UB- #^>v» 0LL^IJ, sobota 2« «hfam* -.. ?^™* Pošlniria plačana v gotovini. lafca|a wmh twrsk, #4tr«*k in ••bot«» - C«B«i Za cclo leto 80K, M pol lets 40 kron, za čctrt Ida 20 K, m 1 mtatc 7 kron. Potantua M«vUka •%•»• I krone. Na plstnene naročbe brez pošiljatve dennrja •• ¦• ntOfom« ozirau. Naročnlki naj pošiljajo naročnino po poStnl nakszmci. ReklamacIJe glede list« so poštnlne proste. Ne- franiilrarii doplsi se ne sprc}e«ajo. Na (ionise brez nodnina se ne ozira. ^tr ^^l^^^^l ^^^B ^^^B ^^^S wBw B^H n^M IB l^^l ^^^1 o^^B ^^H^^^l^ ^IH^H Ur«*»i*tv* la mmmmwwmum Oflwi at raeuni}« f fn^f$mmm •roitoru In »few: xa «trad»* «gfcMt toMw ^lMt,» rtoUii*, m- nanlla tMnfli ik«f, ¦•»««* « amrt, zahrak rtd. €f*t*«4 1 M& M rektntine notice hm4 tektfoai ¦ ¦ •d vr*tt, MaM oglasi (tt«jr«e 4 it««») m ¦• M rettratnih oWgWh P^TtJ- Rokoplal at M mlM\*. f^tkm ft. •. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CŽLJU. SEED GL$G0WORNI UREDNIK VEK09LAV 3PINDLER. Masaryk odstopivši vladi. Znani so narn še plitvi nagovori avstrijskih vladarjev, ko so odpuščali vlade. Vojna je s to staro šaro krepko pomela, in novi viadarji govorijo svo- jim državljanom vse drugačne besede. Ko je pretekli teden odstopila ko- alična viada v češkcslovaški republiki, je poslal prezident Masaiyk minister- skeimi predsedniku Tusarju sledeče last- noročno pismo s stvarno kritiko in programom čeSkega državnega življenja: »Gosp. ministrski predsednik! pre- jemam resigned jo vaäe vlade, ter iz- rekam Vzsm in vsem njenim članom zahvalo Odhaiate v trenotku, ko je dosegia Vaša politika znatnih uspehov na zunaj in znotraj. Takozvana »Mala ententa« je resrjično velik uspeh. Jav- nost ne ve, da je bilo s tern kronano de!o, ki je začelo že pred 2 leti. Njen cilj ie organicna meditev srednje Ev- rope potom mini; mini potrtbujemo za uspešno adrninistrativno delo in zlasti za socijalne reforme večje^a obsega. P'i gospodarski vzajemnosti vseh držav in vsled zemljepisne lege naše republike te socijalne reforme izkljucujcjo sov- ražno razmerje sosednih in ostalih na- rodov. Odstopate v trenutku, ko spo- roča fman^ni minister razveseljivo dei- stvo, da je nnä državni proračun že v ravnovesju. Tudi v drugih strokah u- prave se kaže viden napredek, kakor pri železnicah. poSti jn drugod; tudi agrarna reforma kaže znaten plus. Ne pravim. da smo lahko že popolnoma zacovoljni in z vsem; moram pa res- nici na Ijubo priznati, da je vlada pod Vašim vodstvom znatno prispela h kon- solidaciji republike iz vojr.ega in po- vojne'ia kaosa. Imamo ustavo, ¦ parla ment fungira, čefucii s težavami, uprnva se v vseh strokah spopolnjuje, v celoti vlada v državi red. Ponavljam, ni vse tako, kot bi jaz želel in kot bi biti moralo, republika je dala v vseh stro- kah popolno svobodo, toda to svobodo so vendarle tuintam zlorabljali. Upam, da Lo nova vlada, podpirana od državo- tvornlh strank in njih publicistike, ter od vseli razumnih in politično mislečih občanov, izpolnila daljse zahteve vaše koalične vlade in njenega programa. Razvrstitev strank v republiki, dej- stvo, da največje stranke ne dosežejo nadpolovične večine volilcev in glasov v parJamentu, je vodilo koaliciio; prin- cip koalicije ne sme utrpeti vsled raz- hoda te koalicije. Vem, da vsedosedanje stranke odločujoče večine priznavajo princip dernokraciie in konstitučnega parlarnenta. Oospod predsednik, lahko odsto- pate z zadovoijstvom tudi kot pristaš in vodja svoje stranke. Z lojalnim iz- ^^i^iinil ii mwwitwjjiiHjuii» j»ii»imnM.....m "!—*"'" vajanjem koalične politike ste pridobiii tudi v onih strankah, ki so nasproto- vale socijaüzmu, razumevanje za soci- jalističrsi program. Verujem z Marxom in 7. onimi socijaüsti, ki lahko vsled svoje politične izkušenosti ter svoje iz- obrazbe zavzamejo sveiovno stališče, da lahko nekateri naprednejši narodi na vsak način izvedejo zelo globoko- sežne spreniembe sociji-lnega reda mir- nlm potom. Verujem, da spada na5 narod s svojo republiko in demokracijo k tevn zavcdnim in politično zrelim narodom. Ločirn se od vas in vseh članov vaše vlade z rnirno zavestjo, da bodete vsi nadaljevali v tem tvornem delu, katero potrebujemo za utrditev in spo- polnitcv republike: poštenost in red, delo in redoviti napredek mora postati plüdonosno geslo ne samo vlade in njenih organov, ampal< vseh občanov, vseh strank in smeri.« Velja v polnem obsegu tudi za nas. — — n. MiloS Stibler: I'zvoz in draginja. V slovenskem časopisju se najde osobito od strani delavstva in urad- ništva mnogo pritožb radi draginje zi- vil. Povdarja se, da je krivično dovo- Ijevati izvoz raznih kmetijskih pridel- kov, rned tem ko inora domači konzu- ivient plačevati za hrano bajeslovne cenc. Iz raznih časopisnih dopisov se more spoznali, da nea»dovolini konzu- ment (ali potrošač, kakor ga Sib tako lepo imiMiujfc) pripisuje visoke cene baž izvozu. Zahteva se vs'ed tega zabrana izvoza, dokler domači potrošaf. svoje potrebe ni popolnoma kril. Poglejmo, ali je ta zahteva npravičena in v kak- Snem odnoSaju se vobče nahajajo naše tuzemske živilske cene in izvoz. Kmetijski pridelki, osobito žito (pSe- nica), imajo danes svojo gotovo sve- tovno ceno. V Evropi je cela vrsta ve- likih držav, ki so navezane na uvoz poljedelskih proizvodov: Anglija, Nem- čija, Franciia, Italija, ČeSkos!ova§ka, na- dalje manjSe države kakor Avstrija, Švica, Grška. Držav pa, ki izvažajo poljske proizvode, je m^lo. Glavne so: Sevema Amerika, Kanada, Argentinija in Jugoslavija. Izvoz Rumunije in Bol- garske je še matenkosten. Rusija vsled neurejenih notranjih razmer zaČosno sploh ne izvaža ali pa le prav inalen- kostne količine. Nekaj izvaža tudi In- dija in Avstralija. Ipak je v celoti po- ložaj ta. da se v one države, ki uva- žajo, ne uvozi toliko, kolikor potrebuje normalni konzutn. To je v splošnem posledica mnogoletne svetovne vojne, a posebno vpliva začasno popolno iz- kijučenje Rusije od sodelovanja pri pre- iz seje Narodnega predstavništva. Debata o nemirih na Hrvatskem. ¦ ii e o g r a d , 30. sept. 129. sejo Nai. prcdstaviiistva otvori predsednik ob !(>. uri. Pr«dlog dr. Trinajstiča, naj se usta- novi parlamentarni rncdstrankarski od- bor za zunaiijc zadcvc, se o.dkaže posub- ncmu odboni. -— V nadaljevanju razpra- vc o nemirih na Hrvalskcni govori prvi posl. Kneževlč (soc): Po sinočnjcm go- \oru posl. Rittiga. je jasno. da so bili do- godki iia Hrvatskem upor proti zahte- vara državc. Troba zabeležiti. da neka- teri'.'poslanci skušajo to braniti celo v Nä- rodjRMii pix'dstavnistvu. Ni prisUiš rckvi- zicij in žigosatija. no odobrava postopit- nja.oblasti, konštatira pa. da imajo ne- katere stranke zavratno namero, da sc vzjjoji na Hrvatskem in SlovensKem mržiija proti Srbiji in vscmu, kar je srh- sko. ' Zlatič (rcpubl.): Prepričaii je. da si flrvati. Srbi in Slovenci žele edinstvo. Trcba, da snio iskreni in odkriti. Trcba liu/i-;svo samo poučiti, ker se Slovenci in :<<;\ bojc le srhskc prcmoči. rldinstvo se i)4 bo i/vedlo s silo, ampak s slogo itl l.iilhezniio. Posl. Milivoj Basic: Zalostna disku- x jit v Nar. nrcdstavnistvu bo irnela uso- tlcpoluc pttsledicc. Laliko povzroči dr- žavno kiizo. Svctnjc. Ja sc ponurimo in tlclamo za slojco in izobrazbo ljtidstva. Wilder (demokrat): Smo v štadijn ustvarjaiija nove državc. Vsi narodi so potrebovali do tega, da so se zdriižili v države, mnogo časa in krvi. Francozi so pineal1' svoje ujedinjeuje s potoki kVvl. cnako Angleži, ftalijani, Noinci tcr celo Scverna Amerik:». so imoli dr/avl.ianskc vojne. AT ni.viižno dejstvo, da se naSa plemena še ihso bojevala mod seboj? U.iodiniciijc inuvino z voljo eelega naroda**, vujeio pa proti njemu nekatere strank^. Ori'scKono (demokrat) polemizira proti C-lanom Narodncga kluba. Naga d^lžiiost je. da grcmo nied narod. da po- ifčiino Inneta. da je država naša in nje- i-'ova. Co jc zlo v tej hiši in v tej državi, jc to moja iii.ša in jaz moram odpraviti to zlo. Moč in voljo imamo, da zgradimo dr- žavo. Ko odhaja v inozemstvo naš zuna- ni'i minister dr. Trnmbič, morarno izjavi- ti, da smo vsi složni v obrambi države. Stojan Protlč (radikalcc): Ne bom branil srbskih zakonuv, moram. pa izja- vit', iia scm trdno prcpričan, da srbski za- korii niso krivi tch dogodkov. Mcd vzro- ki jc nnpačno pojmovaiije pravnega cuta in zakoihtosti. Drn^'i vzrok so potfr^eni 'tikrepi nasih oblasti. Predsednik ob 20. uri zaklinei srjo in odredi naslednjo za 1. orit. Važe^« obiava «lede ujetnikcv in inferftirancev v ftaliji» L j " b I» n ii a , I. oKt. Kalijaiisko zu- ( iiiiiijc minist'rstvo jjavlia, da se v Italijl nc nahara iiobcn Jugoslovenski vojui ujetnik vec; vazuii bolnikov \*n onih, Ui so obtoze- ni prestopkov. Vsled tega zahteva, da sc urn v iiasprotnem slučaiu takoj prijavf vsak tozadevni slueaj. Predsednistvo de- želne vlade poziva, da vsakdo brzojavixo v 3 dneli itaznani iinena vojnih ujctnikov all civilian internirancev. odkod so doma ter imena krajev v ltalfji, k.ier so zai in simpatični klub naßrednih sloven- , ih akadcmikov v Celju v Narodnein uorriu veselico in sicer vinsko trgatcv, vZVn C>'.Sti dobič^k je namenjeii skladu za koroski Plebiscit Nc pi«,! bi tch vrst.c __ nai ,b J)MILÜllVe Jl vrmnti-.; 1 . 1 nje dni je tak ,«""^ istc za Pr.liod. javnost. IOlai11 opozonti nan.i $el0dninasloeiodtreii ' koroska Slovenua z KiasOvnico v roK, odločila svojo usodo. Se 10 dni polnih npaiiia v pravie.jo m sijajno zinago, pa tiidi 10 \ nekaj poiskal, stopim k omari ... in — hlač ni več. Preiščem, preobrnem vse, toda hlač ni nikjer. V svoji jezi letim h go- spodinji in se izpozabim tako daleč, da njo obdolžim; Emeleja pa se niti ne domislim. — Za Boga, gospod, prnvi starka, Cemu naj mi bodo tvoie hlače? MisliS, da jih bom oblekla? — Kdo je bil tu, ko me ni bilo do ma? — Sai ni bilo nikogar, gospod1 sama sem sedela tu. Emeljan Iljič je bil odšel in se je zopet vrnil. Tarn sedi. Njega vprašaj. — Ali si ti potreboval moje hlače in jih vzel, one hlače namreč, saj veš, Emelej? — Ne, Astazij Ivanovič, res je, da jih niscm vzel. Bog ve, kaj je ž njimi. Zopet sem iskal, a nisem ničesar našel. Emelej pa sedi in se maje. Jaz slonim ob omari njemu nasproti in se ozrem nanj. O, si mislim, in sree v prsih me boli, kri mi sili v glavo. Tudi Emelej me pogleda. — Ne, Astazij lvanovič, pravi, va- Sih hlač nisem ... mogoče mislite, da ... toda jaz ne. — No, Emeljan lljic, same so se pač spravile odtod . . . — Mogoče, Astazij Ivanovič, da... Zdaj sem Že slišal dovolj in sem vstal. da napravim Inc. V prsih me je glodalo in bolelo. Gotovo bi mi posta- lo lažje, če bi vso svojo šaro zmetal v peč. Zdelo se mi je, da Emeljan že občuti, kako me jeza muči. Človek, ki je storil zlo, zasluti že oddaleč nesre- Co, kakor ptica nevihto. — Tega Se ne veste, Astazij Iva- novič, je pričel s trepetajočim glasom, da je oni Antip Prohorič vzel ženo kočijaža, ki je nedavno umrl. Ko ga ta hip z zelo strogim po- gledom premerim, me Emeljan razume. Vstane, gre k postelji in brska v njej. Dolgo išče in venomer mrmra: — Kje pač so se mogle tako skriti ? Radoveden sem, kaj zdaj sledi. Emelej zdrsne po kolenih pod posteljo. Nisem se znal več premagovati. — Kaj se valjaš po tleh in celo pod posteljo, Emeljan lljič? — lilače iščem, Astazij Ivanovič. —Kako to, moj gospod (tako sem ga imenoval v jezi), da se izvolite tru- diti za tako skromnega človeka, kakor sem iaz in si potolči kolena? —¦ Morda pa le najdemo hlače, treba pač samo-temeljito preiskati vse. — Pa jih nisi morda sam eno* stavno ukradel in mi tako povrnil vse dobrote, saj tako ravnajo vsi lumps? Kar naravnost sem mu dejal tako, ker me je jezilo, da plazi pred menoj po kolenih. — Ne tako, Astazij Ivanovic! Dolgo je tičal pod posteljo. Sled- Danes ob 20. uri vsi v Narodni dom! Stev. 118. »NOVA DO B A. Stran 3. na hišo teh čianov ter jih iezivali in x jim grozili. Vsled tega je dobila n. pr. celovSka diskritna komisija ukaz, da zaSčiti z orožništvom hiSe dotičnih slo- venskih članov in da spremlja naše člane tudi pri opravkih, ki se tič.ejo plebiscita. Iz teh ukrepov se vidi, da je plebiscitna komisija vendar enkrat uvidela, kdo terorizira naSe ljudstvo, da so vse vesti, ki jih trosijo uemSki časopisi o terorju, ki ga izvaja naše prebivalstvo nad Nemci, nesramna laž. Ti' ukrepi so najboljši dokaz, da so na- hujskani foiksverovci pravi teroristični element in da naše ljudstvo v obče ne misli, niti ne sanja o tern, da bi koga napadlo" ali teroriziralo, naSe ljudstvo ima boljSega opravka, ono se priprav- lja na dan 10. oktobra, ko bo enkrat za vselej odrezalo nit neprestanih žaljenj in napadov s strani nahujskane nem- čurske druhali. Pogreb orožnlka Karbuna se je vrSil dne 29. tm. v Velikovcu ob veli- ki udeležbi občinstva. Kakor znano, so Nemci tega pridnega slovenskega orož- nika ubili na prav živalski način, one- sveščenega so tolkli s koli po njem tako, da se je slišalo udarce v sobo 70 metrov oddaliene orožniške postaje. Dosedaj so prijele naše oblasti 11 ubi- jalcev, 4 so pa pobegnili v Avstrijo. Ubijalci so delavci tovarne v Mostiču, katere so nahujskali plačani nemški agitatorji. Italijanskl vojaki v PHberku, ki so prideljeni tamošnji distriktni komi- siji, postali so zadnje case nekam drzni. Ponovno so opsovali tamkajšnjega sod- nika dr. Kavčiča s klicem »dr. Čuš,« kar so jim seveda narekovali nahuj- skani koroški nemškutarski agenti, ki zasrarnujejo z besedo »Tschuschen« Slovence. Za enkrat vtaknemo tudi te žaljivke v žep, da jih stresemo z raz- trgano zeleno glasovnico v prazno in gladno avstrijsko malho, jz katere po- tern tudi dotični italijanski »junaki« lahko zajemajo svoje »porzione«. Na vrhunec zatfrege je dospela Avstrija glede plebiscita na Koroškem. Dunajski listi prinaSajo poluradno iz- javo vlade, da je vsled neznosnosti v v plebiscitnem ozemlju na Koroškem (?) podvzela vse korake, da se odloči po- slaniSki svet v Parizu, da v zadnjem momentu zasedejo antantne čete to ozemlje. Poslaniški svet je baje ob- ljubil zahtevo vzeti v pretres na pr- vem sestanku. — Mislimo, da bo tudi to proti volji naroda na Koroškem o- stalo brezuspešno. Mariborske novice. Marlborskf gerent, zagrizen kle- rikalec in odvetnik dr. Leskovar je razrešen gerentskih poslov. Na njegovo mesto stopi neutralen višji politični uradnik. Razrešitev dr. Leskovarja je posledica njegove netaktnosti, ker ob času sokolskega zleta v Mariboru ni imel dovolj naobrazbe, da bi bil vedel, da se mora došle vladne zastopnike pozdraviti. — Lepo je umeval ta mož svoje dolžnosti ! Zato je pa dobil za- služeno brco! V Mariboru je napeljava električ- nega toka iz falske elektrarne dogo- tovljena in se bo danes prvič razsvetlilo mesto z električno lučjo iz imenovane elektrarne. Odrezan palec so našli v sredo stražniki v Samostanski ulici v Mari- boru. Lastnik še se ni javil. Kot 23. odvetnik v Mariboru se naseli g. dr. Fr. Lovrec, ki je napravil te dni odvetniSki izpit. 11864 K so nabrale vrle mariborske Sokolice dne 26. sept, za koroški ple- biscit. ^ _.''.,,,. Celjske novice. V sejl gerentskega sosveta v Celju dne 30. sept sta bila Jzžrebana kot Člana volilne reklamacijske komi- sije člana sosveta Spindler in Koren. V volilni imenik niesta Celja je vpisanih nad 1000 volilcev. Siavnost v prid KoroŠki 1 Tik pred plebiscitom smo! Vsi vemo, kako napenjajo Nemci še v zadnji minuti vse sile, da bi si zopet osvojili Korotan. Žalostno je dejstvo, da nas vkljub sla- bemu položaju, v katerem se nahajajo, nadkriljujejo v požrtvovalnosti in agil- nosti! Pokažimo tudi mi, da se zave- damo resnega trenutka ter smo odlo- čeni storiti vse, kar smo dolžni našim koroškim bratom! Zibelka slovenstva, naše Kosovo, pomniki slovenske samo- stojnc.sti inorajo ostati naši! Klub na- prednih slov. akademikov v Celju se je vedno zavedal svojih dolžnosti na- pram Koroški. Ustanovil je dosedaj šest ljudskih knjižnic, izdal je narodne ko- leke ter povsod in vedno propagiral za Korotan. Sedaj pa je naša klubova bla- gajna izčrpana! Dnevno dobiva »Klub« prošnje iz KoroSke, katerim ne more ustreči, ker mu manjka denarnih sred- stev. Zato priredi klub danes, dne 2. oktobra ob 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma veliko vinsko trgatev s plesom. Svira Dravska divizijskagod- ba pod osebnim Vodstvom kapelnika dr. Čerina. Pozivljamo vse narodno ču- teče Slovence, da se polnoštevilno u- deleže prireditve ter s tern dokažejo svoje zanimanje za Koroško. — Klub naprednih slov. akademikov v Celju. Odbor Kluba naprednih sloven, akademikov v Celju poziva vse to- variSe klubaše, da se sigurno in polno- številno udeleže današnje slavnosti! — Odbor. Nov odvetnik. V Celju otvori od- vetniSko pisarno g. dr. Milan Orožen, ki je bil doslej koncipijent v pisarni g. dr. KaJana. Sprememba vtrgovinl. Mossman- novo trgovinc na Glavnem trgu je ku- pil trgovec Fr. Urh, Lakitschevo, tudi na Glavnem trgu, pa g. Alojzij Dro- fenik. Umrla je 30. septembra v celjski javni bolnici gospa Nežika Jarnovič, žena trgovca in posestnika g. MiloSa Jarnoviča v Dramljah, stara 42 let. Rod- bini naše iskreno sožalje! Prav ponižno vprašanje bi sta- vili celjski konzumenti preslavni ko- komisiji za določanje cen v Celju, nam- reč, zakaj imamo v Celju najdražje meso na štajerskem? Ali res nima ko- misija toliko poguma, da bi kaj ukre- nila? PoroČil se je g. Fr. Rozman, trgo- vec iz Celja, z gospodično Marico Jesih. PoroČI se danes g. Peter Kozole iz Brezna pri Rim. Toplicah z gdč. Kristino Poglavc. Bilo srečno! P. n. člani šolskega odbora obrt- ne nadaljevaine Sole v Celju se pro- sitet, *ila'-s.e seje, katera je vsled ne- sklepčnosti preložena od četrtka (pred- včerajšnjim) na pondeljek, dne 4. oktobra točno ob 1/27. uri zvečer v magistratni dvorani, sigurno udele- žite. Gre se za kritje denarnih po- trebščin (?vi§anje plač učiteljem). Za- deva je tako važna, da je tröba pri seji polnoštevilne vdeležbe in ne'samo predpisane večine. In prav iz tega vžfoka sc je moral za nedeljo dne 3. bktoüra napovedani pouk v obrtni nadaljevalni šoli za nedoločerl čas odpovedati. Oospodje obrtniki, pozor! Vze- mite na znanje, da v n e d e 1 j o, dne 3. oktobra še ne bo pouka na celjski obrtni nadaljevalni So- 1 i. Pouk je ukinjen za negotov čas vsled tega, ker je treba še poprej šol- skemu odboru ugotoviti, kje se bo dobil denar za kritje večjih izdatkov v le- tošnjem šolskem letu. Za pleblsclt na Koroškem je g inžinir Juli j Pauer, ravnatelj premogo- kopne družbe v Trbovljah, daroval »Ju- goslovanski matici« v Celju 520 kron. Rojaki! Sledite temu uzor-mo2u! Cvetlični dan v prid Koroški dne dne 26. sept., prirejen od Celjskega So- kola, je dal krog 3000 kron. V hotelu Balkan se vsled popolne prenovitve lokalov par dni ne vrši kon- cert. čevljarska zadruga v Celju vabi vse člane iz Celja in na pogovor za- radi Sv. Mihaela, ki nam je luč vžgal; pogovor bo pri g. M. Janžeku za Kresijo v nedeljo 3. okt. ob 9. uri dop. (k) Uradne ure pri celjskem davčnem uradu so od 1. oktobra 1920 do 30. aprila 1921 ob delavnikih od 8. do 12. in od 13. do 16. ure (1.—4. pop.), kar blagovoli občinstvo vzeti na znanje. DNEVNF NOVICE. Uradnlške doklade. Kouuio je pod- pisana naredba min. svcla, ki urejuje no- ve (Jraginjske doklade clržavnih liames- cenecv. Najnesto dozdajnih draginjskili doklqcl bodo dobivali dnevniee in sicer : vštevši dnevno 3399 K letneplače po 68 K, od 340Ü-- 4799 Kletnc place po 72 K, od 4800— 6399 K letne place po 76 K, od 6400- 7999 K letne place po 84 K, od - H000 — 9999 K letne place po 88 K, od 10000-15999 K Jetiic place po 100 K, od 16000—18000 K letne place po 120 K. V letno plačo ni vračunana stanarinst Duhovniki v vseli krajili prejemajo §e mu dalje dozdajne doklade. Vsi nameščenci imajo pravico do drasinjskc doklade po 12 K na dan za vsakega člana družine, ki nima lastnega imetja ali dohodkov (žena, otroci, ded, babica. oče, mati. bratjc in sestre). Vpokojenceni in vpokojenkam st? zviša dosedajna osebna doklada na 12 K na dan za vsakega člana, kakor to velja za aktivne. Sirote brez oceta in matere bodo dobivale doklado po 12 K na dan. Naredba je stopila v veljavo s 1. okto- brom 1920. Obsojerii klenkalni obrekovalci. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem sta bila obsojena urednik »Slovenca« MojSkerc in urednik »Slovenskega Uči- telja« učitelj Labernik, prvi na 400 K globe ali 40 dni zapora, drugi na 100 njič je prilezel ven. Pogledam ga in vidim, da je bil bel kot platno. Zrav- na se in sede k oknu poleg mene. TaKO je sedel gotovo deset minut. — Ne, Astazij Ivanovič, vaših hlač pač nisem vzel. Skočil je po konci, kakor v mra- zu mu je vztrepetalo telo, z drhtečim prstom je udaril ob prsi in taka ne- mirna bojazen je bila v njegovem gla- su, da sem se zbal še jaz in se nisem mogel ganiti od okna. ~" Potem mi oprostite, Emeljan JJ,«., H Sem vas tak0 P° kriv'ci ob- dolžil. Naj bo hlače so izgubljene, toda tudi brez nj.h ne poginemo, saj imava roke hvala Bogu in nam ni treba kra. sti. Ne bova beraCila Se zato, saj si drugače zasluživa krun. Mirno me je Emelej poslušal; ko sem bil gotov, je zopet sedel. Tako je sedel ves večer in se ni ganil. Ko sem legel spat, je sedel še na istem mestu. In v jutru ga vidim, kako leži na golih tleh, zavit v svojo pelerino — ponižen tako, da si ni upal spati v postelji. Od tega dogodka ga nisem maral več", studil se mi je. Občutil sem ravnotako, kakor da me je oropal la- stni sin in do krvi razžalil. In Emelej je popival skoro dva tedna brez pre- stanka, včasih do skrajnosti. Zjutraj gre, pozno v noči se vrne in niti be- sedice nisem čul od njega v teh dveh tednih. Gotovo ga je mučila duševna bolečina in hotel jo je upijaniti do la- stnega pogina. Konečno pa je zopet ostal doma, zapil je bil pač že vse. Tri dni je tičal pri oknu in molčal tri dni. Nenadoma vidim, da joče — in še kako jočel Kakor vodnjak joče in sam ne čuti, kako mu tečejo solze. TeŽko sem gledal, kako od žalosti joče odrasel in vrhu tega celo star človek, kakor je bil Emelej. — Kaj je s teboj, Emelej? ga vpraSam. Ko sem ga nagovoril, ga spreleti vsega in pretrese. V vsem tern času sem se prvikrat pobrigal zanj. — Bog se te usmili. Emelei! Kaj sediš tarn in si žalosten? — Dela bi se lotij, Astazij Iva- novič. — Kakšnega dela, Emeljan lljič? — Prosil sem že Tedoseja Iva- noviia. Ni prav, da vas nadleguit:m, Astazij Ivanovič. Če pridem do kake službe, pa vam vse povrnem, tudi hra- no povrnem. — Nehaj, Emelej, nehaj. Če se je zgodilo kaj takega, kar ni bilo prav, se je pač zgodilo. Vrag vzemi vse tisto, o tern nečemo več misliti. — Morda še vedno mislite, Asta- zij lvanovlč .. . toda jaz nisem vzel tistih hlač. — No, Bog s teboj, Emeljanuška' — Ne morem več stanovati pri vas, Astazij Ivanovič. Saj mi opro- stite . . — Pa kdo te podi proč? Jaz ne. — Ne spodobi se, Astazij Ivano- vič, da takole pri vas živim, raje poj- dem proč Niste z menoj več kakor ste b li, pravi in stoče. — Kako, da ne ? Saj se sam po- gubiš kakor malo nespametno dete, Emelej — Kadar zdaj odhajate iz izbe, zakU-pate «-maro — jaz vidim to in jočem. Pustite me, da grem, Astazij IvanoviČ, «idoustite mi vse one žalitvr ki sem jih zagrpSil v tern čas" i (Konec prih.) ' ,_______., | kron globe ali 10 dni zapora, ker sta v svojih klerikalnih glasilih obrekovala napredne učitelje gg. E. Gangla, L. Je- lenca in .1. Dimnika, kakor v obče na- padala nepredno učiteljstvo. NaS kovanl denar se bo izdelal na Dunaju. Naročenega je 30 miljonov komadov. Z izdelovanjem matric se peča 180 delavcev in delavk. Ta dela bodo sedaj končana, na kar se bo pri- čelo takoj z vlivanjem. Novi kovinski denar naze države bo obstojal iz ta- kozvane gama-kovine, t. j. novoiznaj- dena zmes iz cinka in bakra, ki je posebno trpežna, pri tern pa lahka. ! Mesec oktober. Dolgost dneva se v tern mesecu zmanjša od 11 ur 38 min. na 9 ur 56 minut. Dan se skrči za eno uro 42 minut. Lunine izpremembe: dne 5. oktobra zadnji krajec, 12. oktobra mlaj, 20. oktobra prvi krajec, 27. okto- bra ščip ali polna luna; luna mrkne takoj ob mesečnem vzhodu, ob pol petih zjutraj je mrk še deloma viden. Slovenske sole v zasedenem o- zemlju. TržaSki »Piccolo« poroča, da so se s 1. okt. otvorili učni tečaji na slovenskih šolah v Julijski Benečijj. Dozdajne zasebne slovenske sole pri Sv. Jakobu in 7 zasebnih slovenskih otroških vrtcev namerava vlada spre- meniti v mestne ali morda celo dr- žavne zavode. Vsled pornanjkanja slo- venskih srednjih šol je krog 500 di- jakovšlo zopet v Jugoslavijo nadaljevat študije, zlasti učiteljiščniki, ker edino slovensko učiteliišče v Tolminu ne od- govarja vsem zahtevam. Vlada name- rava ustanoviti popolno slovensko u- čiteljišče in še en srednješolski zavod, da prepreči izseljevanje slovenskih di- jakov v Jugoslaviji Regent Aleksander se namerava pri- hodnji tuden ponovno podati v Pariz, ka- mor spremlja svojo sestro princezinjo Jeleno. češkoslovaški promctni inšpcktorat namerava češkoslovaška Viada ustanovi- ti tudi v Ljubljani. Imel bo nalogo skrbe- ti za rt'dni proniet med obema država- tna. Dobo magisterske praksc /a farma- cevte je vlada znižala od 15 na 5 let. V carinsko komislio, ki sedaj p^osluje v Mariboru, jo finančni minister obljubll povabiti tudi zastopnike ljubljanske tr- govsko-obrtne zbornice, zastopnika fi- nančne delejiacije ter morebiti §e drugih gospodarskih kroffov, da preštudirajo ca- rinski postopek in predlagajo, kar je po- trebno za i/boljš:m.ie razmer. Davčno enketo, t. j. enketo vseh prk. vrednih interesentov glede novih dav- kov, posebno trošarine in davka na po- slov no obrt, sklicuje fin. minister za 5. oktober. Uvedba posloviiega davka na obrt je med obrtništvom v Srbiji izzvala moČ- no gibanje. V BeoRradu se je vršiln kon- ferenca vseh obrtnili zadnig. Skliče se protcstno zborovanje. Uredba o pobiianju draginje izide v najkrajšem času. Določala bo. da se cc- ne, ki so bile običajne na trgu koncem mescca avgusta. ne smejo prekoračiti. Veliko »koroško zborovanle« se vrši jutri 3. tm. v Bcogradii. Govori tudi slov. poslancc Ribnikar. Stari srednjecvropskl čas imamo zo» pet od 1. tm. naprej. Znamke kronske in vinarske vredno- sti, katerih veljava bi bila itnela 30. sept, ugasniti, ostanejo začasno še nadalje v veljavi. Revizljo premogovih cen je odredil minister za Sume in rude Kovačevič. Uubljanska trgovska zbornlca mora po naročilu ministra za trgovino v smi- shi predloga deželne ylade in zbornice iz deccmbra 1. 1919 kooptirati v odbor tudi člane iz bivše Stajerske. Skrajni čas je že! Sckolstvo. »Ajmo Sokoličl». Pod tern naslo- vom je pripravil klerikalizem v Slove- niii broSuro. ki blati naše Sokolstvo na najpodlejši način. BroSura vsebuje tudi napade na Bledu. radi katerih so bili klerikalni uredniki že obsojeni, in j» bila namenjena, da izide Se pred s'ulw ':im zletom v Mariboru. Hinav- ski naslov brošure znal bi zapeljati koga, da jo kupi, vsled Cesar opoz^i- jamo tern potom posebno na§e Sokol- stvo, da to nesramno r-oSuro povsod viosledno zavrača.— Brežice. Pod y "i s društva rehitevajo s prireditv^.i;i, da i ikljnči- jo svoje poletno delo, Tud; biožiški Stran 4. »NOVA DOHA« Štev. 118. 3lToJLä1;mo jgf JLH>si,jatJ«5* Pod tern naslovom bomo priob- čevali odslej vse važnejše pojave vvo- lilncm boju. Ti;di razne nasvete, pouk itd. bodo naSli somišljeniki pod tern naslovom ter želimo, da vedno pazno čitajo. Reklamacijsko postopanje se je v nekaterih občinah že pričelo. Opozar- jamo soini.šljenike, nirj dobro pazijo, da nikjer ne žamucU' roka. Ugibauja o komproinisih. Za »Na- prejcni« so seveda tudi vsi kterikalni listi zgrabili za okrožnico ccljskega tajnika JDS Spmdlerja, v kateri je strankine or- gauizacije v celjskem okrožjn opozorM na tnožiiost, da pride do kaksnih voliliiih koalicij narodnih strank na Slovenskena. Kdor č;ta naš list, ki ga urcjuje tajnik Spindler, ve, da se je list že vcčkrat to- plo fa,vzel za enotno protiklerikalno na- rodno fronto v bodočih volitvah. Izjavs v dotični okrožnici je sloiiela izključtio na utisili, ki jih je tajnik Spinaler zadobii na svojih putovanjih po Slov. Stajer- skem, kjer je za to idejo med soinišljenT- ki svoje in drugih v poštev prihajajočili Süküi jo v^oiaj.i piVL» nedeljo po ma- riborskem zletu, ter priredil kot zak- ljiiček poletnemu delovKnju na vrtu Narodnega doma javno telovadbo, Pri- sostovali smo vsem braUkim priredit- vain v bližrsji in daljfii okoüci, treba je bilo na Uonec mislUi tudi na dom. Dasiravno nam vreme ni hoteio biti ugodno in nam tudi na dan prireditve nebo ni prizanoslo, smo dosegü ven- darle povoijen uspeh. Javna telovadba, katere so se udeiežili kliub neugodne- mu vremenu tudi nekateri čiani in čla- nice iz KrSkega, Rajhenburga, Sevnice in Sv. Križa, je z ozirom na neugüdne vrernenske razmere, izvzemši nekaterih nedostatkov, dovolj dobro uspela. Na- stopil je naraščaj, članslvo je izvajalo Hofmauove, Članice pa praške vaje, ka- terim so sledile vaje članstva na oro- dju. Po javni telovadbi se je razvila cb zvokih sokolske fanfare iz Zagrcba, koji gre na sodelovanju posebna za- hvala, zelo živahna prosta zabava. Da je prireditev v gmotnem oziru povolj- no uspela, gre pied vsem naša hvala prijateljem društva iz Brežic in okolice, posebno iz Bizeljskiga, ki so s svojo znano darežljivostjo priponiogli kugo- dnemu uspehu. Sicer pa so sestre in bratje tekinovali, da nadomcstijo z o- sebnim trudom izdatke, ki bi jih za- hfevala prirediiev, da se zajamči po- volini uspe,h. DruStvo bode začelc sedaj z zirnskim delom in namerava tekom zirn'skega časa prirediti več r.redavanj za Članstvo in drugo občinstvo. Ako pokaže domače občinstvo za tako dru- Stveno dolovnnje dovolj zanimanja, uspeh našega dela ne bode izostal. To je naš namen. Zdravo! ;— Sokol. Vestnik invalidov. Invalid!! Jutri (3. tm.) dop. se zberc- mo zope-t v Narodnein domu, da urediino in popravimo. kar so nekateri neinvalidi s svojo neumnostjo na zadnjih shodih pokvarili. Kričalo se je veliko, ko pa je bilo treba stvarno delati in voditi dru- stvo po pravilih, so pokazali svojo nc- zmožnost. S eentralo so prišlr v konflikt ysled svoje trmoglavosti in nezmožnosti. Raziii nezadovoljneži in liujskači ddajo za separatizcm Celjanov. Res da so izcle- lana pravila za novo organizacijo,-v po- štev pa pridejo še Je, čc banio videli, da s eentralo ni mogoee delati. Hosedaj pa sem še o nasprotneni prepričan. Vztra- jam na tern, kar sem predlatfal na zacT-; njcin shodu.. Poiščiino si iz sredc invali- dov delazmožni odbor, ki naj poskusi Se onkrat delovati po navodilih central;.1. Bo- mo videli, da pojde. samo treba je volje tn vodstva. Ce se centrala ni brigala za nas, je kriva ecljska orgänizaeija, ki ni posla- la v Ljnbljano nic denarja. Zato dclajte jutri prüvidno in se ne dajte zapeljati od hujskaecv kakor zadnjič. Jutrišnji poskns je zadnji za urcditcv naših razmer v Ce- Ijn. Ali se hočemo zopet osramotiti? Po- ka'/imo, da znamo tudi invalidi parkimen- tarno razpravljati. Vdove jutri ne pridejo v postev, ker si ustanove svojo organiza- cijo. V poštev pa pridejo vsi invalidi, M so dokazano najmanj 20% delaiiczmožm. Naj nobeden ne manjka! Pokažimo. da smo složni. da hočemo imeti svojo ors> nizacijo močno in upoštevano, ki naj bra- ni naSe pravice. — Fr. Koštomaj. Invalid! in službe. PiŠejo nam: Inva- lid 0. tfrosi pri nekcm celjskem uradu za «trank našel razveseljiyo ugodno razpo- loženje. Kakšna oficijelna pogajanja se pa tozadevno doslej še niso vršila In strankino vodstvo o taktičnem postopa- njn stranke še tudi sklepalo ni. To v pri- jazno vednost vsem onim, ki so nedolžno opazko v okrožnici. katera je bila le iz- raz mišljenja velikega dela naprednüi eleinentov na Slov. Stajerskeni, po sts- rein svojem načinu izrabiii v demayoske svrhe. NEMCE IZREKLAMIRATI! Izvciiio, da so županstva oz. «erent- stva nekaterih občin vpisala vse Nemce brez ozira na določbe volilnega zakona v inienike. To je protizakonito in opozaiv jaino soinišl.ienike, da z rekiamacijanU store svo.io dolžnost. Clane voliliiega odbora JDS v Celju opozarjamo, naj v pondelikovi številki »Nove Dobe« pazijo na razpis odboi'ovc seje. Harodiio-socijalnastrankaizjavlja, da ne bo sklepala nikakih kompromisov, nmpak- bo na.stopila pri volitvah s sa- mostojno kandidatno listo. podelitev razpisancga mesta singe, kar se mu tudi obljubi. Po dolgctn cakqnjn vpraša invalid pri imenovanem uradu, kdaj bo že lahko nastopil službo, na kar se mu pa hladno odgovori da se je ine- sto podelilo nekemu »beguncu* iz Oraopisi. Teharski Sokol vabi na veliko vinsko trgatev, katero priredi v go- stilni Franca Žoharja na Teharjih v nedeljo dne 3. vinotoka. (k 2) Ksaverij v Sav. dol. V Domovini štev. 87 od 9. avg. tl. tne ie načelni- gtvo ¦ prostov, požarne brambe na Lju- bnem v Sav. dol. obsodilo, da sem gra- jal v Novi Dobi Št. 91 delovanje tega društva o priliki požara v Juvanjem dne 26. julija 1920. NačelniStvo prostov, pož. brambe je udarilo po moji osebi, hoteč me pred svetom oblatiti, Čerav- no nisem pisal jaz clänka, oziroma nisern v nobeni zvezi z dopisom, ki je bil priobčen v »Novi Dobi«. Takšno postopanje načelništva prostöv. pož. brambe na Ljubnem smatram za ob- rekovanje, ki zasluži, da se tu javno pribije; kajti načelništvo me imenuje v dopisu sovražnika druStva, čeravno sem bil napram druStvu tnmtam do- brotnik. Zato nekaj pojasnil: Gospod nafelnik Lork. S svojim podpisom ste mi potrdili, da sem društvu izposloval pri zavarovalni družbi »Dunav« in Vam tudi izplačal za uspešno delovanje pri zgora] omenjenemu požaru 100 K. Ali Vam je še v spominu, da sem pred leti o priliki velikega požara v Rad- mirju naklonil društvu precejšnjo pod- poro? — In zato naj bi bil sovražnik druStva! — V slučaju pa, da mi do- kažete, Vi ali pa sploh kakšen član prost, pož brambe na Ljubnem, da sem se kedaj kazal sovražnega napram družtvu, se zavežem plačati v drnSt- veno biagpjno 1000 K. Na posamezne bedastoče v Vašem dopisu v »Domo- vini« ne bodem odgovarjal, a veseü me, da pripoznate prostovoljni požarni brambi v Ksaveriju spretuost in dobro delovanje, kar je gotovo moja zasluga; kajti društvo v Ksaveriju sem tekom 12 letnega vežbanja privedei do tega, da zasluži v polni rneri Vaše priznanje t. j., da dobr^ dula. Tudi Vaša zasluga bo, če se bode po Vaši vpokojitvi pi- salo: »vemo, da prostov, pož. bramba na Ljubnem dobro dela- javo. Lstošnja želev v Jugoslaviji. Deloma pustošenje žitnlh noljan v Jn- •'osiaviji, deloma zmanjšanje delovnih \.;či, ki smo jo pretrpell v zadnji vojiii, je povzrtčilo, da se tudi leto- ?;nja' žetev ne more primerjati s pred- "Djnimi. Povprečna predvojna že-tev .lanice, vpoštevajoč Srbijo in vssi n^še •ovc jugoslovenske pokrajine, je ?.na- ÄaJn okolo 21'5 miliioriov kvintalov. Leto^nja žetev pSenice pa po naino- vajših podatklh ne zna^a več kot 15 milijonov kvintalov — torej za celih 6.5 milijonov manj, kakor v predvoj- nih letih. Ker Šteje na§a ciržava pri- biižno 15 miiijonov prebivalcev, od katerih se vsaj 13 milijonov hrani s pseuičnim kruhom, pride na vsakega prebivalca uekaj nad -sto kg na leto ali okolo 30 dekagramov dnevno. Vidi se torej, da šedaj p.e razpolaR-amo z veiikim izvoznim kontingentom pše- r.ice. Glede Uoruze pa 'stojimo mnogo bolje. Pred vojno se je računala naža ietna produkcija koruze na 33 milijo- nov kvintalov, letos pa bomo imeli približno 30 milijonov kvintalov, mo- goCe tudi več. Treba bo torej, da po- k.icam faktorji izvoz pSenice primerno omejo izvoz koruze pa omogočijo v večjih kolifcinah. nhn^TiZnlSladkor Strokovnjaki ži- vahno deu,eio na to, da se sladkorna repa, »z katere se črpa sedaj „aš na- vadni sladkor zamenla s koruznim steblom. Na to ,de,o je prigel'prvi prof. Styart na vseučiliaču v Pensilva- niji, a za njim dr. EgI, vseučiliški pro- fesor v Marsilju. Oba raziskovalca sta prišla do zaključka, da se iz navadne- ga koruznega stebla more dobiti isti procent sladkorja, kakor iz sladkorne repe. Dr. Egl je izvrši! poskuse s koruznimi stebli, katere je nabavil iz raznih krajev sveta in dognal je, da naSa koruza daje največ sladkorja. Tudi sladkqrna tovarna v Čtipriji se je zanimala za to vpraSaanje in je na- jela nekega francoskega inženerja, ki se bavi s tem Studijem. Po njegovih preizkusih daje timoška koruza največ sladkorjn, in sicer 14 odstotkov. Ka- kor znano, daje sladkorna ropa 10 do 12 odslotkov in najbolje kullivirana na Češkem do 18 odstotkov sladkorja. S tem rezultatom bi torej lahko biii zadovoljni, če bi se sladkor iz koruz- nega stebla mogel kristalizirati v oni meri, kakor iz sladkorne repe. To pa se dosiei še ni doseglo. Poizkusi se nadaljujejo in i-J upati na ugoden uspeh. Češki strokovnjak dr. Karlik, ki študira problem kristalizovanja ko- ruznega sladkorja, je izjavil; »Ce bi se zaželjeni uspeh tudi ne dosegel, eno pa je gotovo, da se iz jugoslovan- ske koruze more črpaii prvovrstni al- kohol«. Za Jugoslavijo, ki goji in pri- delnje koruzo odlične kvalitete, je ta stvar ogromne važnosti. Ktedlini zavod za trp:ovliio In Industrjjo v Ljubljanl oddaja vso osnovno glavnico, ki -/naša 20 mili- jonov krön, v javno subscripeija. O!ej oglas ! Zagreb, 30. sept. Tečaji so se dancs iiekoliko popravili, Uupčija v devizah in valutah je bila Xivahna. Valute: dolarji 115 — 117, avstrijske krone 30-40, rub!ji 125 -13t, čeSke krone 168-172, fimti 403,franr. franki 800, napoleondori 415—420, marke 192-1%, leji 224-225, lire 5O.S-5O5.5O, turSke zh.te lire 560. Devize: Berlin 202- 2C4, Milan 515-520, London 417, Newyork 118-120, Pariz 780-790, Prnga 160-163, Svica 1900-1950, Dur.aj 33-38.10. Curili 30. sept. Devize: Berlin 9.95, Ho'andska 193.80, Newyork G22, London 21.72, Pariz 4I.55, Milan 25.90, Praga 8.25, [kograd 21, Z;»greb 5, Dnnaj 2.70, 2igosane 2.30. Budi.npeSta 2. 5n sedaj žšvečg c'sni naše Veličanstvo kra!j Peter I. Kara- gjorgjovič je rojen v Bso^radu dne 29. junija 1844. Niegov oče je bil knez Aleksander Karagjcrgjevic (1842 do 1858) in mati kneginja Persida. Ko je zapustil vroče četaSko boriSfc v se- verni Bosni, se je pod.tl v Črno fc'oro, kjer se je dne 30. junija 1883. na Ce- tinjLi poročil s kuežno Zorko, starejšo ličerko črnogorskega kneza Nikoie I. Pozneje je živel s svojo družino ve- činoma v Svici. Po odstranitvi Obre- novicc-v ga je srbskst narodna skupščina izvolila za kralja Sibjje, dne 15. junija 1903., iK'. kar se je vrnif \z Švice ter dne 25. junija 1903. zaseü'el srbskl pre- slol. Kako se je nato srbska politika obrnila in dosegla v kratki dobi osvo- bojenjc ne le vseh srhskih sorojč:kov, temveC tudi ostalili Jugoslovenov, Hr- vatov in Slovencev, n:-tm ^je še živo v spominu. Kralj Peter je bil dne 1. decembra 1918. v Beogradu pro- glasen za kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kneginja Zorka je umrla zelo zgo- daj, že dne 16. marca 1890., rodivSi možu petero otrok, od katerih pa sta dva zgodaj umrla, in sicer knežna MUena (roj. 13. aprila 1886., umrla 9. decembra 1887.) in Andrej (roj. 25. februarja 1890., umrl 19. marca 1890.) Žive sedaj trije otroci, in sicer je naj- starejši kraljevič Gjorgje (Jurlj), rjj. dne 8. septembra 1887. na Cetinju. On je tedaj prvorojeni sin kra'ia Petra in nanj je prlSlo prestolonasledstvo, toda ob veliki bosanski aneksijski krizi se jeJnrij odpovedal tej pravici na korist mlajžemu bratu Aieksandru. Prestolonaslednik - regent Alek- aander je drugi sin kralja Petra, roj. dne 16. decembra 1888. na Cetinju. Kralj Peter mu je izročil izvrševanje vladarske oblasti dne 29. junija 1914. in od tedaj vlada kot regent Srbiji, od 1. decembra 1918. pa združeni kralje- vini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Najstarejše dete iz kratkega za- kona kralja Petra je kneginja Jeiena, rojena dne 4. novembra 1884. naReki, poročena dne 3. septembra 1911. s knezom Ivanom Konstantinovicem. lzmed članov naše vladarske ro- dovine živi še kraljev brat knez Ar- senlj Karagjorgjevi^, rojen dne 16.apr. 1859. v Temišvaru, in njegov sin knez Pavel Karagjorgjevič, roj. dne 27. apr. 1893. v Petrogradu. DotiČnik, ki je v torek zvečer okrog 11. ure pobial plahto na cesti ined kapucinskim inostoin in faino Cftkvijo,sepozivlja, da jo takoj odda v manufakturni trgovini v Pre- sernovi ulici St. 15, sicer se gocla>iii 3 raznovrstne kotle, cirkularno 7 žago in 1 veliki štedilnik. Ivan "' Scha«r*jrier, ključavničar v Žnlcu. Pi? üncfnifißitl!y c u Ce|!ü I l •llvullifllSUI (P'cscrnova ui.) Prvovrstne r.ovo doSle delavske moči in postrežba. Prepričaj se vsak! 3001 2-1 in u«i»jfftfr' . s^iifi^si i T7 * a v Na^'^iifl st i?.vrSui«MO točnu in solid?;^ I>r»oti asÄ»i3Bi je najboljše sredstvo Čraao p«*is|irBO tialmaiinsko vino, katero se dobi SamO pri dalmatinski zalogi ^ I IVAN RH ftTKOVIČ f CELJE, Glavni trg Stev. 8. °" dobra krava in telica, dalje goske, kokoši in piščeta. Istotam se proda 1309 tudi jabolčnik. 2-1 Majenja Št Mihael Polule 4. UV3PJ3 (Oesser) marljivega in solidnega, sprejme v svojo livarno „CROATIA", tovarna por- tlandcementa d d. v Zagrebu, ulica bar. Jelačičeva štev. 2, kamor se naj po- šjejo ponudbe. Proda se slamorezn.ca, konjska oprema (Sire) in sedlo;dvovprežen vozatamenja/fiii za enovprežnega. Pretner, klobučar, BraslovČe. 1311 1 üelika zaloga usnja, kož, lüoffplatov In Ge^Isr^kega usisča. VelfBca zaEoga vseh üGtr ebščtn ?:jb üew gjarjc in scdlarje. niflks Stössl II) Kupuj« surove kože po ^ naLviöjih d.cevnih oenah. ' 1312 14-T" Miiloš JarnoiyBC trgovec in posestnik v Drarnljah, naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok prebridko vest, da se je danes preselila nad vse ljubljena žena in mamica previdena s svetotajstvi k Vsegamogočnemu. Pogreb se vrši v" soboto, dne 2 oktobra ob 7. uri zjutraj iz Celjske btlnišnice na domače pokopališče. Drarnlje, dne 30. septembra 1920. Kompletna manirfakturna zaloga po najnižjih cenah in sicer barhenti, flanela, druki, cefiri, šifon, platno, molin, sukno za 2enske in moške obleke, hlačevina, klot, blago za žalne obleke, gradl za žimnice in zgotovljene žimnice, vse potrebščine za šivilje in krojače. Velika zaloga gumbov, modernih za nakit i. t. d. i. t. d. Obleke za gospode, dame in otroke. Razna kožuhovina. Klobuki za gospode. — Na drobno in debelo pri: Fr. Karbeutz CELJE, Kralja p<*^?a c. 3. 1332 1 Sirm*. »NOVA DOBA« Stev. 118, Manufaktur a!= pO najnižjih konkurenčnih cenah se dobi v no vootvorj en i trgovini v Celju, zraven nemike cer kve alinasproti Nar.kavarne Imam veliko zalogo finega možkega sukna, najmočnejše hlačevine in žameta za hlače. Sukna za ženske koitime in jake, vsakovrstno modno biago, parhante, flanele, cefirje i, t. d. — Slavnemu občinstvu -priporočam, naj se prepriča o veliki izbiri, nizkih cenah kakor tudi to^rii in soliclm postrežbi. Spoštovanjem Valentin madin, Celje, f»rešeriiova ulica St. 14. FPQzne steklenice 7/io za šampanjec 1277 5"2 7/io 2a konjak 7/io za buteljke za vino leu pi vsako množino fllüjz Fabian CELJE, Cankarjeva ill. 4. i' puln Pri grozdu na Dečkovem trgu v Celju se točijo najboljša in najcenejša pristna vina ter vedno sveže pivo. Hrana priznano prvovrstna; abo- nenti imajo znatno znižane cene. Za obilni obisk se priporoča Ignac Suligoj. I Tovai?n» oementnih izdelkov I Jos. Tabor nasi. Celje, I -----------Kocenova ulica St. 8. ———— I PriporoČamo grobne nakite. ograje, podstavke za križe in ¦ - cementne nagrobne spomenike. ——— SUKNO za moške obleke, volneno, parhant in flanel | za ženske obleke, kiobuke» Čevlj*>* gotove ' obleke za fante in gospode, bBuxe, kfila in pEtsščc za dame, razno perilo za dame in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa v inozemstvii po najn?žjih cenah v vele- trgovini in razpošiljalni 40 —1 H. SlermecKi, Celje. Velik oenik z več tlsoč »ilkaml «e poilje vsakemu zastonj. r™_zanggerj* ', špecerijska trgovina I | na debelo in drobno. kjudeuif 3unqer CELJE. Prekajevalnica in izde- lovalnica klobas. Elekt rični obrat. Lastna hla dilnica. Eksport se toč- no izvrŠuje. 1307 14-1 I Proda se 1 garnitura, omare, mi- za, stolčki in mongo. Razlagova ulica St. 1. 1316 1 Pavel Blazuto I Dečkov frg štev. 6 pri Črnem orlu nožar tn brusar izvršujc vsa v to stroko spada- 1288 joča dela. 2—1 j Kupujem po najviSji dnevni ceni: suhe gobe, laneno serne, kumno, orehe, jabolka, vln- ski kamen, strd, vosck, predl vo ter sploh deželne 1195 pridelke. 5 JANKO ŠOSTER |j Celje, M. Oubčeva ul. Odvetnik dr. JVfilan Orožen si dovol^uje naznaniti, da je odprl odvetniško pisarno v Cclju, K^alja Petra eesta St. 9 (y? hiši hotela „Beli Vol"). 1314 3-1 Naznanilo, Usojava si naznaniti slavnemu občinstvu, da sva prevzefa 7. današnjim dnem gostilno pri P. L. Braciču na Dečkovem trgu šl. 6, nasproti Kralja Petra vojašnice. Potrudila se bodeva, da bo postrežba prvovrstna, vlna najboljša in vedno kaj dobrega za prigrizek. Sprejemajo se , abonenti, na razpolago so sobe za tujce. Gostom iz okolice naznanjava, da je hiev za konje na razpolago. Za obilen obisk se priporočata 13201 lurij in Marija Šauc. Zahvala in priporočilo. Vsem cenjenim mnogoletnim odje- malcem vljudno naznanjam, da je pre- vzel mojo trgovino gospod Piojz Drofenih. Zahvaljujem se tern potom vsakemu posameznemu za naklonjenost in obisk moje trgovine, prosim pa obenem, naj cenj. občinstv/o ohrani isto naklonjenost tudi mojemu nasledniku. 13152-1 A, Lakitsch. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staro, dobro upeljauo trgovino gospoda A. Lakitsch-a v Ceiju na Glavi^em trgu , p&*ä Soincu'* tik fame cerkve. Cenjeni odjemalci bodo v moji trgovini našli vsak čas bogato zalogo in lepo izbiro blaga, nizke cene in solidno postrežbo. Zagotavljam vsakogar zadovoljnosti ter se v ta namen priporočam z odličnim spoštovanjem Alojz D^ofenik. ______________________L Zuezna fiskarna v Celju je na novo urejena in izpop i- njena z najmodernejšimi črkami in stroji ter je vsled tega v stanu vsako v stroko spadajoče delo najhitreje in strogo po strokovnih pravilih izgotoviti. Izdeluje vse tiskovine kakor: časopisje, trgovske, šolske in uradniške tiskovine, knjige, cenike itd. do najumetnejšega barvnega tiska. Najbolje l7niirfAUö7nipa izvrSu]e hitro in solidno knjigoveška deiu urejena iillJlgUVtJZiiHvJll od najpripru.lejše do najfinejče izpeljave. Stev. 118. »_N OVA !tb B A* Stran 7. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju | Delniifca glawnloa 50,000.000 kron.| | Rezcrwni fondl wad 45,000.000 kron. | CENTRALA V LJUBLJANI - Podružnice v Sulitu. Trstu. Sarajevu, Gorici, Maribom, Borovljah in Ptuju. spreiema vloge na knjižice In lekoči | račun prott ugodnemu obreslovanju. > _______ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Med univ. dr. Boleslav Barth O fr>csi v Celiu. Millstan. s>\\& Qlauni I trg 8 VXIJC trg 8 \ Najcenejsa in pnstna-------------^ ^*m____________^1—^ in sicer: ljutomersko liter K 22'— tS3 Priznanri je tudi najboljša ktilijnja, I Črnina » K 201-- ^ dobijo se vsak čas gorka in inrzla je- l rizling « K 18*— ^3 dila. Za abonemente ugodne cene. I pivo ševedno po stari ceni » K 5'20 C^J c • % Tnr,ftIftw!:fll, „ ... .„. v Se pnporoča TopoIOVSek, gostilničar. I Proti požaru in tlvl žsvljenja zavaruje najkulantnsje BANK A "SLÄVIJÄ" Zastopnik Dragotin Gobec ^ 12212-9 Ceije, IJazIagova ulica IS. Združene veletrgovine v Celju A.fiolesic, Elsb^clier, Cvenkel in «Ravnikar priporočajo po znižanih cenah: slanino, suinjsko mast, bučno olje, jedilno repično olje, mazilno olje, koruzne in pšenične mleuske izdelke, oues, kauo, „Zlatorog" in slauon5ko milo. Telefon štev. 135. Brzojavni naslov: Žito. Edina slouensha trgovina z ga^nte- ryskimy modnim its norinb. blayom ter kranjekinii izdeBki sis 50-34 Petra cesti Trail KPSHfltfll* Slovensko občinstvo naj blagovoli pri nakupovanju to vpoštevati Strati 8, »NOVA OOBAi Štev. 118. _ Jadranska banka j Celj e Beograd, Dubeuivnik, Kofor», Krawj, Ljubljana, MariZjotr, Metkovič, Gpatija, Sarajevo, Split, Šibenife, Zac?ai», Zagt*@&9 Trst, Wien. I Prevzema vse bančue posle I pod nalugodnejälml pogoji. sprejema »iloge na lipanilnt* kraJiŽEce, :'^*o in druge vlage pod najugodnejöimi pogoji. Posloviie zveze z vsemi večjl- ml kragt v iu- in luozemstvft. ftegüsirov* kredštna in stssvbena iadpugaiom.zav. ä^äIS«« Preseriiova uB. 15 ^ ^CIJlf^ »LASTNI DOM" Sprejema hranalne vloge in jjih obpjstttuje po 4.sm Ol "k 401 &tir>B oef s$0 ^l^flt |OjF 156-59 j Ed in a slovenska specljalna | trgevina z barvami In laki. \ Agentura In komf** J sijsko podjefie. Iv. "Ferlež a Celje! 447 156-56 NaJPOdTfci dOMd Trgovina z lesom in drvml I na drobno in debelo. I Kupuje jamskl In ostali les S po najviäjih dnevnih cenah.- SALONSKI novodo&le kapele KONCEPT v h©ieM BALKAN V CELJU. Začefek ob 6. url. •Poslrežtoa prv^vrstna. 2m 50-39 IVAN MASTNAK 1274 krojaški molster m trgovec. 3-2 Kralja Petra ceata 15 CELfE KralJa Peira cesia 15 Izdelovanje oblek po novem kroju.