Korošci 5  
Malnar Grge Izidor Izidorj ava žjyna Marina Lipovac, Br.D  1884. 1888  Magdalena Križ.  
Malnar Grge Ivka  1886.  Magdalena Križ  
Malnar Grge Angela  1888.  Magdalena Križ  1892.  


__________________________ .rµ,/Uli:i-. 
Prezim<y, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka 
Malnar Grge Marija 1890. Magdalena Križ Malnar Grge Julijana 1892. Magdalena Križ 1892. Malnar Grge Franca, dvajka 1893. Magdalena Križ 1895. MalnarGrgeAngela, " 1893. Magdalena Križ Malnar IzidoraAntonija 1908. Marija Lipovac Malnar Antonije Antun 1934. ževijo v Cebre. 
Z deržin<y Malnar potomke ževijo v T<yrstj e, Cebre, je dre gej. Prezimene Žagar se na vej slej d, al s<y vej da Sy jy Bartol persyliu z Brinavy Dragy. Šebalj jy biu venda s Prizda. Negovi prezimenjake so na Hribe, al nej neb<ynga ke be vodgavarjou Št<yf<ytave (Stjepanave) dvabe. 
Gorniki (Gernike) broj 5. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Janeš Matias 1799. Matiasava žj<ynaApolonia Turk ? Janeš Matiasa Georgius 1821, Apolonia Turk Janeš MatiasaAntonius 1825. Malnar Vjekoslava Leopold 1897. Angela Volf Malnar Vjekoslava Marija 1899. Angela Volf 
Ivana vi (1899.) potomke ževijo v C<ymeh \Jazah per Starehišneh. 
Gorniki, broj 6. 
Prezim<y, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka sm<yrt 
Janež Stephanus 1810. Stephanusava žj <yna Maria Loknar ? Janeš Stephanusa Maria 1832. Maria Loknar Janeš Stephanusa Stephanus 1835. MarijaLoknar Janeš Stephanusa Maria 1837. Maria Loknar J aneš Stephanusa Gertruda 1840. Maria Loknar J aneš Stephanusa Georgius 1842. Maria Loknar Janeš Stephanusa Joanna 1846. Maria Loknar Janeš Stephanusa Vatroslav 1850. Maria Loknar 
Stanovnik Gamikou jy Gamik al pa Gamikar, žjyna jy Gamikouka, pridjev pa gamikaršku. \Jod Gamikou, per Gamikah, h Gamikan. 
Gamik<y so ledi zacile zapušcat prejk ko j<y paciu druge svetske rat, a ke s<y j<y kancou s<y nej vob<yden vymu na pagarišcy. Zbag tega Sy vod Gamikou vej samu kyj malga. 
Nej dougu k<yr j<y Šumarija Prized nardiva cejsto z Mauharjouga vaza da Stremca ke j<y an<y parstu m<ytrou vod Gamikou, a z majhnen struškan be s<y pr<ytigneva skuze da Karuscou ke be tle vlasnike vodstupet tulku z<ymli ko rabe za cejsto. Predjel C<yma gara, kamer spadajo tude Gamike s Karuscame vrid, jy hedu svabu pavizan s cejstame, pa be ledi mougle vomagucet da Sy baren ta pryduže. 

LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
v v 
CEBRANSKI GARACE -GERJANSKU 
Te bodo v cebransky Garacy zapisani vse zaselke je imajna ke so Sy v prošloste nen perpešivale, a spadajo v cebransko faro. Vajny na spada Parg zak jy biu vod dely samostujnu naseljy. Ke Sy myd domacme ledmi gavari o Garacah al Gerjansken, se; misle glih na cebranskc; Garace; bryz Režinou je Štimcou, a glih tok je bryz Kuzjega Vyrha je Krajncou, Cy prou so nakan formirejna katastarskeh opcin 1860. lejta vsa ta mej sta perpadaua v katastarsko opcino Garace, a pryd ten so dely pisany ko Garace. 
S pamacj o pyrveh zapisaneh prezimen Sy da samu danekly pagruntat vodkud jy patejkavu nasc;livejni kraja. Samu danekly zbag tega, ke Sy z jemin zaselkou Tamažine, Skvake (Skoki), Makouce vohku zakluce da so ble vajneh pyrvi stanovnike cegaveh prezimen nej VyC na padrucje Gerjanskega, net jy vastou kak zapis da so bly v zaselkeh ke so pajneh dabile j emi. 
Kešnejy jy vopazet jako lokalno migracijo, pa Sy jy syglih v Garacah zadyržou karakteristicen pamejnek ke jy biu jednak je v tyrstjanskeh Garacah, ajenaParge. 
Numary al hišni brvaje z 18. stulejtja, a je z 1850. lejta so zacile na imajne zapisanmo ko Draga. Tu j emi jy za Tatinsko Drago kir jy stava ana hiša. Vod te so šle brvaje h Režinan, pa h Kašarugan jtn., a kancale so z brvajan 58 per Štimcah. Kešnejy dejvany hišy so dabivaly brvajy pa ride koker so dejvany. 
Poimenicni padatke o stanovnikah so vziti z Indeksa stanovništva nekdajnc; opcinc; Ceber (bryz Tyrstja), pa s knig stališa, maticneh knjig je popisa ke ga jy 31.3.1942. zvyršu taljanske okupator. Knjige (Indekse) kejgade mankajo cely stranice;, a na aneh stranicah kej kira vosiba. Zglida da jy Indeks nastou s prypešivejnen z maticneh knjig. Per prypešivejne so nastajaly vocitny grešky. V aneh slucaj eh jy datum smyrte raneje vod rojstnega datuma, pa tude da Sy jy nedu žjynu ke jy biu star siden lejt, al pa da jy mate samu lejtu starja vod svajga votraka. Taki padatke nejso vnašani v leta zapis,jedinu Cy Sy nej je te patkrava spadubna greška. Zatu popis vosih na bo cistu kompleten. Na temelje takeh padatkou jy bvo tyšku cistu vsazga identificirat kire deržine perpada, al bo syglih v njymo VyC ko 90% stanovnikou Gerjanskega rajyneh zajdneh skara tristu lejt, najvicje tal rezvc;rstaneh h tapraven deržinan. Tu jy bvo ten tižjy ke so isti ledi zapešivani pad razlicny hišny brvak 
Draga, broj 1. TATINSKA DRAGA. 
Paštjynen stanovnikan tega imajna jy škudvo jemi Tatinska pa so jeskale da Sy pišy samu Draga. Pa ustnemo prynašejni z rvada v rud, v Drage so raubarje (tati) jemejle svaji shadišcy pa jy zatu Drage perdanu Šy Tatinska. Cy jy v ten kyj resnicy, pvalajy vod takrytrejs VyC dougu. 
Hiša je; bva pouk starga puta ke j c; šu pa same Tatinske Drage prute Parge, any stu mytrou vod križa per Svite trajice prute Parge. Ke grunte je; perpadava je vilka kašynica ke j y dasej gaua da pad zaselka Kalavirje (prute jugozapade) pa da Dybely hujy na jugoistocne strane. Nivy so bly v padouglaste dražiuke. Hiša je; zgarejva na paci tke dvajsytga stulejtja je nejso jo tle na novu dejvat, rajši so se na Parge kepile Rajtavo. V Tatinske Drage nej VyC paznat kej so ble niji temelje, a pryd pidysit lejt jeh jy bvo Šy fajn videt. 
Tatinska Draga Sy dvaskryt spamina v vize s pyrven napadan partizanou v cebranskemo kraje na kolono taljansky fašisticky vajski 19. travnja 1942. lejta. V napade zes zasjedy jy paginvo 28 talj anskeh sudatou, a druge dan (20. IV.) so fašiste Cymeh srajc narydile osveto nad dysit nadoužneh maškeh vod Režinou. Pertyrale so jeh da mejsta vcirejšnega napada je ton jeh dougu mucle, pvala pa pastrejlale. Za spamin na napad pastavlc;n je; spomenik pryd kiren Sy vsaku lejtu na tiste dan pavaži krajcel. Mau nižjy vod njyga jy skromen zidan spomenik dysyten talcan. Nih spomenik nej videt s cesti. Zajdneh lejt Sy mo da vicje znacaj, zak treba rejs bel žalet nadoužny žrtvy drozga svetskega rata. 
V Tatinske Drage jy smyrt vtryfiva najmejn 30 vosih, zak so ble vajne voh ževlyjni je dva cevile. An mvad fant smyrtnu jy stradou ke jy 1959. lejta pou z becikla, a druzga maža je; s pištolan strejlu milicajc. Ty dvej smyrte nejmajo derektny vizy s partizansken napadan. 
Vod Tatinsky Dra.w jy umjetnik Andrija Zbašnik napisou pejsem. Cy glih jy VyC vobjavlyna v knige "Cabarske žrtve fašizma", vana perpada na tu mejstu. 

__________________________ .rµ,/Uli:i-. 
TATINSKA DRAGA l. 2 Gordo i ponosno stoji starica Srce nemirno k'o ranjena ptica Kraj znamjenja kamenog gdje on pade. Tolike godine boluje jade, 
Unutarnjim grohotom jecati stade, Jer smrt mu umjesto života dade asuzek'o rosakrasejoj lice. Oganj ratni što prode ko bujica. 
3. 4. Grebene obraze i putjoj meku U spomenu traži utjehuneku Skrivaju prameni sijede kose K'otmjemdahoda, anoge bose Srebrne od suza što dalje teku. Misli o njemu uduši je peku. 
\Jod Tatinsky Dragy je Dybily hujy jy pejsmy pisouje Franjo Pojy-Pugly, ke jy 110d te jemukariny. 
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Wolf Urban  ?  
Urbana11a žjyna Marija Kavalir  ?  
WolfJosephus  ?  
Josipa11a žj yna Marija r. Mezlar  1806.  1877.  
WolfJ osephusa Josephus  1810.  
Josephusa11a žjyna Marija  1815.  
WolfUrbanaJelena  1816.  Marija Kavalir  
WolfUrbana Pavao  1819.  Marija Kavalir  1819.  
WolfUrbana Magdalena  1821.  Marija Kavalir  
WolfUrbana Gjuro WolfUrbanaMargareta, ud. Klimpf  1824. 1826.  Marija Kavalir Marija Kavalir  1852 ..  1824.  
VolfJosipaMarija  1818.  Marija Mezlar  
Volf Josipa Maria  1822.  Marija Mezlar  
VolfJosipa Stephanus  1824.  Marija Mezlar  
Volf Josipa Clara  1826.  Marija Mezlar  
VolfMargareteAntun, nezakonit  1850.  
MaverJoannes,zyt  1815.  1842.  
Ivana11ažjynaMariar. Volf  1815.  11  1850.  
Janeš Joannes, zyt J oannesa11a žj yna Jelena r. Žagar  1824. 1820.  1860.  
Maver Joanesa Josip  1843.  Marija Mezlar  1864.  
Janešlvanalvan  1858.  Jelenatagar  1860.  
JanešivanaJuraj  1860.  JelenaZagar  1860.  
Lakota Gašar  1863.  
Poje UrbanaAna  1820.  Elizabeta?  
Poje Josipa Franjo Poje Josipa Ferdinand Poje Josipa Franjica, ud Zbašn. Kr.Dr. Poje Josipa Ivan PojeJosipaivka Poje JosipaAntonija Poje JosipaAntun Poje Josipa Ferdinand  1863. 1865. 1867. 1871. 1873. 1875. 1877. 1881.  Marija Repinc Marija Šoštaric Marija Šoštaric Marija Šoštaric Marija Šoštaric Marija Šoštaric Marija Šoštaric Marija Šoštaric  1903.  1864. 1865. 1891.  
Antuna11ažjynaFranjicar. Lakota  1882.  
PojeAntunaAntun, nezak.  1905.  FranjicaLakota  1931.  

Deržina Poje 11odsyli11a jy na Parg broj 4 (h Rajtaven) s perjemkan Pugletavi. \Jod emigracijy odnosno nestanka drogeh stanovnikou Dragy nej padrabnejeh padatkou. Samu Maver Sy jy kešnejy pajavu ko zyt v Vazah. 
.r.µ,IWE-.rpzllja.n,1.ku _______________________ _ 

S proslav. yoblejtenc. p.rvga napada na taljansko fašisticko yajsko v Tatinske Drage. 
ERŽENI (REŽINE) 
Erženan pa damaci rJyCyJO Režine. V prezimene, h Režinan so ledi persylile ke so zacile 
prošloste so Sy štejle v Garacy, a vod pacitka 20. v Cebre dejvat talionico Žylejza vokul 1650. lejta, stulejtja nejmajo ž nime nekakavy vizy. Zbag al pa maryt Šy prejk. Prezimy jy hedu bliziny so pavizani s Pargan. Zes šaly so jen ani resprystranynu pa vse Slovenije, a 1501. lejta rjykle "Pit menut vod Parga". Ok Cy prit za pit zapisanu jy v Poljanske daline per Škofje Loke).38 menut, mary dirjat ko tristu hedicou. Zaselak ima 
Dvajsyt lejt kešnejy Sy pajavla v Cerknen.39 Eržen štire hišy pa na novu narjyny dvej vikendicy. Vsy 
be Sy pa hervasku vohku rj ykl)o raž en ( od raži), a hišy so pa rate zdignyny je zdyj jeh dvabru pa naši režin. Eržene imajo svajga srodnika v vobdyržiuajo al jy samu ana stalnu nastanyna. 
zaselke Režince (Erženci) v pryzidanskeh Jemi so dabile pa prezimene Eržen ke Sy jy Garacah. Je ton jy bvo dougu prezimy Eržen. 
vobdyržm;u da denašneh dni, a v dalje prošloste jy Dvaste Erženou nej rezvyrstanu pa deržinah zak Sy bvo v vseh štyreh hišah. l]ok Sy sude pa na vej kirmo zaselke kedu perpada. 
Erženi (Režine) broj 2. per Š\JABE 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
ErsenAndreas ? 1763. 
" 
Andreasava žj yna Elizabeta Longos ? Laurentis Ersen Blasius 1787. Blažava žjynaAgnes Sercar 1786. ErshenAndreasaAnton 1800. Maria Ershen Andreasa Ursula 1802. Maria 
38 Dr.sc. Pavle Blaznik, Loški razgledi. 39 Mr.sc. Silvo Torkar, Tamacejni o resprrstranrnaste aneh prezimen. 

.rµ,IUOCi -. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
ErshenAndreasa Margarita  1804.  Maria  
ErshenAndreasa Josef  1806.  Maria  
ErshenAndreasaAnna  1809.  Maria  
Ershen J oannesaAnna  1802.  Gertruda  
Ershen J oannesa Magdalena  1805.  Gertruda  
Ershen Joannesa Maria  1807.  Gertruga  
Ershen Joannesa Simonis  1812.  Gertrudis  
Ersen Blasiusa Gertrudis  1810.  ?  
ErsenBlasiusa Apolonia  1820.  Agnes Sercar  
Eržen BlasiusaAna  1822.  Agnes Sercar  1824.  
Eržen BlasiusaAntun  1825.  Agnes Sercar  1836.  
OsboldAntonius, Zyt  1811.  
Antoniusava žj c;na Gertrudis Ersen  1810.  1884.  
OsboldAntoniusaAntonius  1831.  Gertrudis Ersen  
Antoniusava žjynaPolona r. Štimac  1834.  1861.  1894.  
OsboldAntoniusa J osephus  1840.  Gertrudis Ersen  
OsboldAntoniusa Franciscus  1841.  Gertrudis Ersen  
Franciskusava žjyna Franjica Štimac  1849.  
OžboltAntuna Ivka  1863.  Polona Štimac  
OžboltAntuna Franjica  1869.  Polona Štimac  1893.  
OžboltAntunaJelena  1871.  Polona Štimac  1872.  
Ožbolt Franje Franjo  1879.  Franjica Štimac  1879.  
Ožbolt Franje Franjo  1880.  Franjica Štimac  1880.  
Lakota Gašpara Vid  1860.  1884.  1932.  
Vidava žj yna Agata r. J aneš  1860.  1884.  
Lakota Vida Marija ud. v Garace;  1886.  AgataJaneš  1902.  
Lakota Vida Matija  1890.  AgataJaneš  1919.  
Lakota Vida Ivka  1894.  AgataJaneš  1913.  
Lakota Vida Franjica, ud. Hreljin, Ogul. 1900.  AgataJaneš  1920.  
Lipovac Antuna Jakov  1864.  Jelena  1886.  
Jakovaua žjynalvka r. Eržen  1863.  Antun i Polona  
Lipovac JakovaAntonija  1887.  IvkaEržen  
LipovacJakovaJakov  1889.  IvkaEržen  
Lipovac Jakov, zc;t  1864.  Ožboltlvka  1886.  
Jakovava žj yna Ivka Eržen  1863.  II  1891.  
Lipovac JakovaAntonija  1887.  IvkaOžbolt  
LipovacJakovaJakov  1889.  IvkaOžbolt  
Lipovac Jakova Vjekoslava  1890.  IvkaOžbolt  
Malnar Simona Jacobus  1816.  
J acobusava žj yna Apolonia Eržen  1820. Agnes Sercar  1887.  
Malnar Simona Marija  1816.  Marija?  1870.  
Malnar Simona Magdalena  1819.  Marija?  
Malnar Ane Gjuro, nezakonit  1825.  
Malnar Pavla Franjica  1826.  Margareta?  
Malnar PavlaAgnes  1829.  Margareta?  
Malnar Pavla Jakov  1831.  Margareta?  
Malnar PavlaAna  1833.  Margareta?  1837.  
Malnar Jacobusa Joannes, dvajcek  1848.  Apolonia Ersen  1849.  
Malnar JacobusaAntonius,  II  1848.  Apolonia Ersen  1849.  
Malnar J acobusa Helena  1851.  Apolonia Ersen  1857.  
Malnar Jakova?  1853.  Apolonia Ersen  
Malnar Jakova Marija, ud. Cop l)ouske  1856.  Apolonia Ersen  1876.  
Malnar JakovaGjuro  1859.  Apolonia Ersen  1891.  

LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 

Švabaya hiša Jr nastanrna samu vcaseh. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
JurjavažjynaJosephaLakota, Parg2  1874.  
Malnar Agneze Jakov, nezakonit  1857.  per Opajkah 19  1858.  
Malnar Agneze Franjica, nezakonita Zbašnik Josipa Franjo s Križ Dragy 11  1859. 1869.  " " Polona Volf  
Frynitava žj ynaAntonija r. Trope  1873.  
ZbašnikFranjeKatarina  1867. Marija Trope  1877.  
Zbašnik Franjo  1869.  1893. i 1915.  
Frynitava I. žjynaAntonija Trope  1875.  "  1915.  
Frynitava II. žjyna Ožbolt Franjica  1867.  1915.  1942.  
ZbašnikFranjeMihovil Mihovilava žj ynaAntonij a Žagar  1895. 1902.  Antonija Trope  1919. "  
Zbašnik Franje Antun  1899.  Antonija Trope  1920.  
Antunava žj ynaAntonij a Križ  1900.  "  
Zbašnik Franje Miroslavper Frbižarjeh 1901.  Antonija Trope  1927.  
Zbašnik Franje Marija, ud. Trope  1903.  Antonija Trope  1928.  
ZbašnikFranje Zorka  1906.  Antonija Trope  1926.  
Zbašnik Franje Josip  1909.  Antonija Trope  1937.  
J osipava žjyna Bo žica Kovac  1921.  sParga  
Zbašnik Mihovila Mihovil  1921.  Antonija .agar  
Zbašnik Mihovila Franj o  1922.  Antonija .agar  
Zbašnik Mihovila Rudolf  1939.  Antonija Zagar  
ZbašnikAntuna Juraj  1923.  Antonija Križ  
ZbašnikAntunaAntun  1924.  Antonija Križ  

Lakoty so pyršle z Brinouky je hmale so vodsylily v Zgurny Žagarjy broj 2 (Krajc), a Zbašnik Franjo Sy jy persyliu s Križevy Dragy. Perjemek švaba imajo maški s prezimenan Zbašnik, je tu lyti s Križavy Dragy. Nihi pretke so Sy persylile s kaciuske&_a padrucja (Trava) kir jy b11_,a palavica nejmškeh stanovnikou, pa so je nynejmce dabile perjemek Svaba. Zdyj jy hišne gaspadar Zeljko Zbašnik, je nej stalnu nastanyna. 

.rµ,IUOCi -. 
Erženi (Režine) broj 3. per LEKACKE 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi 
Malnar Simon, dvavec Malnar SimonaAgnes Malnar Simona J acobus J acobusava žj ynaAntonia r. Ersen Malnar Simona Magdalena Malnar JacobusaJoannes Malnar JacobusaAntonius 
Ersen Josephus Josephusava žjyna Marija r. Janeš Ersen J acobus J acobusava žj ynaApolonia Ersen Eržen Josipa Miha Eržen Josipa Ivan Eržen Josipa Angela Eržen JosipaAntun ErženAntuna Marija Ersen J acobisa J oannes Eržen Angele Franjo, nezakonit Ožbolt Lucas, zyt Lucasava žjyna Margareta Eržen Štimac Jurja Vinko, pyršy vod Štimcou Vinkava žjyna Vjekosl. Soštaric, \Jaze Štimac Vinka Valentin, dvajcek Valentinava žjyna Marija Zbašnik Štimac Vinka Josip, duajcek 
v 
§timac Vinka Filip Jakov Stimac Vinka VjekoslavŠtimac VinkaAntun Antunava žjynaFranjica r. Janeš,Štimac Vinka Vjekoslav, duajcek
v 
Stimac Vinka Izidor, dvaj cek Izidorjaval. žjynaivkaKalic Izidorja11a II. žjynaMarijaKnaus §timac Vinka Marija Stimac Vinka Franjo Frynitava žjyna Marija r. Zbašnik Štimac Vinka Jožefa, d11ajka Štimac Vinka Marija, ud. Troha, Prized Štimac ValentinaAntun -t\ntunava žjyna Marija Troha, Lautarje Stimac Valentina Valentin Valentinava ž. MarijaMuhvic, \Jokriv. Štimac Valentina Marija, ud. h Turkan §timac Izid. Ljudevit, per Hadalinah StimacAntunaAntun ŠtimacAntunaFranjoŠtimacAntuna Vladimir ŠtimacAntuna Sabina §timac Ivana Marija Stimac Franje Vladimir 
r.lejtu 
1785. 1812. 1816. 1820 1819. 1848 1848. 1806. 1809. 1816. 1820. 1831. 1834. 1840. 1843. 1845. 1848. 1867. 1816. 1812. 1856. 1861. 1885. 1892. 1885. 1887. 1889. 1891. 1895. 1894. 1894. 1896. 1901. 1897. 1899. 1904. 1902. 1902. 1913. 1912. 1921. 1923. 1924. 1919. 1921. 1923. 1926. 1930. 1924. 1923. 
mate 
Antonia Ersen Antonia Ersen 
MarijaJaneš MarijaJaneš MarijaJaneš MarijaJaneš MarijaJaneš Apolonia Ersen 
vodsyliu v Jastrebarsku 
Marija Troha 
Vjekoslava Šoštaric 
11 
Antun paMarija Vjekoslava §oštaric Vjekoslava §oštaric Vjekoslava Soštaric Vjekoslava Šoštaric 
Vjekoslava §oštaric 
Vjekoslava Soštaric 
Vjekoslava §oštaric 
Vjekoslava Soštaric 
Vjekoslava Šoštaric 
Vjekoslava Šoštaric Marija Zbašnik 
Marija Zbašnik 
Marija Zbašnik MarijaKalic Franjica Janeš FranjicaJaneš Franjica Janeš Franjica Janeš Franjica Malnar Marija Zbašnik 
paruka  smyrt  
1885.  
1839.  
1857.  
1881.  
II  1933.  
1910.  1960.  
1926.  
1910. i25.  
1897.  
1890.  
1920.  1947.  
II  
1895.  
1924.  
1898.  
1925.  
II  
1909.  
1929.  
1937.  
II  
1946.  
II  
1946.  
1921.  

LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Štimac Franje Ema Štimac Franje Suzana Štimac FranjeAntun Štimac Franje Franjo Štimac Franje Slavko  1926. 1928. 1935. 1937. 1930.  MarijaZbašnik MarijaZbašnik MarijaZbašnik MarijaZbašnik MarijaZbašnik  1955.  1926. 1937.  
Slavkava ž. NevenkaLipovac, Tyrstjy  1936.  Antun ilvka  II  


paruka smyrt 
Latu hišnu jemi jy vod takryt ke j y pyršva nyvjesta Marija Janeš, Lekacava s Kuzjega V yrha. Hišo so naslejdly je lepu jo zdyrživajo hcyri Slavyta Štimca, Cy glih ževijo v Francije. 

__________________________ .rµ,/Uli:i-. 

lejve palavice ževijo }edini stlani stanovnike Miroslava pa sin Josip Eržen, a disno ima Troha Želko ko vikendico. Hišni so z vicjr sobr (hišr), a Hišcavi s tamalr sobr (hiš er). 
Erženi (Režine) broj 4. HIŠNI i HIŠCAVI 
Prezimy, yocitayu jemi je j emi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
ErshenAntonius  1800.  
Antoniusaya žjyna Marija r. Lauter  1797.  1846.  
Eržen Florjana Gjuro  1818.  Agnes  
ErženAntoniusa Stjepan  1821.  Marija Lautar  1897.  
Stjepanaya žjynaPolona r. Troha  1821.  1900.  
ErženAntoniusa Uršula  1823.  Marija Lautar  1929.  
ErženAntoniusa Gjuro  1825.  Marija Lautar  
ErsenAntoniusa Margareta  1827.  Marija Lautar  
ErženAntoniusa Lovro  1829.  Marija Lautar  
ErženAntonAna, ud Jelenc, Tyrstjy  1831.  Marija Lautar  1853.  
ErženAntunaAntun  1834.  Marija Lautar  1836.  
ErženAntuna Josip  1835.  Marija Lautar  1836.  
ErženAntunaAntonija  1840.  Marija Lautar  
ErženAntuna Josip  1838.  Marija Lautar  
Eržen StjepanaAna  1842.  Polona Troha  1844.  
Eržen Stjepanaivan  1842.  Polona Troha  1863.  
Ivanaya žjynaivkaKorošec, G. Žag.  1844.  "  
Eržen Stjepanaivka  1845.  Polona Troha  1858.  
Eržen Stjepana Stjepan  1849.  Polona Troha  1923.  
Eržen StjepanaJosip  1852.  Polona Troha  1876.  1915.  
Josipaya žjynaMarija Štimac, Garace  1852.  "  1935.  
Eržen StjepanaFranjo  1857.  Polona Troha  
Frynitaua žjynaAntonija r. Malnar  
ErženAntonije Marija, nezakonita  1867.  1867.  
ErženivanaAntun  1867.  IvkaKorošac  
Eržen Ivana Ferdinand  1869.  IvkaKorošac  1895.  
F erdinandaya žj ynaAna r. Malnar  1874.  "  
Eržen Ivana Vid  1872.  IvkaKorošac  
Eržen Ane Augustina, nezakonita  1872.  
Eržen Ivana Valentin, na Plyšcah  1875.  IvkaKorošac.  
Valentinaya žj yna Marija Zbašnik  ?  
ErženAne Margareta, nezakonita  1875.  
ErženAne Sofija, nezakonita  1877.  
Eržen Ivana Franjo  1878.  IvkaKorošec  1900.  1935.  

77 
LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Prezim., 11ocita1,mjemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  
Erženlvanalvan,na Plyšcah Eržen Josipa Filip Jakov FilipJakova11a žj.nalvkaZbašn. Parg Eržen Josipa Veronika Eržen Josipa I vka Eržen Josipa Srecko Eržen Josipa I vka, ž. An tuna z br. 5 Eržen Josipa Josip, duajcek Josipa11a II. ž. Franjica Križ " Eržen Josipa Franjo, Eržen Franje Marija Eržen Filip Jakova Franjo  1880. 1878. 1880. 1882. 1885. 1887. 1890. 1892. 1925. 1892. 1886. 1903.  IvkaKorošec. Marija Štimac Marija Štimac Marija Štimac Marija Štimac Marija Štimac Marija Štimac Marija Štimac Antonija Malnar lvkaZbašnik  1900. " 1911. 1919. i46 1946. 1926. "  
Frynita11a žj yna Franjica Kalcic Eržen Filip Jakova Jakov Jakova11a žjynaMarija Troha Eržen Filip Jakova Valentin  1904. 1904. ? 1911.  IvkaZbašnik lvkaZbašnik  1930. " 1939.  
Eržen Filip Jakova Vinko  1913.  lvkaZbašnik  
Eržen Filip Jakova Josip Eržen Filip Jakova Vjekoslav Eržen ValentinaAntun Eržen F erdinandaAlfons Mario  1915. 1920. 1913. 1899.  IvkaZbašnik IvkaZbašnik Marija Zbašnik Ana Malnar  1946.  
Eržen Ferdinanda Slava  1901.  Ana Malnar  
Eržen Ferdinanda Julka  1902.  Ana Malnar  
Eržen Ferdinanda Marija  1905.  Ana Malnar  
Eržen Franje Josip Eržen Jakova Roman Romana11a ž. Miroslava Žagar, Br.Dr. Eržen Jakova Franjica  1929. 1931. 1933. 1935.  FranjicaKalcic Marija Troha Marija Troha  1954. " 1959.  
Eržen Franje Slavica, ud. Sabljic Eržen Jakova Josip  1936. 1937.  Marija Troha Marija Troha  
Eržen Jakova Vj ekoslava Eržen Romana Veljko Eržen Romana Darko Eržen Romana Josip Zagar Franjo  1942. 1955. 1958. 1960. 1824.  Marij. Troha MiraZagar MiraŽagar MiraŽagar  1963.  
Frynitaua žjyna Francisca Zagar Franje Maria  1826. 1846.  Francisca  
Zagar Franje Ivan  1847.  Francisca  

Erženi (Režine) broj 5. per K\JAPCARJE 
Prezimy, 11ocitau jemi je jemi r.lejtu mate paruka 
Malnar Matije Antun 1816. Marija Malnar Ane Stjepan, nezakonit 1820. Malnar Antuna Blaž, per Lautarj ah 7 1821. 1853. 
" 
Antuna11a žj.na Katarina 1831. Blaža11a žjyna Jelena Janeš 1834. 
sm.rt 
1890. 1890. 
1935. 1943. 
1897. 
1919. 
smyrt 
1883. 


39 
Kuapacalja1J,o hišo zderži1J,a Stanislav -Slavko Hudolin. 
Prezim.\ l)OCitm1ujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Malnar Matije Marija 1897. Josefa Eržen 1908. Malnar Matije Franjica 1898. Josefa Eržen Malnar Franje Ferdinand 1881. IvkaKriž Malnar Franje Ivan 1882. IvkaKriž Eržen Ivan ? lvanal)aŽjyna, Gertrudisr. Turk 1776. Eržen Jakov 1810. 1889. Jakoval)a žjyna Marija r. Krish 1809. 1880. Ershenlvana Simon, Pargpa Trapite 1812. Gertrudis Turk Eržen Ivana Petar 1816. Gertruda Turk Eržen Ivana Margareta 1819. Gertruda Turk 1896. ErshenAnna 1821. Gertrudis Turk ErshenAntonius 1824. Gertrudis Turk Ershen Josephus 1827. Gertrudis Turk Eržen J akovaAgnes 1831. Marija Križ Eržen Jakova Katarina 1833. Marija Križ 1910. Eržen Jakova Marija, ud Kalic v Binkl 1835. Marija Križ 1857. Eržen Gere Franjo, nezakonit 1835. 1836. Eržen Jakova Magdalena 1837. Marija Križ 1838. Eržen Jakova Ivan 1840. Marija Križ 1862. 
" 
Ivanal)ažj. Franjicar. Košorog, Trap. 1843. Eržen Jakova Gera, ud. Janež v St. Kot 1842. Marija Križ Eržen Jakova Franjica, ud Šebalj 1844. Marija Križ 1864. 1893. Eržen Jakova lvka 1846. MarijaKriž 1861. Eržen Jakova Franjo 1848. Marija Križ 1873. 1892. 
" 
Frynital)a žj yna Ivka r. Križ, Trapite 5 1858. 1910. Eržen Jakova Magdalena 1850. Marija Križ Eržen Jakova Ferdinand, v Mozlje 1853. Marija Križ Eržen Marije lvka, nezakonita 1854. ErženlvanaAntun 1863. Franjica Košorog 1863. Eržen Ivana Marija 1865. Franjica Košorog Eržen Ivana Monika 1867. Franjica Košorog Eržen Ivana Julijana 1870. Franjica Košorog 1870. 
.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Erženivanaivka  1871.  Franjica Košorog  
Eržen Franje Matilda, ud.Loknar. G.Ž.  1875.  IvkaKriž  1892.  1938.  
Eržen Franje Jožefa, ud. Malnar,Gor 24  1877.  IvkaKriž  1894.  
Eržen Franje Franjo  1879.  IvkaKriž  1904.  
I. Fn;nitava žjynaMarija r. Turk, Ceb.6  1885.  II  1927.  
II. F rynitava žjyna Marija Zbašnik  ?  
Eržen Franje Marija  1884.  IvkaKriž  1908.  
ErženFranjeivka  1886.  IvkaKriž  
Eržen Franje Valentin  1890.  IvkaKriž  
ErženFranjeAntun  1892.  IvkaKriž  1911.  
Antunava žjyna I vka Eržen  1890.  II  
Eržen Frana Marija, ud. Košorog, Trop.  1906.  Marija Turk  1926.  
ErženFranaAntonija, ud. Hudolin  1909.  Marija Turk  1927.  
Antonij en muž Hudolin Petar, Maj. 31  ?  1927.  
Eržen Fr. Franjica, ud. Malnar, Br.Dr.  1911.  Marija Turk  1929.  
Eržen Frana Franjo  1913.  Marija Turk  
Eržen Frana Josip  1920.  Marija Turk  
Eržen Frana Slavica  1923.  Marija Turk  
Eržen Franje Vjekoslava  1926.  Marija Zbašnik  1945.  
Hudolin Petra Stanislav  1929.  Antonija Eržen  
Hudolin Petra Marija  1932.  Antonija Eržen  
Hudolin Petra Božena  1936.  Antonija Eržen  
Košorog Josip, zyt  1898.  1926.  
Košorog Josipa Ivana  1928.  
Košorog Josipa Marija Filipina  1930.  

Nedu jy biu s ty hišy kl]apcar (klobucar), al mary bet vyc dougu vod tega. Antonija Hudolin jy bva šnajdarca. Ši11a11ajy pa prydevivava najvyc žinsku pa votrucjy 11obleki11u. Hiša nej stalnu nastanyna zak Pjytravi paAntonijeni potomke (sin Slavko pa hci Božena) ževijo v Cebre. 


Prejk ko sr pridr h Režinan se Jr Vitomir Zbašnik naridu vikendico. 

Vzkendica Ivicr pa Olgr Troha per Režinah. 
Ko je vsypousud, je per Režinah so Sy v prošloste ledi bavle z ekstenzivnen 11obdevivejnen zymli pa zes ževinorejo na majhneh kamadickah zymli, a maži so 110d 11oglarjou je rudarjou ratale šumski dej11ouce pyrvy klasy. 
Stanovnik Režinou jy Režin, žjyna Režinka, a pridjev režinsku. Režin pa Režinka Sy dej dvyjen 11azan pouk Betouga 11aza. Maryt so jeh 11okyrcle ledi 110d Režinou. Pa damaci Sy rjycy per Režinah, 110d Režinou, h Režinan. 
GARACE, y.ožj. padrucj. 
Makovci (Makouce) broj 6 
Makouce so ko je l}odame na zacitke perpadale v Kašarugy. Nakan bfl}aja 6 so dabile hišno numaro 47. Per zajdnen menavejnen hišneh bfl}ajou (2001. lejta) so dabile jemi Nakonci, a tu znace hišo na kraje, na k11ance 11asi, denes be djale -skanc sjc:11a. Ke Makoucan se: skrinc: na disen na pc:rve križajne nad Majyrjan. Raunu gry cejsta ke l}opajkan, ke Pjejscan, Janyžan, Gruharjan, Ruscan, Tuškan je Cyz Gmajnco h Kašarugan. 
Prezimc:, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smc:rt  
KuatemikAndree Thoma, ex Laos  1691.  1719.  1750.  
Tomasa11a žjyna Ousiz Maria  ?  Georgius  "  
Quatemik Thomasa Maria  1712.  
Quatemik Thomasa Gregor  1725.  Maria Ousiz  
Quatemick Thomasa Simon  1726.  MariaOusiz  1754. "  
Simona11a žj yna Maria Chades  1732.  Laurentis i Maria  
Quatemik ThomasaAgnes  1728.  MariaOusiz  
Quatemick Thomasa Ursula  1732.  MariaOusiz  
Quatemick Thomasa Blas  1735.  MariaOusiz  1757.  
Blaža11a žj yna Anna Lakota  1733.  Lucas i Gertruda  
Quatemik Thomasa Maria  1738.  MariaOusiz  
Quatemik Thomasa Elizabeta  1740.  MariaOusiz  
Quatemik ThomasaJacobus  1743.  MariaOusiz  Montanista  
Kuatemik Thomasa Matia  1750.  MariaOusiz  Mante  

.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut 
Prezimy, 11ocitm1u jemije jemi 
Quatemick J oannesa Mihael Kuatemik SimonaAgnes Quatemik J acobusa Maria Kuatemik Blasiusa ? Kuatemik Blasiusa Matia Kuatemik BlasiusaAnton K vatemick Blasiusa Mihael QuatemikAntoniusa Ursula QuatemikAntoniusa Maria QuatemikAntona Jakob QuatemikAntoniusa Helena QuatemikAntoniusaAgneta QuatemikAntoniusa Gertruda QuatemikAntoniuaAntonius Quatemik Mihaela Maria Quatemik Mihaela Georg Quatemik Mihaela? QuatemikMichaelaJakob Volf Tomas Tomasa11ažjyna Uršula Quatemik Volf Tome Pavao Volf Tome Blaž LipovacAndreas, zyt Andreasa11a žjyna Marija r. S agar LipovacAndreasaAntun Antuna11ažjynaJelena r. Osbold LipovacAntun Antuna11a I. žjynaMarijaŽurga Antuna11a II. žj yna Korošac LipovacAnt.Marija, ud.Šoštaric, Roun. 
r. lejtu 
1725. 1754. 1769. 1758. 1762. 1766. 1772. 1788. 1791. 793. 1795. 1797. 1799. 1801. 1797. 1802. 1804. 1807. 
? 1788. 1819. 1821. 1802. 1793. 1826. 1829. 1838. 1854. 
? 1850. 
mate  paruka  smyrt  
Gertruda  
Maria  Mante  
Gertruda  
Anna  
Anna  
Anna  
Anna  
Maria  Gorachi 47  
Maria  Gorachi  
Maria  
Maria  
Maria  
Maria  
Maria  
Maria  
Maria  
Maria  
Maria  Gorachi 3  
Uršula Quatemik  
Uršula Quatemik  
1875.  
Marija Sagar  1876.  
1870.  
1871.  
"  
Jelena Ožbolt  1928.  


Hiša}f? paddjfna mfd bratme Josipan pa Julitan. V Julitave palavice (disnu) ževi Marija Lipovac, (r. Kovac 193 7.). Josipaya palavica}f! nenastanf!na. 

.r.µ,IUIE-. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
LipovacAntunalvka, ud. Lipovac.  1853.  Jelena Ožbolt  1871.  
Lipovac Antuna Gera, ud. Kavalir  1856.  Jelena Ožbolt  1873.  
LipovacAntunaMarija, ud. Mihelic  1859.  Jelena Ožbolt  1881.  
Lipovac AntunaAntun  1861.  Jelena Ožbolt  1880.  1940.  
Antunava žjynaFranjicaMihelic?  II  
Lipovac Antuna Josip, zyt na Rounicah  1865.  Jelena Ožbolt  
Lipovac AntunaAntun  1882.  FranjicaMihelic  1902.  
Lipovac Antuna Josip  1884.  Franjica Mihe lic  1884.  
LipovacAntunaAntonija, ud. Križ  1885.  Franjica Mihe lic  
Lipovac Antuna Josip  1886.  FranjicaMihelic  1898.  
Lipovac Antuna Juli o  1889.  FranjicaMihelic  1907.  1961.  
Julita11a žjyna VjekoslavaKriž  1890.  Ivan iAna Miklic  II  1976.  
LipovacAntuna Romana  1891.  Franjica Mihe lic  
Lipovac Antuna Josip  1893.  FranjicaMihelic  1893.  
LipovacAntunaFranjica, ud. Poje  1894.  FranjicaMihelic  1920. uBab. Polje  
Lipovac Antuna Josip  1896.  Franjica Mihelic  1919. i 23.  
Josipava I. žjyna Franjica Janež  1897.  II  1922.  
Josipavall. žjynaMarijaPoje  1899.  Franjo paFranjicaPintar 1923.  
Lipovac Antuna Filip  1898.  FranjicaMihelic  1919.  vPrizde  
LipovacAntunaFranjo  1900.  Franjica Mihe lic  1902.  
LipovacAntuna Julijana  1902.  Franjica Mihe lic  1902.  
LipovacAntunaFranjo  1903.  Franjica Mihe lic  1926.  
Frynitava žjynaAntonija r. Trope  1903.  Alojz i Franjica  II  
Lipovac Julija Julka  1908.  Vjekoslava Križ  
Lipovac Julija Bernarda, ud. Perušek  1910.  VjekoslavaKriž1934.  
Lipovac Julija Franjica  1913.  Vjekoslava Križ  
Lipovac Julija Marija  1915.  Vjekoslava Križ  
Lipovac JulijaAntun  1918.  Vjekoslava Križ  1931.  
Lipovac Julija Slavica  1920.  Vjekoslava Križ  
Lipovac Julija Nevenka  1923.  Vjekoslava Križ 1942.  
Lipovac Julija Vjekoslav  1925.  Vjekoslava Križ  
Lipovac JulijaAntonija, dvajka  1928.  Vjekoslava Križ  
Lipovac Julija Ivka  11  1928.  Vjekoslava Križ  
Lipovac Julija Juli o  1930.  VjekoslavaKriž1957.  
Juli tava žj. Marija r. Kovac  1937.  Gašpar i Franjica Mlakar  
Lipovac Julija Danica  1932.  Vjekoslava Križ  
Lipovac Julija Franjo  1937.  Vjekoslava Križ  1965.  
Lipovac Josipa Josip  1920.  Marija Poje  
Lipovac Josipa Marija  1922.  Marija Poje  1923.  
Lipovac Josipa Ivan  1924.  Marija Poje  
Lipovac Josipa Marija  1925.  Marija Poje  1955.  
Lipovac Josipa Milka  1928.  Marija Poje  
Lipovac Josipa Emilija  1930.  Marija Poje  1955.  
Lipovac Josipa Ivka  1931.  Marija Poje  1950.  
Lipovac Josipa Franjica  1933.  Marija Poje  
Lipovac Josipa Suzana  1940.  Marija Poje  

Kvaternik jy persyliu s fary Stare Tyrg (ex Loos), al nej paznatu s kirga mejsta. Vej Sy da so ble Kvaternike v Šmarate an kilomyter vod Igauasi. V merliške knige jy zapisaneh mau Kvaternikou s ty deržiny. Pa ten be Sy rjykl]o da so Sy ani rezsylile. V knjige parucaneh jeh jy b110 pricen broj. Zglida da jy Wolf pyršu ke so ble Šy Kvaternike per Makoucah. Venda jy biu uvsabejnek, zak nej dougu vastou. 
LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Pa ten jy pyršu Lipovac, al nej jemu žjyno s K vatemikavy deržiny, zak Sy jy pisal_la Žagar. Ani pravjo da j y biu z Babny Policy, a drugi dejo da j y biu z Makouga Hriba. Tadruga verzija jy tocna, zak so Makouce dabile jemi pa Makouce. Makavec jy je denes une ke jy z Makouga Hriba. Šy dougu pa ten, ke jy na Rounicy pyršva za nyvejsto Lipovac Marija (r. 1850.) so je djale Kašarugarca. Tu vopavyrŽy tamacejni da so Makouce dabile j emi pa prezimene Makovac (-ec ). 
Zajdni so z velikme deržiname te ževejle brate Juli pa Josip. Rezdelile so se imajnije hišo. Josipavo palavico gruntajy kupu Blaž zes Srejdny Dragy, a v Julitave palavice hišy ževi sama nyvejsta Marija rajyna Kovac. l}anajy davica tamvajgaJulita. Drugi Lipouce so reseljyni vodCebradaKopraje Kacivja. 
Stanovnik jy Makavec, žjyna Makouka, a pridjev makousku. Za Makoucy Sy pa damaci dej per Makoucah, vod Makoucou, h Makoucan. 
Adami (Vodarne) broj 7. 
Adami nej taprave prevod za l}odame na hefl_laske jyzek. Tu imajni mary zahvalet za svaji jemi anmo vod stanovnikou ke jy jemu perjemek l}adam. Najbyrš da ima vizo z vado (voda). V stareh cajteh so perpadale h Kašarugan. Ke l} odaman Sy skriny naleu, mau prej k ko Sy pridy h Makoucan. 
Prezimy, vocitavu jemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Sbasnik Valentinus  1786.  
Valentinava žjyna Elizabeta  1780.  
Sbasnik Valentina Stephanus  1808.  Elisabetha Sbasnik  
Stephanusaua žjyna Maria r. Tušek  1808.  
Sbasnik Valentinusa J osephus  1814.  Elisabetha Sbasnik  
JosephusavažjynaMaria r. Malnar  1814.  
Sbasnik Valentinusa Maria  1818.  Elisabetha Sbasnik  1839.  
Sbasnik ValentinusaAntonius  1821.  Elisabetha Sbasnik  
Sbasnik Valentinusa J oanna  1824.  Elisabetha Sbasnik  
Sbasnik Valentinusa Mathias  1827.  Elisabetha Sbasnik  
Sbasnik StephanusaAgnes  1819.  Maria Tušek  
Sbasnik Stephanusa Blasius  1831.  Maria Tušek  
Sbasnik StephanusaMaria, dvajcek  1834.  Maria Tušek  
Sbasnik Stephanusa Helena  "  1834.  Maria Tušek  
Sbasnik StephanusaAntonius  1836.  Maria Tušek  
Sbasnik Stephanusa J oannes  1843.  Maria Tušek  
Sbasnik Stephanusa Franciscus  1845.  Maria Tušek  
Sbasnik Stephanusa Ivana  1849.  Maria Tušek  
SbasnikAgneze Antonia, nezakonita  1849.  
Sagar Jakov  1830.  1851.  
Jakovavažjynalvka r. Janeš Žagar JakovaJuraj Jurjm1ažjynaMarija r. Hudolin Žagar Jakova Petar Žagar JakovaFranjica ŽagarJakovaJosefa Žagar JurjaAntun  1825. 1855. 1858. 1857. 1860. 1864. 1876.  lvkaJaneš IvkaJaneš IvkaJaneš lvkaJaneš Marija Hudolin  1874. " 1884.  1904 1932. 1935. 1865. 1887. 1889.  
tagar JurjaMatija Zagar Jurj a Marija, ud. Paulin, Prized Žagar JurjaPolona, ud. Pantar, N.Kot Žagar JurjaJulijana, ud. Vesel, Prized  1878. 1881. 1883. 1885.  Marija Hudolin Marija Hudolin Marija Hudolin Marija Hudolin  1901. 1901. 1905.  1892.  
tagar JurjaFilip  1887.  Marija Hudolin  1898.  
Zagar JurjaFranjica, ud. Križ, Sjyvu Žagar JurjaAntonija  1889. 1891.  Marija Hudolin Marija Hudolin  1909.  

4 
1 
__________________________ .rµ,/Uli:i-. 

"{Jodama'/ja hiša  
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Žagar Jurjalvka Žagar JurjaJosip Josipa11ažjynalvka r. Mlakar ?agar Ju.rja Vjekoslava Zagar Josefe Marko, nezakonit Žagar Julijane Vazmoslava, nezakon Žagar Vj ekoslave Katica, nezakonita Žagar Josipa Anka Marija Žagar Josipa Zorka Žagar Josipa Ivka Žagar JosipaAntun AntunavažjynaFranjica r. Lipovac Žagar Josipa Franjo Frynitavažjyna Vjekoslava r. Ferbežar Žagar Josipa Ivan Žagar Josipa Marija Žagar Josipa Ivka Žagar JosipaPetar Pjytravažjyna Sabina r. Troha Žagar Josipa Bernarda Žagar Josipa Josip ?agar Anka .agar Petra Marinko Zagar Franje Dušan Žagar Antuna Marija ŽagarAntunaivanka TrohaJurjaMarko,z Majerja Markava žj yna Jo sefa r. Ž;gar Troha Marka Josip Troha Marka Marija Troha Marka Julijana Troha Marka Matija Matijavažj. Marija Troha Marka Marko  1893. 1896. 1898. 1898. 1885. 1905. 1920. 1920. 1922. 1923. 1924. 1930. 1925. 1924. 1927. 1929. 1930. 1932. 1933. 1934. 1936. 1949. 1956. 1953. 1953. 1961. 1863. 1887. 1890. 1891. 1884. 1890. 1885.  Marija Hudolin Marija Hudolin Vinko pa Ivka Janeš Marija Hudolin IvkaMlakar IvkaMlakar IvkaMlakar IvkaMlakar IvkaMlakar zVyrhou IvkaMlakar IvkaMlakar IvkaMlakar IvkaMlakar IvkaMlakar IvkaMlakar Sabina Troha Marija Troha FranjicaLipovac Franjica Lipovac J osefa Žagar J osefa Žagar J osefa iagar Jožefa Zagar Jožefa Žagar  1911. 1919. II 1936. i 56. 1952. II 1955. II 1981. 1955. II 1975. 1885. II 1921. II 1906. i58.  1920. 1929. 1892. 1890. 1926. 1958.  

LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Markava I. ž. Marija  1906.  
Markava II. ž. Franjica r. Malnar  1912.  1958.  
Troha Marka ml. Milka  1915.  1937.  1968.  
Troha Marka Franjica  1918.  1944.  
Troha Marka ml. Francika  1918.  
Troha Marka Slavica  1922.  1944.  
Troha MarkaAntun  1924.  
Troha Marka Emilija  1926.  
Troha Marka Darinka  1929.  

Marko Volfjy biu z Majyrja, a za Žagarjy pa Trohy Sy na vej vod kej so pyršle. 
Per l}odamah ževijo Systri Fanika Žagar je Marija ud. Lipovac, pa Fanikena hci Ivanka ud. Troha. Stanovnik jy l}adam, žjyna l}odamka, a pridjev vodamsku. Sen biu per l}odamah, vodešu sen vod 
1} odamou, gryn h 1} odaman. 
Košorogi (Kašaruge) 
Zaselak Kašaruge jy dabiu jemi pa prezimene Košorog, al jy biu istga cajta te je Kalcic. Kešnejy jy pyršu Šy Žagar. Ke Kašarugan so keda perpadale tude Makouce je l}odame. Košorog ima kariny v okolice Tolmina je pamejne tistga ke ima ragi ko kaš. Na pacitke druzga svetskega rata so bly per Kašarugah tri hišy. Ke Kašarugan Sy gry per Ruscah na disen. Pryhaj a Sy Cyz Gmajnco. 
Košorogi (Kašaruge) broj 8 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Tkauziz J oannes  1637.  
Calziz Laurentis  1650.  1720.  
Kauziz Joanesa Gertruda, ud. Malnar  ?  1709.  
Kalziz Laurentisa Gera, ud. Sturm  ?  1712.  
Kalziz Laurentisa Thomas  ?  1712.  
Tomasavažj. Maria Urbiha, Cirkenca  ?  11  
Kalcich Maria  1675.  Thomasava davica  1775.  
Kalcich Thomas  1688.  1764.  
Kalcich Thomas  1692.  1767.  
Calziz Laurentisa Maria, ud. Ousenik  ?  1718.  
Calziz Laurentisa Gera, ud. Mataiziz  ?  1727.  
Kaucich Thomasa Helena, ud. Žagar  ?  1732.  
Kauzhizh Thomasa Maria  ?  1740.  
Kautsits Thomasa Matias  ?  1746. je 61.  
Matiasava I žjynaAgneta Weuk (Beuk)  ?  11  
Matiasava II žj yna Helena Kovach  ?  1761.  
Kautsits Georgius  ?  1747.  
Georgiusava žj yna Helena r. Kosorog  ?  11  
Kalcich ThomasaAntonius  ?  1754.  
Antonavažjyna Ursula r. Malnar?  11  
Kalcich MatiasaAgnes  1727.  1760.  
Kalcich Matiasa Helena  1734.  1774.  
Kalcich Matiasa Maria  1753.  Agnes  
Kalcich Matiasa Paulus  1756.  1756.  


.rµ,IUOCi -. 
Prezimy, vocita\!U jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Kalcich Matiasa Helena  1757.  Agnes  
Kalcich Matiasa Maria  1760.  Agnes  
Kalcich Matiasa Maria  1760.  1761.  
Kalcich Matiasa Thoma  1761.  Helena  
Kalcih Matiasa Maria  1763.  Helena  1764.  
Kalcich Matiasa Gaspar  1765.  Helena  
Kalcich Matiasa Maria  1767.  Helena  1767.  
KalcichAntoniusa Ursula  1754.  Ursula  
KalcichAntoniusa Matias  1757.  Ursula  
KalcichAntoniusa Martinus  1758.  Ursula  
KalcichAntoniusa Mihaelis  1761.  Ursula  
KalcichAntoniusa Maria  1764.  Ursula  
KalcichAntoniusa Maria  1767.  Ursula  
KavcichAntoniusa Hellena  1770.  Ursula  
Kalcich ThomeAgneta  1782.  Agneta  
Kalcich GeorgaAgnes  1729.  1759.  
Kalcich Georga Maria  1754.  1756.  
Kalcich Georgiusa Maria  1753.  Helena  
Kalcich Georgiusa Elizabeta  1761.  Helena  
Kalcich Georgiusa Simonis  1763.  Helena  
Kalcich Georgiusa Matias  1767.  Helena  
Kauczich Georgiusa Maria  1769.  Helena  
Kavcich Georgiusa Stephan  1772.  Helena  1858.  
Stjepanava žjyna Marija r. Mihelic  1775.  
Kalcich Georgiusa Maria  1776.  Helena  1777.  
Kalcich Georgiusa Martin  1778.  Helena, vodsyliu h Strajacan  
Kalcich GeorgiusaAnton  1782.  Helena  
Kalcich Gerogiusa Joann  1785.  Helena  
Tkalchich Urbanus  1770.  1771.  
Kalcich Martinusa Maria  1783.  Maria  
Kalcich Martinusa Mihael  1785.  Maria  
Kalcich Simonisa Mihael  1787.  Maria  Gorachi 12  
Kalcich Mihaela Simonis  1787.  Maria  Gorachi 37  
Kalcich Stephana Casparus  1794.  Maria Miheli eh  1867.  
Casparusava žj yna Maria r. Janesh  1792.  
Kalcich Stephana Georgius  1797.  Maria Miheli eh  
Kalcich StephanaAgneta  1798.  Maria Miheli eh  
Kalcich StephanaAnton  1802.  Maria Miheli eh  
Kalcich Stephana mrtvorodj.  1804.  Maria Miheli eh  
Kalcich StephanaAgneta  1805.  Maria Miheli eh  
Kalcich StephanaAgneta  1806.  Maria Miheli eh  Gorachi 5  
Kalcich StephanaHelena  1809.  Maria Miheli eh  
Kalcich Stephanusa Catharina  1811.  Maria Miheli eh  
Kalcich Stephanusa Eademelia  1815.  Maria Miheli eh  
Kalcic GašparaAntun  1819.  MarijaJaneš  1835.  
Kalcic GašparaAna  1822.  MarijaJaneš  1837.  
Kalcic Gašpara Josip  1826.  MarijaJaneš  
J osipava žj yna Magdalena r. Malnar  1824.  
Kalcic Gašpara Marija  1829.  MarijaJaneš  1850.  
Kalcic GašparaAntun  1837.  MarijaJaneš  
Kalcic Tome Franjo  1838.  Magdalena Malnar  
Kalcic JosipaAna  1844.  Magdalena Malnar  1847.  

.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut  
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Kalcic Josipa Valentin  1847.  Magdalena Malnar  1848.  
Kalcic Josipa Franjo  1851.  Magdalena Malnar  
Kalcic Josipa Josip  1854.  Magdalena Malnar  1854.  
Kalcic Josipa Julijana, ud. Frbež. Kr.V  1857.  Magdalena Malnar  1880.  
Kalcic Josipa Ivan Kalcic Josipa Vjekoslav  1859. 1861.  Magdalena Malnar Magdalena Malnar  
Kalcic Josipa Matija  1864.  Magdalena Malnar  
Kalcich Thomas  1688.  
Kalzicz Thomasan Georg  1716.  Maria  1760.  
Calziz Thomasa Helena  1717.  Maria  1720.  
Calziz Thomasa Barbara  1719.  Maria  
Calziz Thomasa Maria  1722.  Maria  
Calziz Thomasa Paulus  1725.  Maria  
Tekavcizc ThomasaAnna  1731.  Maria Gora  
Kalcich TomasaAnna, ud. Kosorog  1733.  1753.  
Kalzicz Thomasa Georgius  1716.  Maria  
Calziz Thomasa Helena  1717.  Maria  
Calziz Thomasa Barbara  1719.  Maria  
Calziz Thomasa Maria  1722.  Maria  
Calziz Thomasa Paulus  1725.  Maria  
Tekavcizc ThomasaAnna  1731.  Maria  
Kalcich Georgiusa Maria  1753.  Agnes Monte  
Kalcich Georgiusa Elizabeta  1761.  Helena  
Kalcich Georgiusa Simonis  1763.  Helena  
Kalcich Georgiusa Matias  1767.  Helena  
Kauczich Georgiusa Maria  1769.  Helena  
Kavcich Georg Stephanus  1772.  Helena Montibus  
Kalcich Georgiusa Maria  1776.  Helena  
Kalcich Georgiusa Martinus  1778.  Helena  
Kalcich GeorgiusaAntonius  1782.  Helena  
Kalcich Gerogiusa Joannes  1785.  Helena  
Kalcic Josip  ?  
Josipa11a žjyna Marija, r. Janeš  1798.  
Kalcic Stephanusa Georgius  1816.  Marija Mihe lic  
Georgiusava žjyna Gertruda, r. Janess  1820.  GeraJaneš  
Kalcic Jurja Jakov J akovava žj yna Jelena r. Žagar  1847. 1844.  GeraJaneš  
Kalcic Jurja Marija  1851.  GeraJaneš  
Kalcic Jurja Polona  1855.  GeraJaneš  
KalcicJurjalvan  1858.  GeraJaneš  
Kalcic Jurja Matejka Kalcic Jakova Julijana  1860. 1870.  GeraJaneš Jelena Žagar  
Kalcic JakovaAntonija  1872.  Jelenatagar  
Kalcic Jakova Marija, ud. Cimpric  1875.  JelenaZagar  
Marij en muž Jakov Cimpric Kalcic Jakova Filip Kalcic JakovaAntun  1871. 1878. 1881.  Jelena Žagar Jelena Žagar  
Kalcic Jakova I vka  1884.  Jelenatagar  
Kalcic Jakova Franjica, ud. Mihel. N.K  1888.  JelenaZagar  
Franciken muž Ivan Mihelic  1882.  NoveKut  
KalcicAntonije Josip, nezakonit  1899.  
Cimpric Jakova Filip  1900.  Marija Kalcic  
Filipava žjyna Marija r. Troha  1904.  
8  

.rµ,IUOCi -. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Cimpric JakovaAlojzija  1903.  Marija Kalcic  
Cimpric Jakova Franjo  1905.  MarijaKalcic  
Mihelic Ivana Ivan  1908.  FrancikaKalcic  
Troha Marka Matija  1898.  
Matijaya žj yna Antonija  1904.  
Troha Matije Matija  1927.  
Troha Matije Vjekoslav  1928.  
Troha MatijeAnkica  ?  
Troha Matije Antonija  ?  
KošorogAntun  ?  
KošorogAntuna Josip  1872.  Tereza Malnar  1898.  1938.  
KošorogAnt. Marija, ud.Resm.Vyrhe  1876.  Tereza Malnar  1896.  
KošorogAntunaAntonij a  1879.  Tereza Malnar  1901.  


Ke Kašarugan S{? vraca ževl{?jni. 
Kalcicou jy hedu dyaste v Istre. Tu na znace da jy yod ton prezimy pyršyo na Gerjansku. Maryt jy raunu nasprutnu. V dalje prošloste jy byo nasyljynu na sasejdnemo krajnskemo padrucje. Najbyrš jy yajdnehje pyršyo h Kašarugan. Okjy glih za Kalcicy starje pisane padatek,jemi zaselka prave dajy biu Košorog pyrve per Kašarugah. V se Kalcice so zapisani na hišnemo bfl)aje 8, zak nej mac reZl)ocet kiri be mougle perpadat bfl)aje 9. Kalcice so ble tude per Žepanah (Gumi Žagarje, zdyj Ceber). 
Ke Kašarugan Sy vraca ževlyjni, vsaj kedagade. Hišo -vikendico dejya Ivica, sin Josipa Žagarja, zajdnega rajynga na temo hišnemo bfl)aje (r. 1937.). 
LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Košorogi (Kašaruge) broj 9. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Kossorog JoanesaAnna  1630.  1740.  
Cosoroh J oannes  1647.  
Kossorog Gregoriusa Ursula  1679.  
CosorohAndreas  1680.  1726.  
CosorohAndreasa Elizabeta  1680.  1740.  
KosorogAndreas  1680.  
Kosorog Laurentis  1686.  
Cosoroh J oannesaAgnes, ud. Resman  ?  1707.  
Kossorog Gregorius, duouc  1690.  1740.  
Gregoriusaya žjyna Agnes Weuk Luke  ?  11  
CosorohAndreasa Matias  1695.  1716.  1727.  
Matiasaya žjyna Katarina r. Malnar  Georgius  11  
KosorogAgnes  1700.  Gregoriusova davica  1760.  
Kosorog Maria  1700.  Laurentaua davica  1760.  
Kossoroh Joannes  1700.  1730.  
CossorohMatiasa Urbanus  ?  1733. je 57.  
Urbanusayal. žjynaAgnes r. Cris  ?  11  
11 II.žjyna TusekMatiasaGertruda  ?  1757.  
Kosoroh UrbanaAgnes  1716.  1756.  
KosorogAndreasaHelena, ud. Safar  ?  1742. v Padprejsko  
Kosorog Gre gora Lucas  ?  1752.  

II 
Lucasaya žjyna Weuk Sebastiana Ursula ? Cosorok Laurentisa Thoma 1 717. Maria Cosoroh Laurentisa Margherita 1 721. Maria 1764. Cosoroh Laurentisa Blasius 1723. Agnes Cosoroh LaurentisaAgnes, ud. Sbasnik 1725. Maria 1753. Koshoroh Loure 40 Helena, ud. Kalcich 1728. Maria 1760. 1734. KossorochLaurentisaGiorgius 1730. Maria KosorochLaurentisaPaulus 1733. Maria 1753. 
11 
PaulusayažjynaKalcich TomeAnna 1733. KoshorogLaurentisaJoannes 1737. Maria KoshorogLaurentisaMaria 1739. Maria CosorohMariasaLaurentis 1728. 1735. Kososrog Urbanusa Jacobus 1742. 1767. Kosorog UrbanusaMaria 1763. 1765. Kosoorog UrbanusaMihael 1765. 1765. Kosorog Simona Maria, ud. Žagar 1 797. Ana Kosorog SimonaAgneta 1 799. Anna Kossorog SimonaApolonia 1803. Anna Kossorog Simona Blas 1806. Anna Gorachi 6 Kossorog SimonaAntonius 1808. Anna Kossorog SimonaAntonius 1812. Anna 
S agar Michael, Zyt z bryaj a 1 O 1 791. Stephanus i Maria 1859. MichaelayažjynaMaria r. Kossorog 1797. Žagar Mihaela Jelena 1820. Marija Košorog 1829. Žagar Mihaela Antonija 1823. Marija Košorog Žagar Mihaela Jakov 1825. Marija Košorog 1896. JakovayažjynaAnar. Mihelic 1822. 1863. Žagar Mihaela Marija Rozalija 1828. Marija Košorog Žagar Mihaela Polona 1831. Marija Košorog 1836. 
40 Vpisou Mihael Redde na hryaskemo jr:zike. 

.r.µ,IUIE-. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Žagar Mihaela Klara 1835. Marija Košorog Žagar Mihaela Blaž 1839. Marija Košorog Žagar Mihaela Jelena ud. Kalci6 1844. Marija Košorog 1869. 1900. Žagar Jakova Marija 1839. AnaMiheli6 1858. Marij en muž Ivan Zagar, Prized 1821. 1858. Žagar JacobusaPaulus 1846. Ana Miheli eh 1869. 1922. Paulusaya žj yna Jelena r. Tušek 1854. Jakov pa Marija 1869. Žagar JakovaAna, ud. Beuk 1850. AnaMiheli6 1865. Žagar Jakova Marija ud. Grajš, Prized 1853. AnaMiheli6 1872. Žagar Jakova Franjo 1857. AnaMiheli6 1857. Žagar Jakova Josip 1860. AnaMiheli6 1861. Žagar Jakova Gera 1863. AnaMiheli6 1865. Žagar Pavla Polona, ud. Knafel 1872. Jelena Tušek 1895. Žagar Pavla Franjo 1874. Jelena Tušek 1900. Žagar Pavla Ivan 1876. Jelena Tušek 1902. 
" 
Ivanayal. žjynaMarijar. Lakota 1886. Vid iAgata Janeš 
" 
II. žjynaMarija r. Ožbolt? Žagar Pavla Jakov 1878. Jelena Tušek 1901. 1934. 
" 
Jakovaya žj yna Jelena r. Janeš 1882. Ivan pa Helena Cimpri6 Žagar PavlaAntun 1880. Jelena Tušek 1907. 
" 
Antunaya žjyna I vka r. Arko 1888. Andrij a pa Barbara Žagar Pavla Josip 1882. Jelena Tušek 1882. Žagar Pavla Alojz 1883. Jelena Tušek 1913. Žagar Pavla Josip 1885. Jelena Tušek 1890. JosipayažjynaMarija r. Pantar 1912. Antun pa Polona Žagar Žagar Pavla Ferdinand 1887. Jelena Tušek Žagar Pavla Marija 1892. Jelena Tušek 1893. Žagar Ivana Ivan 1904. Marija Lakota 1936. 1942. 
" 
IvanayažjynaMarija r. Ožbolt 1920. Žagar Ivana Franjo 1906. Marija Lakota 1936. 
II 
Frynitaya žjyna Julkar. Križ 1919. Žagar Ivana Valentin 1909. Marija Lakota 1955. 
II 
Valentinaya žjyna Franjica r. Križ 1909. Žagar Ivana Josip 1911. Marija Lakota Žagar Ivana Ljudevit 1913. Marija Lakota Žagar IvanaAntun 1915. Marija Lakota 1944. Žagar Ivana Petar 1916. Marija Lakota Žagar IvanaFranjica 1918. Marija Lakota 1939. Žagar IvanaAntonija 1920. Marija Lakota Žagar Ivana Vinko 1923. Marija Lakota Žagar Ivana Vjekoslav 1925. Marija Lakota 1955. 
II 
Vjekoslavayažjyna VlastaPaula r. Križ 1934. Žagar Ivana Matija 1927. Marija Lakota Žagar Ivana Marija 1930. Marija Lakota Žagar Jakova Marija, ud. Miheli6 1905. Jelena Janeš 1922. Žagar Jakova ml. Josip 1910 JelenaJaneš 1930. ŽagarJakovaJakov 1915. JelenaJaneš 1937. 
" 
JakovayažjynaFranjica r. Zavrtnik 1915. Lovro pa Franj ica Lip. Žagar AntunaAntun 1908. IvkaArko Žagar Jakova Marija 1935. Franjica Zavrtnik ŽagarJakovaJakov 1938. FranjicaZavrtnik 1962. Žagar JakovaAntun 1941. FranjicaZavrtnik Miheli6 ValentinaAntun 1924. Marija Žagar 

Pagarišcr brtJa}a 9 prrkritu z rabudjan. 
Košorogou jy vpisaneh Šy prilcen broj zes 17. je pacitka 18. stulejtja, al jy prašejni ok perpadajo sen al vDalino. 
Žagar Mihael Sy jy perzitu z bn,,taja 1 O. Tu jy biu stare hišne broj (pryd 1850. lejtan) je nej paznatu kire hiše jy perpadou, al jy segurnu da nej biu s hišy ke jy kešnejy jemejva broj 1 O vod Tuškou. 
Košorogi (Kašaruge) broj 59. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Žagar Pavla Josip, z brvaja 9.  1885.  Jelena Tušek  
Žagar Jakova Josip  1910.  1930.  
J osipava žj yna Marija r. Pantar  1912.  An tun i Polona Žagar  "  
Žagar Josipalvka  1931.  MarijaPantar  
Žagar Josipa Marija  1935.  MarijaPantar  1955.  
Žagar Josipa Josip Gašpar  1937.  MarijaPantar  1957.  
Josipava žj yna Božena r. Hudolin  1936.  Petar i Antonija Eržen  "  
Žagar Josipa Biserka  1958.  Božena Hudolin  
Žagar Josipa Ivica  1960.  Božena Hudolin  
Žagar Josipa Josip  1971.  Božena Hudolin  

Tyšku jy tyrdet kira hišajy per Kašarugah pyfl),a narjyna. Glih tokjy tyšku ryc kiry vosiby razen zapisaneh perpadajo na broj 59. V razlicneh popisah so deržiny dergace rezvyrŠCyny. 
V 19. stulejtje jy bvo tu prezimy brojnu v Daline (Goraci 40) je per Trapitah, a ana deržina jy bua najmyjn dvejstu lejt na Rounicah (Pytrinkeni). V okolice Ribency jy Košorok. Navej Sy viza s Košorogen, aljy segumu da imajo isty kariny. Zaselak Kašaruge nej pa drugmo svetskemo rate vobnavlyn. Nej dougu kar jy Ivica Žagar zaciu dej vat hišo na stareh temelj ah. 
Tuški (Tuške) 
Zaselak jy pryd 1790. lejtan jemu dvej hišy. Jemi jy dabiu pa prezimene Tušek ke jy na cebransku padrucjy pyršvo nejke ko je tadruga gerjanska prezimena. Segumu jy per Tuškah vod samga zacitka, a hmale se jy aden vod bratou zdignu drugo hišo. 
Ke nej magucy rezvocet kirmo hišnemo brvaje perpada pyrveh šist zapisaneh, tely bodo perpisani pyrvmo hišnemo brvaje. 

.rµ,IUOCi -. 
Tuški (Tuške) broj 10. TASPUJDNI 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Tussik Mihael 1659. 1719. Tussich Matias ? 1707. Matiasa11a žjyna Margarita Pieb. ? II Tussek Margarita 1690. 1746. Tussek Matias 1700. 1760. Tusich NicolasaAgnes, ud. Beuch 1719. Tussick Mihaela J acobus 1723. Jacob. žjynaMaria r. Pogazer(Pogacar) II Tussik Margareta 1705. Matija11a davica 1765. Tussek Mihael 1710. 1745. Tussek Lukas 1711. 1739. TussckMihaela Ursula, ud. Troha ? 1735. TussekMatiasaMaria, ud. Weuk? 1739. Tussek Matiasa Elizabeta, ud. Se bal ? 1736. Tussek Mat. Magdalena, ud. Chop, Smrechie 1746. TussekAntonius ? 1747. Antoniusa11a žj ynaAnna Malez, Prem ? II Tusek Matiasa Luka 1716. Margareta Tussik Matiasa Agnes 1717. Margarita Tussick Matiasa Maria 1721. Margareta Tussick Matiasa Maria 1723. Margareta Tissek Matiasa Elizabeta 1724. Margareta Tusseck Matiasa Georgius 1725 . Margerita Tussik Matiasa Helena 1727. Margerita TushekMatiasa Gertruda, ud. Kosorog 1728. Margareta 1757. 1728. Tusich Matiasa Antonius 1729. Margareta 1760. Antoniusa11a žj yna Margareta r. Grohar ? II Tuseck Matiasa Bartol 1732. Margareta Tuseck Matiasa Matias 1735. Margareta TussekMatiasa Urbanus 1738. Margareta 1765. Urbanusa11a žjyna Maria r. Grohar ? II Tussek Matiasa Stephanus 1743. Margarita Monte TissikAntoniusa Hellena 1771. Maria TussekAntoniusaAntonius 1760. 1760. TusekAntoniusa Maria 1761. Margareta 1762. TusekAntoniusa Maria 1763. Margareta 1763. TusekAntoniusaAntonius 1765. Margareta TussekAntoniusaApolonia 1766. Margareta 1767. TussekAntoniusa Maria 1767. Margareta 1767. TussekAntoniusa Helena 1771. 1774. TussichAntoniusa J akobus 1773. Margarita Montibus TussuckAntoniusaAgneta 1776. Margarita TusekAntoniusa Georgius 1778. Margarita 1778. TussikAntoniusa Urbanus, na br. 11. 1779. Margarita TussikAntoniusaApolonia 1782. Margarita TussekAntonius 1783. 1784. TussikAntoniusa J oannes 1792. Maria Gorachi TussikAntoniusa Maria 1793. Maria TussikAntoniusaAntonius, per Ruscah 1797. Maria 1860. TussikAntoniusa Casparus 1799. Maria TussikAntoniusa Helena 1802. Maria 
LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Prezim<;:, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  sm<;:rt  
TussikAntoniusaAnna  1805.  Maria Gorachi 7  
Tušek J akovaAna  1846.  Marija Mihe lic  1847.  
Tušek Jakova Franjica  1850.  Marija Mihe lic  1851.  
Tušek Jakova Marija, dyajka  1852.  Marija Mihe lic  1852.  
" Tušek Jakova Franjica,  1852.  Marija Mihe lic  1852.  
Tušek Jakova Marija  1853.  Marija Mihe lic  1853.  
Tušek Jakova Jelena, ud. Žagar, Gor. 9  1855.  Marija Mihe lic  1869.  1925.  
Tušek Jakova Grga  1857.  Marija Mihe lic  1919.  
G<;:rgaya I. žj<;:na Marija  1860.  Antun pa Jelena  1875.  
G<;:rgaya II. žj<;:naAna Bencina  ?  
Tušek Jakova Franjo, na Pl<;:šcah  1859.  Marija Mihe lic  
Tušek J akovaAntun  1862.  Marija Mihe lic  
Antunayažj<;:naPolona r. Ožbolt?  
Tušek Jakova Ivan  1864.  Marija Mihe lic  
Tušek Jakova Franca, ud. Poje i Ožbolt  1868.  Marija Mihe lic  1885.je 98.  
Tušek Marije Juraj, nezakonit  1851.  
Tušek Marije Josip, nezakonit  1861.  
Tušek Grge lvka  1880.  Ana Bencina  
Tušek Grge Franjica, ud. Mavrin, Binkl  1883.  Ana Bencina  1899.  
Tušek Grge Antonija, ud. Mihe lic  1887.  Ana Bencina  1906.  
Tušek Grgura Grgur  1889.  Ana Bencina  1911. i26.  1954.  
G<;:rgaya I. žj<;:na Turk Ivana  1894.  "  1926.  
G<;:rgayall. žj<;:nalvana r. Mihelic  1898.  Franjo pa Ivana Levec  1926.  
Tušek Grge Josip, v Prized  1892.  Ana Bencina  
TušekAntuna Rudolf  1889.  Polona Ožbolt  
TušekAntunaAntonija, ud. Turk  1891.  Polona Ožbolt  1909.  
TušekAntuna Vjekoslava  1892.  Polona Ožbolt  1917.  
TušekAntuna Vinko  1894.  Polona Ožbolt  
TušekAntuna Marija  1900.  Polona Ožbolt  
TušekAntuna Ludvik  1902.  Polona Ožbolt  
Tušek Vjekoslave Marija, nezakonita  1912.  
Tušek GrguraAntonij a  1912.  Ivana Turk  
Tušek Grgura Filipina Marija  1922.  Ivana Turk  1941.  
Tušek GrguraAntun  1924.  Ivana Turk  1944.  
Tušek Grgura Vjekoslav  1926.  Ivana Turk  1927.  
Tušek Grge Ivana  1927.  IvanaMihelic  1945.  
Tušek Grge Terezija  1928.  IvanaMihelic  
TušekGrgeAnica, ud. Vesel  1930.  lvanaMihelic  1950.  
Tušek Grge Grga  1935.  lvanaMihelic  1955.  
G<;:rgayažj<;:naJulijana r. Pantar  1938.  Josip pa Julijana Janeš  "  
Tušek Grge Franjica  1936.  lvka Mihelic  1955.  
Tušek Grgura Milan  1959.  Julijana Pantar  
Milanayažj<;:na Slavica Zbašnik, Frbež. ?  
Tušek Grge Srecko  1962.  Julijana Pantar  
Tušek Milana Gregor  Slavica Zbašnik  
Tušek Milana Mateja  Slavica Zbašnik  

Milan z deržino je z matyrjo Julko r. Pantar ževi na dyame dak se jy Srecko naridu nayo hišo na Maj<;:rje. l}obedya s<;: bavjo zes zidarijo pa imajo registriran obrt. Milanaya žj<;:na Slavica j<;: medicinska sj<;:stra. 

__________________________ .rµ,/Uli:i-. 

V hiše ževi Milan Tušek z deržino je matfr}o. 
Tuški (Tuške) broj 11. TAZGURNI 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka Sfilyrt 
Tushek Gertrudis, davica 1790. Ursula Tussik Urbanusa Maria, z bfl}aja 1 O. 1808. Ursula Tussek Urbanusa Margarita 1804. Ursula Tussik Urbanusa Georgius 1810. Ursula 1877. 
GjurotavažjynaGera r. Sbasnik 1812. 1871. Tušek Gjure Josip 1833. Gera Sbasnik 1850. Tušek Gjure Marija, ud. Beuk 1835. Gera Sbasnik 1876. Tušek Gjure Helena 1838. Gera Sbasnik Tušek Gjure Gjuro 1840. Gera Sbasnik Tušek Gjure Margareta 1842. Gera Sbasnik 1900. Tušek Gj. Neža, ud.Malnar, Padpvonina 1845. Gera Sbasnik 1869. Tušek GjureAntun 1848. Gera Sbasnik 1870. Antuna11ažjynalvka r. Troha 1849. Juraj palvka II 

.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut 
Prezimy, vocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Tušek J akovaAntun  1862.  Marija Turk  
Antunava žjynaApolonija r. Ožbolt  1871.  Stjep. paApolonaPavlin  
Tušek Marije Josefa, nezak. ud. Janeš  1874.  Marija kci Gjure i Gere  1888.  1900.  
TušekAntuna Josip  1874.  IvkaTroha  1898.  
JosipavažjynaMarija r. Raj šel  1878.  v Perkutave Drage  
TušekAntuna Franjo  1876.  lvkaTroha  
TušekAntuna Ivan  1878.  IvkaTroha  1888.  
TušekAntuna I vka  1881.  IvkaTroha  1890.  
TušekAntuna Petar  1883.  IvkaTroha  
TušekAntuna Franjica  1885.  lvkaTroha  1887.  
TušekAntunaAntun  1888.  IvkaTroha  1890.  
TušekAntunaMarija, vCymy l)azy  1892.  IvkaTroha  
Tušek Josipa Franjo  1900.  MarijaRajšel  
TušekAntuna Ljudevit  1902.  1920. u Cmim Lazima  
Ljudevitava žjyna Ivka r. Resman  1902.  II  
TušekAntunaAntun  1909.  Marija Ožbolt  1927.  
AntunavažjynaMarija r. Troha  1908.  Marko i Marija Volf  
Tušek Ljudevita Nevenka  1922.  lvkaResman  
Tušek Ljudevita VeraBlaženka  1923.  lvkaResman  
TušekAntuna Vera  1928.  Marija Troha  1947.  
TušekAntuna Milica  1930.  1933.  
TušekAntuna Ivanka  1933.  Marija Troha  1955.  
TušekAntuna Marija  1935.  Marija Troha  1959.  
TušekAntuna Josip  1937.  Marija Troha  1961.  
Josip. žjynaDarinka r. Troha, Lautarje  1940.  II  
TušekAntuna Ruža  1941.  Marija Troha  
TušekJosipaLjiljana  1962.  Darinka Troha  
Tušek Josipa Davorka, ud. Kovac  1965.  Darinka Troha  
Kovac Marka Emil, zyt vod Pyrhcou  Zdenka Turk  
Kovac Emila Marko  ?  Davorka Tušek  
Kovac Emila Zoran  ?  Davorka Tušek  

Davica Darinka ževi zes hcyrjo Davorko, zitan Emilan Kovacen je negoume senuve. Stanovnik j y Tušek, žj yna je Tuška, a pridj ev tuškousku. Gry h Tuškan,jy per Tuškah, vod Tuškou. 
Rusci (Rusce) broj 12. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Troha Lucas 1793. Lucasava žjyna Maria r. Lokner 1794. Troha J osephus 1809. Josephusavažjyna Ursula r. Hudolin 1806. Troha Luke Gjuro 1819. MarijaLoknar 1879. Gjurotavažjynalvkar. Hudolin 1823. 1875. Troha Luke I vka, dvajka 1822. MarijaLoknar 1826. 
II 
TrohaLukeAna, ud. Troha 1822. MarijaLoknar 1857. Troha Luke Filip Jakov 1826. MarijaLoknar 1827. Troha Gjure Ivan 1840. Ivka Hudolin 1846. Troha Gjure Josip 1843. lvka Hudolin 1861. 
II 
Josipava žjyna Margareta r. Tušek 1840. zisty hišy 1917. 

.rµ,IUOCi -. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r. lejtu  mate  paruka  smyrt  
Troha Gjure Jakov  1845.  IvkaHudolin  1846.  
Troha Gjure Ivan  1847.  IvkaHudolin  
Troha Gjure Ivka, ud. Tušek  1849.  IvkaHudolin  1870.  
Troha Gjure Petar  1852.  lvkaHudolin  1876, 86, 95.  1911.  
Pjytrayal. žjynalvka r. Janeš  1841.  Petar paMarija  II  1884.  
Pjytraya II. žjyna Ivka r. Janeš  1851.  Franjo pa Marija  1886.  1896.  
Pjytraya III. žjynaAna r. Beuk  1867.  Marija  1895.  
Troha Gjure Filip Jakov  1855.  lvkaHudolin  1877.  1920.  
J akovaya žj .ma Polona r. Hudolin  1857.  Bartol pa Marija  II  
Troha Gjure Ignac  1857.  IvkaHudolin  1881.  1924.  
Troha Gjure Jelena ud. Hudolin  1861.  IvkaHudolin  1881.  
Troha Gjure Marko  1863.  lvkaHudolin  1885.je 1900  1934.  
Markayall. ž.Marija r.Klepac, Gar. 60  1877.  Antun paFranjica  1900.  
TrohaGjureMarija, ud. Hudolin  1865.  IvkaHudolin  1884.  
Troha Josipa Josip  1865.  Margareta Tušek  
TrohaJosipaFranjica, ud. Turk  1868.  Margareta Tušek  1885.  
Troha Josipa Valentin  1871.  Margareta Tušek  1871.  
Troha Josipa Ivka  1872.  Margareta Tušek  1873.  
Troha JosipaAntun Silvestar  1874.  Margareta Tušek  
Troha Marija, ud. Cop, Šjouneke  1877.  Margareta Tušek  1895.  
TrohaJosiipaFranjo  1879.  Margareta Tušek  1881.  
Troha Petra Marija  1887.  Ivka Janeš II.  1888.  
Troha Petra Matija  1890.  Ivka Janeš II.  1890.  
Troha Petra Blaž, dyajcek, v Šabac TrohaPetraFranjo "  1891. 1891.  I vka J aneš II. I vka J aneš II.  1925.  1930. 1891.  
Troha Petra Vjekoslav  1899.  AnaBeuk  
Troha PetraAntun  1904.  AnaBeuk  
Troha Petra Ivan  1920.  AnaBeuk  
Troha Petra Slava, žjyna Tušek Ivana  1909.  AnaBeuk  
Hudolin VjekoslavaMarija  1882.  Jelena Troha  
Hudolin Vjekoslava Vjekoslav  1885.  Jelena Troha  1928.  
TušekAntoniusaAntun, z bflJaja 1 O.  1797.  
Antunaya žjyna Jelena r. Rusec  1798.  1874.  
Tušek An tuna Margareta  1821.  JelenaRusec  
TušekAntuna Jakov  1823.  JelenaRusec  
J akovaya žj yna Marija r. Mihe lic  1823.  
TušekAntuna Ivan, dyajcek  1826.  JelenaRusec  
Tušek An tuna I vka, dyajka  1826.  Jelena Rusec  
Tušek An tuna Polona  1832.  JelenaRusec  
TušekAntuna Jelena  1834.  JelenaRusec  
Tušek An tuna Ivan  1837.  JelenaRusec  
Tušek An tuna Margareta, ud. Troha  1840.  JelenaRusec  
Tušek Jakov  1850.  
JakovayažjynalvkaPoje  ?  
Tušek Jakova Jakov  1874.  IvkaPoje  1897.  1942.  
Jakovaya žjyna Gera r. Ožbolt  1879.  II  
TušekJakovaFranjo FrynitayažjynaAna r. Hudolin  1878. 1881.  IvkaPoje  1902. "  
Tušek Jakova Lovro  1882.  IvkaPoje  1907.  
Lovrotayažjyna Terezija Žagar  1888.  
Tušek Jakova Marija  1893.  IvkaPoje  
Tušek Jakova Vjekoslava  1898.  GeraOžbolt  
Tušek Jakova Ivan  1900.  GeraOžbolt  1929.  

.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut 
Prezimy, vocitm1ujemijejemi 
TušekJakovaFilip Tušek Jakova Fridrik Ivanavažjyna Slava Troha Tušek J akovaAntun Tušek Jakova Marija Tušek Lovre Marija Tušek Lovre Josip Tušek Franje Filip Filipava žjyna Franjica r. Troha TušekFranjeMarijanka Tušek Franje Franjo Tušek Filipa Filip Tušek FilipaAgneza Tušek Filipa Josip Tušek Filipa Stanislav Tušek Ivana Vladimir Tušek Ivana Milka Tušek Ivana Filip FilipavažjynaJulka, r. Frbežar, \Jaze Tušek Ivana Rudolf Tušek Ivana Ivan lvanavažjynaPetra Vignjevic Tušek Ivana Mladen Tušek Ivana Slavica Tušek Filipa Marija Tušek Filipa Rajko Tušek Ivana Darko DarkavažjynaBrigita r. Turk Tušek Ivana Ivan Tušek Ivana Sofija Tušek Darka Denis 
r.lejtu 
1902. 1908. 1909. 1913. 1920. 1909. 1916. 1903. 1902. 1909. 1920. 1923. 1926. 1928. 1929. 1930. 1932. 1934. 1938. 1936. 1940. 1938. 1941. 1942. 1958. 1965. 1963. 1970. 1966. 1971. 1996. 
mate 
GeraOžbolt GeraOžbolt AntunpaMarijaKnafel GeraOžbolt GeraOžbolt Terezija Žagar Terezija Žagar Ana Hudolin 
Ana Hudolin Ana Hudolin Franjica Troha Franjica Troha Franjica Troha Franjica Troha 
Slava Troha 
Slava Troha 
Slava Troha 
Valentini lvka 
Slava Troha 
Slava Troha 
Slava Troha Slava Troha Julka Frbežar 
Julka Frbežar Petra Vignjevic 
Cvetko pa Marija Petra Vignjevic Petra Vignjevic Brigita Turk paruka smyrt 
1923. 1942. 1945 
" 
1929. 
1957. 
II 
Zglida da so vobedvej deržiny (Tušek je Troha) ževejly v ane hiše. Zajdne Troha Sy jy radiu 1920. lej ta. Pa tisten so vostale sami Tuške s perjemkan Rusec, pa nyvjeste Jelene Rusec (zapisana je ko Rušec ). Nej paznatu vod kej j y pyršva Jelena. V Cebre j y 1843. lej ta zapisana Vlasta Marija Rusec. 
Na nekdajnemo hišnemo bfl)aje 12 ževi nyvjesta pa jemine Petra zes sinan Darkotan je nyvejsto Brigito r. Turk, \Jograjcanavo z Majyrja 32. je Denisan. Filip (r. 1934.) pa žjyna Julka r. Frbežar so se mau vstran vod negovy rojstny hišy nardile vikendico. Vaj ne so samu Cyz lej tu. 
Stanovnik j y Rusec, žjyna Rušcouka, a pridj ev rušcousku. H Ruscan, per Ruscah, vod Ruscou. 

Rusce so dabile jemi pa n?vejste Jelene Rusec. 


Vzkendicaje gaspodarska hišca (disnu) Filipa Tuška nad zaselkan Rusce. 
Janeži (Jant;že) 
V temo zaselke jy b-110 dyvit hišneh bn,,mjou al Sy za any vyc navej. \Jocitnu jy da jy jemi vod prezimena Janeš ke jy bvo prilcnu pagastu v temo kraje. Da Sy pasumlat da so bly v pryjšleh cajtah any hišy parušyny, a na nihmo mej ste so bly narjyny novy, z noume hišneme brvaje. 
Vizanu za ta zaselak jy ana anegdota: Pryd dvaste lejt so Ivane rjykle Janyz, a aden vajdneh nej mougu zgavarjat z pa ga jy zgavarjou kož. Pravjo da jy Šyšlou. Ke so ga prašale kok Sy mo rjycy, cegou jy je vodkudjy, prave: "Janež Janež, Janežou vodJanežou!" 
Zdyj nej VyC per Janyžah prezimena Janeš. 
Janeži (Janfže) broj 13. Per VESELE SOFERJE 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Janess Joannes J oannesava I žj ynaApo}onia r. Turk  1796. 1794.  1853.je 65.  
"II. žjyna Franca r. Zagar Janess Joannesa Gertrudis  1828. 1820.  Apolonia Turk  1865.  
Janess Joannesa Lucas JanessJoannesaJoannes Joannesava žj yna Francisca r. Sagar J aness J oannesa Helena, ud. Šumrada  1822. 1826. 1828. 1829.  Apolonia Turk Apolonia Turk Apolonia Turk  1861.  1824. 1852. 1863.  
Janess Joannesa Mathias  1832.  Apolonia Turk  
J aness J oannesa Maria Janeš Ivana Matija Janeš Ivana? Antun Šumrada Marija, z V yrha, St. Trg Šumrada Leonarda Josip, zyt Josipava žj yna Jelena r. Janeš ŠumradaJurjaMarija, ud. Ficur Šumrada Josipa An tun Šumrada Josipa Ivka, ud. Kalic VolfBlaž  1835. 1853. 1897. 1816. 1832. 1829. 1839. 1863. 1879. ?  Apolonia Turk Franjica Žagar IvkaŽagar Urša Ivan pa Apolonija Turk Marija JelenaJaneš JelenaJaneš  1861.je 65. " 1865.je 80. 1894.  1837. 1853. 1889. 1863. 1863.  
Volf Blaža Marija  ?  
VolfBlažaApolonija ? VolfMarijeApolonija, nezak. ud. Janeš 1820. Volf Marije Pavao, nezakonit 1826.  1865. 1852.  1878.  
Pavlava žjya Gera r. Merle  ?  "  

.r.µ,IWE -.rpzAja.ntJut 
Prezimy, 11ocita1,mjemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
VolfMarije Melhior, nezakonit  1830.  
Volf PoloneAntun, nezakonit  1830.  
Volf Polone Matija  1834.  
Volf ? Marija, nezakonita  1836.  1838.  
Volf PoloneAntun, nezakonit  1844.  1866. i 75.  
Antunaval. žjynaMarija r. Bebar  1845.  Jakov pa Gera  II  1875.  
11 II. žj yna Marija r. Janeš  1844.  Franjo pa Marija  1875.  1907.  
Volf Pavla Ivka  1854.  GeraMerle  1871.  
Volf Polone Valentin, nezakonit  1857.  1865.  
VolfAntunaMatija  1867.  MarijaBebar  1895.  
Matija11a žjynaPolona r. Lautar  1873.  II  
Volf Antuna Franjo  1869.  MarijaBebar  1885.  
Volf Antuna Franjica  1871.  MarijaBebar  
VolfAntuna Valentin, 1}okrivjy  1873.  MarijaBebar  1901.  
Valentinava žjynaAna r. Žagar  1881.  II  
VolfAntunaMarija, ud. Janeš, Gamike  1877.  MarijaBebar  
Volf AntunaAntonija  1879.  MarijaJaneš  1895.  
Volf Antuna lvka  1881.  MarijaJaneš  1882.  
Volf Antuna Josip  1883.  MarijaJaneš  1885.  
Vesel Ivka r. Kovac  ?  
Vesel Ivke Josip  1939.  

Pa 1883. lejte nej da lvky pa Josipa Vesela zapisaneh stanovnikou, pa vsy kažy da jy bva hiša zapešcjyna, a na nijmo mej ste jy narjyna nova ke jy dabi11a broj 81. Je vajne jy biu zapisan Blaž Volf z deržino. Nove vlasnike so Ožbolt s Prizda. 

Janeži (Janeže) broj 14. per MLAKARJE 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Janess Petrus 1776. Petrusava žjynaAgnes r. Sbasnik 1782. J aness Petrusa Georgius 1807. Agnes Sbasnik Janess Petrusa Marija 1812. Agnes Sbasnik Janess Petrusa Valentin, v St. Kot 1815. Agnes Sbasnik 1853. Janess PetrusaFranciscus 1820. Agnes Sbasnik 
.rµ,IUOCi -. 
Prezimy, vocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Sffiyrt  
Franciscusava žjyna Marija r. Turk  1822.  1899.  
Janes Petrusa Joannes  1821.  Agnes Sbasnik  
Janes Petrusa Joanna  1822.  1824.  
Janess Petrusa Urbanus, v Prized  1824.  Agnes Sbasnik  
J aness Petrusa J oanna  1825.  Agnes Sbasnik  
J aness Petrusa Paulus  1828.  Agnes Sbasnik  1828.  
Janeš Petrusa Polona, ud. Mlakar  1830.  Agnes Sbasnik  
J aneš Petra Jakov  1832.  Agnes Sbasnik  
Janeš Petra Franjica  1833.  Agnes Sbasnik  1834.  
JanešJakov  1824.  ?  
JakovavažjynaApolonija r. Turk  1824.  ?  
J aneš Jakoba Marija  1845.  Apolonija Janeš  
JanessJacobusaJosephus  1847.  Apolonija Janeš  
JanessJacobusaJacobus  1851.  Apolonija Janeš  
J aness Franciscusa Franciscus  1844.  Marija Turk  1864. "  1921.  
Frynitava žjyna Katarina r. Troha  1840.  Josip pa Elizabeta  
Janeš Franje Jakov  1846.  Marija Turk  1846.  
Janeš Franje Marija  1848.  Marija Turk  1875.  
Janeš Franje Ivka ud. Troha br. 12.  1851.  Marija Turk  1886.  1896.  
Janeš FranjeAntun  1854.  Marija Turk  1884. "  
Antunava žj yna Margareta r. Kenda  1856.  Marija Turk  1938.  
Janeš Franje Ivan, pouk Slatiny  1857.  Marija Turk  1872.  
Janeš Franje Jelena, ud. Turk, Gar. 13  1859.  Marija Turk  1880.  
Janeš Franje Antonija, ud. Hudolin  1867.  Katarina Troha  1886.  1887.  
Janeš Franje Monika, ud. Zbašnik  1870.  Katarina Troha  1895.  
Janeš Franje Ivan  1874.  Katarina Troha  1893.  
Janeš Franje Marija  1879.  Katarina Troha  1889.  
Janeš Franje Franjica  1881.  Katarina Troha  1889.  
Janeš Franje Franjo  1882.  Katarina Troha  1883.  
Janeš Franje Franjo  1885.  Katarina Troha  1887.  
Janeš Ivke Franjica, nezakonita  1887.  Franjo pa Marija Turk  1883.  
Janeš Ivke Franjica, nezak. ud. Mlakar  1894.  Franji pa Katarina Troha  
J aneš AntunaAntun  1886.  Margareta Kenda  1887.  
J aneš AntunaAntun  1892.  Margareta Kenda  
J aneš Antuna Ivan  1895.  Margareta Kenda  
J aneš Antuna Marija  1899.  Margareta Kenda  
Hudolin Franjo, zyt  ?  1886. "  
Frynitava žjynaAntonija r. Janeš  1867.  1887.  
Hudolin Franje Franjica  1887.  Antonija r. Janeš  1887.  
Zbašnik Ivan, Zyt  1867.  1895. "  
Ivanava žjyna Monika J aneš  1870.  
Zbašnik Ivana Franjica  1897.  Monika Janeš  
Zbašnik Ivana Marija  1899.  Monika Janeš  
Zbašniklvanalvka  1901.  Monika Janeš  
Mlakar Matija, zyt  1823.  1860. "  1888.  
MatijavažjynaPolona r. Janeš  1830.  Joannes paAgnes Sbasnik  1911.  
Mlakar Matije Filip Jakov  1864.  Polona Janeš  
Mlakar Matije Vinko  1869.  Polona Janeš  1894. "  
Janeš Franje lvka, ud. Mlakar  1872.  Katarina Troha  
Mlakar Matije Franjo  1872.  Polona Janeš  1894.  
Mlakar Vinka Franj o  1896.  IvkaJaneš  
F rynitava žj yna Marija r. Žagar  1897.  Antun i Gera Mavrin  
Mlakar Vinka lvka  1898.  lvkaJaneš  
Mlakar Vinka Josip  1904.  IvkaJaneš  

LJ-OIUln-.r.pzllj..an,1. _________________________ _ 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
J osipava žj yna Franj ica r. Žagar Mlakar Franje Franjo Mlakar FranjeAntun Mlakar Josipa lvka Mlakar Josipa Josip Mlakar Josipa Albina Franjica  ? 1922. 1926. 1928. 1931. 1937.  MarijaŽagar MarijaŽagar FranjicaŽagar Franjica Žagar FranjicaŽagar  
Jelenc Antun, vod Rismanou Antunava žjyna Mlakar Franje Marija  1926. 1920.  MarijaŽagar  1952. "  
Jelenc Antuna Rina  1952.  MarijaMlakar  1953.  
Jelenc AntunaAntonija Jelenc Antuna Željka, ud. Turk, Maj ar  1955. 1961.  MarijaMlakar Marija Mlakar  
Jelenc Antonije Bojan  1975.  

V te hiše so Sy deržiny na gastu menavaly. Zite so ble: Franjo Hudolin, Ivan Zbašnik, Matija Mlakar je Antun Jelenc. Za Jelenca Sy vej da jy pyršu vod Rismanou, a kariny vlejcy vod Padrubarj as Tyrstj a. 

Keda}f? by,a tu Mlakarjaua hiša per Janf?Žah. Zdf?} vajne ževi Antonija Jelenc zes sinan, a Mlakarje so per Plejšcah. 
53 
Janeži (Janeže) broj 15 per NACLE 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Jannes Simonis  1706.  
Janes Simon Ursula, ud. Malnar, Winkl  1736.  Helena  1753.  
Janesh Simonisa Simonis  1738.  Helena  
J anesh Simonisa Martinus  1740.  Hellena  
Janes SimonisaMihaelis  1742.  Helena  
Jannes Simonisa Bartol  1744.  Helena Mante  
Janes SimonisaJacobus  1746.  Helena  
Janes SimonisaMatias  1748.  Helena  
Janes SimonisaMaria  1751.  Helena  
J anes Simonisa Gertruda  1753.  Helena  
Janes SimonisaAgnes  1754.  Helena  
Janes Simonisa Simonis  1759.  Helena  
Jannes Matiasa Petrus  1776.  Margarita Montibus  
Janesh Matiasa Matias  1779.  Margarita  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
JaneshMatiasa Ursula  1782.  Margarita  
JaneshMatiasa Ursula  1784.  Margarita  
Jannesh Petrusa Stephanus  1800.  Maria  Gorachi  
Stephanusava žjyna Maria r. Sbasnik  1799.  1870.  
JanneshPetrusa Antonius  1804.  Maria  
Antoniusava žj yna Margareta  ?  
J anesh Petrusa Georgius  1807.  Maria  Gorachi 12  
J annnesh Petrusa Casparus  1809.  Maria  
J annesh Petrusa Maria  1812.  Maria  
JanešAntuna Jakov  1815.  Uršula Zbašnik  
Jakovavažji;maPolona r. Štimac  1824.  1885.  
JanešAntuna Lovro  1818.  Uršula Zbašnik  1899.  
JanešAntunaivka  1823.  Uršula Zbašnik  
JanešAnt. Jelena, ud. Malnar v Runcy  1834.  Uršula Zbašnik  1853.  
JanešStjepanaivka  1824.  Marija Zbašnik  1832.  
Janeš StjepanaLovro  1828.  Marija Zbašnik  1850.  1858.  
LovrytavažjynaMarija r. Repinc, Maj.  1831.  II  
Janeš Stjepana Stjepan  1832.  Marija Zbašnik  
Janeš StjepanaJelena  1837.  Marija Zbašnik  1838.  
Janeš Jakova Marija, ud. Petelin  1845.  Polona Štimac  1868.  
Janeš Jakova Josip  1847.  Polona Štimac  1849.  
JanešJakovaignac  1849.  Polona Štimac  
Ignacava I. žjyna Marija Janeš  ?  
Ignacava II. žena Angela r. Rede  ?  
Janeš Jakova Jakov, v Bošnjakah  1851.  Polona Štimac  
Košir Andreja Ivan  1859.  Neža  1883.  
AndrejavažjynaNeža r. Janeš  1859.  Jakov pa Polona Štimac  II  1937.  
Janeš Lovre Marija, ud. Janeš Gamike  1854.  Marija Repinc  1872.  
J aneš Lovre Ana  1858.  Marija Repinc  1858.  
Janeš Matije Franjo  1885.  1887.  
Janeš IgnacaAlojzija  1872.  MarijaJaneš  
Janeš Ignaca Josip  1872.  MarijaJaneš  
Janeš Ignaca Franjo  1873.  Marija Janeš  
JanešignacaAntun  1874.  Marija Janeš  
Janeš Neže Franjica, nezak. ud. Zbašn.  1882.  1901.  
Janeš IgnacaAntonija  1875.  MarijaJaneš  1888.  
Janešignacaivka  1878.  Marija Janeš  1885.  
Janeš Ignaca Juraj  1880.  Marija Janeš  1882.  
JanešignacaMarija  1882.  Marija Janeš  1883.  
JanešignacaMarija  1884.  MarijaJaneš  
Janeš IgnacaAntonija  1888.  Marija Janeš  1891.  
J aneš Ignaca Matija  1890.  Marija Janeš  1912.  
MatijavažjynaMatejka r. Turk, G. 32  1894.  Josip pa Gabrijela J aneš  II  
Janeš Ignaca Vjekoslav  1892.  Marija Janeš  1920.  
Vjekoslavavažjyna Vjekosl.r. Cimpric  1903.  II  1927.  
JanešignacaJakov  1895.  MarijaJaneš  1895.  
Janeš Ignaca Franjica  1897.  Angela Rede  1931.  
JanešignacaJožefa  1902.  Angela Rede  
J aneš Ignaca Antonija  1904.  Angela Rede  
Janeš Ignaca Marija, ud. Bajec B. Polje  1906.  Angela Rede  1930.  
JanešignacaAntun  1910.  Angela Rede  1911.  
Janeš Ignaca Vjekoslava  1913.  Angela Rede  
J aneš Matije Marija  1914.  Matejka Turk  
Janeš Franjice Franjo, nezakonit  1918.  Ignac paAngela starše Franjicy  1918.  

.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy, 11ocitm,;mjemije jemi 
Janeš Franjice Franjica nezakonita 
11 
Janeš Franjice Veronika Janeš Franjice Marija, nezakonita Janeš Vj ekoslava Marija Janeš Vjekoslava Vjekoslav Janeš Vjekoslava Valentin Janeš Vjekosl. Vjekoslava, ud. Dulmin Janeš Matejke r. Turk Julijana, nezak. Poje UrbanaAna Poje Josipa Franjo Poje Josipa Ferdinand PojeJosipaFranjica, ud. ZbašnikKr.D. Poje Josipa Ivan Poje Josipa Ivka Poje Josipa Antonija Poje JosipaAntun Poje Josipa Ferdinand Poje Franjice Franjo, nezakonit PetelinAneAntun, nezak. kauac, Zyt Antunava žj yna Marija r. Janeš PetelinAntun Elizabeta, ud. Za vrtnik PetelinAntunaAntonij a PetelinAntunaMarija, ud. Malnar 
Cimpric Kalcic Jakova Marija r.lejtu 
1920. 1922. 1924. 1922. 1924. 1926. 1927. 1922. 1820. 1863. 1865. 1867. 1871. 1873. 1875. 1877. 1881. 1886. 1840. 1845. 1866. 1868. 1877. 1875. 
mate 
Vjekoslava Cimpric Vj ekoslava Cimpric Vj ekoslava Cimpric Vj ekoslava Cimpric Matijaua davica Elizabeta Marija Repinc Marija Repinc Marija Repinc Marija Repinc Marija Repinc Marija Šoštaric Marija Šoštaric Marija Šoštaric 
zRibency Jakov pa Polona Marija J aneš Marija J aneš Marija J aneš Žagar Helena paruka 
1942. 1954. 
1886. 
1903. 
1868. 
II 
1888. 1895.je 1907. 
1929. 
1864. 1865. 
1891. 
1931. 1886. 1871. 
Hišnu jemi jy vod kyrstnega jemena Ignac (r. 1849). Pa drugmo svetskemo rate nej hiša vobnavljyna. 
Janeži (Janeže) broj 16. per RELJCE 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Janess Antonius  1780.  
Antoniusava žjyna Ursula r. Sbasnik  1792.  1863.  
Janess Antoniusa Maria  1812.  Ursula Sbasnik  
Janess Antoniusa Georgius  1814.  Ursula Sbasnik  
Georgiusava žjynaMarija r. Ošvold  1820.  
zyt Anton Klepac  1822.  
Antonava ž. J aness Antoniusa Johana  1823.  Ursula Sbasnik  
Janess Antoniusa Laurentis  1818.  Ursula Sbasnik  
Janeš Antuna Lovro  1819.  Uršula Zbašnik  1844.  
Janeš Lovre Juraj  1857.  Jelena Kovac  
Jurjaval. žjt;:naMarija r. Žagar  ?  
Jurjavall. žjynaMarija r. Baraga?  
Janeš Lovre Agata, ud. Lakota  1860.  Jelena Kovac  1884.  1929.  
Janeš LovreAntun  1862.  Jelena Kovac  1888.  
Janeš Lovre Ivan  1864.  Jelena Kovac  1888.  1903.  
Ivanaval. žjynaPolona r. Tušek  1863.  Margareta  II  1900.  
I vanava II. žj yna Marija r. Žagar  1874.  
Janeš Lovre Filip Jakov  1867.  Jelena Kovac  1867.  
Jakovava žjyna Marija r. Lautar  ?  
Malnar Blaž  ?  
BlažavažjynaJelena r. Janeš  1834.  
Malnar Blaža Blaž  1855.  JelenaJaneš  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimc;, yocitayu jemi je jemi 
Janeš Lovre Juraj Jurjayal. žjc;:naMarija r. Žagar Jurjayall. žjc;naMarija r. Baraga Janeš Lovre Agata, ud. Lakota Janeš LovreAntun Janeš Lovre Ivan 
Ivanayal. žjc;naPolona r. Tušek lvanayall. žjc;:naMarija r. Žagar Janeš Lovre Filip Jakov J akovaya žjc;:na Marija r. Lautar Malnar Blaž Blažaya žjc;:na Jelena r. Janeš Malnar Blaža Blaž Malnar BlažaPetar Malnar Blaža Blaž Malnar Blaža Elizabeta Malnar Blaža Marija Malnar Blaža Julijana Malnar Elizabete Franjo, nezakonit Janeš Marije Ferdinand, nezakonit Janeš Jurj a Marija, ud. Korošac. GŽ. Janeš JurjaAntonija Janeš Jakova Slavka JanešJakovaJakov Janeš Jakova Pavao JanešJakovaAntun JanešJakovaAntun Antunaya ž.Alojzija r. Žagar, l)okrivjc; JanešAntunaAntun Antunaya ž. Marija r. Tomac, Plc;:šce JanešAntunalvan JanešAntunaMarija JanešlvanaAntun JanešlvanaFranjo, v girouskefare JanešivanaJulka Janešivanaivan 
Ivanaya žjc;na Vjekoslava r. Tušek Janeš Ivana Grga, dyajcek Janeš Ivana Franjica, dyajka Janeš Ivana Filip Jakov J aneš Ivana Marija J aneš Ivana Marija JanešAntunaFranjo, vTc;rstje JanešAntuna Josip Josipaya žj c;:na Milka r. K vatemik JanešAntunaFranjo JanešAntunaFranjo JanešAntunaivka J aneš Antuna Filip JanešAntunaAntun JanešAntun Vjekoslav JanešAntunalvan Janeš Ivana Franjo Janeš Ivana Josip r.lejtu 
1857. ? ? 1860. 1862. 1864. 1863. 1874. 1867. ? ? 1834. 1855. 1857. 1859. 1861. 1873. 18?? 1892. 1865. 1874. 1884. 1886. 1888. 1892. 1895. 1902. 1895. 1892. 1893. 1895. 1899. 1891. 1894. 1896. 1898. 1892. 1900. 1900. 1902. 1906. 1903. 1905. 1912. 1913. 1913. 1916. 1919. 1921. 1924. 1926. 1929. 1916. 1918. 
mate 
Jelena Kovac 
Jelena Kovac Jelena Kovac Jelena Kovac Margareta 
Jelena Kovac 
JelenaJaneš JelenaJaneš JelenaJaneš JelenaJaneš JelenaJaneš JelenaJaneš 
paruka 

1884. 1888. 
" 
Marija kci Jurj a pa Marij c; 
Marija Žagar Marija Baraga Marija Lautar Marija Lautar Marija Lautar Marija Lautar Marija Lautar 
Margareta Kenda Jakov pa Gera Osivnik Margareta Kenda Margareta Kenda Josipa Tušek Josipa Tušek Josipa Tušek Josipa Tušek Antun pa Polona Ožbolt Polona Tušek Polona Tušek Marija tagar Marija Zagar AnaJaneš Marija Volf 
Vj ekoslava Žagar 
Vj ekoslava Žagar Vjekoslava Tušek Vj ekoslava Žagar Vj ekoslava Žagar Vj ekoslava tagar Vjekoslava.agar VjekoslavaZagar Vjekoslava Tušek Vjekoslava Tušek 
1814. 
1911. 
" 
1917. " 
1936. 
" 
1945. 1947. 1956. 
smc;rt 
1929. 1888. 1903. 1900. 
1867. 
1862. 1861. 
1868. 
1892. 1895. 
1954. 
1927. 
1934. 1900. 1900. 
1918. 
1942. 1949. 1942. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy, yocitayu jemi je jemi 
Janešlvanalvan Janeš IvanaAntun Janeš Filipa Ivka Janeš Julijane Karlo Janeš Julijane Antonija Janeš Julijane Ana Janeš Julijane Josip JanešAntunalvan JanešAntunaMarija, ud. Benac J aneš AntunaAntun Janeš Franjice Marija JanešAntun 
Relj ac Branka Petar Relj ac Branka Ivan Relj ac Branka Branko Brankotaya žjyna Terezija Relj ac Branka Veronika Relj ac Branka Monika Relj ac Branka Marko Relj ac Branka Lana r.lejtu 
1922. 1923. 1919. 1916. 1920. 1924. 1929. 1921. 1924. 1925. 1924. 1948. 1946. 
mate 
Vjekoslava Tušek 
Vjekloslava Tušek Marija? 
v Otoke per Cirkence 
" " 
Marija Tomac Marija Tomac Marija Tomac 
IvkaJaneš lvkaJaneš IvkaJaneš 
paruka smyrt 


Pyrve Reljac jy pyršu s Padhuma pa Sy jy yožjynu per Janyžah. Brežankena hiša na iste lokacije jy jemejya broj 66. Branko dej dajy biu stare hišne broj 50. Brežanka je biu perjemek Josipave žjyne Milke Kvatemik(r. 1913.)zl)okrivja. 
V novogranje ževi unuk Branko Reljac zes žjyno Terezo je tryjme yotrake. Branko jy dejyaven; rydi ževino. S pašo bo sprejcu da Sy naprej na zarašca lejp kryj v ten kyance Gerjanskega. 
.tµJII.O.Ci. -. 
Janeži (Janeže) broj 60. KLJEPCAVI 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Klepac MihaelaAntun, zyt Sekl)ale 9  1822.  Apolonija Turk  
Antuna11a žjyna Ivka r. Janeš  1823.  1872.  
Klepac AntunaAntun  1854.  1897.  
Antunava žjyna Franjica r. Mohoric  1851.  
Klepac Antuna Marija  1857.  1861.  
KlepacAntunaAlojz  1862.  Apolonija Turk  1885.  
Alojzava žjyna Marija r. Troha  1864.  "  
Klepac Antuna Josip  1874.  Franjica Mohoric  
Josipavažjynalvka r. Malnar  ?  
Klepac Antuna Marija ud. Troha  1877.  Franjica Mohoric  1900.  
Klepac AntunaAntun  1880.  Franjica Mohoric  1884.  
KlepacAlojzaAntun  1889.  Marija Troha  1897.  
KlepacAlojza Valentin  1890.  Marija Troha  
Valentina11ažjynalvka r. Turk  1893.  
KlepacAlojzaMarija  1891.  Marija Troha  
KlepacAlojzaAlojzij  1893.  Marija Troha  
Alojzava žjyna Marija r. Janeš  1893.  
KlepacAlojzaAnica  1894.  Marija Troha  1897.  
KlepacAlojzaFranjica  1896.  Marija Troha  1896.  
KlepacAlojzaAntun  1897.  Marija Troha  
Antunava žjyna Julka r. Raj šel  1900.  
KlepacAlojza Gabrijela, d11ajka  1900.  Marija Troha  1900.  
KlepacAlojzaFranjica  "  "  Marija Troha  
KlepacAlojzaFranjo  1902.  Marija Troha  1926.  
Frynitava žjyna Katarina r. Resman  1908.  
KlepacAlojzalvka  1904.  Marija Troha  1917.  
KlepacAlojzaJosip, Majyr 65  1906.  Marija Troha  1931.  
KlepacAlojza Vjekoslava  1907.  Marija Troha  1928.  
Klepac Josipa Josip  1897.  IvkaMalnar  1897.  
Klepac JosipaAntun  1900.  lvkaMalnar  1900.  
Klepac VjekoslavaAntonija  1913.  Marija J aneš  
Klepac Vjekoslava Ivan  1914.  Marija J aneš  1937.  
I vanava žjc:na Marija  1920.  
Klepac Vjekoslava Vjekoslava  1916.  Marija J aneš  
Klepac Vjekoslava Vjekoslav  1918.  Marija J aneš  
Klepac VjekoslavaFranjica  1921.  Marija J aneš  
Klepac Vj ekoslava Josip  1927.  Marija J aneš  
Klepac Vj ekoslava Marija  1930.  Marija J aneš  
Klepac Vjekoslavalvka  1932.  Marija J aneš  
Klepac Vj ekoslava Nevenka  1935.  Marija J aneš  
Klepac Valentina Filip  1919.  lvkaTurk  1919.  
Klepac Franje Franjo  1927.  Katarina Resman  
Klepac Franje Josip  1932.  Katarina Resman  
Klepac FranjeAntun  1934.  Katarina Resman  
KlepacAntuna lvka  1921.  Julka Raj šel  
KlepacAntunalvka  1921.  Julka Raj šel  
Lipovac r. Zavrtnik, Franjica, Bezle  1889.  Lovro pa Petelin Elizabeta  

Antun Klepac jy pyršu vod Sekl)alou (sedajnu hišnu jemi cvapavi). Negou potomak se jy naridu hišo broj 65 naMajyrje. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Janeži (Janeže) broj 62.-neidentificirano  
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Ficur Andreja Lovro, Studeno Lovrota11ažjc:naMarija r. Janeš, br. 16  1837. 1841.  Marija Juraj pa Marija  1880. "  
Janeži (Janeže) broj 63. -per KAVACE  
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Klimpf Josipa Margareta, 11osabejnek Žagar Pavla Juraj Jurja11a žjyna Franica r. Šoštaric JanešAntun  1826. 1836. 1859. 1854.  
Antuna11a žj yna Margareta r. Kenda Žagar Ju.rja Dragutin tagar Ju.rja Ivka Zagar JurjaFranjo Žagar Ju.rja Marija Martincic Antona Jakob, G. Jezero Jakoba11a žjyna Marija r. Klimpf Martincic Jakoba Marija Martincic JakobaAna  1859. 1882. 1884. 1891. 1893. 1849. 1858. 1881. 1886.  Franjica Šoštaric Franjica Šoštaric Franjica Šoštaric Franjica Šoštaric Agata? Josip pa Margareta MarijaKlimpf  1888. 1888.  1894.  
Martincic JakovaAntonija Martincic Jakova Franjica Martincic Jakova Jožefa Klimpf Marije Ivka, nezakonita Petelin Anton  1890. 1892. 1894. 1888. ?  MarijaKlimpf Marija Klimpf MarijaKlimpf  
Antona11a žj yna Marija Petelin Antona Marija Za vrtnik Lovre Lovro Lovryta11a žjyna Marija r. Petelin Za vrtnik Lovre Lovro  1845. 1877. 1862. 1865. 1889.  Marija Cimpric Antun paMarija Elizabeta Petelin  1888. "  
Lovryta11a žjyna Franjica r. Lipovac Za vrtnik Lovre Jakov  1889. 1891.  Elizabeta Petelin  
Za vrtnik Anton  1894.  Elizabeta Petelin  1929.  
Antuna11ažjynaMarija r. Troha Za vrtnik Lovre Marija Za vrtnik Lovre Franjo Za vrtnik Lovre Florijan Za vrtnik Lovre Josip Za vrtnik Lovre Zorka Za vrtnik Lovre Franjica Za vrtnik Lovre Franjo Za vrtnik Lovre Josip Za vrtnik Lovre Ivan ZavrtnikAntuna Marija ZavrtnikAntunaAntonija ZavrtnikAntunaAntonija  1902. 1896. 1900. 1902. 1904. 1914. 1915. 1917. 1920. 1922. 1930. 1930. 1933.  Josip pa Marija Bebar Elizabeta Petelin Elizabeta Petelin Elizabeta Petelin Elizabeta Petelin Franjica Šoštaric Franjica Šoštaric Franjica Šoštaric Franjica Šoštaric Franjica Šoštaric Marija Troha Marija Troha Marija Troha  1937.  1902.  

Lovro Za vrtnik j y biu ka11ac, a pyršu jy z Logatca. Pryjd nin j y te jemu ka11acij o Jakob Martincic. Ta jy biu stanar. Zavrtnika11a hiša nej nakan drozga svetskega rata 11obnavljyna. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Janeži (Janeže) broj 66. per BREŽANKE 
Stanovništuo jy zapisanu per hišnen bll)aje 16. 
Janeži (Janeže) broj 81. per BLAŽE 
Prezimy, vocitm,,mjemi je jemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Volf Matije Blaž, z bll)aja 29. 1900. Marija Veber Blaža11a žjyna Marija r. J aneš 1899. Antun pa Margareta Kenda 
VolfBlažaFranjo 1920. MarijaJaneš Fn;nitava žjyna Milka r. Žagar 1923. 
Volf Blaža Josip 1924. MarijaJaneš 
Volf Blaža Ladislav 1929. MarijaJaneš 
Volf Blaža Marija 1934. MarijaJaneš 
Volf Blaža Zdenka 1937. MarijaJaneš 
VolfFranje Darinka 1944. MilkaŽagar 
Blažaua hiša nej vobnavljyna. Cyž Janežy gry noua cejsta h Gruharjan. Stanovnik jy Janyž, žjyna Jarn;žouka, a pridjev janyžousku. PerJanyžah,hJanyžan,11odJanyžou. 
Plejsci (Plejsce) 
V temo zaselke jy pit hiš al so bleda drozga rata samu dva bll)aje. Jemi ima karin v bysejde plejha­nyobrašcynu tl)o v vobrašcyne okolice. Plejsce so nad l)opajkame, a sasejdy so jen Janyže. 
Plejsci (Plejsce) broj 17. per CADEŽE 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Befk:Antoniusa Matias  1772.  Maria  
Mathiasava žjynaMargareta r. Sbasnik  1774.  
WeukMatiasa Stephanus  1792.  Maria Gorachi  
WeukMatiasa Valentinus  1795.  Maria  
Weuk Matiasa Maria  1799.  Maria  
Weuk MatiasaAntonius  1815.  Helena Gorachi 11  
Beuk Mathiasa Mathias  1792.  Margareta Zbašnik  
Mathiasava žjyna Helena r. Eržen  1790.  1863.  
Beuk Mathiasa Elisabetha  1793.  Margareta Zbašnik.  
Beuk MathiasaAntonius  1812.  
Antoniusava žj yna Magda r. Troha  1812.  1874.  
Beuk MathiasaAntun  1815.  Jelena Eržen  1876.  
Beuk Mathiasa Jelena  1817.  Helena Eržen  
Beuk Mathiasa J oannes  1819.  Jelena  
Joannesava I. žjyna Clara r. Turk  1819.  
Joannesava II. žjyna Magdalena r. Turk  1820.  
Beuk Mathiasa J osephina  1822.  Jelena Eržen  
Beuk Mathiasa J oanna  1824.  Helena Eržen  
Beuk Matije Marija  1826.  Helena Eržen  1893.  
BeukMatijeAntonija, ud. Volf  1827.  Jelena  
Beuk Matije Antonija  1828.  Helena Eržen  1852.  1886.  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
BeukMatije Petar Pjc:tra11ažjc:naivka r. Repinc, Garace Beuk Matije Margareta BeukMatije Josip Kazimir BeukAntuna Matija  1830. ? 1833. 1839. 1841.  Helena Eržen Jelena Eržen Helena Eržen Magda Troha  1862. 1860.  
BeukAntunaAntun Antuna11al. žjynaMarija r. Tušek Antuna11a II. žj yna Magda r. Repinc BeukAntunaivka, ud. Repinc  1843. 1835. 1845. 1845.  Magda Troha Juraj paGera Jakov pa Jelena Magda Troha  1876. " 1863.  
BeukAntuna Marija, ud. Zagar, Prized BeukAntuna Ivan  1849. 1851.  Magda Troha Magda Troha  1872.  1854.  
BeukAntuna Petar  1853.  Magda Troha  
BeukAntuna Ivan Turk J osephus, Zyt 11osabejnek Josephusa11a žj c:na Josepha Beuk Turkivana  1858. 1825. 1822. 1824.  Magda Troha Mathias pa Jelena  1858.  
TurkJacob  1827.  
BeukivanaMarija, ud. Turk tely  1844.  Magda Turk  1904.  
Beukiv. Franjo, 11odsc:liu v Bošnjake: Frynita11ažjynaAna r. Turk TurkJosephusaJosephus Turk Ivane Ivana, nezakonita  1847. 1850. 1848. 1848.  Magda Turk Jakov paAna Josepha Beuk  1865. "  
Beuk Ivana Katarina, ud Loknar, V c:rhe BeukivanaAntonija, ud. VolfGar. 48 Turk J osephusaAntun BeukMarijeAna, nezakonita  1850. 1852. 1851. 1867.  Magda Turk Magda Turk Josepha Beuk  1868. 1872. 1896.  
BeukMarije Grga, nezakonit " BeukMarijePetar Pjytra11ažjynaivka r. Hudolin, Gar. 54 BeukMarije Ivan, nezakonit BeukMarije Marija, nezakonita  1869. 1871. 1872. 1874. 1879.  Josip paAna  1898. "  1870. 1899. 1899.  
Mlakar Matije Vinko, zc:t Vinka11ažjynaivka r. Janeš z bfl)aja 14  1869. 1872.  PolonaJaneš Franj? pa Katarina  1894. "  1942.  
BeukFranje Ivka, ud. Lakota Gar. 48  1867.  AnaZagar  1889.  
BeukFranje Jakov BeukFranje Julka BeukFranje Filipina BeukFranje Veronika BeukFranje Franjica BeukFranje Ivan BeukPetra Gjurgjija  1869. 1871. 1873. 1876. 1881. 1884. 1899.  Anatagar Ana.agar Ana.agar AnaZagar Anatagar AnaZagar IvkaHudolin  1899.  
Mlakar Vinka Franjo Frynita11ažjynaMarija r. Žagar  1896. 1897.  IvkaJaneš  1919.  
Mlakar Vinka Josip Josipa11a žj yna Franjica r. Žagar Mlakar Franje Marija Mlakar Franje Franjo Mlakar FranjeAntun Mlakar Josipa Albina Franjica Cadež Franje Juraj, Zyt Jurja11a žj 1 na Ivka Mlakar Mlakar Josipa Josip Josipa11a žj yna Ružica r. Kavalir  1904. 1906. 1920. 1922. 1926. 1937. 1927. 1928. 1931. 1934.  IvkaJaneš zbfl)aja 14 Helena Janeš Marija tagar Marija Zagar Marija Žagar Franjica Žagar Josipa Ožbolt Franjica Žagar Franjica Žagar Vj ekoslav pa I vka Cop  1924.  

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, vocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Cadež Jurja Ivan Cadež Jurja Roza Cadež Jurja Vesna Mlakar Josipa Josip Mlakar Josipa Ružica  1948. 1951. 1960. 1952. 1955.  lvkaJaneš IvkaJaneš IvkaJaneš Ružica Kavalir Ružica Kavalir  



Josip Mlakar ne} daspiu zgatovet nolJO hišo. 
Hišo }? zrihtou Jura} Cadfž. Vajne ževi negolja žjfna, davica Ivka r. Mlakar. 
58 
Plejsci (Plejsce) broj 18 per VESELE  
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Wevch Stephanusa Sebastian  1684.  1713.  1774.  
Sebastianava žjyna Ursula Brence  ?  Antonius  11  
Beuch Stephanusa Lucas  ?  1719.  1734.  
Lucasava žjyna Agneta r. Tussich  ?  11  
BeuchLucas  ?  1720.  1739.  
Lucasava žjynaAgneta r. Grohar  ?  11  
Weuk Lucasa Blasius  ?  1739.  
Blasiusava žjyna Maria r. Tussek  ?  Matias  11  
WeukAgneta, ud. Kossorog  ?  1740.  
WeukLucasaAgneta, ud. Kautsiz  ?  1746.  
Weuk Sebastiana Ursula  1702.  
Beuk Sebastiana Elizabeta, ud. Turk  ?  1733.  
Weuk Sebastiana Thomas  ?  1749.  
Thomasava žjyna Elizabeta r. Tussek  ?  Matias  11  

111 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Beuch SebastianaAndreas  1718.  Ursula  
Beuck Sebastiana Helena, ud. Cadež  1721.  Ursula  1740.  
Beuck Sebastiana Stephanus  1722.  Ursula  
Beuck Sebastiana Lucas  1725.  Ursula  
WeuckBastiana Ursula, ud. Kosorog  1729.  Ursula  1752.  
Wuck Bastiana Maria, ud. Malnar  1731.  Ursula  1750.  
Beuck Sebastiana Giorgius  1733.  Ursula  
Beuck SebastianaAntonius  1736.  Ursula  1764.  
Antoniusa11ažjynaMariar. Sulz  ?  Martinus  "  
Beuk Sebastiana Hellena  1738.  Ursula  
WeuckAntoniusa Mihael  1775.  Maria  Mante  
BeukAntoniusa Maria  1778.  Maria  
WeukAntoniusaAntonius  1781.  Maria  Montibus  
WeukAntoniusa Lucia  1784.  Maria  
WeukAntoniusaAndreas  1788.  Maria  Gorachi 16  
BeukAntuna Jožefa  1866.  Magda Repinc  1866.  
BeukAntuna Ivan  1879.  Marija Tušek  
BeukPetraFilip  1876.  IvkaRepinc  1879.  
BeukPetraFranjica  1881.  IvkaRepinc  1915.  


Stara je noya hiša deržinr Viktorja Vesela. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Beuk Petra Ana 1885. IvkaRepinc Beuk Petra Jakov 1886. IvkaRepinc 1906. J akova11a žj ynaAna r. Tri er ? Beuk Petra Stanislav 1891. IvkaRepinc BeukJakovaJosip 1915. AnaTrier BeukJakovaRudolf 1919. AnaTrier Vesel Antuna Josip 1874. 1897. 
" 
Josipa11ažjynaJulijana r. Poje 1877. 1942. VeselAntunalvan 1879. lvana11ažjynaMarija r. Krulic 1880. Vesel Josipa Valentin 1903. Julijana Poje 1925. 
" 
Valentina11ažjynalvka r. Pantar 1907. Antun pa Polona Žagar 1989. Vesel Josipa Josip 1910. Julijana Poje 1938. 
" 
Valentina11a ž. Ivka 1905. Vesel JosipaAntun 1913. Julijana Poje 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimc:, yocitayu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smc:rt 
Vesel Valentina Franjo 1925. IvkaPantar 1950. Fn;nitaya žjynaAnka r. Tušek 1930. Grga pa Ivanka Mihe lic " Vesel Valentina Josip 1929. IvkaPantar Vesel Valentina Filip 1935. lvkaPantar Vesel Valenzina Viktor 1939. lvkaPantar Viktorjaya žjynaJulka r. Merle 1944. Josip pa Ana Malnar Vesel Valentina Nevenka 1948. Ivka Pantar Vesel Franje Franjica, ud. Knavs, Bink. 1951. Anica Tušek Vesel Viktora Brigita, ud. Blažic 1961. JulkaMrle Vesel Viktora Valentin 1973. JulkaMrle Blažic Marjuci Brigita Blažic 
Stanovnike s prezimenan Beuk so pamyrle yokul 1920. lej ta. Dyaste da jeh jy pabraya španjolka, al v spiske vmyrleh yod ty balejzne jeh nej dyaste zapisaneh. Vesel jy pyršu z Binkla. V tanave hiše ževi Viktor zes žjyno Julko, a v tastare hci Brigita zes hcyrjo Marjuci. Stanovnikjy Plejsec, žjynajy Plejška, a pridjev plejšku. Pjesce so dabile jemi vizanu za plejho. l)ohku da je: byo na paci tke samu mau yokc:rcc:nga, a yokul jy bya gyara. Sen biu per Plej scah, pyršu sen yod Plej scou, vymu Sy bon h Plej scan. 
Opajki (Vopajke) 
Jemi l)opajkou Sy da pavizat z žeyalco yopajkan. Tu jy tiste insekt ke pousud narydi yopajcouno. Aden yod l)opajkou ke se: je: pisou Malnar, se: je: pryd vc:c stu lejt yodsc:liu na Rounicc: (zc:t ?), zak jc: še: zdc:j ton hišnu j emi 1) opajckavi. V zaselke z dvyjme hišame stalnu ževi samu ana yosiba. 
Opajki (l)opajke) broj 19. per BALENTINCKE 
Hišnu j emi jy yod maškega jemina Valyntin (yod radaste = Valentincek = Balentincek). 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Mallinar Martinusa Mathias  1771.  Maria  
Mallinar Martinusa Maria  1774.  Maria  
Mallinar Martinusa Georgius  1776.  Maria  
Mallinar Martinusa Bartolomaus  1778.  Maria  
Mallinar MartinusaAndreas  1780.  Maria  
Malnar Martinusa J acobus  1783.  Maria  
Malnar Martinusa Simonis  1785.  Maria  
Malnar MartinusaAntonius  1788.  Maria  
Malnar Martinusa J osephus  1791.  Maria  
Malnar Martinusa Laurentis  1793.  Maria  
Malnar Matiasa Matias  1792.  Elizabeta  
Malnar MatiasaAgneta  1794.  Elizabeta  
Malnar Matiasa Gertruda  1796.  Elizabeta  
Malnar Matiasa Paulus  1798.  Elizabeta  
Paulusaya žjyna Margaretha r. Lautar  1811.  
Malnar MatiasaAnna  1800.  Elizabeta  
Malnar Mathiasa Maria  1803.  Elizabeta  
Malnar MatiasaAgneta  1806.  Elizabeta  
Malnar Matiasa Catharina  1809.  Elizabeta  
Malnar Matiasa Helena  1812.  Elizabeta  
Malnar Mathiasa Casparus  1813.  Elizabeta  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi 
Malnar Mathiasa Catharina Franciscusava žjyna Gertrudis r.Maurin Malnar Paulusa Franciscus Malnar PaulusaAgnes Malnar Paulusa Jacobus Malnar Franciscusa Francisca Malnar Franciscusa Gertruda Troha Georgius, zyt Georgiusava žjyna Catharina r. Malnar Troha Georgiusa Georgius Troha Georgiusa Georgius Troha Georgiusa Maria Troha Georgiusa Laurentis Troha Georgiusa J acobus Troha Georgiusa Michael, d11ajcek Troha Georgiusa Maria, d11ajka Troha Jurja Ivan Troha Jurja Gertruda, ud. Štimac 45 TrohaJurjaJelena Troha Jurja Josip Troha Jurja II. Marija Troha Jurja 11. Ivka Troha Jurja II. Filip Jakov r.lejtu 
1816. 1816. 1826. 1829. 1831. 1846. 1850. 1813. 1815. 1824. 1825. 1832. 1838. 1841. 1843. 1843. 1849. 1852. 1854. 1857. 1861. 1865. 1868. 

mate Elizabeta  paruka  smyrt  
Gertrudis Maurin Gertrudis Maurin  
Mathias  
Catharina Malnar Catharina Malnar Catharina Malnar Catharina Malnar Katarina Malnar Katarina Malnar Katarina Malnar Katarina Malnar Ana Troha Ana Troha Ana Troha  1869.  1856. 1857. 1861. 1865. 1868.  

Nrnastanrna hiša broj 19 -{Jopajke. 
61 
Prezimy, 11ocita11u jemi je j emi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Turk Gašpara Lovro Lovryta11a žjynalvka r. Hudolin Turk Gašpara Jakov Turk Lovre Vjekoslav, zyt Vjekoslavava žjynaFranjica r. Troha Turk Lovre Neža Turk Lovre Ivka, ud. Malnar Gamike Turk Lovre Julka, d11ajka Turk Lovre Jožefa Turk Lovre Valentin Valentinava žj ynaAntonij a Malnar Turk Lovre Ivan Turk VjekoslavaAntun  1838. 1840. 1841. 1863. 1868. 1866. 1869. 1869. 1872. 1874. 1873. 1877. 1886.  Katarina 1862. II Matija pa Polona Katarina IvkaHudolin 1885. 11 Josip pa Margareta Tušek IvkaHudolin IvkaHudolin 1888. IvkaHudolin lvkaHudolin lvkaHudolin 1897. Josip pa Marija 1897. IvkaHudolin Franjica Troha 1909.  1914. 1894. 1858. 1892. 1924. 1870. 1873. 1884. 1918.  
114  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Turk Valentina Marija 1898. Antonija Malnar 1920. Turk Valentina Romano 1899. Antonija Malnar Turk Valentina Franjica 1903. Antonija Malnar Turk Valentina Valentin 1905. Antonija Malnar 1936. 
" 
ValentinayažjynaMarija r.Troha 1911. MarijaPantar Turk Valentina Gabrijela 1911. Antonija Malnar TurkAntuna Slavica 1913. Turk ValentinaAntun 1938. Marija Troha 1938. Turk Valentina Marija 1939. Marija Troha Turk ValentinaAntonija 1941. Marija Troha 
Hiša nej nastanyna. Ani potomke ževijo yokul Reki. 
Opajki (\Jopajke) broj 20. per BAJUŽE 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Malnar MartinusaAndreas  1780.  zbryaja 19  
Andreasayažjyna Ursular. Turk  1784.  
Malnar Martinusa J osephus  1791.  zbryaja 19  
Malnar Andreasa J osephus  1810.  UrsulaTurk  
Josephusaya žjyna Gera r. Malnar  1811.  J acob pa Elizabeta  
Malnar Andreasa Gertruda  1812.  1891.  
Malnar Andreasa Josip  1817.  UrsulaTurk  1884.  
Malnar Andreasa Maria  1818.  UrsulaTurk  
Malnar AndreasaAntonius  1821.  UrsulaTurk  
Malnar Andreasa Magdalena  1824.  UrsulaTurk  
Malnar AndreasaApolonia  1828.  UrsulaTurk  
Malnar Andreasa Mathias  1831.  UrsulaTurk  
Malnar Josipa Marija ud. Hudolin  1832.  GeraMalnar  1852.  1896.  
Malnar Josipa Stjepan  1834.  GeraMalnar  1901.  
Malnar JosipaFranjica  1838.  GeraMalnar  1838.  
Malnar JosipaAntonija  1840.  GeraMalnar  1844.  
Malnar Josipa Marija  1843.  GeraMalnar  
Malnar Jos. Polona, ud.Troha, Runce  1847.  GeraMalnar  1864.  
Malnar Josipa Katarina  1850.  GeraMalnar  
Malnar JosipaAntun  1853.  GeraMalnar  1853.  
Malnar Marije Georgius, nezakonit  1842.  Marija z 1818.  
Malnar Marije Georgius  "  1846.  "  "  
Malnar Katarine Josip, nezakonit  1882.  1902.  
Josipaya žjyna Milka r. Turk  1883.  Josip pa Marija  "  
Malnar Josipa Ivan  1903.  Milka Turk  1906.  
Malnar Josipa Josip  1906.  Milka Turk  1907.  
Malnar Josipa Neža  1909.  Milka Turk  
Malnar Josipa Branko  1916.  Milka Turk  
TrohaJakov  ?  
JakovayažjynaPolona r. Hudolin  1857.  
TrohaJosip  ?  
Josipayaž. Marija r. Veber, Bab.Puljy  1868.  Anton pa Jerica Lipovec  
Troha J akovaAntun  1879.  Polona Hudolin  1911.  
Antunayažjynalvka r. Troha  1885.  
Troha Jakova Franjica  1882.  Polona Hudolin  
TrohaJakovalvka, ud. Troha, tely  1885.  1908.  
Troha Jakova Josip  1888.  Polona Hudolin  1901.  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi 
Troha Jakova Marija Troha Jakova Franjo Frynita11ažjynaFranjica r. Janeš Troha VjekoslavaMarija Troha Vjekoslava Vjekoslav Troha Vjekoslava Ivan Troha Jak. Marija ud. Lipovac, Frbižar. TrohaJosipaAntonija, ud. Janeš Troha JosipaAntun Antunava žjyna Ljubica r. Turk Troha Josipa Marija Troha Josipa Josip Jo sipava žjyna Josipa r. Žagar Troha Josipa Vinko Troha Josipa Marija ud. Za vrtnik Zavrtnik Lovre An tun, Zyt Josipa11ažjynalvka r. Tušek Troha Josipa Franjo Frynitava žjyna Franjica r. Poje TrohaAntuna Vjekoslav TrohaAntuna Marija TrohaAntuna Franjica TrohaAntunaAntun TrohaAntunaAntun Antuna11a ž. Franjica Volf, Muhouce TrohaFranjeZora ZavrtnikAntun Marija ZavrtnikAntunaAntonij a Troha Josipa Filip, Zyt na Parge Filipava žjyna Marija r. Lakota, Parg Troha Josipa Marija, ud. Janeš TrohaAntunaAntun TrohaFilipaLjiljana, Parg JanešAntunaFranjo, zyt Frynita11ažjynaMarija Troha, tely Janeš Franje Franjo Frynita11ažj. Marica r. Šoštaric, l)aze 
r.lejtu 
1891. 1893. 1899. 1882. 1885. ? 1897. 1889. 1893. 1890. 1895. 1897. 1900 1899. 1902. 1894. 1896. 1907. 1912. 1912. 1914. 1917. 1920. 1915. 1920. 1921. 1928. 1930. 1928. 1927. 1929. 1939. 1950. 1926. 1929. 1949. 1955. 
mate 
Polona Hudolin Polona Hudolin 
Jelena Hudolin Jelena Hudolin Jelena Hudolin Polona Hudolin MarijaBebar MarijaBebar 
MarijaBebar Marija Veber 
MarijaBebar MarijaBebar 
paruka smyrt 1892. 
1914.  
1905.  
1901.  
1920.  
1900.  
1929.  

Josip paAntonijaHudolinPrized MarijaBebar 
Ljubica Turk Ljubica Turk Ljubica Turk Ljubica Turk IvkaTušek Florjan pa Marija Ožbolt FranjicaJaneš Marija Troha Marija Troha IvkaTušek 
lvkaTušek Franjica Volf Marija Lakota MarijaKalic 
Marija Troha Antonija Zbašnik 

V te hiše j. zajdnu prezim. Jan.š. Te ževi Marica, r. Šoštaric, a sin Bojan štedira. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Janeš Franje Marija, ud.Lautar, Tyrstjy 1952. Marija Troha Janeš Franje Bojan 1984. MaricaŠoštatric 
Stanovnik jy 1)apajk, žjyna 1)opajkarca, a pridjev vopajkarsku. Gryn h 1)opajkan, sen biu per 1)opajkah, pyršu sen vod 1)opajkou. 
Benki (Bjouke) 
Beuki (Bjouke) broj 21. per TUNKE 
Dvej hišy per Bjoukah so dabily jemi pa prezimene ke mo nej tely sleda; zajdni Beuke so zapisani per Plejscah, al so ble segurnunihi stari prejkper Bjoukah. 
Prezimy, vocitavujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
KrishAndreas  1784.  
Andreasava žjynaAgnes r. Kossorog  1799.  
KrishAndreasaAgnes  1819.  Agnes Kossorog  
KrishAndreasa J acobus  1825.  Agnes Kossorog  
KrishAndreasa Laurentis  1829.  Agnes Kossorog  1830.  
Janess Petrusa Thomas, Zyt  1815.  Marija  
Tomasava žjynaAgnes r. Krish  1819.  Andreas paAgnes  
Janess Petra Ursula  1818.  Marija  1819.  
Janeš Tome Jakov  1840.  AgnesKriž  1846.  
Janeš Tome Ivan  1842.  AgnesKriž  
JanešTomeFranjo  1844.  NežaKriž  
Janeš Tome Stjepan  1849.  AgnesKriž  
StjepanavažjynaJelenar. Volf  1850.  
J aneš Tome Bartol  1851.  AgnesKriž  1853.  
Janeš Tome Jakov  1853.  AgnesKriž  1924.  
Janeš Trome Ivka  1857.  AgnesKriž  
Janeš Tome Elizabeta  1859.  AgnesKriž  
Hodolin Bartholomeus  1830.  
Bartola11ažjynaMarijar. Malnar  1832.  
Volf Jelena  1850.  Stjepaniva žena  1887.  
VolfStjepana Valentin, dvajcek  1857.  Jelena Loknar  1882.  
VolfStjepanaMarija, d11ajka  1857.  Jelena Loknar  1872.  
VolfStjepana Dorotea  1860.  JelenaLoknar  1865.  
VolfStjepana Gjuro, na Vyrhah  1863.  Jelena Loknar  1929.  
Volf Stjepana Neža  1867.  Jelena Loknar  1910.  
Volf Stjepana Marija  1875.  Julija Lautar  
Volf Stjepana Julijana  1878.  Julija Lautar  1881.  
VolfStjepanaAntun  1882.  Julija Lautar  1915.  
VolfStjepanaAntonija  1885.  Julija Lautar  
VolfStjepana Franjica  1887.  Julija Lautar  
VolfStjepanaAntun  1890.  Julija Lautar  
Hudolin Jurja Matija  1863.  IvkaŽagar  
Matija11ažjynaMarijar. Troha  1865.  Ivka Hudolin  
Hudolin Matije Franjo  1885.  Marija Troha  1934.  
Frynitava žjyna Franjica r. Križ  ?  
Hudolin Matije Franjica  1887.  Marija Troha  1890.  
Hudolin Matije Marija  1888.  Marija Troha  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocitm1ujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smlrt  
Hudolin Matije Josip  1890.  Marija Troha  1891.  
Hudolin Matije Romaldo  1892.  Marija Troha  
Hudolin Mat. Marija, ud. Lakota, Parg  1893.  Marija Troha  1912.  
Hudolin Matije An tun  1897.  Marija Troha  1919.  
Hudolin Matije Juraj  1899.  Marija Troha  
Hudolin Matije Franjica  1901.  Marija Troha  
Hudolin Matije Vjekoslav  1902.  Marija Troha  
Vj ekoslava11a žjynaAntonija r. Tušek  1913.  Josip pa Marija Raj šel  
Hudolin Matije Ivka  1906.  Marija Troha  1907.  
HudolinAntunaAntonija  1905.  Marija Troha  
Hudolin Franje Rudolf  1913.  FranjicaKriž  
Hudolin Franje Ljubica  1915.  FranjicaKriž  1926.  
Hudolin Franje Slavica Hudolin Franje Vladimir, _per Štimcah Vladimirj11a žjyna Marija Stimac  1922. 1927. 1927.  FranjicaKriž FranjicaKriž  
Hudolin VjekoslavaMarija  1946.  Antonija Tušek  
Hudolin VjekoslavaAntonija  1947.  Antonija Tušek  
HudolinAntonije Radojka, nezakoniza  1967.  


Nekdajne broj 21 per Bjoukah. 
..::..:.=2-.l:....:.i:..d::...:.:L_J63  
Benki (Bjouke) broj 22. per PETRICKE  
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Janess Stephanus Stephanusa11až. Magdalenar. Malnar Janess StephanusaAnna Janess StephanusaMargaretha Janess StephanusaMariaPaulina Janesš StjepanaFranjo Turk Josipa Marija Turk Josipa Katarina, ud. Antoncic Turk Josipa Marija Turk Josipa Margareta Turk Josipa Katarina Sbasnik Jacobus Jacobusa11ažjynaAnnar. Krish Zbašnik Stj epana Neža Zbašnik Stj epana Blaž  1810. 1805. 1832. 1835. 1840. 1844. 1817. 1820. 1822. 1825. 1928. 1828. 1832. 1829. 1831.  Magdalena Malnar Magdalena Malnar Magdalena Malnar Magdalena Malnar Uršula Uršula Uršula Uršula Uršula Marija Tušek Marija Tušek  1852.  1888. 1839. 1845. 1819. 1898.  
118  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Sffiyrt  
Zbašnik StjepanaAntun  1836.  Marija Tušek  
Zbašnik StjepanaFranjo  1945.  Marija Tušek  
Zbašnik Stjepana lvka  1849.  Marija Tušek  
ZbašnikNežeAntonija, nezakonita  1849.  
Zbašnik Jakova Franjo  1850.  AnaKriž  1873.  
Zbašnik Jakova Josip  1853.  AnaKriž  1853.  
Zbašnik JakovaAntun  1855.  AnaKriž  1882.  
Antunava I. žj ynaAngela r. J aneš  1858.  1881.  
Antunava II. žjyna Franjica r. Lakota  1858.  Gašpar pa Marija  II  
Zbašnik Jakova Juraj  1857.  Ana K vatemik  
ZbašnikJakovalvka, ud. Troha  1859.  Ana K vatemik  1881.  
Zbašnik Jakova Marija  1861.  Ana K vatemik  1861.  
Zbašnik Jakova Marko  1862.  Ana K vatemik  
Zbašnik Jakova Izidor  1864.  Ana K vatemik  1887.  1937.  
Zbašnik Jakova Ivan  1867.  Ana K vatemik  1895.  
Zbašnik Jakova Miroslav  1870.  Ana K vatemik  1873.  
Zbašnik Jak. Franjica, ud. Kovac, Parg  1872.  Ana K vatemik  1888.  1896.  
Zbašnik Jakova Miroslav  1877.  Ana K vatemik  1882.  
Zbašnika Jak. Marija, ud. PojeParg  1874.  AnaKovac  1895.  
ZbašnikAntunaAntun  1881.  AngelaJaneš  1881.  
ZbašnikAnt. Antonija, ud.Malnar G .Ž  1884.  Franjica Lakota  1898.  
ZbašnikAntuna Josip  1886.  Franjica Lakota  
ZbašnikAntunaFranjo  1888.  Franjica Lakota  
ZbašnikAntuna Rudolf  1890.  Franjica Lakota  
ZbašnikAntun I vka  1892.  Franjica Lakota  1892.  
ZbašnikAntuna Julka  1893.  Franjica Lakota  
ZbašnikAntun Franjica  1897.  Franjica Lakota  1898.  
Hudolin Bartol  1830.  
Bartolava žjyna Marija r. Malnar  1832.  Josip pa Gera Malnar  
Hudolin Bartola Valentin  1853.  Marija Malnar  
Hudolin Bartola Polona, ud. Troha  1857.  Marija Malnar  
Hudolin Bartola Vjekoslav  1859.  Marija Malnar  
Vjekoslavaua žj lna Jelena r. Troha  1861.  Jurajpalvka  
Hudolin Bartola Julijana  1862.  Marija Malnar  
Hudolin Bartola Franj o  1864.  Marija Malnar  
Fn:nitava II. žj. Marija Eržen, Krajnce  1869.  Josip pa Magda  
Hudolin Bartola Matija  1868.  Marija Malnar  
Matija11a žjyna Marija r. Troha  1865.  Juraj pa Ivka  
Hudolin Bartola Josip, v Mrkople  1870.  Marija Malnar  
Josipaua žjc:na Jelica r. Zaborac  1876.  
Hudolin Bartola Juraj  1873.  Marija Malnar  
Hudolin Bartola Ivan  1874.  Marija Malnar  
Hudolin Bartola Jakov  1875.  Marija Malnar  
Hudolin Vjekoslava Ivan  1888.  Jelena Troha  
Ivana11a žjynaAna r. Poje, Garace 36  1892.  Izidor pa Ana  
Hudolin Vjekoslava Filip  1891.  Jelena Troha  
Hudolin Vjek.Ana, ud. Turk, Garace  1893.  Jelena Troha  
Hudolin Vjekoslava Franjo  1896.  Jelena Troha  
Hudolin Vjekoslava Vjekoslava  1898.  Jelena Troha  
Hudolin Vjekoslava Petar  1900.  Jelena Troha  
Hudolin Vjekoslava Josip  1904.  Jelena Troha  
Hudolin Franje myrtuo rajynu  1889.  Marija Eržen  
Hudolin Franje Ivka, v Bošnjakah  1890.  Marija Eržen  
Hudolin Franje myrtuo rajynu, d11ajcek  1891.  Marija Eržen  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi 
HudolinFranje myrtuo rajynu d11ajcek Hudolin Franje Franjo Hudolin Franje Edvard, v Bošnjakah Hudolin Franje Marija Hudolin Franje Vinko, v Bošnjakah Hudolin Franje Josip HudolinAne Ludovika, nezakonita Žagar Pavla Ivan 
. vana11a žj yna Marija r. Lakota, Garace Zagar Ivana Ivan I vana11a žj yna Marija r. Ožbolt, Prized ŽagarlvanaFranjo,z bfl}aja 9 Frynita11a žj yna Julka r. Križ "tJudolin Fr. Franjica v Beceve, Gareš. Zagar Ivana Valentin Valentina11a žjyna Franjica Križ Žagar Ivana Josip tagar Ivana Ljudevit 
.agar 
IvanaAntun Zagar Ivana Petar Žagar IvanaFranjica tagar IvanaAntonija Zagar Ivana Vinko Žagar Ivana Vjekoslav Vjekoslava11a žjyna Vlasta Paula Trope Žagar Ivana Matija Žagar Ivana Marija tagar Ivana Miljenka Zagar Ivana Ivan tagar Ivana Mirko 

.agar 
VjekoslavaAlenka Marija Zagar Marije Ljudevit, nezakonit 


r.lejtu 
1891. 1895. 1897. 1899. 1908. 1913. 1915. 1876. 1886. 1904. 1920. 1906. 1919. 1923. 1909. 1909. 1911. 1913. 1915. 1916. 1918. 1920. 1922. 1925. 1934. 1927. 1930. 1937. 1938. 1941. 1956. 1956. 
mate 
Marija Eržen Marija Eržen Marija Eržen Marija Eržen Marija Eržen Marija Eržen Ana r.Poje 
Marija !,akota JelenaZagar Marija Lakota 
IvkaTurk Marija Lakota 
Marija Lakota Marija Lakota Marija Lakota Marija Lakota Marija Lakota Marija Lakota Marija Lakota Marija Lakota 
Marija Lakota Marija Lakota Marija Ožbolt Marija Ožbolt Marija Ožbolt Vlasta Paula Trope 
paruka smyrt 

Hiša broj 22 ne} nastan<;na. Zajdne stanovnik }? biu Petricek Bjoukou. 
64 
Stanovnik jy Bjouk, žjyna Bjoukouka, a pridjev boaukarsku. Gryn h Bjoukan, sen biu per Bjoukah, šu sen 110d Bjoukou. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Hudolini (Hadaline) 
Pa vse verj etnaste j y prezimy Hudolim, pa kirmo j y zase lak dabiu j emi, byo najprejk tely, a pyala Sy 
j c: resprc:strano h sasej dan, a je v druge: mej sta. Damaci jen dej o Hadaline. 
Hudolini (Hadaline) broj 23, per HADALINCKE 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi 
Hodolin ValentinusaAnna HodolinAnna HodolinAntonius Antonaya žjyna Gertruda r. Brovet Hudolin Thomas Tomasayažjyna Ursula HudolinAntoniusa Gertruda Hodolin Valentina Gertruda, ud.Osbolt Hodolin Valentina Margareta, ud.Bolff Hudolin ValentinusaAgneta HudolinAntoniusaAntonius HudolinAntoniusa Helena HudolinAntoniusa Matias Hudolin Thomasa J acobus Hudolin Thomasa Helena Hudolin Thomasa Maria Hudolin Thomasa Ursula Hudolin Matiasa Maria dyajka Hudolin MatiasaApolonia II Hudolin Matiasa Simonis Hudolin Matiasa Thomas Hudolin Matiasa Paulus HudolinMatiasa Ursula Hodolin Matiasa Maria Hudolin Matiasa J acobus Hudolin MatiasaAntonius Hudolin MatiasaAgneta Hudolin Matiasa Matias Hudolin Paulusa Josephus Hudolin Paulusa Katarina Hudolin Paulusa Margarita Hudolin Simonisa J akobus J akovaya žj yna Barbara Hudolin SimonisaAntonius Antoniusaya žj yna Jelena r. Kavalir Hudolin Simonisa Ursula Hudolin Simonisa Gertruda Hudolin Simonisa Helena Hudolin Simonisa Mathias Hudolin Simonisa Urbanus Hudolin J acobusa Maria Hudolin J acobusa Katarina Hudolin J acobusa Bartolomaus Hudolin J acobusa Georgius Hudolin J acobusa Margarita r.lejtu 
1651. 1667. 1673. ? ? ? 1700. ? ? 1717. 1737. 1745. 1746. 1759. 1762. 1768. 1771. 1766. 1766. 1768. 1771. 1774. 1776. 1777. 1779. 1781. 1783. 1786. 1803. 1806. 1809. 1800. 1795. 1802. 1800. 1806. 1808. 1810. 1812. 1816. 1805. 1807. 1809. 1812. 1816. 
mate 
Antoniusaua žj yna 
Simonis 
Lucia Elizabeta Monte Gertruda Gertruda Ursula Ursula Ursula Ursula 
Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria 
Maria Andreas paAgneta Maria Gorachi 8 Maria Maria Maria Maria 
Helena Helena Helena Helena Helena paruka smyrt 
1716. 1742. 1703. 1773. 
II 
1758. 
1770. 
1710. 
1712. 
1738. 1745. 
1869. 1881. 1875. 

Hadaline so zapešcrn zaselak; hiša broj 23 pa temelje prrdratnega skedna. 
Prezimy, 11ocitai,,mjemi je jemi  r. lejtu  mate  paruka  smyrt  
HodolinMarije Proles, nezakonit  1820.  1820.  
Hudolin Marije Joanna, nezakonita  1823.  
Hudolin Jacobusa Georgius  1823.  Barbara Žagar  
Georgiusava žjyna Ivka r. Zbašnik  1824.  1893.  
Hudolin Jakova J osephus  1827.  Barbara Žagar  
Hudolin Jakova Bartholomeus  1830.  Barbara Žagar  
HudolinAntuna Urban  1839.  Jelena Kavalir  1845.  
HudolinAntunaAntonija, ud. Malnar  1842.  Jelena Kavalir  1857.  
Hudolin Jurj a Marija  1846.  IvkaZbašnik  1852.  
HudolinJurjaJosip  1852.  IvkaZbašnik  
Josipa11a žj yna Franjica r. Tušek v HudolinJurjaFilipJakov, v G.Zag.  ? 1854.  IvkaZbašnik  1872.  
HudolinJurjaMarija ud. Žagar  1858.  IvkaZbašnik  1874.  
HudolinJurjaAntonija, ud. Tušek  1860.  IvkaZbašnik  1877.  
HudolinJurjaMatija  1863.  IvkaZbašnik  1884.  
HudolinJ. Franjica, ud. Janeš, Gamike  1866.  IvkaZbašnik  
Hudolin Josipa Marija  1873.  Franjica Tušek  1894.  
Hudolin Josipa Polona, ud. Kalic  1875.  Franjica Tušek  1895.  
Hudolin Josipa An tun  1877.  Franjica Tušek  1902.  
Antuna11ažj. Vincenca r. Janeš, G.Ž.  1886.  Ignac paAnt. Kovac  "  
Hudolin Josipa Ivka, ud. Loknar, Parg  1879.  Franjica Tušek  1901.  
Hudolin Josipa Ana  1881.  Franjica Tušek  
Hudolin Josipa Julijana  1883.  Franjica Tušek  1887.  
Hudolin Josipa Juraj  1885.  Franjica Tušek  1887.  
HudolinJoispaAntonija  1887.  Franjica Tušek  1889.  
Hudolin J oispaAntonij a  1890.  Franjica Tušek  1894.  
HudolinJos. Julijana, ud. Troha, Parg  1892.  Franjica Tušek  1908.  
Hudolin Josipa Vjekoslav  1894.  Franjica Tušek  
Vj ekoslavava žjyna Julka r. Troha, Parg  1894.  Ignac pa I vka Zbašnik  
Hudolin Josipa Filip  1897.  Franjica Tušek  
Filipava žjynaAngela r. Kovac  1898.  Katarina Zbašnik  
HudolinAntunaAntonij a  1905.  Vincenca J aneš  
HudolinAntuna Filip  1911.  Vincenca J aneš  1911.  
HudolinAntuna Franj ica  1913.  Vincenca J aneš  
Hudolin Filipa Filip, naParge  1919.  Angela Kovac  
FilipavažjynaMarija r. VolfsParga  1921.  
Hudolin Filipa Marija  1921.  Angela Kovac  1921.  
HudolinFilipaivka, ud. Turk  1922.  Angela Kovac  1926.  
Hudolin Filipa Marija, ud. Turk  1927.  Angela Kovac  

122 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Hudolin Filipa Blaženka HudolinAlojza Marija, ud. Klepac  1942. 1920.  AngelaKovac Julka Troha  
Hudolin Filipa Irena Hudolin Filipa Antun  1947. 1948.  Marija Volf Marija Volf  
Hudolin Filipa Mira Hudolin Filipa Marija Franjica Hudolin Filipa Bosiljka Hudolin Filipa Filip Mladen  1950. 1952. 1956. 1961.  Marija Volf Marija Volf Marija Volf Marija Volf  

Tu prezimy jy byo v Prizde pryd 1745.lejtan, a na Parge pryd 1801. 

Hudolini (Hadaline) broj 64. 
Prezimy, yocitayu jemi jejemi 
Turk StjepanaFranjo Stjepanaya I. žjynaGera r. Troha 
11 
II. žjynaivka r. Sbasnig Turk Franje Franjo Turk FranjeAntun !urk Franje Marko Stimac Izidora Ludvik, yod Režinou LudvikayažjynaKatarina r. Volf, Parg §timac Ludvika Marijan, dyajcek 
11 
Stimac Ludvika Nikola, Volf Katarine Josip, nezakonit Josipaya žj yna Mira r. Turk, Frbižarje Volf Josipa Dubravka Marija Hudolin Josip Josipayažjyna Vjekoslava r. Klepac Hudolin Josipa Josip Hudolin Josipa Vladimir Hudolin Josipa Ivana r.lejtu mate 
1839. 1832. 1855. 1891. Ivka Sbasnig 1893. Ivka Sbasnig 1895. Ivka Sbasnig 1919. IvkaKalic 1923. IvkaMalnar 1942. Katarina Volf 1942. Katarina Volf 1947. 1951. Ivan pa Lipovac Marija 1970. Mira Turk 1904. 1907. 1928. Vj ekoslava Klepac 1930. VjekoslavaKlepac 1932. VjekoslavaKlepac 
paruka  Smyrt  
1890.  1916.  
1941.  1943.  
11  

.q.o.!t.aE -.--------------------------
Sudbina deržirn; Turk nej paznata, a Josip Hudolin Sy jy z deržino vodsyliu v Gomjy Bogicevcy. Pyrve zapisan Štimac jy Ludvik, rajyn per Režinah. Katarina Bukvyžava s Parga pa Ludvik so ble vožinyni samu lej tu pa pu ke jy vostava davica. Paginu jy per partizanah. 
Per Hadalinah so jemejle lejp vyrt, poun sadja, najvyc sliu. Kar so zapestile hišy je sadjy hitru prypada, pa ga zameniva rabudjy je šikara ke jy zakltoniua lejp vidik na vjylek tal Garacou. 
Stanovnik je Hadalin, žena je Hadalinka, a pridjev hadalinsku Gryn ke Hadalinan, sen biu per Hadalinah, sen pyršu vod Hadalinou. 

Dve} vikendicr pouk Hadalinou. 
v v 
Zumpri (Zumpre) 
J emi Žumpre da j y vizanu z makren, fajhtnen tvan. V temo zaselke jy bvo pit numar, al Sy za any vyc na vej, zak jen nej sleda. Sej ga skuze da lokali teta Svita Trajica (križ), na druge strane pa da Majyrja. 
Žumpri (Žumpre) broj 24. 

Prazna hiša Garace broj 24 ima nove broj: Žumpri 2. 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Sffiyrt  
Malnar Gertrudis, davica  1770.  
Malnar Helena, davica  1789.  Gertrudis  
Malnar Antoniusa Urbanus  1811.  Helena  1873.  
UrbanayažjynaJelena r. Janess  1811.  1874.  
Malnar Antoniusa Catharina  1816.  Helena  
Malnar Franciscus  1827.  Helena  
Malnar Urbana Georgius  1838.  Jelena Janess  
Georgiusaya žj yna Antonija r. Hudolin  1857.  Antun pa Jelena  1910.  
Malnar Urbana Jacobus  1840.  Jelena Janess  
Malnar UrbanaAntonius  1843.  Jelena Janess  
Malnar Urbana Francisca  1844.  Jelena Janess  
Malnar Urbana J oannes  1847.  Jelena Janess  1848.  
Malnar Urbana J oannes  1849.  Jelena Janess  
Malnar JurjaMarija, ud. Šoštaric, \Jaze  1861.  Antonija Hudolin  1881.  1895.  
Malnar Jurja Stanko  1863.  Antonija Hudolin  1887.  
Stankaya žj<;na Katarina r. Loknar  1868.  Antun pa Marija  "  
Malnar JurjaMatejka  1867.  Antonija Hudolin  1867.  
Malnar JurjaJelena  1868.  Antonija Hudolin  1868.  
Malnar JurjaMatija  1870.  Antonij sa Hudolin  1894.  1908.  
Malnar JurjaMiroslav  1872.  Antonija Hudolin  1895.  1904.  
Miroslavaya žjyna Marija r. Petelin  1877.  Anton pa Marija  1907.  
Malnar Jurja Jakov  1874.  Antonija Hudolin  1903.  1918.  
J akovaya žj .maAntonij ar. Repinc  1876.  "  
Malnar Jelene Ivka, nezakonita  1884.  
Malnar Jelene Rikard, nezakonit  1886.  1887.  
Malnar Jurja Juraj  1876.  Antonija Hudolin  1880.  
Malnar JurjaAngela  1878.  Antonija Hudolin  1879.  
Malnar Jurja Juraj, dyajcek  1883.  Antonija Hudolin  1884.  
Malnar JurjaAngela, dyajka  1883.  Antonija Hudolin  1884.  
Malnar StankaAntun  1890.  Katarina Loknar  1914.  
Malnar StankaAntonija  1891.  Katarina Loknar  1895.  
Malnar Stanka Matija  1895.  Katarina Loknar  1898.  
Malnar Stanka Vinko  1897.  Katarina Loknar  
Malnar Stanka Juraj  1899.  Katarina Loknar  
Malnar Stanka Josip  1901.  Katarina Loknar  1927.  
Malnar Stanka Rudolf  1904.  Katarina Loknar  1906.  
Malnar Mihe Franjica, ud. Janeš  1898.  Tereza  1914.  1933.  
Malnar Miroslava Marija  1896.  Marija Petelin  1898.  
Malnar MiroslavaAntun  1900.  Marija Petelin  1918.  
Malnar Jakova Marija  1906.  Antonija Repinc  
Malnar Jakova Josip, v Grbajele  1909.  Antonija Repinc  
Malnar Jakova Vinko  1911.  Antonija Repinc  
Malnar Jakova Ivka  1915.  Antonija Repinc  
Tušek Franje Franjo  1898.  Franjica Troha  
Tušek Franje Franjica  1900.  Franjica Troha  1901.  
Tušek Franje Slavica  1903.  Franjica Troha  1903.  
JanešAntuna Jakov, yod Skyakou  1890.  Marija Zbašnik  
JanešAntunaAntonija  1894.  Marija Zbašnik  1912.  
JanešAntunaAntun  1898.  Marija Zbašnik  
AntunayažjynaMarijar. Kalic  1901.  IvkaFicur  
JanešAntuna Josip  1906.  Marija Zbašnik  1908.  
JanešAntunaAntun  1920.  MarijaKalic  
JanešAntunaZorka, ud. Ješelnik  1922.  MarijaKalic  
JanešAntuna Josip Pavao  1924.  MarijaKalic  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocitm,_mjemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
JanešAntunaFranjo 1926. MarijaKalic Frynita11a žjynaMarija r. Troha 1929. JanešAntunaMarija 1929. MarijaKalic JanešAntunalvanka 1932. MarijaKalic JanešAntunaLjerka 1936. MarijaKalic JanešAntuna Ivan pa Valentin, d11ajcke 1940. MarijaKalic Janeš Franje Franjo 1949. Marija Troha Janeš Franje Marija 1950. Marija Troha JešelnikAlojzaAlojz, Stare Kut 1940. ZorkaJaneš 
" 
J ešelnikAlojzaAnton 1948. ZorkaJaneš 
Zajdne stanovnikhišy broj 24 (zdyj Žumpre broj 2)jy b11alvankaJaneš. 
Žumpri (Žumpre) broj 25. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Lakata Simonisa Josephus, s Parga 1799. Maria Josephusa11a žj ynaApolonia r. Malnar 1796. Lakota Josephusa Matija 1820. Polona Malnar 1879. Matija11a žj ynaAna r. Eržen 1821. 1900. Lakota Josipa Neža 1822. Polona Malnar Lakota Josipa Marija 1825. Polona Malnar 1831. Lakota Josipa Bartol 1828. Polona Malnar 1828. Lakota Josipa Uršula 1830. Polona Malnar 1831. Lakota Josipa Marija 1832. Polona Malnar Lakota Josipa Uršula 1835. Polona Malnar Lakota Josipa Jelena 1840. Polona Malnar Lakota Matije Magdalena, ud. Troha 1842. AnaEržen 1861. 1865. 
Šoštaric Stjepan 1826. Stj epana11a žj yna Magda r. Cop 1822. Šoštaric SjepanaMarija ud. Poje 1840. MagdaCop 1864. 1893. Šoštaric Stjepanalvka 1844. MagdaCop 1854. $oštaric StjepanaAntun 1849. MagdaCop Zagar Franje Ivka 1849. Franjica TrohaAntun, zyt ? 1861. 
" 
Antuna11a I. ž. Magda r. Troha, tely 1842. 1865. Antuna11a II. žj yna Ivka Šoštaric, tely 1844. TrohaAntuna Miroslav 1867. Ivka Šoštaric 1888. TrohaAntunaAntun 1870. lvka Šoštaric 1921. Antuna11a žjynaNeža r. Veber 1876. Gera Lipovec TrohaAntuna Vjekoslav 1872. Ivka Šoštaric 1874. Troha Antuna Ivan 1874. lvka Šoštaric 1890. TrohaAntunaMarija ud. Turk 1877. Ivka Šoštaric 1895. TrohaAntuna Veronika 1885. Ivka Šoštaric 1898. TrohaAntunaRudolf 1902. Neža Veber Rudolfa11a žj yna Vazmoslava r. Tušek 1904. GeraOžbolt TrohaAntuna Marija 1904. Neža Veber TrohaAntunalvka 1911. Neža Veber TrohaAntunaAntun 1912. Neža Veber Troha RudolfaAntun 1923. Slava Tušek Troha Rudolfa Slavica, ud. Šebalj 1926. Slava Tušek Slavicen mužFranjo Šebalj, zbr. 43 1918. 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, yocitayujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Troha Rudolfa Melkior  1929.  Slava Tušek  
Troha Rudolfa Milka  1932.  Slava Tušek  
Hudolin Valentin  ?  
ValentinayažjynaMarija r. Troha  1855.  Marijana  
Hudolin Jakova Julija  1872.  Marija Troha  1885.  
Hudolin Jakova Ivan  1873.  Marija Troha  1873.  
Hudolin Jakova Franjo  1875.  Marija Troha  
Frynitaya žjyna Johana Crnkovi6  ?  
Hudolin Jakova Jakov  1876.  Marija Troha  
Hudolin Jakova Ivka  1878.  Marija Troha  1879.  
Hudolin Jakova Marija  1882.  Marija Troha  1883.  
Hudolin Jakova An tun  1885.  Marija Troha  1885.  
Hudolin Franje Dragutin  1898.  Johana Crnkovi6  
Dragutinaya žj ynaAntonij ar. Pliveli6  1902.  
Hudolin Dragutina Vladimir  1922.  Antonija Pliveli6  
Hudolin Dragutina Ljubica  1924.  Antonija Pliveli6  
Cimpri6Jakob, Stare Kut  1882.  Peter pa Gera  
JakobayažjynaMarija r. Kalci6  1883.  Jakov pa Jelena  
Cimpri6 JakovaAlojzija  1903.  MarijaKalci6  
Cimpri6 Jakova Franjo  1905.  MarijaKalci6  
Cimpri6 Jakova Filip  1906.  MarijaKalci6  1929.  
FilipayažjynaMarijar. Troha  1904.  Antun paAgnes Vebar  II  
Cimpri6 Filipa Vjekoslav  1929.  Marija Troha  
Cimpri6 Filipa Josip  1931.  Marija Troha  
Cimpri6 Filipa Marijan Ljudevit  1932.  Marija Troha  
Cimpri6 Filipa Vladimir Andrija  1934.  Marija Troha  
Cimpri6 Filipa Filip  1936.  Marija Troha  
Zajdne so ble v te hiše Franjo Šebalj pažjc;na Slavica r. Troha  


flobnav!Jf!na hiša broj 25. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
Žumpri (Žumpre)  broj 68.  
Prezimy, l)OCitm1ujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  
Malnar Jurja Stanko Stankal)a žj yna Katarina r. Loknar Malnar Stanka Jakov Jakoval)ažjynalvka r. Križ Malnar Stanka Marija Malnar Stanka Valentin Valentinal)a žjyna Marija r. Tušek Malnar Stanka Filip Malnar Jakova Marija Malnar Jakova Franjo Malnar Valentina Vladimir Malnar Valentina Ivan  1863. 1868. 1905. ? 1907. 1911. 1920. 1914. 1932. 1933. 1940. 1941.  AntonijaHudolin AntuniMarijaKriž KatarinaLoknar Katarina Loknar Katarina Loknar JakovpaGeraOžbolt KatarinaLoknar IvkaKriž IvkaKriž Marija Tušek Marija Tušek  1938.  
Žumpri (Žumpre)  broj 75.  
Prezimy, l)OCital)u jemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  
Tušek Gašpara Jakov, s Prizda Jakoval)a ž. Antonija r. Mavrin,Draga Tušek Jakova Josip Tušek Jakova Ivka Tušek Jakova Apolonija Tušek J akovaAntonij a Tušek Jakova Marija Tušek Jakova Ana Tušek Jakova Filipina Tušek Jakova Zorka Tušek Jakova Filip Jakov  1878. 1881. 1905. 1907. 1908. 1914. 1915. 1917. 1919. 1922. 1926.  MarijaOžbolt BartoliMarijaPoje MarijaMavrin MarijaMavrin MarijaMavrin MarijaMavrin MarijaMavrin MarijaMavrin MarijaMavrin MarijaMavrin MarijaMavrin  
Hiša nej pa drugmo rate l)Obnavljyna.  


"{Jobnavijfma hiša per Žumprah. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Žumpri (Žumpre) broj 82. per SVITE TRAJICE 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
KlepacAlojzaFranjo 1902. Marija Troha Frynitava žjyna Katarina r. Resman 1908. Franjo pa Julka Šercer Klepac Franje Franjo 1927. KatarinaResman Klepac Franje Josip 1932. KatarinaResman Josipava žjyna Julka r. Naglic, Vyrhe 1936. Klepac FranjeAntun 1941. Katarina Resman Klepac Josipa Marija 1955. JulijanaNagli6 Klepac Josipa Ivica 1958. JulijanaNagli6 
Franjo jy aden vod bratou Klepac ke so patjykle vod Sekl]alou. Negovi potomke ževijo na padrucje Kopra. Temeljou hišy nej VyC paznat. 
Stanovnik je Žumper, žena je Župrouka, a pridjev je žumprousku. Gren h Žumpran, sen biu per Žumprah, sen šu v.d Žumprou. 
Majer 
Tu jy centralnu mej stu Garacou. Zatu j y je tabla 11 Goraci11 na paci tke je na kl]ance Majyrja. Nahaja Sy na voskemo pujle ke ga jy nanisu pvatek Sešica. Na njemo so bly vlastelinsky nivy (majur, pa nejmašku Meierei) pa kiren jy Majyr dabiu jemi. Spaci tka so hišy dejvale za raban pujla, a kešnejy so dejvany na srejd rounicy. Da so vobnavljyny vsy prydratny hišy, na Majyrje be bvo Cyz 20 brvajou. Al nastanynast jy svaba zak jeh jy VyC kopu prazneh. 
Majer broj 26. per l)OCIT.LJAH 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Turk Gioseph 1710. 1770. Turk J osephusa Helena 1732. Lucia 1739. Turek Josephusa Martinus 1733. Lucia Turk J osephusaAntonius 1735. Lucia 1758. Thurk Josephusa Maria, ud. Sbasnik 1737. Lucia 1758. Turk J osephusa Hellena 1738. Lucia Turk Josephus 1785. Josephusavažjyna Ursular. Sbasnik 1786. Turk J osephusa Stephanus 1814 1887. Stefanava žj yna Maria r. S agar 1813. 1884. Turk J osephusa Maria 1822. Turk J osephusa Margareta 1825. Turk J osephusa Katarina 1828. Turk StjepanaJosip 1835. Marija Žagar Turk Stjepana Matija 1837. Marija Žagar 1861. 
II 
MatijavažjynaMarijar. Volf,Parg 1839. Turk Stjepana Franjo 1837. Marija Žagar 1872.je90. 1900. 
II 
Frynitava žjyna Gera r. Troha 1832. Andrij a pa Neža 1890. Turk Stjepana Marija, ud. Kavalir 1841. Marija Žagar 1863. 1895. Turk Stjepana Franjica 1842. Marijatagar Turk Stjepana Stjepan 1844. MarijaZagar 1889. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------

Gerjanska šulska deca sadijo sadjf yokul šulf. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Turk Stjepanalvka, ud. Mihelic, Winkl 1847. Marija Žagar 1873. Turk Stjepana Katarina 1849. Marija Žagar Turk Stjepana Antun 1852. Marija ?agar Turk Stjepana Vinko 1856. Marija Zagar 1882. Vinka\_laŽjynalvka r. Beniger 1863. Franjo pa Josefa 1882. Turk StjepanaJakov 1859. Marija Žagar Turk Matije Antonija 1863. Marija Volf 1874. TurkMatijelvka 1865. Marija Volf 1867. Turk Matije Josip 1868. Marija Volf 1889. 1894. 
" 
Josipa11ažjynaAntonija r. Lakota 1872. Matija pa Magda 1892. Turk Marije Ana, nezakvonita 1868. Turk Mat. Vjekosl. ud. Soštaric, \_Jaze 1871. Marija Volf Turk Matije Julija 1873. Marija Volf 1874. Turk Katarine Juraj, nezakonit 1873. 1873. Turk Matije Filip 1876. Marija Volf 1883. Turk Matije Franjo 1878. Marija Volf 1878. Turk Matije Antun 1880. Marija Volf 1901. Turk Matije Franjica 1885. Marija Volf 1896. Turk Franjice Nikola, .ezakonit 1886. Nikola11ažjynalvka r. Sebenik ? TurkFranjeGrga 1875. GeraTroha 1877. Turk Vinka Josip, Polica 2 1883. IvkaBeniger 1907. Turk Vinka Ivka 1887. IvkaBeniger Turk Vinka Marija ud. Turk , G.Žag.21 1898. IvkaBeniger 1914. Turk Vinka Vjekoslav 1901. IvkaBeniger 1902. Turk Nikole Josefa Marija 1895. Ivka Šebenik Turk Nikole Viktorija Kristina 1897. Ivka Šebenik Zbašnik Gertrude Margareta 1827. Zbašnik Margarete Ivan, nezakonit 1863. Križ Zvonimira Otmar, 11ocityl 1907. Elizabeta 1981. 
Malnar Ludvika Ana 1915. AnaPoje Malnar Ludvika Nevenka 1919. AnaPoje Malnar Ludvika Vilma 1920. AnaPoje Malnar Ludvika Željko 1921. AnaPoje Malnar Ludvika Dušan 1923. AnaPoje 1926. Malnar Ludvika Josip, Tyrstjy 1925. AnaPoje 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Malnar Ludvika Tereza Olga, Ceber 1930. AnaPoje l)osabejnek Pretner J oannes 1807. Joannesava žj yna Barbara r. Troha ? Pretner Joanesa Filipus Jaeobus 1846. Barbara Troha 
Pa drugmo rate nej hiša vobnavljyna. 
Majer broj 27. per PAVONCKE 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi 
Turk J osephusa Stephanus, z br. 26 TurkJosephusa Ursula Turk J osephusa Georgius Turk J osephusa J oannes Turk J osephusa Georgius Turk J osephusa J aeobus Turk J osephusa Miehaelis Turk J osephusa Elizabeta Turk Josephusa Maria Turk Joannesa Andreas, dvavee Turek Joannesa Maria Turek Joannesa Gel truda Turek Joannesa Helena Turk J oannesa Maria Turk J oannesa Gertruda Turk Joannesa Josephus Turk J oannesa Elizabeta Turk J oannesa Katarina Turk J oannesa Matias VolfGjuro Gjurotava žjyna Neža r.lejtu 
1742. 1745. 1746. 1748. 1753. 1758. 1759. 1761. 1764. 1768. 1772. 1776. 1777. 1780. 1782. 1785. 1788. 1791. 1793. 1814. 1817. 
mate 
Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Ursula Ursula Magier Ursula Maijer Ursula Ursula Ursula Ursula Monte Ursula Goraehi 36 Ursula Ursula 

74 
paruka Smyrt 
1761. 1747. 
1758. 1760. 1765. 
Pauonkena hiša ne} nastanrna, a an cajt Jr by,a vajne y,oštarija. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­


9,D,iaq..1'<' 
Cabar-Prezid 
Cl.! jlt.j,1,z:,. ""d jl.•::.J1 p;Ji 
I . 
75 
Prezimy, 11ocitai,;mjemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Troha Blasius, zyt 1798. Blasiusa11a žjyna Catharina r. Turk 1797. Andreas Troha Blasiusa Francisca 1822. Catharina Turk Troha Blaža Vincencija Marija 1824. Katarina Turk 1827. Troha Blaža Josip 1826. Katarina Turk 1826. Troha Bl. Katarina, ud. Žagar, Prized 1828. Katarina Turk 1851. TrohaBlažaAntun 1831. Katarina Turk 1880. Antuna11a žj yna Jelena r. Mikli(. 1830. Troha Blaža Marija 1835. Katarina Turk TrohaAntunaAntonija 1852. JelenaMiklic 1852. TrohaAntuna Josip 1855. JelenaMiklic 1857. Troha An tuna Marija 1858. Jelena Miklic 1870. Troha An tuna Jakov 1860. JelenaMiklic Jakova11a žjynaMarija r. Turk ? TrohaAntunalvka 1862. JelenaMiklic Troha An tuna Jožefa 1866. Jelena Miklic 1871. Troha An tuna Ljudevit 1868. JelenaMiklic 1869. Troha Marka Josip 1883. Marija Turk 1884. Troha Marka Marko 1885. Marija Turk Marka11a žj yna Jožefa r. Žagar ? Troha Marka Franjo 1896. Jožefa Žagar 1896. Troha Marka Matija 1898. Jožefa Žagar TrohaMarkaFranjica, ud. Tušek 1902. MarijaKlepac Troha Marka Zdravko 1909. Marija Klepac 1936. 1942. 
" 
Zdravka11a žjynaPolona r. Tušek 1908. Antonija Mavrin Troha Antonija 1910. 1912. Troha Zdravka Zdravko 1937. Polona Tušek 1970. TrohaZdravkaAntonija, ud. Kovac 1939. Polona Tušek 1957. Kovac Gašpara Marijan, muž Antonijy 1934. 110d Lautarj ou Troha Zdravka Marija 1942. Polona Tušek 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Kovac Marjana Marijan 1958. Antonija Troha 1957. Janeš Ivana Josip, v Komletinca 1883. MarijaJaneš Na kvartirje: Tušek Jakova Filip 1902. GeraOžbolt FilipavažjynaFranjicar. Troha, tely 1902. Tušek Filipa Filip 1923. Franjica Troha TušekFilipaAgneza 1926. Franjica Troha Tušek Filipa Josip 1928. Franjica Troha Tušek Filipa Stanislav 1929. Franjica Troha Tušek Filipa Mladen 1941. Franjica Troha Na kvartirje: Zavrtnik Lovre Franj o 1900. Elizabeta Petelin FrynitavažjynaMarijar. Ožbolt 1903. Marija Pintar ZavrtnikFranje Ivanka 1926. Marija Ožbolt Zavrtnik Franje Marija 1927. Marija Ožbolt ZavrtnikFranje Paula 1930. Marija Ožbolt ZavrtnikFranje Katica 1944. Marija Ožbolt 
Vte hiše jy bva pa rate uoštarija. Gaspadina jy b11aPauonka Troha. Vsako nydejlo jy biu plis. Zdyj jy hiša prazna, a potomke ževijo v Slovenije. 
Majer broj 28. per CEJSTARJE 
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
TurkAntoniusa Matias  1748.  Elizabeta  1764.  
Matiasavažjyna Mariar. Ersen  ?  II  
Turk Matiasa Maria  1765.  Maria Monte  
Turk MatiasaAntonius  1768.  Maria  
Turek Matiasa Maria  1769.  Maria  
Turk Matiasa Elizabeta  1772.  Maria Maijer  
Turk Matiasa Petrus  1777.  Maria Montibus  
Turk Matiasa Katarina  1779.  Maria  
Turk MatiasaAndreas  1781.  Maria  
Turk Matiasa Martinus  1784.  Maria  
TurkAntoniusa Michael  1791.  Ursula  
Michaelava žj yna Catharina r. Turk  1794.  Ursula  
TurkAntoniusaAntonius  1795.  Ursula  
TurkAntoniusa Maria  1797.  Ursula Gorachi  
TurkAntoniusa J osephus  1800.  Ursula  
TurkAntoniusa Thomas  1802.  Ursula  
TurkAntoniusaAndreas  1805.  Ursula Gorachi 49  
Turk Michaela J oannes  1816.  Catharina Turk  
Turk Michaela Martinus  1818.  Catharina Turk  
Martinusava žjyna Maria r. J aness  1825.  1868.  
Turk Michaela Franciscus  1822.  Catharina Turk  
Turk Michaela Maria, ud. Kalic  1826.  Catharina Turk  1856.  
Turk Michaela Filipus Jacobus  1827.  Catharina Turk  
FilipusavažjynaJoanna r. Beuk  1824.  
Turk Michaela J osephus  1831.  Catharina Turk  
Turk Michaela Francisca  1833.  Catharina Turk  
Turk Michaela Catharina  1834.  Catharina Turk  
Turk Michaela Johana  1836.  Catharina Turk  
Turk Michaela Michael  1839.  Catharina Turk  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, vocitm1ujemijejemi 
Turk Johane ( 183 6.) Jakov, nezakonit Turk Johane (1836.)Ferdinand, nezak. Turk Johane (1848) Marija, nezakonita Turk Matije Filip FilipavažjynaJulkar. Volf Turk Filipa Filip Filipavažjyna Slavica Turk Filipa Franjo Turk Filipa Julka, ud. Žagar TurkFilipaPetar Turk FilipaApolonija Turk Filipa Mirko Turk Filipa Olga Turk Filipa Marija Turk Filipa Marijan Turk Filipa Srecko VolfJosip 
Josipava žj yna Marija Volf Antuna Matija MatijavažjynaMarijar. Veber Volf Matije Marija, ud. Troha, Gor. 27 Volf Matije Petar VolfMatije Vjekoslav VolfMatijeJulka, ud. Turk, br. 61 Volf Matije Blaž, zapisan je per JanyŽ. 
Blažava žjyna Marija r. J aneš VolfMatije Vjekoslav Volf Matije Franjica VolfMatijeAntun VolfBlažaFranjo Volf Blaža Josip VolfBlaža Vladislav Volf Blaža Marija Volf Blaža Zdenka Žagar Antuna Kristina 
Je v Cejstarjave hiše v.c dougu neb.den na ževi. 
76 r.lejtu 
1861. 1865. 1875. 1895. 1897. 1915. 1915. 1917. 1920 1922. 1925. 1929. 1935. 1939. 1941. 1942. ? 1834. 1866. 1867. 1890. 1892. 1894. 1897. 1900. 1899. 1905. 1908. 1911. 1920. 1924. 1929. 1934. 1937. 1939. 

mate  paruka  smyrt  
1862.  
GeraLakota Matija pa Marija Veber Julka Volf  
Julka Volf Julka Volf Julkavolf Julka Volf Julka Volf Julka Volf Slavica Slavica Slavica  1981.  
Marija Križ  1887. "  1887.  
Marija Veber Marija Veber Marija Veber Marija Veber Marija Veber  1906. 1914.  1899.  
Marija Veber Marija Veber Marija Veber Marija J aneš Marija J aneš Marija J aneš Marija J aneš Marija J aneš Julka Turk  1921.  

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Per Cej starje j y taku hišnu jemi zatu ke j y biu Filip Turk pryd drugen svetsken ratan državne cej star. Hiša nej nastanyna, apa rate je vua dougu vaj ne voštarija s plisan pa nydejlah je praznekah. Blaž Volf ke jy te zapisan jy biu an cajt per Janyžah. 
Majerbroj 29. BELINAVI 
Kaj pamejne Belinavi, pisec tega zapisa na vej, ko ne vod keda Sy tok rj yCy per hiše. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi 
Malnar Martinusa Andreas, l}opajke Malnar Andrije Marija Malnar Andrije Antun Malnar Andrije Polona Malnar Andrije Matija Malnar Andrije Gertruda Malnar Marije (1818.) Gjuro, nezakon. 
Lakota Georgius, z Daliny br. 41 ? Lakotich GeorgiusaAndreas Lakota Andreasa Andreas LakataAndreasa Petar Lakota Petra Matija 
Matijava žjynaMagda r. Bebar, br.32 Lakota Matije Ivan Lakota Matije Antun Lakota Matije Antonija WolfJacobus 
BolfJacobusa Georgius Wolf Georgiusa Marcus WolfMarcusa Thomas WolfThomasaAntonius Volf AntunaAntun, II. muž Magde Antunava žjyna udova Magda Bebar VolfAntunaMarija, ud. Ožbolt VolfAntunaMilka, ud.Turk. br. 61 Volf AntunaAntun Antunava žjynaMarija r. Volf Volf AntunaAntun Ožbolt JurjaAntun, s Prizda Antunava žjynaMarija r. Volf OžboltAntuna Ivan OžboltAntuna Antun OžboltAntuna Terezija, ud. Cindric OžboltAntuna Franj o OžboltAntuna Pavao OžboltAntuna Slavko 
r.lejtu 
1780. 1818. 1821. 1828. 1831. 1834. 1842. 
1767. 1790. 1819. 1844. 1849. 1870. 1871. 1872. 1693. 1718. 1755. 1781. 1799. 1833. 1849. 1886. 1888. 1891. ? 1914. 1879. 1886. 1910. 1913. 1921. 1923. 1925. 1928. 
mate 
Maria Monte 
Uršula 
Uršula 
Uršula 
Uršula Marija JelenaBeuk 
Ursula 
Helena Gorachi Jelena Lautar 
Blaž pa Jelena Turk Magdalena Bebar Magdalena Bebar Magdalena Bebar 
Ursula Maria 
Elizabeta paruka smyrt 
1870. 
II 
1871. 1889. 1892. 
Ursula, Ant. Muhouce 49 Gera Janes, Antun iz Muh. 49 
Magdalena Bebar Magdalena Bebar Magdalena Bebar 
Marija Volf Tereza Pavlin Antun pa Helena Bebar Marija Volf Marija Volf Marija Volf Marija Volf Marija Volf Marija Volf 
1907. 1929. 1891. 
Nej paznatu zak nej VyC tapyrvga prezimena (Malnar) per Belinaveh, ko ne zak Sy jy v hišo persyliu Lakota zes zaselka Dalina broj 41. Negova žjyna Magdalena r. Bebar jy bva rajyna na Majyrje broj 32 ­l}ograjcanava. Per Belinaveh jy vostava je pa smyrte maža Matijy. Druge muž jy biuAntun Volf, a negova hci Marija Sy j y vomaživa zaAntuna Ožbolta ke Sy jy perzitu s Prizda. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
Ne per Belinaveh ne} stalneh stanarjou. 
77 

Majer broj 30. REPINCAVI  
Prezimy, vocitm;mjemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Repinz Matiasa Valentin  ?  1709.  
Valentinava žjyna Lucia r. Murn  ?  "  
Repinz Antoniusa Elizabeta  1678  1724.  
Repinz Andreasa Nico las  1683.  1743.  
RepinzAntoniusa Simonis  1690  1731.  
Repinz AntoniusaAndreas  ?  1728.  
Andreasaya žjyna Barbara r. Mezlar  ?  "  
Repinz Andreasa Barbara  1706  1756.  
RepinzAntoniusaMaria, ud. Malinar  ?  1733.  
Repinz Antoniusa J acobus  1718  Elizabeta  
Repinz Antoniusa Katarina  ?  1750.  
Repinz Simonisa Bartol  1718  Margareta Garaci  
Repinz SimonisaAnton ius  1722  Margarita  1744.  
Antoniusava žjynaAgnes r.Kris, Parg  ?  "  
Repinz Simonisa Maria  1724  Margareta  
Repinz Andreasa Bartol  1733  Barbara  
Repinz AndreasaAntonius  1739.  Barbara  
Repinz Andreasa Urbanus  1745.  Barbara Mante  
Repinz Andreasa Ursula  1747.  Barbara  
Repinz Andreasa Elizabeta  1749.  Barbara  
Repinz Matiasa Andreas  1741.  Elizabeta  
Repinz Matiasa Maria  1745.  Elizabeta  
Repinz Matiasa Helena, ud. Troha  1747.  Elizabeta  1763.  
Repinz Matiasa Ursula  1750.  Elizabeta  
Repinz Matiasa Maria  1752.  1755.  
Repinz Matiasa Urbanus  1755.  Elizabeta  
Repinz Matiasa Gregorius  1758.  Elizabeta  1758.  
Repinz Matiasa Maria  1759.  Elizabeta  
Repinz Matiasa Gregorius, v Cebre  1763.  Elizabeta  
Repinz Antoniusa Helena  1754.  1760.  
Repinz Antoniusa Maria  1755.  1755.  
Repinz Antoniusa Lucia  1760.  1762.  
Repinz Andreasa Maria  1768.  Helena  1768.  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
RepinczAndreasaAgnes  1769.  Helena  1774.  
RapinczAndreasa Maria  1771.  Helena  1774.  
RapinczAndreasaAndreas  1774.  Helena  
Andreasava žjyna Maria  1776.  
RapinczAndreasa?  1776.  Helena Majer  
Repinc Andreasa Matias  1779.  Helena  
Rapinc Andreasa Georgius  1782.  Helena  1784.  
Repinc Andreasa Georgius  1784.  Helena  
Rapinc Andreasa Maria  1786.  Helena Majer 34  
RepinczAndreasa Matias  1799.  Maria  
RepinczAndreasa Jacobus  1801.  Maria  
Repinc Andreasa Maria  1802.  Maria  
RepinczAndreasa Jacobus  1805.  Maria  1872.  
Jacobusava žjyna Jelena r. Kalcich  1809.  1876.  
Rapincz Andreasa Josephus  1808  Maria  
RepinczAndreasa Georgius  1809.  Maria  
RapinczAndreasaAntonius  1811.  Maria  
RepinczAndr. Magdalena, ud. Troha  1813.  Maria  
RepinczAndreasa Stephanus  1815.  Maria  
Repinc Andreasa Martinus  1818.  Maria  1820.  
Rapincz J osephusa Maria  1813  Agnetis  
Repinc ThomasaAnna  1818.  Marija  
Repincz Thomasa Magdalena  1821.  Marija  1929.  
Repincz Mathiasa Maria  1826.  1856.  
Repinc Jakova Marija  1826.  Jelena Kalcic  
Repincz Jakova Urban  1827.  Jelena Kalcic  
Repincz Marie Maria, nezak. ud. Janeš  1831.  
Repincz Jakova Margareta  1835.  Jelena Kalcic  1836.  
Repinc JakovaAntun  1838.  Jelena Kalcic  1863.  
Antuna11ažjynaJulka r. Beuk  1845.  Antun pa Magdalena  II  1916.  
Repinc Jakova Katarina  1840.  Jelena Kalcic  
Repinc Jakova Ivan  1842.  Jelena Kalcic  1864.je  93.  1912.  


.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Ivana11al. žjynaivka r. Turk  1845.  Martin pa Marija  "  1892.  
Ivana11a II. ž. Jelena r. Pantar, N.Kut  1866.  1893.  
Repinc Jakova Magdalena  1845.  JelenaKalcic  1863.  
Repinc Ivana Franjo  1865.  IvkaTurk  1884.  
Repinc Antuna Jelena  1868.  JulkaBeuk  1870.  
Repinc Antuna Jelena  1870.  JulkaBeuk  1881.  
Repinc Antuna Marija  1872.  JulkaBeuk  1874.  
RepincAntunaFranjo  1874.  JulkaBeuk  1880.  
RepincAntunaAntonija, ud. Malnar  1876.  JulkaBeuk  1928.  
Repinc AntunaAntun  1878.  JulkaBeuk  1889.  
Troha Vincentius, Zyt.  1810.  
Vincentiusa11a I. žj yna Magda r.Repinc  1813.  Andreas pa Maria  
" II. žjyna Ursula?  1820.  
Troha Vincentiusa Joanna  1845.  Ursula  
Troha Vincentiusa Maria  1850.  Ursula  
Pantar Antun, Nave Kut Antuna11a žjynaPolona r. Žagar Pantar AntunaAntun  ? ? 1902.  Polona Žagar  1906.  
Pantar Antuna Ivka  1907.  Polona tagar  
Pantar Antuna Valentin, d11ajcek " Pantar AntunaAntun Pantar Antuna Franj o, v nove hiše Pantar Antuna Marija, ud. Žagar, Gor.  1909. 1909. 1910. 1912.  Polona Zagar Polona Žagar Polona Žagar Polona tagar  1930.  1909. 1909.  
Pantar Antuna Josip Josipa11a žj yna Marija r. Turk  1915. 1919.  Polona Zagar Josip pa Hudolin Ana  1935. "  
Pantar Josipa Josip Josipa11a žj yna Fanika Lakota, Rounicy  1936. 1935.  Marija Turk 1964. Josip pa Marija r. Lipovac "  
Pantar Josipa Ivan  1938.  Marija Turk  1958.  
I vana11a žj yna Suzana r. Turk, Majyr 61  1939.  Valent pa Mil. r. Zbašnik"  
Pantar JosipaAntun  1940.  Marija Turk  
Pantar Josipa Vjekoslav  1941.  Marija Turk  
Vj ekoslava11a žjyna Marija r. Maj etic  ?  
Pantar Josipa Franjo  1946.  Marija Turk  1969.  
Pantar Josipa Franjo  1950.  Marija Turk  
Pantar Josipa Božidar  1955.  Marija Turk  
Pantar Vj ekoslava Branka  1961.  MarijaMajetic  
Pantar Josipa Robert  1965.  Fanika Lakota  
Pantar Josipa Gabrijela, ud. Janeš  1968.  Fanika Lakota  

1)osnajst zapisaneh s prezimenan Repinc vmyfl)O jy dak so ble Šy majhni, zatu nej cuda ke jy ŠlJO prezimy h nec. Aden 110d bratou jy naridu hišo na Banije, al jy b110 je ton byrš 110b tu prezimy. Sedajnu prezimy Pantar jy pyrŠlJO z Binkla skanc 19. stulejtja. V Binkel jy pa vejnda pyrŠlJO s pryzidanskeh Garacou. 1893. lejta Sy jy za Ivana Repinca 11omaži11a Polona Pantar. Nej so jemejle nec 11otruk, pa Sy jy na hišne broj 30 persyliu nije brat Anton ke jy zes siden 11otruk prilcnu rezširu prezimy Pantar. Franjo Pantar (r. 1910.) se jy naridu na11O hišo pa jy prezimy prynisu v dva d11ama. Te jy 194 7. lej ta zapisanAntoncic Josip, rajyn 1919. lejta.1.Jod njyga na vedo Majyrce nec pavejdat. Aden 110d Repincou s ty deržiny Sy jy 11odsyliu na Parg. Ton jy jemu deržino, a druge j y biu v Cebre.Negovi potomke so najdryl zadyržale tu prezimy, al jy je pyr neh hin. Repincy j y v Cebre zamejnou Žagar, al jy Repinc 11astou ko perj emek. 
Cebranski Repince so ble fajn tišlarje. Dej11ale so da pryd svetske rat. Na Cyme gl]are jy an 11as ke mo dejo Repinka. 1)ohku Sy rjyCy da jy biu keda Repincou, pa so ga maryt prydale, al jy šu pa za duto. Stanovnik hišy j y Repinc, žjyna jy Repinka, a pridjev repinsku. 
.tµJII.O.Ci. -. 
Majer broj 31. BANIJA 
Banija pamejne nekej d11abrega, tistu kar Sy nahaja per bane. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Repincz Thomas 1781. ThomasavažjynaMaria r. Sagar 1783. Repincz Mathias 1796. Repincz Mathiasa Maria 1826. HodolinAntonius, zyt 1801. Antoniusavažjyna Ursula r. Repincz 1802. vacaThomas 1869. HodolinAntoniusa Helena 1825. Ursula Repincz 1850. HodolinAntoniusa Mathias 1828. Ursula Repincz HodolinAntoniusaAntonius 1830. Ursula Repincz 1848 HodolinAntoniusa Georgius 1832. Ursula Repincz Hodolin Georgius ? Georgiusava žj yna Gertruda r. Miheli eh 1832. 1864. HodolinAntoniusa Mathias 1834. Ursula Repincz HodolinAnton. Magdalena, ud. Troha 1836. Ursula Repincz 1863. HodolinAntoniusa Romualdo 1838. Ursula Repuncz HodolinAntoniusa Catharina 1840. Ursula Repincz 1841. HodolinAntoniusa J oannes 1843. Ursula Repincz 1845. HodolinAntoniusa J acobus 1845. Ursula Repincz 1845. HodolinAntoniusa Maria 1846. Ursula Repincz 1847. HudolinAntoniusa(1830.)Jakov 1850. Ursula Repinz 1928. Hudolin Jurja Magdalena 1857. Gera Mihe lic Hudolin Jurja Franjica 1864. Gera Mihe lic 1865. HudolinJurja Vjekoslav 1866. Gera Mihe lic HudolinAnaAlojzija, ud. Turk tely 1893. Helena Troha Hudolin Ivana? Ivan 1912. AnaPoje 1912. Hudolin Franje Antun 1926. lvkaTurk 1926. Hudolin Franje Marija 1928. lvkaTurk 

Je na Banije }f bya dougu yoštarija poduzeca URO "Goran" Cabar. Taciu }f gaspadar Lojzek, zajnin so 
tacile Viktor pa Julka Vesel, pyalapaLojskousin Cvetko TurkpaMarijaMalnarzRounic. Fotograjija}fz 1975. lejta, kejf}erajfnekircFilipZemljic šf }emu dyastedejyapa Gerjansken. 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocita11u jemije jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Turk Josipa Josip, zyt z bfl}aj a 32  1886.  Marija Volf  1910.  1931.  
Josipa11a žj ynaAna Hudolin  1893.  "  
Turk Josipa Ana  1911.  Ana Hudolin  1911.  
Turk Josipa Josip  1912.  Ana Hudolin  1918.  
Turk JosipaAntun  1913 ..  Ana Hudolin  1936.  1950.  
Antuna11a žj ynaAnka Marija r. Žagar  1920.  Josip pa Ivka Mlakar  "  
Turk Josipa Marija  1919.  Ana Hudolin  1935.  
Turk Josipa Franjo  1921.  Ana Hudolin  
Turk Josipa Vjekoslav  1926.  Ana Hudolin  1972.  
Vjekoslava11a žjyna Rozalija r. Ožbolt  1932.  Matija pa Marija Resman  
Turk Josipa Franjica  1929.  Ana Hudolin  
TurkAntuna Marija  1937.  Marija Žagar  
Turk Antuna Antun  1940.  Marija Žagar  
Turk Vjekoslava Josip  1953.  Rozalija Ožbolt  
Turk Vjekoslava Cvjetko  1954.  Rozalija Ožbolt  
Cvjetka11a žjyna Željka r. Jelenc  1961.  Antun  
Turk Cjetka Goran  1981.  Željka Jelenc  
Turk Cvjetka Davor  1997.  Željka Jelenc  

Stara banijska hiša jy b11a bližjy hišnemo bfl}aje 30 (Repincaven). Naridu jo jy aden 110d bratou Repinc (Thomas z 1781. lejta). l}an jy dabiu zita Hudolina, a Hudolin Turka. Stanovnik je Banija, žjyna Banijka, a pridjev banijsku. 
Majer broj 32. per VOGRAJCANE 
Hiša jy pa vse prilke narjyna v 11ogryjynmo mej ste. Marda jy b11a 11ogryjyna ni11a da be jo 11ob11af1Jale 110d ževeni. Zglida da jy b11a majhna 11ograjca zak so maži s perjemkan l}ograjcan, ke jy 110d 11ograjcy. To hišo so vcaseh zapeši11ale pad Tamažiny. 
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Merle J osephus 1792. Josephusa11a žj ynaAgnes r. Janess 1797. Mer le J osephusa Maria 1813. Agnetis J anes Gorachi 4 7 Merle J osephusa Jelena 1816. Agnes Janess Merle J osephusa Jelena 1819. Agnes Janess Mer le J osephusa Franciscus 1822. Agnes Janess Franciscusa11a žjyna Catharina r. Bebar 1815. Merle Josephusa Francisca 1825. Agnes Janess Merle J osephusa Josepha 1829. Agnesjaness MerleJosepfusa Vinko 1832. Agnes Janess Merle J osehusa J acobus 1835. Agnes Janess Merle Franciscusa Stephanus 1838. Catharina Bebar Merle Franciscusa Catharina 1842. Catharina Bebar 1843. MerleFranjeMatija 1846. Katarina Bebar 
Veber Georgius, zyt ? Georgiusa11a ž. Marija r. Merle, tely 1813. Veber Georgiusa J oannes 1835. MariaMerle Veber GeorgiusaAnna 1838. MariaMerle Beber Blasius, zyt 1809. 1875. Blasiusa11ažjynaJelenar. Turk, tely 1817. 1876. Beber Blasiusa Georgius 1838. Jelena Turk Beber Blasiusa Stephanus 1839. Helena Turk 1882. 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Bebar Blasiusa Josip Bebar Blasiusa Marija, ud. Volf, Gor. Bebar Blaža Gjuro Bebar Blaža Magda, ud. Lakota Bebar Magdalene Franjica, nezakonita TurkPetrus  1842. 1843. 1846. 1849. 1882. 1779.  Jelena Turk41 Jelena Turk Jelena Turk Jelena Turk  1863. 1870. 1899.  1842. 1874.  
Petrusava žjyna Elisabetha r. Sbasnik Turk Petrusa Martinus  1778. 1801.  Elisabetha Sbasnik  
Martinusava žjyna Francisca r. S agar Turk Martinusa Martinus Martinusavažjyna Ursula r. Sbasnik Turk Martinusa Margarita Turk Martinusa Magdalena Turk Martinusa J acobus  1801. 1826. 1826. 1831. 1835. 1838.  Francisca Sagar Francisca Sagar Francisca Sagar Francisca Sagar  
Turk Martinusa J acobus JacobusavažjynaMarijar. Troha  1839. ?  Francisca Sagar  
Turk Martinusa Marcus Turk Martina Josip Josipa11a I. žjynaMarija r. Volf  1843. 1851. 1847.  Francisca Sagar Urša Zbašnik  1873.je 88. II  1910.  
Josipava II. žj. Gabrijela r. Janeš, Frb. TurkMartinalvka  1859. 1853.  Bartol pa Tereza 1888. Uršula Zbašnik  1860.  
Turk Martina Franjica Turk Martina Gjuro Gjurotauaž.Antonija r. Cop, l)ouske Turk Martina Petar  1856. 1858. 1862. 1860.  Urša Zbašnik Urša Zbašnik Stjepan pa Ana Malnar Urša Zbašnik  1883.je 1902. II  1867. 1915. 1900. 1874.  
Turk Martina Franjo Turk MartinaAntun  1864. 1865.  Uršula Zbašnik Urša Zbašnik  1865.  
Antunava žjyna Franjica r. Troha v Turk Margite I vka, netakon. ud. Zagar Turk Jakova I vka, ud. Loknar, Runce Turk J akovaAntun  ? 1865. 1873. 1875.  Marija Troha Marija Troha  1888. 1895. 1902.  
Turk Josipa Josip Turk Josipa Franjo Turk Josipa Josip Josipa11ažjynaAna r. Hudolin Turk Jakova Marija Turk Jakova Franjo Frynitava žjynaAntonija r. Tušek Turk Gjure Antun  1878. 1883. 1886. 1893. 1884. 1886. 1891. 1885.  Marija Volf Marija Volf 1909. Marija Volf Marija Troha Marija Troha Antun paApolonija Ožbolt Antonija Cop  1945.  
AntunavažjynaMarija r. Jelenc Turk Gjure Marija Turk Gjure Valentin  ? 1886. 1889.  Antonija Cop Antonija .op  
Turk Jurja Marija TurkGjure Vjekoslav Turk Gjure Franjica  1893. 1895. 1897.  Antonija Cop Antonija Cop Antonija Cop  
Turk Gjure Franjo Turk Josipa Stjepan, d11ajcek. Turk Josipa Franjica dvajka Turk J osipaAntun Turk Josipa Matejka Turk Josipa Filip Turk Josipa Grga  1899. 1889. II 1891. 1894. 1895. 1897.  Antonija Cop Gabrijela Janeš Gabrijela Janeš Gabrijela Janeš Gabrijela Janeš Gabrijela Janeš Gabrijela Janeš  

41 Na pacitke so Jeleno zapešiyale z jeminan Helena. Tu znace da)? byo tu istu jemi. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­

Ana yod gerjanskeh hiš ke Jr vajne myada deržina. Dejyajo se je noyo hišo (z le}vr strani). 
Prezimy, vocitm1u jemi je jemi  r. lejtu  mate  paruka  smyrt  
Turk Josipa I vka  1899.  GabrijelaJaneš  
Turk Josipa Antonija  1904.  Gabrijela Janeš  
Turk Josipa?  1911.  Ana Hudolin  
Turk Josipa Josip  1912.  Ana Hudolin  
Turk Josipa Josip  1913.  Ana Hudolin  
Turk Franje Franj o  1910.  Antonija Tušek  1935.  
Frynitaa ž. Marija r. Malnar, Cymi l}.  1918.  Matija paivkaKriž  "  
Turk Franje Antonija  1913.  Antonija Tušek  1930.  
TurkFranjeMarija  1914.  Antonija Tušek  1918.  
Turk Franje Romano  1917.  Antonija Tušek  1947.  
TurkAntunaJulijana  1919.  Marija Jelenc  
TurkAntuna Marija Božena  1927.  Marija Žagar  
Turk Franje Marija, ud. Kavalir  1935.  Marija Malnar  1952.  
Turk Fr. Antonija, ud. Lipovac, Kuz. V.  1939.  Marija Malnar  1955.  
Turk Franje Franj o  1940.  Marija Malnar  1964.  
Turk Franje Cvetko Florjan, Gonars  1943.  Marija Malnar  1969.  
Cvetkotava žjyna Ivka r.Hudolin  1948.  Franjo pa Antonija  "  
Turk Franje Ivanka  1949.  Marija Malnar  1969.  
Turk Cvjetka Brigita  1970.  IvkaHudolin  
Turk Cjetka Dalibor  1972.  IvkaHudolin  
Daliborjava žjynaAleksandra r. Kovac  1981.  Vjek. pa Danica Malnar  
Turk Dalibora Nives  2004.  Aleksandra Kovac  
Turk Dalibora Lara  2006.  Aleksandra Kovac  

Deržina Merly Sy jy zadržava samu any pidysit lej t. Zglida da so an cajt v te hiše ževejly dvej deržiny, zak so ble isto dvabo z Merlytan je Bebarje ke so jeh zapešiuale tude Veber. Bebarje so ble na Gerjansken dvaste prej kal Sy nada zvejdet v kireh deržinah. 
Stanovnik jy l)ograjcan, žjyna jy l)ograjcanca, a pridjev vograjcansku. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Majer broj 61, per LISCE TINETE 
Prezimy, l)OCital}u jemi je jemi 
Turk Franciscus, Zyt per Dizmasah Franciscusal}a ž. Catharina, r. Malnar Turk Franciscusa Matija 
Matijal}a žjyna Gera r. Lakota TurkFranciscusaMarija, ud. Zbašnik Turk Franje Franjica Turk Franje Franjica Turk Franje Josip Turk Matije Antun Turk Matije Stjepan Turk Matije Marija Turk Matije Veronika TurkMatijeivka, ud.Mohoric Turk Matije Miroslav 
Miroslaval}a žjyna Milka r. Volf Turk Matije Antun TurkMatijePetar 
Matijal}ažjynaFranjica r. Klepac Turk Matije Franjo na bfl}aje 77 Frynital}ažjynaFranjicaPoje TurkMatijeFilip Jakov Filipal}a žjyna Julka r. Volf Turk Miroslava Valentin Valentinal}a žjyna Milka r. Zbašnik Turk Miroslava Milka Turk Miroslava Zorica Turk Miroslava Franjo 
Frynital}a žjyna Marija r. Hudolin Turk MiroslavaAntun, dl}ajcek. Turk Miroslava Franjica, dl}ajka Turk Miroslava Matija r.lejtu 
1824. 1823. 1848. 1854. 1850. 1854. 1857. 1859. 1873. 1874. 1876. 1879. 1881. 1883. 1888. 1886. 1889. 1900. 1893. 1898. 1895. 1897. 1909. 1913. 1910. 1911. 1915. 1921. 1916. 
II 
1920. 
mate paruka Sffiyrt 
Catharina Malnar 1870. Petar i Jelena II Katarina Malnar 1865. 1886. Katarina Malnar 1856. Katarina Malnar 1857. Katarina Malnar GeraLakota 1873. GeraLakota GeraLakota 1890. GeraLakota 1879. GeraLakota 1898. GeraLakota 1907. je 29. Josip paFranjicaPavlin 11 GeraLakota 1893. GeraLakota 
GeraLakota Ferdo pa Polona Turk GeraLakota 1914. 
II 
Milka Volf Franjo paAngela Malnar Milka Volf 1910. Milka Volf 1945. Milka Volf Filip paAngela Kovac Milka Volf Milka Volf 1918. Milka Volf 
Hiša Tinrta Lisca. "{Jod lJOsmeh lJOfruk šist }? živeh, al ne aden na ževi v rojstne hiše. 

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, vocitm;mjemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Turk Miroslava Marija  1921.  Milka Volf  
Turk Miroslava Miroslav  1923.  Milka Volf  
Turk Miroslava Vjekoslav  1925.  Milka Volf  
Turk PetraAntun  1920.  Franjica Klepac  
Turk Petra Franj ica  1922.  Franjica Klepac  
Turk Petra Vjekoslav  1925.  FranjicaKlepac  
Turk Valentina Ivan  1938.  Milka Zbašnik  
Turk Valentina Suzana, ud. Pantar  1939.  Milka Zbašnik  
Turk Valentina Milka  1941.  Milka Zbašnik  
Turk Valentina Dragutin  1945.  Milka Zbašnik  
Turk Valentina Miroslav  1946.  Milka Zbašnik  
Turk Valentina Branko  1948.  Milka Zbašnik  
Turk Valentina Ljubomir  1950.  Milka Zbašnik  
Turk Valentina Žarko  1954.  Milka Zbašnik  
Ficur Lovro  1837.  
Lovrotava žjyna Marija r.Janeš (11.muž)  1841.  
Šumrada Josipa Ivka, ud. Kalic  1879.  Marija J aneš  

Valentin (Tiny Lisec) pa negova žjc:na Milka so jemejle vosen votruk. Dva so vmc:rle, a drugi so šle pa svejte 's trbuhan za kruhan', pa j y hiša zapyrta. Valentin jy biu VyC lejt upravitelj pilany v Tyrstj e. Ficur jy biu te samu an cajt na kvartirje. Prysyliu Sy jy h Janyžan ke jy biu vatpyr kavacijo. 
Majer broj 65. KLEPCAVI, BUKVEŽ 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Klepac Josipa Josip 1897. lvkaMalnar Josipava žj yna Marija r. Kavalir 1909. Klepac JosipaAntonija 1933. MarijaKavalir Klepac Josipa Marija 1940. MarijaKavalir Marij en muž Franjo Volf, Parg 1931. 

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi 
Klepac Josip Klepac Franjica Volf Franje Davorka Volf Franje Ljiljana Hudolin Josipa Josip Hudolin Josipa Vladimir Hudolin Josipa lvka r.lejtu 
1948. 1949. 1958. 1963. 1928. 1930. 1932. 
mate 
Marija Klepac Marija Klepac Vjekoslava Klepac Vjekoslava Klepac Vjekoslava Klepac 
paruka Smyrt 
Klepac Antun Sy jy vod Sekl}alou perzitu h Janyžan. Kešnejy se jy negou unuk naridu hišo na Majyrje. Praunuk Vjekoslav Sy jy biu zmejstu per Žumprah broj 82. V Kljypcave hiše, ke ima je jemi per Bukvyže, ževi sama Marija ud. Volf. 
Stanovnik je Kljepec, žena Kljepcouka, a pridjev kljepcarsku 
Majer broj 67. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi 
Turk Stjepana Franjo, z bfl}aja 26 Frynitava žj. Ivka r. Zbašnik, z br. 38 Turk Franje Marko Pirnat Matija, zes Suderšcy Matijava žjyna Jelena r. Žagar Pirnat Matije Ivan r.lejtu 
1839. 1855. 1895. 1852. 1846. 1885. 
mate Marija Žagar Jakov pa Klara lvka Zbašnik  paruka 1890. II  Smyrt 1916.  
Jelena Žagar  

Nej paznatu kok so zavyršly ty dvej deržiny. Hiša nej pa drugmo rate vobnavljyna. 
Majer, broj 69. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi 
Turk Matije Petar Pjytrava žjyna Franjica r. Klepac Turk Petra Antun Antunava žjyna Milka r. Cop r.lejtu 
1889. 1900. 1920. 1923. 
mate 
Gera Lakota Alojz pa Franjica Troha Franjica Klepac Vinko pa Slava Šoštaric 
Ne ta hiša nej pa rate vobnavljyna. 
Majer broj 76. per SPECKE 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi 
Troha Marka Marko 
Markava žjyna Marija r. Volf 
Troha Marka Milka, ud Resman, Krajc 
Troha Marka Marija 
Troha Marka Franjica 
Troha Marka Slavica 
Troha Marka Antun 
Troha Marka Emilija 
Troha Marka Darinka r.lejtu 
1885. 1890. 1915. 1907. 1918. 1922. 1924. 1926. 1929. 
mate 
Marija Volf Matija pa Marija Veber Marija Volf Marija Volf Marija Volf Marija Volf Marija Volf Marija Volf Marija Volf 
paruka smyrt 
paruka Smyrt 
1968. 1987. 
Hišo jy biu kupu Josip Vesel, al mo jy zgarejva vod strejly, je nej VyC vobnavljyna. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Majerbroj 77. STRIC FRAN. LISEC 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi 
Turk Matije Franjo 
Frynitayažj. Franjica r. Poje, Sešica Turk Filipa Filip F ilipaya žj t;a S lava r. Turk Turk Franje Franjo, v Kafl)ouce Turk Franje Franjica Turk Franje Marija Turk Franje Slavica, ud. Varšava Turk Filipa Marija Turk Filipa Marijan Turk Filipa Srecko r.lejtu 
1893. 1898. 1915. 1915. 1920. 1923. 1927. 1932. 1939. 1941. 1942. 
mate 
GeraLakota Ferdo pa Polona Turk Julka Volf Antun pa Marija Klepac FranjicaPoje Franjica Poje FranjicaPoje FranjicaPoje 
Slava Turk Slava Turk Slava Turk 
paruka smyrt 1919. 
" 
1946. 
1950. 1955. 
Franjo Turk jy z vyliky Lišcavy deržiny. Pravjo da so Lisce yod Sekl)alou. Frynitaa žjyna Franjica jy rajyna v Sešice na bfl)aje 36. Frynitou sin Franjo jy v Kafl)ouce (Karl ovac), Marija v Rejke, a Slavica ud. 
Varšava v Cebre. 
Hiša broj 77 (z le}V? strani šul?) }? samu v caseh nastan?na. Zajno S? briga unuk s Kaf"1)ouca. 
84 
Prezim<;:, yocitayu jemi je jemi 
Janess Josephus J osephusaya žj<;:na Maria VolfMarije Lovro, nezakonit Lovrotaya žjyna Marija r. Kalcic Volf Lovre Antun, Ryzug<;: pa Bosl. U. Antunaya žj<;:na Franjica r. Lakota Volf Antuna Marija VolfAntunaAntun, v Fericancah Volf Antuna Franjica Mihelic Ivana Ivan, Novi Kot Ivanayažj<;:naFranjica r. Kalic Mihelic Ivana Ivan, Briga Brkljacic Pavao, yaštar je štacnar 
Hiša nej pa rate yobnavlj<;:na. 

1851. 1873. ? 1899. 1902. 1904. 1873. ? 1908. 1867. 
Juraj pa Gertruda MarijaKalcic 
Franjica Lakota Franjica Lakota Franjica Lakota Ana Josip pa Franjica Malnar Franjica Kalic 
paruka sm<;:rt 
1870. 
" 
1942. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Majer, hišf narjfDf pa 1945. lejte na naveh temeljah: 

Hiša Frrnita Hadalina jf pouk Ramljakavr pilanr . V hiše ževi Štefanija zes hcrrjo Marijo je unuko. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  
Hudolin Franje Franj o Frynitavaž. Štefanija r. Janeš, Krajl.V. Hudolin Franje Melita Hudolin Franje Siniša Hudolin Franje Marija, ud. Kostelic  1950. 1973. 1974. 1975.  MarijaKošorog Ferdinand Troha pa ŠtefanijaJaneš ŠtefanijaJaneš ŠtefanijaJaneš  Štefanija Janeš  
Kostelic Lorena  2003.  MarijaKostelic  

V hiše ževi Štefanija zes hcyrjo Marijo je unuko Loreno. 
Majer -F.NEK LISEC 

.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Turk Miroslava Franjo 1915. Frynka11ažjynaMarijar. Hudolin 1921. FilippaAngelaKovac Turk Franje Sonja 1948. MarijaHudolin Turk Franje Milena 1950. MarijaHudolin Turk Franje Gojko 1952. MarijaHudolin 
Hiša nej stalnu nastanyna zak Frynkavi ževijo v Cebre pa v Rejke. 
87 88 
Hiša pakujnega Juška Vesela. Vajne ževi davica Hiša Antuna Malnarja. Ž nin ževijo žjrna, Antonija zes sinan Joškotan, nrvejsto je unukan. sin, nrvejsta je unuka. 

Majer, nou broj 26, JUŽEK VESEL 
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi r.lejtu mate paruka 
Vesel Valentina Josip 1929. IvkaPantar Josipa11a žj ynaAntonij ar. Klepac 1933. Marija Kavalir Vesel Josipa Željka 1956. Antonija Klepac Vesel Josipa Josip 1958. Antonija Klepac Josipa11a žj yna Željka r. Kovac, Prezid 1959. Vesel Josipa Barbara 1981. Željka Kovac Vesel Josipa Zoran 1988. Željka Kovac 
Hiša jy per križaj ne zal} opajky je drugy zaselky z disny strany glavny cej sty za Kuzje V yrh. N aridu jo jy ke mo jy una per Specke zgarej11a 110d gruma. 
Majer, nou broj 12, SRECKO TUŠEK 
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi r.lejtu mate paruka 
Tušek Gregora Srecko 1962. Julijana Pantar 
Srecko ževi sam v nove hiše. 
148 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 

t...=::::::.--___::,;,_....::::::..----==.89 
V hiše Milanouga brata Sreckota Tuška na Majf!rje jf! bya an cajt trgavina je bife. Hišo jf! naridu 1985. je yod teskrf!t ževi vajne. 
,Majer nou broj 14, per MALNARJE 
Prezimy, 11ocitm1ujemijejemi  r.lejtu mate  paruka  smyrt  
Malnar FranjeAntun Antunava žjyna Pavica r. Turk Malnar AntunaAlen Alenava žj ynaAndreja r. Štimac Malnar An tuna Elvis  1953. Milka Volf 1951. 1977. Pavica Turk 1979. Antun pa Milena Janeš 1979. Pavica Turk  
Malnar An tuna Anita  1980. Pavica Turk  
Malnar Alena Iris  2007. Andreja Janeš  

Majer-nou broj 7, ŽIVKO 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
TrohaAntuna Sabina 1957. Troha Josipa Živko 1962. Olga Cadež Živkotaua ž. Marta Lipovac, Kuz. V yrh 1969 Josip pa Marija Troha Živka Saša (sin) 1886. Marta Lipovac Troha Živka Dijana 1990. Marta Lipovac 
Živko z deržino pa Sabina Troha so na stane v šule. 
Majer nou broj 24, Per PANTARJE 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Pantar Antuna Franjo, v nove hiše 1910. PolonaŽagar Frynitava žjyna Julka r. Arh 1915. VjekoslavpaLjubicaKlepac Pantar Franje Rudolf 1940. JulkaArh Pantar Franje Franjo 1942. JulkaArh 
Je Pantarj ava hiša j y zapyrta. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prazna hiša Frrnita Pantarja Jf bya nastanfna samu 40 lejt. Staji pouk starf cesti nad Banijo. 
90 

Majyr jy dergacen ko drugi gerjanski zaselke. Vicje tal jy v rounice. Zbag tazga položaja jy narjynu VyC hiš, pa nejso grunte tok vyliki je kompaktni ko v drugeh zaselkah. Najvyc ledi Sy jy persylil)u z gerjanskeh bel vodmaknyneh zaselkou; ledi so tle bet bližjy glauny cesti. Pa vsyglihjeh te ževi hedu mau. 
Stanovnik Majyrja jy Majyrc, žjyna jy Majyrka, a pridjev majyrsku. Sen biu na Majyrje, gryn na Majyr, sen pyršu zMajyrja. 
Tomažini (Tamažine) 
Tomažini (Tamažine) broj 33. 
Tri hišni bfl)aje per Tamažinah so bryz ledi. Dvej hišy so Šy v dvabremo stajne, a za tritjo Sy VyC navej. Ne temeljan nej VyC sleda. Tamažine so na voske rounice mau naprej vod l)ograjcana prute Sešice. Prezimy Tomažin, kirmo Sy perpešiva jemi zaselka, nej nekrej pyr nas zapisanu, pa jy magucy dy jy jemi vod maškega jemina Tarnaš (Tomaž, zmajšanu Tamažin). V dauneh cajteh jy Tamažinan perpadou lejp kamad niu je vylika kašynica Tamažinava rybar, ke sej ga prute Kuzjen Vyrhe. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Sillyrt  
Janesh Georgiusa Gasparus  1754.  Gertruda  
Gasparjava I. žjynaMaria  
Gasparjava II. žjynaAgneta  
Gasparjava III. žjynaMariar. Sbasnik  1773.  
Jannes Gasparusa Maria  1777.  Maria  1778.  
Jannes Gasparusa Jacobus  1779.  Maria  
Jannes Gasparusa Magdalena  1782.  Agneta  
Jannes Gasparusa Matias  1785.  Agneta  
Jannes Gasparusa Ursula  1787.  Agneta  
Janes GasparusaAgneta  1797  Maria Sbasnik  
Janess CasparusaAnna  1805.  Maria Sbasnik  
Janess Casparusa Stephanus  1810.  Maria Sbasnik  
Janess Casparusa Maria  1812.  Maria Sbasnik  
Janess Casparusa Jacobus  1817.  Maria Sbasnik  
Janeš Marije Stanislaus, nezakonit  1841.  
Turk Matiasa Maria  1765.  Maria  Monte  
Turk Matiasa Antonius  1768.  Maria  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Turek Matiasa Maria  1769.  Maria  
Turk Matiasa Elizabeta  1772.  Maria Maijer  
Turk Matiasa Petrus  1777.  Maria Montibus  
Turk Matiasa Katarina  1779.  Maria  
Turk MatiasaAndreas  1781.  Maria  
Turk Matiasa Martinus  1784.  Maria  
Turk Petrusa J oannes  1798.  Elizabeta Gorachi  
Turk PetrusaApolonia  1800.  Elizabeta  
Turk Petrusa Martinus  1801.  Elizabeta  
Martinusaya žjyna Francisca r. S agar  ?  
Turk Petrusa Helena  1804.  Elizabeta  
Turk Petrusa J osephus  1807.  Elizabeta Gorachi 72  
Turk Petrusa Maria  1809.  Elizabeta  
Turk Petrusa Petrus  1811.  Elisabetha  
Turk Petrusa Margarita  1814.  Elisabetha  
Turk Martinusa Martinus  1826.  Francisca Sagar  1902.  
Turk Martinusa Margareta  1831.  Francisca Sagar  
TurkMartinusaFrancisca, ud. Janess  1833.  Francisca Sagar  1848.  
Turk Martinusa Magdalena  1835.  Francisca Sagar  1907.  
Turk Martinusa J acobus  1838.  Francisca Sagar  1838.  
Turk Martinusa Jacobus, zyt  1839.  Francisca Sagar  1871.  
Jacobusaya žjynaMaria r. Troha, tely  1847.  Josip pa Ana Repinc  II  1913.  
Volf Paulus Zyt uod Janyžou 13.  1826.  Maria  
Paulusaya žjyna. Mer le Josipa Gertruda 1819.  Agneza J aneš  
Volf Paulusa Stephanus  1842.  Gertruda Mer le  
Volf Paulusa Maria  1845.  Gertruda Merle  
Volf Paulusa Bartol  1849.  Gertruda Merle  
Troha Andreas  1795.  
Andreasaya žjynaAgnes r. Kossorog  1794.  
Troha Andreasa J osephus  1819.  Agnes Kossorog  1890.  
J osephusaya I. žj yna Anna r.Repincz  1818.  
11 II. žjynaElisabetha r. Troha  1825.  
TrohaAndreasaApolonia  1821.  Agnes Kossorog  
Turk Filipa Franjo  1923.  Julka Resman  
Frynitaya žjyna Slavica Žurga  1930.  
Turk Filipa Filip  1925.  Julka Resman  
Turk Filipa Julka  1929.  Julka Resman  
Turk Filipa An tun  1931.  Julka Resman  
Turk Filipa Marija  1934.  Julka Resman  
Turk Franje Bo žica  1950.  Slavica Žurga  
Turk Franje Franjo  1952.  Slavica Žurga  
Turk Franje Nevenka  1955.  Slavica Žurga  
Troha Andreasa Francisca  1823.  Agnes Kossorog  
Troha Andreasa Georgius  1825.  Agnes Kossorog  
Troha Andreasa Mathias  1828.  Agnes Kossorog  1828.  
TrohaAndreasaAnna  1829.  Agnes Kossorog  1873.  
Troha Andreasa Gertruda, ud. Turk, 26  1832.  Agnes Kossorog  1872.  1890.  
Troha Andreasa J oannes  1834.  Agnes Kossorog  1863.  1908.  
J oannesaya žj yna Magdalena r. Hudolin  1836.  Antonius pa Ursula  II  1911.  
TrohaAndreasaAntonius  1838.  Agnes Kossorog  1861.  1905.  
Troha Josipa Katarina, ud. Janeš  1840.  AnaRepinc  1869.  
Troha Josipa Josip  1842.  AnaRepinc  1866.  
Josipaya žjyna Margareta r. Križ  1839.  Antun i Katarina  II  1903.  
Troha Josipa Franjo  1845.  Ana Repinc  1851.  

.q.o.!t.aE -.-------------------------­

91  NfJnastantma hiša Franje Trohe.  Ne ta hiša ne} nastanfJna.  92  
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Sfilyrt  
Troha Josipa Marija, ud. Turk  1847.  Ana Repinc  1871.  
Troha Josipa Matija  1851.  Elizabeta Troha  1883.  
Matijava žjynaAntonija r. Turk  1858.  Juraj pa Margareta  II  
TrohaAne Marija, nezak. ud. Hudolin  1852.  1871.  
Troha JosipaAntun  1854.  Elizabeta Troha  
Troha Josipa Polona  1857.  Elizabeta Troha  1858.  
Troha Josipa Jelena, ud. Poje  1859.  Elizabeta Troha  1880.  
Troha Josipa lvka, ud. Koritnik  1862.  Elizabeta Troha  1882.  
Troha Josipa Antonija  1866.  Elizabeta Troha  1883.  
Troha Josipa Filip Jakov  1869.  Margeta Križ  1892.  1897.  
Filipava žjyna Franjica r. Troha  1869.  Franj o pa Polona  "je 1897.  
Troha JosipaAntun  1871.  Margeta Križ  
Antunava žjyna Marija r. Lakota  ?  
Troha Josipa Ivan  1879.  Margeta Križ  1904.  
lvanava žjyna lvka r. Eržen  1886.  Franjo palvkaKriž  
TrohalvanaMarija, ud. Klepac, br. 31  1864.  Magdalena Hudolin  1885.  
Troha Ivana Ferdinand  1867.  Magdalena Hudolin  1870.  
Trohalvanalvka  1870.  Magdalena Hudolin  1871.  
Troha Ivana Valentin  1873.  Magdalena Hudolin  
Trohalvanalvan  1875.  Magdalena Hudolin  1902.  
Troha Matije Franjo  1883.  Antonija Turk  
Troha Matije Franjo  1885.  Antonija Turk  1908.  
Fn;nitava žj<;nalvka Troha  1885.  
TrohaMatijelvka  1888.  Antonija Turk  1888.  
Troha MatijeAndrija  1890.  Antonija Turk  
Andrejava žjynaFranjica r. Volf  ?  
TrohaMatijeAntonija  1893.  Antonija Turk  1896.  
Troha Filipa Marija  1894.  Franjica Troha  1895.  
TrohaAntuna Franjica  1895.  Marija Lakota  
TrohaAntunaAntun  1896.  Marija Lakota  
TrohaAntunaFranjo, v Oroslavje  1899.  Marija Lakota  
TrohaAntuna Josip  1901.  Marija Lakota  1906.  
TrohaAntuna Juraj  1902.  Marija Lakota  
TrohaAntunaJakov  1903.  Marija Lakota  
TrohaAntuna Zorka  1905.  Marija Lakota  
TrohaAntuna Filip  1907.  Marija Lakota  
TrohaAndrij e Franj o  1900.  Franjica Volf  1900.  

152 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
TrohaAndrije Franjica  1901.  Franjica Volf  1902.  
TrohaAndrijeAntun  1902.  Franjica Volf  1902.  
TrohaAndrije Slavko  1903.  Franjica Volf  1903.  
TrohaFranjeMarija  1909.  IvkaTroha  
Troha Franje Josip  1911.  lvkaTroha  
Troha Ivana Rudolf  1905.  IvkaEržen  
Troha Ivana Josip  1906.  IvkaEržen  
Josipaya žjynaMarija r. Poje  1909.  
Troha Ivana Marija  1908.  lvkaEržen  
Troha Ivana Valentin  1913.  IvkaEržen  
Troha Ivana Ivan  1914.  IvkaEržen  
Ivanaya žjyna Franjica r. Križ  1921.  Antun pa Marija Hudolin  
Troha Ivana Franjo  1917.  lvkaEržen  
Troha lvanaAntun  1918.  lvkaEržen  
Troha Ivana Romano  1920.  IvkaEržen  
Troha Ivana Vladimir  1922.  IvkaEržen  
Troha Ivana Slavko  1923.  lvkaEržen  
Troha Ivana Milka  1927.  lvkaEržen  
Troha Ivana Milan  1928.  IvkaEržen  
Troha Ivana Milka  1935.  IvkaEržen  
Troha Matije Ana  1936.  Apolonija Turk  
Troha lvanaAntun  1941.  FanikaKriž  
Malnar Grge Franjo, Zyt, Lautarje  1930.  Marija Grajš  1953.  
Frynitaya žjyna Ivka Troha, tely  1931.  Josip pa Poje Marija  "  
Malnar Franje Franjo  1955.  IvkaTroha  1975.  
Malnar Franje Ivanka  1956.  lvkaTroha  

Hiša nej nastanyna. Ani potomke ževijo v Rejke. 
Tomažini (Tamažine) broj 34. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Beber Georgius 1806. 
Georgiusaya I. žj yna Margareta ? 
Georgiusaya II. žjyna Maria r. Mer le 1813. Beber Georgiusa Polona 1833. Margareta Beber Georgiusa J oannes 1835. Margareta Beber GeorgiusaAna 1838. Margareta Beber Georgiusa Maria 1841. Margareta Beber GeorgiusaAntonia 1844. MarijaMerle Bebar Gjure lvka 1846. Marija Merle Bebar Jacoba Stephanus 1842. Gertruda Merle 
Stephan. žj. Neža r. Poje, Padpyonina 1844. Pavle pa Katarina Bebar JacobaBartol 1849. Gertruda Merle Bebar Stephanusa Francisco 1769. Neža Poje Krish Blasiusa Mathias, z Garacou 43 1810. Helena Mathiasaya 1). žjyna Francisca r. Merle 1825. Krish Mathiasa Martin 1849. Franjica Merle Martinaya žj yna Jelena r. Janeš 1859. Franjo pa Marija Križ Matije Marija 1852. Franjica Merle 
Križ MartinaAntun, v Virovitice 1881. Marija Janeš Križ Martina Ivan, v Vocine 1883. Marija Janeš Križ Martina Filip, v Vinkoucah 1888. Marija Janeš 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi 
Križ Martina Marija Križ Martina Antonija Križ Martina Jakov TurkJakovalvka Turk J akovaAntun Antunaya žjynaFranjica r. Troha Turk Jakova Ferdinand F erdinandaya žjyna Marija J aneš Turk Jakova Maria Turk Jakova Franjo Fn;nitaya žjynaAntonija r. Žagar Turk Jakova Ljubica TurkAntuna Vjekoslav Vjekoslavaya žjyna Franjica r. Kovac Turk Ferdinanda Franjo Turk Franje Franjo Turk Franje Filip TurkFranjeAntun Turk Franje Vjekoslav Turk Franje Florijan Turk Vjekoslava Franjo Turk Vjekoslava Marija Turk Vjekoslava Filip Vladimir Turk Vjekoslava Milka Turk Vjekoslava Božica 
Hiša nej nastanyna. 
r.lejtu 
1890. 1893. 1899. 1873. 1875. 1882. 1878. 1884. 1884. 1886. 1891. 1890. 1903. 1906. 1904. 1911. 1912. 1914. 1919. 1921. 
mate 
MarijaJaneš Marija Janeš MarijaJaneš Marija Troha Marija Troha 
Marija Troha 
Marija Troha Marija Troha 
Marija Troha Franjica Troha 
MarijaJa.eš Antonija Zagar Antonija Žagar Antonija Žagar Antonija tagar Antonija Zagar 
1930 .. Franj ica Kovac 1928. Franj ica Kovac 1929. Franj ica Kovac 1933. FranjicaKovac 1940. Franj ica Kovac 
Tomažini (Tamažine) broj 35 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi 
Turk Petrusa J oannes 
Turk PetrusaApolonia 
Turk Petrusa Martin 
Turk Petrusa Helena 
TurkPetrusaJosef 
Turk Petrusa Maria 
TurkPetrusaPetrus 
Turk Petrusa Margarita 
Turk Martina Jakov Jakovaya žj yna Marija r. Troha 
Turk JurjaAntun Antunayal. žjynaKlara r. Tušek 
11 
II. žjynaJohana r. Zbašnik Turk An tuna Marija TurkAntunaAntun, z bf1]aja 26 Antunaya žjynaMarija r. Troha TurkAntunaAntonija Turk An tuna Franjica TurkAntunaivan Turk An tuna Petar Turk An tuna Franjo Turk An tuna Jakov r.lejtu 
1798. 1800. 1801. 1804. 1807. 1809. 1811. 1814. 1839. 1847. 1837. 1847. 1853. 1870. 1872. 1877. 1873. 1874. 1875. 1877. 1879. 1881. 
mate 
Elizabeta Elizabeta Elizabeta Elizabeta Elizabeta Elizabeta Elizabeta Elizabeta 
zbf1Jaja 33. Marija 
Andr. pa Neža Klara Tušek Klara Tušek Antunpalvka Klara Tušek Klara Tušek Klara Tušek Klara Tušek Klara Tušek Klara Tušek 
paruka smyrt 
paruka smyrt 
?jel 887. 1914. 1885. 1887. 1917. 1889. 1895. 1901. 
II 
1877. 
1887. 1887. 1886. 1886. 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, vocitai_mjemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
TurkAntuna Ferdinand  1883.  Klara Tušek  1886.  
TurkAntunalvka  1885.  Klara Tušek  1887.  
TurkAntuna Ivka  1888.  IvkaZbašnik  1888.  
TurkAnt. Josipa, ud. Lipovac Marka  1889.  Johana Zbašnik  
TurkAntuna Marija  1893.  Johana Zbašnik  
TurkAntuna Filip Jakov  1896.  lvkaZbašnik  
Filipava žjynaJulka r. Resman  1900.  
TurkAntuna II. Jelena  1897.  Marija Troha  1898.  
TurkAntuna Josip  1899.  Marija Troha  
TurkAntuna Rudolf  1901.  Marija Troha  1906.  
Troha Vincentius  1816.  1886.  
Vencentiusava I.žjyna Ursula r.Csadess  1821.  
" II. ž. Magdalena r. Repincz  1820.  
Troha VincentiusaMaria, ud. Kosorog  1850.  Urša Cadež  1873.  
Troha Vincentusa Martin  1855.  Urša Cadež  1883.  1938.  
Martinava žj yna Maria r. Šebalj  1855.  
Troha Martina Franjica  1886.  Marija Šebalj  
Troha Martina Maria  1888.  Marija Šebalj  
Troha Martina Marija  1890.  Marija Šebalj  
Troha Martina Marija  1893.  Marija Janeš  
Troha MartinaAngjelina  1897.  Marija Šebalj  
Bebar Jakova Bartol  1849.  Gertruda Mer le  
Troha Vincentiusa Joanna, ud.Košorog  1845.  Ursula Csadess  
Troha Vincentiusa Maria  1850.  Ursula Csadess  
Troha Vincentiusa Martin  1855.  Ursula Csadess  
Martinava žjynaMarija r. Troha  ?  
Troha Vinka Katarina  1859  Uršula Cadež  1860.  
Troha VinkaFranjica  1861.  Uršula Cadež  1881.  
Troha Martina Ivka  1884.  Marija Troha  
Troha Martina Franjica  1886.  Marija Troha  1900.  
Troha Martina Marija  1890.  Marija Troha  1892.  
Troha Martina Marija  1893.  Marija Troha  
Troha Martina Angela  1897.  Marija Troha  
Troha Marko  ?  
Troha Marka Matija  1898.  Josipa Žagar  
Matijava žjynaAntonija r. Turk  1904.  Josip pa Gabrijela J aneš  
Troha Marka Ivan  1912.  Marija Klepac  
Troha Matije Matija  1927.  Antonija Turk  
Troha Matije Slavko  1928.  Antonija Turk  
Troha Matije Antonija  1935.  Antonija Turk  
Troha Matije Ana  1936.  Antonija Turk  
Lipovac Marko  1886.  
Markava žjyna Josipa Turk, r. tely  1889.  
Lipovac Marka Josip  1920.  Josipa Turk  
Lipovac Marka Leopoldina  1921.  Josipa Turk  
Turk Filipa Franjo Frynitava žjyna Slavica r. Žurga  1923. 1930.  Julka Resman  1950. "  
Turk Filipa Filip  1925.  Julka Resman  
Turk Filipa Julka  1929.  Julka Resman  
TurkFilipaAntun  1931.  Julka Resman  
Turk Filipa Marija  1934.  Julka Resman  
Turk Franje Božica  1950.  Slavica Žurga  1972.  
Turk Franje Franjo  1952.  Slavica Žurga  
Turk Franje Nevenka  1955.  Slavica Žurga  1972.  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, vocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Turk Filipa Filip Turk Filipa Julka Filpaua ž. Julka Raj šel Turk FilipaAntun Turk Filipa Marija  1925. 1929. 1922. 1931. 1934.  Julka Resman Julka Resman Julka Resman Julka Resman  1955. 1955.  

V popisah so hišni bflJaje tok pamejšani da jy tyšku vodridet kedu be mougu bet zapisan pad kire broj. Nad Karuscame jy an vas ke Sy mo rjycy Tamažinka, al nej zapisan na Tamažiny. 
Stanovnik jy Tamažin, žj yna je Tamažinka, a pridjev j y tamažinsku. Gryn h Tamažinan, sen biu per Tamažinah, dama sen vod Tamažinou. 
Tri hišy per Tamažinah, slikanu spad Kuzjega Vyrha. Mau naprej jy l}ograjcanava hiša, a vodzad Majyr z any par hiš. Vzitu zes sliky Dragutina Žagarja z 1892. lejta. 
93 

Sušica (Sešica) 
Sušice pa naši dejmo Sešica, a keda so je Šešica. V stareh pismah jy vcaseh zapisana ko Potok. Vajno so te pa ton zapisale je Dalino z Brinouko. Ke jy bva pouk vadi, so Sy ledi radi vajno nasylivale. Vidmo da jy nekej prezimen ke nejso navadny za Garacy (Kalic pa Zajc). Keda jy biu v Sešice malen zes žago. Pryd svetsken ratan jy biu vsy kupu Maj zel s Kuzjega Vyrha, al nej dougu dejvou zak jy hmale zaciu rat. 
Sušica (Sešica) broj 36. per ZAJCE 
Prezimy, vocitavujemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Sturm Urbanus  1612.  1717.  
Sturm Thomasa Maria  1675.  1747.  
Sturm Thomasa Martinus  1712.  
Martinusava žjyna Gera r. Kalcich  II  
Sturm Martinusa Maria  1686.  1726.  
Sturm Simonis  1689.  1713.  
Sturm MatiasaAntonius  1744.  
Antoniusava žj yna Maria r. Repinz  Simonis  II  
Sturm Martinusa Katarina  1719.  Helena ex Potok  
Sturm Martinusa Matias  1723.  Monte  
Sturm Martinusa Maria  1725.  Maria  
Sturm Martinusa Matias  1  727.  Maria  
Sturm Martinusa Casparus  1729.  Maria  
Sturm Martinusa Catharina  1730.  1750.  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Sturm Martinusa Jacobus  1753.  
Jacobusava žjyna Urusula r. Mezlar  "  
Sturm Martinusa Ursula  1733.  Maria  
SturenMartinusa Sebastian  1735.  Maria  
Sturm Martinusa Valentin  1737.  Maria  
Sturm Martinusa Elizabeta  1739.  Maria  
Sturm Martinusa Josephus  1743.  Maria  ex Shusshiza  
Sturm Simonis  1757.  1781.  
Sturm Ursule Maria  1758.  1759.  
SturmJacobaMaria  1762.  1763.  
Sturm ValentinaJacob  1764.  1765.  
Sturm Valentina Urbanus  1768.  Elizabeta  1771.  
Sturm Thomasa Ursula  1771.  1785.  
TurkAntoniusa Mihaelis  1791.  Ursula  
Mihaelava žjyna Katarina  ?  
TurkAntoniusaAntonius  1795.  Ursula  
TurkAntoniusa Maria  1797.  Ursula  
TurkAntoniusa J osephus  1800  Ursula  
TurkAntoniusa Thomas  1802.  Ursula  
TurkAntoniusaAndreas  1805.  Ursula  Gorachi 49  
Turk Mihaela Ivan  1816.  Katarina  
Turk Mihaela Martin  1818.  Katarina  
Turk Mihaela Marija  1820.  Katarina  
Turk Mihaela Franjo  1822.  Katarina  

Fn;nitava žjyna Marija r. Križ ? Turk Mihaela Jelena 1824. Katarina Turk Mihaela Marija 1826. Katarina Turk Mihaela Filip Jakov 1827. Katarina Turk Mihaela An tun 1829. Katarina Turk Mihaela Josip 1831. Katarina Turk Mihaela Katarina 1834. Katarina TurkMihaelaivka, ud. Poje 1836. Katarina Turk Mihaela Mihael 1839. Katarina TurkFranjeMarija, ud. Troha,Runce 1857. Marija Križ TrohaAndrij e Jakov, Runce 2 1852. Marija 1882. 
" 
Jakovava žjynaMarija r. Turk 1857. 
Troha Jakova Josip 1883. Marija Turk 
TrohaJakovaivka 1886. Marija Turk 
Kallich Joannes 1782. 
Joannesava žj yna Jelena r. Ersen ? 
Kalich Stephanusa Catharina 1811 Maria Gorachi 5 
Kalich J oannesa Helena 1805. Helena Gorachi 45 
Kalich J oannesa Matias 1808. Helena Gorachi 48 
Kalich J oannesa Maria 1811. Helena 
Kalich J oannesa Gertruda 1814. Gertruda 
Kalich Joannesa Thomas 1815. JelenaErsen 1846. 
Thomasaval. žjynaMaria r. Malnar 1813. 
" 
"II. žjynaMaria r. Krish 1820. Kalich J oannesaAna 1818. JelenaErsen Kalich JannesaPaulus 1822. JelenaErsen Paulusava žj yna Francisca r. Korossecz 1823. Kallich ThomasaFranciscus 1838. Maria Malnar Kalic Tome Magdalena 1841. Marija Malnar KalicPavlaivka 1847. Franjica Korošec 1848. 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut  
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Kalic Tome Josip  1849.  MarijaKriž  1867.  1922.  
JosipavažjynaFranjica r. Malnar  1844.  1867.  1909.  
Kalic Tome Jakov  1852.  MarijaKriž  
Kalic Josipa Josip  1869.  Franjica Malnar  1894.  
Josipavažjynalvka r. Šumrada  1879  II  
Kalic Josipa Matija  1871.  Franjica Malnar  1895.  
Matijava žjyna Polona r. Hudolin  1875.  II  
Kalic Josipa Julija, ud. Troha, Runce  1873.  Franjica Malnar  1891.  
Kalic JosipaAngela  1875  Franjica Malnar  
Kalic Josipa Petar  1876.  Franjica Malnar  
Pjytravažjynalvkar. Mihelic  1884.  
Kalic Josipa Paulina  1879.  Franjica Malnar  1887.  
Kalic JosipaAntun, vmyr v Myrike  1881.  Franjica Malnar  
AntunavažjynaAntonija r. Žagar  1888.  
KalicJosipalvka  1884.  Franjica Malnar  1887.  
KalicJosipalvan  1886.  Franjica Malnar  1891.  
Kalic Josipa II. Franjica  1896.  Ivka Šumrada  
Kalic Josipa Josip  1899.  Ivka Šumrada  
KalicJosipalvka  1900.  lvka Šumrada  
Kalic Josipa Marija, ud. Janeš  1901.  lvka Šumrada  1919.  
Kalic JosipaAntun  1903.  Ivka Šumrada  1909.  
Kalic Josipa I vka  1906.  Ivka Šumrada  
Kalic Matije lvka  1896.  Polona Hudolin  
Kalic Matije Franjica  1898.  Polona Hudolin  
Kalic Petra Franjo  1904.  Ivka Mihelic  
Kalic Petra Ivan  1906.  Ivka Mihelic  
Kalic Ivke (r. 1896.) Josip, nezkaonit  1917.  1918.  
Zajc Antona Mihael, zyt  1900.  Marija Tmovšek  
Mihaela11a žj yna Franjica r. Kalic  1896.  Josip pa I vka Šumrada  
Zajc Mihaela Josip  1925.  Franjica Kalic  
Zajc Mihaela Alojzije  1827.  Franjica Kalic  1947.  
Alojzavažjyna Vera r. Tušek  1928.  Antun pa Marija Troha  II  
Zajc Alojzija Zdenka  1948.  Vera Tušek  1967.  
Zajc Alojzija Vera  1950.  Vera Tušek  1970.  
94  


Na ky,ance Jr papustu lesin y,ostejnek Zajcavr  Na temeljah hišf broj 37 se dejy,a vikendico  
hiš. pa}. y,astou samu kamen.  Fr.n. Turk-Pecar.  
158  

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 

Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi 
Lautar Gregorius Lautar Martinusa Helena Lauter Gregoriusa Gasparus Lauter Gregoriusa Andreas Lautar GregoriusaApolonia Lauter Gregoriusa Thomas Lauter Gregoriusa Petrus Lautar Gregoriusa Martinus Lauter Martinusa J acobus Lauthar MartinusaAnna Lauthar Martinusa Michaelis Lauthar Martinusa Urbanus Lauthar Martinusa Maria Kovac Matije Marija KovacAntonius, Zyt Antoniusa11ažjynaAna r. Poje, tely Kovac Marije Ivka, nezakonita Poij e Simonisa Paulus Poij e Simonisa Maria Poij e Simonisa Elitabeta Poije Simonisa Georgius Poje Georgiusa Maria Poje Georgiusa Urban Urbanava žjyna Elisabetha Poije GeorgiusaAnna Poije Georgiusa Stefan 
Cabar-Preiid 
Sušica (Sešica) broj 37. 
r.lejtu 
1685. 1707. 1718. 1721. 1724. 1725. 1726. 1729. 1778. 1781. 1783. 1785. 1787. ? ? 1820. 1825. 1720. 1721. 1723. 1726. 1768. 1772 1775. 1774. 1777. 
mate 
exSussicza Apolonia Apolonia Apolonia Apolonia Apoloonia Apolonia Agnes Agneta Mante Agnete Agneta Agneta Gorachi 31 
Helena Maria Maria Maria Maria Maria 
Maria Montibus Maria 96 
paruka smyrt 1731. 1777. 1730. 1725. 
1839. 
11 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, vocitm;mjemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Poij e Georgiusa Elizabeta 1781. Maria Poije GeorgiusaApolonia 1785. Maria Poije GeorgiusaJosef 1787. Maria Poije Urbanusa Stephanus 1797. Elizabeta Poije UrbanusaJosephus 1801. Elizabeta Poije UrbanusaAntonius 1803. Elizabeta Poije UrbanusaMatias 1805. Elizabeta Gorachi 46 1884. Poije UrbanusaMaria 1808. Elizabeta Gorachi 4 7 Poije UrbanusaHelena 1812. Elisabetha 1880. Poje UrbanusaMatias 1805. Elizabeza 
Matijava I. žjyna Marija r. Hudolin 1805. 
"II. žjynaMariar. Osbold 1820. Poje Urbana Jelena 1812. Elisabetha Poje UrbanaAna 1820. Elisabetha Poje Urbana Maria 1822. Elisabetha Poje UrbanaGeorgius 1825. Elisabetha PojeMarijar. Turk ? 1836. Mihael pa Katarina Poje Matije Maria 1820. Poje Matije Jakov 1831. Marija Hudolin 1850. 
" 
Jakovava žjynaApolonia r. Osbold 1830. Poje Matije Josip 1834. Marija Hudolin 1863.je 64. 1916. Poje Matije Franjo 1836. Marija Hudolin 1868. 1886. 
" 
Frynitavažjynaivkar. Turk 1836. 1894. Poje Matije Albert 1838. Marija Hudolin Poje Matije Marija 1841. Marija Hudolin Poje Matije Ivan 1843. Marija Hudolin 1852. Poje MatijeAntun 1845. Marija Hudolin 1850. Poje Matije Matija 1851. Marija Hudolin 1858. Poje Matije Ivan 1853. Marija Hudolin 1883.je88. 
" 
I vanava žj yna Jožefa r. Križ 1858. Poje MatijeAntun 1858. Marija Hudolin 1902. 
" 
Antunava žj yna Jelena r. Troha 1859. Poje Matije Izidor 1861. Marija Hudolin 1884. 1897. IzidorjavažjynaAnar. Malnar 1865. Poje Jakova Jakov 1855. Polona Osbold PojeJakovaivka 1856. Polona Osbold Poje Jakova Ivka, ud. Lipovac, Kuz.V. 1860. Polona Ožbolt 1884. Poje Jakova Ivan 1862. Polona Ožbolt 1864je 83. 
" 
Ivanaval. žjynaJelenar. Turk 1861. Matija 1886. 
11 
II. žjynaJosefar. Križ, Trapite 1858. JakovpaMarija 1888. Poje J akovaAntonij a 1864. Polona Ožbolt 1866. Poje Jakova Ferdinand 1866. Polona Ožbolt Ferdinand. I. ž. Polonar. Turk, Tajcarje 1868. 1907. 
" II. žjynaMarija}. Petelin 1877. 1907. 1909. 
11 
III. žjynaAnr. Zagar 1872. Poje Jakova Jelena 1869. Polona Ožbolt Poje J akovaAntonij a 1870. Polona Ožbolt PojeJakovaFranjica 1872. Polona Ožbolt PojeJakovaFilipina 1874. Polona Ožbolt Poje Franje Ferdinand 1863. Ivka Turk Poje Franje Josip 1870. Ivka Turk Ferdinanda11al. žjynaAnr. Žagar 1872. Valentin pa Marija Murn FerdinandavaII. žjynaApoloniar.Turk 1869. Poje MatijeAntun 1858. Marija Ožbolt 1880. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Antuna11a I. žjynaJelena r. Troha  1859.  1880.  1901.  
"II. žjynaKatarina r. Žagar, G.49  1862.  Juraj pa Margareta  
Poje Matije Izidor  1861.  Marija Ožbolt  1884.  
Izidorja11a žjynaAna r. Malnar  1865.  Juraj paAntonija  "  1917.  
PojeMatijeMatejka  1864.  Marija Ožbolt  
PojeAntunaFranjo  1881.  Jelena Troha  1909.  
Fn;nitava žjyna Gize la r. Pirc  1891.  
PojeAntunaAntun  1883.  Jelena Troha  
PojeAntunaPetar, d11ajcek  1886.  Jelena Troha  1887.  
PojeAntunaPavao, "  1886.  Jelena Troha  1886.  
PojeAntunaivka, d11ajka  1888.  JelenaTroha  
PojeAntunaMarija "  1888.  Jelena Troha  
Poje Matejke Marija, nezakonita  1884.  
PojeizidoraJohana  1884.  AnaMalnar  
Poje Izidora Franjica  1886.  Ana Malnar  1889.  
PojeizidoraMaria  1888.  AnaMalnar  
PojeizidoraFranjica  1890.  AnaMalnar  
PojeizidoraAna  1892.  AnaMalnar  
PojeizidoraAntun  1894.  AnaMalnar  1894.  
Poje Izidora Antonija  1895.  Ana Malnar  1895.  
PojeizidoraAntonija  1897.  AnaMalnar  1898.  
Poje Ivana Valnetin  1889.  Jožefa Križ  
Poje Ivana Vjekoslav  1892.  Jožefa Križ  
Poje Ivana Franjo  1895.  Jožefa Križ  
Poje Ivana Vinko  1897.  Jožefa Križ  
Poje Ferdinanda Valentin  1890.  Apolonia Turk  
Poje Ferdinanda Vicenca, ud. Žagar  1893.  Polona Turk  1912.  
PojeFerdinandaMarija  1896.  Polona Turk  
PojeFerdinandaFranjica  1898.  Polona Turk  
Poje Ferdinanda Rudolf  1900.  Polona Turk  1924.  
Rudolfa11a žjynaFranjicar. Vesel  1907.  
PojeFerdinandaKatarina  1902.  Polona Turk  1903.  
PojeFerdinanc lFranjo  1904.  Polona Turk  1907.  
PojeFerdinandaivka  1906.  Polona Turk  1907.  
PojeAntunaFilip  1903.  Katarina Žagar  
PojeFerdinandaJosip  1908.  Marija Petelin  
Poje Franje Marija, ud. Vucic  1910.  GizelaPirc  1927.  
PojeFranjeFranjica  1912.  GizelaPirc  
PojeFranjeFranjo  1914.  GizelaPirc  
Poje Rudolfa Rudolf  1929.  Franjica Vesel  
PojeFranjice(1912.)Mirko  1941.  
Žagar Antuna Ivan, z Giraua  1920.  Alberta J aneš  

Lautarjou jy pa knigah d11aste VyC ko j eh jy dinynu pa deržinah, zak Sy na vej vod kud jy kire, al jy zes Sešicy, al vod Lautarjou, al uod dre gej. Zakje kan so Lautarje zginle zes Sešicy, Sy nec navej. Je Pojytou jy v cebranskemo kraje hedu d11aste, pa Sy ne zajny navej Cy jy kire zes stareh cajtou perpadou na to hišno numaro. 
cvavjekjy Sešicar, žjyna Sešicarka, pridjevpa sešicarsku. V Sešice, v Sešico, zes Sešicy. 
Grehci (Grejhce) broj 38. 
l)od perjemka Grejhec je jemina negouga imajna be Sy 11ohku zrjykl}o VyC tamacejnu. Kiru be b110 najbližjy resnice, nej 11ohku pavejdat, pa naj bo na premišlejni unen ke bodo tu citale. Segumu jy pa da jy perjemek vizan zes grejhan, marat une ke j y rad dejuou grejh. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­

Zapešcrn skeden, pa zarašcrn ulaz v hišo svedacijo da nej te vrc dougu yobrnga stanarja. 
Prezimy, vocita.u jemi je j emi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Sbasnik Mihaelis  1680.  1740.  
SbasnikMihaelisa Thomas  ?  1707.  
Sbasnik Mihaelisa Maria  ?  1708.  
SbasnikMihaelisa Ursula, ud. Kavalir  ?  1750.  
SbasnikMihaelisa Geltruda  1731.  Maria  
Sbassnik Mihaelisa Maria  1734.  1754.  
SbasnikMihaelisa Mihaelis  1736.  Maria  1756.  1769.  
Mihaelava žj yna Gertruda r. Cadež  ?  Laurentis  "  
Sbasnik Mihaelisa Marcus  1738.  Maria  
Sbasnik Mihaelisa Georgius  ?  1743.  
Sbasnik Mihaelisa Matias  1744.  Maria  Monte  
Sbasnik MichaelisaAntonius  1758  Gertruda  1758.  
Sbasnik Michaelisa Paulus  1759  Gertruda  
SbasnikMichaelisa Ursula  1760  Gertruda  
SbasnikMichaelisaBlasius, dvajcek  1762  Gertruda  
Sbasnik MichaelisaAntonius  "  "  Gertruda  
Sbasnik Michaelisa Maria  1764  Gertruda  1764.  
Sbasnik Michaelisa Maria  1766  Gertruda  
Sbasnig Paulusa Mihaelis  1781.  Maria Monte  
Michaelava žjyna Barbara  1785.  1854.  
Sbasnig Paulusa Helena  1783.  Maria  Montibus  
Sbasnig Paulusa Jacobus  1785.  Maria  
Sbasnig Paulusa Maria  1787.  Maria  Gorachi 56  
Sbasnig Paulusa Thomas  1789.  Maria  
Sbasnig Paulusa Ursula  1792.  Maria  
Sbasnig J acobus Maria  1782.  Gertruda  
Sbasnig Jacobus Valentinus  1786.  Gertruda  
Valentinusava ž. Elisabetha r. Sbasnik  ?  
Sbasnig JacobusAntonius  1789.  Gertruda  Gorachi 11  
Sbasnig Jacobus Elizabeta  1791.  Gertruda  
Sbasnig Jacobusa Jacobus  1796.  Gertruda  
Sbasnik Michaela Helena  1812.  Barbara  
Sbasnik Michaela Joannes  1814.  Barbara  
Sbasnik Michaela Joannes  1815.  Barbara  1879.  
Joannesaua žjyna Magdalena r. Stimacz  1814.  1874.  
Sbasnik Michaela J acobus  1818.  Barbara  
Jacobusava žjyna Clara r. Stimacz  1818.  1881.  

162 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, uocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Sbasnik Michaela Maria  1821.  Barbara  
Sbasnik Michaela Laurentis  1825.  Barbara  
Sbasnik Valentinusa Maria  1818.  Elisabetha Sbasnik  
Sbasnik ValentinusaAntonius  1821.  Elisabetha Sbasnik  
Sbasnik Valentinusa Joanna  1824.  Elisabetha Sbasnik  
Sbasnik Valentinusa Mathaus  1827.  Elisabetha Sbasnik  
Sbasnik Joan. Magdal. ud. Kossorog  1835.  Magdalena Stimacz  1863.  
Sbasnik JoannesaAntonius  1839.  Magdalena Stimacz  
Sbasnik JoannesaAntonius  1840.  Magdalena Stimacz  
Sbasnik Joannesa Mathias  1843.  Magdalena Stimacz  
Mathiasa11ažjynaivka r. Lipovac  1842.  
Sbasnik Joannesa Francisca  1845.  Magdalena Stimacz  1863.  
Sbasnik JoannesaAna  1848.  Magdalena Stimacz  1863.  
Sbasnik Joannesa Maria  1853.  Magdalena Stimacz  1863.  
Zbašnik Jakova Josip  1841.  Klara Štimac  1848.  
Josipava žjyna Marija r. Bebar  1840.  
Zbašnik Jakova Ivka  1845.  Klara Štimac  1846.  
ZbašnikJakovaivka, ud. Turk  1855.  Klara Štimac  1890.  
Zbašnik Jakova Jožefa  1860.  Klara Štimac  
Zbašnik Josipa Jelena  1865.  MarijaBebar  
Zbašnik JosipaAntonija  1867.  MarijaBebar  
Zbašnik Josipa Franjo  1869.  MarijaBebar  
ZbašnikJosipaFranjica  1871.  MarijaBebar  1873.  
Zbašnik Josipa Julka  1872.  MarijaBebar  1873.  
Zbašnik Josipa Polona  1874.  MarijaBebar  
Zbašnik Josipa Franjo  1876.  MarijaBebar  1934.  
Zbašnik Josipa Julijana, d11ajka  1880.  MarijaBebar  1881.  
Zbašnik Josipa Ljudevit , d11ajcek  1880.  MarijaBebar  1885.  
ZbašnikJosipaivka  1882.  MarijaBebar  
Zbašnik Matije Antun  1866.  IvkaLipovac  1887.  1925.  
Antunavažj. Marijar. Troha, Lautarje  1868.  Juraj i Jelena  "  1932.  
Zbašnik Mat. Marija, ud. Šebalj, G. 43  1867.  IvkaLipovac  
Zbašnik Matije Ferdinand  1868.  IvkaLipovac  1884.  
Zbašnik Mat. Katarina, ud.Kovac, Parg  1870.  IvkaLipovac  1897.  
Zbašnik Matije Josip  1872.  IvkaLipovac  1873.  
Zbašnik Matije Marija  1873.  IvkaLipovac  1873.  
Zbašnik Matije Julija  1874.  IvkaLipovac  1879.  
ZbašnikMatijeMaria, ud. Šebalj  1876.  IvkaLipovac  1897.  
Zbašnik Matije Franjica  1878.  IvkaLipovac  1878.  
Zbašnik Matije Margareta  1881.  IvkaLipovac  1882.  
Zbašnik Matije Magdalena  1883.  IvkaLipovac  1890.  
Zbašnik Matije ?  1886.  IvkaLipovac  1887.  
ZbašnikAntunaAntonija  1891.  Marija Troha  
ZbašnikAntuna Franjo  1892.  Marija Troha  1920.  
FrynitavažjynaLjubica r. Volf  1897.  Izidor pa Antonija Jelenc  
Zbašnik Antonije (r. 1867.) Ana, nezak.  1893.  dvajka  
Zbašnik Antonije Jakov, nezakonit  1893.  d11ajcek  
ZbašnikAntuna Filip  1894.  Marija Troha  
ZbašnikAntuna Franjica  1896.  Marija Troha  
Zbašnik Jo sefe Marija, nezakonita  1897.  
ZbašnikAntuna Marija  1898.  Marija Troha  
ZbašnikAntuna Vazmoslava  1900.  Marija Troha  
ZbašnikAntuna Ivan  1902.  Marija Troha  
ZbašnikAntuna Vjekoslav  1903.  Marija Troha  

.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy, vocita.u jemi je j emi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
ZbašnikAntunaAntun  1905.  Marija Troha  1906.  
ZbašnikAntuna lvka  1907.  Marija Troha  1911.  
ZbašnikAntunaAntun  1911.  Marija Troha  1912.  
ZbašnikAntuna Zorka  1912.  Marija Troha  1915.  
Zbašnik Franje Marija  1922.  Ljubica Volf  
Zbašnik Franje Franjo  1926.  Ljubica Volf  
Zbašnik Franje Zorka  1927.  Ljubica Volf  
Zbašnik I vke (r.1907.) Ema, nezakonita  1928.  
ZbašnikFr. Vjekoslava, ud. Todorovic  1929.  Ljubica Volf  
Zbašnik Franje Franjica  1931.  Ljubica Volf  
Zbašnik Franje Albina  1932.  Ljubica Volf  

Hiša je; vc;c dougu prazna. 
Dolina (Dalina) 
V Daline jy pit hiš na štc;reh stareh hišneh brvajah. Jemi zaselka najbel pavej v kakmo kraje jy Dalina. 
Dolina (Dalina) broj 39. Verbancek 
Tu hišnu jemi jc; pc;ršuo pa ten ke je; zrastu Urban Malnar (rajc;n 1813.). Negou vacaJakov je; pc;ršu vod l}opajkou, a stare vaca Martin Sy jy persyliu z any drugy fary, zak nej zapisanga v cebranske fare. J akovava žj yna jy bva z Daliny 40, Kacilava. 
Prezimc;, vocitavu jemi je j emi r.lejtu mate paruka smc;rt 
Kossoroh Paulusa Mihaelis z bruaja 40 1759. Anna Kossoroh Mihaelisa Elizabeta 1788. Maria Kosorog Mihaelisa Elizabeta 1791. Maria Kosorog MihaelisaaAgneta 1794. Maria Kosorog Mihaelisa Ursula 1797. Maria Kosorog Mihaelisa Jacob 1801. Maria Kosorog Mihaelisa Jacob 1804. Maria Malnar Martinusa J acobus, 1) opajke 1783. Maria 
Jacobusava žj. Elisabetha r. Kosorog 1791. Mihael pa Maria Malnar Jacobus Anna 1808. Elizabeta Košorog Malnar Jacobusa Gertruda 1811. Elisabetha Kosšorog Gorachi 66 Malnar Jacobusa Urbanus 1813. Elisabetga Kossorog 1889. Urbanusava žj yna Gertrudis r. Lauter 1804. 1885. Malnar Jacobusa Casparus 1815 Elisabetha Kossorog Malnar JacobusaJosephus 1818. Elisabetha Kossorog 
J osephusava žjyna Margareta ? Malnar JacobusaAntonius 1820. Elisabetha Kossorog Malnar Jacobusa Martinus 1823. Elisabetha Kossorog Malnar JacobusaJoannes, v Prizde 1829. Elisabetha Kossorog Malnar Jac. Marija, ud. Kossorog, 40 1833. Elisabetha Kossorog Malnar Urbana Jelena 1836. GeraLautar 1837. Malnar UrbanaAntun 1839. GeraLautar Malnar Urbana Matija 1841. GeraLautar Matij ava žjyna Marija r. Malnar ? Malnar Urbana Jelena, dvajka 1843. GeraLautar 1843. Malnar Urbana Joannes, dvaj cek 1943. GeraLautar 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Malnar Urbana Neža  1844.  GeraLautar  1848.  
Malnar Urbana Josip Malnar Urbana Matija Matija11ažjynaMarija r. Cop Malnar Urbana Valentin  1847. 1850. 1857. 1853.  GeraLautar GeraLautar Stjepan pa Ana GeraLautar  1887. " 1877.  1875.  
Valentinavažjyna Urša r. Malnar? Malnar Josipa Franjo Malnar Josipa Magdalena, ud. Lautarje Malnar Urbana II Paskal Juraj Malnar Urbana Jakov  1839. 1842. 1838. 1840.  Margareta Margareta JelenaJaneš JelenaJaneš  " 1857.  1863. 1911.  
Malnar UrbanaAntun, O.Žag. 38 Malnar UrbanaFranjica, ud. Kalic, 37 Malnar Urbana Ivan  1843. 1844. 1847.  Jelena J aneš JelenaJaneš JelenaJaneš  1867. 1867.  1907.  
Malnar Urbana Ivan  1849.  JelenaJaneš  
Malnar Matije ( 1841.) Ivka Malnar Matije Katarina , ud. Janeš Malnar Matije Ivka Malnar Mat. (1850.)Antonija, ud. Turk Malnar Matije Marija Malnar Matije Julijana Malnar Matije Angela Malanr Matije Franjica Malnar Valentina Ivan  1881. 1884. 1886. 1888. 1890. 1891. 1898. 1902. 1877.  Marija Malnar Marija Malnar Marija .alnar Marija<:op MarijaCop Marija Cop Marija Cop Marija Cop Urša Malnar  1907. 1907.  1904. 1898. 1881.  
Malnar Valentina Franjo Malnar Valentina Ivan  1880. 1882.  Urša Malnar Urša Malnar  
Malnar Valentina Marija Malnar Valentina Josip Malnar Valentina Valentin  1884. 1886. 1888.  Urša Malnar Urša Malnar Urša Malnar  1887.  
Malnar Valentina Franjica Malnar Valentin Grgur, Lautarje 3 Malnar Valentina Marija Malnar Rudolfa Rudolf Troha Martina Marija Troha MartinaAndelina ZbašnikAntuna Ivan, zyt IvanavažjynaFranjica r. Malnar Zbašnik Ivana Cvetko Zbašnik Ivana Franjica Zbašnik IvanaAntun Zbašnik Ivana Ivka Zbašnik Ivana Franjo Zbašnik Ivana Ivan Zbašnik Ivana Slavica Zbašnik Ivana Marija Zbašnik Ivana Filip Zbašnik Ivana Branka Zbašnik Franje Franjo  1890. 1896. 1903. 1922. 1893. 1897. 1902. 1902. 1925. 1926. 1928. 1929. 1930. 1931. 1936. 1936. 1937. 1947. "  Urša Malnar Urša Malnar Urša Malnar Marija Malnar Marija Šebalj Marija Šebalj Marija Troha Matija pa Marija Cop Franjica Malnar Franjica Malnar Franjica Malnar Franjica Malnar FranjicaMalnar Franjica Malnar Franjica Malnar Franjica Malnar Franjica Malnar Franjica Malnar  1921. 1921. 1928 " 1951. 1958.  1942. 1945. 1925. 1943.  

Hišnu jemi je pa Urbane,rajynmo 1813. lejta. Vhišeževi sam Franjo Zbašnik. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­

Kacilaya (Košorog) hiša ne} tude nastanf?na. Vrbanckaya hiša v Daline. 

Grupa myadeh, Vf?sileh, z dyabreh stareh cajtou, dak}? byo v Garacah !epu živet. 
Dolina (Dalina) broj 40. perKACILE 
Prezim<;:, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  sm<;:rt  
Troha Vinko  1810.  1886.  
Vinkayal. žj<;:na Uršar. Cadež " II. žj <;:na Urša r. Štimac Troha Vinka Ivka, ud. Košorog, tel<;: Troha Vin. Marija, ud. Košorog, tel<;: Troha Vinka Martin  1821. 1820. 1845. 1850. 1855.  Urša Cadež Urša Cadež Urša Cadež  1865. 1873. 1883.  1887. 1938.  
Martinaya žj<;:naMarija r. Šebalj  1855.  Josip pa Magdalena  "  
Troha Vinka Katarina, per Trapitah Troha VinkaFranjica  1859. 1861.  UršaStimac UršaŠtimac  1881.  1860.  
Kosoroch Laurentisa Paulus  1733.  Maria  1753.  
Paulusaya žj<;:naAna r. Kalcich  ?  Thomas  "  
Kosorog Paulusa J akobus  1754.  Anna  1774.  
Kosorog Paulusa Lucas  1755.  Anna  
Kosorog Paulusa Mihaelis  1759.  Anna  

166 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Kosorog Paulusa Gertruda  1762.  Anna  
Kosorog Paulusa J osephus  1765.  Anna  
Kosorog PaulusaAndreas  1768.  Anna  
Kosorog Paulusa Matias  1772.  Anna  1775.  
Kosorog Mihaelis Elizabeta  1791.  Maria  
Kosorog MihaelisaAgneta  1794.  Maria  
Kosorog Mihaelisa Ursula  1797.  Maria  
Kosorog Mihaelisa Jakobus  1801.  Maria  
Kossorog Mihaelisa Jakobus  1804.  Maria  
Kossorog Lucasa Helena  1805.  Apolonia  Gorachi 66  
Kossorog LucasaAntonius  1806.  Apolonia  
Kossorog Lucasa Gertruda  1810.  Apolonia  
Antoniusava I. žjyna Helena r. Poje  1810.  
11 II. žjynaApolonia r. Kovach  1810.  
Kossorog Andreas  1818.  
Andreasava žjynaFranjica r. Volf  1820.  
Košorog Antuna Marija  1827.  Helena Poje  
Košorog Antuna Helena  1830.  Helena Poje  
Košorog Antuna Blaž  1833.  Helena Poje  1856. je 63.  1905.  
Blažava I. žjyna Marija r. Malnar  1833.  zbfl)aja 39.  1856.  
11 II. žjynaMagdalena r. Zbašnik  1835.  Ivan pa Magdalena  1863.  1909.  
KošorogAntunaFranjica  1835.  Helena Poje  
Košorog Antuna Juraj  1837.  Helena Poje  
Košorog Antuna Stj epan  1839.  Helena Poje  1865.  
Stjepanava žjynalvka r. Troha, tely  1845.  "  
Košorog Antuna Neža  1843.  Polona Kovac  1843.  
Košorog AntunaAntun  1845.  Polona Kovac  1870.  
Antunava žjynaAntonija r. Križ  1850.  Juraj pa Katarina  "  
Košorog Antuna Jakov  1848.  Polona Kovac  1873.  
Jakovava žjynaMarija r. Troha  1850.  Vinko pa Urša  "  
Košorog Antuna Ivan  1857.  Polona Kovac  1857.  
Košorog Helene Lenka, nezakonita  1852.  
Košorog Helene Marija  "  1863.  
Košorog Blaža Katarina  1867.  Magdalena Zbašnik  1875.  
Košorog Blaža Franjica  1870.  Magdalena Zbašnik  1875.  
Košorog StjepanaMarija  1869.  lvkaTroha  
Košorog StjepanaFranjo  1871.  lvkaTroha  
Košarah Stjepana Julija  1873.  IvkaTroha  
Košorog Stjepana Ivan  1876.  IvkaTroha  
Košorog Jakova Marija  1874.  Marija Troha  1886.  
Košorog Jakova Katarina  1877.  Marija Troha  1881.  
Košorog Jakova Franjo, v V. Drenovac  1881.  Marija Troha  
Košorog Jakova Ivan  "  1884.  Marija Troha  
Košorog JakovaAntonija  1889.  Marija Troha  
Košorog Antuna Ivka  1873.  Antonija Križ  1875.  
KošorogAnt. Jožefa, ud. Maver, Vaze  1876.  Antonija Križ  
KošorogAntunalvka  1880.  Antonija Križ  
Košorog AntunaAntun  1885.  Antonija Križ  1908.  1962.  
Antunava žj. Angela Lipovac  1890.  Val. paAntonijaRede  "  1950.  
KošorogAntunaFranjo  1884.  Antonija Križ  
Košorog Antuna Josip  1885.  Antonija Križ  
KošorogAnt. Marija, ud. Cop Tyrstjy  1888.  Antonija Križ  
KošorogAntuna(l885.)Franjo  1910.  Angela Lipovac  1948.  
Frynitava žjyna Marija r. Zbašnik  1922.  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, l)OCital}ujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Košorog AntunaAntun  1912.  Angela Lipovac  1939.  
Antunal}a žj yna Milka r. Kavalir  1921.  Vjekoslav pa Franjica Cop"  
Košorog Antuna Valentin  1914.  Angela Lipovac  1915.  
KošorogAntunaFranjica  1916.  Angela Lipovac  1937.  
KošorogAntun Roman  1919.  Angela Lipovac  1922.  
Košorog Antuna Marija  1921.  Angela Lipovac  1922.  
Košorog AntunaAntonija  1922.  Angela Lipovac  
Košorog Antuna Marija  1924.  Angela Lipovac  1947.  
KošorogAntuna Slavko  1926.  Angela Lipovac  1942.  
Košorog AntunaAndela  1928.  Angela Lipovac  1950.  
Košorog Antuna Ivan  1930.  Angela Lipovac  
Košorog Antuna Blaž  1932.  Angela Lipovac  
Košorog Antuna Milan  1933.  Angela Lipovac  1974.  
Milanal}a žj. Hedviga r. Troha, Skl}ake  1935.  "  
KošorogAntuna Roman  1935.  Angela Lipovac  1959.  
Košorog Antuna Ivanka  1940.  Milka Kavalir  1956.  
Košorog Antuna Ivan  1946.  Milka Kavalir  1972.  1975.  
I vanal}a žj yna Nevenka r. Turk  1955.  
Košorog Franje Franjo  1948.  Marija Zbašnik  1971.  
Košorog Zoran Josip  1975.  Nevenka Turk  

Nec Sy na vej kok jy pyrŠl}O da hišnega jemina Kacilavi je perjernka Kacila. Hiša staji prazna. V Zagorje j y dl}aste ledi s prezimenan Kocila, pa ima maryt ta perj emek kako vizo s ten. 
Dolina (Dalina) broj 42. per MAUHARJE 
Mauhar j y prezimy l}Od Koupy, a v Garacah nej sleda l}Od njyga. 1} ohku jy perjemek dabiu nedu ke j y nl}asu turbo. Keda so neke turbe djale mauha. 

Prezimy, l}OCi tal}U j emi jej emi 
Hudolin Matiasa Jacobus, iz Gor. 13 Jacobusal}a žjyna Jelena r. Lipovac Hudolin Jacobusa Stephanus Hudolin Jacobusa Maria r.lejtu 
1779. ? 180 l. 1805. 
mate Maria Montibus Jelena Lipovacz JelenaLipovac 
paruka smyrt 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimi;\ 11ocital_lu jemi je jemi  r.lejtu mate  paruka  smyrt  
Hudolin Jacobusa Katarina  1807. Jelena Lipovac  ?  
Hudolin Jacobusa Bartholomeus  1809. Jelena Lipovacz  1864.  
Bartola11a žjyna Jelena r. Paulin  1812.  1864.  
Hudolin Jacobusa Georgius  1812. Jelena Lipovac  
Hudolin J acobusa Margareta  1815. Jelena Lipovacz  
Hudolin J acobusa Gertrudis  1819. Jelena Lipovacz  
Hudolin J acobusa Franciscus  1824. Jelena Lipovacz  
Hudolin Bartola Neža  1834. Jelena Paulin  
HudolinB. Marija, ud. Ferbežar, tely  1835. Jelena Paulin  
Hudolin BartolaAntun  1838. Jelena Paulin  1838.  
Hudolin Bar. Katarina, ud. Žagar, Br.D.  1840. Jelena Paulin  1867.  
Hudolin Margarete Marija, nezakonita  1840.  
Hudolin Bartola Paulina Tereza  1843. Jelena Paulin  1843.  
HudolinBartolaivka  1844. Jelena Paulin  
Hudolin Bar. Polona, ud. Žagar,N.Kot  1848. Jelena Paulin  1873.  
Hudolin BartolaAntun  1851. Jelena Paulin  1857.  
HudolinFranjeFranjo,zlatar  1895.  
Lakota Andreasa Stephanus  1798. z bfl_laj a 41.  
Stephanusava žjynaMarija r. Križ  1802.  1871.  
Lakota Stephanusa Casparus  1835. Marija Križ  1856.je 58.  1876.  
Caspar. I. žj. Marija r. Štimac, br.13  ? Luka pa Magdalena  "  1858.  
Casparusava II. žjynaMarija r. Volf  1830. Steph. pa Margareta  1858.  1902.  
Lakota StepfanusaAntonius  1838. Marija Križ  1838.  
Lakota StephanusaAntonius  1840. Marija Križ  
Lakota Stephanusa Martinus  1843. Marija Križ  1843.  
Lakota St. Marija, ud. Frbež. je Pantar  1843. MarijaKriž  1875.je 91.  
Lakota Stephanusa Ursula  1847. MarijaKriž  1848.  
Lakota Gašpara Franjica  1858. Marija Štimac  1882.  
Lakota Gašpara Vid  1860. Marija Volf  1884.  
Vidava žjynaAgata r. Janeš  1860. Lovro pa Jelena  "  
Lakota Gašpara Ivan  ? Marija Volf  1883.  
Ivanava žjynaFranjica r. Žagar  1860. Josip pa Marija  "  
Lakota Gašpara Jakov  1864. Marija Volf  
Lakota Gašpara Matija  1866. Marija Volf  1882.  
Lakota Ivana Franjica  1884. Franjica Žagar  1907.  
Lakota Ivana Josip  1886. Franjica Žagar  
Lakota Ivana Filip  1888. Franjica Žagar  1893.  
Lakota Ivana Franjo  1890. Franjica Žagar  
Lakota IvanaAntun  1892 Franjica Žagar  
Lakota Ivana Ivan  1896. Franjica Žagar  
Lakota Vida Marija, ud. Žagar  1886. AgataJaneš  
Lakota Vida Matija v Krajce  1890. AgataJaneš  
Lakota Vidaivka, ud. Poje, G.Ž. 2  1894. AgataJaneš  1913.  
Lakota VidaFranjica  1897. AgataJaneš  1897.  
Lakota VidaFranjica  1900. AgataJaneš  
Lakota Filip  1915.  
Ferbežar Jakov, zyt, z V yrhou  1837.  1874.je 75  1897.  
Jakovava žjynaMarija r. Hudolin  1835.  "  1875.  
Jakovava II. žjyna Tereza r. K vatemik  1850.  1875.  1875.  
J akovava III. žj yna Marija r. Lakota  1843. preud. Pantar h Tajcar.  " je 91.  
Ferbežar JakovaAntonija  1864. Marija Hudolin  
Ferbežar Jakova Julijana  1875. Tereza K vatemik  
Ferbežar Jakova Martin Matija  1878. Marija Lakota  1880.  
Ferbežar JakovaFranjica  1880. Marija Lakota  1881.  

.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy, l)OCitm1ujemijejemi 
Žagar Josip J osipal)a žj yna Marija Žagar Josipa Stjepan Stj epanal)a žj yna Katarina r. Hudolin Žagar Franjo Frynital)a žj yna Magdalena r. Lautar Žagar Franje Ferdinand Ferdinandal)ažjynalvkar. Turk Žagar Franje Stanko Stankal)aŽjynalvkar. Volf Žagar Stjepana Jelena Žagar Franje Jakov Jakoval)ažjynaJelenar. Troha Žagar Franje Stjepan Žagar Franje Ludvik Ludvikal)ažjyna Veronikar. Šoštaric Žagar Franje Franjo, v Šp. Bukovice Frynital)ažjynalvkar. Šoštaric Žagar Franje Franjica Žagar F erdinandaAntun Antunal)ažjyna Vincencar. Poje Žagar Ferdinanda Filip Jakov Filip Jakov. žjynaJelenar. Troha Žagar Ferdinanda Marija Žagar Stanka Marija Žagar Stanka Matija Matijal)aŽjynaAntonijar. Cop Žagar StankaAntun Žagar Stanka Slavica Žagar Stanka Pavao Josip Žagar StankaFranjica Žagar Stanka Vjekoslav Žagar Stanka Florijan Žagar Jakova Marija Žagar JakovaFranjica Žagar Jakova Matija ŽagarJakovaJakov Žagar Jakova Zorka ŽagarJakovaJakov Žagar Jakova Franjo Žagar Jakova Olga Žagar Jakova Roman Žagar JakovaJuraj Žagar Ljudevita Katarina Žagar Ljudevita Ljudevit Žagar Ljudevita Franjo Žagar LjudevitaAntun Žagar LjudevitaAntun ŽagarLjudevitamyrtuorajynu Žagar FranjeFranjo (Špišic B.) 
" 
Žagar Franje Franjica 
" 
Žagar Franje Marija 
" 
Žagar Franje Josip Žagar FranjeAntun, Špišic Buk. 
r.lejtu 
1828. ? ? ? 1840. 1841. 1864. 1865. 1866. 1869. 1871. 1869. 1872. 1871. 1874. 1877. 1877. 1881. 1880. 1889. 1891. 1891. 
1895. 1890. 1892. 1894. 1898. 1900. 1903. 1906. 1908. 1912. 1895. 1897. 1900. 1902. 1904. 1906. 1908. 1909. 1912. 1914. 1903. 1905. 1907. 1909. 1912. 
" 
1906. 1908. 1911. 1913. 1915. 
mate 
Magdalena Lautar Ljudevit pa Magda Magdalena Lautar Antun pa lvka Katarina Hudolin Magdalena Lautar 
Magdalena Lautar Magdalena Lautar 
Magdalena Lautar Matija pa Marija Magdalena Lautar IvkaTurk Ferdo pa Polona Turk IvkaTurk 
IvkaTurk Ivka Volf Ivka Volf An tun pa Marija Maln. lvka Volf Ivka Volf Ivka Volf lvka Volf lvka Volf Ivka Volf Jelena Troha Jelena Troha Jelena Troha Jelena Troha Jelena Troha Jelena Troha Jelena Troha Jelena Troha Jelena Troha Jelena Troha Veronika Šoštaric Veronika Šoštaric Veronika Šoštaric Veronika Šoštaric Veronika Šoštaric Veronika Šoštaric Ivka Šoštaric lvka Šoštaric Ivka Šoštaric Ivka Šoštaric Ivka Šoštaric 
paruka 
1888. 
" 
1888. 
" 
1901. 
" 
1903. 
" 
1912. 
" 
1914. 
" 
1921. 
smyrt 1890. 
1884. 
1906. 1908. 
1912. 1912. 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, vocita\!ujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Žagar AntunaAntun 1914. Vincenca Poje Žagar Antuna Filip 1917. Vincenca Poje TurkJurjaAntun,zMajyrja 32 1885. Antonija Cop 1909. 1940. Antunava žj yna Marija r. Klepac 1891. Vjek. pa Marija Troha 1909. 1973. TurkAntuna Franjica 1910. Marija Klepac TurkAntuna Milka 1911. Marija Klepac 1912. TurkAntuna Rudolf 1913. Marija Klepac 1947. 
" 
Rudolfava žjyna Franjica r. Lipovac 1923. TurkAntuna Marija 1914. Marija Klepac 1914. TurkAntuna Slavica 1915. Marija Klepac 1937. TurkAntuna Julka 1919. Marija Klepac TurkAntuna Marija 1921. Marija Klepac 1923. TurkAntuna Ivka 1922. Marija Klepac 1923. TurkAntuna Ljudevit 1924. Marija Klepac 1961. TurkAntunaAntonij a 1926. Marija Klepac TurkAntunaAntun 1929. Marija Klepac 1953. Antunava žj yna Ema r. Žagar, Krajnce 1933. TurkAntuna Slavko 1931. Marija Klepac 1956. 
" 
Slavkavažjynalvankar. Košorog 1940. TurkAntuna Levin 1933. Marija Klepac Turk Rudolfa Franjo 1947. Franjica Lipovac 1972. Turk Rudolfa Franjica 1949. Franjica Lipovac 1970. Turk Rudolfa Željko 1957. Franjica Lipovac Želj kava žj yna Biserka r.Loknar, Frbiž. 1962. Josip pa Branka Lipovac TurkAntonije Marija 1947. 1949. TurkAntunaAntun 1954. EmaŽagar AntunavažjynaLjiljana Volf, C.l}aze 1957. An. pa Marija Lipovac TurkAntuna Rozika 1958. EmaZagar 1975. Turk Željka Željko 1982. Biserka Loknar TurkAntuna Gordana 1980. Ljiljana Volf TurkAntuna Igor 1982. Ljiljana Volf 
Pa II. svetskemo rate so na Mauharj oumo imajne narjyny dvej hišy. V vobyj eh jy mvadeh ledi. 
Dolina (Dalina) broj 73, per JERCINE 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Kovac Josip 1876. 1929. Josipava žjynaAntonija r. Kavalir ? Kovac Josipa Marija 1901. Antonija Kavalir 1901. Kovac Josipa Zorka 1902. Antonija Kavalir 1902. Kovac JosipaAntun 1904. Antonija Kavalirv Antunavažjc;naMarijar. Troha 1910. Jakov pa Marija Zurga Kovac Josipa Ivan 1909. Antonija Kavalir IvanavažjynaFranjicar. Volf 1918. Josip pa Franjica Hudolin Kovac Josipa Slavica 1912. Antonija Kavalir 1918. Kovac Josipa Valentin 1917. Antonija Kavalir 1945. 1973. 
" 
Valentinava žj yna Mira r. Malnar 1924. Kovac Josipa Franjo 1921. Antonija Kavalir Frynitava žj yna Milka r. Žagar 1928. Kovac Antuna Josip 1932. Marija Troha 1971. KovacAntunalvka, ud. Volf 1934. Marija Troha 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy, vocita!_mjemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  
Kovac Antuna Ivan  1938.  MarijaTroha  
KovacAntunaAntun  1939.  MarijaTroha  1966.  
Antunava žj ynaAnka r. Turk  1948.  1966.  
Kovac IvanaAntun  1939.  Franjica Volf  
Kovac Ivana Dušan  1940.  Franjica Volf  
Kovac Ivana Milka  1943.  Franjica Volf  
Kovac Valentina Marija  1946.  MiraMalnar  1966.  
Kovac Valentina Franj o  1950.  MiraMalnar  1975.  

Jercinavi ževijo v Prizde, vod ton je patejkajo.Ble so je per Krajncah. Jyrcin jy venda perjemek vod jemina Jerku al pa Jernej. Stanovnik Daliny jy Dalinar, žjyna Dalinarka, a pridjev dalinarsku. V Daline, v Dalino, z Daliny. 

104 Jrrcinaya hiša Jr vrc dougu prazna. V Daline so da prrd par lejt jemejle pitano 105 Jadrana Copa s Trrstja. 
Brinovka (Brinouka) broj 41. LAJKU 
Brinouka jy skara skuze perpadava v Dalino, kar Sy vide je pa ride hišneh brvajou. Jemi Brinouka jy dabiva pa brinje ke rasty ton vokule. Lajku jy pa perjemek vod jemina Lojzy (Vjekoslav) ke Sy pišy Poje. Lajkotou sin jy zaciu dejvat navo hišo blizu tastary, al zdyj v vobyjeh ževijo samu dveja vosiby. l.Jod te jy v Myriko vodešu Antun Lakota zes žjyno Marijo r. Pantar. Z nihga patomstua jy Emily Beerbower, Madison, USA, ke Sy hedu zanima za svajy kariny. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
JanešAna, davica  1823.  
LakotichAndreasa Lucas  1701.  1728.  1761.  
"  
Lucasava žjyna Gertruda  1703.  1768.  
Lakotich Lucasa Georgius  ?  1754. "  
Georgiusava žjyna Ursula r.Kuatemik  ?  
Lakatich Georgiusa Lucas  1754.  Ursula  
Lakotich GeorgiusaAndreas  1767.  Ursula  
Andreasava žj c;na Helena  1769.  
Lakota Andreasa Andreas  1790.  Helena  
Andreasava žj yna Jelena r. Lautar  ?  
Lakota Andreasa Maria  1793.  Helena  
Lakata Andreasa Lucas  1795.  Helena  
LakataAndreasa Stephanus  1798.  Helena na brvaje 42.  
Lakota Andreasa Bartolomaus  1803.  Helena  
Lakota Andreasa Katarina  1807.  Helena Gorachi 64  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Sillyrt  
Lakota Andreasa J oannes  1809.  Helena  
Lakota Andreasa Agnesa  1813.  Helena  
Lakata Bartholomaus  1803.  Helena  
Lakata J oannes  1809.  Helena  
Joannesava žjyna Maria r. Beber  ?  
LakataAndreasa Petar  1819.  Jelena Lautar  1898.  
Pj ytrava I. žjynaAna r. Kovac  1814.  1897.  
11 II. žjynaJelena r. Beuk  1817.  1867.  
Lakota Andreasa Georgius  1821.  Jelena Lautar  
Lakota Andreasa Jacobus, d11ajcek  1824.  Jelena Lautar  
Lakota Andreasa Elisabetha, d11ajka  1824.  Jelena Lautar  
Lakota Andreasa Maria  1826.  Jelena Lautar  
Lakota Andreasa Špela  1829.  Jelena Lautar  1899.  
Lakota Andreasa Laurentis  1830.  Jelena Lautar  1831.  
Lakota Stephanusa Casparus  1835.  MariaKrish  
Lakota StephanusaAntonius  1840.  MariaKrish  
Lakota StephanusaMaria, d11ajka  1843.  MariaKrish  
Lakota StephanusaMartinus, d11ajcek  1843.  MariaKrish  
Lakota Petra Marija  1838.  JelenaBeuk  1845.  
Lakota Petra Valentin  1840.  JelenaBeuk  1862.  
Valentinava žj yna Katarina r. Trope  1844.  Ivan pa Marija  II  
Lakota Pet. Katarina, ud. Loknar, S j ylJU  1842.  JelenaBeuk  1859.  
Lakota Petra Matija  1844.  JelenaBeuk  1870.  
Lakota Petra Grga  1846.  JelenaBeuk  
Lakota Petra Marija  1848.  JelenaBeuk  1857.  
Lakota Petra Polona, ud. Troha, Bab. P.  1850.  JelenaBeuk  1871.  
Lakota Petra Josip  1852.  JelenaBeuk  1871.  
Lakota Petra Gertruda, ud. Turk  1854.  JelenaBeuk  1870.  
Lakota Petra Ivan  1857.  JelenaBeuk  1883.  1926.  
Ivanava žjyna Franjica r. Žagar  1860.  II  
Lakota Petra Jose fina  1859.  JelenaBeuk  1861.  
Lakota Elizab. (r.1824.) Marija, nezak.  1859.  
LakotaMarije(r.1838.) Franjica,nezak. 1866.  
Lakota Valentina Filip Jakov  1865.  Katarina Trope  1889  1912.  
Filipava žjyna Ivka r. Beuk, Garace 17  1867.  Franjo paAna  1889.  
Lakota Valentina Valentin  1867.  Katarina Trope  1871.  
Lakota Valentina Julijana  1868.  Katarina Trope  
Lakota Valentina Franjo  1870.  Katarina Trope  1871.  
Lakota ValentinaAntun, v Myrike  1872.  Katarina Trope  
11 AntunavažjynaMarija r. Pantar  1876.  
Lakota Valentina Marija, ud. Volf  1878.  Katarina Trope  1898.  
Lakota Valnetina Franjo  1880.  Katarina Trope  
Lakota Valentina Franjica, ud. Poje  1882.  Katarina Trope  1907.  
Lakota Valentina Miroslav, v Gradište  1884.  Katarina Trope  1909.  
Miroslavova žjyna Marija r. Fišek  1886.  Juraj pa Marija  II  1887.  
Lakota Valentina Ivan, d11ajcek  1886.  Katarina Trope  1886.  
Lakota Valentina I vka, d11ajka  1886.  Katarina Trope  
Lakota ValentinaAntonia  1888.  Katarina Trope  
Lakota Valentina myrtuo raj ynu  1889.  Katarina Trope  1889.  
LakotalvanaFranjica  1884.  Franjica Žagar  
Lakota Ivana Josip  1886.  FranjicaŽagar  
Lakota Ivana Filip  1888.  FranjicaŽagar  
Lakota Ivana Franjo  1890.  FranjicaŽagar  
Lakota IvanaAntun  1892.  Franjica Žagar  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi 
Lakota Ivana Ivan Lakota Filipa Marija Lakota Filipa Valentin LakotaFilipaFranjica, ud. Poje Parg Lakota Filipa Josip Lakota Filipa Ivan, v Bogicevcah LakotaFilipaFilipina, ud. Troha FilipinenmužAntun Troha Antuna11aII. žjynaJulkar. Kovac LakotaFilipaAntonija, ud. Lipovac LakotaAntuna Zdravko Valentin LakotaAntuna Franj ica LakotaAntunaAntonij a Lakota MiroslavaAntun Lakota Miroslava Valentin Lakota Miroslava Filip Jakov LakotaMirosl. Miroslav Kazimir,d11aj. Lakota Miroslava Miroslava, d11ajka Lipovac Ju.rja Franjo, Zyt, Draga Frynita11a žj ynaAntonij ar. Lakota Lipovac Franje Cvjetko Lipovac Franje Marjan Lipovac Franje Blaž PojeAntunaFilip Poje Matije Vjekoslav, zyt, Parg 5 
Vjekosl. I. žjynaFranjicaLakota, tely " 
II. žjynaJosipar. Šebalj Poje Vjekoslava Vjekoslav Vjekoslava11a žjyna Marija r. Lipovac Poje Vjekoslava Josip Poje Alojza Marija Poje Alojza Slavica Poje Alojza I vka r.lejtu 
1896. 1891. 1893. 1894. 1896. 1902. 1904. 1904. 1900. 1906. 1898. 1900. 1906. 1910. 1913. 1915. 1918. 1918. 1899. 1906. 1927. 1930. 1933. 1903. 1888. 1882. 1900 1914. 1927. 1916. 1925. 1929. 1930. 
Poje Vjekos. Ruža, ud. Mlakar B.Polica 1948. 
Poje VjekoslavaBranka Poje Vjekoslava Josip Josipa11a žj yna Mira r. Višekruna Poje Josipa Martina, ud. Kovac, Pyrhce Poje Josipa Aleksandra 1949. 1952. 
1979 ? 
mate 
Franjica Žagar 
IvkaBeuk 
IvkaBeuk 
IvkaBeuk 
IvkaBeuk 
IvkaBeuk 
IvkaBeuk 
IvkaBeuk MarijaPantar MarijaPantar MarijaPantar MarijaFišek MarijaFišek Marija Fišek MarijaFišek MarijaFišek 
Helena Ješelnik 
Valentin pa Katarina Antonija Lakota Antonija Lakota Antonija Lakota 
Katarina Turk 
IvkaŽagar 
Grga pa Marija Zbašnik Franjica Lakota 
Miroslav pa lvka Kavalir FranjicaLakota Josipa Šebalj Josipa Šebalj Josipa Šebalj MarijaLipovac MarijaLipovac MarijaLipovac 
Mira Višekruna Mira Višekruna paruka smyrt 
1893. 1913. 1918. 
1918. 1937. 
1926. 
1913. " 

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimc:, yocitayu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smc:rt 
Troha Josipa Franjo 1908. IvkaMalnar Fn;nitaya žjyna Marija r. Janeš 1915. Matija paFranjicaMalnar TrohaAntuna Petar 1930. FilipinaLakota TrohaAntuna Božena 1931. Filipina Lakota TrohaAntuna Josip 1936. FilipinaLakaota 
Te ževi samu Mira Poje, r. Višekruna zes hcyrjo Aleksandro. 
Hrib broj 43. 
Jemi imajna pa vej na kakmo mej ste j y hiša v kire so keda ževejly dvej deržiny, zdyj pa yobyna. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Krix Georgiusa Blasius, Križ.Draga Krish BlasiusaApolonia, ud. Šebalj  1775. 1798.  Apolonia Helena Gorachi  
Krish Blasiusa Paul  1801.  Helena  
Krish Blasiusa Stephanus, per Juzouke  1802.  Helena  
Krish Blasiusa Maria  1804.  Helena  
Krish Blasiusa Helena  1807.  Helena  Gorachi 63  
Krish Blasiusa Mathia, per Dizmasah  1810.  Helena  
Krish Blasiusa Magdalena  1813.  Helena  
Shebalj Stephanus  1793.  1880.  
Stephanusaya žjyna Apolonia r. Krish Šebalj Stjepanalvan  1798. 1824.  PolonaKriž  
Ivanaya žjynaFranjica r. Volf  1826.  
§ebalj StjepanaJakov  1826.  PolonaKriž  1827.  
Sebalj StjepanaJosip  1829.  PolonaKriž  ?je 1889.  1901.  
Josipayal. žjynaMagdalena r. Bebar  1832.  
" II. žj yna Margareta r. Kovac §ebalj StjepanaMarija, ud. Žagar  1847. 1832.  PolonaKriž  1889. 1848.  
Sebalj Stjepana Stjepan Šebalj StjepanaAna Šebalj StjepanaMatija, dyajcek " Šebalj StjepanaGrga  1835. 1836. 1839. 1839.  PolonaKriž Polona Križ PolonaKriž PolonaKriž  1864.  1837. 1838. 1839.  
Gyrgaya žjyna Franjica r. Eržen Šebalj Josipa Marija Šebalj JosipaAntun  1844. 1855. 1857.  Jakov pa Marija Magdalena Bebar Magdalena Bebar  "  1893. 1932.  
§ebalj Josipa Valentin  1861.  Magdalena Bebar  1861.  
Sebalj Josipa Miroslav  1863.  Magdalena Bebar  1884.  1908.  
Miroslavaya žjyna Marija r. Volf Šebalj Josipa Grga  1868. 1865.  Antun pa Marija Magdalena Bebar  1897.  
Gc:rgaya žjc:na Marija r. Zbašnik Šebalj JosipaJosefa Šebalj Josipalvka Šebalj Josipa Filip Jakov  1876. 1867. 1869. 1871.  Matija pa I vka Lipovac Magdalena Bebar Magdalena Bebar Magdalena Bebar  "  
Filipaya žjc:naAngela r. Malnar Šebalj Josipa Franjo Šebalj Ivana Jakov  1871. 1873. 1856.  Josip pa Marija Magdalena Bebar Franjica Volf  
§ebalj Ivana Franjo  1865.  Franjica Volf  
Sebalj Grge Filomena, v Garace: 27 Šebalj Grge Paulina Šebalj Grge Ferdinand  1866. 1870. 1872.  Franjica Eržen Franjica Eržen Franjica Eržen  1895.  1867. 1933.  

.q.o.!t.aE -.-------------------------­

Prazna hiša dvfjeh deržin V starmo kraje Milkf r. Hudolin yomažjfnf Ivic, (Šebalj je Hudolin) na Hribe. prac yod rojstnf hišf, so se nardile vikendico. 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Šebalj Grge Filip Jakov 1873. Franjica Eržen Šebalj Grge Ivan, bolnica Veblana 1883. Franjica Eržen 1905. Šebalj Grge Ivka 1885. FranjicaEržen §ebalj Josipa Franjo 1873. Magdalena Bebar 1973. §ebalj Josipa Franjo 1875. Magdalena Bebar Sebalj MiroslavaFranjica, ud. Hudol. 1886. Marija Volf 1907. Šebalj FilipaAntun 1900. Angela Malnar Antuna11a žj yna Marija r. Zbašnik 1903. §ebalj Filipa Marija 1903. Angela Malnar 1905. Sebalj Filipa Matija 1906. Angela Malnar 1906. Šebalj Filipa Slavko 1908. Angela Malnar 1923. Šebalj Filipa Franjo 1910. Angela Malnar 1910. §ebalj Filipa Filip 1914. Angela Malnar 1914. Sebalj FilipaFranjica 1915. Angela Malnar 1915. Šebalj Antuna Petar 1922. Marija Zbašnik Šebalj Grgre II. Filip 1898. Marija Zbašnik 1908. §ebalj Grge Josefa 1900. Marija Zbašnik Sebalj Grge Grga 1902. Marija Zbašnik 1934. 
" 
Gyrga11a žjyna Ivanka r. Šoštaric 1908. Antun paMarijaKriž Šebalj GrgeAntonija 1904. Marija Zbašnik §ebalj Grge Petar 1906. Marija Zbašnik 1908. §ebalj Grge Josip 1908. Marija Zbašnik Sebalj Grge Franjica 1910. Marija Zbašnik Šebalj Grge Ivan 1911. Marija Zbašnik 1912. Šebalj GrgeAntun 1913. Marija Zbašnik Šebalj Grge Marija 1914. Marija Zbašnik 1914. Šebalj Grge Filip 1916. Marija Zbašnik Šebalj Grge Franjo 1918. Marija Zbašnik per Žumprah Frynita11a žj. Slavica r. Troha, Žumpre 1926. Šebalj GrguraFranjo 1939. Ivanka Šoštaric 
Frynita11a žj yna Cvij eta r. Marj anovic ? Šebalj Grguraivan 1942. Ivanka Šoštaric Hudolin Franje Vjekoslav,zbr. 21 1885. Marija Troha Vjekoslava11a I. žjynaFranjica r. Šebalj 1886. Miroslav pa Marija Vjekoslava11a II. žj. Franjica r. Lipovac 1887. Hudolin VjekoslavaJosip 1904. Jelena Troha 
Josipa11a žj ynaAlojzij a Klepac 1907. Alojz pa Marija Troha 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, l)OCital}u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Hudolin Josipa Josip  1928.  Alojzija Klepac  
Hudolin Josipa Vladica  1930.  Alojzija Klepac  
HudolinJosipalvka Hudolin Vjekoslava Melkior (Milan) Milanal}a žjyna Zora Mirosl. Turk Hudolin Vjekoslava Vinko Vinkal}a žj yna Paulina r. Benac Hudolin Vjekoslava Ivan Hudolin Vinka Edvard, v Šcinje  1932. 1910. 1911. 1912. ? 1914. 1906.  Alojzija Klepac Franjica Šebalj Milka Volf Franjica Šebalj Franjica Šebalj Paulina Benac  
Hudolin Vinka Franjo, v Mrkople  1908.  Paulina Benac  
Frynital}a žjyna Marija Rzin  ?  
Hudolin Veceslav, v Andrijaševcah  1908.  MarijaRzin  
Hudolin Milana Milka  1935.  Zora Turk  
Hudolin Milana Danica  1937.  Zora Turk  
Hudolin Milana Marija  1938.  Zora Turk  
Hudolin Milana Josip  1940.  Zora Turk  
Hudolin Milana Viktor  1942.  ZokaTurk  

Križ Blaž Sy jy persyliu s Križavy Dragy. Venda Sy jy perzitu, al tu nekrej na pišy, ko ne l}Od negovy Žyni. Šebvalj Stjepan (Stephanus) jy biu Bl}ažou zyt. Mougu jy bet jedinu s Prizda zak n. nekrej dregej prezimy Sebalj zapisanu. Hudolin Vjekoslav jy biu tude zyt. Negou tast jy biu Miroslav Sebalj. Hudolin j5 pyršu l}Od Bjoukou, z bfl}aja 21. Ke jy l}an pyršu so hišo broj 43 rezdelile myd deržiname Hudolin pa Sebalj. 
Hrib jy na hribe nad Muhoucame. Stanovnik Hriba jy Hribar, žjyna jy Hribarca, a pridjev hribarsku. Sen biu na Hribe, gryn na Hrib, sen s Hriba. 

M.d Hriban je Grejhcame ima vikendico dr. Zdravko Wolf. 
110 
Dizmasi (Dizmase) broj 44. 
Prezimy, l}Ocital}ujemijejemi r.lejtu mate paruka 
Malnar Dizmas ? 
Malnar Dizmasa J osephus 1796. Maria 
Josephusal}a žjyna Maria r. Troha 1790. Malnar Dizmasa Matias 1798. Maria Malnar Dismasa Georgius 1802 Maria 1872. Georgiusal}a žj ynaAgnes 1808. 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, l)OCitm1ujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Malnar Dismasa Helena  1805.  Maria Gorachi 66  
Malnar Dizmasa J oannes  1808.  Maria  
Malnar DizmasaAnna  1813.  Maria  
Malnar Andreas  ?  
Andreasal)aŽjyna Ursula  ?  
Malnar Josephusa Ursula  1818.  Maria Troha  
Malnar J osephusa Catharina  1823.  Maria Troha  
Malnar Josephusa Josephus  1827.  Maria Troha  
Josephusal)a žj yna Marija r. Malnar  1831.  1887.  
Malnar Joseph.Ana, ud. Csop, l}ouske  1830.  Maria Troha  1851.  
Malnar J osephusa Margaretha  1833.  Maria Troha  
Malnar J osephusa Mathias  1837.  Maria Troha  
Malnar Andreasa Maria  1818.  Ursula  
MalnarAndreasaAntonius  1821.  Ursula  
Malnar AndreasaApolonia  1828.  Ursula  
Malnar Andreasa Mathias, v Tyrstje  1831.  Ursula  1875.  1909  
Malnar Andreasa Gertruda  1834.  Ursula  
Malnar Marie (1818.) Georgius  1842.  
Malnar Ursule Gertruda, nezakonita  1846.  
Malnar Jos. Urša ud. Malnar, Gor. 39  1855.  Marija Malnar  1877.  
Malnar Josipa Marija, ud. Malnar  1857.  Marija Malnar  1875.  
Malnar JosipaAngelina  1858.  Marija Malnar  1860.  
Malnar Josipa Grga  1860.  Marija Malnar  1912.  
Gyrgal)a žjyna Franjica r. Ožbolt  1867.  
Malnar Josipa Franjo  1862.  Marija Malnar  1889. "  1917.  
FrynitauažjynaFranjicar. Kavalir  1865.  StjepanpaMarija  
Malnar Josipa Ljudevit  1864.  Marija Malnar  1866.  
Malnar Josipa Ferdinand  1867.  Marija Malnar  
F erdinandal)a žjyna Jelena r. Pantar  1870.  
Malnar JosipaFranjica, ud. Zbašnik  1868.  Marija Malnar  1915.  
Malnar Josipa lvka  1869.  Marija Malnar  1875.  
Malnar Angela, ud. Šebalj  1871.  Marija Malnar  1896.  
Malnar JosipaAntonija, ud. Turk  1873.  Marija Malnar  1897.  1932.  
Malnar FerdinandaAntonija  1897.  JelenaPantar  
Malnar Ferdinanda Marija  1899.  JelenaPantar  
Krish Blasiusa Mathias, z bruaja 43  1810.  Helena  
Mathiasal)a žjyna Margarita r. Lautar  1816.  
KrishFrancisca r. Merle  1825.  
Krish Margarite Maria  1841.  
Križ Margarite Ivan  1849.  
Križ Marije Franjica  1861.  
Križ Rudolf  1904.  
Rudolfal)a žj yna Marija r. Zbašnik  1903.  
Križ Rudolfa Stanislav  1929.  Marija Zbašnik  
Stanislaval)a žjyna Marija r. Janeš  1931.  
Križ Rudolfa Marija  1930.  Marija Zbašnik  
Križ Rudolfa Franjo Branko  1938  Marija Zbašnik  
Križ Rudolfa Rudolf  1940.  Marija Zbašnik  
Križ Rudolfa Blaženka  1942.  Marija Zbašnik  
Križ StanislavaAndelko  1953.  Marija J aneš  
Križ Stanislava Marica, ud. Žurga  1956.  Marija J aneš  
Križ Stanislava Branka  1957.  Marija J aneš  
HudolinAlojza Josip  1904.  Troha Jelena  
Josipal)a žjyna Alojzija r. Klepac  1907.  Marija Troha  

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
HudolinJosipaJosip Hudolin Josipa Vladica Hudolin Josipa I vka  1928. 1930. 1932.  AlojzijaKlepac AlojzijaKlepac AlojzijaKlepac  

RudolfKrižjy pryd drugen svetsken ratan z deržino vodsyliu v Ceber, pa so Sy mo mvaja deca radiva v Cebre, a tok je deca negouga sina Stanislava. V hišo jy bva vsyliva deržina Josipa Hudolina. 
Nej nekrej zapisanu vod kud jy pyršu Dizmas Malnar, pa kirmo je imajni kyrŠCynu. Cy vejmo da Sy jy pyrve negou sin radiu 1796. lejta, Dizmase so tok nazvani baš tisteh lejt. Imajni jy mougvo bet nasyljynu je ranejy, samu pad kaken drugen jeminan. Dizmase so jemejle je Vyliko kašynico Pajštebarco. Tok so je zrjykle pa svabe hiše pajštebe. Tu znace da jy bva na tistmo lokalitete kaka-taka stauba ranejy ko sej ga jo stari zapise hišneh brvajou zjeminame zaselkou, zak Sy Pajštebarca ko imajni nekrej na spamina. 
Imajni Dizmase nej pa drugmo rate uvobnavljynu, a negovi stanovnike je nihi potomke so Sy rezsylile (Ceber, Lovran, Kuzje Vyrh ... ). Stanovik je Dizmas, žjyna Dizmasouka, a pridjev dizmasku. Per Dizmasah, h Dizmasan, vod Dizmasou. 
Ježovca (Jejžouca) broj 45. 
Pa damacijy Jejžouca. 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Hudolin Simonisa Mathias, z brvaja 8 1812. Marija 1866. Mathiasava žjynaApolonia r. Volf 1813. z brvaja 52, Muhouce 1896. 
Hudolin Mathiasa Mathias 1834. Apolonia Volf 
Hudolin Mathiasa Maria 1836. Apolonia Volf HudolinMath.Apolonia, ud. Štimac 1838. Apolonia Volf 1857. 1867. 
HudolinMathiasaivka, ud. Turk,G.19 1840. Apolonia Volf 1862. 1894. 
Štimac LukeAntun, zyt, vod Štimcou 1836. Magdalena Malnar ?je 1869. Antun. I. žjynaMarijar. Hudolin, tely 1836. ? 
" 
II. žjynaGertrudar. Troha 1852. Juraj pa Katarina 1869. ŠtimacAntuna Valentin 1860. Marija Hudolin 1860. ŠtimacAntuna Franjo 1862. Marija Hudolin 1862. §timac An tun Margareta 1864. Marija Hudolin 1891. StimacAntunaMatejka, ud. Volf 1868. Marija Hudolin ŠtimacAntunaAntun 1872. Gertruda Troha ŠtimacAntuna Franjica 1875. GeraTroha §timacAntunaMarija 1878. GeraTroha StimacAntunaAntun 1881. GeraTroha 1881. ŠtimacAntuna Vjekoslava, ud. Bavec 1882. GeraTroha ŠtimacAntuna Stanislav 1885. GeraTroha Bavec Luke Anton, Šmarata, St. Trg 1885. Neža Mlakar 1912. 
" 
Ant. I. žjyna Vjekoslava Štimac, tely 1882. 
" 
II. žjynaFilipar. Šoštaric 1890. Josip pa Jelena Resman Bavec Antona Marija 1923. Filipa §oštaric 1938. Bavec Antona Julijana 1925. Filipa Soštaric Julijanen muž Josip Malnar, Hrib Bavec Antona Marija 1928. Filipa Šoštaric Bavec AntonaAntun 1929. Filipa Šoštaric Malnar Josipa Josip Radovan 1947. Julka Bavec Malnar Josipa Željko 1949. Julka Bavec 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Imajni jy mougvo bet prejk ko jy zapisan Matija Hudolin, al nej vod tega nec zapisanu. Matija jy pyršu vod Kašarugou. Jejžouca nej pa drugmo svetskemo rate vobnavljyna net nasyljyna. Prezimy Bavec v našmo kraje na pasta ji VyC, zaknejso maški potomke pryževejle rat. Jemi imajna j y magucy pavizat z mej stan kir j y bvo v davnine jejžou. 
Stanovnik jy Jejžavec, žjyna Jejžouca, a pridjev jejžousku. Sen biu v Jejžouce, gryn v Jejžouco,je z Jejžoucy. 
Juzovka (Juzouka) broj 46. 
Juzouka j y biu perj emek Juzave (Josipove) žjyne. 
Prezimy, vocitavu jemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Krish Blasiusa Stephanus, s Hriba  1802.  Helena  1874.  
Stephanusava I. žjyna Helena r. Trope  1796.  
"II. žjynaHelena r. Volf  1816.  1868.  
Krish Stephanusa Georgius  1826.  Helena Trope  1894.  
Georgiusava žj yna Catharina r. S agar  1825.  
Krish StephanusaAntonius  1828.  Helena Trope  
Krish Stephanusa Casparus  1830.  Helena Trope  
Krish Stephanusa Joannes  1834.  Helena Trope  
Krish Stephanusa Maria  1838.  Helena Trope  
Krish Stephanusa Stephanus  1842.  Helena Volf  
Stephanusava žjyna Julija r. Malnar  1838.  
Krish Stephanusa Joanna  1844.  Helena Volf  
Krish Stephanusa Maria  1846.  Helena Volf  
Krish Stephanusa Francisca  1848.  Helena Volf  
Križ Margarete Marija, nezakonita  1841.  
Križ Margarete Ivan, nezakonit  1849.  1871.  1872.  
Ivanava žjynaivkaŽagar  1866.  
Križ JurjaAntonija, ud. Košorog, br. 40  1850.  Katarina Žagar  1870.  
Križ Jurja Magda, ud. Malnar, Gamike  1852.  Katarina Žagar  1883.  1887.  
Križ JurjaAntun  1855.  Katarina Žagar  
KrižJurjaNeža, ud. Šoštari6, \Jaze  1858.  Katarina Žagar  
KrižJurjaMarija  1861.  Katarina Žagar  
Križ JurjaAntun  1863.  Katarina Žagar  
Antunava žj yna Marija r. J aneš  1872.  Ignac pa Antonija Kovac  
Križ Jurja Mihael  1867.  Katarina Žagar  
KrižJurjaivan  1870.  Katarina Žagar  
Križ StjepanaAntonija  1871.  Julija Malnar  
Križ StjepanaMarija, ud. Šoštari6  1874.  Julija Malnar  
Križ Stjepana Vincenca  1877.  Julija Malnar  
KrižAntuna Vjekoslava, ud. Lautar  1890.  Marija Janeš  
KrižAntuna Franjica  1893.  Marija Janeš  
KrižAntuna Julijana  1895.  Marija Janeš  
KrižAntunaMarija  1902.  Marija Janeš  
KrižAntunaAntonija  1903.  Marija Janeš  
KrižAntuna Franjica  1905.  Marija Janeš  
KrižAntunaAgata, dvajka  1907.  Marija Janeš  
" KrižAntunaAntonija  1907.  Marija Janeš  
KrižAntunaJohana ud. Troha, Lautarje  1908.  Marija Janeš  
KrižAntunaAngela  1911.  Marija Janeš  
KrižAntunaAntun  1913.  Marija Janeš  
KrižAntuna Josip  1915.  Marija Janeš  

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Križ (Šoštaric) MarijeAntun, nezak.  1896.  
Križ Rudolf  1891.  
Rudolfa11a žjyna Julka r. Križ  1895.  
Križ Rudolfa Antun  1920.  Julka Križ  
KrižRudolfaJuraj  1923.  JulkaKriž  
Križ Rudolfa Rudolf  1926.  JulkaKriž  
Križ Angele Anka, Gonars Troha Jak. Ivan, muž Johany, Lautarje  1943. 1906.  MarijaŽurga  
TrohaivanaAntun  1932.  Johana(Ivka)Križ  
Troha J akovaAntun II. muž Johany  1901.  

Pa rate jy b11a hiša narjyna je vajne so ževejly dvej Systri je Juhanen muž. l)okul 1955. Sy jy Francka 11odsyliua h Muhoucan, Juhana pa v Ceber, pa so hišo parušle. Stanovnikjy Juzoukako je žjyna, a pridjev je juzousku. Pez Juzouke, h Juzouke, 11odJuzouky. 
Muhovci (Muhouce) 
Racuna Sy da jy jemi zaselka 110d prezimena Muhovac (Muhovec) ke jy b110 ko Mukovac zapisanu 1672. lejta. Pryd ratan jy b110 per Muhoucah devit hišneh bfl}aj ou. 
Muhovci (Muhouce) broj 47. Per MUHE 
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Kossorog PetrusaAndreas, Kašaruge 9 1818. Margaretha Andreasa11a žjyna Francisca r. Wolf 1820. Sagar Franciscus 1824. 1879. Sagar Francisca 1836. 1876. ŽagarAndrijeJuraj, ZytzBr. Dragy 1842. Jelena 1870. 
II 
turja11ažjynaMarijar. Volf, tely 1847. Zagar JurjaFranjo 1871. Marija Volf 1872. Žagar Jurjaivka, ud. Janeš, Gamike 1874. Marija Volf 1895. Žagar JurjaAntun 1875. Marija Volf 1897. t,.ntuna11ažjynaPaulinar. Volf 1874. Josip pa Marija Zagar JurjaFranjo 1877. Marija Volf Frynita11a žjyna Angela r. Žagar 1873. Žagar JurjaAntonija 1880. Marija Volf tagar JurjaJulijana 1882. Marija Volf Zagar Jurjaivan 1885. Marija Volf 1911. Francus. 1931. Žagar JurjaFerdinand 1888. Marija Volf 1911. 
II 
Ferdin. žjynaFranjicar. Zbašnik, Parg 1890. Izidor pa Margareta tagar Antuna Marija 1898. Paulina Volf 1899. Zagar AntunaAntun 1899. Paulina Volf 1902. tagar Antuna Vjekoslav 1902. Paulina Volf Zagar Antuna Roman 1904. Paulina Volf Žagar Antuna Zorka 1908. Paulina Volf Žagar Julijane Valentin, nezakonit 1904. tagar Antonije Angela, nezakonita 1904. Zagar Franje Franjo 1905. Angela Žagar 1929. Frynita11a žjyna Polona J aneš 1908. BolfJacobusaGeorgius I. 1718. Ursula 1740. 
II 
Georgiusa11a žj yna Maria r. Troha ? Matias 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi 
Wolf Georgiusa I. Georgius II. Wolf Georgiusa Maria Wolf Georgiusa Marcus Wolf Georgiusa Josephus Wolf Georgiusa Casparus Wolf Georgiusa II. Helena Wolf Georgiusa Josephus Wolf Georgiusa Casparus Wolf Georgiusa Casparus Bolf Georgiusa Elizabeta Wolf Georgiusa Maria Wolf GeorgiusaMargarita Wolf GeorgiusaHelena Wolf Georgiusa Gertruda Wolf Georgiusa Jacobus 
JacobusayažjynaMarijar. Sbasnik Wolf Georgiusa Laurentis Wolf Georgiusa Mihaelis WolfJacobusa Stephanus StephanusayažjynaAnnar. Tushek Wolf JacobusaAntonius Antonaya žj. Magdalena r. Sostarich Wolf J acobusa Margaretha WolfJacobusa Georgius WolfJacobusaFranciscus 
Franciscusaya žjyna Francisca r. Wolf WolfJ acobusa Francisca WolfJacobusaMichael WolfJ acobusa Joannes Wolf Antoniusa Maria VolfFranje Jakov Jakovaya žjyna Gera. r. Reljac VolfFranje Marija, ud. Žagar VolfFranjeAntun VolfFranje Ivka VolfFranje Margareta, ud. Klimpf VolfFranje Stjepan VolfFranje Filip VolfFranje Juraj VolfJakovaMarija, ud. Šuštar, Kyana VolfJakovaivka Volf Jakova Franjo, Veblana VolfJakovaivka VolfJakovaivka, ud. Volf,Parg 14 VolfJakovaFranjica, žj. Ivana Trohe VolfJakova Jakov Volf Jakova Antonija VolfJakovaAna, ud. Ožbolt, tely Volf Jakova Margareta Troha Ivan IvanayažjynaFranjica Wolf, tely Trohaivanaivka Troha Ivana Marija Troha Ivana Franjo r.lejtu 
1747. 1751. 1755. 1760. 1762. 1773. 1775. 1776. 1777. 1778. 1779. 1781. 1783. 1785. 1786. 1789. 1789. 1792. 1808. 1805. 1814. 1818. 1817. 1819. 1823. 1820. 1826. 1930. 1835. 1839. 1845. 1846. 1847. 1849. 1851. 1853. 1855. 1859. 1861. 1867. 1870. 1873. 1875. 1877. 1880. 1883. 1886. 1889. 1894. 1875. 1880. 1905. 1907. 1910. 
mate 
Maria Maria Maria Maria Maria Helena Helena Helena Helena Helena Helena Helena Helena Helena Helena 
Helena Helena Maria 
Marija Zbašnik 
Maria Sbasnik Maria Sbasnik Marija Sbasnik 
Marija Sbasnik Marija Sbasnik Marija Sbasnik Magdalena Sostarich Franjica Volf 
Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf GeraReljac GeraReljac GeraReljac GeraReljac GeraReljac GeraReljac GeraReljac GeraReljac GeraReljac GeraReljac 
Franjica Volf Franjica Volf Franjica Volf 
paruka smyrt 1768. 
1766. 
1859. 
1908. 
1870. 1857. 1872. 1864. 1859. 1871. 1867. 
1890. 1872. 1903. 1876. 
1897. 1931. 
1893. 1914. 1912. 1894. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Troha Ivana Josip  1912.  Franjica Volf  
Troha Ivana Vjekoslav  1913.  Franjica Volf  
TrohaivanaAntun  1915.  Franjica Volf  
TrohaJosip  1930.  
Josipava žjyna Olga r. Cadež  1940.  
TrohaAntun  1934.  
Troha Josipa Josip Željko  1959.  OlgaCadež  
Troha Josipa Stanko Živko  1962.  OlgaCadež  
Ožbolt Vinka Vjekoslav, zyt, Kukce 29  1886.  Marija Poje, Žagarje 6  
Vjekoslavava I.žjynaAna r.Volf,  1889.  
Vjekoslavava II. žjynaAntonija Troha  1898.  Antun pa Marija Knafel  
Ožbolt Vjekoslava Ivan  1913.  Ana Volf  
Ožbolt Vjekoslava Vjekoslava  1922.  Antonija Troha  
Ožbolt Vjekoslava Vjekoslav  1926.  Antonija Troha  1927.  
Ožbolt VjekoslavaAntun, dvajcek " Ožbolt Vjekoslava Vjekoslav  1928 1928.  Antonija Troha Antonija Troha  1928. 1928.  
Ožbolt VjekoslavaAntonija  1929.  Antonija Troha  1929.  
OžboltVjekoslavaFranjo, dvajcek " Ožbolt Vjekoslava?  1931. 1931.  Antonija Troha Antopnija Troha  1931. 1931.  
Ožbolt Vjekoslava Vinko  1933.  Antonija Troha  1933.  
Ožbolt Vj ekoslava Mirko  1935.  Antonija Troha  
Ožbolt Vj ekoslava Marija  1937.  Antonija Troha  

Stephanuse Wolfe (r. 1808.) je bva kyrstna butra vlastelinka Franciška Paravic. V hiše stanujy Olga Troha zes sinan Željkotan. 
Hiša v kire ževijo Olga pa Željko Troha. 
111 


Muhovci (Muhouce) broj 48. Per  MALNARJE  
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Lokner Matiasa Joannes, l}oknarje Lokner Gertrudis, ud. Wolf, tely Lokner Joannesa Stephanus KlimpfJosipa Josip, vosabejnek Josipaua ž. Margaretar. Volf, Draga 1 Klimpf JosipaAntun Antunava II. žjynaJosefar. Volf KlimpfJosipa Josip II.  1791. 1800. 1840. ? 1826. 1850. 1863. ?  Barbara Gertrudis ud. Volf Ana? 1852. Urban paMarijaKaval. " Margareta Volf 1879. " Petar paAntonija Margareta Volf  1878.  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocita11ujemije jemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Jo sipava žjyna Margar. r. Volf, br. 4 7  1853.  FranjopaFranjica Volf  
KlimpfJosipaMarija, ud. Martincic  1858.  Margareta Volf  1881.  
Klimpf Josipa II. Antun  1881.  Margareta Volf II.  1887.  
KlimpfMarije Josefa  1876.  1928.  
KlimpfMarije Marija  1881.  
KlimpfMarije Franjica  1884.  1884.  
KlimpfMarije Franjica  1885.  1888.  
KlimpfMarije Ana  1886.  
KlimpfMarije Ivka  1888.  
Klimpf Antuna Josip  1885.  Jožefa Volf  1885.  
Klimpf Antuna Matija, zyt per Gamikah 1887.  Jožefa Volf  1912.  
Matija11a žjynaJulka r. Ožbolt  1890.  "  
KlimpfAntunaFranjica  1889.  Jožefa Volf  1889.  
Klimpf Antuna Julijana  1891.  Jožefa Volf  
KlimpfMatij e Ludvik  1913.  Julka Ožbolt  
KlimpfMatij e Antun  1919.  Julka Ožbolt  
KlimpfMatije Slavica  1921.  Julka Ožbolt  
KlimpfMatije Franjica  1923.  Julka Ožbolt  
KlimpfMatij e Matija  1926.  Julka Ožbolt  
KlimpfMatij e Josip  1928.  Julka Ožbolt  
KlimpfMatij e Franj o  1931.  Julka Ožbolt  
Lautar Antuna Valentin, z Runcou 4  1830.  1852.  1886.  
Valentina11a žjt;naMarija r. Troha  1832.  Antunpa?  "  
Lautar Valentina Filipina  1862.  Marija Troha  
Lautar Filipine Marija, nezakonita  1885.  
WolfGeorgiusaMarcus,zbfl}aja 47  1755.  Maria  
WolfMarcusa Maria  1779.  Elizabeta  
WolfMarcusa Thomas  1781.  Elizabeta  1860.  
Thomasava I. žjyna Ursula r. Hudolin  1779.  
" II. žj. Margaretha r. Lauter  1811.  1875.  
WolfMarcusa Elizabeta  1783.  Elizabeta  
WolfMarcusa Casparus  1785.  Elizabeta  
Wolf Thomasa Georgius  1814.  UrsulaHudolin  1865. x2  
Georgiusa11al. ž.Apoloniar. Sostarich  1817.  "  1865.  
"II. žj yna Neža Miklic  1836.  Josannes pa Gertruda  "  
WolfThomasaMaria, ud. Troha  1834.  Margaretha Lauter  
Wolf GeorgiusaAntonius  1839.  Apolonia Sostarich  1861.  
Antoniusa11a žjyna J oanna r. Kavalir  1841.  StjepanpaJelena  "  
Wolf Georgiusa Casparus  1841.  Apolonia Sostarich  1849.  
VolfJurjaJosip  1845.  Polona Šoštaric  1845.  
VolfJurja Vinko  1847.  Polona Šoštaric  1872.  
Vinka11a žj t;naAntonij ar. Beuk  1852.  Ivan pa Magdalena  "  
VolfJurjaPavao  1851.  Polona Šoštaric  1855.  
Volf Antuna Valentin  1864.  Ivka Kavalir  1888.  1924.  
Valentina11a I. žjyna Matejka r. Štimac  1864.  Antun pa Marija  "  1916.  
Volf AntunaAntun  1867.  Ivka Kavalir  1871.  
Volf Antuna Ivka, ud. Žagar, Gar. 42  1869.  Ivka Kavalir  1888.  
VolfAntunaMatija  1872.  Ivka Kavalir  1898.  
Matij a11a žjyna Marija r. Lakota  1878.  Valentini I vka  "  
Volf Antuna Matejka, ud. Cop, br. 52  1874.  Ivka Kavalir  1894.  
Volf Antuna Marija  1876.  Ivka Kavalir  
Volf Antuna Josip  1878.  Ivka Kavalir  1907.  
Josipa11a žjynaivkar. Cop  1885.  Antun pa Marija  "  
Volf Jurja Franjica  1866.  Neža Miklic  1870.  
184  


112 Dve} hišf! deržin Malnar per Muhoucah. Lejya hiša }f! na stareh temelj ah. 113 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
VolfJurja Valentin 1868. NežaMiklic 1868. VolfJurjaivka 1870. NežaMiklic 1889. Volf Jurj aAntonija 1873. NežaMiklic 1890. Volf Jurj a Franj o 1878. NežaMiklic 1878. VolfVinkaAntonij a 1873. AntonijaBeuk VolfVinkaAntun, v Bošnjakah 1875. AntonijaBeuk AntunavažjynaJožefa Volf 1883. VolfValentinaAntun 1889. Matejka Štimac VolfValentina Marija 1891. Matejka §timac 1904. VolfValentina Franjo 1892. Matejka Stimac VolfValentinaAntonij a 1897. Matejka Štimac 1905. VolfMatije Franjica 1899. Marija Lakota 1905. VolfMatije Valentin 1901. Marija Lakota 1905. Valentinava žjynaAngela r. Cop 1891. Antun pa Marija Malnar VolfMatije Marija 1902. Marija Lakota 1902. VolfMatije Vazmoslava 1903. Marija Lakota 1905. Volf Antuna Katica 1906. Jožefa Volf Volf Antuna Ladislav 1908. Jožefa Volf Volflvana Franjica 1909. IvkaCop VolfMarije (1876.)Antun, nezakonit 1912. 1913. VolfValent. Milka, ud. Malnar,tely 1922. Angela Cop Malnar Franje Franjo, Milken muž 1917. Malnar JurjaFranjo, Parg 2 1896. Josipa Lakota F rynitava žjyna Marija r. Cop 1896. Franjo paMatejka Volf Malnar Franje Valentin 1921. Marija Cop Malnar Franje Franjica 1923. Marija.op Malnar Franje Milka 1926. MarijaCop Malnar Franje Antonija 1929. Marija.op Malnar Franje Franjo 1917. MarijaCop FrynitavaI. žjynaMilkar. Volf, tely 1922. Valentin paAngela Cop 
"II. žjyna Franjica r. Zbašnik 1926. Ivan pa Franjica Malnar Malnar Franje Franjo 1938. Milka Volf Malnar FranjeAntun 1940. Milka Volf Malnar Franje Milka 1942. Milka Volf Malnar Franje Josip 1945. Milka Volf Josipa11a žj. Branka r. Zbašnik, Dalina 1947. Franjica Malnar Franje Mira 1950. Milka Volf 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, vocital_lujemije jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Malnar Franje Valentin  1951.  Milka Volf  
Malnar FranjeAntun  1953.  Milka Volf  
Malnar Franje Mladenka  1955.  Milka Volf  
Malnar Franje Ljiljana  1956.  Milka Volf  
Malnar Franje Ivan  1963.  Franjica Zbašnik  
Ivanava žjynaAjka r. Tusunovic Malnar Josipa Jadranka  1966. 1964.  Branka Zbašnik  
Malnar Josipa Darko  1966.  Branka Zbašnik  
Malnar Ivana Sebastjan Malnar Ivana Helena  1991. 1982.  Ajka Tusunovic Ajka Tusunovic  

Malnarje so persylile s Parga. Prezimy Klimpf, ke jy biu te vosabejnek, nej bvo nekrej te vokul, ko ana deržina na Babnen Pulje, a Loknar Joannes Sy jy sen persyliu vod l)oknarjou, Wolfe so pa vod prejk per Muhoucah. Ivan Malnar (1963.) jy za svajo deržino naridu novo hišo blizu rojstny, tok da so Malnarje v dvyj eh hišah. 
Muhovci (Muhouce) broj 49. MALNARCNI, Per ŠEGE 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Wolf Jacobusa Georgius 1761. Helena Monte WolfJacobusaAntonius 1766. Helena WolffJacobusa Thomas 1769. Helena WolfJ acobusa Lucas 1773. Helena Montanista WolfJacobusa Urbanus 1777. Helena WolfThomasaAntonius 799. Ursula Antoniusava I. žj. Gertrudis r. J aness 1800. 1854. 
"II. žjynaApolonia? ? Wolf Thomasa Simonis 1802. Ursula Wolf Thomasa Maria 1805. Ursula Gorachi 69 Wolf Thomasa Margarita 1807. Ursula Wolf Thomasa Gertruda 1810. Ursula Wolf Thomasa Joannes 1812. Ursula Wolf Thomasa Georgius 1814. Ursula Wolf Antoniusa Mathias 1823. Gertruda J aness 1913. Mathiasava žj yna Magdalena r. S agar 1818. 1889. Wolf Antoniusa Jacobus 1825. Gertruda J aness Wolf Antoniusa Joannes 1827. Gertruda J aness 1828. Wolf Antoniusa Laurentis 1829. Gertruda J aness 1839. Wolf AntoniusaAntonius 1833. Gertruda J aness 1854. 1911. 
" 
Antoniusava ž. Marija Sbasnik, Kr. Dr. ? Wolf Antoniusa Stephanus 1835. Gertruda J aness 1838. Wolf AntoniusaAntonius 1839. Apolonia? Wolf Antoniusa Stephanus 1840. Apolonia? VolfMatijeJosip 1843. Magdalena Žagar 1863. 1926. 
" 
Jo sipava žjyna Marija r. Bebar 1843. BlažpaJelei:a 1911. VolfMatije Marija 1847. Magdalena Zagar 1848. VolfMatije Ivan 1850. Magdalena Žagar 1860. VolfMatijeMarija, ud. Turk 1854. Magdalena Žagar 1873. 1888. VolfMatije Ivka 1857. Magdalena tagar 1858. VolfMatijeAntun 1859. Magdalena Zagar VolfMatije Katarina 1865. Magdalena Žagar 1893. VolfJosipaFranjica 1867. Marija Bebar 1867. VolfJosipaAntonija 1868. Marija Bebar 1868. 
__________________________ _ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
VolfJosipa Franjo  1870.  MarijaBebar  1893.  
Frynitavažj. Marija r. Tušek, Koz.Vrh  1876.  Gašpar pa Marija  "  
Volf Josipa Josip  1873.  MarijaBebar  1873.  
Volf Josipa Paulina, ud. Žagar,  1874.  MarijaBebar  1897.  
VolfJosipaAntun  1876.  MarijaBebar  1880.  
Volf Josipa Josip  1878.  MarijaBebar  1878.  
Volf Josipa Ludvik  1880.  MarijaBebar  1880.  
Volf Josipa Josip  1882.  MarijaBebar  1907.je 30.  
Josipava I. žjynaFranjica r. Hudolin  1890.  Antun paJelena  "  
" II. žj yna Marija r. Klepac  1895.  1930.  
VolfJosipa Marija, ud. Žagar, Prized  1884.  MarijaBebar  1907.  
Volf Josipa Franjica  1887.  MarijaBebar  1890.  
VolfFr. Franjica, ud. Vukelic, Jurjevo  1895.  Marija Tušek  1914.  
VolfFranje Franjo  1896.  Marija Tušek  
Frynitava žjynaAntonija r. Šega  1904.  
VolfFranje Marija  1899.  Marija Tušek  1904.  
VolfFranje Jožefa  1902.  Marija Tušek  1905.  
VolfFranje Ivka  1903.  Marija Tušek  1904.  
VolfFranje Matija  1905.  Marija Tušek  1930.  
Matijavaž. Barica r. Lipovac, Kuzje V.  1907.  "  
VolfFranje Florijan  1907.  Marija Tušek  1931.  
VolfFranje Valentin  1909.  Marija Tušek  1938.  
VolfFranje Ivan  1911.  Marija Tušek  
VolfFranj e Antonija, dvajka  1913.  Marija Tušek  
" VolfFranje Slavica  1913.  Marija Tušek  1913.  
VolfFranje Zorka  1915.  Marija Tušek  
VolfFranj e Antun  1917.  Marija Tušek  1937.  
VolfJosipa Stjepan  1908.  Franjica Hudolin  1909.  
VolfJosipaAdam  1910.  Franjica Hudolin  1921.  
Volf Josipa Rudolf  1913.  Franjica Hudolin  1926.  
Volf Josipa Grgur  1915.  Franjica Hudolin  1926.  
VolfJosipa Franjica, ud. Kovac  1918.  Franjica Hudolin  1937.  
Volf Josipa Josip  1920.  Franjica Hudolin  1940.  
VolfJosipa Marija  1922.  Franjica Hudolin  
VolfJosipaAntonija  1924.  Franjica Hudolin  
Volf Josipa Katarina  1926.  Franjica Hudolin  
Volf Josipa Milka  1928.  Franjica Hudolin  
VolfMatijeAntun  1911.  Marija Veber  
VolfJosipa Marijan  1931.  MarijaKlepac  1965.  
Volf Josipa Danica  1932.  MarijaKlepac  
Volf Josipa Vida  1934.  MarijaKlepac  
VolfMatije Marija  1931.  Barica Lipovac  
VolfMatije Julka  1933.  Barica Lipovac  
VolfMatije Slavko  1935.  Barica Lipovac  1936.  
VolfMatije Slavica  1936.  Barica Lipovac  
VolfMatije Cvijeta  1938.  Barica Lipovac  

Hišnu jemi Malnarcni jy bvo dak nej pyršua nyvejstaAntonija Šega. Pvala so Franjo Volf pa Antonija Šega narydile hišo broj 78. 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Muhovci (Muhouce) broj 50 Per FERJANE 
Prezimy, vocitai_mjemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
BolfJacobus  ?  
Wolf Jacobusa Georgius  1761.  Helena Monte  
WolfJacobusaAntonius  1766.  Helena  
WolffJacobusa Thomas  1769.  Helena  1779.  
WolfJacobusaLukas  1773.  Helena Montanista  
WolfJacobusa Urban  1777  Helena  
WolfJacobusa Urbanus, z brvaja 49  1777.  Helena  
WolfUrbanusa Stephanus  1805.  Maria Gorachi 52  
WolfUrbanusa Jacobus  1808.  Maria  
WolfUrbanusa Laurentis  1811.  Maria  
WolfUrbanusaApolonia  1813.  Maria  
Wolf Stephanusa Joannes  1804.  Maria  1887.  
Wolf Stephanusa Stephanus  1805.  Maria  
Stefanusava II.davica Margaretha Wolf  1801.  1871.  
Wolf Stephanusa Jacobus  1808.  Maria  1870.  
Wolf Stephanusa Helena  1816.  Maria  
Wolf Stephanusa Magdalena  1821.  Maria  
Wolf Stephanusa Margareta  1826.  Maria  
Wolf Stephanusa II. Petrus Paulus  1826.  Margaretha Wolf  1852.  1898.  
Petrusava žj ynaAntonija r. Beuk  1827.  Matija pa Jelena "  1886.  
WolfStephanusaMaria, ud. Lakota  1830.  Margaretha Lakota  1858.  
Wolf Stephanusa Catharina  1835.  Margaretha Lakota  1838.  
WolfStephanusaMaria, ud. Turk  1839.  Margaretha Lakota  1861.  
VolfMargarete (1826.)Antun, nezak.  1850.  
Volf Petra Grgur  1860.  Antonija Beuk  1881.  1926.  
Gyrgena žjynaFranjicar. Troha  1861.  Vinko pa Uršula Cadež  "  
Volf Petra Jo sefa, ud. Klimpf  1863.  Antonija Beuk  1883.  1928.  
Volf Petra Marija  1865.  Antonija Beuk  1938.  
Volf PetraAntun  1867.  Antonija Beuk  1876.  
Volf Grge Franjica, ud. Tušek  1883.  Franjica Troha  1900.  
VolfGrgeAntonija  1886.  Franjica Troha  1887.  
Volf Grge Ivka  1889.  Franjica Troha  1893.  
VolfGrgeAntun  1892.  Franjica Troha  1918.  
Volf Grge Florjan  1895.  Franjica Troha  1919.  


114 115 
v 
Baricena hišca za odmor na starmo temelje. Soštaric Josip -Iže z Makouga Hriba se }f! per Muhoucah naridu vikendico. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, 11ocitm1ujemi jejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Florjnava žjynaMarija r. Ožbolt Volf Grge Slavica, ud. Križ, Perk.Dr. Volf Florjana Franjica VolfFlorjanaAntun VolfFlorjana Florjan VolfFlorjana Josip VolfFlorjana Slavica  1897. 1903. 1920. 1923. 1925. 1929. 1933.  Juraj pa Matilda Križ Franjica Troha Marija Ožbolt MarijaOžbolt MarijaOžbolt MarijaOžbolt MarijaOžbolt  II  1923.  

Temelje hišy so da fermjynta zrušyni, zak gry cizny cejsta h Mirkutave hiše. Per Muhoucah nej VyC Ferjanaveh potomkou s tega hišnega bfl)aja. Te jy rajyna babca Slavica Volf, ud. Križ, na zajdnu ževejva na Rounicah. 

V te hišce }<; zajdna ževejya Franjica Križ, s 
Vikendica Slavic<; ud. Georgijevski, raj<;n<; Volf 
perjemkan Mutka yod Juzouk<;. Lokalitet }<; na Brinje. 
Muh ovci (Muhouce) broj 51. Per MIRKUTE 
Prezimy, 11ocita11u jemi jej emi 
WolfBlasiusa Katarina WolfBlasiusa Maria WolfBlasiusa Josephus WolfBlasiusa Joannes 
Joannesava I. žjynaHelenar. Hudolin 
11 II. žjynaFranciscar. Brovet WolfMarieApolonia, nezakonita Wolf Joannesa Paulus Wolf Joannesa Michael WolfJoannesaJoannes Wolf Joannesa Laurentis Wolf JoannesaAntonius WolfJoannesaJoannes 
Joannesava žjyna Apolonia r. Krish WolfJoannesa Jacobus Volflvana Julijana Volflvana Matejka 
Malnar Stjepan 
StjepanavažjynaJelenar. Turk Malnar Stjepana Josip Jo sipava žjyna Franjicar. Lipovac r.lejtu 
1792. 1797. 1803. 1806. 1810. 1816. 1820. 1826. 1831. 1833. 1838. 1843. 1833. 1838. 1840. 1844. 1867. 1839. 1845. 1871. 1887. 
mate 
Elizabeta, Gorachi Elizabeta Elizabeta Elizabeta, Gorachi 52 
Maria Maria 
Maria Maria Helena Hudolin 
Helena Hudolin Helena Hudolin Polona Križ 
Jelena Turk paruka smyrt 
1857. 1857. 
1861. II 1896. 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Malnar Stjepana Franjo  1874.  Jelena Turk  
Malnar StjepanaAntun  1876.  Jelena Turk  1780.  
Malnar Stjepana Pavao  1879.  Jelena Turk  1780.  
Malnar Stjepana Franjo  1881.  Jelena Turk  1781.  
Malnar StjepanaAntun  1882.  Jelena Turk  
Malnar Stj. Franjica, ud. Troha, tely  1885.  Jelena Turk  1908.  
Malnar Stjepana Valentin  1888.  Jelena Turk  
Malnar Stjepana Marija  1892.  Jelena Turk  1892.  
TrohaAndrija, Zyt  ?  
Andrija11a žjyna Franjica r. Malnar  1885.  Stj epan pa Jelena Turk  
TrohaAndrije Franjo,  1914.  Franjica Malnar  
Frynita11a žj yna Milka r. Jelen  1916.  Andrija paMarijaMihelic, Parg  
TrohaAndrijeAntun  1922.  Franjica Malnar  
TrohaAndrije Milka  1923.  Franjica Malnar  
TrohaAndrije Viktor  1925.  Franjica Malnar  
TrohaAndrije Ivan  1926.  Franjica Malnar  
TrohaAndrije Mirko  1930.  Franjica Malnar  
Mirkuta11a žjyna Slavica, r. Malnar  1933.  Vj ekoslav pa Angela Malnar  
TrohaFranjeAndrija  1940.  Milka Jelen  
Troha Franje Branka  1942.  Milka Jelen  
Troha Mirka Fanika  1955.  Slavica Malnar  
Troha Mirka Mirko  1957.  Slavica Malnar  

Troha jy pyršu za zita s Kuzjega Vyrha (Majzel). V nove hiše ževi Mirku zes žjyno Slavico je hcyrjo 

Mirku Troha z deržino vživa v lepe hiše. 
Muhovci (Muhouce) broj 70. TETAVI 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Volf Josipa Josip, z bfl}aj a 49 1882. MarijaBebar Josipa11a I. žjyna Franjica r. Hudolin ? 
" II. žjynaMarija r. Klepac 1895. Matija pa Polona Pajnic Volf Josipa Josip 1920. FranjicaHudolin J osipa11a žj yna Vera r. Klepac 1922. Nikola paMarijaKlepac VolfJosipaMarija 1922. FranjicaHudolin VolfJosipaAntonija 1924. FranjicaHudolin Volf Josipa Katarina 1926. FranjicaHudolin 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Volf Josipa Milka VolfJosipa Marijan Volf Josipa Danica Volf Josipa Vida Volf Josipa Božica VolfJosipa Franjo  1928. 1931. 1932. 1934. 1939. 1942.  FranjicaHudolin MarijaKlepac MarijaKlepac MarijaKlepac MarijaKlepac VeraKlepac  

Na stareh temelj ah j y narjyna vikendica je pouk ni gaspadarsku zdaj ni. Vaj no pridyjo samu vcaseh. 
Muhovci, (Muhouce) broj 74. MAJERSKAZJEMLA 
Prezimy, 11ocita11u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
VolfFranje Valentin Frynitava žjynaFranjica r. Križ  1909. 1905.  Marija Tušek Antun pa Marija Janeš  
Hiša nej pa rate vobnavlj yna.  

Dom Fr.nita Volfa -Šeg. je negov. deržin.. 
Ta hiša jy na kryj Muhoucou, prute Hribe. 
Muhovci (Muhouce) broj 78. per ŠEGE 
Hišnu jemi Šega j y vod kar j y pyršua nyvej sta Antonija Šega, pa ke so persylile z brvaja 49. 

Prezimy, vocitavujemijejemi 
VolfFranje Franjo FrynitavažjynaAntonijar. Šega Volf Franje Izidor VolfFranje Franjica VolfFranje Josip Josipa11ažjynaivankar. Kovac, Dalina VolfFranje Ivanka VolfFranje Slavica VolfJosipaFranjo Frynitava žj. Jasenka r. Frbežar, V yrhe Volf Franje Kristjan Šulevski Jasenke Alka 
r.lejtu 
1896. 1904. 1923. 1925. 1927. 1934. 1933. 1936. 1954. 1962. 1984. 1979. 
mate paruka 
Marija Tušek 1922. FranjopaFranjicaPintar " 
AntonijaŠega AntonijaŠega Antonijsašega 
Antonija Šega Antonija Šega Ivanka Kovac Antunr. Filipka Jasenka Frbežar 
1954. 
" 
smyrt 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Muhovci (Muhouce) broj 83. BRINJ. 
Prezimy, 11ocitai,,mjemijejemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Volf Pranje Matija 1905. Marija Tušek Matija11ažjynaBaricar. Lipovac 1911. FranjopaVicencijaKriž VolfMatije Marija, ud. Troha 1931. Barica Lipovac VolfMatijeJulka, ud. Iskra 1933. BaricaLipovac VolfMatije Slavka, ud. Brus 1936. BaricaLipovac VolfMatije Cvijeta 1938. BaricaLipovac VolfMatije Franjica 1941. Barica Lipovac 
IskraAntuna Ivan, z Lisca (per K11ane) 1920. Margareta Šuštar 
Ivana11ažjynaJulkar. Volf 1933. 
Iskra Ivana Vojko 1956. Julka Volf 
Je ta deržina ima kariny na hišnemo bruaje 49. Stanovnik jy Muhavec, žjyna je Muhouka, a pridjev muhousku. Per Muhoucah, 110d Muhoucou, h Muhoucan. 
Ovski (Vouske) 
Ovski (Vouske) broj 52 
Zase lak jy segurnu dabiu j emi pa pyrvmo zapisanmo 1} ouske, ke so ga pisale v vyceh oblikeh, kar Sy vide v zapise deržiny, al nej segurnu da jy b110 Ousek prezimy. Prejk be Sy rjykl)o da jy perjemek, zak jy v knige kyrŠCyneh pa myrtveh ko prezimy zapisanu samu štirkryt je tu v razmake 110d sidendysit lejt. Na padrucj e Garacou j y b110 prezimy Ousenik (nej paznata mikrolokacija) ke jy magucy skraj šanu v perjemek Ousek. Za tamacejni znacaja 1} ousek be Sy 11ohku rjykl)O nekulku varijant. 
Prezimy, 11ocita11ujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Ousek Georgius  1669  1739.  
Ousiz Georgiusa Maria, ud. Quatemik  1719.  
Ousek Martin  1739  Maria  
Ovsek Georga Elizabeta, ud. Malnar  1741.  
Troha Stephanus  1786.  
Stephanusa11a žjyna Maria r. Quatemik  1791.  1860.  
Troha Joannes  1813.  
J oannesa11a žjyna Catharina r. Troha  1812.  1889.  
Troha StephanusaAgneza, ud. Csadesh  1819.  Marija K vatemik  1858.  
Troha Stephanusa Margaretha  1820.  Marija Kvaternik  1821.  
Troha StephanusaApolonia  1822.  Marija K vatemik  1832.  
Troha Stephanusa Georgius  1824.  Marija Kvaternik  1857.  1905.  
Troha StephanusaJacobus  1827.  Marija Kvaternik  1853.  
Troha Stephanusa Josephus  1830.  Marija Kvaternik  1831.  
Troha Stephanusa Maria, ud. Poje G .Ž.  1832.  Marija K vatemik  1866.  
Troha StephanusaApolonia  1834.  Marija K vatemik  
Troha JoannesaAndreas  1835.  Catharina Troha  
Troha J oannesa Maria  1839.  Catharina Troha  
Troha J oannesa Magdalena  1841.  Catharina Troha  
Troha Ivana Ivan  1847.  Katarina Troha  1854.  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, vocitavu jemi jejemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
TrohaivanaJohana  1850.  Katarina Troha  
TrohaivanaFranjica  1853.  Katarina Troha  1895.  
Troha Marije (1832.) Franjica, nezak.  1864.  
Troha Marije Valentin, nezakonit  1866.  
Pantar Jakov, vod Tajcarjou  1849.  1891.  
Jakovava žj yna Marija r. Lakota  1843.  Stjepan pa Marija  II  
Pantar Franje Josip, zyt Josipava žjyna Julka r. Šoštaric, tely Pantar Josipa Matija Pantar Josipa Josip Pantar JosipaAntonija Pantar Josipa Josip Pantar Josipa Franjo Pantar Josipa Ljubica Pantar JosipaAntun Šoštaric Matija, zyt z Rounic 4  1858. 1869. 1890. 1892. 1894. 1898. 1901. 1904. 1907. 1836.  Marija? Matija i Marija Julka Šoštaric Julka Šoštaric Julka Šoštaric Julka Šoštaric Julka Šoštaric Julka Šoštaric Julka Šoštaric Elizabeta Lipovacz  1887. II  1893. 1893. 1900. 1924.  
.atiajva žjyna Marija, r. Troha  1839.  Ivan pa Katarina Troha  
Soštaric Matije Juraj Šoštaric Matije Vinko Šoštaric Matije Ignac  1859 1862. 1865.  Marija Troha Marija Troha Marija Troha  1873. 1865.  
§oštaric Matije Franjica  1867.  Marija Troha  1876.  
Soštaric Matije Julija, ud. Pantar, tely Šoštaric Matije Matejka Šoštaric MatijeAntun  1869. 1872. 1874.  Marija Troha Marija Troha Marija Troha  1887. 1896.  1874.  
Antunava žjyna Marija r. Križ §oštaric Matije Veronika, ud. Žagar  1874. 1877.  Marija Troha  II 1901.  
Soštaric Matije Ivka Šoštaric AntunaAntun Šoštaric Antuna Marija  1881. 1896. 1899.  MarijaKriž MarijaKriž  
§oštaric Franjica  1901.  MarijaKriž  
SoštaricAntuna Vazmoslava, ud. Poje ŠoštaricAntunaAntonija ud. Štimac ŠoštaricAntunaivka, ud. Šebalj Šoštaric Antuna Milka Šoštaric? Marija (Garace 44.)  1904. 1906. 1908. 1913. 1925.  MarijaKriž MarijaKriž MarijaKriž MarijaKriž  1937. 1934.  
Vouski (Qouske) broj 53.  
Prezimy, vocitavu jemi jejemi  r.lejtu  mate  paruka  Smyrt  
Sostarich Stephanus, Zyt  1805.  
Stephanusava žjyna Magalena r. Csop Sostarich StephanusaMaria  1816. 1840.  Mich. pa Ursula Quatemik Magdalena Csop  
Sostarich Stephanusa Joanna  1844.  Magdalena Csop  
Csop Michael  1784.  
Michajlava žjyna Ursula r. Qutemik  1788.  
Csop Thomasa Jacobus  1805.  Maria  Gorachi 48  
Csop MichaelaAgnes  1812.  Ursula Quatemik  
Csop Michaela Magdalena  1816.  Ursula Quatemik  
Csop Michaela Jacobus  1821.  Ursula Quatemik  1901.  
Csop Michaela Margaretha  1824.  Ursula Quatemik  1855.  
Csop Michaela Stephanus  1828.  Ursula Quatemik  1851.  1907.  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, vocitm,;m jemi je jemi 
Stephanusava I. žjynaAnna r. Malnar St. II. ž. Ana r. Malnar, Dizmase <:sop Michaela Ana Cop Stjepana Antun Antunava žj yna Marija r. Malnar Cop StjepanaMarija, ud. Malnar 
.op Stj.Antonija, ud. Turk, G. 32/53 Cop StjepanaFranjica Cop StjepanaFranjica Cop StjepanaFranjo trynitava žjyna Matejka Volf, Muh. 48. <:op Antuna Ivka CopAntun Valentin, v Brinave Drage Valentinava žj yna lvka Žagar 
.opAntunalvka, ud. Volf, Muh. 48, C:op Antuna Polona CopAntunAngjela CopAntunaAntonija, ud. Žagar Cop Fr. Marija, ud. Malnar Majyr 26 
.op 
Franje Franjica Cop Franje Vinko Vinkava žjyna Slavica r. Šoštaric Cop Marije Franjo, nezakonit 

.op 
Vinka Milka Cop Vinka Valentin Valentinava žjynalvanka r. Tušek Cop Antuna Ivanka .opFranjo <:op Valentina Vinko Cop Valentina Terezija 


Malnar Franje Milka Malnar Franje Antonija 
r.lejtu 
1830. 1851. 1833. 1854. 1856. 1857. 1862. 1865 1869. 1873. 1874. 1880. 1883. 1888. 1885. 1888. 1891. 1894. 1896. 1898. 1900. 1904. 1917. 1923. 1931. 1933. 1933. 1949. 1954. 1956. 1926. 1929. 
mate  paruka  smyrt  
"  
Josip pa Marija Ursula Quatemik Ana Malnar " Jakov pa Polona AnaMalnar  1915. 1876 .. 1887.  1910.  1915. 1918.  
AnaMalnar  1883.  1900.  
AnaMalnar  1867.  
AnaMalnar  
Marija Malnar Antun pa Ivka Marija Malnar Marija Malnar  1894. " 1907.  1899. 1883.  
Marija Malnar Marija Malnar Marija Malnar Marija Malnar Matejka Volf Matejka Volf Matejka Volf Antun pa Marija Križ  1922. "  1957.  
Slavica Šoštaric Slavica Šoštaric  1942. 1951. "  
Marija Troha  
Ivanka Tušek  
Ivanka Tušek  
Marija Cop Marija Cop  



Temelje hišr broj 52 per "{Jovskah sr kumej vidjo. 
V hišo broj 53 vcaseh pridrJo vlasnike ke 121 so v Francusken. 
Zapešcyn zaselak jy da 1942. lejta jemu dva imajna. Nahaja Sy pouk Kalavirjou (Kavaliri). Da pryd kaku lejtu ga jy bvo lepu videt s Tatinsky Dragy. Q"od Dybily hujy (blizu Parga) vode voska asfaltirana cej sta ke paveživa je Kalavirjy. Pa noven so V ouske patpale h Kalavirjan. 
Stanovnik jy Q"ousek, žjyna jy Q"osula, a pridjev vouskastu. Per Q"ouskah, vod Q"ouskou, h Q"ouskan. 
194 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Kavaliri (Kalavirj e) 
Kavaliri (Kalavirje) broj 54. per HADALINCKE 
Kalavirje (Kavaliri) imajo jemi pa prezimene Kavalir. Te v<;:c na ževi neb<;:den s taken prezimenan. Jedine stalne stanovnik jy Vjekoslav Hudolin. Per zajdnemo papešivejne hiš (2001. lejta) so Kalavirje je 
l} ouske zapisani ko an zase lak z j eminan Kavaliri. 
Prezim<;:, 11ocita11ujemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  sm<;:rt  
Hudolin SimonisaJakobus, Hadaline  1800.  Maria  
Hodolin J acobusa Georgius  1823.  Barbara Sagar  1898.  
Hodolin Jacobusa Josephus  1827.  Barbara Sagar  1900.  
Josephusava žjynaAna r. Kavalir  1833.  1910.  
Hudolin J acobusa Bartol  1830.  Barbara Sagar  1852.  1878.  
Hudolin Josipa Franjica  1852.  Ana Kavalir  1884.  
Hudolin J osipaAntun  1856.  Ana Kavalir  1878.je 89.  1923.  
Antunaval. žjynaMarija r. Štimac  1857.  II  
11 II. žj<;:na Jelena r. Kalcic, Gar. 59  1870.  Jakov pa Jelena  1889.  1902.  
11 III. žj<;:naFranjica r. Žagar  1859.  
Hudolin Josipa Josip  1859.  Ana Kavalir  
Hudolin Josipa Franjo  1862.  AnaKavalir  1883.  
Hudolin Josipa Ivan  1864.  AnaKavalir  1883.  
Hudolin Josipa Petar  1866.  Ana Kavalir  1881.  
Hudolin Josipa Gertruda  1868.  Ana Kavalir  1885.  
Hudolin Josipa Ludvik  1870.  Ana Kavalir  
HudolinJosipalvka, ud. Beuk, br. 17  1872.  AnaKavalir  1898.  1899.  
Hudolin Josipa Vjekoslav  1875.  Ana Kavalir  1898.  
Vjekoslavava žj <;:na Ivka r. Zbašnik  1879.  Josip pa Polona  II  
Hudolin Josipa Matejka  1877.  Ana Kavalir  1883.  
Hudolin J osipaAntonija  1879.  AnaKavalir  1880.  
HudolinAntuna Vjekoslav  1882.  Marija Štimac  1883.  
HudolinAntunaAntonija  1884.  Marija Štimac  1888.  
HudolinAntuna Polona  1886.  Marija Štimac  
HudolinAntuna Franjica  1888.  Marija Štimac  
HudolinAnt. Franjica, ud. Volf, br. 49  1890.  JulijaKalcic  1907.  1930.  
HudolinAntuna Josip  1892.  JulijaKalcic  1914.  
Josipa11a žj. Franjica r. Križ  1897.  II  
HudolinAntunaAna, ud. Križ  1894.  Julka Kalcic  1914.  
HudolinAnt. Ana, ud. Križ, Gar. 58  1894.  JulijaKalcic  
HudolinAntuna Franjo  1897.  JulijaKalcic  
Fr<;:nitava žj<;:na I vka r. Križ  1905.  
HudolinAntuna Marija  1899.  JulijaKalcic  
HudolinAntuna Marija  1902.  JulijaKalcic  1902.  
Hudolin VjekoslavaAntonija  1899.  IvkaZbašnik  
Hudolin VjekoslavaAntun  1902.  IvkaZbašnik  1902.  
Hudolin Vjekosl. Vjekoslava, ud. Križ  1906.  IvkaZbašnik  1927.  
Hudolin Vjekoslava Josip  1909.  IvkaZbašnik  1937.  
Josipa11a žj<;:naFranjica  1911.  
Hudolin Vjekoslava Slavica  1913.  IvkaZbašnik  
Hudolin Vjekoslava Ivka  1920.  lvkaZbašnik  1920.  
Hudolin Josipa Josip  1917.  FranjicaKriž  
Hudolin Josipa Franjo  1919.  FranjicaKriž  1947.  

Fn;nitava žjynaMarijar. Košorog  1924.  11 Antun pa Angela Lipovac  
Hudolin J osipaAntun  1921.  FranjicaKriž  
Hudolin Josipa Ljudevit  1922.  FranjicaKriž  

.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy, vocita11u jemi je jemi 
Hudolin Josipa Vjekoslav Hudolin Josipa Marija Hudolin Josipa Marija Hudolin Josipa Vladimir Hudolin Josipa Franjica Hudolin Franje Franjo Hudolin Franje lvka Hudolin Franje Franjica Hudolin Franje Ivka Hudolin Franje Franjo, na Majyrje Hudolin Franje Josip Hudolin Franje Vjekoslav r.lejtu 
1925. 1927. 1929. 1930. 1931. 1926. 1927. 1931. 1948. 1950. 1952. 1954. 
mate 
FranjicaKriž FranjicaKriž FranjicaKriž Franjica Križ Franjica Križ IvkaKriž lvka križ lvkaKriž Marija Košorog Marija Košorog Marija Košorog Marija Košorog 
paruka Smyrt 1927. 
1969. 
" 
1953. 
Hudolin Josip jy pyršu ke Kalavirjan z vocitan je bratan Georgiusan za zita vod Hadolinou. Venda jy naridu hišo per sasejde kir jy bva rajyna negova žjyna. Tu kar ima majnje hišne broj vod deržiny Kavalir pamejne da so novy bfl)ajy dabile ke so bly VyC narjyny vobedvej hišy. V te hiše ževi samu Lojzek Hudolin. 
Kavaliri (Kalavirje) broj 55. LOJZ. KALAVIR 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi 
Caualier Gasparusa Georgius Caualir CasparusaApolonia Chavalier Jacobus Caualer JacobusaHelena 
Kavalier Joannes Caualier Jacobusa Elizabeta Caualler Jacobusa Blasius Caualier JacobusaJacobus 
Kavalir Jacobusa Casparus Kavaler Joannesa Maria Kavaller JoannesaAgnesa Kavaller J oannesa Elizabeta Kavalir Joannesa Maria 
Vikendica per Kalavirjah na mejste nekdajnega skedna Lojz.ta Kalavirja. 
r.lejtu 
? 1656. 1680 . 1709. 1709. 1718. 1723. 1733. 1750. 1722. 1746. 1748. 1751. 

mate 
Montibus Elizabeta Elizabeta Elizabeta Elizabeta Mante 
Maria Maria Ursula 
paruka smyrt 
1709. 1719. 1770. 1716. 1784. 1728. 
1750. 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, 11ocitm1ujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Kavalir J oannes a Katarina  1753.  Ursula  
Kavalir Joannes a Ursula  1754.  Ursula  
Kavalir Joannesa Ursula  1755.  Ursula  
Kavalir Joannes a Barbara  1758.  Ursula  
Kavalir J oannes a Helena  1761.  Ursula  
Kavalir J oannes a Mihaelis  1763.  Ursula  
Kavalir J oannes a J oannes  1766.  Ursula  
Kavalir JoannesaAndreas  1768.  Ursula  
Andreasava žjynaAgnes r. Sbasnig  1767.  
Chaualer J oannesa Martinus  1770.  Ursula  1770.  
Kaualer Joannesa Maria  1774.  Ursula  
Cavalier Mihaelisa Katarina  1792.  Maria Gorachi  
Kavalir CasparusaAndreas  1768.  Maria  
Chavaler Casparusa Thomas  1770.  Maria  
Kavaler Gaspara Blasius  1774.  Maria  
Kavaler Gaspara Helena  1777.  Maria  
Kavalier Casparusa Maria  1785.  Maria  
Cavalier Casparusa Ursula  1805.  Helena Gorachi 54  
Cavalier Thomasa Maria  1797.  Helena  
Cavalier Thoma Magdalena  1801.  Helena  
CavalierThomasa Stephanus  1802.  Helena  
Stephanusava ž. Gertuda r. Hodolin  1808.  
Cavalier Thomasa J acobus  1807.  Helena  
Cavalier Thomasa Gertruda  1810.  Helelna  
Cavalier Andreasa Margarita  1792.  Agneta Sbasnig  
Cavalier Andreasa Georgius  1794.  Agneta Sbasnig  
Georgiusavažjyna Ursular. Wolf  1794.  1870.  
Cavalier Andreasa Margarita  1796.  Agneta Sbasnig  
Cavalier Andreasa Jacobus  1798.  Agneta Sbasnig  
Cavalier Andreasa Helena  1800.  Agnetis Sbasnig  
Cavalier Andreasa Blasius  1802.  Agnetis Sbasnig  
Cavalier AndreasaAntonius  1803.  Agneta Sbasnig  
Cavalier Andreasa Joannes  1805.  Agneta Sbasnig  
Cavalier Andreasa Urbanus  1807.  Agneta Sbasnig  
Urbanusava žjyna Maria r. Sagar  1810.  1893.  
Cavalier Andreasa Marcus  1810.  Agnetis Sbasnig  
Kavalir Stephanusa J acobus  1826.  Gertruda Hudolin  
Kavalir StephanusaAntonius  1830.  GertrudaHudolin  
Kavalir Stephanusa J osephus  1833.  Gertruda Hudolin  1849.  
Josephusava žjyna Maria r. Malnar  1832.  1849.  1909.  
Kavalir Stephanusa Stephanus  1839.  Gertruda Hudolin  
Kavalir Stjepana Ivka, ud. Volf  1841.  GertrudaHudolin  
Kavalir StjepanaAntun, Brinj. Dr. 4  1845  Gertruda Hudolin  
Kavalir Georgiusa Mathias  1825.  UrsulaWolf  
Kavalir Georgiusa Marija  1828.  UrsulaWolf  
Kavalir UrbanusaAnna  1833.  MariaSagar  
Kavalir Urbana Margaretha  1835.  MariaSagar  1844.  
Kavalir Ur. Polona, ud. Miklic, St.Kut  1838  MariaSagar  1871.  
Kavalir Urbana Jelena  1840.  MariaSagar  1844.  
Kavalir Urbana Stephanus  ?  MariaSagar  1863.  
Stephanusava žjyna Marija r. Turk  1841.  II  1895.  
Kavalir Urbana Franciscus  1843.  MariaS31gar  
Kavalir Ur. Margareta, ud.Loknar, Parg  1846.  MarijaZagar  1869.  
Kavalir Urbana Marija  1851.  Marija Žagar  1879.  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, uocitai_mjemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  Sillyrt  
Kavalir Urbana Magdalena  1854.  Marija Žagar  1854.  
Kavalir Josipa Matija  1855.  Marija Malnar  1873.  1919.  
Matijai_tažjynaGerar. Lipovac  1856.  "  
Kavalir Josipa Franjo  1860.  Marija Malnar  1872.  
Kavalir Josipa Grga  1866.  Marija Malnar  1867.  
Kavalir Josipa Miroslav  1869.  Marija Malnar  1892.  
Miroslava11a žjynaAntonija r. Križ.  1871.  "  
Kavalir Josipa Johana, ud. Cadež  1872.  Marija Malnar  1891.  
Kavalir JosipaAntun  1874.  Marija Malnar  
Kavalir StjepanaFranjica, ud. Malnar  1865.  Marija Turk  1889.  
Kavalir Stjepana Veronika  1868.  Marija Turk  1874.  
Kavalir StjepanaAntun  1871.  Marija Turk  1874.  
Kavalir Stjepana Ivka  1875.  Marija Turk  1889.  
Kavalir Stj. Polona, ud. Kovac, Taj carj e  1881.  Marija Turk  1900.  
Kavalir Matije Veronika  1878.  Gera Lipovac  1902.  
Kavalir MatijeAntonija  1882.  Gera Lipovac  1882.  
Kavalir Matije Antonija  1885.  Gera Lipovac  1890.  
Kavalir Matije Franjo  1890.  Gera Lipovac  1914.  
Fryn. žjynaMarija r. Malnar, Rounicy  1895.  Ivani Marija Košorog  "  
Kavalir MatijeAntun, v Brinave Drage  1891.  Gera Lipovac  
Kavalir Miroslava Marija  1893.  Antonija Križ  1893.  
Kavalir Miroslava Vjekoslav  1896.  Antonija Križ  
Vjekosl. žjynaFranjica r. Cop, M.Hrib  1902.  Rudolf pa Vincenca Malnar  
Kavalir Miroslava lvka  1901.  Antonija Križ  
Kavalir MiroslavaAntun  1903.  Antonija Križ  1907.  
Kavalir Mirosl.Antonija, ud. Frb.Kr.V.  1905.  Antonija Križ  1927.  
Kavalir Miroslava Marija, ud. Klepac  1909.  Antonija Križ  1931.  
Kavalir Miroslava Milka  1912.  Antonija Križ  1918.  
Kavalir Fr. Marija, ud. Klepac, Gar. 65  1909.  Marija Malnar  
Kavalir Franje Josip  1915.  Marija Malnar  
Kavalir Franje Franjica  1917.  Marija Malnar  1918.  
Kavalir Franje Franjo  1919.  Marija Malnar  1922.  
Kavalir Franje Matija  1921.  Marija Malnar  
Kavalir Vj ekoslava Milka  1921.  Franjica Cop  
Kavalir Vj ekoslava Josip  1922.  Franjica Cop  
Kavalir Vj ekoslavaAlojzij e  1929.  Franjica Cop  1952.  
Alojza11ažjynaMarija r. Turk  1935.  Franjo paMarijaMalnar  "  
Kavalir VjekoslavaRužicaud. Mlakar ?.-Kavalir Alojza Fanika, ud. Zagar  1934. 1953.  Franjica Cop Marija Turk  
Kavalir Alojza Josip  1954.  Marija Turk  
Janess Josephus  1813.  
Josephusa11a žjyna Lucia r. Korossecz  1819.  Antonius pa?  
J aness J osephusa Mathias  1842.  Lucia Korossecz  
J aness J osephusa J oannes  1847.  Lucia Korossecz  
Janeš Josipa Johana, ud. Žagar, Br. Dr.  1852.  Lucija Korošec  

Stanovnik jy Kalavir, žjyna jy Kalavirka, a pridjev kalavirsku. Per Kalavirjah, 110d Kalavirjou, h Kalavirjan. 

123 V hiše broj 54 ževi samu Vjekoslav Hudolin. Tu jr; Kalavirjaya hiša pa kire jr; zaselak Negou predak Jr; pr;ršu yod Hadalinou. dabiu jemi. Vr;c dougu nej nastanr;na. 
Resmani (Ris mane) 
Resmani (Rismane) broj 56. Per CADEŽE 
Rismane so dabile jemi vod prezimena Resman. Tu znaci da jy bvo tely ke jy nastajou zase lak. V teh cajteh kar so zapisani stanovnike, jy per Rismanah perkazanu samu nekulku ledi s ten prezimenan. 1710. lejta Sy jy vomaživa za Cadyža Ursula Resman je tok so Sy h Rismanan nasylile Cadyže. Za testen so Resmane zginle s tega zaselka je prypestile mej s tu Cadyžan pa Janyšan. 
V pryzidanskeh Runcah so Šy ani Rismane, ton ke j y lovacka hiša.No, ton nej sleda temo prezimene. Segumu so ble ton Šy prej k. Resmanou jy byo tude v Krajce (Gornji Žagari), v Cymeh l)azah je na Vyrhah. Navej Sy al so vse patjykle yod anga al Sy jeh byo VyC persyliyu h nan. 
Prezimy, yocitayu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Resman Georgiusa Blasius  ?  1707. "  
Blasiusaya žj ynaAgnes r. Cosoroh  ?  
Resman Martinus  1683.  
Resman BlasiusaAnna, ud. Gerbaz  ?  1707.  
Zsades J oannesa Martinus  ?  1710. "  
Martinusaya žjyna Ursula r. Resman  ?  Georgius  
Chades JoannesaAgnes  1642.  1732.  
Chades Laurentisa Marcus  1665.  1736.  
Zhades Laurentisa Maria  1695.  Montanista  1747.  
Zhades Martinusa Helena  ?  1739.  
Zhades Martinusa Ursula  1694.  1729.  
Zhades Jacobus  1697.  1747.  
Jacobava žjyna Agnes  1696.  1766.  
Zhades Martinusa Petrus  1716.  Ursula  
Zhades MartinusaAndreas  1718.  Ursula  
Chades Martinusa Georgius  1721.  Ursula  1778.  
Zhades Martinusa Gertruda  1726.  Ursula  
Cades Martinusa Katarina  1727.  Ursula  
Zhades Jacobusa Ursula  1722.  Agnes  
Zhades Jacobusa Elizabeta  1724.  Agnes  
Chades Jacobusa Agneta  1732.  Agneta  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezim<y, 11ocita11ujemijejemi 
Chades Jacobusa Jacobus Zhades JacobusaMargarita Zhades J acobusa Francisco Zades J acobusa Simon Zhadesh Laurentids Gertruda Zhades Laurentisa Petro Zdades Laurentisa Marcus Zchades Laurentisa Helena Chades LaurentisaMaria Chiades Laurentisa Margarita Zhades LaurentisaAnna Chades Georgiusa m<yrtuo raj<ynu Chades Georgiusa Gertruda Chades Georgiusa Georgius Chades GeorgiusaAntonius Chades Georgiusa Maria Chades Georgiusa J oannes Chades Georgiusa Helena Tschades Andreasa Nico las Chades Andreasa Martinus Chades Andreasa Maria Chades Andr. Antonius na bfl)aje 57. Chades Andreasa Paulus Chades Andreasa Maria Csades Jacobus 
Jacobusava žj yna Maria r. Turk Chades Georgiusa Ursula Chades Georgiusa Maria Chades Jacobusa Ursula ChadesJacobusaJacobus Chades Jacobusa Maria Chades Jacobusa Katarina 
Shades Jacobusa Maria Chades JakobusaAgneta Csades Jakobusa Valentin Csades Jakobusa Stephanus CsadesJakobusaJosephus Csades Jakobusa ml. Maria Csades J akobusa Georgius Georgiusava žj <ynaAgnes r. Troha Csadesh Jakobusa Helena Csadesh JakobusaApolonia Csades Jacobusa Georgius Georgius. I. žj<yna Magdalena r. Wolf 
" II. žjynaAgnes r. Troha Csades Jacobusa Gertruda Csades Jacobusa Maria Csades Georgiusa Josephus 
Josephusava žj<ynaAgnes r. Janess Csades Georgiusa Jacobus, v T<yrstje Csades Georgiusa Maria, ud. Sagar Csades GeorgiusaAndreas Andreasavažj<yna Terezar. Klepac Csades Michaela Stephanus r.lejtu 
1735. 1740. 1727. 1729. 1723. 1725. 1727. 1730. 1732. 1736. 1740. 1751. 1753. 1755. 1759. 1763. 1767. 1772. 1749. 1750. 1755. 1756. 1760. 1762. 1779. 1779. 1782. 1785. 1777. 1779. 1782. 1784. 1786. 1792. 1796. 1799. 1805. 1806. 1809. 1819. 1812. 1815. 1809. 1805. 1819. 1819. 1821. 1830. 1830. 1833. 1837. 1842. ? 1832. 
mate 
Agneta Agnes Helena Elizabeta Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Maria Mante Agnes Agnes Agnet Agnes Agnes Agnes Ursula Urusla Ursula Ursula Ursula Ursula 
Maria Maria Ursula Ursula Ursula Ursula Ursula Gorachi 43 Ursula Ursula Ursula Maria Gorachi 56 Maria Maria 
Maria Maria Maria Turk 
Stephanus i Maria Maria Turk Maria Turk Magdalena Wolf 
Magdalena Wolf Magdalena Wolf Magdalena Wolf 
AgnesSagar 
paruka sm<yrt 1740. 
1751. 1759. 
1772. 1759. 
1759. 
1760. 1767. 1860. 
1858. 
" 
1897. 
1851. 
roo 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Sffiyrt  
Stephanus. žjyna Elisabetha r. Malnar  1832.  
Cadež Josipa Juraj  1853.  Agneza J aneš  
Cadež Josipa Marija  1856.  NežaJaneš  
Cadež Josipa Franj o  1858.  NežaJaneš  
Cadež Josipa Julijana  1860.  Agneza J aneš  
Cadež JosipaAntonija  1863.  NežaJaneš  
Cadež StjepanaJosip  1859.  Elizabeta Malnar  
Josipa11a žjynaMarija r. Poje  1859.  
Cadež StjepanaJuraj  1864.  Elizabeta Malnar  1891.  1912.  
Jurjava žjynalvka r. Kavalir  1872.  Josip pa Marija  II  
Cadež StjepanaAntun Antunava žjyna Marija r. Žagar  1871. 1872.  Elizabeta Malnar  
CadežAndrije Petar, vodsyliu?  1879.  Tereza Klepac  
Cadež Josipa Ivka  1883.  Marija Poje  
Cadež JosipaAngela  1885.  Marija Poje  
Cadež Josipa Jakov  1889.  Marija Poje  1889.  
Cadež Josipa Josip  1891.  Marija Poje  
Cadež Jurja Marija  1894.  IvkaKavalir  1894.  
Cadež Jurja Grga  1899.  IvkaKavalir  1899.  
Cadež Jurja Nikola CadežAntunaAntun Cadež Antuna Franjo  1902. 1896. 1898.  Ivka Kavalir Marija Žagar Marija Žagar  1923.  1942.  
Frynitava žjyna Josipa r. Ožbolt CadežAntunaAntun Cadež Antuna Polona  1902. 1899. 1902.  Juraj pa Matilda Križ Marija Žagar Marija Žagar  II  1964. 1927. 1929.  
CadežAntunaMarija, ud. Janeš, tele  1904.  Marijatagar  
Cadež Antuna Josip  1906.  MarijaZagar  1937.  1942.  
Josipava žjynaFranjica r. Malnar Cadež AntunaAntonija CadežAntunaFilip  1908. 1908. 1914.  Ivan palvkaRede Marija Žagar Marija Žagar  II  
Cadež JosipaAntun  1939.  Franjica Malnar  1968.  
Antunava žjynaDarinka r. Poje  1944.  II  
Cadež Josipa Rozalija  1941.  Franjica Malnar  1942.  
Cadež Ivan  1948.  
CadežAntuna Marija Goranka  1969.  Darinka Poje  
Na starmo brvaje 56. ževiAntun Cadež zes žjyno.  


a disnu noya hiša Janeš. 

Je per Rismanah Jf VSf VfC hiš pa zmiren Per Rismanah skupnu dejyajo hišo Blaž 128 mfjn stalneh stanovnikou. Hiša Mladenkf r. Lipovac -Rfjtou s Parga, pa Ivan Malnar. Cadfž. Noya lokacija. Lokacija }f na negadajnemo skedne. 
Resmani (Rismane) broj 57 
Prezimy, vocitm,;mjemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Sillyrt  
Chades Antoniusa Maria  1788.  Margarita  Gorachi 44  1858.  
Chades Antoniusa Magdalena  1791.  Margarita  
Chades Antoniusa Georgius Georgiusava žjynaApolonia r. Sagar Csades Antoniusa Helena  1793. 1800. 1796.  Margarita Margarita  1868. 1865.  
Csades Antoniusa Gertruda Csades Antoniusa Mihaelis Michaelava I. žjynaAgnes r. Sagar ti II. žjynaMaria r. Sbasnik  1798. 1801. 1804. 1821.  Margarita Margarita  1893.  
Csades Antoniusa Francisco Csades Stephanus Stephanusava žj yna Špela  1804. 1829. 1832.  Margarita  1905.  
Csades Michaela Maria Csades Michaela Jelena  1830. 1836.  AgnesSagar AgnesSagar  1830. 1838.  
Csades Michaela Maria, ud. Malnar <;;sades Michaela Magdalena Cadež Mihaela Magdalena Cadež Mihaela Franjo  1840. 1846. 1847. 1849.  AgnesSagar AgnesSagar Marija Zbašnik Marija Zbašnik  1860.  1847.  
Cadež StjepanaAntun .adež Stjep. Ivka, ud. Naglic, c.yaze Cadež Stjep. Marija, ud. Naglic C.1).7  1856. 1862. 1867.  Elizabeta Malnar Elizabeta Malnar Elizabeta Malnar  1876. 1887.  1864.  
Cadež Franje Juraj  1927.  Josipa Ožbolt  1947.  
Cadež Franje Valentin Valentinava žjyna Milka r. Malnar  1932. 1937.  Josipa Ožbolt Ivan i Milka Frbežar  1955. ti  1959.  
Cadež Franje Marija  1934.  Josipa Ožbolt  1952.  
Cadež Franje Nevenka CadežAntonije Slavko  1936. 1936.  Josipa Ožbolt  1954.  
Cadež Franje Josip Cadež Franje Olgica, ud. Troha  1938. 1940.  Josipa Ožbolt Josipa Ožbolt  1959.  
Cadež Valentina Branka  1956.  Milka Malnar  1974.  
Cadež Valentina Mladenka  1959.  Milka Malnar  1975.  
Križ Ivana Filipina, Rismane 56. Križ IvanaAntonija Križ Ivana Filip, Rismane 56  1876. 1879. 1887.  IvkaŽagar IvkaŽagar IvkaŽagar  


.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, uocitavu jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  Sffiyrt  
Križ Ivana Ivan Ivanava žjynaAna r. Hudolin  1891. ?  IvkaŽagar  
Križ Franje Antonija Križ Franje Franjo Križ Franje Franjo  1903. 1907. 1913.  Rozalija Malnar Rozalija Malnar Rozalija Malnar  1907. 1931.  
Križ Franje Josip Križ IvanaAntun  1915. 1919.  Rozalija Malnar Ana Hudolin  
Janesh Josephus J osephusava žjyna Lucia Janesh Joannesa Mathias, z br. 13  1813. 1819. 1832.  Apolonia Turk  1890. 1885.  
Joannesaval. žjyna Theresa r. Sagar 11 II. žjynaAna r. Sostarich Janeš Matije Filip Jakov Filipava žjynaMarija r. Zbašnik, G. 24 Janeš Matije Franjica, ud.Lautar, Gam. Janeš Matije Marija, ud. Šoštaric, 1.} aze J aneš Matije I vka, ud.Malnar, Karusce J aneš Matije Angela Janeš Matije Franjo  1841. 1840. 1866. 1873. 1868. 1870. 1872. 1874. 1876.  Tereza Žagar v Matija tAna Soštaric Tereza .agar Tereza Zagar Tereza tagar Tereza .agar Tereza Zagar  1885. 1890. 1889. 1898.  1887. 1897. 1917. 1890. 1878. 1901.  
Frynitava žjyna Julka r. Križ, Trapite  1878.  II  
J aneš Matije Ivan J aneš Matije Antun Antunava žjyna Katarina r. Malnar Janeš Matije myrtuo raj ynu J aneš Matije Angela Janeš Matije I vka J aneš Matije Julka, ud. Kovac, Parg 8 Janeš Filip J. Matija  1882. 1884. 1884. 1889. 1891. 1893. 1896. 1891.  Tereza tagar Tereza Zagar Matiia pa Marija Ana Soštaric Ana Šoštaric Ana Šoštaric Ana Šoštaric Marija Zbašnik  1907. II 1913. 1914. i 35.  1882. 1914. 1906. 1970.  
Matijava I. ž. Franjica r. Malnar, G 24 11 II. žjyna Marija r. Cadež JanešFilipJ. Marija, ud. Klepac, G. Janeš Filip J. Franjica J aneš Filip J. Antonija  1898. 1904. 1893. 1896. 1898.  11 Miros. pa Marija Petelin Antun pa Žagar Marija 1935. Marija Zbašnik 1913. Marija Zbašnik Marija Zbašnik  1933. 1897.  
Janeš Filip J. Franjica, u.. Jelenc J aneš Filip J. Milka, ud. Zagar, Br.D. JanešFilipJ. Tereza  1901. 1903. 1905.  Marija Zbašnik Marija Zbašnik Marija Zbašnik  1926.  1918.  
Janeš Filip J. Polona, Janeš Filip J. Ljubica, ud. Volf, Parg  1908. 1909.  Marija Zbašnik Marija Zbašnik  1929. 1931.  
J aneš Filip J. Zorka Janeš Filip J. Filip Janeš Filip. J. Franjo J aneš Filip J. Antun  1912. 1913. 1915. 1919.  Marija Zbašnik Marija Zbašnik Marija Zbašnik Marija Zbašnik  1913. 1937. 1918.  
JanešAntuna Zora Ivka  1908.  Katarina Malnar  1918.  
JanešAntuna Franjo JanešAntunaAntun  1909. 1912.  Katarina Malnar Katarina Malnar  1937.  
Antunava II. žjyna Marija Jelenc Janeš Marije Antonija, nezakonita J aneš Matije Marija J aneš Matije Josip  1920. 1913. 1915. 1917.  Franjica Malnar Franjica Malnar  1938.  1918.  
Janeš Matije Franjo J aneš Matije Vinko  1919. 1922.  Franjica Malnar Franjica Malnar  1944.  
Janeš Matije Franjica J aneš Matije Josip Josipava žjynaMarija r. Cadež  1923. 1926. 1934.  Franjica Malnar Franjica Malnar  1952.  1928.  

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, vocitayu jemi je jemi 
J aneš Matije Vinko Janeš Matije Ivan Ivanava žjyna Ivka r. Poje, Tyrstjc: J aneš Matije Milan Ludvik Janeš Matije Filip Janeš Matije Mirica Janeš Matije Božidar Božidarjava žjynaFanika r. Žagar Janeš Josipa Franjo Janeš Josipa Mladen J aneš Ivana Branko Marijan Janeš Ivana Fanika J aneš Ivana Darko Janeš Ivana Željko Želkotava žj yna Durda, r. Klepac J aneš Ivana Božica Janeš BožidaraAna Janeš BožidaraAndi Janeš Željka Robi Jelenc Franjo, zc:t, Tyrstjc: 
Frynitava žjyna Franjica r. Janeš Jelenc Franje Cvetko Jelenc FranjeAntun r.lejtu 
1926. 1928. 1934. 1932. 1939. 1941. 1946. 1949. 1952. 1957. 1958. 1959. 1960. 1963. 
1968. 1969. 
? 1901. 1923. 1926. 
mate 
Franjica Mlanar Franjica Malnar 
Franjica Malnar Marija Cadež Marija Cadež Marija Cadež 
Marija Cadež II. Marija Cadež II. IvkaPoje IvkaPoje IvkaPoje IvkaPoje Antun pa Marjanka IvkaPo.i,e FanikaZagar Fanika Žagar Durda Klepac 
Filip paFranjicaZbašnik Franjica Janeš Franjica Janeš paruka Smyrt 
1957. 2011. 
" 
1933. 1959. 
1968. 
" 
1978. 1970. 
Na bflJaje 57 jy v ane palavice hišy Jozitava davica Marija Janeš, a v druge jy biu pa Jozitou brat Ivan Janeš zes žj yno I vko. V myr jy ke j y b110 tu VyC napisanu. V tanave hiše jy I Vytou sin zes žj yno je sinan. V nc:zgatovlc:no hišo pridc:jo pa lejte s Francije: Ivan Malnar zes žjc:no Nevenko je Blaž Lipovac zes žjc:no Milko. Milkena hci Mladenka se jy mau v stran nardiua navo hišo. Ima nove broj Resmani Y· V tanove hiše pouk roj stny ževi Željko zes žj yno Durdo je sinan Robitan. Ima nove broj Resmani 2. 
Vide Sy da so ledi d11askryt zapisani pad naupecnen hišnen bflJajan, pa nej rycjynu da nej je te kaka greška. V pyrvmo ride Sy misle na prezimy Križ, zak so ani zapisani na veceh bruajah. Glih tok nej segumu da vse Cadyže perpadajo na broj pad kiren so zapisani. Any pogrešky so vidny, al jeh nej magucy papravet zbag tega ke nej pouneh padatkou. 
Per Rismanah so samu dva stari hišne bflJaje, a hiš jy pit. 
Stanovnik jy Risman, žjyna jy Rismanka, prijev pa rismansku. Per Rismanah, vod Rosmanou, h Rismanan. 
Ta ŠtimCalja hiša Jr jemejlja broj 13 -Parg. 



-,1 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
v v 
Stimci (Stimce) 
Štimci (Štimce) broj 13, Per \TORBARJE 
Nej rezjašrn;nu zak j y ana hiša per Štimcah spadava v Garacy 5 8, a druga na Parg broj 13. 
Prezimy, vocitm1u jemi je jemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Stimacz Lucas 1797. 1865. Lucasava žjyna Magdalena r. Malnar 1805. 1884. Stimacz Josephus 1830. Magdalena Malnar 1883. Josephusava žjyna Cecilia r. Klepacz 1824. 1874. Stimacz Lucasa Maria, ud. Lakota 1832. Magdalena Malnar 1856. 1858. Stimacz LucasaApolonia 1834. Magdalena Malnar 1861. 1894. Stimacz LucasaAnthonius 1836. Magdalena Malnar 1857. 1906. 
II 
Antoniusava žj yna Maria r. Hudolin 1836. Matija paApolonia 1868. Stimacz Lucasa Stephanus 1838. Magdalena Malnar 1867. 1926. Stimacz Lucasa Georgius 1841. Magdalena Malnar 1870. 
II 
Georgiusava žj c:na Elizabeta r. Krish 1851. Antonius pa Francisca Stimacz Lucasa Francisca 1849. Magdalena Malnar 1870. Štimac Josipa Josip 1847. Cecilija Klepac 1848. Štimac Josipa Franjo 1854. Cecilija Klepac 1931. Fn;nitavažjynaMarija r. Malnar ? Štimac Josipa Marija, ud. Hudolin 1857. Cecilija Klepac 1878. 1888. Štimac Josipa Petar 1860. Cecilija Klepac 1881. Štimac Jos. Katarina, ud.Janeš, Gamike 1862. Cecilija Klepac 1881. §timac Franje Ivka 1883. Marija Malnar Stimac FranjeAntun 1885. Marija Malnar Štimac Franje Jakov 1887. Marija Malnar 1892. Štimac Franje Josip 1890. Marija Malnar IosipavažjynaAntonijar. Hudolin ? Stimac Franje Franjo 1892. Marija Malnar Štimac Franje Amalija 1895. Marija Malnar 1917. Štimac Franje Marija 1897. Marija Malnar 1902. §timac Franje Ferdinand 1903. Marija Malnar Stimac Franje Vjekoslava 1905. Marija Malnar 1906. Štimac Franje Marija 1907. Marija Malnar 1908. Štimac Josipa Vjekoslav 1920. Antonija Hudolin §timac Josipa Josip 1921. Antonija Hudolin 1921. Stimac Josipa Franjo 1926. Antonija Hudolin Štimac Josipa Marija 1927. Antonija Hudolin Štimac Josipa Gabrijela 1928. Antonija Hudolin §timac Josipa Josip 1929. Antonija Hudolin Stimac JosipaAntun 1934. Antonija Hudolin Štimac Josipa Amalija 1938. Antonija Hudolin 
Hiša Parg 13 per Štimcah nej stalnu nastanyna. Potomke jo karistjo za vikend. 
Štimci (Štimce) broj 58, Per KRIŽE, per VLAD.TE 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Stimez Martinusa Maria 1651. 1731. Stimaz Michaelis 1661. 1720. Stimaz Michaelis 1679. 1718. Stimaz Michaelisa Matias ? 1721. 
II 
Matiasava žjyna Maria r. Janesh ? Paulus 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Hiša Damira Štimca ima nove broj 2. Ta hišajr bya zapisana Garace broj 58. 

Prezimy, vocita\!u jemi je jemi 
Stimaz MichaelisaAgneta, ud. Janesh StimazAndreasa Maria Stimez Andreas Andreasava žj yna Maria r. Caualier Stinaz LaurentisaAndreas Andreasava žj yna Maria r. Sbarsnik Stimez Laurentis Stimez Laurentisa Simonis Stimez Paulusa Blasius Stimaz Andreasa Matias StimazAndreasa Laurentis Stimaz Andreasa Maria, ud. Sagar StimezAndreasa J osephus Stimez Andreasa Margareta StimazAndreasaApolonia StimezAndreasaHellena, ud.Arih StimezAndreasa Georgius Stimaz Georgius Stimaz Matiasa Stephanus Stimaz Matiasa myrtuo rajynu Stimaz MatiasaAndreas Stimaz Matiasa Jacobus Stimz Matiasa Lucas Stimz Matiasa Margareta Stimez MatiasaPetrus Stimz Matiasa Elizabeta Stimacz Simon Simonaua žj yna Catharina Stimacz Casparus Casparusava žjyna Jelena r. Janess Stimec Joannesa Maria Stimac Joannesa Gasparus Stimac Joannesa Simonis Stimac Joannesa Barbara Stimacz Joannesa Helena Stimecz JacobusaAntonius Stimecz Jacobusa Mathaus 
r06 
r.lejtu 
? 
1688. 
1698. ? ? ? 
1699. 
1702. 
1719. 
1724. 1728. 1731. 1734. 1737. 1740. 1743. 1740. 1724. 1751. 1752. 1754. 1755. 1759. 1761. 1767. 1793. 1793. 1794. 1794. 1791. 1794. 1802. 1799. 1807. 1780. 1782. 
mate  paruka  smyrt  
1721.  
1718.  
1719. "  1768.  
Gasparus  
1710.  
Matias  "  
1739.  
1709.  
Katarina Goraci  
1720. Maria  1750.  
Maria  
Maria  1745.  
Maria  
Maria  
Maria  
Maria  1759.  
Maria  
Štimci?  1767.  
Maria  
Helena Monte  
Helena  1753.  
Helena  1783.  
Helena  
Helena  
Helena  1762.  
Helena  
1867.  
1875.  
Maria Gorachi  
Maria  
Maria  
Maria  
Maria Gorachi 57  
Margarita Zaparg  
Margarita  

.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy, 11ocitm1u jemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Mathausava žj yna Maria, r. Sagar  1789.  
Stimecz Mathiasa myrtuo rajynu  1808.  Maria  Gorachi 37  
Stimecz Mathiasa Magdalena  1812.  Maria  Gorachi 55  
Stimacz Mathausa Clara  1818.  MariaSagar  
Stimacz Mathausa Ursula  1820.  MariaSagar  
Stimacz MathausaApolonia  1824.  MariaSagar  
Stimacz Mathausa Catharina  1827.  MariaSagar  
Stimacz Mathausa Georgius Stimacz Casparusa Valentinus  1832. 1819.  MariaSagar Jelena Janess  1869.  
Valentinusava ž. Magdalena r. S agar Stimacz Casparusa Magdalena  1819. 1821.  Jelena Janess Jelena Janess  1868.  
Stimacz Casparusa Georgius  1823.  Jelena Janess  1860.  1889.  
Georgiusava I. žjynaMaria r. Troha  1824.  II  1858.  
Georgiusava II. žjynaLenka r. Ožbolt  1831.  
Stimacz CasparusaAntonia, ud. Sagar  1825.  Jelena Janess  1851.  
Stimacz Catharine Mathaus, nezakonit  1825.  
Mathausava žj yna Maria r.  ?  ?  
Stimacz Casparusa Blasius  1827.  Jelena Janess  1827.  
Stimacz Casparusa Margaretha  1828.  Jelena Janess  1828.  
Stimacz CasparusaAntonius  1830.  Jelena Janess  1849.  
Stimacz Casparusa Margaretha  1832.  Jelena Janess  1839.  
Stimacz Casparusa J oannes  1838.  Jelena Janess  1878.  
Stimacz Mathausa Georgius  1832.  Maria?  1847.  
§timac Jurja Marija  1849.  Marija Troha  1849.  
§timac Jurja Marija, ud. Eržen Stimac JurjaFilip Jakov  1852. 1854.  Marija Troha Marija Troha  1876. 1877.  
Filip Jakov. I. žjyna Veronika r. Kalic  1859.  Matija i Marija  II  
11 II. žjyna Veronika r. Eržen  
§timac Jurja Vinko  1856.  Marija Troha  1932.  
Stimac Jurja KatarinaŠtimac Jurja ValentinŠtimac Jurja Stanko  1862. 1865. 1867.  Jelena Ožbolt Jelena Ožbolt Jelena Ožbolt  1887.  1907. 1868.  
§timac JurjaAntun  1869.  Jelena Ožbolt  1871.  
Stimac Jurja Filipa, ud. Lakota, Parg 1 Štimac Jurja Stjepan  1872. 1875.  Jelena Ožbolt Jelena Ožbolt  1892. 1898.  
Stjepanava žjyna Veronikar. Malnar  1880.  Valentin pa Neža  II  
§timac Filip J. Marija  1879  Veronika Kalic  
Stimac Filip J. Marija Štimac Filip J.Antun Štimac Filip J. Filip Jakov  1881. 1884. 1886.  Veronika Kalic Veronika Kalic Veronika Kalic  1889.  
§timac F. Jakova Alojzija  1888.  Veronika Eržen  
Stimac StjepanaAntun Štimac Stjepana Valentin Štimac StjepanaMarija  1901. 1902. 1908.  Veronika Malnar Veronika Malnar Veronika Malnar  1937.  1905.  
Križ Franjo, nacelnik opciny Ceber Frynitava žjynaMarija r. Lipovac Križ Franje Marija, ud. Naglic  1892. 1890. 1911.  Franjo pa Marija Poje Josip pa Vjekos. Žagar Marija Lipovac  1910. II  
Križ Franje Slavica Hudolin Franje Vladimir, vodBjoukou Vladimirjava žjyna Marija Štimac Hudolin Vladimira Franj o Hudolin Vladimira Vladimir Hudolin Vladimira Rezika  1913. 1927. 1927. 1952. 1957. 1962.  Marija Lipovac FranjicaKriž Antun paAntonija Marija Štimac Marija Štimac Marija Štimac  

.q.o.!t.aE -.--------------------------
Hišo jy najprek kupu Franjo Križ, a pa drugmo svetskemo rate Vladimir Hudolin. Zdyj jo negovi potomke karistjo za vikend. 
Štimci (Štimce) nove broj 2, Per TUNKE l}OUSKAVE 
Prezimy, vocitayujemijejemi r.lejtu mate paruka Smyrt 
Štimac Franje Petar 1900. Marija Malanr 1937. 
" 
Pj ytrava žj yna Antonija r. Šoštaric 1906. Antun pa Matrij a Križ 
Štimac PetraAntun 1938. Antonija Šoštaric AntunavažjynaAnkar. Poje 1948. 
§timac Petra Marjan 1942. Antonija Šoštaric 1942. 
Stimac Antuna Damir AnkaPoje 
Troha Ivana Josip 1906. IvkaEržen 1944. 
JosipavažjynaMarijar. Poje 1909. IvanpaivkaLoknar 
Troha Ivana Valentin 1913. IvkaEržen 
Troha Josipa I vka 1931. Marija Poje 
Troha Josipa Marija 1934. Marija Poje 
Per Štimcah nejmajo vodovoda, Cy glih so vodovodny cevi zakapany samu stu mytrou vod hiš. Imajo štirny ke Sy pounj o zes strehi vod dežja, a keda so vado nasile zes sedj ynca na Štimcarskemo grabne. 
Bajtarje, kamer spadajo je Štimce, nejso v prošloste jejle drugy guby ko marahny, a per Štimcah so vyc pryd stu lejt jejle vrgajny je neky drugy surty. Dely so ledi perpoudivale da so Sy Štimcarje ankryt najej le kravjeh vergajnou (ludare) pa so Sy ž nime zastruple. Na srico jy biu aden prejk nekan vodešu, a ke Sy jy vyrnu so Sy vse patlejh vajlale pa vpile. Hitru jy tiku v Ceber pa vopatejkarja ke jen j y dau neky recnij y je tokjenrejšu ževlyjna. 
Štimce so dabile jemi pa prezimene ke Sy v temo zaselke spamina v pyrveh zapisahje vod teskrytjy skuze per Štimcah. Najvyc Štimcoujy v zgurne Koupske daline, paje v Cyrnemo l,Joge /Mavu Sjyvu/ aje pyrnas. 
Stanovnik jy Štimec, žjyna je Štimcarka, a pridjev štimcarsku. Per Štimcah, vod Štimcou, h 
Štimcan.  
Gmajnca broj 72  
Prezimy, vocitavujemijejemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Beuk Maria, piklarca  1835.  ?  
Janeš, ud. HudolinFranjica  1866.  Juraj paivkaZbašnik  
Eržen Filipa Valentin  1911.  IvkaZbašnik  1939.  
Valentinavažjynaivkar. Troha  1910.  Josip pa Julka Hudolin  "  
Eržen Valentina Marija  1940.  IvkaTroha  
Eržen Valentina Franjo  1941.  IvkaTroha  
Troha Ignaca Josip  1882.  Ivka  
Jo sipava žjyna Julka r. Hudolin  ?  
Troha Josipa Filip, na Parge  1913.  Julka Hudolin  
Filipava žjyna Suzana Jelenc, Tyrstjy  1919.  Josip pa Veronika  
Troha Josipa Franjica  1917.  Julka Hudolin  
Troha Josipa Anka  1921.  Julka Hudolin  
Troha JosipaAntun  1923.  Julka Hudolin  
Troha Josipa Josip  1929.  Julka Hudolin  
Troha Ivke Sabina, nezakonita Sabin en muž Žagar Petar  1933. 1932.  1955.  
Troha FilipaAndelka Žagar Petra Marinko Marinkaua žj. Zdenka Žagar, Prized v . ZagarMarinkaMarin Žagar Marinka Ina, ud. Štimac  1951. 1956.  Suzana Jelenc Sabina Troha Zdenka Žagar Zdenka Žagar  

r08 

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Vesak hišne broj pa mau zapisaneh vosih da na znajni da jy zaselak nastou kešnejy vod drogeh na Gerjansken. Jemi Gmajnca pamejne majhno gmajno (siuske skupne pašnjak). Stanovnik jy Gmajnca, žjyna je Gmajncarka, a pridjev gmajncarsku. Z Gmajncy, na Gmajnce, na Gmajnco. 
132 Gmajnca Sf! nahaja blizu zaselka Kašaruge. V hiše ževi Marinko Žagar z deržino (ž}f!na pa sin). 
Šumrade broj 79. 
Prezimy, vocitavujemijejemi r.lejtu mate paruka smc:rt 
Šumrada, ud. Kalic Ivka 1879. Josip pa Marija J aneš Lipovac Franje Franjo, uod Lautarjou 1903. Vicencija Križ Fn;nitavažjc:nalvkar. Kalic 1906. Josip pa Ivka Šumrada Lipovac Franje Ivanka 1930. lvkaKalic Lipovac Franje Franjo, per Lautarjah 1931. IvkaKalic FrynitavažjynaMarija r. Tušek ? Lipovac Ivanke Marija, nezakonita 1951. Lipovac Franje Biserka 1954. Marija Tušek 
Hiša j y hva nad Majyrj an, pouk starga puta za na Žalasne V yrh. Cy prou jy hva parate zdignyna, jy 
vaj dni mau sleda. Imajni ima j emi pa prezimene Šumrada. Šumrady so Padgaro je dre gej pa Luške daline. Šumradajy maške, a žinska be mougva bet Šumradouka. Pridjev be biu šumradsku. Per Šumradah, 
vod Šumradou, h Šumradan. 
V popise hišneh brvajoujc:je hišne broj 84, al se: tocnu navej kirahiša gajc:jemejua. Nanjc:mo je: 1942. lejta zapisan Otmar Križ, ke jy biu venda vocityl na Majyrje. Aljy biu v vocitylske hiše ke jy jemejva broj 26, al pa kej dre gej na stane, za zdc:j se: na vej. 
Razen voznacynehje tely vobdejvaneh hišneh brvajou v dajlne prošloste jy mugvo bet je drogeh nastanyneh lokalitetou. Aden vod takeh j y hva uohku Pajštebarca ke Sy spamina per imajne Dizmase. Prejk ko se: j c: zaciva zarašcivat j c: bva vc:lika pvonava mc:d Juzouko je Dizmasame prute J ejžouce. Na lokali tete Sy Šy paznajo kamniti temelje stary stauby. Da jy bva nasyljyna Sy vohku vide pa nijmo jemine. Pajštebarca jy kryj v kirmo jy bva al so bly pajštebf!. Tu jy staru jemi za pyci v kireh so sešile sadjy, al je jemi za primitivny hišcy. Take hiše Sy jy rjykvo tude kacur. Ny be bvo pamytnu mislet da so ledi v dauneh cajtah z vokulneh mejst sen nasile sešit sadje, ke se jy vohku vsake per sva je hiše naridu tako pajštebo. Zatu jy skara segurnu da jy Pajštebarca dabiva jemi pa svabe hiše. S Pajštebarcy so Sy mougle vodsylit pryd vyc ko tristu lejt, zak nej nekakouga zapisa o ten. Na stareh slikah (v drogeh zaselkah) jy videt hišy ke nejso jemejly brvaju kiri so tely vobdejuani. 
Marinkaya deržina rrdi to lepo devjacino. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Druge lokali tet jy Marinclrna bajta v Cyme guare ( od jel 46 gospodarske jedinice Milanov vrh). Za ta lokali tet Sy vohku samu sumla da jy biu dougu nastanyn. Marincka jy bva maryt rejva bryz imajna. Najbyrš da jy bva stara ke Sy jy Cyz lejtu preživ lava tok da jy pa gvare pabirava kar jy bvo za jest. Maryt jy znava pastavet zanko je vj ySt kako Symo al pa zajca. N ajbyrš da se j y nardiva kak vostrej šek ke so mo dj ale bajta, je pajdnin pryživlava vod spumade da jesyne. 
v v 
NEREZVERSCENI STANOVNIKE 
JI JI JI 
N ekej jy prezimen za kiry Sy s pamacjo kyrsneh bvatrou al pa starašin per paruke, vohku rj yCy da so spadava v cebransky Garacy, al Sy na vej v kirmo zaselke al na imajne so ževejle. 
Prezimy, vocitavu jemi je jemi 
Erbic (Jerbic?) Erbiz Georgius Erbiz Georgiusa Margarita Erbiz Georgiusa Barbara 
r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
1635.  1715.  
1718.  Maria  
1722.  Maria  

Na vsake nacin jy za pyrven Georgiusan mougu ber vsaj Šy aden tazga jemina zak so Sy Margareta je Barbara, ke jen j y biu vaca tude Georgius, radily vyc lejt pa smyrte pyrvga zapisanga. 
Prezimy, vocitau jemi je jemi r.lejtu 
Ousenik Ursula 1668 Ousenik Georgius 1688 Ousenik Petrus 1701 Ousenik Maria 1702 Ousenik Martinus 1706 Ousenik Ursula 1720 Ousenick Elizabeta 1722 V seunick Georg 1721 Ousenik Matias ? Ousenik Blasius 1725 Ousenik Helena 1727 Oussenik Hellena 1729 Ousenik Petro 1731 Ousenik Tomas 1732 Ousenick Gel truda 1734 OusenikAndreas 1739 Ossevnik J osephus 1742. Ousenik Maria 1745 Oseunik Matia 1731 OusenikAnna 1752 Ousenik Georg 1759 Ousenik Margareta 1761 Ousenick Maria 1763 OusenikAnna 1765 Ossevnik Ursula 1769 Osevnick Maria 1771 OsseunickAnna 1773 Osseunick Maria 1775 Osiunik Valentin 1777 Ovsenik Georg 1781 mate paruka smyrt 
Georg 1724. 
1728. Georg 1708. Martin 1762. 
1761. Matia pa Maria Matia pa Maria Andrea pa Helena Martinus 1724. Martin pa Maria Martin pa Maria Martin pa Maria Martin pa Maria Martin pa Maria Gora Martin pa Maria Monte 1734. Martin pa Hellena 1739. 
Montanista 1772. Martin pa Maria Jo sef paAgnes Blas pa Maria Blas pa Maria 1760. Blas pa Maria Blas pa Maria Blas pa Maria Blas pa Maria 1770. Blas pa Maria Blas pa Maria Blas pa Maria Blas pa Helena SupraMaijer Blas pa Maria 

___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Valentine jy zapisanu mej s tu Supra Maijer, a tu znaci da jy nad Majyrjan. V se yokulni zasleke so nad Majyrjan, pa Sy nada tocnu pagruntat s kirga zaselka jy biu Ousenik, ke so ga pamutama vcaseh zapisale tude Osiunik. Marat jy biu Ousenik tiste ke jy per l)ouskah zapisan ko Ousek. 
Prezimy, yocitayujemijejemi r.lejtu mate paruka smyrt 
Pogacar Pogazer Gregorius 1669. 1714. Pogazher Mihael 1693. 1728. PogacharThomasaKatarina, ud. Yanesh? 1711. PogazherGregoraAgneta, ud. Brumen ? 1718. Pogazer Gre gora Maria, ud. Tussick ? 1723. Pogazer Petrusa Michaelis ? 1723. 
II 
Mihaelaya žj yna Maria Malinar ? Georgius Pogatshar Maria, ud. Troha ? 1738. Pogazer Gregorius 1717. 1719. Pogazar Michaelisa Lucia 1723. Maria Pogazhar Michaelisa Nicolaus 1727. Maria 
Nad Cc;meme l)azme je; še; denes yas Pagacarca. Jemi pavej daje; biu vlasnik Pagacar. Mau naprej so yaze zjeminame Režin pa Režinka. S teh jemin Sy da prygruntat da so Sy tle na zacitke naselivejna ani Goracane nasylit nad Cemerne l)azme, pa so ton zacile kyrcet gyaro. l)okul nejso jemejle daste zymli zak j y kamni tu tyo, pa so yodešle na Gerj ansku, a tisty yazy so pestile al pa prydale Cymyyascan. 
Prezimy, yocitayujemi je jemi  r.lejtu  mate  paruka  smyrt  
Šulc  
Sulz Jacobus  ?  Monte  1734.  
J acobaya žjyna Hellena  1683.  1743.  
Sulz Gregoriusa Elizabeta  1642.  1709.  
Sulz Jacobusa Ursula, ud. Troha ?  1733.  
Sulz Jacobusa Martinus  1717.  Helena  
Sulz Jacobusa Elizabeta, ud. Lautar  1721.  Helena  1740.  
Sulz Jacobusa Agnes, ud. Bebar  1728.  Helena  1750.  
Shultz Martinusa Maria  1747.  Maria  
Sulz Martinusa Ursula  1749.  Maria  
Sulz Martinusa J osephus  1752.  Maria  1754.  
Sulz Martinusa Dizma  1755.  Maria  1760.  
Sulz Martinusa Maria, ud. Beuk  1757.  Maria  1764.  
Sulz Martinusa Elizabeta  1760.  Maria  

Za Šulca jy segumu da jy biu na Gerjansken zakjy nekulku putou zapisan pad Monte, a tok so dougu zapešiyale Garacy. 
Segumujy byo na padrucje cebranskeh Garacouje drugeh prezimen, no yana so z uneh cajtou s kireh nej VyC nekakouga sleda. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
PREZIMENA PA BROJNOSTE 
Gerjance je Gerjank:y so ble vizani za svajo zjymlo, za svuj grent je svuj dum. Zbag tega so bly je Žynidby izven damcga kraja bel rejtky. Zatu so Sy zadyržaly stary prezimena. V aneh dyameh Sy jy staru prezimy zradiyu, al jy v vyceh slucajeh spit pyršyo z noven zitan. Najbel pagastu Sy pajavla Troha ke ima sleda na šterdysit je pit hišneh bflJajou. Zajnin jy Janeš 41, Malnar 39, Volf3 7, Turk 36, Žagar 35, Hudolin 33, Zbašnik 31, Tušek 25, Križ 23, Ožboltl 7, Kovac 16, Lipovac 16, Lakota 14, Poje 14, Štimac 14, Eržen 13,Klepac 13,Košorog 12, Šoštaric 12,Bebar 11, Beuk, 11, Kavalir 11,Pantar9, Cadež 8, Kalcic 8,Lautar 8, Cop 7, Repinc 7, Kalic 6, Kvaternik 6, Mihelic 6, Loknar 5, Merle 5, Resman 5, Šebalj 5, Cimpric 3, Klimpf 3, Korošec 3, Mezlar 3, Mlakar 3, Vesel 3, Grohar 2 kryt. 
Any prezimena Syjavlajo samu ankryt (Rusec, Šegajtn.) pa bodo tely spešcjyny, zak so zapisany v deržinah kiren perpadajo. 
V prejšneh stavkeh so zapisany dekliška prezimena, ke jeh nabo v spujdnemo stavke. Tok Sy Grohar pajavla dva kryt, zak so bly dvej nyvejsty s ten prezimenan, al Sy jy nihu prezimy per paruke prymeniyu. Tok jy je zes prezimename Rusec, Šega jtn. 
Najvyc Gerjancou zapisaneh v te knige, jy byo s prezimenan Turk 478, Malnar 450, Janeš 411, Žagar 400, Troha 396, Volf375, Hudolin 277, Zbašnik 214, Tušek 211, Štimac 206, Eržen 145, Cadež 142, Poje 141, Košorog 137, Kalcic 125, Lakota 116, Kavalir 113, Križ 103, Lipovac 100, Beuk 93, Repinc 79, Klepac 73, Šebalj 70, Cop 44, Kalic 43, Korošec 38, Pantar 38, Ožbolt 36, Klimpf 35, Kovac 35, Kvaternik 32, Šoštaric 32, Ousenik30, Mlakar29,Zavrtnik28, Šturm 27, Bebar26, Vesel 26, Cimpric 17, Lautar 15, Merle 14, Pogacar 12, Jelenc 9, Ferbežar 8, Petelin 8, Martincic 7, Reljac 7, Šumrada 7, Zajc 7, Bavec 6, Mihelic 6, Erbic 4, Ousek4, Resman 4, Iskra 3, Loknar 3, Pirnat 3, Pretner 3, Blažic 2, Ficur 2, Ješelnik 2, Kostelic 2, Maver 2, Brkljacic 1, Šulevski l. 
\Jod naštejteh prezimen denes v cebranskeh Garacah Šy yobstajajo: Troha (11 yosib), Janeš (8), Malnar(14), Volf(4), Turk (17), Žagar (6), Hudolin (4), Zbašnik (1), Tušek(13), Lipovac (6), Kovac (4), Poje (1), Štimac (2), Eržen (2), Cadež (3), Vesel (9), Jelenc (2), Reljac (5), Blažic (2) Kostelic 2 pa Šulevski (1). V listopade 2011. lejtajy byo Garacah 117 stalneh stanovnikou. 
Prezimena Sy nejso bukvej kok spremenily. Vsy so stara gerjanska, samu Reljac, Jelenc, Blažic, Ko ste lic pa Šulevski so z navej eh cajtou. 
Burno vidle kaki padatke Sy bodo pakazale v pryzidanskeh Garacah. 

__________________________ .tµJJW.ci.-. 
PREZIDANSKI GARACE 

Pa Runceh so blr velikr kašrnicr, a na srejde hiša zes skednan. Takeh slik}r v saku lej tu mr}n zak kašrnicr zarašca gyara, a hišr so 1942. pagare}lr; anr so Šf prejk zapešcjrnr. 
KEJ SO PREZIDANSKI GARACE ? 
Ke be prašale navadnega damacga cavejka kej so prezidanski Garace, venda be zacudc;nu paglidou, zak se; taku jemi v noveh cajtah na sliše net rabe. ce; be mau drc;l prc;mišlou, marat be se; 11odlucu sprc;gaVl}aret, pa be djou da so Lautarje, Breske, Tajcarje, pa marat še; kaku zapešcjc;nu 11ozidjc;. Mau je; uneh ke vedo da so Kuzje Vorh, Krajnce,je druge; naselbine; da 1857. lejta jemejlc; skupnu jemi prezidanski Garace. Kumej teskrc;t .o porve put pasibnu perkazale si11a je zaselke;. Cc; glih se; na Kuzjen Vorhe je per Krajncah nejmajo za Garacanc;, ljc;te hudo tok zapešivani, zak so je v katastre (brc;z Krajncov), je v gruntovnice tak zap1sam. 
Da 1818. lejta so vse Garace pisani vkep, pa se; navej kulku so kiri jemejle ledi. Vej se; da so blc; velike; deržinc;. Paprejcnu j c; j emejua 7 ,62 clanov. 
V c;c je; recjc;nu da imajo pridjev prezidanski samu unc; naselbine; ke spadajo v prezidansko faro. 
Tu so Groharje, Skl}ake, Kunšle, Lakote;, Biharje, Žalasten Vorh, Mas11arje, 11ožJc; padrucjc; Kuzjega Vorha, Kinde, Ožbolte, Skrlivce, Perhula, Lautarje, Breske, Tajcarje, Celuvce, Bezle, Režince, Milanav Vorh pa Runce. Te je; še; nekulku imajn ke so perpadalc; Lautarjan (Mizlarje, Kasmace ), Tajcarjan (Turke, Lukce ), Bezlan (Cesarje). 
Z jugoistocnc; strani so Groharje, a z jugozapadnc; so Škrlivce. Ani je drugi mejašjo s cebrankeme Garacme. Nad Prizdan so Krajnce, a jugoistocnu 110d Milanavga Vorha, pad Como g11aro, so Runce. Najdrc;l na zapad se; je; zmejstu zaselak Škrapine ke perpada Runcan. 
Ke be glidale harto katastarskc; opcinc; Garace, naj ne be vidle da so prc;zidanski Garace na nijmo sejvc;rj epa zapade. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
.JJETVO 
Skarej ves kryj prezidanskeh Garacov jy v hribeh. Najnižjy so Škrlivce. l}ajd neh Sy teren zdegiva skuze da Tajcarjov. Je dryl prute Celuvcan jy uspon ke dasejga 1029 mytrov nad murjan. l}od tet Sy teren spušca sejvc;mu da Režincov. l}od Tajcarjov cez Milanav Vorh je Runcy nej veliky razliky v nadmurske visine. Skuze jy vokul hilado mytrov. Najvišjy nasjylyn kryj so ble Celuvce (zdc;j nejso stalnunastanc;ni). 
Na hribovitmo terene j y plitka zj ymla. Zatu so nivy majhny, najvyc pa draživkah je doucah. N ekej VyC ravneh površin j y bvo v aneh zaselkah Runcov (l}acnarje, Lejska). Na takmo tle so ledi jemejle bel ževino, a myjn so Sy bavle zes vobdevivejnen Zymli, Cy te na racunamo kl)ašno ke so jo ledi vobavlale skarej dva mejsca zanama. Je vostra pvoninska klima jy prejcva da Sy nejso ledi bel bavle z vobdevivejnen Zymli. 
NASELIVEJNI 
l}ohku Sy samu grunta keda so Sy v prezidanskeg Garacah zacile ledi nasylivat. Segumu jy b"l:l,o najprejk pouk vadi, a najvicje stedjc;nc je; na Zalastnemo Vorhe, majnje je; je por Masvarjah. Na teh lokacijah so Sy ranejy nasylile je zbag segurnaste. O ten jy nekej recjynu na zacitke knigy. Jy bvo je nekulku majhneh stedjyncov ke so zapešcjyni, a ani so pa presešile. Ny be dvaste fulale ke be djale da jy bva na Žalastnemo Vorhe kaka hiša pryd kako hilado lej t. Na tako pamisu Sy pridy Cy Sy vej dy jy cvavejk živu pouk Limesa kar so ga nardile, a tu jy bvo hmale ko se; je; zaciva štejt nuva era. Ne Žalastne Vorh nej djylyc vod teste ga zida. 
Ne Škrlivce nejso djylyc vod patuka Sešica, a je sami imajo majnje stedjync, pa Sy žihor verj amc; da so naselj c;ni hmale pa testen ko je Sešica. 
Drugi, bel vodrucni zaselke so naselivani koker jy zmankavu zymli v naseljyneh kraj eh. Da be perdabile zjc;mlo za vobdevivat, zdc;j nejso vc;c gvaro žgale, zak so z bukavny dejvale vugoljy, a z hujavny šindro je dugy. Ok glih nej bvo putov, tako rubo so prynašale na kvajneh al pa na Vl)aleh da prymurskeh mejst, kir so rahle šindro je dugy. V takeh prilkah so nastale Celuvce, Lukce, Runce. 
Dely Sy misle da Sy jy kryj zaciu naselivat ke jy Petar Zrinske v Cebre zaciu dejvat železarno. Za an tal Garacov Sy vohku tok rjycy, al svejt nej vod zd.; naseli vejni, makar bel rejtku, j y zacitu zdavna. Cc; so ledi prc;d hilado lejt nasc;lile krajy z arkticko klimo, pvala nejso ne ta kraj zavobešle. 
Kar sejgajo vobvarvani pisani padatke, Sy dabijc; kaku jemi ke je; bvo v prezidansken Garacah. Ok jy biu 1673. lejta per l}acnarjah rajyn vatrak polej so ble drugi zaselke segumu dvaste prejk naseljyni. l}acnarje je drugi zaselke Runcov so vziti za usporedbo zatu ke so rej s vad ruk, djylyc vod sveta, bryz vadi, na velike visine z voj stro klimo. Tan nej so bly glih najbulj y prilky za živet. No, pryd VyC stu al hilado lejt ledi nejso ble tak zbirlivi. Ko jy vyc rycjynu, cavejke jy bvo najbel važnudajyjemukyjjest, danej vmirou vod gvada. A tujy mougu jemet per Škrapinah, maryt bel ko v vicjemo sjyle na majhnemo grunte. 
Tyšku jy tocnu ryc keda Sy jy zaciu nasylivat ta djel Garacov, al jy segurnu da Sy jy rezsylivejni zavoršvo v nekulku paratneh lejt, a ani so z Rincov vodsylile pryd drugen ratan. 
l}od nasyljyneh zaselkov je hiš jy zapis naridu Rudolf Janeš -Lekacav. Pisou jy pa hervasku, zak nejsmo vejdle da bu knjiga na našen govore, pa bu pisec negov zapis prc;naridu pa naši. Vsy temy jy napisou skep, a ljyte hudo dinyni fragmente kiri perpadajo kirmo poglavje. ,,V trenutke nastajejna tega zapisa v prezidanskeh Garacah jy bvo stalnu nastanyneh 89 vosih v šterdysiteh hišah. Tu znace da jy paprejcnu damacinstvo vyliku 2,2 vosiby. Narjyneh prazneh hiš jy sidnajst. Hiš ke so ble pa drugmo svetskemo rate vobnavljyny, ke so kešnejy parušyny, al so Sy samy zrušly, jy bvo vosen. Dyvit hiš Sy smatra za vikendicy, a 26 jeh nej pa drugmo rate vobnavljc;nu. Nakon druzga rata so na nuvu narjyny dvajsyt je tri hišy, a pryd ratan jy bvo sidendysit je siden hišneh bfl)ajov. Vseh skep jy bvo ravnu stu ... " 
Naprej Rudolf Janeš navaja: "V zaselke Runce (Venda per l}acnarjah, op. S. Malnar) jy pa padatkah Bogdana Mlakarja najstarje predak deržiny Lautar (Kapelcni na Žalastnemo Vorhe) bvaApolonija Lautar, rajc;na 1673. lejta. Nije sin Gašpar jy rajyn 1713. Apolonija jy bva, pa testeh padatkah, starja šterdysit je štire lejta vod caricy Marijy Terezijy ... " Najstarje Lautar ke jy pomas 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
zapisan jy biu Jacob. Rajyn jy biu 1631. lejta, al Teskryt so bly najmyjn dvej držiny Lautarjov nej paznatu kej. Neguvi starše so ble Martin pa pomas. Ke be ble vse zapisani,be vidle da jeh jy Maria. Tri lej ta kešnejy Sy jy radiya Gertruda. Nije byo dyaste VyC. yaca jy biu Mihael. l)ana je vmofl)a 1717.lejta. 
STANOVNIŠTVO 
Prezidanski Garace imajo nekej dergacnu Drugy prezimena, ke nejso te naštejty, so stanovništvo ko cebranski je terstjanski. Te nej bly v anehje drugeh Garacah. byo v prošloste sleda yod prezimen: Beuk, Te nej byo nec rycjynu yod Milanavga 
Cimpric, Cadež, Cop, Erbic, Kalcic, Kalic, Vorha. Na faborke (žage) so dejvale ani ledi ke Klepac, Klimpf, Korošec, Košorog, Križ, nejso ble s tega kl)anca, pa so bly je prezimena K vatemik, Merle, Ovsek, Ovsenik, Pogacar, nekej dergacna. Repinc, Šepec, Šoštaric, Štimac, Šulc je Volf. Zdyj V maticneh knigah jy zapisan Gasparus be sykirunjyšyo. Lautar, rajyn 1718. lejta. Matymu jemi jy 
So bly pa any prezimena ke jeh nej byo na Apolonia, pa yohku dejmo da jy tu une Gašpar na cebransken Gerjansken: Grohar, Juha, Kranjc, kirga misle Bogdan Mlakar. l)aca mo jy biu Mohoric je Perc. Segumu jeh jy buo Šy, al Sy jeh Gregor, raj<;:n 1685. lejta. Jemu j<;: štire brat<;: je ano na da rezmej stet ke jen na pišy mej stu. sj<;:stro. l)ožin<;:nj<;: biu za Elizabeto ( drugi padatke 
nej so paznati) skiro j<;: jemu anaj st yotruk: 
Prezim<;:, yacitavujemi jejemi  rojst.1.  mate  ž<;:nidba  smrt  
Lautar Gregorius  1685  1731.  
Lauter Gregoriusa Gasparus  1718  Apolonia  
Lauter GregoriusaAndreas  1721  Apolonia  1730.  
Lautar GregoriusaApolonia  1724  Apolonia  
Lauter Gregoriusa Thoma  1725  1725.  
Lauter Gregoriusa Petrus  1726  Apoloonia  
Lautar Gregoriusa Martin  1729  Apolonia  
Lautar Casparusa Maria  1742  Elizabeta  
Lautar Casparusa Matia  1744  Elizabeta Mante  
Lautar Casparusa Elizabeta  1746  Elizabeta  
Lautar CasparusaAgnes  1749  Elizabeta  
Lautar Casparusa Maria  1751  Elizabeta  
Lautar Casparusa Georg  1753  Elizabeta  1754.  
Lautar Casparusa Jakob  1755  Elizabeta  
Lautar CasparusaAnna  II  Elizabeta  1759.  
Lautar Casparusa Helena  1758  Elizabeta Prezid. Mante  
Lautar Casparusa Blas  1761  Elizabeta  
Lautar Casparusa Anton  1763  Elizabeta  

Korstni byatre Lautarjen so ble Kalcic, Repinc, Troha, Turk, a tu so prezimena ke so bl<;: yokul Maj<;:rja. No zglida da so ble Helena (r. 1758) pa Anton (r. 1763.) rejs z Runca, zakjenjy pisanu da so s prezidanskeh Garacov. Vejmo da so ble Lautarje s pacitka je v Sešice, pa Sy jy mar<;:t kire yajdneh naseliu per l) acnarj eh. 
Ko j <;: s pamacjo j emin byatrov v cebranskeh Garacah zvejd<;:nu kira prezimena jen perpadajo, tak j<;: je za prezidansk<;: Goracy pr<;:gruntanu da jen perpadajo Perz je Šepec. 
Te treba pavejdat da j<;: 1731. lejta Jacova korstu glagoljaš Mihael Redde ke j<;: pisao na tedajnen hrvaskenjezike. Ko rodnu mejstu nej zapisou Mante (jemi ke so ga drugi pisale za vs<;: truj<;: Garac<;:) zak jeh j<;: zapešivou Gora. 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimy, vacitavujemijejemi 
Perc 
PerizSimon 
Perz Thomasa Gertruda 
PerzThomas 
Peraz Thomasa Jacobus 
J acobusava žj yna Helena Pantar Perz J acobusa Helena Perez Jacobusa Georg Perz JacobusaAgnes Perz J acobusa Helena Perz JacobusaMaria Perez Jacobusa Bartol Perz J acobusa Matia Perz J acobusa Maria Perz J acobusa Georg 1656. 1671. 1695. 
? 
? 1720. 1747. 1750. 1752. 1755. 1757. 1760. 1762. 1764. 
rojst.1. mate Žynidba smrt 
Mante  1750.  
1761.  
1738.  
Antonius  11  
1760.  
Helena  
Helena  1753.  
Helena  
Helena  1761.  
Helena Prezid.Monte  1761.  
Helena  1761.  
Helena  1765.  
Helena  

Bvatre Kranjc pa Šturm so s padrucja Krajncov, zatu jy opravdanu Perca zapisat v prezidansky 
Garacy. 
Prezimy, vacitavujemijejemi 
Šepec Sepaz Thomasa Barbara, ud Miheliz Sepiz Antoniusa Lucas Sepiz Michaelisa Lucas Lucasavažjyna Ursula Sbarsnik Sepiz Andreasa Georgius GeorgiusavažjynaMariaJanesh? Sepaz Lucasa Gasparus Gasparava žjyna Helena Troha Sepits Lucasa Ursula, ud. Troha Shepiz LucasaAnton Sepez Lucasa Helena Sepiz Lucasa Matia Sepiz Lucasa Urban Sepiy Lucasa Georg Sepiz Gasparusa Ursula Sepiz Gasparusa Maria Sepiz Gasparusa mrtvu rajynu 
rojst.1. 
? 1708. 
? 
? 
? 
1725. 
? 1726. 1728. 1730. 1734. 1736. 1738. 1754. 1759. 1765. 
mate  Žynidba  smrt  
1718. 1724. 11  1729. 1763.  
11  1726.  
Ursula 1749. 11 Jacobus Ursula Ursula Ursula Ursula Ursula Ursula Helena Helena prezid. Montanista Helena  1731. 1734. 1759.  

V spiske z vorbarja podložnikov cebranskega vlastelinstva za 1778. lejtu jy zapisan Šepic. Tu jy segumu prevobomynu prezimy zak jy s pacitka na nekulku mejst zapisan ko Sepez (Šepec ). V aneh lokalneh spisah Sy porve put pajavla 1770. lejta, al Sy z maticneh knjig parucaneh vitle da jy bva porva paruka Šepca 1718. lejta, a deca so Sy Šepcan ljyte rajava je ranejy zak so ble na pacitke 18. stulejtja najmyjn štire vocite s prezimenan Šepic (Šepec ). 
Vod prezimen ke so bly al so Šy zmiron v cebranskeh Garacah je na širjen padrucje, so, al pa so bly v prezidanskeh Garacah: Bebar, Eržen, Hudolin, Janeš, Kenda, Križ, Lakota, Lautar, Lipovac, Malnar, Mihe lic, Ožbolt, Pantar, Poje, Relj ac, Šturm, Troha, Turk, Tušek, Zbašnik je Žagar. 
Te nejso naštejti pajedinacni slucaje pajavlivejna je kratkotrajnega vopstanka kazga prezimena na temo padrucje. 
V Runcah jy syglih anu cistu hervasku prezimy (Reljac). S ten Sy na negira hervatstvo unen z drugme prezimename. Vsake jy unu kar Sy pacute. Al nej tude nekakuv grejh pavejdat vod kud Sy jy kryj nasyliu. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
PAMEJNEK 
Govor cebranskeh Garacov jy na kratku znjysyn na pacitke knigy, a za Kuzje Vorh, ke jy denes najvicje nasjylyn kryj vseh Garacov,jy prilog naridu Rudolf Janeš-Le kaca v. Dama jy s Kuzjega Vorha je najbol pazna ta govor. 
"N ekej o razlikah govora med Prizdan, Kuzj en Vorhan, yokulneh mej st je Garacov. Pasibnast so Krajnce, ke Sy mej njo pa prezidansku, a yod Kuzjega Vorha so kak kilomyter v stran (nad Prizdan). 
V dyasteh bysejdah v kireh Sy v Prizde rabe samoglasnik o, na Kuzjen Vorhe je v okolice Sy rabe e. 
Standardnu hrvaske  Prized  Kuzje Vorh je okolica  
pas  pos  pes  
dodi ovamo  son bal.  sen bal.  
Josip  Južok  Južek  
djecak  fantok  fantek  
jtn.  

peraneh bysejdah j y vicja govorna razlika majka murna mama kuhinja kuholna kuhna plot put plut 
žbuya cebuya pcele žbil. cebil. tele tjylJOC tjouc 
any bysejdy so cistu dergacny rucnik antvela yabrisac trci dirjaj t.ce odmah,sada lizdaj prec,zdej bic gajžla karabac 
Ta razlika jy ten myjn jasna ke VyC ko dvejstu pidysit lejt perpadajo iste kaplanije, nekej myjn v isto šulo, a baren štirstu lejt v istu vlastelinstvo, v isto politicku teritorijalno skupnast. 
Nej dely za gaV1Jaret o materinskemo jyzike, zak ke Sy Prezidanka yožine na Kuzje Vorh, v najvyc slucajov zadrži svoj pamejnek, a deca Sy mejnjo ko yaca. Nej za gaV1Jaret ne o ocinskemo govore, zak Sy deca navad jo mejnet v igre zes sva jo gliho. Pojedinacne slucaje na marjo sprymenit govor. 
Treba pavejdat da so da pryd dysit, dvajsyt lejt v Prizde jemejle jak cakavizam (šešlale so). Jednaku so zgavarjale sisanje i šišanje, koza i koža jtn ( op. S. Malnar). Majhna govorna razlika jy je med Kuzjen Vorhan pa Dalino kira jy s cej sto pavizana mimu Kuzj ega Vorha, a yoddalyna j y samu an duber kilomyter yod njyga, a perpada v cebransky Garacy. 
Standardnu hrvaske KuzjeVorh Dalina volovi V1Jale yale vuk vouk youk voda V1Jada yada krava krava kraya sirov sruf srou 
Ledin s Kuzjega Vorha smejta jemi Kuzje, zak Sy ne najstarji stanovnike, pa ne nihi stari yocite na zmislejo dajynaKuzjen Vorhekedujemukuazo. Pajavly so Syzajdneh 30, 35 lejt." 
V poglavje o govore jy VyC pavejdanu da so razliky v pamejnke nastaly zbag kešnejga naselivejna padrucja Garacov (vseh trujeh). Pryd nihen naselivejnen so ble naseljyni Prized, a na druge strane Giravu. Ke be zanamarle prezidansku šešlajni, pola be bya razlika v pamejnke med nime majhna. Da naselivejna Gerjanskega so jemejle direktny kontakty. Tižjy jy yobjasnet govorno razliko myd cebranskeme je 

.q.o.!t.aE -.-------------------------­
prezidanskeme Garacme. l)ana je: najbroš nastava zatu ke so perpadale dvc:jen faran, pa je: biu vicje stik z ledmi v svaje fare. Sy vej da jy b110 je sylidby lokalnega karaktera, al jy b11a kriticna masa z damacga podrocja. 
Koker gade ble Garace blizu ani drogeh, prezimena kažyjo da so ble ledi hedu vizani za damaci vognišcy. Dergac Sy na da 11objasnet zak nej so bly prezimena Krajnc, Šepec, Perc, Cadež, Ousenik v 11obuj eh Garaceh ( trstjanski so ble premajhni da be Sy mougle kyj bel naseli vat). 
Nej pavsen j asnu ne zak so Sy per Krajncah mejnle pa prezidansku. Kebe glidale na prezimena, pola be 11ohku samu Lipovca permirjale v Prized. Drugy prezimena (Kranjc, Pantar, Šturm), kulku jy paznatu, nejso bly takryt v Prizde. 
Vse: kar je: te rycjc:nu se: na mary rc:c da je: b110 je na Milanaven Vorhe. Tjc: so poršle ledi z d11asteh krajov je vsake jy prnisu svoj govor, pa j y biu milanavske kumej na paci tke formirejna ke j y zgarejva žaga. 
GASPADARSTVO 
V prezidansky Garacy jy perpadou je Milanav Vorh zes vilko parno žago ke jo jy pastavu Franjo Žagar, Špetnak. Neguv 11aca Antun, je: biu rajc:n v Prizde per Špetnakaveh, po lej je: 11odsc:liu v Markavec per Starmo Trge. Tonjy biu kupu malen, hmale jy montirou turbino za žago na letriko. 1880. lej ta jy pvasu prypustu sine Fran jote, ke jy 1907. lej ta na Milanavmo Vorhe pastavu parno žago. 
Ani sprašivajo zak jy šu dejvat žago tak djylyc vod naseljyneh mejst, v kryj ke jy bryz vadi. Treba vejdet da nej b110 takrat še: automobilov. l)okrugu lej s se: je: prc:važou s kujne je z Vl)alame. V takeh prilkah jy b110 hedu važnu da jy tyryt cim vagelje. Zatu so hujavno gulle (bejlle ). Sejkale so jo pa lejte ke jy b11a mlejzga, ke gry kura 11ohku z dib11a. Parušyn lej s Sy jy Cyz lejtu sušu, pa jy zgubu skara 40% težiny. l)okrugu lej s Sy jy žagou, a per žagejne jy Šl)o prac 11okul 30% (žagajni pa špani je krajnke). Kura je vlaga so vostaly per pajne, a žagajni je špani na pilane. Tak so furmane vod žagy vazile myjn ko palavico težiny frišky ruby. Zatu jy žago naridu na srej d gari. 

Parna žaga na Milanavmo Vorhe prrd 191 O. lejtan. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Vlasnik gari na cebranskemo padrucje jy biu Kalman Ghyczy. Njymo jy bvo važnu da jy pasejkou cim VyC lesa. Zatu j y zes Špetnakan naridu pagudbo da mo bo na lej tu dau za pasejkat 25 .000 kubikov lesa. Ta pagudba bo velava trinaest da pitnajst lejt. \Jod Kalmana jy kepavou stajice lej s, a zdevivale so ga nego vi šumski dejvavce. \Janjy mougu dej vat vlaky, a Kalman glavny cesti (kalniky ). 
Žagar jy s pamen kl]atlan kupu je an elektricne generator, pa j y Milana v Vorh j emu prej k elektricnu svetl]o ko Ceber. 
Sputama jy naridu hišy za dejvavcy na žage, za furmany, kancelisty je za nihy deržiny. Milanav Vorh jy na ankryt zrastu v pravu dejvavsku naseljy. Pravjo da jy bvo vec ko dvajsyt hiš z dejvavsko kantino, pisamame je citaonico. Pouk tega so bly narjyny je štaly za kvojny, zak jy jemu svajo ževino za šlajsejni je prevoz na žago. 
Za vsy tu narjydet jy biu patrejben kredit vod štir meljuny krun. Ko garancijo so mougle je Špetnakje Kalman jamcetzes vsen svajem imajnen. 


• 
§) &ga,:; -
Cabat•Prezid 0 
5°:'oH'i-17„H·t,.,,:mltifHJIJ in." 
Šumarija Milanav Vorh prejk ko N nar}rna pilana. 
V skupnemo komplekse so bly je radionicy: kolarska, sotlarskaje kavacija. 
V ane smene jy dejvavu 57, a dvyjeh 98 zaposlyneh. Pouk tega jy bvo na lejtne sej ce vokul 120 šumskeh dejvavcov. Vesjyne jeh jy bvo myjn na rušejne bukavny. Bvo jy dvajdyt je pit pari kujn, pa jy broj zaposlyneh dasejgou 180 ledi na šumskeh pvasleh. Nej so ble vse dejvavce nastanyni na Milanaven Vorhe. Dvaste jeh j y bvo s Kuzjega Vorha, vod Krajncov je s Prizda. \Jani so vsake dan vod dume hadile na dejvu. Na ano stran so jemejle myd 5 je 8 kilomytrov 
Furmane nejso futrale kl]ajny. Za tu jy biu zadužyn štalmajster, a glavnemo nad furmanijo so djale šafar. 
Problem pamankejna vadi jy Špytnak rejšu tok da jy dau narjydet štire veliky štimy. No, ne tu nej bvo daste pa so cez lejtu dejvale samu vosen vur, a druge cajt v dvej smeny. Pa zime so vado dabivale na nacin da so v štimy <legale snejg. Cy Sy nej mougu daste hitru votalit, so jemejle je druge nacin. Pastavle so vilky želejzny tably, na kiry so namytale snega, a pad nime so zakurle vagen. Vatla jy pa žlebih tjykl]a v štimo. 
Žaga jy normalnu dejvava da 1914. lejta, da pacitka porvga svetskega rata. Dvaste dejvavcov jy švo vrat, a na nihu mej stu so poršle ruski zaroblj enike, pa nej ne v rate žaga dvaste stava. Žagale so najv<;c za Vl]ajsko. 
V nove države, Jugoslavije, so hmale nardile sekvestracijo vlastelinsky gari, pa jy prypava pagudba myd Špytnakan je Kalmanan, tak jy Žagar mougu lej s kepavat na licitacije ke jo jy vobavlava Uprava sekvestriranih šuma v Cebre. 


.q.o.!t.aE -.-------------------------­
Šy prejk ko so zacile dejvat žago, jy bva trasirana štrjyka za cug vod Rakeka do Babnega Pulja, s Kalmanavo nakano da jo prytigny skuze v svajo gvaro. Pabunle so Sy furmane, najvyc neh z Lušky daliny, da hudo vos tale bryz dejva, pajy štrjyka za vjeke vjekova dinyna z dnevnega rida. 
Cudnu da Šy denes s fijakarjame na vuzjo putniky, namejste kar jeh vuze autobus. Pa te analogije be mougle zabranet zdevivejni vseh vorst autov. 
Žaga v vlasništve Franjy Žagarja jy dejvava da 1938. lej ta, a pa nvace 10. srpnja jy vagen da temelja vnicu halo žagy je par vokulneh staub. Kejden dni za tenjy zgarejva je kantina. Nigdyr Sy nej zvejdu prave uzrok vagna. Žaga nej nigdyr vobnavljyna, a na Milanavmo Vorhe jy bvo vsak dan myjn ledi. Uni ke so vostale bryz dejva so vodsylile, a vostaly so držiny aneh šumskeh dejvavcov. Sudbino so za dely zapycatle taljanski fašiste ke so 1942. lejta pažgale vsy kamej bvo vnicynu 1938. lejta. 
Zdraven žagy, ke so je djale je faborka, jy vsy gamlejvu vod ževlyjna. Citaonica, votar, lejtna šula, tamburaše, davale so smisu ževlyjne v temo vosrejdke myd VyCstulejtneme hujame. Al o ten bu kyj VyC v poglavje Milanav Vorh. Da jy biu Špytnak pariden ny be biu dapustu citaonico net vsy drugy kulturny aktivnoste. Ne neguva dva sina Sy nejso panašale ko kapitalisticka deca. Med porvme so Sy vklucle v antifašisticke pokret je stradale so vod savražnekavy kugly. Boris (r. 1917 .) jy paginu 1943. v Like, v bitke s cetnikame, a Tonko (r. 1921.) jy paginu 7. V. 1945. por Podgrade v Slovenije. Tan mo jy pastavlyna spomen ploca. N en v cast jy v Prizde ana ulica dabiva jemi Brace Žagar. 
NaKuzjen Vorhejyrajyn Antun Troha-Majzelkejy biu tudepadvzitencvouk. l)anjy 1937. lejta v Francije kupu band žago ke jo jy pastavu najprejk na lokalitete Per Majzle. Na dan jy žagaua 5 -7 mv uokruglega lesa. Kratek cajt jo jy biu prysyliu v Krnico (padrucjy šumarijy Trstjy). Tanjy dejvaua 1938. je 1939. lejta, a polej jo jy spit vomu na Kuzje Vorh. Ratjy za dely stavu nijy dejvu. Majzeljy biu kupuje malen v Sešice, aljy biuzguaru testo dabo ko Milanav Vorh.41 
Pryd drugen svetsken ratan so bly na Kuzj emo Vorhe za cej sto tri voštarij y je trgaviny: per Muhari ce, per Maj zle je per Vinkute. Pa drugmo rate jy bva dougu voštarija per Muharice, kratek cajt je por Francke Lautar, dvaste kešnejy, tude kratek cajt, por Levacice (v hiše Slavky Lipovac, Tabagaty ), a še zmiren dejva voštarija "Tajci" por Marte Pavlic. 
Trga vina jy bva an cajt pa zacitke privatizacijy je per Marte, aljy VyC dougu kar so jo zaporle. 
NaMilanaven Vorhejy bvadejvavskakantina, ajetrgavinojyjemuFranjo Troha Sivok. 
l)od druzga gaspadarstva je bvo nekej tišlarjov, a v dalje prošloste so ble per Lautarjah paznati cimermane. Dej vale so cimper za trstjansko cirku pryd 1865. lejtan. Vid Sy j y vožjynu v 1) azeh. Ani negovi potomke Sy Šy dely bavjo zes cimermanijo je zes tišlarajen. Per Muharice jy biu šnajdar, ke jy kašnejy šivou v Prizde, a per Krajncah jy bvo hišnu jemi por l)ormaharjeh (pa hrvasku urare), a tu jy bvo pryd drugen ratan. Per Krajncah je biu tišlar, a venda je v drugeh majsteh. Bvo jy je pricnu furmanov, a je kak druge obrtnik ke mo nej jemi zapisanu. 
Majzlava parna žaga v Krnice, dejvaya jr 1938-39. lejta. Z lejvr strani so Lojze Žnidaršic, Ludvik Koritnik (Strugar), Vid Kenda, Franjo Križ, Filip Ožbolt, Josip Koritnik, pa lugarje Srecko Lipovac -Pakec je Franjo Volf -[/ograjške. 
It 
-
( ::;;.----.-.<.,-i-)2/.-.=..-..:.:-..".-t..""-_ ... _ ---.---? 138 
41 Ledi so Sf! pamenkiyale da }f! byo pred drugen ratan nekulku yagnov na objekteh ke da so ble osigurani na velik? svolf!. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
KULTURNO, DRUŠTVENO JE POLITICKU ŽEVL.JNI 
V prošloste Sy jy društvenu ževlyjni vidvo samu pa nydejlah v voštarijah. Plis jy biu vsako nydejlo je v vsake voštarije. Nej bvo nebyny razliky myd unen kar j y zapisanu za cebransky Garacy. 
Razlika jy bva v ževlyjne zaposlyneh na faborke Milanav Vorh. Vani nejso jemejle Zymli za vobdevivat pa so ble fryj ke so šle z dejva v faborke. Cajt so karistle za citejni navinaje za drugy aktivnoste. Jernej le so tamburaške zbor ke jy pa nydejlah je praznekah zabavlou ledi z naselja. 
Društveni život bio je akt :lvan. C::_ taonlca je r·aspolo­ga_a sa oio 500 knjiga. u hrvatskom i slovenskom ,jez:1.iju te gra­:nofonom s a više ploc a. Agilan tnmburai'ik:i. zbor tmosio ,je. štimung uanonotonj_ život Milanovaca, kako su ih drugi nazivali.a
139 
--. . 
Tak}? Bogdan Mlakar napisou za milanavško citaonico pa tamburašr. 
Ratne vihar na marmo zvarstet v društvenu ževlyjni, al rat jy pustu sleda na društveno politicku ževlyjni nakon njyga. Prezidanski Garace so ble hedu perzaditi. Uni ke nejso prubale logorsky strahati Raba, Gonarsa je drogeh logorjov, so pa pryjšle Liko je Bosno v partizanskeh trupah. Je ani je drugi so ble vacni, gali je bvasi. Zatu nej cudnu da so ble v duše antifašiste. 
Škuda be bvo ke be tulku deci, ko jehajy na spujdne slike, vostavu nepismenu. Zatu so Cyz lejtny ferijy na Milanaven Vorhe organizirale šulo, tak da Sy jy vsake vatrak navadu citat, pisat je racunat (štejt, zbrajat, vodbijat pa ankryt aden). 

Šist dni so t(!šku dejvale, a v n(!dejlo so tamburaše tak tamburale da so jen porste zabrinknele. 
Tamburaške zbor z milanavsko deco na Milanaven Vorhe. V dejy,avskemo naselje}? by,o vrc deci ko }eh}? zdrJ v ane cele fare. Z disnr strani staji s tamburo lugar Josip Hudolin, a štrte z disnega je derrhtar Jakap Krašovec. 
Kapelca Sv. Ivana je Pavla  per  Krajncah. Lejvu stara, disnu nava. 
Perjatelcr omladinkr slikanr 1946. lejta prejk ko so krinlr na omladinske skup v Zagreb. 

DUHOVNU ŽEVL.JNI 
Cebranski Garace so ble nekej vicji vod prezidanskeh ( ok Sy na štejy Milanav Vorh), a lyti Sy vohku pahvaljo z dvyjme kapelcame. 

Crkvica Ma}k? baž}? siden žalaste pa križ na Žalastnemo Vorhe. 
143 
Za kapelco na Žalastnemo Vorhe so ani zapisale da jy narjyna vokul 1850. lejta. Fotokopija zes naslejdny strani dakaživa da jt; bva kapelca 1835. lejta. Tu nej nijt; najranejt; lejtu, zakjt; samu najstarje zapis kirga imamo. Segurnu nej tocnu da so kapelco nardile ko znak zahvalno steke nej nebyden na Kuzjen Vorhevmorvodkugy. VLuške daline, a verjetnujevtehkrajeh,jy bvazajdnakuga 1631. lejta. Magucy so teskryt zdignele kapelco. Kulyra jy zajden put haraua v Prizde 1855. lejta. Teskryt jy bva kapelca VyC narjt;na. 
Pa 1860. lej te so vobnavljyny skarej vsy crkvi je crkvicy v cebranskemo vlastelinstve, pa jy najborš je leta teskryt prynavljyna. Pa usmene predaje jy 1902. lejta narjyna taka ko jy zdyj. Najne dy so dejvale štire Taljane s Cividinijen ke jy Vl)adu dejvu. Stara kapelca da jy bva majnja, na mej steke jy zdyj vatar. 42 
42 Tu}? Rudolfe Janeše pavejdaya Marija Lautar, Kapelcna ke }? teskrft poršya za nfvejsto na Žalasne Vorh. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
V kapelce s<; j<; zganejuo trikr<;t na dan; zjutemaje vecima Zdravo Marija je poudn<;. Zd<;j s<; zgani samu za mrlica. Ke nej byo vur, radija ne drogeh instrumentov ke be kazale dyabo dniva, jy zgan<;jni ledi obvejšcayo kulku j<; vura. Cyrkvi so bl<; zmiren na kakeh vorhah al speckah, pa j<; byo zganuv<; dj<;l<;c slišat. 
V te crkvice j<; maša najm<;jn štirkr<;t na lejtu: na Binkelštne pandejlek, na Vilko mašo je ano nydejlo pa Svite Guare. Maša jy je za Vezem ke Sy jest žigna. Keda so bly vsa tri shadišca jednaku pamejmbna. Byo j <;zajest, za pet, ble so saj me, vsaksurtni štante. Zd<;j j <; za Mayo mašo navadna maša.Na vezanske žigen zajdn<; cajt<; prid<; dyaste Prezidank, pa je kire s Torstja. 
Nejke pa 1930. lejte so s<; Prezidance papraudale z gaspudan pa j <; biu yodešu s Prizda. Zatu so ledi s Kuzjega Vorha prasile cebranskega gaspuda da naj jen pažigna jest za Vezem. Q"an nej smou na padrucjy drugy far<;, pa so Sy zmejnle da bu poršu da fam<; mejy. Tuj<; byo pad Kuzjen Vorhan prute Daline, na ane galave. Meja j<; blizu pa nej byo nekakoveh težav yokul tega. Prezidance be ble pa brez žigna da nej pervoliu babnapulske gaspud prit v niho cirku mašet je žignat. 


Lautarjah 55 je na Kuzjen Vorhe 132. V zajdne 
\ 
rubrike pišr !Joddalrnast !Jod farnr crrkvi Svitga 
1 •• 1 Vida v Prizde. V Kuzje 
1 
Vorh so zapisani vse zaselke z disnr strani cesti --1 Ma}rr -Prized, a h 1 Tajcarjan Lukce pa Turke. 
1 
1 
Zglida da}? broj vjernikov mau prrvJrlek, zak Jr biu 
sidnajst lejt prejk, per 
.. \ .. 
popise (1818. lejta) stu je 
1 1 
1 
aden stanovnik mr}n, a tu 
.. 1 „ 1 ., 1 • ' 
nej za vorjat. Ta cerkvina kopija z 1835. lejta}r prave dokaz da Jr b!Ja na Kuzjen Vorhe kapelca prejk ko Sf misle. 
1 
" 1 
i
1 
\/ 
) 144 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Najvyc vjemikov jy pa nydejlah jemej11u djylyc da famy Cyrkvi v Prizde. Zez Runcov (Rismane, l)acnarje, Škrapine) so jemejle d11abry dvej vury je pu na ano stran. Kiri so jemejle k11ajny so se 11ohku pamagale, al testeh j y b110 mau. N ajvyc so držale Vl)aly da soj eh na kraje 11ohku dale v mysnico. 
NASELJA, IMAJNA JE LEDI 
Kranjci (Krajnce) 
Dak nej so v prezidanskeh Garaceh 1857. lej ta zacile zapešivat ledi pa zaselkah, so ble je Kranjce an tal prezidanskeh Garacov. Potvrda temo jy je niha prejšna perpadnast katastarske opcine Goraci, ko je zajdne popis naseljov prej k ko so jeh zacile službenu pasibyj zapešivat 1857. lej ta. V cirkve so jeh pasibyj zapešivale baren 183 5. lej ta. 
V Prizde jy nasta11a porpuved da so Krajnce starje 110d samga Prizda. Porpuved dej da so s Krajnskega poršle 11oglarje ke do dabile jemi Krajnce. Tu nej za vorjat, pasibnu ok Sy nastajejni Prizda pavižy z rimsken zidan, ke mo dejo Limes. Druge argument ke jy nasprute take porpuvde jy verjetnast da Sy Krajnce nejso sami tak nazvale. Znaci da jy biu nedu prejk tan ke jen jy dau taku jemi, a tu so mougle bet ledi s Prizda. Da so ble porvi stanovnike Krajnce Sy 11ohku torde s pamacjo najstarjeh 11obvarvaneh podatkah o prezimenah. V naselje Krajnce so ble myd drugme prezimena Kranjc, Šturm, Pantar, Eržen, Ožbolt, Kovac, ke Sy nihu porjeklo bryz sumly 11ohku perpišy Kranjske. Lejta 1712. jy zapisanAntonius Šturm v mej ste Monte. Monty so vcaseh zvale je Garacy je Gamiky. Kešnejy jy b110 per Krajncah najvyc ledi ke so Sy pisale Lipovac. Lipavce so resprystranyni na Šefl)aken podrocje, pa na bo ljyte definiranu net sugeriranu 110d kud patejkajo. Ani dejo da so Lipavce s Cešky. Du vej? Kok so Lautarje al pa Groharje dabile jemi pa prezimene Lautar al pa Grohar, tak so je Krajnce nazvani pa prezimene Kranjc. Te jy b110 te ke so zacile nasylivat tu mejstu. Crajniz Anna, 110d 11ocita Sebastijana, jy b11a, pa mrliške knige, rajyna 11okul 1622. lejta. Zajdna kršcyna s ten prezimenan jy b11a Margareta, zapisana ko Crainz 110d staršov Georgiusa pa Agnezy. Radi11a Sy jy 1717. lejta. Niji prezimenjake so ble Šy pidysit lejt kešnejy VyCkryt zapisani ko korstni b11atre. Glih zatu ke jy prezimy Kranjc zdavna zgin110 s tega padrucja, ustna predaja nej 11obvarva11a autenticno perpuved o pastanke jemina naselja Krajnce. 
Per Krajncah so ble zaselke Aupti, Lipovci, Štrumbli je Ožbolti. V popise jy je padrabnejy rešclanivejni pa hišneh j eminah. 
Ke Krajncan so segumu spadale ledi s prezimenan Kranjc: 
Prezimy, 11acitavujemije jemi  rojst.l.  mate  Žynidba  smrt  
Crainz Petrusa Petrus  ?  1709.  
Crajniz SebastianaAnna  1622.  1724.  
Krantz GeorgiusaAgnes  1681.  1718.  1741.  
Crainz GeorgiusaApolonia, ud Grohar  ?  1717.  
Crainz Georgiusa Lucia, ud Osbolt  ?  1718.  
Crainz Georgiusa Maria, ud Sturm  ?  1725.  
Krainz Lucasa J oannes  ?  Babinopolie  1730.  
Crainz Georgius  1716.  Prez.Monte  1722.  
Krainz Georgiusa Maria, ud Podlipnik  ?  1728.  
Krainz GioriusaAndreas  ?  1732.  
Crainz Georgius  ?  1753.  
Crainz Georgiusa Margarita  1717  Agnes  1740.  

Jemina 11ocitov (Petrus, Sebastijan, Georgius, Lukas) dajo na znajni da jy b110 prezimy Kranjc d11aste bel pagastu ko pakaživajo skromni padatke kiri so na respalage. Maške rud jy nestou al štire 11omažjyny Žyni s ten prezimenan segumu so prynjysly geny na generacijo ke Šy ževi. 
Krajnca nejso tak nazvale per Krajncah. Tu prezimy jy pomisu, al ny s Krajnsky. Dabiu ga jy v kraje kamer Sy jy s Krajnsky persyliu prej k ko jy poršu ke Krajncan. Tu pily na 11odguvar da jy poršu s Karušky al pa z Gorišky. 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Padatke o vlasnikeh z gruntovnicy: 
stare prezimy je jemi v las. hiš.br 
1 Ožbolt Matija 
2 PantarJuraj 
3 Pantar Mihael 
4 PantarJuraj 
5 Kovac Jakov 
6 Lipovac Marko 
7 Lipovac Jakov 
8 LipovacAntun 
9 Lipovac Juraj 
10 Eržen Ivani Lovro 
11 Lipovac Martin 
13 Eržen ? 18 ? 19 Lipovac hišnujemi 
Ožbolti 
Lautarca Zdulni Belajka 
Jercin Zdulni Lipovci yormaharji 
Strumbli Aupti 
? Aupti 
Krneni nuve hiš.br. 
1 
4 6 3 5 7 
8 
10 11 
12 
? 13 2 9 jemi nuvga vlasnika 
Ožbolt Pavao pagarišcy-PoljancicAntonija Pantar Zvonko Troha Zvonko Kovac Franjo Lipovac Franjo Slavin VeselAleksandar Lipovac Franjica Lipovac Jelena Žagar Jakov Aupt ? Erženlvka Ožbolt Franjo Linin Lipovac Franjica 

v naruCf!je starga uocita, Pejsaž v okolice naselja Krajnce. snimlf!nu yokul 1920. lejta. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Nepaznati hišni bl'l)aje na pagarišcah: Tone z grica (kajžar-11osabejnek) Pintar Julka Jozel, Jercinka Modicovo Gazda,Hur ? Vahtarjevo Škorjanc Erženi Deuci Boža (v Kocevje) 
Ožbolt Josip, vikendica 
Krajnce so v porven samostalnen službenen zapisen jemejle 97 stanovnikov, a 1835. so ble pa cerkvine evidencije 83 katolika. Najvyc stanovnikov jy b110 1931. lejta-102. Vod takryt broj skuze pada. 1980. lejtajehjy bo samu38, 2010. štire, a 2011. lejta jy Šy anaduša, panetanej stalnu por Krajncah. 
Stanovnike so rezsyljyni, pa syglih ani hišy fajn zdrživajo. 
Rudolf Janeš jy papisou zajdny vlasniky hiš je vlasniky imajn per Krajnceh. Zapisou jy 16 hišneh bl'l)ajov: 
l. Kvas Alojz zes žjyno Slavico; 
2. 
Vikendica, vlasnik Ožbolt z Opatijy; 

3. 
Por Lene, hišo naslejdu je 11obnaviu Ožbolt Zoran s Prizda, nej nastanyna; 

4. 
Por Zvon.te, pok. Troha Zvonimir, hiša nej nastanyna; 

5. 
Pantar Ivan, ževi v Giraven, hiša nej nastanyna; 

6. 
Kovac Vilim, ževi v Cirkonce, hiša nej nastanyna; 

7. 
Por Slave, vlasnikLipovac Josip, dejva v Slovenije; 

8. 
Vesel Matilda, Cyz zimo ževi v Cirkonice; 

9. 
Vesel Rajko, ževi v Prizde, hiša nej nastanyna; 1 O. Lipovac Franjica, pakujna, hiša nej nastanyna; 


11. 
Aupti, bivše vlasnik Žagar Jakov, pakujne, hiša prydana za vikendico; 

12. 
Troha Branko, ževi v Vazeh (Torstjy ), hiša nej nastanyna; 

13. 
Štrumli, Bjelcevi6 Slavica, ževi v Staren Torge, hiša v stajne zazrušet; 

14. 
Por Krne, vlasnik Franjo Lipovac, ževi v Prizde, hiša nej nastanyna; 


15.Pagarišcy 110d 1942. Vlasnica Pantar Antonija, ževi v Prizde; 
16. V zaselke Deuci jy Šy pit pagrarišc kepa drugmo svetskemo rate nej so uobnavlj yni. 
Knjiga stališa y.okul 1970. lejta: 
Kranjci 
Hišne broj 3/6 (porvu so stari hišni bl'l)aje) 
Prezimyjemi 11ocitajejemi rojstvo paruka smort naznaka 
Pantar Franjica 1943. vmorua v logarje Gonars Pantar Karolina 1943. vmorua v logarje Gonars Pantar Zvonko 1905. 1930. žjenaMarijar. Pantar 1910. II Pantar Zvonka Zvonko 1931. 1944. vmor v Ilirske Bistrice Pantar Zvonka Albina 1934. 1957. ud. za Žagar Stanka Prized Pantar Zvonka Ivan 1948. Pantar Josipa Dragutin 1931. 1943. vmor v logarje Monigo 
Broj 4/3 Troha Zvonko 1913. 1950. 
II 
žj. Julka r. Tušek 1926. sParga 

.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
Prezimc; jemi 11ocitaje jemi 
Troha Zvonka Marija Troha ZvonkaAntun Troha Zvonka Branko Troha Zvonka Ivan Troha Zvonka Zvonka 
Broj 5/5 Kovac Franjo žj. lvka r. Lipovac Kovac Franje Emil Kovac Franje Vilim Kovac Franje Franjo 
Broj 6/7 Lipovac Franjo žj. Jelena r. Ješelnik Lipovac Franje Olga Lipovac Franje Josip Lipovac Franje Slavica 
Broj 7/8 Vesel Vida Dragutin VeselAleksandar žj. Matilda r. Ožbolt VeselAleksandraAnica Vesel Aleksandra Marica Vesel Aleksandra Ružica 
Broj 7/9 Lipovac Josip žj. Franjica r. Šebalj Lipovac Josipa Petar Lipovac Josipa Josip Lipovac Josipa Ivan Lipovac JosipaAntun Lipovac Josipa Marija Lipovac Josipa Franjo 
Broj 8/10 Lipovac Josip žj. Marija r. Turk Lipovac Josipa Zora Lipovac Josipa Franjica Lipovac Josipa Marija Lipovac JosipaAntonija Lipovac Josipa Franjo Lipovac Josipa Petar žj. Franjica r. Tušek rojstvo 
1951. 1953. 1956. 1959. 1961. 
1908. 1912. 1932. 1938. 1948. 
1926. 1930. 1958. 1960. 1963. 
1885. 1913. 1923. 1948. 1950. 1958. 
1898. 1910. 1930. 1942. 1933. 1936. 
1946. 
1883. 1893. 1914. 1917. 
1921. 1923. 1930. 1936. 
paruka smort 
1931. 
" 
1956. 
" 
1942. 1947. 
" 
1929. 1958. 
" 
1943. 
1943. 1959. 
1943. 
1913. 1964. 
" 
1940. 
1945. 
1943. 1955. 
" 
naznaka 
na Maka ven Hribe v\Jazah vPrizde 
vmor v logorje Rab 
vmor v logorje Gonars vmor v logorje Gonars 
vPrizde 
vmofl)a v logorj e Gonars vPrizde 
ud. Mohoric v Prized ud. Ecimovic v Perušic 
ud. Valic na Sušak vmor v logorje Monigo 
.tµJII.O.Ci. -. 
Prezimy jemi yocita je jemi  rojstvo  paruka  smort  naznaka  
Broj 9/11 Lipovac Juraj žj. Helenar. Ješelnik  1891. 1896.  1918. "  1943.  vmor v logorj e Gonars  
Lipovac Jurja Julka  1946.  
Lipovac Jurja Juraj Lipovac Jurja Ivan Lipovac Jurja Marija Lipovac Jurja Ivanka Lipovac JurjaFanika Lipovac Jurja Matilda Lipovac Jurja Ladislav Lipovac Jurja Jelka  1923. 1925. 1930.  1958.  1950. 1964.  vPrizde ud. Žagar v Prizde ud. Žagar v Garacah ud. Žagama Babno Polje  
Broj 10/12 Žagar Jakov .-Franjicar. Ješelnik  1902.  1945.  vKacivje  
Zagar Jakova Franjo Žagar Jakova Ema Žagar Jakova Vinko .-Franjicar. Poje  1930. 1933.  1954. 1955. 1953.  "  vDaline  
Zaagar Jakova Josip  1942.  1943.  vmorv logorje Gonars  
Broj 13/13 Eržen Franjica ErženFranjica Eržen PetraAntun ErženAntunaivan ErženAntun  1863. 1880. 1880 1898. 1892.  1920.  1943. 1943. 1943. 1943. 1943.  vmorya v logorje Gonars vmorya v logorje Rab vmorv logorje Gonars vmorv logorje Gonars vmor v Gonarse  
žj. Ivka r. Troha  1900.  "  
ErženPetar ErženAntuna Ivka  1901. 1922.  1943. 1943.  vmorv logorje Rab vmorya v logorje Rab  
NN  
Lipovac Jakova Marko  1871.  1942.  vmorv logorje Rab  
Lipovac AntunaAntun Lipovac Jakova Franjo  1899.  1942.  vmor v logorj e Gonars  
Lipovac Julka Ožbolt Marija  1865.  1943.  vmorya v logorje Gonars vmorya v logorje Gonars  
Ožbolt Jurj a Juraj  1889.  1942.  vmorv logorje Gonars  
Ožbolti  
Broj 2 Ožbolt Franj<?,  1931.  1959. i 1960.  
I. žj. Milka r. Zagar II. žj. Slavica Žurga  1935.  " 1960.  
Ožbolt Franje Olgica  1962.  
OžboltFranjeAlenka OžboltFranjeJožica  1963. 1966.  


.q.o.!t.aE -.--------------------------
Vod Krajncov jy vyadu paprejcne put v Prized pa deca nejso jemeJ11a VyC ko pu vury da šuly. Pa syglihjeh nej Šl)O dl}aste VyC v šulo ko z bol l}oddalyneh zaselkov, zak so deca mougl}a dama ževino past. Stanovnik jy Krajnc, žjyna Krajncarca, a pridjev krajnsku. Dej Sy por Krajncan, ke Krajncan, l}Od Krajncov. 
Kozji Vrh (Kozje Vorh) 
Ke nedu pryveciva povjest kazga kraja al anga mejsta polej negovu nastajejni vižy za porvu spaminejni neguvga jemina. Tak sy je v slucaje Kuzjega Vorha l}Ohku sliše da jy nastou v 19. stulejtje. Ke nedu prelista stary papirjy rej s Sy nada ranejy uatkrit neguvu spaminejni. V 18. stulejtje Sy nejso ne Garace zapešivale pasibyj pa farah, zak so perkaživani ko anu skupnu naseljy. Porve popis v kirmo jy Kuzje Vorh zapisan za Sy jy zes 1857. lejta. Tu nekukor na pamejne da jy nastou za popisan z 1818. lejta. Je l}an jy v Cyrkvineh papirjah ranejy zapešivan. Lejta 1835. jy jemu 130 katolikov, a 1857.jy bl}O 140 stanovnikov, samu 39 myjn l}OdCebra. Zgumo mejojy dasignu 1869. lejta ke jy bl}o 167 duš. Vod 1931. lejta broj skuze pada. S takratneh 152 stanovnika jy 1981. lejta pou na 90. Tuje nej tak vyliku zmajnšejni ko v drugeh bol l}Odalyneh mejstah. Zmajnšejni be bl}o je majnjy ke ny be Kuzjen Vorhe porbrajale zasibny zaselky (Groharje, Skuake, Kunšle je drugi) ke imajo skupnu samu anga stanovnika. Stu tridysit katolikov (stanovnikov) 1835. lejta jy daste vjylek dokaz da jy biu Kuzje Vorh duaste ranejy nasyljyn, zak jy prejšuo dl}aste cajta <lak jy dasignu tulke broj ledi. 
Kuzje Vorh jy na nadmurske visini nad 900 mytrov, al jy klima syglih bulja ko na Majyrje je ko v Prizde ke so VyC ko stu mytrov nižjy. Snejg jy vicje, no Sl}ana pady duaste rejy ko v l}Okulneh pl)oninskeh dalinah. 
Niv imajo nekej myjn ke jy zjymla na gricah bol plitka. Imajo lepy kašynicy ke Sy prytejžyjo prute sjeveroistoke je istoke, skuze da slovensky mejy (Novi Kot al Binkel). Nyl}obdejvanu tl}o je ljyte pryrašca šikaraje g1Jara. 

Kuzje Vorh (per Majzle) prf!d drugen svetsken ratan. 1905. lejta df! }? byo 300 ledi, kar na marf! bet rejs. 
V cajtah ke mau kodu l}Obdevil}a zjymlo, a klima je nej l}Od Vyliky važnoste, jy na Kuzjen Vorhe narjyneh dl}aste naveh hiš. Ledi Sy radi gur persylijo ke jy pouk glavny cesti je ke lejp položaj vlejcy ny samu uny ke so te rajyni zak daje ledi z uoddalyneh zaselkov pa je vikendašy. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Jemi naselja panuja zaklucek da jy byo ljyte v stareh cajtah VyC kazi ko v sasejdneh zaselkah. Kazi so jemejle najvyc yosabejnke ( deržiny bryz grunta). Tu Sy na da pavizat zes stanovništven Kuzjega Vorha, pa ne z nebynen drugen mej stan. Spitjy treba panavit dajy jemi najvyc naseljov vizanu z negoven zacitken, a v zacitke jy vsake yohkujemu tulku Zymli kulkujo je yokorcu. Uni ke nejso mougle korcet gyaro nejso ne persylile v ta kryj. Zatu v zacitke nej byo yosabejnkov. Byo jy lepeh kašynic na kireh so rydile V1Jaly je kravy. Bel be byo pamislet da so na zacitke jemejle kazi, ke nej byo Šy vnicynu vsy šibjy. Paznatu jy da so kazi hedu karistny za vnicet šikaro je grmacy. l}ohku Sy obcute dajy anen leden s Kuzjega Vorha narudnu per zgavarjejne tega jemina pa Sy VyCkryt vtryfi da kire rjycy kok ne najstarji stanovnike na pamtjo da jy nedu jemu kyazo. Jemi ko je perjemek yohku nastany cistu slucajnu. Za tu jy hedu dyaste prilk. Dyaste lokali teto v ima jemi vizanu zes ževalme (Mydvejdav štant, Kabilja gyava, Pasja robija, Jelinja draga ... ) pa j y yohku je Kuzj e Vorh dabiu j emi neodvisnu yod tega al jy kedu jemu kyazo al ny. 
Ceu kryj yod Muharica da Kindov Sy je dryl smatra Kuzjen Vorhen, al Sy pa navade deli na zaselky je hišna jemina. Na najvišjen jy Žalasne Vorh s crkvico Majky bažjy siden žayaste. Shadišcy jy na Bilkelštne pandejlok pa na dan Vilky mašy. N edejlo pa Male maše pridy myjn hodocasnikov. 
Mau nad crkvico jy pa lepen vremine videt skuze na Kamnišky alpy, a keder jy zrak hedu cist jy videt je Julijsky alpy. 
Stari hišni bflJaje so pacile yod aden per Masyarje, a kancale so Sy per Kindeh. Predzajdnu menavejni bf1]ajov jy puciyu na zapadne strane, a kancanu jy na istoke. Por zajdnemo menavejne bf1]ajov so kryj padelile na ulicy. Za glavno cejsto prute Prizde jy Šumarska ulica, hišy za putan da crkvicy spadajo na Žalasne Vorh, a Kinde so zaselak ke jy VyC dougu jemu tu jemi. K nen perpada je nekulku drogeh sasejdneh hiš. Ko pasibna ulica so je Masyarje zes par hiš. 
Kramarjavi padatke:  
stare  prezimyjejemi vlasnika hišnujemi  nuve  jeminuvga vlasnika  
hiš.br  hiš.br.  
1 2  TrohaJuraj Žagar Marija  Masuarji Zgurni  9 10  Lipovac Filip, l} ormahar os ta vina Kovac Josip, Škrlivoc  
3  Janešlvan  Skuaki  15  Janeš Julijana  
4 5  JanešJuraj Tušek Gašpar  Kunšli Grohari  4 18  Janeš Stjepan Kovac Ivka, Mizlarjava  
6  Mihelic Jakov  Grohari  19  Mlakar Vida i Antun  
7  Lipovac Katarina  ?  ?  ?  
8  Lakota Petar  Lakote  21  Lakota Slava  
9  BebarPavao  Hišcenavi  22  zgarište Žurga  
10 11  Troha Matija MohoricAntun  Skednarji Biharji  23 25  Troha Franjo, Skednar Mohoric Filip  
12 13  Lipovac Pavao JanešMiha  Tabagati Lekaci zgurni  24 13  LipovacAntun Janeš Rudolf  
14 15  ?;rohaFilip Zagarlvan  Majzli Majzli  7 5  zgarište, TrohaAntun Rijeka Žagar Josip  
16  TurkJakov  Skednavi  2  Rigler Filip  
17  Kenda Ivan  Kendi  3  Kenda Roman  
18  TrohaAntun  Jevanavcavi  1  Lipovac Marija  
19  TrohaAntun  poukMasuarjov 11  zgarište, Jaklavo  
20.  TrohaJakov  ?  ?  ?  

Rudolf Janeš jy 2002. lejta napisou nekej o Kuzjen Vorhe. Pisou jy pa hrvasku, pa bu te preyobornynu na dyamac govor. Zapisanu bu samu testu kar nej VyC prejk spaminanu: ,,Kuzje Vorh jy za glavno cejsto Ceber-Prized, al Sy na sejvyrnuistocne strane prytejžy da slovensky mejy. Zaselke Skyake pa Groharje so cistu blizu mejy. Te v Slovenijo (v Novi Kot) vudjo dvej stezi. .. 
. . . Tuj y prave planinske kryj z dyaste zylyjna. Zapadnu j y yobrašcyn z gyaro, al Sy je sejvyrnuistocne djel zarašca zak ledi vsy bol pakašynicah sadijo smrejky. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
Paprejcna nadmurska visina jy nad dyvitstu mytrov. Por cirkve jy 929, Biharje so na 943, por Muharice 903, a najvišje so Kujnšle 947. mytrov. Najvišjy naseljynu mejstu v cebranskemo kraje so Režince ( 1 O 14 m). Zatu j y na Kuzjen Vorhe pyoninska klima ... 
. . . Par reci yod taljansky okupacijy, ke jy bya zaprav aneksija. Paciya jy taljanizacija, pa so Kuzje Vorh nazvale Montecaprino. Pa partizanskemo napade na taljansko Vl)ajsko, so fašiste 20. travnja pažgale Muharicavo hišo, a 31. svibnja so zapalle Bibarjy je Lekacy. 5. lipnja so v Prizde pastrejlale šist talcov s Kuzjega Vorha. Myd nime jy biu je šisnajst lejtne Ivan Janyš. Neguvu jemi jy dougu nasiya Osnovna šula v Prizde.43 
\Jod 67 ledi s Kuzjega Vorha jy 21 penzioner, 23 zaposlyni, 1 kmyt, 3 gaspadiny (nezaposleny) 4 nezaposlyni, 11 decije šularjov, pa 4 studente." 
Ledi s prezimenan Grohar (na pacitke Hroher) spadajo v zaselak Gruharje, al nej magucy vejdet s kiry so držiny, zatu so zapisani bryz hišnega hfl)aja. 
Prezimy, vacitavujemijejemi  rojst.1.  mate  Žynidba  smrt  
Grohar Andreasa Urbanus  ?  Mante  1734.  
Hroher Andreasa Ursula, ud. Kavalir  ?  1711.  
Grohar Gregorius  1641.  1741.  
Grohar Gregorius Lucia  1648.  1728.  
Hroher Gregoriusa Thomas  1686.  1710.  1713.  
Thomasava žj yna Lucia Janesh  ?  Paulus  "  
Hroher Simonisa Thomas  ?  1711.  
Thomasava žj yna Katarina Debeliak  ?  Michaelis  "  
Hroher Simonisa?  ?  1712.  
Simonova nyvej sta Helena Malinar  ?  Georgius  "  
Hroher Simonisa Valentin  ?  1717.  
Valentinava žj ynaApolonia Crainz  ?  Georgius  "  
Hroher SimonisaAgneta, ud. Beuch  ?  1720.  
HroherSimonisaMaria, ud. Sbasnik  ?  1724.  
Hroher Simonisa Primus  1707.  1715.  
Hroher Simonisa Lukas  1710.  1719.  
Hroher Simonisa Urban  1725.  Apolonia  


Slikejni za spamin na vezansku žignajni jedi. 
43 Jemi šule jr: prr:mejnanu v samostalne Hrvaske, Cf? glih nej biu ta fantek net komunist, pa ne navadne partizan. Biu jr talac. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy, vacitavujemijejemi rojst.l. mate Žynidba smrt 
Grohar Thomasa Andreas ? 1728. Andreasava žj yna Gertruda Turk? Georgius 11 Grohar Andr. Gertruda, ud. Mihelits 1729. Gertruda 1747. 1747. Groher Andreasa Ursula, ud. Krix 1731. Geltruda 1748. Grohar Andreasa Maria , ud. Knaus 1733. Geltruda 1751 Grohar AndreasaAgnes, ud. Mihelich 1735. Geltruda 1751. Grohar Andreasa Eliyabeta, ud. Pioje 1738. Gertruda 1755. Grohar Andreasa Margareta, ud. Tusek 1743. Gertruda 1760. Grohar Andreasa Maria, ud. Tussik 1745. Gertruda 1765. Grohar Andreasa Maria 1748. Gertruda Grohar Apolonie Urban 1737. Apollonia kci Andreasa 
Tri Andrejavy hcyri imajo j emi Marija. Navada j y bva da so pa smorte starj y systri uno ke Sy jy po lej radiva, korstle z nijen jeminan. No por Gruharjah so dvej Marijy vodrastly je vomažjyny. Jedinu mogucy be b110 da so ble dvuji razlicni starše s jednakme jeminame, zak imajo vobedvej Marijy vocita Andreasa je matyr Gertrudo. l)odAndreja jy potjykl)o vosen hcyri. Za siden Sy vej lej tu paruky. Apolonija jy jemejva je anga sina, al nej venda daživu zrejvo d11abo zak Sy ž nin kanca prezimy Grohar v teh kraj ah. 
Gruharje so Šy dougu pa persylitve v ta kryj zadržale govor s prejšnega kraja. Vsy da 1725. lejta so jeh zapešivale Hroher. A zapešivale so jeh tak ko so zgavarjale svaji prezimy. Tu gavari da so poršle s kraja kir se g zgavarja spadubnu ko h. 

Myadi pr.d crkvico Na Žalasnemo Vorhe 
Križ pr.d cerkvico na Žalasnemo Vorhe. 
yokul 1985 lejta. 
.q.o.!t.aE -.rplllj.an,JJut 
stare prezimy je jemi vlasnika hišnu j emi nuve jemi nuvga vlasnika hiš.br hiš.br. 
21  Lautar Blaž  Kapelcni  14  Lautar Marija  
22  Janeš Franjo  ?  
23  Kovac Matija  ?  
24  JanešPavao  Lekaci  12  Janeš Marija  
25  ?  ?  
26  Tabagati  26  Lipovac Antonija  
27  Troha Vinko  Jaklavi  8  Lautar Franjica, Tine  
28  Kenda Josip  Kende  4  KendaFranjica, Masvarjava  
Lakota Filip  Turkovi28  27  Lakota Josip Žagar Marija i Ivan  
Tabagata  Lipovac Slavica  
Tajcar  KovacGrga  
Masvar  Lipovac Antun II.  
Vicka  Hudolin Vlado i Ivka  
Mohoric Ivani Ivka  
Majzel  Žagar Franjo  
Kende  Lautar Filip, Uacnar  
.or Nevejstah  Pavlic Marta i Ratko  
Sumrade  ZbašnikAntun  
Kunšle  vikendica?  
Masvarje  Kovac Josip, Škrlivoc  
Jašarevic Mithad i Rezika  
Mohoric Marijan  
1,Jafsula  ?  
Lautar Josip  

Tamacejni aneh hišneh j emin je perj ernkov: 
1,Jod perjernka Masuar jy jemi zaselka Masvarje. Masuar jy vosiba ke jy bva pa necen pavizana z maslen. Maške jy Masvar, žjynajy Masvarca, a pridjev masvarsku. Zgurni so dabile jemi zatu ke jy bva niha hiša nad sasejdavo (sasejdneme ). Maške jy Zgume, žjyna jy Zgurna, a pridjev zgurnu. Za napešcyn zaselak Skl]ake al Skoki jy VyCkryt recjynu dajy verjetnu vod prezimena Skok. Maške jy Skak, žjyna Skl]akavka, a pridjev skvakavsku. Je Kunšle be ble zapešcyn zaselak da nej narjyna ana vikendica. Pamtjo jeh pa ten ke vajdneh patejkajo dva gaspuda (Leonard je negovga brata sin Juraj Janeš). Na Babnemo Pulje na brvaje 13 jy biu 1831. lejta Štefan Janeš, Kunšelj (Kunstl). Tu jy nepobiten dokaz da so bly vize med Babnapulcame je naseljame s cebranskega vlastelinstva, zak Sy vide dajy na Babnu Puljy poršu vod Kunšlov. Maške jy Kunšel, žjyna Kunšlavka, a pridjev kunšlavsku. Groharje so nazvani pa nekdajnemo prezimene Grohar. Per Gruharjah ževi samu ana maška vosiba je tu starja vod 70 lejt. Maške jy Gruhar, žjyna Gruharca, a pridjev gruharsku. Je hišnu jemi Lakoty jy vod prezimena Lakota. Maške jy Lakata, žjyna Lakatinka, a pridjev lakatinsku. Hišcenavi so dabile jemi pa majhne hiše -hišce. Mašky jy Hišcar, žjyna Hišcarca, a pridjev hišcarsku. Skednarje so tak nazvani ke so hišo nardile na mejste prejšnega skedna. Maške jy Skednar, žjyna Skednarka, a pridjev skednarsku. Zaselak Biharje jy vod prezimena Bebar ke jy preobomynu vod Weber. Maške jy Bihar, žjyna Bibarca, a pridjev bibarsku. Tabagati so dabile jemi pa tenke da so jeskale zakapanu bvagu. Nej segurnu da so gakeda votkapale, al so ble syglih pryzvani Tabagati. Maške jy Tabagate, žjyna Tabagata, a pridjev, tabagatsku. Lekace nejso nastale vod jemina Aleksandar net vod prezimena Lekan, zak so vod jemina Luka. V prošloste so Lekac dj ale Luke. Maški j y Lekac, žjyna Lekacka, a pridjev lekacku. Marija Janeš (r. 1809.) Lekacava Sy jy uomažiua h Režinan. Uod teskryt jy testa hiša dabiua jemi Per Lekacke. Kok j y nastou perj emek Majzl nej paznatu, al Sy vej da jy bvo tu prezimy Kacivarjov (kolonizani Nejmce na kacivskemo tle). Maške je Majzel, žjyna Majzlavka, a pridjev majzlavsku. Skednavi se tumace tak ko Skednarje. Kinde so tude pa prezimene (Kenda). Maške jy Kinda, žena Kindavka, a pridjev kindavsku. J evanavcavi so vod vosibnega jemina Ivan -J evan. N amej stu i so djale je (ime -jemi, igracka -jegracka, imati -jemet. Analognu ten Ivan -Jevan). Maške jy Jevanavec, žjyna Jevanafka, a pridjev jevanavsku. Jemi Pouk Masvarjov pa vej da nej djylyc vaj dneh. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Hišnu jemi Kapelcni so dobile zatu ke jen jy hiša blizu kapelcy. Maške jy Kapelcen, žjyna Kapelcna, a pridj ev kapelcnu. J aklavi so nastale vod uosibnega j emina Jakap, Jakel. Maške j y Jakel, žjyna Jaklavka, a pridjev jaklavsku. Turkavi so vod prezimena Turk. Maške jy Turk, žjyna Turkavka, a pridjev turkavsku. Taj car je na Kuzje Vorh porseliu zes zaselka Tajcarje. Maške jy Taj car, žjyna Tajcarca, a pridjev tajcarsku. Nej paznatu kok jy porŠlJO jemi per Nevejstah. Vicka jy žinsku jemi, a 1}avsula jy zes zaselka 
1) ovske. Za etnika s Kuzjega pa Žalasnega Vorha nej prav gaj emina. 
Padatke Rudolfa J aneša: NaKuzjen Vorhe ževijo, imajo samuhišy al pa imajna: 
-Šumarska ulica 
1. 
Por Marte (Pavlic Ratko, Marta pa sinRatko ). Imajo voštarijo; 

2. 
Mohoric Marijan, na nuvu narjyna hiša, nej nastanyna. Marijan z držino ževi v Prizde; 

3. 
Por Vrbancke-ZbašnikAntun pa žj yna Ivanka; 

4. 
Por Muhari ce. Nej nastanyna hiša držiny Mohoric. Dougu so jemejle vaštarijo; 

5. 
Por Vesele. V hiše ževi sama Vesel Božena; 

6. 
Vesel mr. ph. Jelka, z dvyjme senuve ževi v Leblane; 

7. 
Por Lakote. Te ževijo Lakota Josip pa žj yna Verica; 

8. 
Lakota Siniša ževi zes žj yno Ivano je hcirko Me lani; 

9. 
Por Tunkce. Vlasnica Lipovac Filipa, ževi v Zadre. Datrajava hiša; 1 O. Tabagata, Lipovac Slavica, ževi sama; 


11. 
Por Skednarj e. Vlasnik Troha Rudolf, ževi v Nemcije. Hiša nej stalnu nastanyna, 

12. 
Kovac Vitomir ževi zes žjyno Mileno je hcirko Marijo; 

13. 
Lautar Josip ževi zes žjyno Željko je dva sina (študente); 

14. 
Por Hedaline. Hudolin Vlatko, ževi sam; 

15. 
Lautar Mojmir-Nedjeljko, ževi sam; 

16. 
Lipovac Antun Masvar. Hišo j y kupu Radoševic Ivo. Ževi zes žjyno Milevo; 

17. 
Por Maj zle II. V hiše ževijo Križ Damir je žjynaDušanka; 

18. 
Por Maj zle I. Vlasnike držina Troha-Šukunda je Systri Troha, pagarišcy z druzga rata; 

19. 
Šukunda Nevenka pa Ilij a, vikendica, ževijo v Rejke; 

20. 
1}afsula. Pagarišcy z druzga rata, na štrec garažy Josipa Lakoty. 


Jašareviccava hiša 

Radoševicava hiša 
235 
goraci - gerjansku 
__________________________ .tµJJW.ci.-. 

158 Marijan Mohoric srne} Šf persrliu v navo hišo. Lakotava hiša 

Skednarjava hiša Hiila Grgr Tajcarja 

Hedalinckava hiša Hiša Damira Križa 

.q.o.!t.aE -.-------------------------­



Hiša Mojmira Lautarja 
Zbašnikava hiša -Per Nr;vejstah 
Prezimy jemi vocita je jemi 
Žagar Filip 
.-Marijar. Žagar Zagar Filipa Marija Žagar FilipaAntonija Žagar Filipa Ivan 
Broj 29 Hudolin Josipa Vladimir žj. Ivka r. Troha Hudolin Vladimira Vladimir 
Broj 33 ZbašnikAntun žj. Ivanka r. Lipovac ZbašnikAntunaAntun rojstvo paruka 
1926. 
II 
1904. 1928. 1956. 1930. 1951. 1941. 
1930. 1956. 
II 
1931. 1957. 
1928. 1958. 
II 
1930. 1961. 
smo rt naznaka 1943. 
ud. Mlakama Bab.Pulj e ud. Paulin na Zbitke 
v Kacivske Rejke 
V knjige stališa nej so zapisany vsy deržiny (Mohoric, Lakota, Lautar ... ) 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Žalosni Vrh (Žalasne Vorh) 
Pryd drugen svetsken ratan jy Žalasne Vorh jemu samu tri hišy: Zgurni je Zdulni Lekace pa Kapelcni. a zdyj: 
l. Žagar Ivan, žjyna Nevenka je senuve Davor paAntun; 
2. 
Jašarevic Midhat, žjyna Rezika je hcirk Vedrana, pa sin Vedran zes žjyno Janjo je sin Jan; 

3. 
Križ Andelko, žjyna Dubravka je sin Davor; druga držina: Križ Denis, žjyna Manuelka je duaj cke Luka pa Matej; 

4. 
Zdulni Lekace: Turk Filip je žjyna Dušanka; 

5. 
PorLekace: JanešRudolfježjynaMilena; 

6. 
Kapelcne: Lautar Srecko, ževi sam; 

7. 
Malnar Drago je žjyna Darinka. Povratnike zes SAD. 



\ 
168  Hiša Ivana Žaga-rja  Lekacava hiša (Rudolf Janeš)na Žalasnemo Vorhe 169  
Knjiga stališa y.okul 1970. lejta  
Broj 13/13 Prezimy jemi yocitaje jemi  rojstvo  paruka  smort  naznaka  
Janešivan žj. Marija r. Kovac J aneš Ivana Rudolf žj. Milenar. Ješelnik Janešivanaivka Janeš Ivana Marija Janeš Ivana Sabina Janešivanaivan Janeš Ivana Franjo Koritnik Prized  1901. 1928. 1940. 1929. 1931. 1933. 1936. 1939.  1943.  strejlan v Prizde zBinkla ud. Ožbolt v Prizde ud. Križ v Ceber ud. Turk v Prizde v Francije žj. Marija  
broj 21/14 Lautar Valentin žj. Marija r. J aneš Lautar Valentina Srecko Lautar Valentina Valentin Lautar Valentina Franjo Lautar Valentina Zvonko Lautar Valentina Milka Lautar Valentina Marija  1885. 1906. 1909. 1910. 1912. 1914. 1920.  1902. "  1937. 1956. 1911. 1943. 1943.  žj. FranjicaMalnar  


.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy jemi yocita je jemi rojstvo paruka smort naznaka 
Lautar Valentina Josip 1922. 1944. Lautar Valentina Filip 1924. 1925. Lautar Valentina Ciril 1928. 1955. Lautar Milke Srecko 1958. 
-Bebari (Bibarj e) 
1. 
Tabagate: Lipovac Antun, hišo kariste ko vikendico zak ževi v Leblane; 

2. 
Lakota Ljiljana, ževi v Cebre, hiša nej dyabremo staj ne; 

3. 
Skednar: Pagarišcy zes 1942. lejta. Ima hišo v Šumarske 11; 

4. 
Hišceni: Hišo zapestile Šy pryd drugen svetsken ratan. 


Bebarje nejso zapisani v knjige stališa. 
-Maslari (Masuarj e) 
l. Kovac Anica je Ivan, te ževijo yod spumade da jesyne; 
2. 
Stara hiša Kovac Anice. Prydana ko vikendica; 

3. 
PorMasuarje. LipovacJosipje sin Ivan; 

4. 
Jaklavu. Troha, pagarišcy z drozga rata. Potomke ževijo v SAD je Slovenije. 



Brvnara Josipa Lautarja na Kuzjen Vorhe. 
paruka  smort  naznaka  
1920. i 1946. "  
1946. 1946. 1955. " 1966. "  1942.  ud. Ožbolt v Prizde vmor v Francije v Francije zGaracov  
yod Karuscov  

Knjiga stališa yokul 1970. lejta 
Broj 1/9 Prezimy jemi yocitaje jemi 
Lipovac Filip 
I. žj.Antonijar. Troha 
II. žj. Ljubicar. Malnar Lipovac Filipa Filip Lipovac Filipa Danica Lipovac FilipaAntun žj. Antonija r. Turk Lipovac Filipa Josip žj. Marija r. Kovac Lipovac JosipaAntonija MalnarAnt. iLjubiceMarija 
rojstvo 
1895. 
1908. 1921. 1926. 1932. 1939. 1941. 1946. 1967. 1930. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezi my jemi vo ci taje jemi rojstvo paruka smo rt naznaka Broj2/10 
Ža&arFilip 1898. 1940. 1942. 
" 
.-Stefanija r. Troha 1912. Zagar Filipa Ivan 1941. 1942. vmor v logorje Rab 
-Kendi (Kinde) 
1. 
Majzl, Žagar Franjo je Kovac Marija; 

2. 
Lacnar, Lautar Filip; 

3. 
Lautar Filip ml.je žjena Mladena; 

4. 
Rigler Filip je žjyna St<;fka; 

5. 
Kenda Ivan; 

6. 
Ožbolf Slava; 

7. 
Gucec, TrohaMarija,ž evi vFrancije.44 



Kinde 2011. lej ta  
Knjiga stališa 3okul 1970. lejta:  
Kendi  
Broj 16/2  
Prezi m<; jemi vo ci taje jemi  rojstvo  paruka  smo rt  naznaka  
Rigler Filip  1927.  1968.  
žj. Marija r. Kenda Rigler Filipa Bož a Rigler Filipa Vlatka  1907. 1928. 1930.  " 1948. 1959.  ud. Poje v Bi nkel ud. Žag ar, v Francije  
Rigler Filipa Franjo  1932.  vDoboje  
Rigler Filipa Filip  1935.  1966.  

44 Šumarska ulica, Žalasne Vorh, Biharje, Mas1Jarje je Kindr so prrd navme br1jajme pisani pad Kuzje Vorh. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy jemi vocita je jemi  rojstvo  paruka  smort  naznaka  
Broj 17/3 Kenda Roman  1911.  1934.  
žj. Sabina r. Mohoric Kenda Romana Roman  1911. 1934.  11 1960.  vPrizde  
Kenda Romana Ivan  1945.  
Kenda Romana Durda  1952.  v Slovenije  
Broj 18/1 Lipovac Franjo žj. Marija r. Troha Troha Marije Franjo žj. Marija r. Kenda Troha Franje Josip  1930.  1924. 1905. 1956. 1928. 1957.  1961. 11 11  
Broj 28/4 Kenda Josip žj. Franjica r. Troha Kenda jo sipa Marija Kenda Josipa Hedviga Kenda Josipa Franjica  1902. 1923. 1930. 1932.  1922. 11 1956. 1954.  1968. ud. Troha sbr. 18. ud. za Lautar Filipa ud. Malnar v Crne l) aze  
Broj 32, novoizgradena Lautar Antun  1891.  
I. žj.Antonija r. Troha II. žj. Franjica Lautar Antuna Filip ž. Hedviga r. Kenda Lautar Antuna Marija Lautar Filipa Danica Lautar Filipa Mladenka Lautar Filipa Filip  1929. 1930. 1930. 1955. 1957. 1959.  1954. 11  1968.  ud. Loknar v Sjyle  


-Skoki (Skuake) 
1. 
Janeš Slavica, ževi v Nemcije; 

2. 
Vlasnik zNovgaKota,pagarišce zes 1942. lejta; 

3. 
Turk Filip, zdy na Žalasnemo V.rhe 4, pagarišcy zes 1942.lejta. 


___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Knjiga stališa qokul 1970. lejta 
Prezimy jemi 11ocita je jemi rojstvo paruka smort naznaka 
Broj 3/15 JanešPetar 1951. žj. Julka 1900. Janeš Petra Josip 1927. 1949. v Zagrebe Janeš Petra Marija 1931. 1958. ud. Biškup v Zagrebe J aneš Petra Dušan 1932. 1960. v Nemcije J aneš Petra Hedviga 1936. ud Košorog, Dolina Janeš Petra Ivka 1937. 1961. ud,. MohoricKoz.Vrh 
" 
muž Ivan Mohoric 1933. Mohoric Ivana Dubravka 1962. v Zagrebe 
-Por Juhane-Pagarišcy myd zaselkame Skuake je Groharje. Te jy bua Kalicava hiša. 
-Grohari (Grubarje) 
1. 
Mlakar Antun, ževi v Prizde, hiša nej nastanyna; 

2. 
Kovac Franjo, ževi sam. 


broj 6/19 Mlakar Antun 1926. 1952. vPrizde 
" " 
žj. Vida r. Janeš 1932. 
" 
Mlakar Antuna Zeljko 1955. Mlakar AntunaAntun 1958. 
Broj 5/18 KovacAntun 1935. 1943. 
" 
žj. Ivkar. Tušek 1915. Kovac An tuna Branka 1938. 1955. ud.Cvar KovacAntunaFranjo 1940. Tušek Josipa Marija 1911. 
-Kujnšli-Porvu prezimy Janeš, zajdnu Lipovac je Pajnic. Te so Sy radile gaspude Leonard je Juraj Janeš. na pagarišcy zes 194 2. lej ta j y narj yna vikendica. 
-Šumrada hiša jy pa drugmo rate uobnavlyna al so jo zapestile ke so se novo nardile na Kuzjen Vorhe, Šumarska 3. Ta zase lak se perbraj a je v cebransky Garacy. 
-Škrlivci 
1. 
Volf Josip, ževi v Veblane. Hiša jy v s11abmo staj ne; 

2. 
Por Šturme. Na pagarišce se jy Lipovac Filipina (ževi v Zadre) zdigneua majhmo vikendico; 

3. 
Troha. Pagarišcy zes 194 2. lej ta. 


.q.o.!t.aE -.--------------------------
Knjiga stališa yokul 1970. lejta 
Broj 5/3  
Preziml jemi uocita je jemi  rojstvo  paruka  smort  naznaka  
VolfFlorijan  1907.  1931.  
žj.Antonija r. Malnar  1903.  "  

-Kosmaci-Pagarišcy zes 1942. lejta. Hiša jy bua myd Škrlivcame je Božy Vesel. 
-Prhula-Hiša jy koda spadaua ke Lautarjan. Vlasnicy so Turk lvka pa Marica. Ževijo v Staren Trge. V hiše ževi na kvartirje Zbašnik Ivan. 
Na Kuzje Vorh (Žalasne Vorh) jy 1939. lejta porŠlJa jugoslavenska Vl}ajska. Rezmejšcyna je bya pa hišah, tlak je nejso 1940. lej ta narydile lesiny baraky na zidaneh temelj ah. Jedinica jy bl}a velika ko ana ceta, a glavno kamando so jemejle na Vražjen Vortce. 
Takrat jy Vl}ajska zaciua dejvat vojny utvrdy. Cez Kuzje Vorh jy prehajal}a tritja borbena linija (porva je druga so bly bližjy taljanske meje ke jy ŠlJa lJOdBejly vadi na Škudavnek jeParavicavo mizo. Na teh vojneh objekteh so ble zaposlyni je damaci ledi. Dejvu jen jy prav porŠlJO, aje fajn Sy jy zaslUŽlJO. Ty utvrdy nej jugoslavenska vaj ska nigdyr rablJa. 1941. lej ta jeh jy taljanska VlJaj ska rezminiral)a. 
Ledenjy VlJajska dl}abru porŠlJa je zbag tega ke so tabližji dabivale hrano kar jy bl]O uadvyc sudatan. Kir jy VlJajska mary bet je kaka nasrica. Tak jy bl}o je 1940. lejta ke jy an podnarednik zaklJOU anga fanta (Tušek Šimuna) lJOd Gruharj ov, ke j y šu pa nlJaCe damu z lJOŠtarijy z Nuvga Kuta. 
Jugoslavenska VlJajska Sy jy zvicyr na Vilke cetrtek (10. IV.) 1941. lejta naankryt lJ01praVlJa na odhajejni. Prejk ko jy lJOdešlJa jy zapall}a kasarno je drugy stauby. Ledi so ble cejlJO nuc v strahe, zak jy v kasarne pukal}a municija ke so jo pestile sudate. 
Dva dni pa ten (na Vilko sebuto) jy Cyz Pastujno je Luško dalino na Kuzje Vorh porŠlJa taljanska VlJajska. 
173 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Lautari (Lautarje) 
Ta zaselakjy dabiu jemi pa prezimene Lautar. Perpadajo moje vokulny damacijy z lejvy strani cejsty nad Kuzjen Vorhan prute Milanaven Vorhe. Najnižjy imajnijy Lirka per Škrlivcah, blizu zaselkov Sešica, Grejhcov je Daliny. KeLautarjanjy da 1942. lejta spadatJu vosenhiš: 
stare  prezimy je jemi v las. hišnu jemi  nuve  jemi nuvga vlasnika  
hiš.br  hiš.br.  
1  Pintar Josip  Breski  9  Žagar Franjo, Ture  
2  KovacJuraj  Mizlarje  8  Kovac Franjica  
3  Lautar Josip  Lautarje zgur.  6  Malnar Valentin  
4  Malnar Lenka  Lautarje spujd. 7  Troha Josip, Zoren  
5  TrohaJuraj  ?  ?  ?  
6  Troha Jakov  Lirka, Škrlivci  3  VolfFlorijan  
7  ŠturmAntun  Kasmaci  2  pagarišcy, Šturm Slava  
8  TurkJosip  Prhula  5  Turklvka,Muharicava  
Hedalin  1  Vesel Franjo i Boža  

Malnar Josipa jeMargareteMagdalena r. 1842., zDaline 39, Lautarje 4. smrt 1863. MalnarJosipa jeMargareteFranjo r. 1839. " " " 1863. Malnar Valentina Grgur r. 1896. parucan 1921. z Daline (Vrbanckav ), Lautarje 3 
Teh par ledi jyzapisanu da be syvidvo kok so syje keda ledi sylile skraja vkryj. Vrbanckavi so šle z Daliny ke Lautarj an. 
Knjiga stališa yokul 1970. lejta 
Prezimy jemi vocita je jemi rojstvo paruka smort naznaka 
Broj 1 Hudolin Josip žj. Ivka r. Naglic Hudolin Josipa Fanika 1927 v Francije Hudolin Josipa Marija 1933. ud. Malnar v Sjele Hudolin Josipa Boža 1930. 1951. 
" 
muž Vesel Franjo 1919. Vesel Franje Josip 1952. vmor v Ljubljane žj. Jelka r. Malnar s Cmeh l} azov Vesel Franje Marta 1953. ud. Pavlic 
Broj 1/9 Žagar Franjo 1914. 1946. žj. Julka r. Vesel 1922. " uodKrajncov Žagar Franje Franjo 1948. Žagar Franje Blaž 1951. 
Broj 2/8 Kovac Gašpar 1933. 1942. žj. Franjica r. Mlakar 1908. " Kovac Gašpara Marijan 1934. 1956. vCirkence žj.Antonija r. Troha 1938. za Majerja Kovac Gašpara Franjo 1935. Kovac gašpara Marija 1937. 1956. ud. Lipovac h Makavcan Kovac Gašpara Josip 1940. Kovac GašparaFranjica 1942. ud. Miloš v Pazin 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy j emi vocita jej emi rojstvo paruka smort naznaka 
Broj 2/17 Žagar Ferdinanda Boris 
.-Marijar. Kovac Zagar Borisa Marijan Žagar Borisa Ivanka 
Broj 3/6 MalnarGrga žj. Dragica r. Ožbolt Malnar Grge Danica Malnar Grge Valentin Malnar Grge Drago žj. Darinka r. Žagar 
Broj4/7 Troha Filip žj. Zorka r. Šebalj Troha Filipa Josip Troha Filipa Nevenka Troha Filipa Vilma Troha Filipa Darinka Troha Filipa Ivka 
Broj 8/5 TurkAntonija Turk Antonije Antun žj. Ivkar. Mohoric Turk Antonije Amalija TurkAntuna Marija 1928. 1924. 1953. 1955. 
1902. 1938. 1941. 1948. 
1910. 1931. 1933. 1938. 1940. 1943. 
1888. 1910. 1916. 1914. 1952. 
1952.  
"  
1937.  1960.  
"  
v Amerike  
zVorhov  
1929.  1943.  
"  
1955.  ud. PojehŽagarjen  
1956. 1960.  ud. Poje v Binkel ud. Tušek h Tuškan  
ud. Pregelj v Trstje  
1951.  1968.  
"  
vCirkence  

Breske so pad cejsto na štrec križajny za Celovcy je Režincy. Rejc bresek jy zes starga govora je VyC jo na znamo restamacet. Per Smrejcje jy Bresne puatok, a nekej pryd pustan jy Živa Brjysa. Brjysa spadabla na staru žinsku jemi al jy syglih tyšku porsyc da so Breske vod Brjysy. Ana punca s prezimenan Reljac Sy jy vomažiua h Lejnartan v Cmy l}azy. l}od takrat jy tan hišnu jemu Per Breskule. Maške jy Bresek, žjyna Breskula, a pridjev breskavu. Mizlarje so vod prezimena Mezlar. Te nej vod njyga pisanga sleda al jy venda porvu te nasyljenu, a kešnejy Sy jy vodsyliu na Ravnicy. Druga je magucnast da so tak nazvani pa nevejste dekliškega prezima Mezlar. Zaselak jy myd Breskame je Lautarje. Maške jy Mizlar, žjyna Mizlarca, a pridjev mizlarsku. Per Lautarjahjy maške Lautar, žjt;na Lautarca, a pridjev lautarsku. Imajni z jeminan Lirka jy pa prezimene Reljac (napacnu Lire). Maške jy Lire, žjyna Lirka, a pridjev lircarsku. Ani pravjo dy jy tu imanje jy por Škrlivcah, drugi dejo dy jy por l}acnarjah. V prošloste so pisarje jemejle problemov ke so zapešivale ty našy cudny jemina. Škrlivcy so kirkryt zapisale ko Šerlovac je koker Sy jy kamu zvidvo. Maške jy Škrlivoc, žjyna Škrlivka, a pridjev škrlivsku. Kasmace so tude pa prezimene Kosmac, ke jy samu ankryt zapisan v teh krajah. Kosmac jy prezime ke jy bvo v Baške daline, a je v Iga vase. Maške jy Kasmac, žjyna Kasmacka, a pridjev kasmacku. Zase lak Prhula jy dabiu tu jemi vod kar jy poršva nyvjesta vod Prhcov. Maške je Prhulc, žena Prhula, a pridjev prhulsku. 
Na padrucje ke spada ke Lautarjan zdyj ževijo, imajo hišy al pa imajna: 
1. Malnar Marija pa sin Veljko, povratnike zes SAD; 
2.Troha-Pregelj Ivka, ževi v Trstje. Hiša nej nastant;na;
3. Mizlarje: Žagar MarijanjeAndrejazes sinan; 
-Breske-Hiša jymydLautarjeje Tajcarje. Vajne ževiŽagar Blaž zmatyrjo Julijano. 
1905. lej ta j y per Lautarj ah zapisaneh 125 ledi, kar na mary bet rej s. 

.q.o.!t.aE -.-------------------------­
Tajcari (Tajcarje) 
Tamace Sy dajemi Tajcarje patejka vod Dojceri (kolonizirani Nejmce v okolice Škofjy Loky). V Tajcarjy spadajo je tri vokulna imajna-dva hišna bfl}aja per Turkah, pa Lukce. 
stare  prezimy je jemi v las.  hišnujemi  nuve  jemi nuvga vlasnika  
hiš.br  hiš.br.  
1  Turk Matija  Turke  ?  pagarišcy, Žagar Ivan, Marinen  
2  Kovac Juraj  Tajcar  10  Kovac Angela  
3  Turk Marija  ?  ?  ?  
4  Turk Matija  Turke  13  pagarišcy, Žagar Marija  
5  Pantar Jakov  Lukce  14  Pantar Petar, ostavina  
Tajcarjell  KovacAntun  
Tajcarje12  pagarišcy, Koritnik Ludvik  

Knjiga stališa qokul 1970. lejta 
Prezimy jemi vocitaje jemi rojstvo paruka smort naznaka 
Broj 2/10 Kovac Josip 1924. 1949. 1967. 
" 
žj. Angelca r. Košorog 1928. zDaline Kovac Josipa Josip 1950. Kovac Josipa Anica 1951. Kovac Josipa Ivan 1953. Kovac Josipa Marica 1955. Kovac Josipa Jadranka 1963. Kovac Josipa Branko 1965. 
Broj3 KovacAntun 1921. 1951. 
" 
žj. Ivkar. Zbašnik 1929. zDaline KovacAntunaAntun 1953. KovacAntuna Vjekoslav 1954. 
V prydzajdnen menavejnen bfl}ajov so Tajcarje je vokulni zaselke perpajyni Lautarjan, pa so je hišni bfl}aje skupni. 
Stanovnik Tajcarjov jy Taj car, žjyna Tajcarca, a pridjev tajcarsku. Stu metrov vod Tajcarjov prute Milanaven Vorhe, z lejvy strani cesti so dva pagarišca zaselka Turke. Stanovnike so jemejle prezimy Turk. Maške jy Turk, žjyna Turkavka, a pridjev turkavsku. Zapešcjynu imajni Lukce jy vokul pu kilomytra vstran vod Tajcarjov prute Mauharjavmo vaze. Lukce so dabile jemi pa Luke. Maške jy Lukec, žj yna Lukcarca, a pridj ev lukcarsku. 
Popis dauRudolfJaneš: 
PerTajcarjah ževijo, imajohišy al pazjymlo: 
1. 
Kovac Vj ekoslav, žjyna Danica r. Malnar per Režincah je sin Igor; 

2. 
Kovac Vjekoslava Vjekoslav ml. je žjt;na Danijela. Deca so: Kevin, David pa Petra. 

3. 
Kovac Antun pa brat Ivan; 

4. 
Vilharjavalovackahiša. Pagarišcyz 1942. lejta. 



___________________________ ,q.oJta.ci.-. 

-Turke-Dva pagarišca z 1942. lejta VlasnikŽagar Ivan zes Žalasnega Vorha. 
-Lukce -Pagarišcy z 1942. lejta. Aden vod vlasnikov jy Naglic zes Srejdny Dragy, a drugi ževijo v Kacivje. 
1905. lejta jy te zapisaneh 190 ledi, kar nej mouguo bet rejs. Tu lejtu jy pousud zapisaneh pryvyc ledi. 
Runci (Runce) 
l)oddalyna imajna na samašcije pad skupnen jeminan Runce so na velike površiny na visoravne vokul 1. 000 m/n/m, na sejvymuzapadnemo podnožje pvoniny Crna gara. J ednaku j emi al v jednine (Rune) imajo cmyvaški vaze ke Sy prytejžyjo v produžetke vod Škrapinov da Križevy baraky. Ceu ta kryj jy na hudmo mrazišce, pa nej bva rejtkast da jy kvascen z ranga jutra za nahti zajšvo vod nisky temperatury je dybily svany. Ne v nasyljyneh Runcah nej dvaste bulja klima. Tu treba zapisat zatu da be Sy vageljy razumvo jemi Runce. l)od mraza vofuryna kraužlasta trava spadabla na runo. Ok glih jy taku tumacejni bryz nezga znanstvenga temelja, nej bvo druzga tamacejna za tu jemi. 
Naseljy jy per prydzajdnen menavejnen bfllajov perpojynu Lautarjan, a je hišni bfllaje so skupni. Teskryt nej bvo v Runceh VyC nebynga stalnega stanovnika, al so syglih dva nuvi hišni bfllaj e. 
Na Runceh jy 1905. lejta zapisanu 113 ledi-katolikov, kar nej za vorjat. 
' 
Runce, zaselakRismane (disnu}r lovacka 
hiša). Slika }f zes 1930. lejta. Z lejvr; 
strani poukzidaJr pavejznrn kalaj. 

.q.o.!t.aE -.-------------------------­
stare hiš.br  prezimy je jemi v las.  hišnu jemi  nuve hiš.br.  jemi nuvga vlasnika  
1 2 3 4 5 6 7 8. 9. 10.  Poje Valentin Troha Franjo Lautar Jakov Eržen Lovro Šebalj Antun ReljacJakov, Lovro Loknar Antun -Šmorc Križ Miroslav Križ Miroslav Troha Matija  Pajeti ? Uacnarje ? Škrapine .eorLirce Skrapine Rismane Rismane  ? ? ? ? ? ? ? 15 16 4  pagarišcy, LipovacAntun, Tunken Troha Franjica pagarišcy, Lautar Filip, Kendi Eržen Marija i Lautar Valentin pagarišcy, Troha Josip, Zoren, Šebalj Ivka pagarišcy, Mihelic Rudolf, v Rejke, Lipovac Ivka pagarišcy, Loknar Josip pagarišcy, TurkAntun Lovacka hiša LD "Tetrijeb" pagarišcy,TrohaJakov  

Hišo v Runcah jy pa drugmo svetskemo rate vobnaviu samu Filip Lautar -l}acnar, al ny por 
1} acnarj ah nego por Rismanah. Tuj y testa ke jy zdyj lovacka hiša. V yC vobyden navej kok Sy j y rjykl)o por kire hiše, net Sy vej za vsy hišy. Z najbulj o vulo Sy nej poršvo da drugeh padatkov ko so te zapisani. 
V gruntovnice so prydratni vlasnike testi ko jy prejk te zapisanu, apa rate so Sy vlasnike mejnale zak jy Križavu imajni patalanu pa agrarne reforme. Lokali tete nejso tocnu zapisani. V sake ima sva ji tamacejni pa j y za Lircy nekulku razlicneh lokalitetov, a prave jy samu aden. 
Vej Sy dajy bvaanahiša perPajetah. Jemejvajy broj 1, a vlasnikjy biuPoje Valentin. Zdyjjyvlasnik Lipovac Antun Tunken. Tu vozidjy jy any stu mytrov prejk ko Sy pridy da lovacky hišy. Pajete so dabile jemi pa prezimene Poje. Bel jy paznat Pajetav vas ko sami Pajete. Maške jy biu Pajety, žjyna Pajecka, a pridjev pajetavu 
Zabroj 2 Syna vej kejjy biu. Vlasnikjy biu TrohaFranjo,zajninpa TrohaFranjica. 
Bfl)aje 3 pa 6 so ble por l}acnarjeh. An grent jy kupu Davorin Mihelic s Corneh l}azov. Maške jy l}acnar, žjyna l}acnarca, a pridjev vacnarsku. Tan ke jy zdyj vlasnik Lautar Filip so bly v hiše per l}acnarjah dvej držiny ( dva brate). Lautar Filip prave da jy bva pryd drugen ratan any pu kilomytra vod 
1} acnarj ov prute Milana ven Vorhe ana napešcjyna hiša, a Reljac daj y biu per 1} acnarjah v majhne hišce. 
Ne za broj 4 Sy na vej lokacija. l}od paznateh nasljednikov nej VyC nebyden živ. l}ohku Sy samu pagrunta da jy biu Eržen vod Režincov al pa vod Krajncov. Ne te ne tan nej ledi kiri be vejdle kyj VyC pavejdat. 
Per Škrapinah so bly dvej hišy. Jeme_i,ly so bfl)ajy 5 .a 7. Na bfl)aje pitjy biu Šebalj ke gajynaslediu Troha, a na bfl)aje 7 jy biu Loknar. Maške j y Skrapin, žjyna Skrapinka, a pridj ev škrapinsku. 
Per Rismanah so ble bfl)aje 8 pa 9. Pryd ratanjy biu vlasnik Miroslav Križ zes Cebra. Pa agrarne reforme jy an tal dabiva Turk Marija Šimcava s Prizda, a na drugmo vozidje jy hišo naridu Lautar Filip l}acnar, ke sojo pa tenkepile lovce. Ta hiša ima broj Lautarje 16. Broj 15 jynajemi TurkAntuna(Marijen sin). Maške jy Risman, žjyna Rismanca, a pridjev rismansku. Te so ble valda ledi s prezimenan Resman prej k ko por uneh Rismanah ke so mau naprej vod Štimcov. Per Rismanah so tri vozidja, pa jy biu marat je Troha Matija vod te. 
l}od l}acnarjov prute crnyvaskemo Runce jy anu vyliku imajni-Lejska . Zdyj jy tan VyC vlasnikov. Tan jy bva v ane štirne Vl)ada ke so hadile pujno kl)asce z vokulneh vazov. Filip Lautar, ke jy biu rajyn tan blizu (per l}acnarjah) prave da so tan jemejle skeden neki Hedalincke,je da so ble v Lejske samu Cyz lejtu. Du vej, marat jy bva v stareh cajteh tude hiša. 
Pa navade jy tak, da kryj kire jy najkešnejy nasyljyn,jy najprek zapešcyn. Glih tokjy z Runcame. Na lepeh kašynicah pa celeh Runceh jy bva velika trava. Dak jy bvo v teh krajah ževeni so jeh ledi ridnu kasile. Zdyj so nastl)any z listjan je voplytjyny z brinjan. Tan ke so Škrapine, l}acnarje, Lirce, Rismane je Hedalincke brusle kasi kavanky je merkurky, zdyj samu mjydved pridy paglidat za kazga bravlinca, crva, alpavaso. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Bazli (Bo zle, Bezle) 
Imajna ke spadajo ke Bezlan so na najvišjemo prysture Garacov. Nad nime jy Veliki vrh (1029 m). Cejsta se za Bezly odvaja nad Breskame je gry k vorhe da Celuvcov. Pa ten gry mau pa pavožnen pola Sy pa spušca prute sejverj e da zaselka Režince. 
Na mary Sy paryc da so Bezle dabile jemi vod glagola bezlat, a vod tega jy perjemek Bezel. Bezla ževina ke Sy jo pesti zes kiten, dak Sy na znari. Bezle so sami majhen zase lak, a vajny so perklucyni Režince, Cesarje, Juhe je Celovce. 
stare  prezimy je jemi v las.  hišnujemi  nuve  jemi nuvga vlasnika  
hiš.br  hiš.br.  
1  TurkJuraj  45 Režinc  ?  pagarišcy  
2  Malnar Lovro  Režinc  3  Turk Filip  
3  TurkJosip  Režinc  Turk Josip, vikendica  
4  MihelicAntun  Cesari  2  zgarište, Mihelic Rudolf  
5  Lipovac Grga  Bazli  1  zgarište, Hudolin Vlado  
6  Turklvan  Juhi  6  TurkFranjica, Stari Trg  
7  TrohaLenka  Celovci, zdolni 5  zgarište  
8  Turk Ivan  Režinc  4  Turk Lucija, Uletova  
J emi zaselka Juhe votkriva da ga j y vstanaviu Juha.  
Prezimy, vacitavu jemije jemi  rojst.l.  mate  Žynidba  smrt  
Juha Jacobus  ?  
Juha Marina  1656.  
Juha Jacobusa Jacov  1731.  Ursula  Gora  1732.  
Juha J acobusa Bartolomaus  1733.  Urusla  
Juha J acobusa Elizabeta  1737.  Ursula  

Myd 1656. je 1731. lejtan jy mougvo bet Šy ledi s prezimenan Juha, samu kar nej o ten zapisaneh padatkov. Juha Jacobusa Jacov jy zapisan v mej ste Gora. Tak jy gaspud glagoljaš Mihael Rede zapešivou Garacy. Tu prezimy jy sen zapisanu zatu ke jy zgvara imajni s ten jeminan. Stanovnik je Juh, žjyna jy Juhavka, a pridj ev juhavsku. 
Nej jasnu zak so vokulni zaselke zapisani ke Bezlan ke so Režince odnosno Aržince jemejle tri hišy, a Bezle samu ano. \Jod bezlov jy v Sjyle za zita an fant ke je pornisu hišnu jemi Per Bezle. Stanovnik Bezlov jy Bezel, žjyna Bezlavka, a pridjev bezlavsku. Perjemek Režinc jy vod prezimena Eržen. Pa damaci zaselke Erženi dejmo Režine, a Režince so umanjenica množiny. Stanovnik je Režinc (Aržinc), žjyna je Režinka (Aržinka), a pridjev režinsku. Cjysar jy pa slovensku car. Navej Sy kok jy ratou tak perjemek. Stanovnik jy Cjesar, žjyna Cjesarka, a pridjev Cysarsku. Zaselak Celovce asocira na grad Celovec v Kamške ke mo Austrijanci dejo Klagenfurt. Ke Sy za vsaku dabijy kaku tamacejni, so je za Celovcy zmislele da so sen poršle voglarje Celovce (zec Celovca). Stanovnik zaselka Celovce je Celuvec, žjyna Celuvka, a pridjev celuvsku. 
Na temo padrucje denes ževijo, imajo hišy al pa imajna: 
-Celovce-Juhavo hišo j y kupu Ožbolt Filip s Prizda. J y jo vobnaviu al nej nastanyna. 
45 U Prezidu Režinca zovuAržinc. 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Knjiga stališa y.okul 1970. lejta 
Prezim<;: jemi vacitaje jemi rojstvo paruka smort naznaka 
Broj 6 Zbašnik Ivan 1931. 1958. žj. Ivanka r. Turk 1933. II Zbašniklvanalvica 1959. Zbašnik Ivana Mladenka 1963. 
-Bezle 
1. 
Hišo j<;: kupu Hudolin Vlado vod Kalavirjov, al joj<;: zrušu je na Kuzjen Vorhe naridu nuvo; 

2. 
Cesarje: Vlasnikj<;: biu Mihe lic Rudolf. Pagarišc<;: z 1942. lejta: Bezle (je C<;:sarje) so nad Muharican ( disnu, ok s<;: glida s prezidansk<;: strani). 


-Režince 
1. 
Brate Turk Josip je Antun; 

2. 
Turk Lucija je sin Franjo; 

3. 
Turk Ivan, Lucijen sin; 

4. 
Vikendica, vlasnike ževijo v Rejke. 


Prezim<;: jemi vacitaje jemi rojstvo paruka smort naznaka 
Broj 2/3 Turk Filip 1927. 1953. žj.Antonija r. Janeš 1933. II Turk Filipa Josip 1954. Turk Filipa An tun 1956. Turk Filipa Filip 1958. Turk Filipa Slavica 1960. 
Per Bezleh j<;: 1905. lej ta zapisaneh 119 ledi. Zglida daj<;: za tu lej tu v vseh mej stah zapisaneh pr<;:v<;:c katolikov. 

Juhavu imajni, keda. Slika Jr ijod takrrt ke Jr bija šindra glavna strejha. 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
MILANAVVORH 

Razglednica z 1906. lejta ke so zacile dejvat milanavsko parno žago. 
Pit kilomytrov vod Kuzjega Vorha prute jugozapade jy predjel ke so mo keda djale Ruglaste vorh. Tan jy bva Cyz dvejstu lejt gaspuska šumarija. Prejk so ble lugarje je šumarje z držiname tan ke jen jy biu pvasu. Lugarje so se vokhu vokarcle tulku gari da so rydile kravo je tjouca, a šumarje dvej kravy. Zatu jy biu Milana v Vorh na galave ke so jo nardile pryd VyC stu lej t. 
Nakan tezga ke jy cebransku vlastelinstvo poršvo v raki madarsky plemicky držiny Ghyczy, Ruglaste vorh jy prymejnou jemi v Milanav Vorh. Milan (Emili o) jy biu aden vod bratov Ghyczy pa kirmo jy ta kry dabiu jemi. 
Ke so 1907. lej ta nardile parno žago,jy Milana v Vorh naankryt zrastu v dejvavsku naseljy. 
Bvo jy vokul pidysit deržin, drugu so ble samce. 

V se so j emej le zaj s tun stan, letriko ( svetl)o) je drva za grej t. 

179 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Ke nej b-110 Zymli za 11obdevivat so jemejle VyC cajta za citejni je za bavet Sy s kulturneme aktivnostme. Testu ke jy da zdyj pisanu yod gerjansky kultury s<; j<; dagajayu samu na Milana ven Vorhe. 
Dejyavce so ble organizirani v sindikat, a hitru so Sy pacily širet idejy Oktobarsky revolucijy. Zes 1934. lejta jy yobvarvan an djel navinskega clanka: "Istina je da smo odcijepljeni od svijeta, ali smo svijesni da imamo potporu u strukovnoj organizaciji, koju svi svijesni i napredni radnici cvrsto podupiremo. Što se pak tice onih radnika izvan tvornice (misle s<; na šumsk<; dejyavc<; je furmany, op. S.Malnar) medu njima ima nesavjesnih koji bi rado uživali tude plodove, a sami nisu spremni ništa žrtvovati. Mi, drvopreradivaci u tvornici smo, unatoc takvom stanju, uvjereni da ce ioni spoznati gdje je njihovo mjesto. Jer svijet se okrece i doci ce vrijeme kad budu ioni u istoj situaciji ... " 
Pisani padatke gavarijo da so dejyavce organizirale generalne štrajk 1934. lejta, ke jy trajou dva kejdna. Na spomenike pastavlynmo v spamin na ta dogadaj, pišy dy jy biu štrajk 1928. lej ta. Zes štrajkan nej so nec dabile pa so šle dej vat pa isteh uvjetah. 
Ke Sy jy perpravlou druge svetke rat, jy jugoslavenska Vl)ajska an kilomyter yod Milanavga Vorha prute Ivice nardiya kasarny. Jy byo je nekulku bunkerjov z dybileh krlov. Tu jy bya druga linija obrany. V Sy j<; v rate vnic<;nu. 
Milanavce so 1942. lejta vkep zes vseme drugme yotyrani v taljansky fašisticky logorjy, a pa kapitulacije so Sy pryževejle rezešle na vsy strani. 
V Srejdnemo vorhe (duber kilomyter uod Milanavga Vorha) jy bya partizanska bolnica, a pa yokulne gyare so bl<; borb<; pa j<; paginyo v<;c borcov. Dyaste j <; byo n<;paznateh. V s<; pasmrtn<; yostank<; so pabrale je na Milana ven Vorhe payožile v spomen kosturnico ke jy nad bivšen krlišcan. 
V kosturnico jy payožjynu 26 identificiraneh je 16 nyidentificiraneh borcov. 
Dakr<;t nejso aute pr<;prigle pa damaceh gyarah so lugarje z držiname Šy ževejle pa lugarnicah. Zajdni stalni stanovike Milanavga Vorha jy bya držina lugarja Hudolin Josipa. Zdyj nej VyC ledi ke stalnu te ževijo. Prystur ke jy bya keda žaga je vicje tal naselja jy yogryjyn z vesyako mrejžo. Nutre ima ŠumarijaPrezid devjacino. Pravjo dajy prihvatilište za divljac. Vse Garace, je trstjanski, cebranski je prezidanski Sy zarašcajo. Prihvatilište treba zahvalet da bu Milana v Vorh yastou nyzarašcyn. Zmutu sen Sy: nej VyC Milana v Vorh, zakjy Milana v vorh. 

Dopisnica pisana z Milanavga Vorha v Veblano. 

Spomenik redovitu zdrživa Šumarija Prezid. 
· • 
., 
•181 
Josip Hudolin zes ž}rno lvko je unuken Joškotan. Na slike ne} neguveh hcrri Fanikf, Boženr je Mari}r -Mimf. Josip Jr biu uod muadeh dni lugar. Navicje tal ževlr}na Jr biu v guare. Ko muad fant }f biu z matrr}o vrdlr na CebarskePalice. 
Ta slika if stara yokul 120 lejt. Teskrrt ne} byo Šf cesti z Milanavga Vorha prute Ivice. 

255 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
KAR S. TIC. VSEH GARACOU 
Ke jy v Tyrstje nekulku lejt djevava radio stanica, teskryt jy pisec teh bysejd pa nydejlah jemu vokul dysit menut v emisije 'Pod starimkrovovima'. Temy so bly z davneh cajtou. Ankrytjy gavaru kok Sy jy ževej1,1u na Gerjansken. Te bodo prynyšjyny samu any dvej recenicy: ,, ... Tyšku jy bvo tu ževlyjni, a syglih tok lepu. Zjutra ty jy zbudu pjytyh. Vysiu ke jy percakoo novo zaro, Žyli je svajy gaspadarjy rezvesylit. Za pytjyhan zacnydo mukat vacny kravy, za nime voucy. V saka vyrsta pa svaji zvavy gaspadarja da jy dvaba za futrejni. A gaspadar, sricen ke ima tulku gvavi v štale, heta jen Vysivu Vyrc pyrve zjuteme pušel sena. Zes štaly kadi gyrka para zmejšana zes duhan štalnega gnaja, al ta duh nej gaspadarje smyrdliu, zak vej da mo rešava ževlyjni. Gaspadar na duh na vobadira, ne na cute ga, tok Sy jy ž nin sperjaznu. 
Z ranga jutra patihama papejva pejsemco ke jo jy navadu Šy ke jy biu vatrak. Zna jeh Šy nekulku. Hitru jeh zapamte, a nigdyr na pazabe, zak na vej da bodo anga dniva pyršly plocy, za nime kazety pa CD-je, ke bodo namejst njyga pejle je pamtle. 
Idilicnu mejstu. Samu vejtercek maja z listjan da be mau zbudu tihe mir. Al ta mir jy kirkryt grubu vznamirjyn, keder Svite Ilja zacny strejlat pa vokulneh vyrhah, a vogniny strejly cejpet dybily hujy je degat zvamany kamady ko da so drabny palejna. Tu Sy byrš vmyri, al na treba mislet da jy zdyj vsy segumu. Dak Šy z drejvja padajo dybily kaply je rapitajo pa tlejh ko da kl)ajne dirjajo, tu iskoristjo dvej vacny zvyri. l)oucy bištru tyrgajo rasno travo, a aden vod voci skuce z gyrma pa ano zagrabe za vrat. Druge mo byrš pertjycy v pumac. Zagrabe vounino ževou z drugy strani vodzad. Deržijo jo cistuna vahka, samu tulku da na mary pabejgnet, je pestijo da gry sama. Samu kamendirajo jo, a une ke jo dyrži za vrat,jo vcaseh mau švikny z ripan da jo parjyny hitrejy. Drugy voucy grydo ko naumny prute štale, deca -pastirje za nime. Stari prec vedo kaj jy nouga, pa zamyjo sekiry za vsako segumast. Hmale nalytijo na kyfl)OU vosrejdek. l)od voucy so vostale samu any dva cvafelcke vouni. 
Tu so ble romanticni dnive. Pasibnu Cy jeh nedu glida z denašnega vagla. V vogrejte sobe za mizo s kompjutyran, jy lepu analizirat unu kar so pravly gerjansky stary mamy, a vane nejso tu tok daživlaly, a Šy myjn uni ke so sen pyršle z Girava, Prizda, Cebra zak so ble vosabejnke, a je testi s hriboviteh krajou vokul Idrijy, Cerknega, Tolmina, Karušky je vod dregej, ke so Šy z vicjeh kukau persylile sen v temny gari, na kamni tu tvo pu lejta pakritu zes snejgan, da se na Gerjansken nardijo gnejzdu v kirmo bodo ževejly generacijy je generacijy niheh potornkou. 
Svajy tylisa nejso vaflJale. Šundrivale so jeh da be se nardile daste vjylek grent za pryživet. Samu ke so bly dougy myrzly zimsky vecire so Sy prypestile perpoudan vod šlatrou, rajynic je vsaksurtneh strahou. Perpoude so jen bly vsa duhouna nadgradnja. Pa zime nejso mougle ne v cirku zak jen jy bva prydjylyc. 
Stari so dvaskryt panavlale da so tely ževejly vily -rajynicy dak nej pyršu cvouk. Ke Sy jy van nasyliu nejso mougly padnašat negovo klitveco pa so pabejgnely vod tet. Ke da so vodhajaly da so prekrižly kryj je djaly: "Gvara jy bva je gvara bo!" 
Kar sy ticy gari so bly v praven!" 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
KRATKI STARI ZAPISE 
An Babnapulc jy zapisou nekej kratkeh clankov vod ledi s prezidanskeh Garacov. Te bodo prypisany ko ker jeh jy van zapisou: 
-Anton Mohoric iz Kozjega vrha štev. 11, toži Alojza Šturma in Franca Hutterja, oba dimnikarska vajenca pri Matiji Hutterju v Kocevju, ker sta našcuvala psa, da je popadel njegovo ovco, ter ji prizadel rane, radi katerih jo je moral zaklati. -Mjesni sud v Prezidu obsodi oba na placilo 5 forintov, ki jih morata placati tožitelju v treh dneh. -Prezid, dne 3. oktobra 1879. leta. 
-Slavnom obcinskom poglavarstvu u Prezidu! -U poreznoj opcini Goraci nastavit ce se prodaja zaplienjenih pokretninah: svakovrstnoga blaga, siena, pokucstva itd ... što neka slavno to poglavarstvo u svojem podrucju proglasi i žitelje selah Kozji vrh, Bazli, Lautari, Taj cari i Runci o torne obavijesti. -Cabar dne 8. rujna 1878. Pogl. obc. Cabar. 
-Gorsko naselje Runci! Šest hišic je premoglo, in v eni smo nekaj mesecov stanovali gozdni delavci iz Babnega Polja, ki smo podirali, klestili in "belili" smrekova drevesa. Za hrano so nam bili koruzni žganci z ocvirki. Delodajalec Bencina iz Maribora, pa nas je še dokaj dobro placal. 
-Peter Lautar-Skutec št. 43 ,je v knjigi dolžnikov poravnal dolg za ˝ litre rakije. Lovran Lipovac je 3.10.1878. spil˝ litra brinovca na upejni in racun poravnal 12.10.1878. Z dužnišky knigy Petra Trohe z Babnega Pulja. 
-Sveta maša na Žalostnem vrhu (Kozjem vrhu) za kompanijo Antona Ožbolta. (tu jy bva kampanija šumskeh dejvavcov ke jy šua Cyz zimo na Hrvasku-v slavonsky šumy, op. S. Malnar)-Iz leta 1895. 
-5. 4. 1900. so nad Kozarškimi žagami našli utopljenega 70-letnegaAntona Kovaca iz naselja Kranjci nad Prezidom, bil je izsekovalec žag. 
-Leto 1921, september-Suša je še vedno. Vodo vozijo iz Prezida celo na Milanov vrh, kjer jo rabijo za tovarno, ljudi in konje okrog 11 tisoc litrov dnevno. Cerkniško jezero je že dolgo popolnoma suho ... 
-Leto 1925 ... Tudi romarska cerkev na Kozjem vrhu je dobila nove zvonove, ki so razen svetnikom posveceni tudi padlim vojakom prezidanske župnije. Zvonove so kupili v Ljubljani in zanje odšteli25 tisoc dinarjev. Na Kozjem vrhu je bil med najprizadevnejšimi vemikiRadeMohoric iz št.11. 
-Leto 1940. Na Vražjem vrtcu in Žalostnem vrhu (Kozjem vrhu) so zrastle barake -utrjena linija. Kmetje se tožijo, da so jim pokvarili mnoge njive, a državna odškodnina za to je malenkostna. Na Žalostnem vrhu je bilo 15. 8. 1940. prošcenje. Po maši je pel improvizirani vojaški pevski zbor rezervistov pod vodstvom gospoda Sancina, ravnatelja Glasbene matice v Celju. Za ministranta sta bila dva vojaka. Vreme krasno! Vojaki so obljubili, da še nastopijo, a so jih že poslali domov in zamenjali so ih mlajši. 
-Iz kronike DVD Prezid! -Prilike kod nas su dosta teške. Zarade nema. Više mještana otišlo je na rad u Njemacku. Opaža se sve više nestašica živežnih namimica. U nekim krajevima vec se dijeli brašno na karte. Brašno je mješavina 50% pšenicnog sa 50% kukuruznog. Petrolej se dijeli i kod nas na karte. Šecera nema. Vodje naše države ipak vode dobru politiku, da hvala Bogu do danas još nismo bili zahvaceni uratni vrtlog. Sve se trpi, samo neka je živa glava. Nadamo se ostati poštedjenim. U 1941. godinu ulazimo sanajljepšimnadama. PomozBog! 
1941. lejtu nej buo tak hudu, al so ledi spvacale 1942. je nekulku naslejdneh lejt. Samu paglejty spisky gerjanskeh žrtav. 

.q.o.!t.aE -.-------------------------­
ridne  . .prez1my Je Jem1  rojstnu  mej stu je hišne  perjemek  
broj  lejtu  broj  
1 2  Eržen Emanuel Janešlvan  1888. 1897.  Krajnce 13 KuzjeVorh 3  Aupt Skak  
3  Kovac Ivan  1881.  Krajnce5  Jyrcin  
4  LipovacAntun  1873.  Bezle5  Bezlav  
5  Lipovac Jakov  1869.  Bezle5  Bezlav  
6  Lipovac Franjo  1891.  Bezle 1  Bezlav  
7.  Lipovac Ludvik  1892.  KuzjeVorh 7  Kunšel  
8  Malnar Franjo  1880.  Lautarje 3  Vrbanckav  
9  Mihelic Franjo  1889.  KuzjeVorg 6  Gruhar  
10 11 12  Pantar Antun §ebalj S':iril Sturm Ciril  1881. 1883. 1887.  Krajnce 2 Runce 5 Lautarje 7  Lautarcen Škrapin Kasmac  
13 14  TrohaAntun Troha Franjo  1898. 1888.  Krajnce 4 Kuzje Vorh 1 O  Belajken Skednar  
15  TurkAntun  ?  Kuzje Vorh 16  Kapicen  
16  Turk Grga  1891.  Bezle 3  Celovec  
17  Turk Jakov  1887.  Bezle 6  Juh  
18 19  Žagar JosipŽagar Juraj  1874. 1890.  Krajnce 10 Kuzje Vorh 2  Šturom Masvar  

-Ledi s prezidanskeh Garacov nej so stradale samu v drugmo rate. Je v porvo soj emejle žrtav: 
Spisak jy narjyn s popisa na spomen place v Prizde! 
Segurnu jy b110 vsaj tulku myrtveh je v cebranskeh Garacah fkep s terstjanskeme samu kar jeh nej nebyden papisou. 
Jože Janež-Logarckov z Babnega Pulja, ke jy zajdny lejta živu v Murske Sobote jy 1970. lejta drugen zapisou, a pisec knigy preveu na naš govor:,, ... Na Žalastnemo Vorhe (Kuzjen Vorhe) du vej kok dougu VyC staji crkvica Marijy siden ža11aste. Tu jy znana cirku za shadišcneky. Koker nan pavej legenda da sy jy myd svajo d11abo Marija perkazava pastirjan ke so tan pasle kazi je voucy,je da jen jy rjykl)a naj pavedo staršan da se žavastna Majka bažja Žyli na testen mej ste jemet crkvico, ke so jo hmale pa testen pastavle ... " 
Žrtvy špansky gripy 1918. -1919. lej ta v Garacah ( vseh truj eh): 
rid. br. prezimy Je Jemi mejstu starast lejt 
1 JanešZorka Garace 57 (Rismane) 10 
2 KrižAntun Garace 46 (Juzouka) 5 
" 
3 Križ Marija Garace 46 17 4 Kali6Josip Garace (Sešica) 2 5 VolfAntun Garace 50 (Muhouce) 26 
" 
6 Volf Antonija Garace 50 20 
Pa spiske zglida da z disny strani cesti prute Kuzjen Vyrhe nej bvo vobynga myrtvega od španjolky. 
__________________________ ,q.oJta.ci.-. 
SKRAJŠANO 
Garace so ble v pn;tjyklaste Gerjansku, v knigah so pa zapešivani Monte, Montibus, Montanista, a ke jy kak glagoljaš pisou pa hef1Jasku so ble Gora. Vse truji so ble pisani skep. Ke so v Prizde (1765. lejta ) je v Tyrstje (1790.) vstanavljyny kaplanijy so Gerjansku rezdelile na tri fary. V zacitke so jeh v cerkvineh knigah pisale Gorachi Terstianer, Gorachi Csubraner pa Gorachi Prezidaner, a v cevilneh papirjah so ble še 1778. (Urbarium possesion) pisani skep. S cerkvineh zapisou Sy vide da so j eh gaspude najkešnejy 1835. lejta (v Prizde) perkaživale pa naselbinah (grupa zaselkou) V popise stanovnikou so pyrve put vse truji perkazani pa zaselkah, bel be bvo ryc pa grupah zaselkou vod 1857. lej ta. 
Ok sudmo pa gerjanskeh prezimenah pvala vohku verjamymo da jy biu an tal zdauna nas.ljyn, a majnje djel pryd ten ko jy zaciua dejl]at v Cebre železarna. PreJk so ble 1:1-aryt nasyljyni kraje pouk vadi (Sešica, Skrlivce, Zalasne Vorh), najkešnejy Runce ke so najdryl vod farneh mej st je na najvicj e madmurske vesacine. 
Na Gerjansken so bly any prezimena ke jeh nej buo v drugeh krajeh (Bebar -Weber, Beuk, Cimpric, Cadež, Erbic, Eržen, Grohar, Hudolin, Juha, Kalcic, Kalic, Kavalir, Kenda, Korošec, Košorog, Kranjc, Lakota, Lautar, Mihelic, Ovsek, Ovsenik, Pantar, Perc, Pogacar, Repinc, Šepic ­Šepec, Šturm, Šulc, Troha, Tušek je Zbašnik) a drugy so pyršly z lokalno migracijo. Ty so bly prejk v drugeh krajeh, a najvyc so tisty ke jeh jy pa vseh mejstah (Janeš, Kovac, Križ, Kvaternik, Malnar, Ožbolt, Poje, Resman, Štimac, Turk, Volf-Bolf je Žagar). Drugy prezimena so na Gerjansku pyršly kešnejy, je hedu mau ledi jeh jy jemej\lu. Koker jy videt, pravy hefl]asky prezimena so rejtkast. Ke be Mihelica, Šepica, Erbica ... zapisale koker jy v originale, polej be vidle da so vsy pyršly s Krajnskega je Goriškega, pa je testy ke so nejmšky, so bly v nekdajne Krajnske je Goriške. Pouk naštejteh jy bvo segurnu Šy prezimen ke jeh nej magucy zes segumastjo zapisat v Garacy, zak nej so v stareh knigah zmiren pisale vod kud j y kedu, al kej ževi. Spacitka so jeh najvyc pisale pad Ceber. 
Jemina zaselkou so v najvyc slucajou nastava pa prezimene pyrvga nasyljynca (Bibarje, Bjauke, Režine, Režince, Groharje, Hadaline, Janyže, Juhe, Kalavirje, Kinde, Karusce, Kašaruge, Krajnce, Lautarje, Pajete, Rismane, Štimce, l}ouske, Tuške). Sy vej da nej bvo glih zmiren tok. Kire zaselak al pa vsaj hišnu jemi so nastale pa nyvejste (Prhula /vod Prhcou/, Rusce, Šega), al pa pa maškemo jemine (Dizmase, Jyrcin, Juzouka, Lekace, Lukce, marat tude Tamažine ). Dvaste myjn jy drugeh elementou pa kireh jy dabljynu hišnu jemi al pa j emi zaselka. 
Denašny prezimena Sy nejso dvaste sprymenily, dvaste jeh jy pa zginvo. Tude ledi jy vsaku lejtu myjn. Držiny so majhny je hedu stary. Mvadi grydo v šulo pa gradih pa Sy VyC na vracajo nazaJ. 
Ke so Garace padeljyni pa farah, so ble hedu vizani na farnu središce. Uod Štimcou, Rismanou je z najvyc zaselkou cebranskeh Garacou be bvo bližjy je bel pavožnu pyjt v Tyrstjy h maše, pa je v šulo. Al vani so šle rajši v Ceber, a zes prezidanskeh pa v Prized. Najbyrš da jy je tu aden uod uzrokou da Sy mau dergace mejnjo. 
Na Majyrje jy 1908. lejta zaciva z dejvan šula. Dejvava jy da 1980. ke jy zapyrta zbak prymou votruk. Kiru lejtu jeh jy bvo nad stu, a ke so jo zapirale jeh jy bvo 14. Je tu jy dvaste za denašny cajty. 
Vse truji Garace so ble 1942. lejta da fermjynta pažgani. Pakl]ance nej vostava ne ana najmanja šupa ne listnek, a kan hiša. Tu jy nardiva Musolinitaua vajska 1942. lejta da be sprejcva partizanan vobskyrbo s hrano. Ke Sy jy taljanskemo fašizme v pent pastavu antifašizam,jy taljanska vajska zaciva vbijat vsy kiri so jemejle vizo s partizane al so ble pa samu tužyni da jo imajo. Vbile so 61 maškega, 186 nadoužneh, najvyc deci, Žyni je stareh jy vmyflJO pa logorjeh, 27 jeh jy paginvo per partizanah, a 33 so skancale na dergacen nacin (bombardirejni, vod logorsky ŠCyrplynaste je dr.). Pryd ratan jy bvo v vseh trujeh Garacah vokul hilado ledi, a rat jeh jy pabrou vyc ko 307, zak Sy vsen ny vej za jemi. Ta rat jy biu pacitek kraja zaGaracy. 
Terstjanski Garace so ble vod dely najmajnje. Vajny so perpadale Karusce (2 hišy), Garnike (4 hišy), pa Brinava Draga (6 hiš). Karuscy so najvyckryt perpešivale Garnikan. Garnike je Karusce nejso pa rate vobnavljyni, a v Brinave Drage so vobnavljyni štire hišni bfl]aje. Da nej biu kryj pažgan be maryt Šy denes ton živu kak cvouk, tok nej vod teh dvyjeh zaselkou vyc ne sluha ne duha. Ble so 992 mytra nad murjan, je dajneh jy bvo tyšku prit. Styrm kalnik jy vsake vicje dež vnicu. l}od Rounic so ble Karusce voddalyni any dva kilomytra, a vod Brinavy Dragy je aden je druge zase lak an duber kilomyter. Siva je tok vostajajo prazna. V Brinave Drage v štyreh, pa rate vobnavljyneh hišah ževi pit ledi. Aden jy star 

4DMlfi -.------------------------­
21 lejtu, tri so kesneh srejdneh lejt, a ana 11osiba jy 11agne11a 81. V drugy hišy pridy kedu za kak vicje praznek. 
Za Karuscy jy pamejnbnu da jy b110 te prezimy Korošec, pa damaci Karusec. \Jod tet jy nasyljynu ke Kukcan. Per Gamikah jy biu na pacitke na vseh hišneh bflJajah Jarn,š, kar pamejne da se jy Žl}ahta pyrvga Janyša dej11a11a hišy pouk njyga. V Brinave Drage jy biu na zacitke na pit pyrveh bflJajou Žagar. Glih tok so ble na zacitke vse med sabo Žl}ahta. Na bflJaje 6 jy biu Klepac, al tahišajynarjyna kumej myddvyjmerate. 
S tega kraja so ble vizani na Tyrstjy, al so syglih jemejle tak pamejnek ko na cebransken Gerjansken. 
Cebranski Garace, Gerjansku, so tapravi Garace. \Jani so 110d Tatinsky Dragy je Majyrja da Daliny na lejve strane cesti je da Tuškou na disne strane, glidanu 110d Parga. Da prydzajdnega popisa so sen perpadale tude Režine zes štyrme hišame je Štimce. Zaprou samu pu Štimcou, zak jy ana hiša jemej11a broj Goraci 58, a druga Parg 13. Ta dva zaselka so zdyj bel vizani na Parg. Pyrve broj jy biu v Tatinske Drage*, 2 -5 so ble per Režinah, 6 so Makouce /zdyj Nakonci/, 7 \Jodame, 8, 9 pa 59 Kašaruge*, 1 O pa 11 Tuške, 12 Rusce, 13 -16, 60, 63, 66 pa 81 Janyže, 17 pa 18 Plejsce, 19 pa 20 \Jopajke, 21 pa 22 Bjau!<-e, 23 pa 64 Hadaline*, 24, 25, 68, 75, 76 pa 82 Zumpre*, 27 -32, 61, 62, 65, 69, 77 pa 83 Majyr, 33 -35 Tamažine*, 36 pa 37 Sešica*, 38 Grejhce*, 39, 40, 42 pa 73 Dalina, 41 Brinouka, 43 Hrib*, 44 Dizmase*, 45 Jejžouca*, 46 Juzouka*, 47-51, 74 pa 78 Muhouce, 52 -53 \Jouske*, 54 -55 Kalavirje, 56 -57 Rismane, 58 pa Parg 13 so Štimce, 72 jy Gmajnca, a 79 Šumrady*. V vicjeh zaselkah ko so Muhouce, Majyr, Janyže, so tude any hišy zapešcjny, vals kira pa nej pa drugmo rate 11obnavljyna, zak so 11ostaly pagarišca. Urn; hišy ke so pa rate narjyny na noveh temeljah so zapisany padnoume bflJaje. 
Na padrucje cebranskeh Garacou so any prezimena ke nejso bly v drogeh Garacah (Beuk, Cimpric, Cadež, Erbic, Hudolin, Kalcic, Kalic, Kavalir, Košorog, Ousek, Ousenik, Repinc je Šulc). Any so Sy kešnejy rezširly je na drugu padrucjy. 
V cebranskeh Garacah jy b110 2011. lejta 117 stanovnikou. Zajdneh lejt Sy VyCkryt radi kak 11atrak. V 14 hišah imajo kazga stanovnika m11ajga 110d 25 lejt. Pa ten kažy da bo vsaku lejtu VyC prazneh hiš. Narjyneh jy any dysit vikendic, al pajneh Sy na bo papraVlJa demografska slika. 
Na Gerjansken jy biu keda malen zes žago na Sešice. Zgvaru jy 1938. lejta je nej vyc 11obnavlyn. Per Muhoucahjy rajyna vsen paznata babca Slavica Volf, 11omažjyna Križ. Na Majyrje dejva Ramljaka11a žaga ke ima any 1 O zaposlyneh. Dejva tude any par gradevinskeh obrtnikou (Srecko pa Milan Tušek). Drugi so zaposlyni v šumarstve, v lej sne industrije pa v gradevinarstve. 
Dak jy b110 VyC ledi so jemejle trgavino, a 11oštarija Sy jy zapyflla pryd par lejt. 
Djylyc imajo da cyrkvi. V ceumo kraje jy samu an križ (per Svitr trajice). Nej za 11objasnet zak nejso nardile kako kapelco. Nedu be rnislu da nejso ble pabužni, al Sy vitle da so hadile v cirku je lepu padmiri11ale 11obviznaste prute farne cirkve. 
Pryzidansky Garacy nejmajo VyC za Garacy. Krajnce so je službenu v katastre ziti z katastrsky opciny Garace je perpojyni v Prized. Tu jy narjynu pa drugmo svetskemo rate. Ne Kuzje Vorh VyC na smatrajo za Garacy. Venda jy najvicje razlog za tu ke Sy mejnjo mau drgace ko v cebranskeh Garacah. Govomy razliky so tok vnešjyny ko jeh jy zapisou RudolfJ aneš. 
Prezidanske Garace so grupirani v šist grup zaselkov (Bezle, Krajnce, Kuzje Vorh, Lautarje, Runce pa Tajcarje). Najnižjy so Škrlivce, a najvišjy so Režince (1014 m.n.m). \Jani so je najvišjy nasyljenu mejstu v cebranskemo kraje. Dergace be ble najvišje Celovce (1029 m.), al nej so VyC stalnu nasylj yni. 
Te so bly any prezimena ke jeh nej buo v cebranskeh Garaceh ne v drogeh krajah: Grohar, Juha, Kranjc je Perc. 
Ke Bezlan so zapisani Bezle, Celovce, Cesarje, Juhe pa Režince. Naseljyni so samu Režince ke imajo štire stanovniky. 
Kuzje Vorhjyza glavno cejstoje blizu ni pa ima VyC hiš ko pryd ratan. Njymo perpadajo 11oddalyni zaselke Bibarje, Grubarje, Kasmace, Kinde, Kunšle, Lakoty, Mas11arje, Prhula, SklJake, Škrlivce je Žalasne Vorh. Ani zaselke so zapesCJyni. V aneh jy b11a samu ana hiša (Kasmace ), v aneh jehjy pa VyC. Na Kuzjen Vorhe ževi 67 stalneh stanovnikov. 
V Lautarjy perpadajo Mizlarje pa Breske. V vseh tryjeh zaselkah ževi 7 ledi. Kirkryt so sen perpadale je ani drugi zaselke (Škrlivce, Tajcarje, pa je Milanav Vorh). Lautarje je nihi zaselke so z lejvy strani cesti za Milanav Vorh, d11abrega pu kilomytra 11odKuzjega Vorha. 
* Naseljy nej stalnu nasyljynu 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Tajcarjen perpadajo Turke pa Lukce. Te dva zaselke so napešcjyni, a per Tajcarjah ževi 1 O ledi. Q"ani so na vorhe cesti za Milanav Vorh, pa so pa vesacine prec za Režincme. Da Kuzjega Vorha imajo an duber kilomyter. 
Runce Sy tude nahajajo z lejvy strani cesti za Milanav Vorh, al so djylyc vajdni. Porve zaselak, Rismane, jy vod Kuzjega Vorha voddalyn any tri kilomytry. Q"acnarje, pa Škrapine so pa Šy vyc ko kilomyter prute juge. Keda jy bvo 10 hišneh bfl)ajov, al jy tyšku vodridet kirmo zaselke kire perpada. Zdyj staji samu Lovacka hiša per Rismanah, drugu so pagarišca. Rismane so ble prejk Križavu imajni, a pa rate so ga nacionalizirale. Pa agrarne reforme jy rezdeljynu na VyC vlasnikov. 
V prezidansky Garacy jy perpadou je Milana v Vorh ke jy biu bel nasjylyn samu dakryt jy dejvava Špetnakava žaga (vod 1907. da 1938. lejta). Tu jy bvo dejvavsku naseljy. Žnime so bly je držiny, pa jy bvo da 250 stanovnikov. Faborka jy zgarejua 1938. lejta je nej vyc vobnavljyna. Testu kar nej bvo vnicynu v vagne, so 1942. lej ta pažgale taljanski fašiste. 
Prejk ko so ledi 1942. votyrani v logorjy jy bvo v vseh trujeh Garacah cyz hilado ledi. Ke jy tu zapisanu (XI. mejsec 2011.) jeh jy bvo 207. Kumej vsake pite uvd prydratnega bfl)aj a ževi v teh hribah vobrašcyneh z gvaro je grmacame. 
f.JLJ.11.afi-.-------------------------­
SAŽETAK 
Gorace su u prošlosti nazivali Gerjansku, a zapisivani su kao Monte, Montanista i1i Montibus. Kad je poneki pop glagoljaš pisao na hrvatskom jeziku imenovao ih je Gora. Svi troji su zapisivani kao jedno naselje. Nakon što su 1765. godine u Prezidu, a u Tršcu 1790. godine osnivane kapelanije, Gorace su podijeli u tri župe. U crkvenim knjigama su ih zapisivali kao Gorachi Terstianer, Gorachi Csubraner i Gorachi Prezidaner, a u svjetovnim su zapisima još 1778. godine (Urbarium possesion) zapisani kao jedno naselje. Iz crkvenih se zapisa vidi da su ih po naseljima (grupa zaselaka) poceli voditi najkasnije 1835. godine (župa Prezid). U popisu stanovnika su prvi put po zaselcima (ili grupama zaselaka) prikazani 1857. godine. 
Na osnovi prezimena koja prevladavaju u Goracima može se zakljuciti da je jedan dio ranije naseljen, a manji dio pri je no što je pocela s radom željezara u Cabru. Ranije su bili možda naseljeni krajevi uz izvore vode (Sušica, Škrlivci, Žalosni Vrh), a najkasnije Runci koji su najudaljeniji od župnog središta i na najvecoj su nadmorskoj VlSllll. 
U Goracima su bila neka prezimena kojih nije bilo u drugim krajevima (Bebar -Weber, Beuk, Cimpric, Cadež, Erbic, Eržen, Grohar, Hudolin, Juha, Kalcic, Kalic, Kavalir, Kenda, Korošec, Košorog, Kranjc, Lakota, Lautar, Mihelic, Ovsek, Ovsenik, Pantar, Perc, Pogacar, Repinc, Šepic-Šepec, Šturm, Šulc, Troha, Tušek i Zbašnik) a druga su došla lokalnom imigracijom. Ta su bila ranije u drugim naseljima, a najcešca su ona koja su rasprostranjena na cijelom podrocju (Janeš, Kovac, Križ, Kvaternik, Malnar, Ožbolt, Poje, Resman, Štimac, Turk, Volf-Bolf i Žagar). Druga su prezimena u Gorace došla kasnije i prisutna su u malom broju. Kao što se vidi, prava hrvatska prezimena su rijetkost. Kad bi Mihelica, Erbica, Šepica zapisali kao što je u originalu, onda bi vidjeli da su ita došla iz nekadašnje Kranjske i Goriške, pa i ona koja su njemackog podrijetla, došla su odande. O sim spomenutih, u Goracima je sigurno bilo još prezimena koja nije bilo moguce svrstati uto naselje jer u prošlosti nije upisivano odakle je doticna osoba odnosno gdje živi. Vecinom su ih upisivali pod Cabar 
Imena zaselaka su u najviše slucajeva nastala od prezimena prvog doseljenika, osnivaca zaselka (Bebari, Beuki, Erženi i Erženci, Grohari, Hudolini, Janeži, Juhi, Kavaliri, Kendi, Korošci,Košorogi, Kranjci, Lautari, Pojeti, Resmani, Štimci, Ovski, Tuški). Razumljivo je da nije baš uvijek bilo tako. Poneki zaselak ili harem kucno ime nastalo je od nevjeste (Prhula /iz Prhci/, Rusci, Šega) ili od muškog imena (Dizmasi, Jercin, Juzovka, Lekaci, Lukci, možda i Tomažini). Mnogo manje ima drugih elemenata koji su utjecali na nastajanje kucnog imena ili imena zaselka. 
Današnja prezimena se nisu mnogo izmijenila, ali ih je mnogo izumrlo i nestalo. I ljudi ima svake godine manje. Obitelji su malene i jako stare. Mladi odlaze u školu u gradove i više se ne vracaju. 
Kad su Goraci podijeljeni prema župnoj pripadnosti, bili su jako teritorijalno vezani na nju. Iz zaselaka Štimci, Resmani ali i više drugih s podrocja cabranskih Goraca imali bi mnogo kraci put u Tršce do škole i1i na misu. K torne je taj put mnogo položniji nego u Cabar, ali oni su radije išli uCabar, a iz prezidanskih u Prezid. Vjerojatno i z bog toga postoji manja razlika ugovoru. 
Na Majeru je 1908. godine pocela s radom osnovna škola. Radila je do 1980. godine, kad je zatvorena zbog malog broja djece. Nekih godina ih je bilo preko sto, a kad je zatvorena broj je pao na 14. Zadanašnjeprilikejei to mnogo. 
Svi troji Goraci su bili 1942. godine do temelja spaljeni. Niti jedna šupa niti spremište za lišce nije ostalo poštedeno, a kamoli kuca. To je 1942. godine ucinila Musolinijeva fašisticka vojska kako bi partizanima sprijecila svaku opskrbu hranom. Kad su se ljudi suprostavili talijanskom fašizmu, Musolinijeva je vojska pocela ubijati sve koji su imali veze s antifašizmom i1i su bili tuženi da ju imaju. Ubili su 61 mušku osobu; 186 potpuno nedužnih, najviše djece, žena i starih osoba ostavilo je svoje živote u fašistickim logorima; 27 ih je poginulo u partizanima, a 33 su žrtve bombardiranja, iznemoglosti od logorskih posljedica i drugo. Prije rata je u svim Goracima bilo preko tisucu stanovnika, a u ratu ih je izginulo više od 307, jer se svima ne zna identitet. Drugi svjetski rat je bio pocetak kraja Goraca. 
Trstjanski Goraci su oduvijek bili najmanj i. Pripadali su im zaseki Korošci (2 kuce) i Gorniki (4 kuce) te Brinjeva Draga (6 kuca). Korošci su najcešce pripisivani Gornikima. Ta dva zaselka nisu poslije drugog svjetskog rata obnovljena, a u Brinjevoj Dragi su obnovljene 4 kuce. Da nije bilo talijanskog fašistickog paleža, možda bi u tim 
__________________________ .rp,Jtaci-. 
napuštenim zaselcima još i danas ponetko živio, a tako se jedva razaznaje da su nekada bili naseljeni. Bili su na nadmorskoj visini od 992 metra, a do njih je vodio strm kolni put kojeg je svaka jaca kiša uništila. Od Ravnica su Korošci bili udaljeni oko dva kilometra, a od Brinjeve Drage i jedan i drugi zaselak oko jedan kilometar. Sela ionako ostaju prazna. U Brinjevoj Dragi u cetiri, poslije rata obnovljene kuce, živi petero stanovnika. Najmladi ima 21 godinu, troje su poznih srednjih godina, a jedna je osoba prekoracila 81. U ostale kuce ponetko svrati za vecih praznika ili odmora. 
Za Korošce je znacajno da je u njima bilo prezime Korošec, odakle se kasnije proširilo u Kukce, a ovdje je nestalo prije dva stoljeca. U Gomikima je u pocetku bilo prezime Janeš u svim kucama. To znaci da je rodbina prvog Janeša gradila kuce u susjedstvu. U Brinjevoj Dragi je u .ervih pet kucnih brojeva na pocetku bilo prezime Zagar. Svi su potekli od prvog doseljenika. Na broju 6 je bio Klepac ali on je kucu izgradio tek izmedu dva rata. 
Ovi Goraci su gravitirali Tršcu, ali su svejedno imali onakav govor kao u cabranskim Goracima. 
Cabranski Goraci-Gorjansko, su Goraci u užem smislu. Njih se smatra pravim Goracima. Protežu se od Tatinske Drage i Maj era do Doline na lijevoj strani glavne ceste i do zaselka Tuški na desnoj strani. Do pretposljednje. popisa su im pripadali Erženi sa cetiri kuce i Stimci s jednim kucnim brojem. Druga kuca u Štimcima spadala je u Parg?? Ta dva zaselka su u novo doba više vezana na Parg. Prvi broj je bio u Tatinskoj dragi,* 2 do 5 su imali Erženi, 6 Makovci /sada Nakonci/, 7 Adami, 8, 9 i 59 Košorogi, * 10 i 11 Tuški, 12 Rusci, 13-16, 60, 63, 66 i 81 Janeži, 17 i 18 Plejsci, 19 i 20 Opajki, 21 i 22 Beuki, 23 i 64 Hudolini,*24,25,68, 75, 76i82Žumpri,* 27-32,61,62,65, 69, 77 i 83 Majer, 33 -35 Tomažini,* 36 i 37 Sušica,* 38 Grehci,* 39, 40, 42 i 73 Dolina, 41 Brinovka, 43 Hrib,* 44 Dizmasi, * 45 Ježovca, * 46 Juzovka,* 47 -51, 74 i 78 Muhovci, 52 i 53 Ovski, * 54 i 55 Kavaliri, 56 i 57 Resmani, a 58 i 13/Parg/ su imali kucne brojeve u Štimcima, broj 72 bio je na Gmajnci, a 79 u Šumradama *. U zaselcima s više kucnih brojeva su takoder neke kuce nenastanjene, a mnoge nisu poslije drugog rata obnovljene, nego su ostala zgarišta. One kuce koje su poslije rata izgradene na novim temeljima su upisane pod sadašnjim kucnim broj evima. 
Na podrocju cabranskih Goraca su neka prezimena kojih nema u ostalom dijelu Goraca (Beuk, Cimpric, Cadež, Erbic, Hudolin, Kalcic, Kalic, Kavalir, Košorog, Ousek, Ousenik, Repinc i Šulc. Kasnije su se neka od nabrojenih raširila i na druga podrocja. 
Godine 2011. je bilo na podrucju cabranskih Goraca 117 stanovnika. Posljednjih godina je ovdje rodi poneko <lijete. U 14 domacinstava imaju ponekog mladeg od 25 godina. To znaci da ce i dalje rasti broj nenastanjenih kuca. Izgradeno je desetak vikendica na novim temeljima ali to nece nimalo popraviti demografsku sliku. 
Prije drugog svjetskog rata su u Goracima imali mlin s pilanom na potoku Sušica. Izgorio je 1938. godine i više nije obnovljen. U Muhovcima je bila rodena svima poznata primanja Slavica Volf, udata Križ. U suvremeno doba na Majem radi Ramljakova pilana koja zapošljava desetak radnika. Radi i nekoliko gradevinskih obrtnika (Srecko i Milan Tušek). Ostali radno sposobni su zaposleni u šumarstvu, drvnoj industriji i u gradevinarstvu. 
Dok je ovdje bilo više stanovnika na Majem je radila prodavaonica prehrambenim artiklima, a ugostiteljski obrt prestao je raditi prije nekoliko godina. 
Crkva im je daleko. Na cijelom podrocju je samo jedno raspelo (Sveta trojica blizu Tatinske Drage). Nejasno je zašto u prošlosti nisu izgradili crkvicu kao na Žalosnom Vrhu i1i u Kranjcima. Netko bi pomislio da nisu bili pobožni, ali je poznato da su odlazili u crkvu i podmirivali materijalne obveze prema župnoj crkvi kao i sve ostalo stanovništvo. 
Prezidanske Gorace više ne smatraju Goracima. Kranjci su poslije drugog svjetskog rata i službeno izuzeti iz katastarske opcine Goraci i prikljuceni Prezidu. Ni Kozji Vrh više ne smatraju Goracima. Vjerojatno je glavni razlog to što imaju malo drukciji govor od ostalih Goraca. Govorne razlike je opisao Rudolf Janeš i zapisane su u pripadajucem poglavlju. 
Ovi Goraci svrstani su u šest grupa zase laka (Bazli, Kozji Vrh, Kranjci, Lautari, Runci i Tajcari). Zaselak Škrlivci je najniže, a najviše su Erženci (1014 m). To je ujedno i najviše naselje u cabranskom kraju. Inace su bili najviše Celovci (1029 m) ali nisu više nastanjeni. 
U Bazle spadaju zaselci i imanja Bazli, Celovci, Cesari, Juhi i Erženci. Naseljeni su samo Erženci. U njima žive cetiri osobe. 
* Naselje nije stalno naseljeno! 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Kozji Vrh se nalazi uz glavnu cestu, a pripadaju mu udaljeniji zaseki i imanja Bebari, Grohari, Kosmaci, Kendi, Kunšli, Lakote, Maslari, Prhula, Skoki, Škrlivci i Žalosni Vrh. Neki zaseki su napušteni, a u nekima je bila samo jedna kuca (Kosmaci). Na Kozjem Vrhu s okolicam živi 67 stanovnika. 
U Lautare spadaju još Mezlari i Breski. U sva tri zaselka živi sedmero ljudi. Nekad je u Lautare spadalo mnogo više zaselaka kao Škrlivci, Tajcari pa i Milanov Vrh. Lautari i pripadajuca dva zaselka nalaze se s lijeve strane ceste Kozji Vrh-Milanov Vrh. Udaljeni su više od pola kilometra od Kozjega Vrha. 
Tajcarima pripadaju još nenaseljeni zaseki Turki i Lukci. U tri tajcarske kuce živi 10 ljudi. N alaze se na vrh uspona ceste za Milanov Vrh, pa su nakon zaselka Erženci najviše naselje. Od Kozjega Vrha su udaljeni više od jednog kilometra. 
Runci se takoder nalaze s lijeve strane ceste za Milanov Vrh, ali ne uz nju. Prvi zaselak, Resmani, je udaljen od Kozjega Vrha oko tri kilometra. Lacnari i Škrapini su još koji kilometar dalje prema jugu. Nekad je u Runcima bilo 10 kucnih brojeva, ali je teško determinirati kojem zaselku koji pripada. Sada postaji samo jedna kuca u Resmanima koju su lovci adaptirali. Prije je vlasnik tog imanja bio Miroslav Križ, a poslije rata je nacionalizirano i nakon provedene agrarne reforme podijeljeno na više vlasnika. 
U prezidanske Gorace je spadao i Milanov Vrh. U vrijeme od 1907. do 1938. kad je radila Špetnakova pilana, to je bilo radnicko naselje s preko 250 stanovnika. Pilana je 1938. godine izgorjela i nije više obnovljena. Ono što nije uništio tadašnji požar zapalili su talijanski fašisti 1942. godine. 
Prije no što su ljudi 1942. godine otjerani u fašisitcke logore, u svim trojim Goracima je bilo preko tisucu stanovnika. U vrijeme nastajanja ovog zapisa (studeni 2011.) u njima živi 207 duša. Jedva svaki peti od predratnog broja živi u tim brdima zaraslim u šumu i šikaru. 
--------------------------.rµ,Jta.ci -. 
POVZETEK 
Gorace so v preteklosti imenovali Gorjansko, a v knjigah so zapisovani kot Monte, Montibus, Montanista. Ko je nekateri duhovnik glagoljaš pisal v tedanji hrvašcini ih je imenoval Gora. Vsi troji so bili zapisovani kot eno naselje. Ko so leta 1765 v Prezidu in 1790 v Tršcu ustanovljene kaplanije, so Gorace zardelili na tri župnije. V zacetku so jih v cerkvenih knjigah zapisovali kot Gorachi Terstianer, Gorachi Csubraner in Gorachi Prezidaner, a v svetovnih zapisih so bili še leta 1778 (Urbarium possesion) pisani kot eno naselje -Goraci. Iz cerkvenih zapisov je razvidno da so jih duhovniki najpozneje 1835. leta (Prezid) zaceli zapisovati po naseljih (skupina zaselkov). V popisu prebivalstva so prvic vsi troji zapisani po naseljah (skupinah zaselkov) leta 1857. 
Sodec po gorjanskih priimkih, je bil en del naseljen mnogo prej kot gorovito podrocje, ki je menda bolj gosto naseljeno pred casom zacetka obratovanja cabranskega fužinarstva. Najbrž so bili prej naseljeni kraji ob vodnih izvirih (Sušica, Škrlivci, Žalostni Vrh), najpozneje pa Runci ki so najbolj oddaljeni od župnijskih središc, se pravi od vecjih naselij, in so na najvecji nadmorski višini. 
Na Gorjanskem so bili eni priimki ki ih ni bilo v drugih naseljih (Bebar -Weber, Beuk, Cimpric, Cadež, Erbic, Eržen, Grohar, Hudolin, Juha, Kalcic, Kalic, Kavalir, Kenda, Korošec, Košorog, Kranjc, Lakota, Lautar, Mihelic, Ovsek, Ovsenik, Pantar, Perc, Pogacar, Repinc, Šepic ­Šepec, Šturm, Šulc, Troha, Tušek, Zbašnik) in ostali ki so prišli v Gorace z lokalno imigracijo. Ti so bili prej v drugih krajih, a najvec je tistih ki so bili zelo razširjeni (Janeš, Kovac, Križ, Kvaternik, Malnar, Ožbolt, Poje, Resman, Štimac, Turk, Volf -Bolf in Žagar). Nenašteti priimki so v Gorace prišli pozneje in ih ima, ali ih je imelo malo število prebivalcev. Kot se da opaziti, je pravih hrvaških priimkov zelo malo. Ko bi Mihelica, Šepica, Erbica ... zapisali tako kot je v originalu bi lahko ugotovili da je najvec doseljencev prišlo iz nekdanje Kranjske in Goriške, tudi tisti ki so nemški, so bili tedaj v omenjenih pokrajinah. Poleg naštetih, zagotovo je bilo še priimkov ki pa ih ni mogoce pripisati Gerjanskem zaradi tega ko ni zapisano od kod so oziroma kje stanujejo. Po vecini so ih zapisovali v Cabar. 
Zaselki in posamezne domacije so najpogosteje poimenovani po priimku prvega priseljenca (Bebari, Beuki, Erženi, Erženci, Grohari, Hudolini, Janeži, Juhi, Kavaliri, Kendi, Korošci, Košorogi, Kranjci, Lautari, Pojeti, Resmani, Štimci, Ovski, Tuški). Seveda je bilo tudi drugacnih primerov. Nekateri zaselki ali vsaj hišno ime so poimenovani po nevesti (Prhula /iz Prhcov/, Rusci, Šega), ali pa po osebnemu imenu gospodarja (Dizmasi, Jercin, Juzovka, Lekaci, Lukci, mogoce tudi Tomažini). Malo je drugih elementov ki so vplivali na 'kršcenje' hišnega imena ali zaselka. 
Današnji priimki se niso kaj dosti spremenili, mnogo ih je pa izginilo iz tega kraja. Tudi prebivalcev je vsako leto manj. Družine so majhne in zelo stare. Mladi odhajajo v mesta na šolanje in se vec ne vrnejo v rojstni kraj. 
Potem ko so Goraci razdeljeni po župnijah, so se zelo vezali na župnijsko središce. Iz zaselkov Štimci, Resmani in še nekaterih bi imeli krajšo in bolj položno pot v Tršce kot v Cabar. Oni pa so rajši hodili na mašo ali v šolo v Cabar, a iz prezidanskih Goracov v Prezid. Verjetno je tudi to vplivalo da se je ohranil malo drugacni govor. 
Na Majerju je 1908. leta zacela šola s poukom. Delala je 72 let. Zaprli so jo 1980. zaradi majhnega števila otrok. V najboljših letah ih je bilo vec kot sto, a ko so jo zapirali ih je bilo 14, kar dosti za današnje case. 
Vsi troji Goraci so bili leta 1942 temeljito požgani. Pokonci ni ostal niti en listnik, da se ne omenja hiša. To je storila Musolinijeva vojska z namenom da prepreci kakršnokoli preskrbo partizanom. Ko je italijanski fašizem dobil nasprotnika v antifašizmu, je italijanska vojska zacela z ubijanjem vsih kateri so sodelovali s partizani, ali so bili samo obdolženi za sodelovanje. Ubili so 61 moških, 186 popolnoma nedolžnih, navec otrok, žena in starih je vmrlo v taborišcih (Rab, Gonars ... ), 27 ih je izgubilo življenje v partizanih, a 33 so bili žrtve bombardiranja, ali so umrli od posledic bivanja v taborišcu in podobno. Pred zacetkom vojne je bilo v Goracah vec kot tisoc ljudi, a vojna ih je vzela najmanj 307. To ni dokoncna številka ker se za ene ne ve identiteta. Ta vojna je bila zacetek konca za Gorjansko. 
Terstjanski Goraci so bili najmanjši. Šteli so komaj 12 hiš. Vanje so šteli Korošce (2 hiši), Gornike (4 hiše) in Brinovo Drago (6 hiš). Korošce so veckrat prištevali Gomikam. Ta dva zaselka nista po drugi svetovni vojni poseljena, a v Brinovi Dragi so obnovljene štiri hišne številke. Da ni bil kraj požgan bi verjetno še zdaj tam živela 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ______________________ _ 
kašna duša, tako ni od teh dveh zaselkov vec ne sluha ne duha. Bila sta 992 metrov nad morjem in je do njih peljala slaba pot navkreber. Vsako vecje deževje jo je unicilo. Od Ravnic so bili Korošci oddaljeni 2 km, a od Brinove Drage oba zaselka 1 km. Vasi itak ostajajo zapušcene. V Brinovi Dragi je v štirih hišah pet prebivalcev. Najmlajši ima 21 let, trije so poznih srednjih let, a ena oseba je dopolnila 81. V druge hiše pride kak posameznik za vecje praznike. 
Za te Gorace je pomembno da je tu bil priimek Korošec, po domace Karusec. Pozneje se je razširil v naselje Kukci. Pri Gornikih je bil v zacetku na vseh hišnih številkah priimek Janeš. To pomeni da so potomki prvega zgradilt hiše v soseski. V Brinovi Dragi je bil na zacetku Zagar na prvih pet hišnih številk. Tudi njegovi sorodniki so si zgradili hiše v okolici. Na številki 6 je bil Klepac. Ta hiša je zgrajena med svetovnima vojnama. 
Ce prav so krajani terstjanskih Goracov bili vezani na Tršce, so imeli tako govorico kot v cabranskih Goracih. 
Cabranski Goraci ali Gorjansko so tapravi Goraci. Zacnejo se v Tatinski Dragi in gredo cez Majer do Doline na levi strani ceste, in do Tuškov na desni strani. Do predzadnjega popisa so jim pripadali tudi Erženi in polovica Štimcov. Ena štimcarska hiša je imela številko Goraci 58, druga pa Parg 13. Ta dva zaselka sta zdaj bolj navezana na Parg. Goraci številka 1 je bila v Tatinski Dragi,* 2 -5 so imeli Erženi, 6 Makovci /sedaj Nakonci/, 7 Adami, 8, 9 in 59 Košorogi, * 10 in 11 Tuški, 12 Rusci, 13 -16, 60, 63, 66 in 81 Janeži, 17 in 18 Plej sci, 19 in 20 Opajki, 21 in 22 Bveuki, 23 in 64 Hudolini,* 24, 25, 68, 74, 75 in 82 Zumpri, * 27 ­32, 61, 62, 65, 69, 77 in 83 Majer, 33 -35 Tomažini,* 36 in 37 Sušica,* 38 Grehci, * 39, 40, 42 in 73 Dolina, 41 Brinovka, 43 Hrib,* 44 Dizmasi, * 45 Ježovca,* 46 Juzovka,* 47-51, 74 in 78 Muhovci, 52 in 53 Ovski, * 54 in 55 J<.avaliri, 56 in 57 Resmani, 58 in Parg 13 so Stimci, 72 Gmajnca in 79* Šumrade. V zaselkih z vec hišnih številk kot so Muhovci, Majer, Janeži so tudi ene hiše zapušcene, marsi katera pa ni po drugi svetovni vojni ponovno zgrajena. Tiste hiše ki so po vojni zgrajene na novih temeljih so zapisane po sedanjih hišnih številkah. 
Na podrocju cabranskih Goracov so nekateri priimki ki ih ni bilo v drugih Goracih (Beuk, Cimpric, Cadež, Erbic, Hudolin, Kalcic, Kalic, Kavalir, Košorog, Ovsek, Ovsenik, Repinc in Šulc). Nekateri so se pozneje razširili tudi na drugo podrocje. 
* ni vec stalnih prebivalcev. 
Tukaj je leta 2011 prebivalo 117 ljudi. Nekaj zadnjih let se tu in tam rodi otrok. V 14-ih hišah imajo kašnega mladenica pod 25 let. Tadruge hiše bojo ena za drugo ostajale prazne. Zgrajenih je tudi vec kot 1 O pocitniških hišic, toda one ne bojo vplivale na zboljšanje demografske strukture. 
Na Gorjanskem so do 1938. leta imeli mlin in žago na potoku Sušica, ki pa nista po vojni obnovljena. Pri Muhovcih je bila rojena vsem znana babica Slavica Volf, porocena Križ. Na Majerju obratuje Ramljakova žaga ki zaposluje do 1 O delavcev. Je tudi nekaj gradbeniških obrtnikov (Srecko in Milan Tušek). Ostali so zaposleni v gozdarstvu, lesni industriji in gradbeništvu. 
Dokler je bilo vec prebivalcev so na Majerju imeli trgovinico, a gostilna je zaprta pred nekaj let. 
Dalec im je do cerkve. Na celotnem podrocju je samo eno razpelo (pri Sveti trojici). Težko je razjasniti zakaj niso zgradili kapelico. Nekdo bi pomislil da niso bili pobožni, toda ve se da so hodili v cerkev in redno župnijski cerkvi poravnavali svoje obveznosti. 
Prezidanski Goraci nimajo vec takega imena. Naselje Kranjci so tudi uradno izvzeti iz katastrske obcine Goraci in prikljuceni v katastrsko obcino Prezid. To je storjeno po drugi svetovni vojni. Niti Kozji Vrh vec ne štejejo v Gorace. Menda je glavni vzrok temu ko imajo malo drugacni govor kot cabranski del Goracov. Govorne razlike so vnešene tako kot ih je zapisou RudolfJaneš. 
Kljub temu da se neuradno ne štejejo v Gorace, so prezidanski Goraci razvršceni v šest skupin zaselkov (Bazli, Kozji Vrh, Kranjci, Lautari, Runci in Tajcari). Najnižje so Škrlivci, a najvišje so Erženci (1014 m). To je tudi najvišje ležece naselje cabranskega podrocja. Sicer bi najvišje bili Celovci (1029 m) toda niso vec stalno naseljeni. 
Tukaj so bili nekateri priimki ki ih ni zaslediti v drugih Goracih kakor tudi ne v drugih krajih (Grohar, Juha, Kranjc in Perc). 
V Bazle so zapisani tudi Celovci, Cesarji, Juhi in Erženci. Naseljeni so še samo Erženci ki štejejo štiri stalne prebivalce. 
Kozji Vrh je glavno naselje prezidanskih Goracov. Zgrajeno je ob glavni cesti in ima vec hiš kot pred drugo dvetovno vojno. Prikljuceni so mu tudi bolj ali manj oddaljeni zaselki Bebari, Grohari, Kosmaci, Kende, Kunšli, Lakote, 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Maslari, Prhula, Skoki, Škrlivci in Žalostni Vrh. Nekateri zaselki so zapušceni. V nekaterih je bila samo ena hiša (Kosmaci), v nekaterih ih je vec. Na Kozjem Vrhu živi 67 stalnih prebivalcev.je vec. Na Kozjem Vrhu živi 67 stalnih prebivalcev. 
Lautarjem pripadajo Mezlari in Breski. V teh zaselkah živi 7 prebivalcev. Vcasih so jim prištevali nekatere druge zaselke in naselja (Škrlivce, Tajcarje in tudi Milanov Vrh). Lautari in njihovi zaselki so z leve strani ceste za Milanov Vrh, dobrega pol kilometra oddaljeni od Kozjega Vrha. 
Tajcarjem pripadajo Turki z dvema temelj ima hiš in Lukci z enim. Oba zaselka niso po drugi vojni nanovo zgrajena. Pri Tajcarjih živi 10 ljudi, tudi nekaj mladih, ce prav so na nadmorski višini od tisoc metrov in oddaljeni dober kilometer od Kozjega Vrha. 
Runci so tudi z leve strani ceste proti Milanovem Vrhu. Oni so od te ceste oddaljeni 1 km. Prvi zaselek so Resmani ki so od Kozjega Vrha oddaljeni tri km, a Lacnarj i in Škrapini pa še kak km dlje proti jugu. Vcasih je bilo v Runcih 1 O hišnih številk. Težko je povedati kam je katera pripadala. Sedaj je postavljena samo ena hiša (zaselek Resmani) ki jo imajo lovci. Ostalo so pogorišca. Resmani so bili v lasti Miroslava Križa. Po drugi vojni so nacionalizirani in po agrarni reformi razdeljeni med vec lastnikov. 
V prezidanske Garace so prištevali še Milanov Vrh, ki je bil v obdobju 1907 -1938 zelo obljuden. Teh let je obratovala Špetnakova parna žaga. Bil je pravo delavsko naselje ki so ga naseljevale tudi delavske družine. V normalnih okolišcinah je tukaj živelo okrog 250 prebivalcev. Poslopje je leta 1938 zgorelo in ni vec obnovljeno. Kar ni unicil tedanji ogenj so storili italijanski fašisti poleti 1942. 
Pred tem ko so prebivalstvo leta 1942 aretirali in odgnali v taborišca, je v celotnih Garacih živelo vec kot tisoc ljudi. V casu tega zapisa (november2011) ih je še 207. Komaj vsaki peti od predvojne številke je še na ognjišcih tega hribovitega kraja obrašcenga z gozdom in grmovjem. 

.q.o.!t.aE -.-------------------------­
POPIS FOTOGRAFIJ 
Prezime i ime vlasnika foto g. 
Casopis Gorski katar Zagreb Delac-Petkovic Karmen Janešlvan Janeš Rudolf Janež Herman Kresojevic Marija Malnar Marija Malnar Slavko 
Mlakar Bogdan Sakralna baština Senj TurkMirko Vesel Božena Wolf Mirko Božidar ZbašnikAndrij a Žagar Antun Kramar Župni ured Cabar b roj fotografije 
9 
179,180 75,93,96,134,135,137,143,149,176,178,181,183 145,173 15 14, 34, 73 80 2,4,6,8,8a,10,12,13,19,33,35,72,74,76 ,79,81,92,94,95, 97,100,102,133, 153,172, 181 139 3,7,144 
1 
101,140,142,146,148,151,152,175,182 147,150,174 
11 
136, 138, 175 5, 16,18 
__________________________ .tµJJW.ci.-. 
POPISMEJST 
Mejstu** stran 
Adami, 1}odame 17,46, 81, 84, 86,260,263,266 
Andrijaševci 177 
Aupti 225,226 
Babna Polica 84 
Babno Polje, BabnuPujly 48, 83, 186,220,225,229,238,257,258 
Bakar 13, 14,29 
Bazli,Bezle 8, 17, 18,35,37, 107,213,223,251-252,257,260,263,266 
Bebari, Biharje 8,213,232,241,260,265 
Becevo 120 
Begunje 16 
Beuki,Bjouke 8, 17,32,34,36,38,41, 117,118,120,177,207,260,263,265,266 
Binkel, Winkl, St. iNoviKot 10, 16,27,28,41,44, 62, 79, 94,102,126,130,138,230,239,242, 244,247 Bogicevci 174 Bošnjaci 103,109,119,120,185 Breski 213,246,247,260,267 BrinjevaDraga, Brinm1aD. 7, 10, 14, 17, 25, 33, 35, 37, 38, 48, 55, 57, 60, 69, 181,198,259,260,262, 263,265,266 
Brinovka,Brinouka 7,8, 17,34,38,39,43, 74,156,172,173,260,263,266 
Brod na Kupi, Brud na Koupe 14, 22 
Celje 257 
Celovci, Celuvce 213,214,247,251,260, 263,266 
Cerknica, Cirkenca 86, 106,227, 246,247 
Cerkno 11, 28, 72, 256 
Cesari, Cesarje 43,213,251,252,260,263,266 
Crkavje 39 
CmiLazi,Cymi1}aze 8, 11,13,28,42,44,56,58,67,69,96, 142,168,171,199,202,211,242,246, 247,250 <;;mi Lui, Cc;me 1}og 208 Cabar, Ceber 7, 9,14, 17, 19 ,22,25,27, 32,33,39,42,45,48, 63,69, 70, 72, 80, 84, 89,131,132, 136,138,139,146,148,179,181,207,208,219,230,232,239,240,255,257,259,262,265 
Crnomelj 38 
Dachau 39 
Delnice, Dejvency 22, 26 
Dizmasi 8,34,40, 143,175,177,179,209,260,263,266 
Dolina,Dalina 8, 10, 17,22,32,34,36,37,42,43,92, 156,164,166,168,171,172,185,223,229,243, 246,248,260,263,266 Draga 32,70,71,128,174,183 Drežnica 38 Drivenik 10 Erženci,Aržince, Režince 41, 54, 72, 213-214, 232, Erženi,Režine 7,8,9,16,32,33,35,37,39,41,46,70,72,75,77,78,80,81,123,124,260,263,265,266 Frbežari, Ferbižarje 123, 168 Gerovo,Girm1u9, 10, 13,27,28,46, 161,227,256 Gmajnca 17, 34, 81, 86,208-209,260,263, 266 Gonars 5, 32, 36, 40, 54,142,221, 228-229, 265 Gora 7, 42-43, 88,210,215,251,259,262,265 

.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 
Mejstu** stran 
Goraci, Garace, Gerjansku 5, 33, 35, 37, 39, 47, 59, 70, 82, 87, 89, 90, 92, 93,103,106, 109, 110,112, 119,120,121,124,129,131,133,135,l36,138,140,142,151,153,156,157,159,160,162,164, 166,168,172,173,175,178,186,189,192,193,197,200,202,206,207,210,211,213,214, 217, 218,225,229,240,251,256,258,259,261,263,265,267 
Goraci cabranski 7, 9, 12, 14, 16, 17, 35, 40, 44, 46,70, 81,211,217,221,222,243,259,260,262,263, 265,266 
Goraci prezidanski 7,9, 12, 14, 17,28,42,45, 72,138,212,216,218,221,225,257,262,265,267 
Goraci terstjanski 7, 12, 14, 17, 48, 70,259,260,262,265,266 
Gorencica 7, 46 
Gorica 45 
Gomiki,Gamike 7, 14, 17, 19,26,31,33,35,40,48,58,60,63,69, 100,103,114,180,181,184, 205,225,259,260,262,263,265,266 GomjiBogicevci 124 Gotenica 38 Grac, Graz 12 Gradište 173 Grbajel 22, 125 Grehci 8,17,31,38,161,177,246,260,263,266 Grobnik 39 Grohari,Gruharje 8,41,81,109,213,230,232,233,243,244,260,265 Hreljin Ogul. 73 Hrib 17,32,34,38,69, 175,177,179,180,191,260,263,266 Hrv. Leskovac 22 Hudolini,Hadaline 8, 17,38, 121,124,195,196,199,260,263,265,266 Idrija 11,13,256 Janeži 7,8,17,32,34,36,81,99,100,102,104,106,109,135,260,263,265,266 Jastrebarsko 75 Ježovca,Jejžouca 17,36,39, 179,180,260,263,266 Juhi 251,260,263,266 Jurjevo 187 Juzovka 8,36,39,48,175,180,181,189,209,260,263,266 Kamenjak, Kamnak 31 Karlovac, Kafl}avec 146 Kastav 10 Kavaliri, Kalavirje 8, 17, 26, 34, 38, 42, 56, 59, 194, 196, 198, 199,252,260,263,265,266 Kendi,Kinde 8, 12,213,231,234,241,242,250,260,265 Klagenfurt 251 Klana, K11ana 182, 192 Kocevje, Kacivj<;: 9, 13, 38, 84,229,249,257 Kocevska Reka 46, 23 8 Kolut 67 Komletinci 133 Koper 84 Kosmaci 244, 246,247,260 Korošci,Karusce 7, 8, 19, 25, 26, 31, 35, 37,42, 56, 58, 61, 63, 65, 68, 69,156,203,240,259,260, 262,263,265 
Košorogi, Kašaruge 8, 32, 42, 43,46, 70, 81, 84, 86, 89, 90, 92, 180,181,209,260,263,265,266 
KozjiVrh,KuzjeV. 7,8, 18,22,25,28,32,33,35,37,38,40,42,43, 70, 76,132,142,148,149,156, 179,187,190,213,217,219,220,222,223,230,232,235,240,241,243,246,252,253,257,258, 260,261,264,266,267 
Krajc 43, 74,145, 199 
Kraljev Vrh, Krajlou V. 9 
__________________________ .tµJJW.ci.-. 
Mejstu** stran 
Kranjci,Krajnce 7,8, 10, 12, 17, 18,20,26,32,35,37,39,41,43, 70,119,171,172,213,216,218,220, 223,225,227,230,246,250,257,260,265,266 
KrižavaDraga 7,45, 74,175,177 
Kukci 42,59,183,266 
Kunjšli 213,230,231,232,234,243,245,260 
Lacnari, l)acnarje 19, 40, 214, 215, 225,247, 250,261,267 
Lakote 213,232,260 
Lautari 8, 17, 18, 33, 35, 37, 38,39, 96, 153, 161, 163,165,180,181,209,213,223,246,247,249,257, 260,265,267 Lazac 42 Lazi, l)aze 98,116,125,130,167,180,203,227,228 Lekenik 22 Lipovci 12,225,226 Lirce 8, 19 Lisac 192 Ljubljana, Veblana 12, 13, 38,182,235,240,246 Logatec 108 Loknari, l)oknarje 42, 52, 183, 186 Lovran 179 Lož, l)ož 44, 83 Lukci 8,40,213,214,223,248,249,261,267 Madison 172 Majyr 6,8,9,11,12,14,17,19,20,22,23,25,27,30,34,36,40,44,45,60,81,85,86,94,98,102, 
107,124,129,131,133,135,140,143,151,156,171,196,210,211,215,223,230,246,259,260, 
262,263,265,266 
Makovci 8,17, 36, 38, 46, 70, 81, 84, 86,246,260,263,266 
Makov Hrib 8, 12, 13, 28, 48, 84,228 
Malo Selo, Mavu SjylJU 
Mandli 9 
Maribor257 
Maslari, Masvrje213, 214,231,234,241,260 
Mezlari, Mizlarje 8,246,247,260,267 
Milanov Vrh 8, 9, 17, 18, 32, 33, 35, 37,213,214,218,222,224,246,250,253,255,257,260,261,267 
Montanista 7, 9, 81, 186,199,210,216,259,262,265 
Monte7,9,44,45,81,82,88,93,102,112,121,131,133,135,136,159,162,186,196,200,206,210, 211,214,216,225,232,259,262,265 
Montibus 7, 9, 88, 93,102,112,133,151,159,162,168,196,259,262,265 
Mozelj 79 
Mrkopalj,Merkopel 12,119,177 
Mrzla Vodica 25 
Muhovci 8,17,32,34,36,39,45,83,116,135,177,179,181,183,185,186,189,192,260,263,266 
Murska Sobota258 
Okrivje, l)okrivjy 16, 100, 105, 106 
Opajki, l)opajke 6, 17,32,33, 74,81, 109,113,115,117,135,148,164,260,263,266 
Opatija 28, 227 
Oprtalj 8 
Oroslavje 152 
Osilnica, l)osivonca 32 
Otok 106 
Ovski, l)ouske 17, 141, 178, 192,195,211,235,260,263,265,266 
Ožbolti 8,213,225, 226 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 
Mejstu** stran 
Parg 7,9,11,18,20,22,25,43,45,48,59,70,72,79,116,118,119,122,124,129,136,138,144, 163,174,181,182,185,186,190,197,203,206,208,260,263,266 
Pazin 246 
Perkutova Draga 13 
Perušic 39 
Plejsci 17,81,102,109,111,113,260,263,266 
Plešce 94, 105 
Podgora, Padgara 8, 209 
Podgrad 220 
Podhum 106 
Podplanina, Padp11onina 9, 44, 95, 153 
Podpreska, Padprejska 90 
Pojeti, Pajete 8, 40, 44, 250, 265 
Potok 8 
Prem 93 
Prezid, Prized 7, 9, 13, 19, 20, 24,25, 27, 28, 33, 38,40,41,43,46, 69, 83, 91,100,101, 109, 116, 120, 128,132,148,164,172,177,187,208,217,220,223,225,227,232,235,236,239,240,242,243, 251,254,255,259,262,265 
Prhci, Pyrhce 52, 96,174,247,265 
Prhula 213,244,246,247,260 
Rab 5, 32, 36, 39,40, 54,221,228,229,231,265 
Rakek 25,220 
Ravna Gora, Rauna Gara 41, 43 
Ravnice,Rounicy 13,25,28,32,33,48,65,84,92,113,138,139,189,193,198,247,259,263,266 
Resmani, Rismane 8, 9, 17, 32, 34, 36, 44,102,199,201,202,204,225,249,250,260,263,265,267 
Ribnica 92 
Rijeka,Rejka 10, 17,26,29,39, 115,146,148,232,235,250,252 
Runci 8,9,10,17,26,33,39,44,103,115,141,157,158,184,199,213,216,223,225,249,250, 257,260,262,265,267 Rusci 8,33,38,81,86,93,96,98,99,260,263,265,266 Selo, Sjyl)U 59, 173,242,246 Sisak 22 Skoki,Skl)ake 8,16,70,125,213,230,232,234,242,260 Slatina 101 Slunj 39 Smrecje 56, 93,247, Sokoli,Sekl)ale 58, 107,129,145,146 Sombor 67 Srednja Draga 13, 84,249 Stari Trg 25, 43, 45, 83,179,227,244 Strojaci, Strajace 87 Studeno 108 Sušak 31,39,228 Sušica, Sešica 8, 9,10, 22, 34, 43,146, 156, 157, 159, 161,214,215,220,246,259,260,262,263,265, 266 
Sveta Gora, Svita G11ara 223 
Šabac 97 
Šcinj 177 
Šelniki, Šjouneke 97 
Škofja Loka 11, 72,248 
Škrapini 19,40,213,214,225,249,250,261,267 
Škrlivcu 9, 33,213,214,243,244,246,247,259,260,262,265,267 
Šmarata 83 
__________________________ .tµJJW.ci.-. 
Mejstu** stran 
Špišic Bukovica 56, 170 
Štimci 7, 8, 9, 12, 16, 35, 39,45,46, 70,118,205,206,208,260,262,263,265,266 
Štrumbli 225,226 
Šumrade 7, 8, 38,209,243,260,263,266 
Tajcari 17,35,37,39,160,197,213,214,223,235,248,257,260,261,266,267 
TatinskaDraga 9, 10, 18,20,31,33,46, 70, 72,194,260,263,266 
Tolmin 11,256 
Tomažini, Tamažine 8, 32, 34, 38, 70,150,153, 154,156,260,263 
Trava 74 
Trevizo 32, 38 
Tropeti, Trapite 42, 79, 92, 160,166,203 
Trsat 10 
Trst 7 
Tršce, Tyrstjy 7, 12, 13, 18,20,22,27,43,46,60,69, 102,105,117,130,144,167,178,200,204,208, 220,223,227,247,256,259,260,262,263,265,266 Turki 8,40, 213,223,248,249,261,267 Tuški7,8,26,27,32-33,36,38,81,92,93,95,247,260,263,265,266 Vinkovci 20, 153 
Virovitica 56, 153 
Vocin 153 
Vouski, l}ouske 36, Vrbovsko 38 Vrhovici, Vyrhe 9, 65, 89,109,117, 129, 169, 191,199,247 V. Drenovac 167 Zadar 243 Zagreb 14, 22,222,243 Zbitke 238 Žagari Gornji, Dolnji 9, 10,42, 65, 74, 89,183,199,247 ŽalosniVrh 9, 10,20,25,30,209,213,214,222,231,233,235,239,241,242,244,249,257,258,259, 260, 262, 265 Železniki 11 Žumpri 32, 34, 36, 39, 42, 124, 126, 128, 129,176,260,263,266 Župani, Žepane 89 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
POPIS PREZIMEN JE JEMIN 
N apomena: O sobna jemina istega znacaja ( Georgius, Juraj; Joannes, Ivan) bodo pisana ko anu. 
Prezimy je jemi stran 
ArihMarija 48 
Arkolvka 91 
Ausenik Slavko 43 
Bajec Marija 103 
Baraga Marija 104,105 
Bathany, Bacani 14 
BavecAntun 39, 179 
Bavec Filipa 36 
Bavec Julijana 179 
Bavec Marija 179 
Bebar, Weber 9, 10, 40, 47,212,216,259 
BebarAna 140,153 
BebarAntonija 153 
Bebar Apolonija 153 
Bebar Blaž 21, 140 
BebarFranjo 153 
Bebarlvan 140,153 
Bebarlvka 153BebarJemej 15 
Bebar Josip 141 
BebarJuraj 15,140,141,153 
BebarMagdalena 135,141 
BebarMarija 100,108,115,116,141,153 
Bebar Pavao 230 
Beerbower Emily 1 72 
BenacMarija 106 
BencinaAna 94, 11 O 
Beuk 10,41,44,45,111,113,215,259 
BeukAgneza 90, 93, 111 
BeukAna 91, 97,112 
BeukAndrija 112 
BeukAntun 21,109,110,112 
Beuk Blaž 111 
Beuk Elizabeta 109, 111 
BeukFranjica 110,112 
BeukHelena 109,112 
Beuklvan 109,110,112 
Beuklvka 109,110 
BeukJosipa 109, 112 
BeukJuraj 112 
BeukLucija 112 
BeukLuka 111,112 
BeukMarija 93,95, 109,110,112,208 
BeukMatija 109,110 
BeukMihael 112 
BeukPetar 109,110 
BeukRudolf 112 
Beuk Sebastijan 40, 111 
Beuk Stjepan 109, 112 
Beuk Tomo 111 
. . 
prez1my Je Jem1 stran 
Beuk Uršula 90,111, 112 Beuk Valentin 109 Bjelcevic Slavica 227 Blaznik Pavle 72 Blažic Brigita 113 Blažic Marjuci 113 Bolf-pisani pad Volf Brence Uršula 111 BrkljacicPavao 32,146 Buric 10 BuricAntun 10, 17 Cimpric 44,45,88,215 CimpricAlojz 34,89, 127,259 CimpricAlojzija 89, 103,104,127 Cimpric Filip 88,127 CimpricFranjo 89, 127 Cimpric Helena 91 CimpricJakob 127 CimpricJosip 127 Cimpric Marija 33, 41, 88,104 Cividini 222 Cadež 41,44,46, 111,215,218,259 CadežAndrija 16,199 CadežAntun 34,200,202 Cadež Branka 202 Cadež Elizabeta 199 CadežFilip 32,201 Cadež Franjica 64 Cadež Franjo 32,200, 202 CadežGertruda 199,200,202 Cadež Helena 199,200, 202 Cadež Ivan 111,200,201 Cadež I vka 201, 202 Cadež Jakov 199, 201 Cadež Josip 32, 34, 200, 202 CadežJuraj 15,110,111,199,202 Cadež Katarina 199, 200 Cadež Magdalena 200,202 Cadež Margareta 200 Cadež Marija 55, 56, 62, 81, 199,202 Cadež Marko 199,200 Cadež Martin 199,200 Cadež Mihael 21, 202 Cadež Mladenka 202 Cadež Nevenka 202 Cadež Olga 202 CadežPetar 199,201 CadežRozalija 34, 111 Cadež Slavko 202 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy jej emi stran 
Cadež Stjepan 200, 202 
Cadež Uršula 199,200 
Cadež Valentin 36,200,202 
Cadež Vesna 111 
CopAgneza 193,194 
CopAntonija 194 
CopAntun50, 194 
CopDragica 56 
CopFranjica50, 194 
Cop Franjo 194 
Coplvka194 
Cop Jadran 172 
Cop Jakov 193 
Cop Magdalena 93,193 
CopMarija 37,51,52,97, 194 
Cop Mihael 193 
Cop Milka 36, 50, 51, 194 
CopStjepan 21,193 
Cop Valentin 34, 35, 50, 51, 194 De Terzi Franciška 8 DrašicAntun 48 DulminAlojzija 104 
Erbic 41,210,215 
Erbic Barbara 21 O Erbic Juraj 21 O Erbic Margareta 21 O 
Eržen 11, 16,41,44, 72,212,216 ErženAgneza 79 
ErženAlfons 78 ErženAlojz 33, 78 ErženAlojzija 78, 80 
ErženAna 73, 77, 79 
ErženAndrija 72 ErženAngela 75 ErženAntonija 75, 77, 80, 92 
ErženAntun37, 72, 73, 75, 77,80,229 ErženApolonija 73, 75 ErženAugustina 77 
Eržen Blaž 72 
Eržen Darko 78 
Eržen Emanuel 258 
Eržen Ferdinand 77, 79 ErženFranjica35, 37, 54, 78, 80,229 Eržen Franjo 34, 75, 77, 80,208 
Eržen Gertruda 73, 79 
Eržen Ivan 75, 77, 79,226,229 
Erženlvka37,77,80,226,229 
ErženJakov 21,33,75,78,79 Eržen Josip 33, 35, 73, 75, 77, 80 Eržen Josipa 79, 80 
Eržen Julka 78, 79 Eržen Juraj 77 
Eržen Katarina 79 
Eržen Lovro 77, 226, 250 
. .
prez1my Je J em1 stran 
ErženMagdalena 73, 79 Eržen Margareta 73, 75, 77, 79 ErženMarija 21,34,39, 73, 75, 77,80,208,250 Eržen Marko 15 Eržen Martin 15 Eržen Matilda 80 Eržen Mihael 75 Eržen Monika 79 Eržen Petar 35, 79,229 ErženRoman 78 Eržen Slavica 78, 80 Eržen Sofija 77 Eržen Srecko 78 Eržen Stj epan 21, 77 Eržen Šimun 73, 79 Eržen Uršula 72, 77 Eržen Valentin 34, 77, 78, 80,208 Eržen Veljko 78 Eržen Veronika 78 Eržen Vid 77 Eržen Vinko 78 Ficur 46 Ficur Lovro 108,144 Frankopani 10 Frbežar Alojzija 85 Frbežar Antonija 169 Frbežar Franjica 169 Frbežar Jakov 169 Frbežar Jasenka 191 Frbežar Julijana 53, 98, 169 Frbežar Ljubica 50 Frbežar Marija 50 Frbežar Martin 169 FrbežarMilka 67 Georgijevski Slavica 189 Ghyczy Emilio Milan 8, 253 Ghyczy Kalman 8, 219 GrajšMarija 91 Grbec 41 GrlAnton 35 Grohar 10,41,42,215 Grohar Agneza 111,232,233 Grohar Andreas 41, 23 3 Grohar Gertruda 233 Grohar Juraj 232 Grohar Lucija 232 Grohar Luka 232 Grohar Margareta 93,233 Grohar Marija 93,232,233 Grohar Primus 232 Grohar Tomas 232 Grohar Urban 232,233 Grohar Uršula 232,233 
Grohar Valentin 232 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy je jemi stran 
Herceg Ivan 14 Hroher28 Hudolin 10, 14, 16,40,41,46,47, 119,212,216 HudolinAlojz 176,177, 195, 196, 199 HudolinAna97, 98,119,121,122,195 HudolinAntonija36, 80, 117,118,122,195 HudolinAntun21, 34, 118,121,123,127,139, 169,195 HudolinApolonija97, 115,116,119,121,122, 158,169,179,195 HudolinBartol 21,119,121,122,169,195 HudolinBlaženka 123 HudolinBosiljka 123 Hudolin Božena 80, 92,246,255 Hudolin Danica 1 77 Hudolin Edvard 177 HudolinFranjica 101,117,118,122, 139, 191, 195,196,246,255 HudolinFranjo 101,102,117,119,120,127,147, 169,177,195,196,207 HudolinGertruda41, 121,169,195,197 Hudolin Helena 116,121, 139 Hudolin Irena 123 Hudolin Ivan 38,119, 127, 139, 177, 195 Hudolinivka34, 96, 97,114,117,119,122,123, 127,145,169,177,179,195,196,234 Hudolin Jakov 121-123, 127,139, 168, 195, 197 HudolinJosip 34,38, 118,124,145,176,178, 179,195,196,221,246 HudolinJuraj 21,118,119,121,122,139, 16?, 195,197 Hudolin Katarina 121,139,169 HudolinLjudevit38, 195 HudolinMargareta 121, 169, 197 Hudolin Marija 39, 58, 80, 84, 85, 97, 117, 118, 120,123,127,139,147,168,169,177,179, 195,196,246,255 Hudolin Matija 15, 33,117,119, 121, 122, 139, 179,180 Hudolin Melita 147 HudolinMilan 38,177 Hudolin Milka 177 HudolinMira 123 HudolinPetar80, 119,195 Hudolin Radojka 118 Hudolin Rezika 207 Hudolin Siniša 147 Hudolin Stanislav 80 Hudolin Tomas 121 Hudolin Urban 21,121,122 Hudolin Uršula 96, 121 Hudolin Valentin 127 Hudolin Viktor 34, 177 Hudolin Vinko 1 77 
prezimy je jemi stran 
Hudolin Vladica 177, 179 Hudolin Vladimir 118,123,127,145,196,207,234, 235,238,251,252 HudolinZorka39 Hudolin TrohaMarija33 Hutter Franc 257 Hutter Matija 257 Iskra Ivan 192 Iskra Vojko 192 Issevnik 16 Janeš 8,10,41,42,47,63,65,98,100,106,108, 117,212,216 JanešAdam 65 JanešAgata 73, 104, 105 JanešAgneza37, 102,150 JanešAlojz 32, 103, 105 JanešAna204 JanešAndi 204 JanešAngela 34, 66,203 JanešAntonija65,66, 101,105,106,118,125,203, 236 JanešAntun32,34,64,66,68,69,99,101,103, 104,106,108,125,203 JanešApolonija 64, 99,101,203 Janeš Bartol 64, 102, 117 Janeš Bojan 117 Janeš Božica 204 Janeš Božo 204 Janeš Darko 204 Janeš Dušan 243 Janeš Ferdinand 65, 105 Janeš Franjica65, 68, 75, 83, 101, 103, 105,116, 203,204,208 JanešFranjo 14,36,64,65, 101,103,105,116, 117-118,126,203,204,234,236,239 Janeš Gabrijela 103 Janeš Gašpar 15, 68, 103, 150 Janeš Gertruda 64, 68, 69, 88, 99, 102 J aneš Hedviga 243 JanešHelena 78, 91, 99,101,103 Janešignac 64,69,103 Janešivan21,32,33,66,68, 71,99, 101,103,104, 106,117,126,198,203,204,230,236,239,258 Janešivka37,50,52,53,62,64,68,69,84,85,103, 105,106,111,117,126,198,203,236,239,243 Janeš Izidor 64 Janeš Jakob-Filip 15, 34, 64, 68, 101,105, 117, 125, 150,203,204 JanešJosip 21,32,34,66,68, 101,103,105,106, 125,133,146,198,203,243 JanešJulijana 94,104,105,203,230 JanešJuraj 64,68,69,71,100,103,105,230,243 J aneš Leonard 243 Janeš Ljerka 39, 126 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy jej emi stran 
JanešLovro 21, 64,103,104 Janeš Lucija 41 JanešMagdalena68, 150 JanešMarija 21,34,47,58,64,65,68,69,76, 87,88,99,108,117,126,150,203,204,234, 236,239,243 JanešMatija 15,33,64,68,69,99,102,103, 150,198,203,236 Janeš Mihael 65, 102, 231 JanešMilka 50,203,236 Janeš Milena 239 Janeš Mirica 36, 204 Janeš Mladen 204 Janeš Monika 101 Janeš Nikola 65 Janeš Petar 100, 102, 243 Janeš Robert 204 JanešRudolf 18,25,28, 214,217,222,227,231, 235,239,245 Janeš Sabina239 Janeš Slavica 68,105,242 Janeš Sofija 66 JanešStjepan 64,68,69,103,117,118,150,230 Janeš Šimun 102 Janeš Terezija 64, 66, 203 Janeš Uršula 117, 150 JanešValentin 100,104,126 Janeš Veronika 65, 104 Janeš Vinko 203,204 Janeš Zorka 125,203,258 J aneš Željko 204 Janeš Tomac Marija 36 J aneš Zbašnik Marija 36 Janež Jože 258 Jašarevic Janja239 Jašarevic Mithad234, 239 Jašarevic Rezika 234,239 Jašarevic Vedran 239 Jašarevic Vedrana239 Jelenc 46 JelencAntonija 102 JelencAntun 102,204 Jelenc Bojan 102 Jelenc Cvetko 204 Jelenc Franjo 204 Jelenc Rina 102 Jelenc Željka 102 Jerbic 41 Ješelnik 16 JešelnikAlojz 126 JešelnikAnton 126 Juha 42,215 Juha Bartol 251 Juha Elizabeta 251 
prezimy jej emi stran 
Juha Jakov 251 Juha Marina 251 Kalcic 9, 10,42,86,88,215 KalcicAgneza 86, 87 KalcicAna 87, 88, 90 KalcicAntun 15, 86, 88 Kalcic Franjica 78, 88, 89 KalcicFranjo 87, 88 Kalcic Geltruda 42, 86 KalcicHelena 86, 88, 90, 91,195 Kalcic Ivan 86, 88 KalcicJosip 21, 87, 88 KalcicJuraj 15,21,86,88 Kalcic Marija 86, 89 KalcicMatija 15, 86, 88 Kalcic Tomas 86, 88 Kalic 46,215 KalicAna 157 KalicAntun 158 KalicFranjo 157-158 Kalic Gertruda 157 KalicHelena 157 Kalicivan 157,158 Kali6Ivka75,99, 157,158,209 KalicJosip 158,258 KalicKatarina 157 Kalic Magdalena 157 KalicMarija 116,157,158 KalicMatija 157,158 KalicPavao 157 KalicTomas 157 Karaman Igor 14 Kavalir,Kalavir 10, 16,45,46 Kavalir Alojz 196, 198 Kavalir Ana 195, 197 KavalirAndrija 197 Kavalir Antonija 198 KavalirAntun56, 197,198 KavalirApolonija 42, 196,198 Kavalir Barbara 197 Kavalir Blaž 196, 197 Kavalir Elizabeta 196 Kavalir Franjica 56, 198 Kavalir Franjo 197,198 KavalirGašpar 15, 196 KavalirHelena50, 196,197 Kavalir Ivan 15,196,197 Kavalirlvka 56, 57, 198 Kavalir Jakov 196 Kavalir Josip 38, 198 Kavalir Juraj 196 Kavalir Katarina 197 Kavalir Magdalena 197,198 Kavalir Marija 71,196,198 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy je jemi stran 
Kavalir Matija 197,198 
Kavalir Martin 197 
Kavalir Mihael 197 
Kavalir Milka 198 
Kavalir Miroslav 34, 198 
KavalirRužica 111,198 
KavalirStjepan 21,197 
Kavalir Uršula 197 
Kenda 10,42,216 
KendaAlojz 35 
Kenda Durda 242 
KendaFilipina37 
KendaFranjica37, 234,242 
Kenda Hedviga 242 
Kendalvan 38,231,241,242 
Kenda Josip 234,242 
KendaMargareta 101,105,108 
Kenda Marija 242 
Kenda Roman 231, 242 
Kenda Vid 220 
Klepac 46,107,212,215 
KlepacAlojz 33, 34, 58, 107 
KlepacAntonija 107,144 
KlepacAntun 21,37,58, 104,107,129 
KlepacFranjica58, 107,145 
KlepacFranjo 33, 107, 129 
Klepac Gabrijela 107 
Klepaclvan 107,129 
Klepaclvka37,52,58, 107 
KlepacJosip 58,107,129,144,145 
Klepac Margareta 68 
KlepacMarija34, 58, 97, 107,129,144,191 
KlepacNevenka58 
Klepac Slavko 58 
Klepac Valentin 107 
KlimpfAna 184 
KlimpfAntun 66,183,184 
KlimpfFranjica 66, 184 
KlimpfFranjo 66, 184 
Klimpflvka 108,184 
KlimpfJosip 21, 33, 66, 183,184 
Klimpf Juraj 108 
KlimpfLjudevit 66, 184 
KlimpfMarija 108,184 
KlimpfMatija33,66, 184 
Klimpf Slavica 66, 184 
KnafelApolonija 91 Knafel Marija 97 
Knaus Marija 75 
KoritnikAntun 37 
Koritnik Josip 37,220 
Koritnik Ludvik 220,248 
Korošec 10, 16,42,44,45,59,82,215 
Korošec Agneta 61 prezimy je jemi stran 
KorošecAntun 15, 59, 61, 62 
Korošec Apolonija 62 
Korošec Franjica 62 
Korošec Gertruda 61 
Korošec Gregor 61 
Korošec Helena 51, 62, 63, 66 
Korošeclvka 77, 78 
Korošec Jakob 61, 62 
Korošec Juraj 61, 62 
Korošec Katarina 62 
Korošec Lucija 62 
Korošec Luka 61, 62 
Korošec Magdalena 53, 62 
Korošec Marija 61, 62 
Korošec Petar 61, 62 
Korošec Stjepan 62 
Korošec Šimun 62 
Korošec Tomas 61 
Korošec Urban 61 
Korošec Ursula 62 
Kastelic Lorena 14 7 
Košorog 10,28,41,42, 43, 86, 88, 90,215 
KošorogAgneza 90,117,164, 167, 199 
KošorogAndrija 167, 181 
KošorogAntun 21, 89, 90, 167,168 
KošorogBlaž 36, 90, 167, 168 
KošorogElizabeta 164, 167 
KošorogFranjica 79,167,168 
KošorogFranjo 167,168 
Košorog Gertruda 93, 167 
KošorogHelena 86, 90, 167 
Košoroglvan 36, 90,167,168,240 
Košorog Ivka 168 
KošorogJakov 164, 166,167 
KošorogJosip 89,167,168 
KošorogKatarina 167 
KošorogLovro 15, 90 
KošorogMarija89, 91,167,168,195 
KošorogMatija90, 167 
KošorogMihael 164, 166 
Košorog Milan 168 
Košorog Pavao 166 
Košorog Stjepan 167 
Košorog Uršula 164, 167 
Kovac 42, 65, 95,212 
KovacAleksandra 142 
Kovac Alojz 248 
Kovac Anica 240,248 
KovacAntun 33,64, 159,171,172,243,248,257 
Kovac Apolonija 68 
Kovac Božica 74 
Kovac Branka 243 
Kovac Branko 248 
Kovac Danica 248 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy je jemi stran 
Kovac Darko 236 Kovac David 248 Kovac Davorka 96 Kovac Dušan 34, 172 Kovac Emil 96, 228 Kovac Franjica 246 Kovac Franjo 171,172,226,228,243,246 Kovac Gašpar 246 Kovac Grga 234, 236 Kovac Helena 86, 104,105 Kovac Igor 248 Kovacivan33,39, 171,172,236,248,258 Kovacivka 159,171,191,230 Kovac Jadranka 248 Kovac Jakov 226 Kovac Josip 39,171,230,234,246,248 Kovac Juraj 246, 248 Kovac Karlina 3 8 Kovac Katarina 64 Kovac Kevin 248 Kovac Lucija 64 Kovac Marija 64, 83, 84,159,171,172,235,241, 246,248 Kovac Marijan 132,133,246 KovacMatija39,234 Kovac Milka 34, 172,235 Kovac Petra 248 Kovac Slavica 171 Kovac Valentin 171 Kovac Vilim 227, 228 Kovac Vitomir 235,236 Kovac Zorka 1 71 Kovac Kavalir Antonija Kranjc42, 44,215,216,218 KranjcAgnes 225 Kranjc Ana 42,225 KranjcAndrija225 Kranjc Apolonija 225 Kranjcivan225 Kranjc Juraj 225 Kranjc Lucija 225 Kranjc Margareta 225 Kranjc Marija 226 Kranjc Petar 225 Krašovec Jakob 221 Križ 42,47, 117,119,212,215,216 KrižAgneza90, 117,180 KrižAlojzija83, 180 KrižAndrija 117 KrižAndelko 178 KrižAngela65, 180 KrižAntonija 74, 154, 180,202,203 KrižAntun65, 153,180,181,203,258 KrižAndelko 239 
prezimy jej emi stran 
KrižApolonija 175 Križ Blaž 175,177,178 Križ Blaženka 178 Križ Branka 178 KrižDamir235 Križ Davor 239 Križ Denis 239 Križ Dubravka 23 9 Križ Dušanka 23 5 Križ Franjica 52, 78, 91, 117, 118, 154, 178, 180, 189,191,195 Križ Franjo 65, 178,203,207,208,220 Križ Helena 17 5 Križ Ivan 48, 65, 153, 178,180,203 Križivka65, 79,154,180,195 Križ Jakob 117,153,154 Križ Josip 65, 180,203 Križ Juraj 180, 181 KrižLuka239 Križ Magdalena 68,175,180 Križ Manuela 239 Križ Marija 79,153,154, 158, 175, 178, 180, 193, 194,207,258 Križ Matija 153, 175,178,239 Križ Matilda 66 Križ Miroslav 250 Križ Otmar 130,209 KrižRudolf 178,179, 181 Križ Stanislav 178 KrižStjepan 21,175,180 Križ Uršula 48 Križ Vlasta 91 KrižZora 65 Križ Janeš Marija 36 Kršnjavi Izidor 19 Krulic Marija 112 Kunstl43 KvasAlojz227 Kvaternik 14,43, 47, 81,84, 119,215 Kvaternik Blaž 15 KvarenikJakob 15 Kvaternik Marija 192 Kvaternik Milka 105,106 Kvaternik Ursula 193,194 Lakota 43,44, 74,212,216 LakotaAgneza 126,173 LakotaAndrija 135, 172 LakotaAntonija 135, 173,174 LakotaAntun35, 135,169,172,174 LakotaApolonija 173 LakotaBartol 126,172, 173 Lakota Elizabeta 173 LakotaFilip 169,173,174,234 LakotaFilipina 174 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
Prezim. je jemi stran 
LakotaFranjica37, 71, 73, 119, 169,173,174 LakotaFranjo 169, 173,174 LakotaGašpar21, 71,169,173 Lakota Gertruda 173 Lakota Grgur 173 Lakota Helena 126 Lakota Ivan 135,169, 173,174 Lakotalvka 73,235 Lakota Jakov 169, 173 LakotaJosip 126,169,173,174,234,235 Lakota Josipa 74, 173 Lakota Julijana 173 LakotaJuraj 15, 135, 172,173 Lakota Katarina 67, 172, 173 Lakota Ljilj ana 240 Lakota Lovro 173 Lakota Luka 1 72 Lakota Magdalena 126 LakotaMarija37, 73, 91, 116, 126,169,172,174, 193 LakotaMartin 169, 173 LakotaMatija21, 73, 126, 135,169,173 Lakota M elani 23 5 Lakota Miroslav 173,174 LakotaPetar 21,135,173,230 Lakota Siniša 23 5 Lakota Slavica 230 Lakota Stj epan 169, 172 Lakota Šimun 15 Lakota Uršula 50,126,169 Lakota Valentin 173,174 Lakota Verica235 Lakota Vid 73, 169 LakotaZdravko 174 Langos Elizabeta 72 Lautar 10, 16,43,216 Lautar Ana 37,159,215 Lautar Andrija 215 Lautar Antun 215, 242 Lautar Apolonija 100,159,215 Lautar Blaž 234 Lautar Ciril 240 Lautar Danica 242 Lautar Elizabeta 215 Lautar Filip 234, 240,242,250 Lautar Filipa 184 Lautar Franjica 220, 234 Lautar Franjo 39, 239 LautarGašpar 16,159,215 LautarGrga 37,215 LautarJakov 43,66,159,215,250 Lautar Josip 39,234,235,240,246 Lautar Julijana 117 Lautar Ju.raj 159 
. .
prez1m. Je Jem1 stran 
Lautar Magdalena 55, 56 Lautar Margareta 113 LautarMarija39, 77,104,105,159,184,215,222, 234,239,242 Lautar Martin 15,159,215 Lautar Matija 215 Lautar Milka 239 Lautar Mladenka 241, 242 Lautar Mojmir 235 Lautar Nada 54 Lautar Paulina 66 LautarPetar 15,159,215,257 Lautar Srecko 239,240 LautarTomas 159,215 Lautar Valentin 184,239,250 Lautar Zvonko 39,239 Lautar Željka 23 5 Lavric Gabrijela 68 Leveclvka 94 Lipovac 8, 12, 43,44,45, 51, 59, 82, 84,212,216 LipovacAleksandar 37,229 LipovacAlojzija 73 LipovacAngela35, 57 LipovacAntonija 57, 73, 83,228,234,240 LipovacAntun 15,21, 35, 37, 57, 83,226,228,230, 234,235,240,250,258 Lipovac Barica 187, 192 Lipovac Biserka 209 LipovacBlaž 174,202 Lipovac Branka 57 Lipovac Cvj etko 17 4 Lipovac Danica 240 LipovacFilip 39, 83,230,240 Lipovac Filipa 235,243 LipovacFranjica 57, 83, 85,107,108,226,229 LipovacFranjo 34, 35, 37, 38, 83,209,226,229 242,258 LipovacGertruda83, 115,198 Lipovac Helena 226 Lipovac Ivan 33, 39,228 Lipovac lvka 36, 83,209,229 Lipovac Jakov 35, 73,226,258 Lipovac Jelka 229 Lipovac Josip 15, 37, 39, 83,155,227,228,240 Lipovac Julka 37, 83,229 LipovacJuraj 37,226,229 Lipovac Katarina 230 Lipovac Ladislav 229 Lipovac Ludvik 25 8 Lipovac Marija 57,68, 82, 83, 86,209,228,229,231 LipovacMarijan 174 Lipovac Marko 15 5, 226, 229 Lipovac Matilda 229 Lipovac Medardo 39 
__________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy je jemi stran 
Lipovac Miroslav 35, 57 Lipovac Nevenka 76, 83 Lipovac Olga 228 Lipovac Pavao 230 Lipovac Petar 3 7, 228 Lipovac Rezika 50 Lipovac Ružica 57 Lipovac Slaven 57 Lipovac Slavica 220,228,234,235 Lipovac Srecko 220 Lipovac Stjepan 57, 58 Lipovac Valentin 57, 60 Lipovac Viktor 48, 50 Lipovac Vjekoslav 38 Lipovac Zora 228 Lisec Tine 31 LoknarAntun 39,250 Loknar Biserka 168 Loknar Franjica 52, 54 Loknar Gertruda 183 Loknar Helena 11 7 Loknarlvan 183,186 Loknar Marija 64, 69, 96 LoknarStjepan 183 Lukacevi6Marijan 19,20 Lukan 44 Lukani644 Makovac Duilio 8 MalecAna 93, 113, 130 Malnar43,47, 69, 86,113,115,212,216 MalnarAgneza 62, 73, 75,113,115,165,177 Malnar Alen 149 Malnar Alojz 54, 66 Malnar Alojzija 63 MalnarAna 73, 77,113,149,164,178,194 MalnarAndrija115, 178 Malnar Angela 54, 62, 63, 66, 68, 69,125, 165,178 MalnarAntonija37,54,63,66,67,69, 77, 78,165, 114,115,125,178,185,194 Malnar Antun 34,54, 62, 63, 67,69,73,75, 78, 113, 115,125,135,149,164,165,178,185,186,190 Malnar Apolonija 115, 135, 178 Malnar Blaž 78, 104,105 Malnar Branko 115 Malnar Danica 24 7 Malnar Darinka 239 Malnar Darko 186 Malnar Dizmas 1 77 Malnar Drago 239, 24 7 Malnar Dušan 130 Malnar Elvis 149 Malnar Ernest 54 MalnarFerdinand54,62,65,67, 78,178 
. .
prez1my Je Jem1 stran 
Malnar Filip 38, 128 Malnar Florijan 67 Malnar Franjica 54, 67, 69, 73,74, 79, 86, 114, 115,125,158,165,178,185,190 MalnarFranjo 39,53,54,56,62,63,66,67, 105, 114,125,128,153,165,178,185,190,246,258 MalnarGašpar 16,113,164 MalnarGertruda 113,115,119, 125, 135, 164, 178 MalnarGrga68, 165,178,246,247 Malnar Helena 73,113,125,164,178,186,246 Malnar Iris 149 Malnar Ivan 33, 53, 54, 59, 60, 62, 63, 67, 73, 75, 78, 115,125,128,164,165,178,186,202,204 Malnarlvka54, 62, 63, 66, 68, 107, 125, 153, 165, 178 Malnar Izidor 68 Malnar Jadranka 186 MalnarJakov35,73, 75,113,114,125,128,164,165 Malnar Josip 21,54,59,63,66,67, 113,115, 125,130,164,165,177,179,185,189 Malnar Julijana 62, 67, 69, 105, 165 MalnarJuraj 21,43,62, 73,113,115,125,135, 177,178 Malnar Katarina 90,113,115,125,165,178 Malnar Ladislav 63 Malnar Leopold 66, 69 Malnar L jiljana 186 Malnar Ljubica 63 Malnar Ljudevit 62, 63, 1 78 Malnar Magdalena 73, 75, 87, 88,115,118,165,246 Malnar Marija 39, 54, 60, 62, 63, 66, 67, 69, 73, 79, 84,105,113,115,117,119,125,128,135,139, 164,165,178,190,194,240,247 Malnar Matija 15, 54, 62,113,115,125,135,164, 165,177,178 Malnar Milan 3 5, 54 Malnar Milka 185,194 Malnar Mira 185 Malnar Mladenka 186 Malnar Monika 62 Malnar Nevenka 130 Malnar Petar 54, 62, 105 Malnar Rozalija 54, 65 Malnar Sebastijan 186 Malnar Slavko 1 O, 54 MalnarS. 14, 19,23,214,216,254,257 Malnar Stanislava 63 Malnar Stanko 34, 35, 59, 62, 125, 128 MalnarStjepan 21,59,62, 78,115,189 MalnarŠimun 75,113 MalnarTereza 89, 131 Malnar Urban 21,125,164 Malnar Uršula 86, 178 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy je jemi stran 
Malnar Valentin 16, 35, 54, 62,128,165, 185,186,246,247 Malnar Veljko 24 7 Malnar Veronika 53 Malnar Vilma 130 Malnar Vinko 125 Malnar Željko 130, 179 Malnar Kavalir Franjica 37 Malnar Loknar Katarina 34 Marija Terezija 25,214 Martincic 108 MartincicAna 108 MartincicAntonija 108 Martincic Franjica 108 Martincic Gertruda 108 Martincic Jakob 108 Martincic Josipa 108 Matajcic Gera 86 Maver Franjo 35 Maverlvan71 Maver Josip 71 MavrinFranjica 94 Mavrin Gertruda 1 O 1, 114 Megušar Uršula 48 Merle 46, 215 Merle Franjo 140 Merle Gertruda 99 Merle Helena 140 Merle Josip 140 MerleJulijana 113 Merle Marija 140 Mezlar Marija 71 Mihelic 43, 88,216 MihelicAna91 MihelicAntonija 94 Mihe lic Antun 91, 251 Mihelic Franjica 83 Mihelic Franjo 258 Miheliclvan 89,146 Miheliclvka 94,113,158 MihelicJakov 37,230 Mihelic Marija 87, 88, 90, 91, 94, 97 Mihelic Milka 62 Mihelic Rudolf 250, 252 Mihe lic Troha Marija 3 7 Mlakar 46,101,102 MlakarAntun 102,110,230,243 MlakarBogdan 20,214,215,221 Mlakar Filip Jak. 101 MlakarFranjica 33,83, 110 Mlakar Franjo 32,101,102,110 Mlakarlvka 36, 85,101,102,111 Mlakar Josip 32,101,102,110,111 Mlakar Juraj 21 
. .
prez1my Je Jem1 stran 
Mlakar Matija 21,101,102 Mlakar Ružica 111 Mlakar Vinko 36,101 Mlakar Željko 243 Mlakar Žagar Franjica 33 Mohoric 215, 220 MohoricAntun 230,257 Mohoric Dubravka 243 Mohoric Filip 230 Mohoric Franjica 107 Mohoric Ivan 234 Mohoric I vka 234 Mohoric Marija 33 Mohoric Marijan 234,235 Mohoric Rade 257 Muhovac 8,181 MuhvicMarija 75 Osivnik 14, 16, 43 Osivnik Blaž 15 Osivnik Gertruda 105 Ousek 16,43, 192,215 Ousek Elizabeta 192 Ousek Juraj 192 Ousek Marija 81, 192 Ousek Martin 192 Ousenik 16, 40, 43, 86,192,215,218 OusenikAna 21 O OusenikAndrij a 21 O Ousenik Elizabeta 21 O Ousenik Gertruda 21 O Ousenik Helena 21 O Ousenik Josip 21 O OusenikJuraj 210 Ousenik Margareta 21 O Ousenik Marija 21 O Ousenik Martin 21 O Ousenik Matija 21 O Ousenik Petar 21 O Ousenik Tomas 21 O Ousenik Uršula 21 O Ousenik Valentin 21 O Ožbolt Alenka 229 OžboltAlojz 183 OžboltAlojzija 183 Ožbolt Ana 51, 52 OžboltAntonija 183 OžboltAntun 21,39, 73,135,183,257 OžboltApolonija 94, 96, 105 OžbolfFilip 220,251 OžboltFranjica 73, 74, 94 OžboltFranjo 73,135,183,226,229 Ožbolt Gertruda 97, 98 Ožbolt Helena 55, 56, 73, 82, 83 Ožboltlvan 38, 135, 183 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy je jemi stran 
Ožboltlvka 66,67, 73 OžboltJemej 16 OžboltJosip 73,227 OžboltJosipa 53, 54,229 Ožbolt Julka 66 OžboltJuraj 37,39,229 OžboltLuka 75 OžboltMarija35,37,91,104, 116,183,189,229 Ožbolt Matija 226 Ožbolt Mirko 183 Ožbolt Olgica 229 OžboltPavao 135,226 Ožbolt Slavica 241 Ožbolt Slavko 135 Ožbolt Terezija 135 Ožbolt Vinko 183 Ožbolt Zoran 227 Padavic Tomislav 14 Pantar 10,43,44,84,216,218 PantarAlbina227 Pantar Alojz 138 Pantar Antonija 227 PantarAntun 15,35, 138,193,258 Pantar Božidar 13 8 Pantar Branka 138 Pantar Dragutin 227 Pantar Franjica 227 PantarFranjo 138,149,150,193 PantarGabrijelca 138 Pantar Ivan 138,227 Pantarlvka37, 112,113,138 Pantar Jakov 193,248 PantarJosip 38,43, 138,193 Pantar Julijana 94 Pantar Juraj 15,226 Pantar Karolina 37,227 Pantar Marija 91, 92, 115, 138, 172, 173 PantarMatija 193 Pantar Mihael 15, 226 Pantar Petar 3 5, 248 PantarRobert 138 Pantar Rudolf 149 Pantar Valentin 138 Pantar Zvonko 226,227 Paravic 8 Paravic Matija Josip 14 Paulin84 Paulin Apolonija 96 Pavlic Marta 220,234,235 Pavlic Ratko 234,235 Perc 44,215,216,218 Perc Agneza 216 PercBartol216 Perc Gertruda 44, 216 
. .
prez1my Je Jem1 stran 
Perc Helena 216 
PercJakov216 
Perc Juraj 216 
PercMarija216 
Perc Matija 216 
Perc Šimun216 
Perc Tomas 216 
Perušek 83 
PetelinAnton 104, 108 
Petelin Antonija 104 
Petelin Elizabeta 104, 107 
PetelinMarija 103,104, 108 
Pintar Franjica 83 
Pintar Josip 246 
Pintar Julka 227 
Pimatlvan 145 
Pirnat Matija 145 
Pleše Vjenceslav 19, 20 
Plivelic 19 
Pogacar 11,54,211,215 
Pogacar Agneza 211 
Pogacar Juraj 211 
Pogacar Katarina 211 
Pogacar Lucija211 
Pogacar Marija 93 
Pogacar Mihael 211 
Pogacar Nikola 211 
Poje 44,212,216 
PojeAleksandra 174 
Poje Alojz 38, 64, 161, 174 
PojeAna 71,104,119,159,161 
PojeAntonija 71, 104, 160,161 
PojeAntun64, 71,104,160,161 
Poje Branka 174 
Poje Elizabeta 159,160 
Poje Ferdinand 34, 71,104,160 
Poje Filip 174 
PojeFranjica 71,104,116,160,161 
Poje Franjo 7, 18,23,26, 71,104,160,161 
Poje Gertruda46 
Poje Helena 160 
Poje Ivan 71,104,160 
Pojelvka 71, 97,104,160,161,174 
Poje Izidor 160,161 
PojeJosip 21,160,174 
Poje Julijana 112 
PojeJuraj 159,160 
Poje Marija 68, 83, 159,161, 174 
Poje Martina 174 
Poje Matija 21, 64, 160 
PojePavao 159,161 
PojeRudolf161 
PojeRuža 174 
Poje Slavica 174 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
Prezim. je jemi stran 
Poje Stjepan 159, 160 Poje Urban 159 Poje Valentin250 Poje Šebalj Josipa 39 Poje Žagar Vera 34 Polj ancic Antonija 226 Pretnar Filip 131 Pretnar Ivan 131 Pristavec 45 Pršle Matilda 65 Radoševic Ivo 235 Radoševic Mileva 23 5 Rajcic Martin 46 Raj šel Julijana 107 Rajše1Marija 96 Ramljak 23, 25 Rede 9, 43 RedeAngela 103 Rede Antonija 57, 65 Rede Matejka 68 Rede Mihael 7, 42, 43, 48, 90,215 Reljac216 Reljac Branko 106 Reljacivan 106 Reljac Lana 106 Reljac Lovro 250 Reljac Marko 106 Reljac Monika 106 Reljac Petar 106 Reljac Terezija 106 Reljac Veronika 106 Repinc 44,215 RepincAndrija 136,137 RepincAntun 136,138 Repinc Barbata 136 RepincBartol 136 Repinc Elizabeta 136 Repinc Franjo 138 Repinc Helena 136, 138 Repinc Ivan 137 Repincivka 112 Repinc Jakov 21, 136,137 Repinc Josip 137 RepincJuraj 136,137 Repinc Katarina 136,137 Repinc Lucija 136 Repinc Magdalena 112, 137,138 Repinc Marija 103,104, 136,139 Repinc Matija 15, 137, 139 Repinc Nikola 136 Repinc Šimun 136 Repinc Urban 136,137 Repinc Uršula 136 Repinc Valentin 136 
. .
prez1m. Je J em1 stran 
Resman 41, 44 
ResmanAgneza 90 
ResmanBlaž 44, 199 
Resman Ivka 96 
Resman Katarina 107 
Resman Martin 199 
Resman Uršula 199 
Rigler Božena 241 
Rigler Filip 231, 241 
Rigler Franjo 241 
Rigler Štefka 241 
Rigler Vlatka 241 
Rusec 98 
Rusec Helena 97, 98 
Rusec Vlasta Marija 98 Sabljic 78 
StrleAnton 33 
Strossmayer Josip Juraj 19 
StuparNada 57 
Šafar Helena 90 
Šebalj 46, 69 
ŠebaljAna 175 
ŠebaljAntun 175,176,250 
Šebalj Ciril258 
Šebalj Ferdinand 
Šebalj Filip 176 
Šebalj Filomena 175 
Šebalj Franjica 176 
Šebalj Franjo 39, 175,176 
Šebalj Grga 32, 34, 175,176 
Šebalj Ivan 21, 68, 175,176 
Šebalj Ivka 68, 175,176,250 
Šebalj Jakov 175,176 
Šebalj Josip 175,176 
Šebalj Josipa 175 
Šebalj Marija 175,176 
Šebalj Matija 175,176 
Šebalj Miroslav 175, 177 
Šebalj Paulina 175 
Šebalj Petar 176 
Šebalj Rudolf 68 
Šebalj Stjepan 68, 175, 177 
Šebalj Valentin 175 
ŠegaAntonija 187, 191 
Šepec 9, 14, 43, 45,215,216,218 
ŠepecAntun216 
Šepec Barbara 216 
Šepec Gašpar 15,216 
Šepec Helena 216 
Šepec Juraj 216 
Šepec Luka 44, 216 
Šepec Marija 216 
ŠepecMatija216 
Šepec Urban 216 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy je jemi stran 
Šepec Uršula216 
Šercer Agneza 72, 73 
Šimec44 
Šoštaric 46, 67, 215 
ŠoštaricAlojzija 75 
ŠoštaricAntonija 193 
ŠoštaricAntun66, 126,193 
Šoštaric Franjica 108, 193 
Šoštaric Ivka 126, 193 
Šoštaric Julka 193 
Šoštaric Juraj 193 
Šoštaric Magdalena 57 
ŠoštaricMarija66, 71,104,116,126,193 
ŠoštaricMatija21, 193 
Šoštaric Stjepan 126, 193 
Šoštaric Vinko 193 
Štimac 16,44,45,212,215 
ŠtimacAlojz 75,205 
ŠtimacAlojzija 179,205,207 
Štimac Amalija 205 
ŠtimacAntun 21, 33, 75-76, 179,205,208 
ŠtimacApolonija 73,103,205,207 
Štimac Damir 208 
ŠtimacEma 76 
ŠtimacEva 76 
Štimac Ferdinand 205 
Štimac Filip Jakov 75 
ŠtimacFranjica 37, 73,179,205 
Štimac Franjo 33, 35, 75, 76, 179,205 
Štimacivan207 
Štimacivka205 
Štimac Izidor 7 5 
Štimac Jakov 205,207 
Štimac Jasmila 76 
Štimac Josip 75,205,206 
Štimac Josipa 75 
ŠtimacJuraj 21,205,207 
Štimac Katarina 64, 65,205,207 
Štimac Ludvik 38, 75, 123, 124 
Štimac Luka 205,206 
Štimac Margareta 179,206,207 
ŠtimacMarija 75, 77, 78,118,179,195,205,207 
Štimac Marijan 123,208 
ŠtimacMatija 15,205,207 
Štimac Petar 22, 35,205,206,208 
Štimac Sabina 75 
Štimac Slavko 35, 76 
Štimac Stjepan205, 207 
Štimac Suzana 76 
Štimac Valentin 75, 179,207 
Štimac Vesna 76 
Štimac Vinko 75,207 
Štimac Vladimir 7 5 
Štimac Zdenka 76 prezimy je jemi stran 
Šturm 10,11,40,45,86,216,218 
ŠturmAlojz 257 
ŠturmAntun 156,246 
Šturm Ciril 258 
ŠturmEdvard 37 
Šturm Gašpar 156 
Šturm Ivan 35 
ŠturmJakob 16,157 
ŠturmJosip 157 
Šturm Katarina 156 
ŠturmMarija37, 156,157 
ŠturmMartin 16, 156 
Šturm Matija 156 
Šturm Slava246 
ŠturmŠimun 156,157 
Šturm Urban 156,157 
Šturm Uršula 157 
Šturm Valentin 15, 157 
Šukundallija235 
ŠukundaNevenka235 
Šulc 9, 14,45,211,215 
Šulc Agneza 211 
Šulc Dizma 211 
Šulc Elizabeta 211 
ŠulcJakov211 
Šulc Josip 211 
Šulc Marija 112,211 
ŠulcMartin 15,211 
Šulc Uršula 211 
ŠulevskiAlka 191 
Šumrada 8, 46, 99 
ŠumradaAntun 99 
Šumrada Helena 99 
Šumradaivka 99,144,158,209 
Šumrada Josip 21, 99 
ŠumradaMarija99 
Šuštar Margareta 192 Telišman 19 TomacMarija 105,106 Torkar mr. Silvo 41, 72 TrierAna 112 Troha 10,43,44,45,47,86,89,96,98,114,116, 212,215 TrohaAlojz 183 TrohaAndrija 15,151,152,190,192 TrohaAndelka 208 TrohaAntun 21, 22, 32, 34, 37, 38, 85, 97, 115,116, 126,132,145,151,153,181,183,190,208,220, 228,231,258 TrohaApolonija25, 77,151,152,192 Troha Blaž 15, 97, 132 TrohaBožena 175 TrohaBranka39, 190 Troha Branko 227,228 
.q.o.!t.aE-.rplllj.an,Jlut ________________________ _ 
Prezim. je jemi stran 
Troha Darinka 85, 96,145,247 Troha Dijana 149 Troha Emilija 145 Troha Filip 231,247 TrohaFranjica33,37,38,85,97,98, 114,116,132 145,151,153,155,166,189,190,193,208,250 TrohaFranjo32,33,37,38,97, 116,132,151,153 175,182,190,220,230,250,258 Troha Ivan 15, 21, 32, 34, 39, 81, 96, 97,114, 115, 126,151,153,155,181,182,190,192,227 Trohalvka39,86, 95, 97, 114,115, 126, 132, 138, 152,155,166,182,193,208,247 Troha Jakob 16, 96, 97, 114,116, 132, 152, 192, 208, 231, 246, 250 Troha Josip 21, 32, 39, 85, 96, 97,114, 116, 132, 151,153,175,183,192,208,242,246,247 TrohaJuraj 21, 96,114,151,152,192,230,246 Troha Katarina 101,132,151,155,166,192,193 TrohaLjiljana 116 Troha Marija 33, 34, 47, 53, 58, 75, 76, 78, 85, 88, 89,96,97,107,108,114,118,126,132,138, 145,152,153,155,165,166,182,192,193, 208,228,241 Troha Marko 85, 97, 132, 145, 155 Troha Matija 15, 85, 89, 97,132,151,152, 155, 230,250 Troha Milan 153 Troha Milka 35, 38, 85, 127,145,153,190 Troha Mirko 190 Troha Nevenka 24 7 Troha Olga 81 Troha Petar 257 TrohaRudolf126, 153,235 Troha Sabina 85,149,208 Troha Saša 149 Troha Slavica 35, 36, 38, 85, 97, 98, 126, 145 Troha Slavko 32, 153, 155 Troha Stjepan 192 Troha Uršula 93 Troha Valentin 153,193,208 Troha Veronika 126 Troha Viktor 38,190 Troha Vilma 24 7 TrohaVinko21, 116,138,155,166,234 Troha Vladimir 38, 153 Troha Zdravko 32,132,226 Troha Zorka 116,152 Troha Zvonimir 227 Troha Zvonka 228 Troha Željko 183 TrohaŽivko 149, 183 Troha Pregelj lvka247 Troha Veber Marija 33 Troha VolfMarija 37 
prezim. jej emi stran 
Trope Antonija 74, 83 Trope Marija 51, 53, 74 TropeMaticNada 20 Turk 45,47,67,114,115,124,212,215 TurkAlojz25,38, 114,130,140,141,144,154 TurkAlojzija 35, 37 TurkAna 12, 130, 140 TurkAngela 66 TurkAntonija66,94, 115,130,142,154,171,247 TurkAntun 15,33,37,66,67, 110,114,115,123, 129,130,140,141,143,145,150,151,154,157, 168,171,247,250,252,258 TurkApolonija69,99, 101,107,134,151 TurkBožena 35, 142, 151, 154,155 Turk Branko 144 TurkBrigita98, 142 Turk Cvetko 26,139,140,142 Turk Dalibor 142 Turk Davor 140 Turk Dragutin 144 Turk Dušanka 239 Turk Elizabeta 151 TurkFerdinand66, 134,154,155 TurkFilip25,33,37,66, 130,133,135,141,143, 146,151,154,157,239,242,251,252 TurkFranjica37, 39, 97,115, 129, 130,133,140, 141,143,144,146,151,154,171,251 Turk Franjo 21, 66,123,129,130,133,134,140, 141,143,145,146,148,151,154,155,157,158, 171,252 Turk Gertruda 79, 131 Turk Gojko 148 Turk Goran 140 Turk Gordana 171 TurkGregor 15,130,141,258 TurkHelena 129,131,151,154,155,157 Turk Igor 171 Turklvan 16,66, 114,131,133,144,151,154, 157,251 Turklvka 35,62,66,94,107,110,114,130,133, 141,143,155,157,171,246 TurkJakov 110,114,130,131,134,141,151,154, 155,157,231,258 TurkJosip66, 110,129,131,133,140,143,151, 154,155,157,246,251,252 Turk Julijana 114, 130, 134, 142,151,155,156,171 TurkJuraj 16,130,131,141,251 TurkKatarina 118,129,131,133,151,157 TurkLara 142 TurkLeon 36, 171 Turk Lovro 114 Turk Ljubica 116,154 Turk Ljubomir 144 TurkLucija252 
__________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy jej emi stran 
Turk Ludvik 1 71 Turk Margareta 129, 141,151,154 Turk Marija 21, 51, 53, 54, 66, 80, 96, 101, 115, 
118,129,131,133,134,140,142,144,146, 
150,151,154,157,171,247,248 TurkMarijan 134, 146 TurkMarko 123, 141, 145 TurkMartin 21,129,133,141,151,154,157 TurkMatejka 103 Turk Matija 16, 38, 129, 131,143,248 TurkMilena 148 TurkMilka 115,143,144, 154, 171 TurkMiroslav 34,39, 134,143,144 Turk Nevenka 151,155 TurkNivec 142 Turk Olga 134 TurkPetar 34,134,141,143,145,151,154 TurkRoman 32 Turk Rozika 171 Turk Slavica 146, 171, 252 Turk Slavko 1 71 Turk Sonja 148 Turk Srecko 34,134,146 TurkStjepan 21,129,131,141,143 Turk Suzana 144 TurkUrsula 50,55, 115,131 Turk Valentin 32, 33,114,115,141,143 TurkŽeljko 168, 171 TurkŽarko 144 Turk Cop Milka 3 6 TurkKlepac Franjica 34 TurkLipovacFranjica39 TurkTrohaFranjica 33 Tušek 10, 16, 41, 45, 92, 98,118,212,216 TušekAgneza93, 95, 98,111,133 TušekAlojzija 94, 97, 105, 106 TušekAnka94, 113,128 TušekAntun 15, 32, 33, 38, 93, 98, 133 TušekApolonija93, 97,104,105,128 Tušek Elizabeta 93, 111 Tušek Filip 32, 98, 99, 128, 133 TušekFranjica 94, 96, 125 Tušek Franjo 125 Tušek Gašpar 230 Tušek Gertruda 90, 93, 95 Tušek Grga 94 Tušek Helena 91, 95, 97 Tušek Ivan 33, 93, 94, 96, 98 Tušeklvka94,96,97,116,128,194 Tušek Jakov 21, 33, 34, 93, 97, 128 TušekJosip 128, 133 TušekJosipa96, 105 TušekJuraj 21, 93, 95 Tušek Margareta 93, 95, 97,114 
. .
prez1my Je J em1 stran 
Tušek Marija 84, 93, 98,111,119,128, 191, 192, 243 TušekMatija93,94, 133 Tušek Mihael 93 Tušek Milan 23, 94, 95 Tušek Rudolf 33, 94, 98 TušekSrecko23,25, 94,148,149 Tušek Stanislav 39, 98, 133 Tušek Šimun 244 Tušek Vera 158 Tušek Vladimir 38, 98 Tušek OžboltApolonija 36 
UrbihaMarija 86 
Uteunik 45 Vesel 46, 113 VeselAleksandar 226,228 Vesel Anica 94, 228 VeselAntun 112 Vesel Barbara 148 Vesel Božena 235,244, 246 Vesel Brigita 113 Vesel Dragutin 35,228 Vesel Filip 113 VeselFranjica 113 VeselFranjo 113,246 Vesel Ivan 112 Vesellvka 100 Vese1Jelka235 Vese1Josip32, 100,112,113,148,246 VeselJulka 139 Vesel Marija 36,228 Vesel Marta 246 Vesel Matilda 227 Vesel Nevenka 113 Vesel Rajko 227 Vesel Ružica 228 Vesel Viktor 113,139 Vesel Zoran 148 Vesel Željka 148 Vignjevic Petra 98 Volf Adam 187 VolfAgneza 117 Volf Alojz 134 Volf Angela 66 Volf Antonija 100,117,182,185,187,190,212 VolfAntun 71, 100,117,134,135, 146, 182, 184, 185,187,189,258 Volf Apolonija 74, 99, 189 VolfBlaž 99,109,134 VolfBožica 34, 191 Volf Branka 56 VolfBranko 56 VolfCvijeta34, 187 VolfDanica 187, 191 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy je jemi stran 
VolfDarinka 109 VolfDavorka 145 VolfElizabeta51, 182,184 VolfFilip 182 VolfFlorijan 38,187,189,244,246 VolfFranjica 34, 37, 56, 100, 116,117, 134, 146,182,184,187,189,191 VolfFranjo 100,109,134, 144, 182, 185, 187,191,220 Volf Gašpar 182, 184 Volf Gertruda 62, 64, 182, 186 VolfHelena 68, 71,117,182 Volflvan21, 38, 56,182, 186,187, 189 Volflvka37, 68,100,182,184,187, 191 Volflzidor 38, 191 VolfJakob 15, 135, 182, 186, 189 VolfJosip 33, 34, 71, 100, 109, 123, 134, 182, 184,186,187,189,191,243 VolfJulijana 134,187,189,192 VolfJuraj 15,21, 71,117,131,135,181,182, 184,186 VolfKatarina 184,186,187, 189,190 VolfKlara 71 VolfKristjan 191 VolfLovro 182, 186, 189 VolfLjiljana 145,168 VolfMagdalena 71 VolfMargareta 71,182,186 VolfMarija36,64,65,67, 71,96,99,100, 105, 109,117,134,135,146,151,182,184,187, 189,190,192 VolfMarijan 187, 191 VolfMarko 86,135,182,184 VolfMatija 21, 34, 38,100,134,184,186,187, 192 VolfMihael 182, 189 VolfMilka 135,185,187,191 VolfPavao 21, 71, 99,151, 184, 189 Volf Petar 21, 134 Volf Slavica 187,189, 191 Volf Slavko 20, 134, 187 VolfStjepan 71,151,182,183,186,187 VolfUrban 71, 186 VolfValentin 37,100,117, 184,185, 187, 191 VolfVida 187, 191 Volf Zdenka 109, 134 Volf Zorka 187 VolfCopAngela 34 VolfKlepac Marija 36 VolfOžboltMarija38 VolfTrohaFranjica 38 Vukelic Franjica 187 Zajc 46 ZajcAlojz 158 
prezimy je jemi stran 
Zajc Josip 158 Zajc Miha 34,158 Zajc Vera 158 Zajc Zdenka 158 Zavrtnik 46, 108, 116 ZavrtnikAnton 108, 116 ZavrtnikAntonija 108, 116 Za vrtnik Elizabeta 104 Za vrtnik Florijan 108 ZavrtnikFranjica91, 108 ZavrtnikFranjo 34,108,133 Zavrtniklvan 108 Za vrtnik Jakov 108 Zavrtnik Josip 108 ZavrtnikLovro34, 108 ZavrtnikMarija 108,116, 133 Za vrtnik Zorka 108 Zbašnik 40, 41,42,45,47, 74, 84,212,216 ZbašnikAgneza 62, 84, 90,100,101,118, 197 ZbašnikAlbina 164 ZbašnikAlojzija 164 ZbašnikAndrija27, 70 ZbašnikAntonija84, 116,119,163 ZbašnikAntun 15, 33, 74, 84,119,162,165,234, 235,238 Zbašnik Blaž 118, 162 Zbašnik Branka 165 Zbašnik Cvetko 165 Zbašnik Elizabeta 84, 162 Zbašnik Ema 164 ZbašnikFilip 34, 163, 165 ZbašnikFranjica 163-165 Zbašnik Franjo 38, 74, 84,119, 163, 165 ZbašnikGertruda95, 162 Zbašnik Ivan 21, 32, 84,101,102,119, 130, 162, 165,244,252 Zbašniklvka 78, 84,101,119,163,165,195,235 ZbašnikJakob 21,118, 162,163 Zbašnik Josip 74, 84,119, 163 ZbašnikJuraj 33, 74, 119, 162 Zbašnik Katarina 74, 163 Zbašnik Margareta 130,163 Zbašnik Marija 58, 74, 75, 77, 80, 84,101,103, 119,162,163,165 ZbašnikMihael 15, 74,162 Zbašnik Milan 3 3 ZbašnikMiroslav 74, 119 Zbašnik Mladenka 252 Zbašnik Olga 57 ZbašnikRudolf 74, 119 Zbašnik Slavica 94, 165 Zbašnik Uršula 103,104,162 Zbašnik Valentin 84, 162 Zbašnik Vitomir 80 
__________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy je jemi stran 
ZbašnikZorka 74,164 Zbašnik Željko 74 Zemljic Filip 139 Zrinski 10 Zrinski Petar 9, 1 O, 214 Žagar 8,10,14,46,48,59,63,69,84,86, 91,92,108,212,216 ŽagarAdalbert50, 55 Žagar Agata 3 5 Žagar Agneza 51, 52, 56 ŽagarAlojz50,91, 120,170,181 ŽagarAlojzija85, 105 Žagar Amalija 52 Žagar Ana 85, 91100 Žagar Andrija 55 Žagar Angela 50, 52,181 ŽagarAntonija51, 53, 90, 91, 120,181,238 ŽagarAntun38, 50, 53, 55, 84, 85, 91,120, 170,171,181,239 Žagar Apolonija 51, 52, 57, 63, 66, 74, 84, 90, 91,112 Žagar Barbara 49,195 Žagar Bartol 49, 51 Žagar Blaž 15,49, 91,246,247 Žagar Boris 24 7 Žagar Davor 239 ŽagarDragutin 132,156,159 Žagar Elizabeta 49 ŽagarEma229 Žagar Emil 50, 51, 59 ŽagarFerdinand50,53,56,91, 170,181 ŽagarFilip 35,56, 170,171,236,238,241 Žagar Florijan 52, 170 ŽagarFranjica35, 37, 50, 52, 54, 56, 57, 84, 86, 91,99,102,120,170,181,195 Žagar Franjo 21,53,55,78, 85, 91,108, 120, 170, 181,218,220,229,234,236,241,242,246 Žagar Gabrijela 53 ŽagarGašpar 48, 92 Žagar Gertruda 49, 91 Žagar Gregor 49 
Žagar Helena 50, 71, 88, 90, 91, 94,170 Žagar Ina 208 Žagarlvan32, 34, 35, 50, 51, 53, 78, 85, 91, 92, 120,181,231,238,239,241,248,249 Žagarlvka35,50,52,55,57,64,66,85,92,99, 108,117,126,181,194,247 Žagar Ju.raj 50, 52,55,56, 67,84,108,170,181, 258 Žagar Jakov 21,32,50,51,55,68,84,90,9 170,226,227,229 Žagar Josip 35, 49, 50, 55, 57, 68, 85, 89, 91, 92, 120,170,229,231,236,258 Žagar Josipa 84, 85, 116 
. .
prez1my Je Jem1 stran 
Žagar Katarina 52, 85, 170 
Žagar Kristina 134 
Žagar Lovro 15 
Žagar Ludvik 170 
Žagar Magdalena 50, 51, 55, 56 
Žagar Marija 49, 50, 53, 55, 57, 78, 82, 84, 85, 90, 92, 101,102,104,105,108,170,181,230,234, 238,248 
Žagar Marijan 24 7 
Žagar Marin 208 
Žagar Marinko 208, 209 
Žagar Marko 49, 55, 85 
Žagar Matija 50, 52, 56, 68, 84, 91, 120,170,248 
Žagar Mihael 49, 51, 90, 92 
Žagar Milan 236 
Žagar Milka 52, 53 
Žagar Miljenka 52 
Žagar Mirko 34,236 
Žagar Miroslava 50, 78 
Žagar Nevenka 239 
Žagar Olga 170 
Žagar Petar 35, 50, 53, 84, 85, 91, 120 
Žagar Polikarp 52 
ŽagarRafael 50 
Žagar Roman 56, 170, 181 
Žagar Ružica 52 
Žagar Slavica 52, 170 
Žagar Stanko 56, 68, 170 
Žagar Stjepan 50, 53, 55, 57, 68, 170 
Žagar Šimun 49 
Žagar Terezija 57, 97, 98 
Žagar Tomaš 48 
Žagar Uršula 55, 66 
Žagar Valentin 15,49, 57, 68, 91,120,181 
Žagar Veronika 56 
Žagar Vincenca 50, 55 
Žagar Vinko 38, 91,229 
Žagar Zorka 52, 85,170,181 
Žnidaršic Lojze 220 
ŽurgaAgneza 46 
ŽurgaAntun 38 
Žurgamarija34, 82 
Žurga Tomas 46 
.q.o.!t.aE -.--------------------------
Prezimy je jemi stran 
TušekFranjica94, 96,125 Tušek Franjo 125 Tušek Gašpar 230 Tušek Gertruda 90, 93, 95 Tušek Grga 94 Tušek Helena 91, 95, 97 Tušeklvan33,93,94,96,98 Tušeklvka94,96,97,116,128,194 TušekJakov 21,33,34,93,97,128 TušekJosip 128, 133 Tušek Josipa 96, 105 TušekJuraj 21, 93, 95 Tušek Margareta 93, 95, 97, 114 VolfDarinka 109 VolfDavorka 145 VolfElizabeta51, 182,184 VolfFilip 182 VolfFlorijan 38,187,189,244,246 VolfFranjica 34, 37, 56, 100, 116,117, 134, 146,182,184,187,189,191 VolfFranjo 100,109,134,144,182,185, 187,191,220 Volf Gašpar 182, 184 Volf Gertruda 62, 64, 182, 186 VolfHelena 68, 71,117,182 Volflvan21, 38, 56,182, 186,187, 189 Volflvka37, 68,100,182,184,187, 191 Volflzidor 38, 191 VolfJakob 15, 135, 182, 186, 189 VolfJosip 33,34, 71,100,109,123,134,182, 184,186,187,189,191,243 VolfJulijana 134,187,189,192 VolfJuraj 15,21, 71,117,131,135,181,182, 184,186 VolfKatarina 184,186,187, 189,190 VolfKlara 71 VolfKristjan 191 VolfLovro 182, 186, 189 VolfLjiljana 145,168 VolfMagdalena 71 VolfMargareta 71,182,186 VolfMarija36,64,65,67, 71,96,99,100, 105, 109,117,134,135,146,151,182,184,187, 189,190,192 VolfMarijan 187, 191 VolfMarko 86,135,182,184 VolfMatija 21, 34, 38,100,134,184,186,187, 
VolfMihael 182, 189 VolfMilka 135,185,187,191 VolfPavao 21, 71, 99,151, 184, 189 Volf Petar 21, 134 Volf Slavica 187,189, 191 prezimy je jemi stran 
Volf Agneza 117 Volf Alojz 134 Volf Angela 66 Volf Antonija 100,117,182, 185, 187,190,212 VolfAntun 71,100,117,134,135,146,182,184, 185,187,189,258 Volf Apolonija 74, 99,189 VolfBlaž 99, 109, 134 VolfBožica 34, 191 VolfBranka 56 VolfBranko 56 Volf Cvijeta 34, 187 VolfDanica 187, 191 Zajc Josip 158 Zajc Miha 34,158 Zajc Vera 158 Zajc Zdenka 158 Zavrtnik 46, 108, 116 ZavrtnikAnton 108, 116 ZavrtnikAntonija 108, 116 Za vrtnik Elizabeta 104 Za vrtnik Florijan 108 ZavrtnikFranjica91, 108 ZavrtnikFranjo 34,108,133 Zavrtniklvan 108 Za vrtnik Jakov 108 Zavrtnik Josip 108 ZavrtnikLovro34, 108 ZavrtnikMarija 108,116, 133 Za vrtnik Zorka 108 Zbašnik 40, 41,42,45,47, 74, 84,212,216 ZbašnikAgneza 62, 84, 90,100,101,118, 197 ZbašnikAlbina 164 ZbašnikAlojzija 164 ZbašnikAndrija27, 70 ZbašnikAntonija84, 116,119,163 ZbašnikAntun 15, 33, 74, 84,119,162,165,234, 235,238 Zbašnik Blaž 118, 162 Zbašnik Branka 165 Zbašnik Cvetko 165 Zbašnik Elizabeta 84, 162 Zbašnik Ema 164 ZbašnikFilip 34, 163, 165 ZbašnikFranjica 163-165 Zbašnik Franjo 38, 74, 84,119, 163, 165 ZbašnikGertruda95, 162 Zbašnik Ivan 21, 32, 84,101,102,119, 130, 162, 165,244,252 Zbašniklvka 78, 84,101,119,163,165,195,235 ZbašnikJakob 21,118, 162,163 Zbašnik Josip 74, 84,119, 163 ZbašnikJuraj 33, 74, 119, 162 
__________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Prezimy je jemi stran 
ZbašnikZorka 74,164 Zbašnik Željko 74 Zemljic Filip 139 Zrinski 10 Zrinski Petar 9, 1 O, 214 Žagar 8, 10, 14, 46-48, 59, 63, 69, 84-86, 91-92,108,212,216 ŽagarAdalbert50, 55 Žagar Agata 3 5 Žagar Agneza 51, 52, 56 ŽagarAlojz50,91, 120,170,181 ŽagarAlojzija85, 105 Žagar Amalija 52 Žagar Ana 85, 91100 Žagar Andrija 55 Žagar Angela 50, 52,181 Žagar Antonija 51-53, 90-91, 120,181,238 ŽagarAntun38, 50-53, 55, 84-85, 91,120, 170-171, 181,239 Žagar Apolonija 51, 52, 57, 63, 66, 74, 84, 90-91,112 Žagar Barbara 49,195 Žagar Bartol 49, 51 Žagar Blaž 15, 49, 91, 246-247 Žagar Boris 24 7 Žagar Davor 239 ŽagarDragutin 132,156,159 Žagar Elizabeta 49 ŽagarEma229 Žagar Emil 50, 51, 59 ŽagarFerdinand50,53,56,91, 170,181 ŽagarFilip 35,56, 170-171,236,238,241 Žagar Florijan 52, 170 ŽagarFranjica35, 37, 50, 52, 54, 56, 57, 84, 86, 91,99,102,120,170,181,195 Žagar Franjo 21,53,55,78, 85, 91, 108, 120, 170, 181,218-220,229,234,236,241-242,246 Žagar Gabrijela 53 ŽagarGašpar 48, 92 Žagar Gertruda 49, 91 Žagar Gregor 49 
ŽagarHelena50, 71,88,90-91,94, 170 Žagar Ina 208 Žagarlvan32, 34, 35, 50, 51, 53, 78, 85, 91-92, 120,181,231,238-239,241,248-249 Žagarlvka35, 50-52, 55, 57, 64-66, 85, 92, 99, 108,117,126,181,194,247 Žagar Ju.raj 50-52,55,56, 67,84,108,170,181, 258 Žagar Jakov 21,32,50,51,55,68,84,90-9 170, 226-227, 229 Žagar Josip 35, 49, 50, 55, 57, 68, 85, 89, 91-92, 120,170,229,231,236,258 Žagar Josipa 84-85, 116 
. .
prez1my Je Jem1 stran 
Žagar Katarina 52, 85, 170 Žagar Kristina 134 Žagar Lovro 15 Žagar Ludvik 170 Žagar Magdalena 50, 51, 55, 56 Žagar Marija 49, 50-53, 55-57, 78, 82, 84-85, 90-92, 101,102,104-105,108,170,181,230,234, 238,248 Žagar Marijan 24 7 Žagar Marin 208 Žagar Marinko 208-209 Žagar Marko 49, 55, 85 Žagar Matija 50, 52, 56, 68, 84, 91, 120,170,248 Žagar Mihael 49, 51, 90, 92 Žagar Milan 236 Žagar Milka 52, 53 Žagar Miljenka 52 Žagar Mirko 34,236 Žagar Miroslava 50, 78 Žagar Nevenka 239 Žagar Olga 170 Žagar Petar 35, 50, 53, 84-85, 91, 120 Žagar Polikarp 52 ŽagarRafael 50 Žagar Roman 56, 170, 181 Žagar Ružica 52 Žagar Slavica 52, 170 Žagar Stanko 56, 68, 170 Žagar Stjepan 50-53, 55-57, 68, 170 Žagar Šimun 49 Žagar Terezija 57, 97-98 Žagar Tomaš 48 Žagar Uršula 55, 66 Žagar Valentin 15,49, 57, 68, 91,120,181 Žagar Veronika 56 Žagar Vincenca 50, 55 Žagar Vinko 38, 91,229 Žagar Zorka 52, 85,170,181 Žnidaršic Lojze 220 ŽurgaAgneza 46 ŽurgaAntun 38 Žurga Marija 34, 82 Žurga Tomas 46 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­

DU J. NAPISOV TO KNIGO? 
To knigo j<; napisou Slavko Malnar z Rounic (r. 1937.). Pa Gerjanskuj<; pisou zatu da be s<; vobua11Jou spamin na ta govor ke ima vsak dan myjn govomikou. Tu jy pyrua negova kniga na damacen govore. Da zdyj jeh jy napisou dyvit pa he11Jasku, ano pa pa krajnsku. 
V cebranskeh Garacah Sy mau dergace mejnjo ko na Kuzjen Vyrhe. Zatu jy unu kar Sy ticy Majyrja je negovy okolicy pisanu tok ko Sy vani mejnjo, a une tal ke Sy vodnaša na prezidansk<; Garac<; pa tak ko Sy mejnjo vokul Kuzjega Vyrha, pisan jy pa nihu. Da be bvo kyj myjn grešak mo jy Andrejcek Zbašnik (Mergitne s Parga), naš vsystrane umjetnik ke dvabru pazna gerjanske pamejnek, naridu lekturo za pyrveh dvejstu šist stani. Dau jy pisce dvabry sugestijy, a papravu mo jy reci ke nejso bly napisany cistu pa gerjansku. Za govor Kuzjega Vyrha jy napaky papravu je dau navy padatky Rudolf Janeš (Rudy vod Lekacov). Van najbel pazna govor svajga kraja. Anmo je drugmo vod syrca fala. 
Kok be kniga zešva dy nejma pyr ne svajeh pyrstou predsjednik cebransky Maticy hrvatsky ke mo jy jemi Ivica Janeš. Van jy urednik knjigy, a perpavu jo jy je za štampejni. Njymo Sy zahvalivan anajste krat, zak jy biu urednik vseh anaj st knig, a Matica kiro vode, bva jy izdavac. 
Te s<; mar<;n zahvalet vsen leden z Gerjanskega ke so me pamagale rezjasnet unu kar nejsen vejdu vod Garacou. Hvala našmo gaspude, velecasnemo Josipe Malnarje ke me jy dapustu paglidat v stary cerkviny knigy,je casnen sjystran s pastoralnega centra Ceber. 
Slavko Malnar 
___________________________ ,q.oJta.ci.-. 
Blaznik, Pavle Buric,Antun Cividini, Ante Corak, Željka FerentTone Jurkovic, Viktor Južnic, Stanislav Karaman, Igor Kebe,Janez Kolenc Drago Malnar, Slavko Malnar, Slavko Malnar, Slavko Ožbolt, Milena Ožbolt, Tone Šumrada, Vinko Ulaka 
BIBLIOGRAFIJA 
Loški razgledi Povijesna antroponim. Gorskog kotara Gorski kotar Krhotine Ubija se premalo Na zemlji goranskoj Dvig iz pragozda in zaton vanj Ekonomika kasnofeud. vlastelinstava Loška dolina z Babnim Poljem Dober dan, Krpanova dežela Cabarske žrtve fašizma Povijest cabarskog kraja Prezimena u Cabarskom kraju, Andrejeva stopinja Dežela Petra Klepca Škofja Loka, Rijeka, Zagreb, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Fara, Zagreb, Ljubljana, Postojna, Cabar, Cabar, Cabar, Ljubljana, Kocevje, Ljubljana, 1979. 1979. 1934. 
1999. 1980. 2009. 1978. 1996. 2006. 2009. 2007. 2010. 2004. 1975. 1972. 
DRUGI DOKUMENTE 
Cartela di Casa comune du Concanera Maticne knjige rodenih župe Cabar Maticna knjiga rodenih župe Tršce Maticna knjiga vjencanih župe Cabar Maticna knjiga umrlih župe Cabar Popis stanovnika opcine Cabar Status animarum župe Cabar Stališ duša župe Tršce 
1860-1942. lejtu 
" 
1716-1780. 
" 
1816-1857. 
" 
1707 -1780. 
" 
1707 -1784. 
" 
1810-1920. 
" 
1760-1880. 
" 
1810-1940. 
.q.o.!t.aE -.-------------------------­
KEJ J. Iq:J 
RIJEC UREDNIKA -BESEJDA UREDNIKA .................................................................... 3 ZACITEK .............................................................................................................................. 5 JEMIJEPERPADNAST ........................................................................................................ 7 KRJ;J JE Tl)O ......................................................................................................................... 9 NASELIVEJNI ...................................................................................................................... 9 KAN KIRI GARACE PERPADAJO ...................................................................................... 12 STANOVNIŠTUO ................................................................................................................. 13 DRUŠTENU ŽEVL];JNI ....................................................................................................... 18 -Šulaje šulejni ........................................................................................................................ 19 -Politika ................................................................................................................................. 20 -Duhounu ževh;jni ................................................................................................................. 20 GASPADARSTl)O ................................................................................................................ 22 -Tergaviny pa uoštarijy ........................................................................................................... 25 INFRASTRUKTURA ............................................................................................................ 25 -Cesti je pute .......................................................................................................................... 25 -Telefunsky vizy ..................................................................................................................... 26 -l)opskyrbaz11ado ................................................................................................................. 26 -Letrika .................................................................................................................................. 27 -l)od11ažejni smytja ................................................................................................................ 27 PAMEJNEK ........................................................................................................................... 28 NAUAD]; ............................................................................................................................... 28 -Hadyjni pa vase ..................................................................................................................... 28 -Plis je papeuka ...................................................................................................................... 29 -Nvašna .................................................................................................................................. 29 -Cestitarje, tepiškarje ............................................................................................................. 30 -Vezanske žigen ..................................................................................................................... 30 KAJ SO PRAVLE TASTARI GERJANCE ............................................................................. 31 -Tjoucnaprudaj ..................................................................................................................... 31 -Devjemuž ............................................................................................................................. 31 -Kapiši ................................................................................................................................... 31 GARACE VDRUGMO SVETSKEMO RATE ...................................................................... 31 -Vbiti izven borby .................................................................................................................. 32 -trtvy konventracij skega logorj a Rab .................................................................................... 3 3 -Zrtvy koncentracijskega logarja Gonars ............................................................................... 36 -Žrtvy koncentracijskega logarja Trevizo ............................................................................... 38 -Paginlevpartizanah .............................................................................................................. 38 -Drugy žrtvy ........................................................................................................................... 39 -Partizansky žrtvy .................................................................................................................. 39 NAJSTARJE ZAPISE O STANOVNIK.AH .......................................................................... .40 POPIS LEDI PADRŽINAH JE NASELJAH ......................................................................... .46 TERSTJANSKI GARACE ................................................................................................... 48 CEBRANSKI GARACE-GERJANSKU .............................................................................. 70 GARACE l;_JOŽil;l, PADRUCJ. ............................................................................................. 81 N.REZV.RŠC.NI STANOVNIKE .................................................................................... 210 PREZIMENAPABROJNOSTE ........................................................................................... 212 PREZIDANSKE GARACE ................................................................................................ 213 KEJ SO PREZIDANSKE GARACE? ...................................................................................... 213 KRJ;<:J JE Tl)O .................................................................................................................... 214 
__________________________ .tµJJW.ci.-. 
STANOVNIŠTVO .................................................................................................... 215 PAMEJNEK ....................................................................................................................... 217 GASPADARSTVO .............................................................................................................. 218 KULTURNU JE DRUŠTVENU ŽEVLeJNI ............................................................................. 221 DUHOVNU ŽEVLeJNr. ....................................................................................................... 222 NASELJAIMAJNAJELEDI ................................................................................................. 225 MILANAVVORH ................................................................................................................. 253 KAR S]; TIC]; VSEH GARACOV ....................................................................................... 256 KRATKI STARI ZAPISE ....................................................................................................... 257 SKRAJŠANU ........................................................................................................................ 259 SAŽETAK .............................................................................................................................. 262 POVZETEK ........................................................................................................................... 265 POPIS FOTOGRAFIJ ............................................................................................................ 268 POPIS MEJST ........................................................................................................................ 269 POPISPREZIMEN JEJEMIN ............................................................................................... 274 DU J]; NAPISOV TO KNIGO ................................................................................................ 290 BIBLIOGRAFIJA .................................................................................................................. 291 



978-953-7541-32-3