TOMAŽINOVI TRIJE
V žarečem solncu so stali otroci. Bili so1 Toma-žitiovi. Najmlajši, Jakec, je mahal z rokami po zraku, hoteč uloviti muho, ki mu je nagaiala venomer in brenče letala okrog njega. Njegovi sestri, Minka in Anica, pa sta gledali metulja, gugajočega se nad belo marjetico.
Nabrali so bili vsi trije že velik §op cvetic. Vroče jim je bilo, pa so odpočivali.
Sa:   156   L3                   ;
Jakcu se ni posrečilo, ujeti muho. Nejevoljen je bil, pa je podrezal Anico in ji dejal, naj gredo domov. In šli so. — Nobenega ni bilo doma v sobi. Starši so bili odšli k teti, dekla pa je pomivala posodo. Pa si izmisli Minka:
»Vesta kaj, igrajmo se »prodajalno«. Jaz bom gospa; Jakec bo moj pomočnik; ti, Anica, boš pa hodila kupovat.«
»Dobro, to je pa res dobro,« se odzoveta Anica in Jakec. — »Ali, Minka,« reče Anica, »kje pa bomo dobili reči, da jih bomo prodajali?«
»O, kje neki,« odgovori prebrisana, a včasih malo lažniva Minka. »Pojdi v kuhinjo pa reci dekli, naj gre na vrt, češ, da jo nekdo čaka. Medtem, ko bo šla ona na vrt, pa mi vzamemo iz omare, kar potrebujemo, in jo spet zaklenemo.«
»Ti, Minka, ti si pa res prava! Pa saj nimamo ključa od omare.«
»O, poglej, dekla ga ima vedno zraven omare; že vem, kje. Torej tako bodi! Anica, ti pojdi v kuhinjo in prinesi potrebno.«
»O, ne, jaz že ne; bojim se,« reče Anica, ki je bila resnicoljubna.
»Oh, kako si strahopetna, grem pa sama. Vidva pa pripravita prodajalno.«
Res, šla je Minka v kuhinjo. Posrečilo se ji je . izvabiti deklo na vrt; ona pa je hitro vzela vse potrebno iz omare, še celo olja in petroleja ni poza-bila. Sladkorja in kave pa še posebno ne. — Hitro je zaprla omaro, zakaj dekla je že prihajala iz vrta. — Kregala se je, da ni bilo nikogar na vrtu. Pa saj jo je bila soseda že večkrat nalašč poklicala na vrt in se potem skrila. Ni imela torej dekla nobenega suma na Minko.
Ta je bila brž v sobi. Razložila je po tleh, po mizi in po stoleh, kar je prinesla, in Anica je prišla kupovat.
»Dober dan, gospa,« je dejala, »prosim kave in sladkorja in olja.«
Jakec se je muzal in smejal, ker je rekla Anica i^linki »gospa«. Toda on kot »pomočnik«, je jel brž
ss 157 vs,
nalivati olja v steklenico. Pa neroden je bil ta Jakec. Vse je šlo po tleh.
O, to sta bili v strahu Anica in Minka! Posebno pa še Minka, ker je bila pravzaprav ona vzrok vsemu. Jakcu pa je šlo kar na jok.
»Kaj bo pa zdaj, Minka? — Qlej, preproge so vse polite! — O, kaj bo rekla mama?«
»Pojdi no, Anica, pobriši brž, jaz nesem pa tole v kuhinjo in------«
Ni mogla izpregovoriti Minka, ko že ugieda mamo, ki je stopila medtem hitro v sobo.
»Taki ste torej —,« reče mama, strogo pogleda vse tri in jira veli pospraviti.
¦*"    *      *
Ej, drugi dan so bili pa potrti vsi trije! — Dobili so kazen — največjo seveda Minka. Kazen za škodo in laž.
Nikdar več se potem niso igrali »prodajalne« brez mamine ali dekline vednosti. Lagala tudi ni Mifika nikdar več. Igrali so se zatem najrajši zunaj s cve-ticami. Veselili so se lepega solnca in lovili krasne metulje. Ali pa so tekali in se lovili po vrtu.
Kmetova