g Subtcriptia« m I . 1 $2.50 a year g m $1.25 kalf year E I S J*sued «Tt:ry g Thursday RiH ii iiiiiiiiiiii i ii BU ii!tt!iiiiimmimiiiiiiiiiiiiaiiiiiiBttiii5 Letnik — Volume IV. IIuBtrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as second class matter Mirch 12, 1924 at the post office at Nev/ York, N. Y., under the Ac* of March 3. 1S79. Addresi; § 455 JV. 42 »d St. 1 New york, N.Y. | Tel -: g Pennsylvania 3319 j niuiiinu New York, N. Y. February 24th, 1927 — 24. februarja, 1927 No. — št. 8 1 ornacio na 24 ljudi ubitih v Kaliforniji. —■' Mesta so preplavljena. — Gorski plazovi so napravili velikansko škodo. — 22 mrtvih v Louisiani in Mississippi. San Francisco, Gal. — Velikan¬ ski vihar kakoršnega Kalifornija še ni doživela, je zapustil za seboj velikansko opustošenje; mnogo ljudi je izgubilo življenje, je preplavila cele pokrajine, ski plazovi so razdejali železnice in ceste, brzojavne in telefonske žice so potrgane. Življenje je izgubilo najmanj 24 oseb, brez števila jih je ranje¬ nih in na poslopjih in p’oljih se škoda skoro ne da preceniti. Iz nižje ležečih krajev so mora¬ li ljudje zbežati pred vodo.. Mesto San Diego je odrezano od sveta in dolina Mission je zalita z 10 čevljev globoko vodo/ Največ življenj je bilo izgub¬ ljenih v Sierra Nevada gorah, 75 milj od Fresno, kjer je gorski plaz porušil Edisonove električne naprave in podsul delavce. V Venice je zbežalo 600 ljudi iz hiš. Pri Maricopa je vihar podrl petrolejske naprave in povzročil škode do $150.000. V San Pedro je trgovski del mesta pod vodo. Največja nesreča pri tem pa je še ko se je razpočil petrolejski tank in je izteklo 80.000 sodov petrole¬ ja, ki se je razlil po površini vode. V San Francisco je tir South¬ ern Pacific železnice pod vodo. Vsa južna Californija je trpela, vsled viharja in naliva; Pleasant Hill. La. — Ko je dr- vil velikanski vihar čez to mesto, je podrl več hiš ,pri čemur je bilo ubitih 14 oseb. Nad sto pa jih je ranjenih. Vihar je prišel, ko je bilo naj¬ več družin, pri večerji. Vihar je kaj lahko odnesel majhne lesen hiše. V .Pleasant Hill, kjer je bil prod kratkim 'odprto novo peiro K jako polje, je vihar podrl dela v ske hiše. Ko se je pričel vihar, j Fred Asbv hitel domov, toda našo je svojo hišico porušeno in po< razvalinami so ležali žena in pete ro otrok — mrtvih. Sd več drugih mest je bilo ze To prizadetih, toda, ker je brzo javna zveza pretrgana, ni mogoč izvedeti za’ škodo. Meridian, MissV— V velikan skem viharju pretekli četrtek j 1 bilo ubitih 8 oseb.. Porušenih j< več hiš in. voda je poplavila po krajine daleč naokrog. FRANKLIN V HRAMU SLAVE Kip Benjamina Franklina bo 5. aprila, postavljen v hramu sla¬ ve nevryorškega vseučilišča. Kip je izdelal Robert Alfken, katerega je videti poleg kipa. • MADŽARI IN REKA Rim, Italija.. — Budimpeštan- ski list “Magjar Hirlap” objavlja razgovor svojega poročevalca z Antonijam Roeca, izvanrednim ko niisarjem za trgovsko in indu¬ strijsko zbornico na. Reki. Roeca je mnenja, da je treba najprej rešiti tri vprašanja : hitre železniške zveze, zgradba velikih skladišč in hitre prekmorske črte. O teh vprašanjih se dosedaj ni samo razpravjalo ,temveč so bila tudi že deloma rešena. Po njego vem mnenju bodo ta vprašanja najhitrejše rešena, kadar bodo po¬ trjene določbe netunske pogodbe. Roeca je tudi rekel, da bo v kratkem prišel v Budimpešto tu¬ di glavni tajnik trgovske in indu¬ strijske zbornice na Reki, Guido Depolo, ki bo, stopil v zvezo z o- grskimi trgovci in industrijalci in se bo ž njimi sporazumel glede po¬ glavitnih del, katere je treba iz¬ vršiti za obnovitev trgovine med Madžarsko in Reko in za hitri na predele tega pristanišča. “Magjar Hirlap” polaga veliko važnost na potovanje ministrske¬ ga predsednika grofa Bethlena v Rim in pravi, da bo Ogrska zopet izšla na morje in v svet, od katere¬ ga je bila več let odrezana. Razširjene so vesti o veliki fašis- t-ovski zaroti. — Fašisti hočejo od¬ staviti kralja Viktorja Emanuela. Na njegovo mesto bo postavljen Mussolini. — Republikanci hočejo republiko. NOVI JUGOSLOVANSKI POSLANIK Bel grad, Jugoslavija. — Jugo¬ slovanski poslanik v Madridu Vo- jeslav Antonijevie je bil imenovan za poslanika v Washingtonu. -— Tozadevni dekret je kralj Alek¬ sander že podpisal. K A T.V A TTftN ABMV TV A KITAJSKEM “Naš Dom” mora v vsak slovenski dom v Ameriki! Agitira jte zanj! Lugano, Švica. — Že nekaj dni se trdovratno širijo vesti da je bi¬ la v Italiji organizirana zarota, ki ima namen odstaviti kralja Viktorja Emanuela in postaviti Beni!o Mussolinija, na čelo take republike, da bo tudi lahko vre« sni čil svoje kraljevske sanje. Preko meje so zadnje dni prišle vesti, da je prišlo že do spopadov med monarhisti in fašisti ter mM vojaštvom in fašistovsko milico. Preko Londona prihaja poročilo' da obstoji zarota odstraniti Vik¬ torja Emanuela in celo savojsko dinastijo z italijanskega prestola. Nekaterim Mussolinijevim prista¬ šem se je pred kratkim skoro po¬ srečilo strmoglaviti kralja, toda fašistovska cenzura je zadušila’ objavo. Voditelj zarote je prejšnji po¬ veljnik fašistovske milice in seda¬ nji podtajnik zračnega ministr¬ stva Balbo. Tajni detektivi pa so zaroto odkrili in naznanili šefu ge¬ neralnega štaba generalu Badog- lio, da nameravajo fašisti 23. de¬ cembra zasesti kraljevo palačo iu general j e^post a vil pred pialaeo eii polk konjenice en polk infante- rije in dva polka artilerije. Zarotniki pašo za vse to izve-/ deH in strmoglavljenje kralja jej bilo odpovedano. Mussolini ima se^aj generala’ Badoglio popolnoma pod svojo vlado in Balbo ima še nadalje vj rokah zračno ministrstvo. Fašisti! so glede kraljeve rodovine razde¬ ljeni v dva tabora. Ena stranka’ hoče imeti repubiko, z Mussolini¬ jem kot prvim konzulom, kateri! naslov je imel Napoleon, prednoi se je kronal za francoskega, cesar¬ ja. Druga stranka pa zahteva ce¬ sarstvo z Mussolinijem kot prvini cesarjem. DR. MILAN VIDMAR V Manhattan Square hotelu v Ne\v Vovku se. je preteklo soboto pričela tekma za svetovno prven¬ stvo, v šahu. Tega tekmovanja so se vdeležili največji svetovni moj¬ stri. Všaliu: Capablanca (doseda* nji. svetovni šahovski prvak) S Kube; dr. Alekin (Rus) iz Pariza; Aron Nimzovič iz Kodanja; dr, Vidmar, vseueiliški profesor iŽ Ljubljane; Frank J. Marshall iz Kot je bilo pričakovati, deluje Salvation anriv (zveličavna itrnia- ! Yorka in Rudolf Spielmann da) z vso vnemo, da olajša gorje-'ljudem y-državljanski vojni na Ki- , z Dunaja. tajskem. Na.sliki je videti nesrečne begunce, ki so dobili toplo ju-j Po mnenju drugih šahistov je bo v stanu salvation armv. Idf.' Vidmar zelo nevaren tekmec. v Stra./ 2 “NAŠ DOM”, 24. februarja, 1927 1 IZ NAŠIH NASELBIN 1 S sa Si^iitBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiropiiiiiiiiimiiimiaflaiiiiiitiaMiiiBjliiiiiiiiiiiijiiiiiBiiiaiciaiijiiiiiiiitaajTititn-mfinaiiitincfliiMitiiiiiian u^M mm Miingbt? New York, N. Y. — Postni čas edeleženee. In ker skrbi za lepo se nam bliža, zato pa vse tako hiti petje v cerkvi pri službi božji ob prirejati raznovrstne zabave in ve-!nedeljah ob 9, zato jo ve ljudstvo pa bo veselica pevskega društva Broughton, Pa. — Pošiljam vam “Domovina” na 62 St. Marks PU celoletno naročnino, ker mi je list “Domovina” bo tedaj igrala igro J po volji in ga hočem imeti še. za “Tri sestre.” Ta igra je zelo lepa ] naprej. Tudi tukaj nas je dosti in zanimiva in ker so igralci gralke “Domovine” najboljši v Ne\v Voi-ku. smerni) pričakovati, in j brezposelnih. Čakamo “svetega” aprila, kaj nam bo gospod Lev/is selice, kakor čitam v našem ljub¬ ljenem listu. ceniti in bo prav gotovo pokaza¬ lo hvaležnost s tem,, da pridejo Po vseli slovenskih naselbinah'polnoštevilno na pustno nedeljo, kar tekmujejo društva med seboj j to je dne 27. februarja v cerkveno kdo bo prvi in kdo si bo kaj bolj-! dvorano na Osmo. Po igri bo izvež- šega izmislil, da se bo nudilo ob-j ban krasen dobitek — posteljno da bo v resnici zopet lepa zaba¬ va. Seveda, bomo pri igri tudi ple¬ sali in kdaj človeka bolj srbe pod¬ plati kot ravno pustno nedeljo!. ;f ! f : Poročevalec. Joliet, 111. — Prosim malo pro- ! povedal. Mike Clirnancn. Pueblo, Colo. — Tukaj vam po¬ šiljam naročnino za - šest mesecev in se Vam zahvalim za točno po¬ šiljanje “Našega Doma”. Doslej i sem ga vedno redno dobival in isliovalcem tem boljšo zabavo in! pregrinjalo. Torej nasvidenje na 'štora v priljubljenem “Našem DoC b(>1 j redll0 kot kateri drugi li/t, se jih zadovoljilo ter s tem pri- ‘pustno’ 1 mu”. Poročati pa nimam nič kaj p a tudi v! dl - m da j e bst y zad . i-l AIM E ran i-.... li n di-s mn 11 . . . . ,, — , ^ _ __ _ i _. _ V i P . — * . . 1 i.1 dobilo za prihodnjič. Prav nič pa v tem ne zaostaja¬ jo društva v New Yorku; ni je bilo nedelje da se ne bi vršila ka¬ ka zabava, bodisi prosta zabava, igra. z zabavo ali pa kaka velika veselica v prid narodu tukaj ali pa v starem kraju. Ker pa mladi¬ na, na katero se največ zida, ni zadovoljna brez godbe in plesa, za¬ to si je vsako društo pri priredit- ! vab preskrbelo kake vrste godbo,! ako ni bilo druge mogoče dobiti, j Kdor se pa mogoče na pustno nedeljo ne bi mogel vdeležiti ve¬ selice. je pa tndi društvo preskr- veselega. 4. februarja po kratki njih šestih mesecih v vsakem ozi- m mučni bolezni je umrl dobro ru zelo napredoval . Prinaša nam znani rojak, krojač Rudolf Po-, yedn0 ve g zanimiveg » gtlva. P.o- belo, da je še zadnji dan, to je na žele. Bil je opanran na slepiču, pa sebno pa je dobro ust regel našim pustni torek, vsakdo lahko pošte-, operacije ni prenesel -kuharicam v kuhinjskih zadevah; no vesel. V ta namen priredi ‘Do- Vreme imamo lepo m ne pre-. tako se bodo „ a5e žene in gospo . movina’ maškeradno zabavo. To-j mrzlo, dela se pa-zelo.slabo m de- dinjft nau5ile popravljati jedila rej na vse strani bo preskrbljeno! la.sploh ni mogoče dobiti. Kdor Se enkrat: vsi na Osmo na pust- no- nedeljo in pustni torek! Prijatelj zabave. New York, N, Y. dela. zasluži komaj, toliko, da se preživi. Dobro znana trgovca C4oršie in Papež sta odprla svojo moderno Kdor je bil! trgovino z mesom in groeerijo. “Danica” preteklo, nedeljo, se je vino z vsem. Papež pa je na novo ^ ^ ^ S(? zredil že preveč. pa vsaj harmoniko, katera je sploh! na predstavi pevskega društva j Goršič je že prej imel lepo trga že v navadi. Kdor se količkaj zanima za pri-j prepričal, da nisem zadnjič me reditev, je prvo kar vpraša: “Ja, j preveč napisal, ko sem rekel, da ali pa bo tudi kaj za. ples?” Rečeš tako. šaljive igre kot je “Dva po¬ mil: “Gotovo; ako drugega ne, tepuha”, ni še nikdo videl. Tn res, vsaj svirali bodo!” Pravi ti: — smeha jedbilo toliko, da so igralci “Potem, bo že, no, bom pa šel.” —jmorali včasih prenehati, ker jih ne Ako mu pa poveš, da bo igralni bi bilo mogoče slišati, ako bi na- Slov. godba, potem se pa zasmeje:daijevaU. in pravi: “I, seveda, kajpada, to! Najtežji vlogi sta pač imela po¬ se razume, da bom šel, samo bolj-j tepuha Jolmv (Mr. Jerrv Kopriv- starši. Bilo srečno ! K Sklepu pozdravljam vse cita¬ te! je “Našega: Doma”! . .. .. Zastopnik. po receptih “Našega Doma”, tako da bodo njih možje vlivali, bolj okusne hrano, ko,se vrnejo domov od težkega dela. Jaz sem se sam prepričal, ko sem si sam začel ku¬ hati po jedilnih receptih “Naše¬ ga Doma”, kako koristen je ta list,, začel z. mesom. Gotovo se bosta potrudila, da bosta svoje odjemal¬ ce , dobro ppstrezala, Želim jima mnogo uspeha. . I Pa tudi ljubezen še ni zamrla j v naši naselbini. Oženil se je nam-] reč Mr. Joe Kerin z Miss. Ano J Horvat. Ženin je pred kratkim pri¬ šel v Joliet in Colorado s vojimi šo polovico si moram še preje po-, Jek) in Jaka (Air. Jack Piškur), iskati. Ti ljudje igrajo nepresta-! Toda izvedla sta ju kar najboljše, no in dobro, četudi jih je malo. j Pra y nič ne mislim, da bi mogla 'Ako si napol mrtev, se moraš -vži-! boljše igrati kot sta. Vse njune veti in poskočiti.” {kretnje so bile tako naravne, kot Iver pa se tega pevsko in drama- j bi bila v resnici potepuha, ki gl e Učno društvo “Domovina” v Nevv.data samo na to. kako bi brez de- Yorkn. zaveda, je pa tudi sklenilo, j ] P , in-truda, prišla do denarja, ali da priredi na pustno nedeljo, to; pa pijače. Izvrstna, je bila tudi je zadnjo nedeljo pred postom, j Miss Mary Balantič. V ulogi Luci- — ker potem se ne bo plesalo 40 dni, — da priredi veliko priredi¬ tev, namreč pustno veselico s krat¬ ko, tridejansko igrico “Tri sestre’”. Igra je jako smešna in ker se na to nedeljo vsakdo rad smeje, se bo pri tej igri posebno nasmejal Je veseloigra, poleg tega pa tudi zelo poučna. Da bo pa zabava še popolnejša, je društvo najelo Slov. godbo, katera bo otvorila igro toč¬ no ob petih s podpuri “Našim ro¬ jakom v zabavo”. Po igri pa bo godba igrala za ples, dokler bo kaj ljudi. Pri zabavah, katere priredi — “Domovina”, je ponavadi tako razpoloženje med vdeleženci, da je že pozno v noč, predno se raz¬ idejo. Pa zakaj? Ker jih vedno preskrbi z vsem, kar želijo. Niko¬ mur ni potreba biti ne žejen ne lačen, še manj pa spočit, Za sedaj bo preskrbelo društvo za žejne prav takega tam v kotu, za lačne pa tudi, kar spada na pustno ne¬ deljo. — Ja, kaj pa društvo samo? Slišali bomo krasno pesem — P. II. Sattnerjevo “Vrbica”, kar je nekaj krasnega. Lahko se reče, da se s to pesmijo tukaj lahko ponaša samo društvo “Domovina”. In za¬ kaj ? Društvo kot Jako s tolikimi člani in v splošnem same dobre moči, bodo zapeli, da bodo udele¬ ženci res imeli užitek, in to je, kar clhuštvo želi, da zadovolji svoje je, žene kmeta Kosa (Air, Valen¬ tin Orehek, ml) Vstvarila je pra¬ vi tip kmečke žene, ki rada pije “špago”, tako da še steklenico vedno nosi s seboj. Tudi ostalim igralcem in igralkam moram da¬ ti vse priznanje, pa saj.so se tudi sami prepričali, da je njih igran¬ je občinstvu zelo ugajalo. Zares, nasmejali smo se tako, kot. menda še nikoli. Zabava je bila navzlic slabemu vremenu zelo dobro obiskana in “Danica” mora biti z -uspehom za¬ dovoljna. Čestitam vsem igralcem in igra-1 kam ter se jim obenem zahvalju¬ jem za tako lepo zabavo. Ker že poročam, kako je bilo v nedeljo, mislim ,da je tudi na me¬ stu, ako povem, kaj bo zopet v so¬ boto in nedeljo. Pustno soboto, 26. februarja, priredi pevsko društvo “Slovan” veliko m a š k er a d n o - v e s el i c o v. Ko¬ čevskem domu, 657 Fairvietv Ave., v Ridgewoodu, Aled vso drugo za¬ bavo bosta menda “pomarančni” in “krofov” ples najbolj zanimi¬ va, Pri teh plesih bodo namreč volile žene in dekleta in prav goto¬ vo se bo katera, izdala, za katere¬ ga ji srce najbolj gori. Treba bo iti pogledat; mogoče res še bije kje-kako srce tudi za mene, pa do sedaj nisem vedel. Pustno, nedeljo, 27. februarja. DENARNE POŠILJATVF v Jugoslavijo (n I talij'? Naše cene za pošiljanje dioa riev in lir so bile včeraj, skupen poštnino, sledeče: 500 Din .. 1 1000 Din 2500 Din. 5000 Din . Kako pa tudi ne. ako človek vži- va tako slastne jedi, narejene po receptih “Našega Doma”. Zato je že samo, iz tega ozira ‘Naš Dom’ vreden vse pohvale posebno od Istrani naših kuharic, katerim je ! priskočil na pomoč ob vsaki stis¬ ki in zagonetki, da je lahke na¬ redila okusno jed, da jo je.mož po¬ hvalil, da je res dobra kuharica in da je vešča narediti vsakovrst¬ ne in- dobre jedi. “Naš Dom” pa moram pohvaliti, da je z vsako izdajo bogatejši z novicami, katere nam prinaša iz vseh delov sveta. Zatorej ga vsem priporočam in želim, da bi se Slo¬ venci 1 bolj zanimali zanj in si ga naročil, G: urednik, Mas pa prosim, da mi oprostite, da. sem si upal vzeti 9.45 18.69 46.25 92.00 toliko prostora v Vašem listu Pri pešiijatvah nad 10,000 Din ali nad 2000 lir, poseben popust Ker se cena denarju čestokra' menja, dostikrat docela nepriča kovano, je absolutno neinog-očf določiti cene vnaprej. Zato se po šil j at ve nakažejo po cenah ocegr dne, ko mi sprejmemo denar. Dolarje pošiljamo mi tudi v Ju goslavijo, Avstrijo, Italijo in druge Evropske dJžave in sfe« po pošti kakor tudi brzojavne Vse pošiijatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 465 W. 42nd Št. —• New York (med 9, in 10. Ave.) (Nadaljevanje na 7. strani.) NAJCENEJŠA vožnja v JUGOSLAVIJO proga DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. ODPLUJE PROTI TSSTU IN DUBROVNKl MARTHA WASHINGTON 1. marca — 12, aprila. Poseben velikonočni izlet PRESIDENTE WXLSON 22. marca. Vprašajte za cene in prosto¬ re v bližnji agenturi. PHELPS BROS 2 WEST ST., N. Y. “NAŠ DOM”. 24. februarja, 1927 Stran/ 3 ' PREMOGARSKA KONFEREN¬ CA Miami, Fla. — Zastopniki pre- mogarjev in operatorjev so pri¬ znali, da na. sedanji skupni konfe¬ renci skoro gotovo ne bo mogoče skleniti pogodbe glede plačilne lestvice za premogarje.. Po treh dneh brezuspešnega pogajanja jc bila zadeva izročena posebnemu od boru za določitev plačilne lestvi¬ ce. Člani odbora so po celodnev¬ nem posvetovanju izjavii, da po¬ gajanja niso prav nič napredova¬ la in so- ostala na isti točki kot na glavni skupni seji. Nekateri operatorji so reki, da je pogajanje na tem stališču nepo¬ trebno in da se konferenca aliko zaključi vsak dan. Nekateri celo dolže John L. Lewisa, da name¬ noma zavlačuje pogajanja in upa, da se bodo' operatorji vsed nepre¬ stanega prerekanja utrudili in bo¬ do vstregli zahtevam premogar- jev. Vsi so edini v tem, da tekom e- nega tedna še ni mogoče priti do sporazuma in konferenca bo naj- brže odgodena za dva ali tri tedne nakar se bodo zastopniki zopet se- šli v kakem mestu na vzhodu. Jacksonvillska pogodba, ki tudi vključuje linijske rudnike v drža¬ vah Ohio, Kentuckv, Indiana in zapadna Pennsylvania, poteče 31. marca in ako do tega časa ne>kle- nejo nove pogodbe, se 1. aprila prične stavka. Nekateri zastopniki premogar- jev so mnenja, da operatorji na¬ lašč odlašajo s pogodbo irDje ne mislijo skleniti do 1. aprila, da bo izbruhnila kratka stavka, v tem času pa bodo razpečali zaloge pre¬ moga. Operatorji pa to zanikuje¬ jo in trdijo, da je sedaj trg jako ugoden, da so rovi v polnem ob¬ ratu in da žele, da bi premogarji nepretrgoma delali. Operatorji pa tudi zagotavlja¬ jo, da stavka ne bo povzročila po¬ sebnega. pomanjkanja premoga! ker so železnice in povečini tudi: večja industrijska podjetja priča-, kovala stavko m. so se založila s : premogom. Železnice imajo tako velike zaloge, da. bodo ž njimi izhajale tri do štiri mesece. Dosedanja pogajanja so se vrti¬ ta okoli ITaskinsove in Leivisove resolucije. Zastopnik operatorjev William C. Haskins zahteva novo pogodbo na podlagi neunijskih premogovnikov v državah 'West Virginia in Kentuckv. Haskinsova resolucija tudi določa, da se za slučaj, da s 2 operatorji in premo¬ garji ne bi mogli- v kakem sporu zediniti, izvoli odbor štirih premo-, garjev, štirih operatorjev in dveh posredovalcev in ako se premogar¬ ji in operatorji s pomočjo teh po¬ sredovalcev še ne bi mogli zedini¬ ti, da imenuje posredovalce glavni sodnik najvišjega sodišča Zdru¬ ženih držav. Levvisova resolucija pa zahte¬ va, da konferenca prizna, da zni¬ žanje plač ni primerno, ker bi to ogrožalo trgovsko stabilnost v in¬ dustriji in da konferenca postavi j skupni odbor za vzdržavanje sta¬ bilnosti industrije. ■ Premogarji so že opetovano iz¬ javili, da 'pod nobenim pogojem ne priznajo pogodbe, ki ima za podlago znižanje dosedanjih plač, na drugi strani pa so tudi opera¬ torji stanovitni v svoji zahtevi, da se plače znižajo. Trdijo, da po sedanji plačilni lestvici morejo prodajati premog pod’ produktiv¬ no ceno, da morejo tekmovati z neunijskimi premogovniki. Levvis je. rekel, da se bo strogo j držal navodil konvencije v India¬ napolisu, ki je odločno izjavila, da ne privoli v znižanje plač v novi pogodbi. Ravno tako so pa tudi operatorji izjavili, da ne podpišejo nobene pogodbe, ki ne bi vsebovala zniža¬ nja plač. Nekateri poznavalci razmer pra vijp, da bodo operatorji skušali skleniti pogodbe naravnost s pre¬ mogarji v posameznih okrožjih. Jacksonlvilska pogodba je opera¬ torjem povzročala velike tcžkoče, ker so premogovniki v državah Ohio, Pennsylvania in Kentuckv v neposredni bližini neunijskih premogovnkov, KONEC STAVKE • Delavci V Gera AVorsted tovar¬ ni v Passaicu so na svojem zboro¬ vanju sklenili, da slede zgledu de¬ lavcev V večjih Forstmann & Hoff¬ man tovarnah in so pod istimi po¬ goji preklicali stavko. Tvrdka "e je pismeno zavezala, da bo delavec tako hitro kot bodo dovoljevale -razmeči’, zopet na¬ mestila in da jih ne bo ovirala pri tem, ako bc-do pripadali uniji. t RUDNIŠKA NESREČA Seranton, Pa. — Potem ko se je v -soboto popoldne vdrl strop v Arebibald rovu, so bili odrezani od izhoda trije premogarji Miha¬ el Glavbeek, Peter Slnock in St. Glinko in šele po 26 urah so bili zopet rešeni iz neprijetnega zapo¬ ra. . Rov je bil zasut v dolžini 80 :čevljev. Iv sreči premogarji niso bili poškodovani in imeli so dovolj lesa, da so mogli podpreti ostali strop, da še tudi ni zrušil. Tudi zraka so imeli dovolj, samo jedi jim je primanjkovalo. Rošilci so takoj po nesreči pri¬ čeli z rešilnmi deli in po 18 urah se jim je posrečilo -dobiti od zasu¬ tih rudarjev znake življenja. Na¬ to so kopali še z večjo vnemo. Tn po 26 urah so dokopali do n.jili in jih' rešili. acenzi so bile municijske tovarlič o tvor jene in delajo brez pretan¬ ka. Zgrajeni so bile novi- tovarne, da se izdelek poveča. kVelika tovarna Breda v 'Mila¬ nu je dobila veliko naročilo-ža mitraljeze. Tako je tudi prejela velika naročila milanska tovarna Salmoiraghi za topove. Tekstilne tovarne v Prato so dobile naroči¬ la za" en mil j on metrov blaga za uniforme kar zadostuje za naj¬ manj četrt milj ona vojakov. In po /seli tovarnah,za orožje in mu- nieijo-Se opaža velika živahnost. ’ KTtemu prjpomni “The Daily Herald”: “Kaj pripravlja gospod Musso¬ lini f Ali pripravlja novo balkan¬ sko vojno, ali vpad v Malo Azijo ali kaj f’ 600 LETNICA PETRARCOVE Dne 21. aprila 1927 bo v nav-, zočnosti zastopnikov Akademije znanosti, univerz in številnih dru¬ štev praznoval Avignon, glavno mesto Provanse, nekdanja rezi¬ denca papežev, redko obletnico. Pred 000 leti je zagledal na ta dan Petrarca v cerkvici sv. Clare lepo Lauro. Pesnik se je zaljubil v ne¬ znano Lepotico in ljubezen je.ust¬ varila neumrjoče pesmi, ki so pre¬ živele cela stoletja. Časopisi pri¬ našajo vse polno podrobnosti: — Laura je bila rojena Sade, omože- na de Noves, žena notarja in. ma¬ ti šestih otrok. Pesnik jo je videl le od daleč in se ni upal ž njo govo¬ riti. Toda skrita ljubezen je žare¬ la v njegovem srcu do groba. Lau¬ ra je umrla na dan obletnice prve¬ ga sestanka. Bil je zopet 21. april in Petrarca je občutil to smft od daleč iz svoje italijanske domo¬ vine. Umrl je kot starec, vedno zvest svoji ljubezni. Našli - so ga ob pisalni mizi z glavo na odprti knjigi in s srečnim mehljajem. Ta genljiva 600. letnea zasluži spo¬ mina tudi med Slovenci, ker je ob¬ čutil Prešeren Petrareove bolečine, ko je pisal Sonetni venec. V Tr¬ novem, kraju nesrečnega imena, se je ponovila pesnikova drama, ki je izkresala najboljše pesmi njegovega srca. -o- So metulji, ki z razprostrtimi krili merijo komaj en milimeter. “Naš Dom” mora v vsak slovenski dom v Ameriki! OBOROŽEVANJE ITALIJE London, Anglija. — “The Daily Herald” prinaša zelo zanimivo po¬ ročilo svojega dopisnika iz Liiga- no v Švici. V članku pod naslo¬ vom “Italija se pripravlja” poro¬ ča, da tovarne za orožje in miini- eijo v Italiji neprestano delajo. “Po celi Italiji”, piše poročeva¬ lec, “delajo arzenali in tovarne za orožje s polno paro. Državni ar¬ zenal v Rimu, ki že ni delal od le¬ ta 1918, je bil zopet odprt. V Pi- SLOVE N S K E' COLUMBIA PLOŠČE i a) NAJ NOVEJŠE: -Slovenec sem, kvartet ‘Jadran’ Perice, kvartet “Jadran”. -O mraku, poje kvartet ‘Jadran’ Dolenjska, poje kvartet ” . Vigred se povrne, moški kvartet Oj Doberdob, moški kvartet. Bodimo veseli, polka, dom. godba, Na Jadranski obali, dom. godba. -Jaz bi rad rodečih rož, kvartet Hribčki ponižajte se, kvartet. Na veselje svatje, harmonika. Na adriatskem bregu, harmonika. 35057 25056- 25055 25054 25053- 25052 NAZNANILO Cenjenim citat-eljem naznanja¬ mo, da naš zastopnik MR. FRANK LUK ANČIČU potuje po državi Pennsylvania in da je pooblaščen pobirati naročni¬ no za “Naš Dom”. Cenjenim roja¬ kom ga toplo priporočamo. Uprava “NAŠEGA DOMA”. k) POSEBNO ZA PBEDPUST: 25044— Triglavski valček, 3 harmoniko Coklarska koračnica, ” ” 25043 —Polka štaparjev, ” ” Ti si moja, valček, ” - ” 25041 —Veseli rudarji, Sladki spomini, ” ” 25040 —Hojer valček, Pečlarska polka, ” ” 25027 Sobotni večer, — harmonika in ksilofon. Nedeljska polka, harmonika in ksilofon. 25020 — Štajerska, Pr. Lovšin, — harmonika. Stari kranjski valček, — harmonika, 25019—Gorica, igra slovenski tercet. Štiglic, igra slovenski tercet. 25014 —Planinsko veselje, — domača godba, Čevljarska polka, — domača godba, 25013 —Ob planinskem jezeru, — domača godba, Mlatiška polka, domača godba. 25002 —Juhu valček, Pr. Lovšin, — harmonika. Domžalska polka, F. Lovšin, —r harmonika. 25050 —Orlovska koračnica, — Orjuna koračnica, godba s petjem. 25048 — Na kranjskih gorah, — igra orkester, Gospodarstvo, igra orkester. 6137— Sijaj, sijaj solnee, — Ponočni pozdrav, moški kvartet 7993— Milka, oj srček moj, — moški kvartet. Deklica mila, mešani kvartet, - t 3 plošče skupno s poštnino stanejo, $5.50. 5 plošč skupno s poštnino stanejo. $ 4.00. 10 plošč skupno s poštnino stanejo. $ 7.50. Za Canado stane vsaka plošča 85ei skupno s poštnino. Z vsakim naročilom od 5 ali več ploše pošljemo 100 igel zraven zastonj. V zalogi imamo Se mnogo drugih' plošč. PIŠITE PO CENIK NAT — j 5 JUGOSLAV AMERICAN CORP. 455 W. 42nd Street, . NewYork,N.Y. JOSEPH CESARIC- ————- REAL ESTATF Kdor si zeli postaviti hišo, kakoršno hoče imeti, naj se občic na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga bo veljala manj kot pa bi kupil že gotovo bilo 42 Halleck A ve. Ridgeivood, 13.1« Telephon: Evergreen 6566 MPT | ' ^ Stran 4 “NAŠ DOM”. 24. februarja, 1927 (OUR HOME) Slovenian Veekl.v issued every "ThursdajUN-^ Owned and pubiishcd by :NAg S031 PUBLISHiNG CO . Dr. J. M. Plese, Preš., Ignacij Hude. Manager Office: 455 W. 42rid St., New York„ N. Y Slovenski tednik za gospodarstvo,, izobrazbo in za¬ bavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za Združene države in Kanado za celo leto §2.50. za poi leta $1.25. Za Evropo za ceio leto $,\00 Dopise, članke, naročnino in sploh V. e, kar ima stik z uredništvom ali upravnišivom, naj se pošlje na naslov: NAŠ DOM, 455 W. 42ud St., 5vew York, N. Y, Še nekaj! Melike važnosti.za vsak list so poročila čitateljev o. raz¬ nih dogodkih in razmerah v naselbinah. Na naš poziv pred nekaj tedni so se naši- čitatelji ozirali in dobili smo mnogo dopisov, kar je gotovo napravilo veselje mnogim, ki. berejo “Naš Dom”. Danes bi prosili posebno one, ki še nikdar niso pisali v noben, list, da nam pošljejo kak dopis. Boste videli, kako se bo lepo bralo! “Pusti strah in moja bodi!” pravi pesnik. Pustite strah in bodite naš dopisnik. Našim dosedanjim dopisnikom pa se. zahvaljujemo za njih naklo¬ njenost in jih prosimo,, da nas tudi v bodoče zalagajo s svojimi dopi¬ si. — Zavedajmo se. tedaj dolžnosti eden do'drugega in vsem bo prav! AMERIŠKA ZGODOVINA V FEBRUARJU. Biti urednik, ni lahka stvar. Skrbeti mora vedno,'da list o pra¬ vem času izide. Toda to še ni dovoljNGledati mora ha to, da vse to. bar je v listu, ugaja čitateljcm. Mnogokrat je v tem oziru v zadregi, pa pomagati, si mora, kakor ve in zna. Dobiti in najti mora, pa če je treba, izkopati iz zemlje ali pa potegniti ztneba. Biti mora. Človek ni vedno razpoložen, da bi pisal kaj zanimivega. Mnogo¬ krat so misli tako prazne in plitve; da ne zaslužijo, da bi prišle na svetlo. In tedaj je muka za urednika. Duševni delavec je kot stu¬ denec: izvira, vsahne, pa zopet izvira. Kako je bil do sedaj urejevan “Naš Dom”, naj vidijo čitatelji sami. Mislimo pa, da so bili z našim pisanjem povečini zadovoljni. — To razvidimo iz mnogih pisem, ki jih vedno dobivamo. Veselilo bi nas tudi, da, bi nam kdo tudi sporočil, kdaj mu kaj ni ugajalo, kar smo pisali. Prva naša želja je vedno bila pisati tako in o takih stvareh, 2. februarja 1818. TEKAŠ, NEW MENICO. A- RIZONA in CALIFOKNIA OD¬ STOPLJENE ZDRUŽENIM DR¬ ŽAVAM. —- Texas, kakor tiuli' o- ,zemlje, ki danes obsega državo New Meiico, Arizona in Califor- n:a, jc tvorilo poprej del špan.j.ske kolonije Mesifeo. D. 1810 je htelii- kansko ljudstvo listalo' proti spanj ski nadvladi in 1. 18-24 je bihv u- stanovljena imeihikanska repnic ljudje obeh spolov, napisali ime¬ na fantov M člek na ii.-,tkili, ki so se postavili v posede, posebej za vsak spol, in vsak je moral po¬ seči e - posodo, da izvleče ime na¬ sprotnega spola. Tak; je vsnl; mla¬ denič dobival kino deklico za svo¬ je •‘Valentine” ir ; Tiral je “Gn- žiti” njej za dobo enega leta, Ne- j ha slična navada je tudi obstojala -med starimi Rim ja ni. Dnnlana- ip, I šnje “valentine" -e dopisnice, ki izraze jo obe ud o ali ljub, ka. Tako je Tesas postal ena iz¬ med držav Mhiike; Že. 1. 1827 ih in dostikrat tudi no-v.evai.jc. Po- kasneje 1. 1829 so Združene Drža- šiljajo-se, dostikrat tudi brez poli¬ ve' predložile mehiikanski vladi po- P ;,sa - k osebam drugega spola, nudbo glede nakupa Texasa, ali: ., , , ■ ponudba je bila obakrat zavrnje-i na. Med tem se je veliko število (' PATENT PRVEGA TELEFO- Ijntli iz južnih pokrajin Zclruže- Prvi telefon je bu paten- nih držav naselilo v Texa.su in že Tiran dne 14. lebruarja 1876. ie- 1. 1833 je Texas poskusil doseči ne- ^ a v dne i^Alexander Graham Bell odvisnost na miren način, gli za- prošnjo za patent, ran je sij • man. Končno je Texas 1. 1836 u- !c ' ne iznajdbe. Bellova prošnja je , stal proti Mehiki in se proglasil bila vložena nekoliko ar poprej in ki vseobče zanimajo. Upamo, da smo v tem oziru dosedaj veliki ve-j ko{ . neodvisno republiko. 1' volit- 1 patent je bil njemu izdan. čini tudi vstregli. Kdor z našim pisanjem ni zadovoljen, nas bo samo , -j ■ ° ' d o > , vah za predsednika veselilo, ako a- tem oziru pove svoje mnenje. Ro našem mnenju mora med uredništvom in čitatelji vladati | prijateljstvo. Vsi moramo biti kot kaka velika družina. Potem ima urednik veselje pisati in čitatelji brati. Uredništvo se zaveda Svojih dolžnosti do naročnikov in čitateljev, ravno tako pa se morajo tudi čitatelji.zavedati svojih dolžnosti in obveznosti do lista. Kake pa so dolžnosti naročnikov in čitateljev do kakega, lista? Kar ima človek rad, to bo vedno tudi -z veseljem podpiral. Skr- za pre'seetneka so rezanci skoraj enoglasno glasovali za pri- | stop k Združenim Državam. toda' T - 22. februarja 1819. ZDRUŽENE DRŽAVE . NA¬ KUPILE FLORIDO. — Tega Kongres ni odobril aneksije, • To . , v ’• : dne je vsa Florida prišla potom vprašanje je nekoliko časa motilo , , , v •, -p* - ... . . nakupa v last Združenih Držav. politično življenje .zlasti vsled vprašanja suženjstva, ali končno je Kongres 1. 1845 pripustil drža¬ vo Texas v Unijo. Kmalu za tem ga jp. Texas smatral za.svoje, nam¬ reč vse ozemlje od stare linijske meje tja do Rio Grande. Vsled tega so se Združene Države za- . , , , , , , . i so nastale težave, ker Mehika ni bel bo, da.'bo stvar napredovala m uspevala. In njegova dolžnost ie; , , , , , • , • , v ’ . , . . ” - hotela odstopiti vsega ozemlja, ki vzdrževati m podpirati stvar, ki je po njegovem okusu m po njego¬ vem mnenju prava. In nikjer ni to bolj potrebno kot pri časopisu. Malo je dandanes časopisov, ki bi si bil izbral,načelo: prinašaj 'samo to, kar je dobro in koristuo za vse — ne glede na prepričanje in stranko! “Naš Dom’” pa ima to načelo in se tudi po tem ravna. Vzemite vse slovenske liste in. berite jih, potem pa izrecite svo¬ jo sodbo. Za “Naš Dom” bo sodba gotovo ugodna. In če je temu res tako, potem tudi pričakujemo, da bodo čitatelji skrbeli za to, da bo list Tu¬ di zadostno podpiran, da ne bo samo izhajal in skromno životaril, temveč, da bo tudi napredoval a- A 7 sakem oziru. Ali radi citate “Naš Dom”? Ali so A r am po godu njegovi članki, ilovice, poučni in zgodovinski spisi, črtice, zanimivosti itd.! Ako radi berete vse to, potem privoščite tudi svojim znancem in prijateljem, da more j« brati to, kaf berete Vi. Pokažite jim “Naš Dom” in recite jim dobro besedo; morebiti se naročijo nanj. S tem nam boste pomagali, da nam bo a- bodoče mogoče izdajati šeč boljši list, kot pa je. sedaj. Eden drugemu pomagati in vsi bomo veseli in zadovoljni. Cenjeni čitatelji, poživljamo Vas, da gledate po svdjili močeh ina to, da dobite kaj novih naročnikov. Saj nam to ne bo prineslo bogastva, temveč z večjimi sredstvi nam bo mogoče list izboljšati v Vsakem oziru, najbolj pa, a- slikah. Slike so namreč zelo drage. In iravno na tem nam je mnogo ležeče, da bomo mogli prinašati boljše Jslike. Kakšen odziv bomo dobili od naših cenjenih čitateljev? r Opozoriti Vas moramo tudi na to, da bomo v najbližji bodočno¬ sti zopet poslali opomine za obnovitev zakasnele naročnine. Obzrni Sre moremo biti več in smo prisiljeni črtati one naročnike, ki so nam ■že predolgo na dolgu. Nikakor pa ne maramo užaliti onih, ki vsled skrajno slabili de¬ lavskih razmer naročnine nikakor ne morejo obnoviti. Ako kdo iz- Ined teh dobi naš opomin, naj nam samo piše in sporoči in prav ra- cli bomo počakali. Saj brezposelnost ne bo večno trajala;'ko pa se bo ■zopet vse vrtilo in delalo, bo pa tudi za časopis denar. Bodmio si tedaj na roko eden drugemu! Od svojega odkritja 1. 1513 je bila Florida zaporedoma pod Špansko in Britanijo. L. 1810 je bila za- padna Florida anektirana k Zdr. Državam, češ, da je tA^orila del . Louisiana ozemlja, ki so ga Zdru¬ žene Države nakupile od Franco¬ ske. Španska je. tedaj držala le i vzhodni del Flojade, ki pa je bil . le male koristi za njo. Predsednik ‘ . . • j John Qiuncy Adams se je pogajal s Špansko’ za poravnavo vseh spo¬ rov in dne 22. februarja j'e bila 1 podpisana pogodba, s katero je je trajala o:l maja 1846 do feb¬ ruarja 1848 in Združene Države so bile zmagovite --povsod-. V sep¬ tembru 1. 1847 je general Scott za- g ^ odstopila vzhodno Mo- sedel glavno mesto Mehike. Med rfdo Z( , n!? ; pnim 1)ržavam za pri . tem pa so ameriški naseljenci v , )liZnf) ^ milij(M1()V do!arjov 0 cl- Califormii proglasili aneksijo Ca- . v . v ,. T skoanme. lifornije k Ziruženim Državam. V j februarju 1. 1848 je bila sklenje-j “ gr*. “J “N -NA tisoče rudarjev brez in Združenimi Državami, vsled, katere Mehika je Združenim Dr¬ žavam formalno odstopila Texas Butte, DELA Mont. — Anaconda in vso obsežno pokrajino na zapa-j Copper Mining Co. je naznanila, du tja do oc.eana, obsegajočo da-, da je zaradi'depresije na bakre- našnje države New Mexico, Arizo- nem trgu bila prisiljena zapreti na, • California, Utah in dele držav dva. bakrena rudnika v okraju Colorado, Oklahoma, Kansas in Butte. Ta dva rova sta Steward Wvoming. 14. februarja. ST. VALENTIN’S t) A Y. — Vale,ntine’s Day je elan, ob kate in View. Vsled tega je izgubilo delo 1100 r udar j e a-. I MOŠEJE REŠILA REVMATIZMA rem moški pošiljajo svojim žeil-1 , , , t Ker iz svoje strašne izkušnje pozna ■škilil prijateljicam požel .'de ne do- ^ bolečine, katere povzroča revmatizem, je pisnice, takozvane V v:uentines”.! N'’*;. ,„ E J? u , r ?n’ ™ stan, ” e 204 1 ’ | Uav.s A ve., E 110, Bloomington. 111, je Ta ameriška navada, ki izvira iz’ tako h Valena, (la je ozdravila, da iz sa- . •, „ . , | me' hvaležnosti hoče povedati tudi dru- Angleskega, sega nazaj V pradavne gtm, ki trpe vsled revmatizma kako se čase. Ljudje so zdavnaj verjeli, da | prav J a, .’ ko ^ . 0 v > -i j Mrs. Hurst ne prodaja ničesar. To- se tega dne, ob Sv. Vakidnu, pti¬ ce začnejo pariti. Na jtrpil večeru S.v. Valetina so i V zbirali mladi naznanilo samo izrežite, pošljite ga ji s svojim imenom in naslovom in ona vam bo drage vpTie poslala vsa pojasni¬ la brezplačno. Pišite ji takoj, preano pozabite. , —Adv’t. Stran 5 “NAŠ DOM”, 24. februarja, 1927 J[l20SlOV8flfll/ 1110 7 Jlucnom v lU' v i dobi več ma se srbske državice še niso mo- ni in civilizacijsko - kulturni vpliv __ 'manjših držav, katerih podlaga jejgle meriti, zato so stale ta čas pod znatno večji. (Nadaljevanje ) /Ma.spočetka plemeknska organi-j njunim vplivom. Posebno važno Še lažje razumemo to razmerje, p„„.„ • ■ , ’ . |zafcija. Kakor pa so na severoza- pa je, da je bilo bizantinsko c,e- a ko imamo pred očmi historično . M IcUia na ' usodo blovencev vplivali Carstvo po svoji civilizaciji visoko kontinuiteto. V predslovenski do rigradom, ki so kmalu nato sle d.ila, so imela med drugim tudi ta rezultat, da se je carigrajski patriarh Fotios odrekel cerkve¬ nim, cesar pa političnim aspiraci¬ jam na Ifrvat.sko, ki je postala po¬ vsem samostojna, suverena drža¬ va, Sedaj se je tudi ninska škofi¬ ja kot. “hrvatska” začela samostoj¬ nejše razvijati. Istočasno so prišli na Hrvatsko učenci Metodovi, ki so morali do smtri svojega vodni¬ ka in učitelja leta 885, zasputiti Moravo. Z njihovim prihodom se je slovanski obredni jezik začel širiti po Hrvatskem. Ob celi dalmatinski obali so ob¬ stojala takrat številna romanska mesta, ki so bila še vedno ob bizan¬ tinski oblasti — z nekaterimi oto- : franki - Nemci, tako so imele pr¬ ve srbske državice na vzhodu in jugu močnejše posede v Bizantin¬ cih in Bolgarih. Bolgarska država se je začela .jačiti in širiti v začetku 9. stolet¬ ja. Znameniti kan Krum je razši stoječa država, tako da je s .svojo bi so se namreč ponovno naselila višjo omiko močno vplivala na po bizantinskem ozemlju german- vsa ljudstva, ki so prišla ž njo v ska ljudstva, bodisi z dovoljenjem dotiko, enako tudi na Srbe. cesarjev ali brez njega. Tudi ta Kakor že zgoraj karakterizira- ljudstva, ki so sicer v sem ostala no, pravno razmerje med Bizan- svobodna in samostojna, se niso tinci in Sloveni ni bilo popolnoma nikdar borila zoper pravno na- il blogarsko oblast preko Vlaške urejeno. Bizantinski cesarji so ziranje cesarjev, ki .so si lastili su- na južno Ogrsko, kjer je ob do- lenji Dravi mejil na frankovsko državo, prodrl pa tudi na zapad proti Srbom, po zmagovitih bojili z Bizantinci pa proti jugu v Tra- ci.jo in proti jugozapadu v Mace- smatrali vse slovansko ozemlje verenost nad posedenimi pokraji- pravno še vedno za bizantinsko nami. in. slovanske, srbske kneze in žu-j pane slejkoprej za sebi podrejene vladkrje, brez ozira na to, kako se je to vjemalo z dejanskim stan- (Dalje prihodnjič.) donijo. Započeto osvajanje se je jem odvisnosti. Srbski vladarji se nadaljevalo za njegovih nasledili- namreč takemu na žira n ju Bizan¬ tincev niso upirali; bili pa so v vsem svojem političnem dej.an.fu AEROPLAN NA PARNIKU 1 kov. med katerimi sta najvažnej ša Boris - Mihael (852 — 888) I>od katerega vlado so se Bolgari Ju nehanju nezavisni; niso se bri- pckristjanili, tako da so se odslej, gali za Carigrad in Carigrad ne ki vred — v cerkvenem oziru pa, bolgarsko 'mongolski priseljenciizanje, saj je imela Izan •' •sh bila podrejena carigrajskemu hitro spajali s podvrženim slovan- patrijarhu. Okrog leta 882;. je,za-J skhn prebivalstvom v en narod. • povedal bizantinski cesar Vasilij, Borisov sin in naslednik Simeon tem mestom, naj plačujejo "žara-1 je najimenitnejši bolgarski vla Berlin, Nemčija. — Aeroplani so zadnje razkošje, ki bo stavlje¬ no na razpolago potnikom na par¬ nikih. S takimi aeroplani si- bodo potniki lahko ogledali lepe pokra- bližini pristanišča, kjer bo prestano homatije doma ali ha svo- K 1!e 5 jih vzhodnih mejah. pristal parnik. Takšno razmerje je 1 rajalo od Severni nemški Llovd ho posta* dobe naselitve pa. do X. stoletja, vil. en tali at-roplan na parnik —* ... )-je Iiiijiiiicuiuicjsi uuigarsivi vja-t.V”“' ... r--~ . - . .. ... dii miru” hrvatskim knezom letni I dar. Ta je razširil svojo oblast ma-/k° S 1 -l e Bizantinija zopet krepko Luetzovr, ko bo spomladi priredil davek, deloma v zlatu, deloma v Jone čez cel balkanski polotok; opomogla ter je stremela uspešno zabavno vožnjo po Sredozemskem naturalijah. Ko se je malo zatem jhutel je zavzeti tud Carigrad ter za tem, da si obnovi vso staro ob- morju in v Orijent. Z a ero planom' vnela nova borba med Benečani'zavladati tam kot naslednik bizan-Jast in posest. Seveda je bila ta se bo moglo odpeljati 11 potnikov in Neretljani ter je.bil beneški'dožl tinskih cesarjev. Tem svojim as-. 1 čas odvisnost od cesarjev toliko v pristanišče, ko- bo parnik še 100 piraeijam je dal izraza s tem, da, konkretnejša, kolikor-bližje je le-; do ^00 milj daleč na morju, kar slovansko ozemlje bizantin- pomeni za. potnike en dan vec bi- popolnoma premagan, so se tudi Benečani odločili, da plačujejo Hrvatski letni davek, iz česar je sklepati, da so Neretljani takrat stali pod vrhovno oblastjo lirvat- skih knezov. zalo Tako je torej knez Branimir; njegovi nasledniki niso znali dr pravi ustanovitelj hrvatske-politi-1žave braniti pred Bizantinijo, kil čne nezavisnosti. se je bila med tem vnovič povzdi-j Njegov naslednik je Mutimir gnila ter so ji slednjič leta 971 najmlajši sin Trpimirov, ki je imel j podlegli ■sC je oklical za carja vseh Bolga-j _,_ . .. rov in Grkov. Kljub ponovnemuI skim središčem in oporiščem; to vanja, na kopnem. Ko bo parnik obleganju pa Carigrada ni mogel velja zlasti za pokrajine južno* zopet odplul, bo aeroplan ostal še zavzeti. Po njegovi smrti je bol-j Balkana. Tracijo. južno Maeedo- en dan na kopnem in bo odpeljal oi’o ter za Tesalijo in Slovenp no na parnik one potnike, ki so lnd- Heladi. Tu je bil pač grški politič- io zapustili. g,irska hitro pkopadala; slabotni.j' prestolico v kraju Bači pri Trogi ra, z dvorom, urejenim po fran- ~*v«kem vzoren. Bizantinsko cesarstvo je celo Vili. in IX. stoletje imelo pove- | čini mir pred zunanjimi napadi, Mutimiru je sledil sin Tomislav dasi je seveda popolni mir vla(bl - 892 - 910 “ eden najnnenit- le redkokdaj; Država pa je ves ta l nejših vladarjev primorske Hr- )čas trpela vsied branjih bojev,j vatske, prvi hrvatski kralj. Pre-| v katerih je bilo vse prebivalstvo! jel je po svojem predniku sicer ep i jeno na S0vražlte stranke , dobro urejeno državo, al. na se- ki g0 se bori!e med seboj z na j ve5 . verovzhodu so se takrat vsied pri-K ljntostjo _ zarhdi raznih cer- hoda Madžarov vršile važne spre- kveni]l in versfcih vprašan j. Vrh- membe. katerim so morali hrvat- jt((ga je Bizantinija, ki je imela skl vladarji posvečati največjo jv eer kvenem. ozira carigrajskega poz.-i n ost. . | patri jarli a za poglavarja, nalrv Madžari so v prvi dobi, odkar jala vedno v razponi z rimskim ■so b.ili naseljeni po svoji novi do- j papežem. Ta razpor je bil laten-i movmi. neprestano-napadali so-j ten, ob raznih prilikah se je še; sedne pokrajine. Hrvatska pa .jeJ poostril, tako da je prišlo slednjič[ madžarske navale, kakor je videti, uspešno prestala in je mogla celo razširiti svojo oblast na pa- do cerkvene razcepitve krščanst¬ va. Proti koncu 10. stoletja se je začela bizantinska država tudi no- nonsko Ilrvatsko, do Drave in do, ijpčno jačiti, zlasti 'za vlade Va- današnje slavonske ravnine. S temleta 876 do 886. Cesar Xi- se je tudi posavska Hrvatska izne- kk,. n. Fokas se je zmagovito; biia. frankovske nadoblasti, za kar ^ yc.js k oval z muslimani ter jim zo- j se je Ljudevit toliko boril; obe pet vzel Armenijo, Ciper in sev.er-j Hrvatski-sta bili odslej združeni. ;il o, Sirijo. Njegov naslednik Ivan' Plemensko - državno ime Hrvatov T Tzimiskes je svoje napade na- ki je doslej značilo le primorski del, se je vsied ,združitve razširil tudi na posavski in podravski del. j poidi zlasti proti Bolgariji. Zve¬ zal se je z Rusi ter si ž njihovo po- | močjo popolnoma pokoril to drža- i.ik.' se ie hrvatska popolno- vo Leta 971 je postala pokrajina ma osvobodila in združila; Pred-' )r . ed Donavo in Balkanom zopet i.o pa nadalje zasledujemo .znamo-j bizantinska provinca, (ločim so o- mto Tomislavovo dobo, se ozri- stalp pokra j;„ P . ki jim je vladali r.o dalie ploh' mmi. Mer so med ( Simeon, odpadle, a bile osvojeneI lem sibske zemlje preživljale tez-:g e pre j e Najimenitnejši bizantin-' i # ’ i j ski cesar te dobe pa je bil Vasiliji | TI,, izredno sposoben vladar, ki je j pbnovi! bizantinsko-oblast nad ce- | lini balkanskim polotokom ; o teni I ke krize. 10. Srbske države v IX. in X. stoletju. PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ pr'redimo na francoskem parniku “ PARIŠ ”, ko odpluje iz New Yorka na 23. aprila 1927. “PARIŠ” je zla.sti za tretji razred priznano najboljši par¬ nik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastop¬ nik, bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zla.sti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še “pred odhodom povre' veno dovo¬ ljenje (Permit), na podlagi kateregg se bodo lahko nemotenb vrnili nazaj v Ameriko. BRUG-O SKUPNO POTOVANJE SE VRŠI ISTG- TAKO na PARNIKU ljučne pečenke, potresi jili s soljo in poprom, ožini na vsak košček malo čebulnega soka in raztoplje¬ nega presnega masla. Položi dru¬ gega vrh drugega ter jih pusti ta¬ ko nekaj minut. Potem jih potre¬ si na eni strani z moko ter urno speci v vroči masti. Položi jih ta¬ ko v mast, da je z moko potresena stran zgornja. Pečene zloži na krožnik. Iz ponve, v kateri so se pekli, -odlij mast in prilij malo ju¬ he; ko zavre, jo_ vlij poleg bifte¬ kov na krožnik. Okrog ali na vrh biftekov deni za vsako osebo po eno jajce. ..Angleški .bifteki. — Pripravi bifteke kakor prej; le vroči ma¬ sti- jih urno speci, potolci jih, ne da bi jim naredila luknje, ter jih nasoli. Potem drobno seseka j sla¬ nine, zelenega peteršilja in malo česna ter s tem namaži-.koščke, potresi jih še z mešano dišavo, po¬ tem pa trdo zavij. V kozo deni ma¬ lo masti, potresi vanjo malo drob- ; tk-. zrezane čebule., v to mast polo¬ ži klobasiee ter speci v peči, da bodo lepo rumene. Deni jih potem ne krožnik ,poli j s to onutko ter daj na. mizo. Telečje meso lahko ravnotako pripraviš. Goveji zrezki z rižem. Dva fun¬ ta govedine'zmelji in osoli, pride- ri s presnim maslom, čebulo in pe¬ teršiljem spraženega in ohlajene¬ ga. riža in eno jajce. Vse prav do¬ bro z rokami pregneti in naredi zrezke, povaljaj jili v moki in spe¬ ci v masti. Pečenim odlij mast in prilij malo juhe. Zloži jih na krož¬ nik in daj s špinačo ali zelenim grahom na mizo. Štajerske bržole. Potolci in oso¬ li šest do sedem bržol, kani nanje čebulnega soka ter jih urno spe¬ ci, od obeh strani. Pečene zloži v drugo kozico drugo vrhu druge, med vsako deni košček sardelne¬ ga masla ter jih pokrij in pusti tako par minut. V ponev ,v kateri si jih pekla, vlij malo juhe. Zloži potem bržole na krožnik in polij s to Omake. Zvite bržole. Potolci in posoli 6. bržol. Potem fino sesekaj tri os¬ na žene sardele, žlico kaper, malo zelenega peteršilja, dve šalotki in kos govejega mesa ali eno bržolo, kateri si odstranila kožo, prideni še par žlic sladke smetane in eno jajce; s tem namaži stolčene br¬ žole, trdno jih zvij ter poveži s sukancem .Deni v kozico na dno v rezine narezane slanine in pol ve¬ like ,na koleščke zrezane; čebule. Položi na to zvite bržole, dobro jili pokrij ter počasi pari eno ali poldrugo uro. Deni potem bržole v drugo kozico. Na čebulo pa po¬ tresi žlico moke in prilij zajemal¬ ko juhe in nekaj vina. Prereži vsa¬ ko bržolo čez pol, sukanec odstra¬ ni. pa zloži bržole na krožnik ter precedi omako nanje. Okrog lab-.' ko naložiš maslene ali krompirje ve rožičke. žlicah masti, zarumeni malo drob¬ no sesekam 1 prekajene slanine in žlico čebule. V to deni dva funta na koščke zrezanega govejega me¬ sa ocl vratu. Potresi na meso za nožev vrh paprike in prideni koš¬ ček korenja, zelene, peteršilja in malo soli; lahko tudi par žlic ki¬ sa. Dobro pokrij in pari počasi, da se meso zmehča. Ko začne meso rumeneti, potresi nanj dve žlici moke ali nekaj na kocke zreza¬ nega krompirja, prilij malo juhe, premešaj ter pusti, da vre ter se zmehča še krompir. Končno pride¬ ni še pol k a vin e žlice ' kmmie. 5 zrn česna, malo timeza in košček lorberjevega lista, vse naj bo fi¬ no zrezano ali stolčeno, po okusu prideneš tudi malo vina ali kisa. Ko golaž'še ;> a.lo prevre, ga daj škruhovimi cmoki ali samega na mizo. Ali pa. potresi k mesu, ko se je že posušil sok, žlico moke ter pri¬ lij malo juhe in. kisa. Pusti, da še malo povre, potem pa daj s peče¬ nim krompirjem na mizo. Golaž po ogrski šegi. Zreži dva funta pljučne pečenke ali mehkih bržol na debele kocke; zreži za ve¬ liko žlico prekajene slanine na drobne kocke, deni oboje v. kozo, posoli in potresi za nožev vrli pa¬ prike. prilij 4 žlice vina. pol pajn- fa vode ali juhe; pokrij in praži počasi, da bo mehko. Potem zaru¬ meni na presnem maslu žlico zri- banega kruha, lahko tudi malo drobno zrezanega česna, deni to k mesu. poplakni z juho in tudi zlij k mesu, še malo prevri, pa daj na mizo. je zopet dobro premešaj, potem pa rej.v,noge ne more toliko krvi, ko- v leseni ali pločevinasti posodi likor bi jo ob normalnem položa- spravi in dobro pokrij. Tudi ste-j ju moralo tjakaj, je zopet čisto klenica je dobra shramba. j naravno, da se ista nekje drugje, Ko si to opravil, umij si noge,'naj bo že kjerkoli, nahaja v pre¬ vzemi sveže nogavice ter vsuj v veliki meri, kar zopet ni na korist vsako stopalo po eno kavino žlico j našemu zdravju. tega prahu, nato nogavico nekoli-: " - ko potresi, da še prah po celem' (Dalje prihodnjič.) stopalu razširi, največ pa naj gaj “ bo na peti in na prstih. Nogavico obuj in pojdi po svojih opravkih. Prvi teden obnovi to vsak dan,’se¬ veda vselej s svežimi nogavicami, i PRAVILNA HRANA IN TELO- kasneje zadostuje po dvakrat na VADBA teden. Tista trda in pol mrtvična Stara govorica pravi, da “ljud- koža, ki razširja tak neznosen, je in konji jedo najboljše, in. de- NASVETI j smrad, se bo odluščila in oproščen boš nadloge. Pazi na svoje noge. ZDRAVSTVO Potire noge ali smrad. Ni je z lepo večje nadloge, zlasti za olikance, če imajo v svoji druž¬ bi človeka, kateremu se pote noge in vsled tega razširjajo neznosen smrad. Milijon bi rad dal marsi¬ kdo, ko bi izvedel za tek, ki bi bil sam na. sebi neškodljiv, to se pra- m, da bi ne zapiral potu, smrad pa uničil popolnoma. Pisatelj teh vrstic je mnogo trpel sam par let vsled te nadloge. Šele leta 1888 prisedli na Dunaj, je izvedel, po prijateljevem potu za reeept, ki ga je sestavil neki polkovni zdrav¬ nik. Zdravilo obstoji iz sto gra¬ mov zmletega gipsa ali federvajsa kakor ga rabijo čevljarji, da lag- je obuješ tesno novo obuvalo, do¬ biš ga skoraj povsod; dalje 20 gi\ zmletega belega, škroba ali šter- ke, kakor ga rabijo v celih kosih perice in z .10 gramov salicilne kis¬ line. Vse to troje dobiš pri vsa¬ kem , trgovcu za malo ~ ceno. Vse to zmešaj dobro skupaj in pazi po¬ sebno da se salicilna kislina ne bo z obema drugima snovima prijela v štrnkeljčke. Mešaj torej tako-le: Najprvo vsuj na polo papirja,, ali na časnik zmlet mavec ali gipsčter ga z nožem lepo razprostrl po (celi poli. Nato tega postopa j z zmletim škrobom, oboje dobro premešaj in zopet razprostrl, na khr po tem. Goveji golaž, navadni. \ dveh raztrosi salicilno kislino in vse tro¬ fejo najboljše, kadar so dobro jed¬ li.” Ž vprašanjem dobre jedi ob dobrem delu se hočemo tu ba.vi- ti. Ako se mišice ne rabijp, .telo —s" ne.kliče po hrani in normalni že- Koliko ljudi moškega in ženske-,loclee ima prav, da jo odklanja, ga spola, mladih in starih, šeni sli-'Povrh tega brez vadbe mišic osta- šal. povsod, kamor sem prišel vjue mnogo strupov v krvi in pre¬ teku svojeg a žmi jen j a, tožiti, da bavilih in ti strupi okužijo hrano, se jim pote noge; drugod Sem zo- Na drugi strani si zapomnite, da pet našel take, ki niso bili v stanu želodec je mišičevje, ki oslabi rav- hoditi niti pol dne ,da ne bi imel no tako kakor druge mšice. Slaba krvavih in otiščanih nog. Tretji ramna mišica ne pomenja veliko zopet ne smejo storiti bosi niti ko- za vaše Zdravje .ali slab želodec raka, kajti nahod jim je vedno zs dobro ne opravlja onega ritmične- petami. S postelje na tla ni daleč/ga skrčevanja. potom katerega se in že se prehladi marsikdo, če bi hrana prebavlja, doli stopil bos. Na milijone pa.i-j Radikalni nazori glede pravil- mamo ljudi, katerih noge so ved-1 ne prehrane (dijetej, ki jih pre- no mrzle, kakor mrličeve. Misleče-,povedujejo razni nepozvani dije- ga človeka more vse to kolikor to- tiearji, so dostikrat ravno ono, liko pridržati na potu življenja, česar naj se varujejo oni, ki tr¬ da obstane in se vpraša odkod iihpijo na slabi prebavi. Dr. Arthur zakaj vse to? Kaj in kje je vzrok? T. Holland, član zdravniške fa- (Mgovor je čisto kratek in lahek. ^ kultete Cornell univerze, pravi v Melikužnost in zanemarjenost nog.-svoji izborni knjigi “Neprebav- 1 • je vzrok vsem poprej navedenim nest:” “Ako bo kdo vprašal pisca, nedostatnostim in nadlogam ter še kaj smatra za najbolj pogosti marsikaterim drugim. Zatorej pač vzrok neprebavnosti. bi on kar ne morem zadosti toplo vsem in preskočil take zapreke, kot so zla vsakem npolagati na srce, da naj navada hitrega požiranja, slabi vsak skrbno pazi na svoje noge.‘ zo bje, slaba kuhinja, skrbi in za- Kako silno neprijetno je člove- prt je. Brez obotavljanja bi .kot kn, če mu ob-daljši seji noga “za-'najpogostejši vzrok navedel razne spi” in postane popolnoma mrz- nr ,rostl glede prehrane, la. Kako dobro je šolarčku gorke-j p r i tem je dr.. Holland razodel ga spomladnega dne, če more iz svoj globoki vpogled ne le v člo- šole gredoč trde, robate in okorne veško naravo, marveč tudi v ne- čevlje k.i ga žulijo na vse strani, 1 prebavnost. Večina ljudi, ki pri- sezuti, jih skupaj zvezati, čez ra- hajajo k meni z neprebavnostjo, mo vreči in teči, da ga veter ko- so ljudje, ki so na slučajne pre¬ ma j dohajal Kako vesel je pastir, bavne slabosti polagali tako važ- če mu so In e e zjutraj mrzlo' zem- J nos t, da so postali privrženci ka¬ ljo na pašniku ogreje tolikanj, da čudne teorije glede prehrane, se lahko sezuje in pošvedrane de- pt baje ozdravi vse, a mesto, da bi laske čevlje spravi v grm. Kako ozdraveli, so postali zares dispep- dobro de gosposkemu., človeku z tični. obširno nogo in ozkimi čevlji, če se Pustite na stran vse radikalne more zvečer iznebiti sicer lepega, clijete, jejte enostavne, zdrave je- toda silno ozkega obuvala, ki ga c p v precejšnji raznovrstnosti, iz- tišči na vse strani ,da revež dosti- ogibajte se delavnosti za časa obe- krat pri belem dnevu vidi na jas- ,ja, vadite svoje telo vsako jutro, nem nebu zvezde. Copati, joj, ko- godite dve milji na dan in igrajte lika nepopisna dobrota gizdaverou na prostem, ko je sezona za to. A- človeku! Kako dobro nam de, da ko to ne pomaga, kar se le "redko- smo jih kmalu, ko smo jih natek-j ma g 0 di, tedaj gre za kako poseb¬ nih. noge popolnoma ogrejejo. — no s tvar in potrebujete zdravni- Zakaj smo imeli v čevljih ves čas j ca mrzle noge? Tiščali so nas! Le tisti del našega telesa se nam Sestavil sem naris dvanajsteri- | ee vadb. ki ga rad brezplačno po- ogreje in ostane gorak, v kate- j gljem vsakemu čitatelju, ako pož¬ rem ima Jeri prost pritok in odtok. jj e povratno koverto s. svojim na- Kjer pa tega ni. ostane dotični ud j,]ovom in s sprilepljeno znamko mrzel. Mrzle noge so torej živ do¬ kaz, da je nekaj ž njimi v zvezi, kar ovira krogotok krvi. Ker to¬ na naslov: Arthur A. McGovern. 5 West Street, Nevv York City. “NAŠ DOM”, 24. februarja. 1927 Stran 7 DOPISI ( Nadaljevanje s 2. strani.) (Samo pišite še in vedno bomo radi priobčili. O. uredil. ) ; John E. Petrič,! ARKANSAS (Piše J. H.) rem kraju drvarji. Tukaj notri prebivajo poleti in pozimi. Dobro je še, ker ni posebnega mraza; včasih pride mrzel val za kake tri Idni, potem pa je zopet toplo. Od reke Mississippi pa do Little j Rock, so še neizmerne šume. kjer 'pozimi stoji voda po šest in več | čevljev globoko. Tukaj raste drev- i je, ki je visoko in gladko kot svo¬ jca. de pa samo trd les. smreko- Država Arkansas (Ark.j je de- , . . i vega ali borovega ni. pae pa hrast, loma hribovita, na severu pa ima , , • • , , ’ ' bukev, piv or m drugo; ta zraste precej visoke gore m kot sem cul, 1 ,. , , , , , , . ■ - • i tako debel, cja ga nakladajo z zi- teh še ni prestopila človeška no - 1 • , , , , , . r 1 . i vmo na vlake ter ga potem odva- ga. Prvič je velika vročina poleti 1 . ■ , T ,- , r , - s ■' ! zajo v Memiiss, lennessee, kjer in ni dobiti vede. drugič pa je še ražža?ajo in &b(]elajo . 0d tam vedno dosti živali in zverine, ob-' pfl ^ ^ižem držav. Je pa tudi enem pa je jako strmo skalovje,!^ pania žaffa v wienna> kjer tako da je človek v večnih nevar- imai . o Tiapeljano ezkotirno že]ez . ba bali drugih strupenih' kač. —J redijo, kar hočejo, samo ako n je- |Omenjene kače so v najlmjšem so-'ga 'sprejmejo v svoje varstvo, kar v ra št vu s strupenimi kačami in'so seveda obljubili. Znano pa je, vsaka druga, ki pride v bližino , 1 da Indijanci posebno radi pijeji jnora poginiti. Divjačine ni mnogo; so mali za.j- žgano pijačo, tako so lepo po ma¬ lem začeli, dokler niso bili tako ci, potem pride neki sivamp rabit,' pijani, da niso mogli več na nogah | Id je ]io velikosti približno tako' stati in ravno to so hoteli imeti vo¬ kalih kot Jack rabit. V jeseni pri- jaki. Ko so In d ja lici pospali, so dejo tudi gosi in race; posebno ob začeli vojaki svoj rabeljski^ posel j reki Arkansas jih je videti vso zi- in pobili do zadnjega vse. Žalost¬ imo. Težko pa jili je zalezti in stre- no! Naj jim bo lahka njih domača 1 jati, ker te živali imajo navado, zemlja! j da je ena vedno na straži pred j S tem -končam, opis druge drža - ! sovražnikom, in ta sovražnik je ve ter pozdravljam Slovence, po¬ nostih, ako bi se podal na pot. Največje mesto je I.ittle Rock, ki leži ob reki Arkansas. Imenovana reka izvira nekje v Kevstc-ne, Co-j. . inico več milj jio šumi. Tudi tukaj j človek in puška, j Naj še omenim, da imajo ta- ( Imošnji ljudje veliko cerkva. Tako imajo na Alfus veliko zidano cer-j k e v, jako čisto, in dokler so bodili Slovenci iz stare domovine, se je sobno ne za Hnnlington. --o- se razžaga zelo veliko lesa; vza¬ mejo pa samo, kar je čistega, to je brez gre, drugo pa pustijo, da lorado. Preliva se torej skozi celo ^ ^ ^ ^ Mo naseli Col orad o. potem skozi Kansas, de-^ - de)flti farm0j se ga labko loma Oklahomo m Arkansas. ni¬ še, izliva v reko Mississippi v Grleenvillc. Mesto Little Rock šte¬ je približno 50,000 prebivalcev, ki sc pomešani s črnci, kot po vseh večjih mestih po južnih državah. Drugo mesto je Fort Smith, ki šteje 30.000 prebivalcev, potem posluži. Seveda mora gledati, da postavi hišo na višje ležečem pro¬ storu. Navadno se tu najprej na¬ selijo črnci. Lahko vidite črnca, ki bo delal še ob luninem svitu; in tudi otroci, ko so stari 12 let, že orjejo okrog šotorov. Zemlja je ja¬ ko rodovitna. Prvo, kar sejejo, je VESELICE V GREATER NEW YORKU I - l 215. febr. veselica dr. sv. Jožefa vsako nedeljo slišalo pritrkavan-. Potem so se pa menda nave- na Morgan Ate., Ridgevood, pride sloviti Hot Spnng. ki Šteje Jn koruJMJ ; ker da bi 5niec nekako 15.000 prebivalcev. Tamj ^ yil jn s , ja , riž> nima dcMtv so tudi skoro vsakemu človeku ^ ^ gfane> T , udi živijo znane t oplice, kjer bolniki , ob koruzi. Vsak ima svoj zdravja; Posebno revmatizem m ^ kot imamo mi mleti tam skoraj gotovo ozdravi. Hudo . o ^ g fm zmeljc koruzo> ki pa je za‘delavca, ker je vse preti-} ^ ^ ^ & drug0 . Zimska rano drago, torej za bogatejše - ^ ^ o:bi bila dol- sloje. Kakor navadno do vsega,, ^ y „ ekaterih krajih , bi kar je kai vredno, delavec nima \ - v. . • • v , .« 1-1 rpristopa. Se eno mesto 3 e, ki ste.ie Judje morali seveda pomreti , . , , od gladu. Ko pa farmo obdela, jo preko 10.000 ljudi to je Agenta. ^ oda Talžo dobi Industrija so tudi tukaj najve,- ohd , laJ10 zem Jjo poceni, premogorovi. A časih se je tudi tu ad V( .- ^omakov in tako dobro zasluzilo; kako je danes, ne ^_ _ „„ bka farma. vem. Bilo je tam tudi več sloven¬ skih družin, ki so se prav dobro -razumele med sabo. Reči moram, da so bili posebno prijazni Do¬ lenjci na Huntington. Prišlo jih je največ iz Alabame in vsi so nastane ena sama ve "Niger” pa se potem veseli š svoje družino, ker misli, kako dobro kupčijo je napravil. Ko mu pa gre denar h koncu, zopet vzame n dokler ne bodo vode kanalizira- kar tukaj dobro uspeva, je bom- 'k ne bo boljše. Tudi živina vo- baž, koruza in krompir, ki dozori ^ko trpi vsled komarjev in blos-; dvakrat na leto. Je pa s tem mno- čev: krave, ki gredo na pašo. pri- j go dela. ker ga je treba vsak te- dejo zvečer domov polne hlpšeev,, den škropiti z .galico, ker drugače ki se (išče drug poleg drugega, j hi vse črvi pojedli; ravno tako je tako da se ne vidi koža. s trte. j Železnice so tudi tukaj precej J Bolj na vzhodu s;o tudi velike in gosto preprežene. — Največja jej lepe farme, pa so tudi jako drage. Rock Isiand. potem Frrico. MLso Tukaj pa sejejo samo riž. Navadni uri, Pacific, Santa Fe, Jvansa* delavci so črnci, ki prejemajo po Toxa.s, Southern. Pacific in druge. Tl .00 za, svoje delo poleti, pozimi Toda te železnice niše bas v naj- na stradajo kot miš, .ako ri ne na-vbcijsem. stanju. -— Tudi kač ne nosi poleti živeža, za zimo. manjka. Največ je črnili in AVhipj 'Ti ljudje so še takorekoč suž- snacke. ki pa niso strupene. Kjer! nji, imajo male barake kot v sta-najdeš omenjene kače, se ti ui tr« di vere, naj bi obdržali vsaj -spo- min na domovino, ki je bil tako Marks P1 -> v Ncw Yorku - veličasten in blag. — Pa tudi po drugih mestih se vidijo lepe eer- ptROTI PLJUVANJU NA ULICI kve, kar spominja na domovino. odredbi neivvorškega zdrav- Tudi tukaj so včasih živeli In- sivenega komisarja cb-. Harris«, dijanci in beli ljudje so imeli pre- j e bio določenih 50 policistov, ki eej opravka, predno so jh deloma bode pazili na to, da ljudje ne bodo pobili, deloma pa, pregnali, v so- pljuvali po ulicah, zlasti pa še na sedno državo Oklahomo. Samo v Times Square, kjer je vedno naj- Kc-rth Smith jih počiva dve sto. ve č ljudi. Kot pravi dr. Harris, j« In kako so jih pomorili, — bo kdo ravno sedaj najbolj nevaren čas vprašal. Prav labko in zalirbt- ^ influenco in pljučnico in s-pljn- no. Ker jih niso mogli drugače vaujem na javnih prostorih se te premagati, so poslali nekega sta- bolezni najbolj širite. Da se pre- rega farmerja naprej z vozom, preči epidemija, je ti-eba javnosti na katerem je imel naložena dva dopovedati, da je pljuvanje po jav- scrla žganja. Ko so ga Indijanci ujb piv-storih protipostavno. zapazili, so ga seveda obkolili. — Vedeti so hoteli, kam gre in kaj NEUSPEH ITALIJANSKEGA, da ima na vozu. Povedal jim je, POSOJILA da beži pred vojaki, ker so"mu Pariz, Francija. — Italijan ko libili ženo in vse-otrdke, hišo za- notranje posojlo je velk neu r>eh žgali in da je sam komaj zbežal, n tako bo ostalo tudi v bedočno- Indijauci so mu rekli, da je vohun, sti. Fetudi je 600.000 italijanskih kar je pa vtajil. ‘-Kaj-pa imaš na trgovcev dalo. kar so mogli in se vozu. so vprašali. “A\ hisv jim je po celi Italiji izvajal velik pri- je povedal. “Kar ti niso vojaki od- tisk na ljudstvo za to posojilo, ki vzeli, ti bomo pa mi,” so odgovo- bi moralo prinesti osem milijard rili. On so seveda ni branil, ampak lir, je bila plačana ali podpisana samo prosil jih je, d alahko na- sanic- ena milijarda lir. FRANK REICHMANN Vsake vrste meso vedno sveže. Domače kranjske klobase. 606 FR KS H POND RO A D. RIDGEAV OOD, L. L Naročila- se dostai ljajo v stanovanje. Govori se slovansko. Sest dni preko oceana Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: “PARIŠ” 26. februarja — 23. aprila “FRANCE” 12. marca — 2. aprila NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. . v^a.ipmčlte si prostor za pr\-o'-.vožnjo- .novega-- veliksjn-a “ILE de FRANCE” 2. julija 1927 Vprašajte •ka.teiogakoIi poobia.ščeDe^a agieDta ali: FR.ENCH LINE — — — — 19 State Street, Nev York “NAŠ DOM”, 24. februarja, 1927 Stran 8 aae s sssrrsss: , - \ Na sliki je gen. major Joseph C. Castner, ki poveljuje ameriškim četam na Iytajskem. Njegov gl av¬ li stan se nahaja v Tientsinu . AMERIŠKI POVELJNIK NENAVADEN POGLED NA NARODNI KAPITOLJ •V '• v' \ v-:.• Na sliki vklimo nenavadno sliko Narodnega Kaptolja, ki je bila vzeta iz zraka JI Častniki, ki so nastanjeni v Čamp Meade. Aid., pravijo, v i • ■ - , ir T ii, . i v ,. . vojni nikdar ni bilo tako slabo kot pa živeti v napol podrtih baraiu.h. ki je očarala vse glasbene kritike s svojim sreorno cist,m glasom. " . Pred kratkim je pomožni vojni tajnik Hanford MacNoder (sred) pre- iškaval razmere v taborišču in o tem poročal vojnemu tajniku. slika nam predstavlja Miss Rut h Thompson iz Omaha, Neb., je očarala vse glasbene kritike s svojim srebrno čistim glasom. Miss Thompson je stara komaj 20 let in je že poznana pevka od svo¬ jega 11. leta. VELIK USPEH NA ODRU ZAKAJ ČASTNIKI ZAPUŠČAJO SLUŽBO V državi Indiana se je ptfčeb obsežno kisanje, da se rpizi grob matere: predsednika Lincolna Nanev Ilanks Lincoln za na¬ rodno lastninoin svetišče. r PORAŽEN V BOJU Z MEDVEDI ' • . / N- I . ŽC > Muggins, katerega je videti m r.likHŽ.ld je last Mr s. \Viliiam. Dnini iz San Francisco.' Cal.. .je poznan obiskovalec .G old en G ate parka, kjer .je imel največje veselje preganjati veverice. Nekega j dne pa, je všel v kletko medvedov, ki so ga dobro razmesarili. Na 1 sliki ga je videti v obvezah ng bolniški postelji. I : “NAŠ DOM”, 24. februarja, 1927 Stran 9 Na 11. konvenciji ameriških trgo Na sliki je videti med v deležniki zasto repega spola. | Dobro znani igralec IVimhrop jAmes je bil izvoljen za predsed¬ nika odbora, ki ima namen odpra- 36 ameriških držav, 'vili v nevvorških gledališčih vse nespodobne predstave. x ČEŠKA NAR. NOŠA Na. sliki je devet skavtov izlliieaga, k so bili izbrani, da od-potujejo z .Johnom Ilordenom v Severno ledeno morje. N Na sliki je slavni pisatelj Sin- _ | elair Levvis, ki je vsled preveli- | kega dela nevarno zbolel na živ- I eih. GLEDALIŠKI CENZOR BOLAN PISATELJ Slika nam predstavlja glavni stan maršala Čang Co-Lina, vrhovnega poveljnika severne kitaj¬ ska armade v Pekingu. Co-Lin se trdovratno upira prodiranju južne armade in hoče preprečiti, da bi tžna armada zavzela Šanghaj. SKAVTI BODO ŠLI V SEVERNO LEDENO MORJE Na sliki vidimo gb. Lipa, ženo Jaroslava Lipa, svetovalca češko - slovaškega poslaništva v ITash- _ illgtonu, v češki narodni noši, ka¬ tero je nosila še njena stara ma¬ ti.— A Stran 10 “NAŠ DOM”, 24. februarja, 1927 VALENTIN VODNIK KOT DIJAK v laščini, francoščini in slovanskih jezikih. In kako se je učil? Ne - površno, ampak temeljito, tako ostariš zadehlo sobo in da je postal pozneje učitelj v teh jim je za mnoge bolezni potrjeno’ preizvrštno zdravilo. Kraj je jako prijazen in poln lepih izprehaja- lišč za •— zdrave noge. — Pod Gorjanci, prebivajo Pod- ZAKAJ TRPETI BREZ PRESTANKA Sisvphus, v grški mitologiji sla¬ boten korintski kralj, je bil po svoji smrti obsojen, da mora vali- začeli. Osvojivši Mehovaki grad z naskokom, so se strahovito mašče-' Kadar megleno Ljubljano, da se odpoči- jezikih. jes v svežem zraku in naužiješ Kot dijak se je seznanil Vodnik, prirodne-lepote, takrat pač ne za-.‘ z očetom 1 Markom Pohlinom. Taj vali: ]>oklali so vse svoje glavne mudi kreniti po široki cesti, ki se j e bil avguštineč, učen mož. ki i- j zatiralce. Po drugem osvojeti.ju je vije proti gorenjski strani. Vedno ma v slovenski, književnosti mar-j ostal » ta trdnjava razvalina. , . širši svet se ti odpira mimo hiš, si-katero zaslugo. Vnet za vse do-s Ob Zagrebški cesti leži šent- postavjenih ob veliki cesti. V Ši- bro, spozna kmalu tudi nadarje-i jernejska župnija, ki je najboga,- gorci .revni in neomikani, ali po- ti veliko skalo vrh gore, Kadar- šteni ljudje, stari demokrati. — koli je privalil skalo do vrha, se Udeležili so se menda vseh kmeti-j ških puntov, mnoge so tudi sami! ški si. Pri cerkvici zaviješ na levo nega ; Vodnika in ga nauči marsi- in ob vznožju nizkih gričev priko- kaj ter navduši za slovenščino, ki ra kas v malo minutah v Zgornjo j e bila takrat še zelo zanemarje- Šiško pred hišo, na katere proge- na. Vodnik, je sam hvaležno pri- Iju Čitaš napis: “Pri kameniti mi-J,,ozival, da ga je oče Marko naučil zi”. In če povprašaš ljudi, kje je |pisat j- slovenski. Kaj čuda, da se pri. Žibertu, ti vsakdo pokaže to -j e tudi v nj^m vnela želja, posta- hišo. In če natančneje pogledaš hi-; i ti to, kar je bil oče Marko! Dovr- fejša in najlepša izmed vseli do¬ lenjskih župnij. Tod in Ob všej daljni Krki se širi velika ravnina, domovina sloveče svinjereje, ki je sploh dolenjskemu kmetu pogla¬ vitna pomoč še dandanes. Na prostranem Krškem polju je stalo znamenito rimsko mesto No šo s eeste, ugledaš tudi še drug g; V gj latinske šole. stopi vred oče-jviedunum. Nadarjeni samouk Peč-' napis, vrezan z zlatimi črkami v- (tov frančiškanov v Ljubljani. Iz kamenito ploščo, vzidano na stran hvaležnosti do svojega strica, oče- skem pročelju: Glasi se: Tn se je rodil 3. svečana 1758. VALENTIN VODNIK prvi Slovenski pesnik. je zavalila zopet v dolino, valeti česar je imel neprestano delo. Mno¬ gi ljudje, ki trpe na želodčnih j boleznih, poskušajo vse mogoče .pilule in tablete in njihove belo¬ ta Marcelajn. Kot frančiškan je dovršil Vod¬ nik modroslovne in bogoslovne nauke, se zavezal z obljubami in zapel novo mašo. -o- V tej hiši so torej prinesle ro¬ jenice ob treh. zjutraj na: svet o- nega velikega moža, ki.' slovi pri Sovencih kot pesnik in pisatelj v večnem spominu. ( y Kaj hočem povedati o njegovih i IZ JANEZ TRDNOVIH PISEM l Novem mestu, 25. marca 1896. nik je izkopal tu brezštevilne pre- zanimive starine. T mož stanuje že poidi’ _ , • • , v. «, . . . . , jdje ne vedo. da te njih mo,p ko«. Od prirode je prejel po-i . .j ra originalni žin ? s< * P ono ^° kakor Sis ^ ka ' ldrugo leto v sovo nes «oneno'trpljenje. Ti 1/u- seben dar. da najde rimske in dru¬ ge stare grobove prej in bolj go¬ tovo kakor vsi učenjaki in stro¬ kovnjaki. Po njem je postala na¬ ša Slovenija eldorado in obljub¬ ljena dežela za starinoslovce. Ne lc ljubljanski, tudi dunajski in še drugi muzeji so polni starega o- rod.ia, orožja, lišpa, ki ga je za¬ sledil Pečnik. Ob tem iskanju on III. i Dolenjsko stran mora vsak detinskih letih? Živili so ga, pesto- .pražen Slovenec poznati že zato, i tudi živi, in no slabo vali ga in zibali, prepeval mu n j., n . j e do m,>vina našega pismene-i se "igrali- ž njim. dokler si .sam ni ?a j ezika ; n zibka na še narodne) znal pomagati. Ko pa je že sam literature j n kulture. Pa je tudi j mogel po hiši in okoli, hiše, takrat. zan j m fr a radi-neskončnega mn o-j pa je tudi že sam -molil, se igral SV jjjih hribov, dolin iii doli- i in prepeval. Posebno veseije je i- n - 6; 0 e jo pogleda človek s sredi-' . mol na mlaki ali luži, ki si jo go- -- a na primer na kaki višavi bli-^.f m sel Rledat b °" atf ' m lc ’ tovo oparil ob cesti na levi. ako zu & Ruperta> se mu zdi podobna!^J* f^ si prišel iz Ljubljane do \odniko- vc ji kansik i skledi velikih žgancev; vc rojstne hiše. Poleti se je kopal, | ako natresena je vsa z gorami, pozimi pa se je drsal po mlakah, in hribčki, brdi, bregovi, hol- boleeine mogoče biti*o odpraviti s Triner- jevim grenkim vinom. Berite to¬ le: “Ncw York, 23. januarja. Imel sem velike težave z želodce-®, poskusil sem mnogo stvari, pa brez uspeha, zdaj pa sem popolnoma, zdrav in se imam zahvaliti samo Trilierjevemu grenkemu vinu. Charles To.mek.” Dobite ga v le¬ karni za $1.25 steklenico. Vzori?, n esteldeniee pošilja po prejema 15« .Joseph Triner Co-mpanv, — 1333 So. Ashland A ve.. Chicago, 111 . V Novem mestu, 28. marca 1896.’ Navadno se napotim vsako leto enkrat v Ljubljano in v Kamnik. IZBRANE NAJBOLJŠE kakor sam o sebi pripoveduje. ! mk vrhovi, kopicami, kolki in na- v je naš narod toliko smešnih in sla nih. Vsi napisi v njej so slovenski,! trg kaže torej čisto narodno lice. j Naša bela Ljubljana mi je ljub- SLOVENSKE PIANO ROLE z besedami. AH otrok postane deček. Popu- petinami. Seznanili se boste tudi aa VV r °-- a ^ aao - Pomk:dni dihi . stiti je, bilo treba, igre, in luže in y na g} m j Gorjanci, ki so pravo — j '\ l : ,e Uaa in *" tc na . se . naioril ° j Venec slovenskih na¬ šo ime-- drsanje. Z devetim letom začne ioz ; kov ” kakor _ de 1 volje hoditi v šolo v Ljubija--. novali Arabbi Kavkaz. Na njih ju- no. Oče so mu rekli, da laliko pre- žnfrm ^ bos(e vi(]eli sloke Eo . sti, ker sem hodil v njej deset let! jv šolo in sem se tani trdno udoma¬ čil, ker mi živi tam najljubši brat pa m eno rk-klieo Vem 03 ....... $i,S5 narodnih pe«mi (I. tlel) .. s *.00 neha, kadar hoče, ako mu uk ne čevarje, poleg njih prave Belo-.' pojde v glavo. A pridno je diodi! feralJ j fo je slovenske krvij da J naš Valentin v šolo in se dobro Ij.e poslovenjene, in pokatoličeneI učir; zato pa so^ga oče.m mati, Belokran>jce * r bskega rodu , ie da | štricie in tete večkrat pohvalili in > • , k , , ' •'/ “ 1 ,1.10 ciste Srbe, pravoslavne in um- i’ a 'di , . I jate, za njimi čakavske Hrvate, In kaj vse se je naučil pridni m da severneffl koncu pa Kajkavce, modri deček, kaj vse je vedel ni g] ovence; k j ^ zovejo od 17. znal. V enem letu se je naučil P« stoletja « H rvate” Na novomeški svojem učitelju Kolencu dobro «d afnini bivaio ob Gc-rjancih res sa- tati,-pisati in računati. Zato ga{ mi 81ovencii ki pa „ ovore razMna pokliče v Novo mesto prihodnje; a , ; praYzaprav razre - ja leto njegov stric, Marcel Vodnik, Ng Dolenjske ^ 1eži pokopana ki je bil ondi-frančiškan. Ta dovenska gospa, nauči v dveh letih toliko, da je mo- frrob mora zanimati v , ake . ge! v prvo šolo v Ljubljano. -! ?a časti f eI ja našega prvaka-pes- Koncciu leta 1769 se torej poslovi jka Pn ,- enia Ta ?rob je dvaj . pri svojem stricu in vrne do-^ mimp od Nove „ a mesta na mov’ Prihodnje leto začne hoditi - . v smihclskem pokopališču. V njem V Ljubljani v r jezuitske šole m pe¬ to leto dokonča že-vse šole; gimnazija je imela namreč takrat, samo pet razredov. In menite ,da je bil mladi Vod¬ nik zadovoljen samo s tem, kar se je naučil v šoli? V prostem času, se je ukvarjal tudi še z drugimi j predmeti. Koliko jezikov se je u čil že kot dijak! Slovenski jezik V Novem mestu. — ker mi počiva na njenem poko¬ pališču blaga žena in še i.z mnogih drugih vzrokov. V Ljubljani obču- i jem res da samo z bratom, ker so mi drugi znanci že skoro vsi j mrli, ali dolgčas mi v njej ni m- | koli, četudi ostanem brez društ- ! v a. Precej prvi dan. ko pridem l.tja, prehodim vse ulice, ogledu- v Zvezdo in poslušam pomenke mimoidočih izprehajalcev. Vsako leto vidim več slovenskih napisov in čujem več slovenskih besed in pogovorov iz ust mestne gospode. Sploh liti do malega vse ugaja, karkoli morem zapaziti v Ljublja¬ ni in nje želeni okolici. . . Tudi v Kamniku sem bil vsc- . pse nahajajo kosti Prešernovega i- lei jak jezirttske ^ 1 ' Primičeve Julije. Njo. je [proslavil s isvojimi neumrljivimi j pesmimi, ki so naklonile 'nesmrt- [nosi tudi njegovemu imenu in spo¬ minu. 4 II. 27. marpa 1896. ie narodna stranka globoko U'ko-1 1 reninila in mesto se je v -zadnjih letih tako polepšalo in prenovilo,, da ga je veselje videti. Posebno I mi je všeč kamniška okolica, 'ki! je polna dražestnih šetališč in ro-i mantičnih gorskih predelov. S prisrčnim pozdravom vaš naj-: je znal od doma .nemškega, lat-in- Dor .slavnih dolenjskih Toplic se skega in grškega se je učil v šo-'pride zdaj, vozeč se deloma po že-jiskmiejši spoštovalec lah, iz -svojega veselja pa sc je uril leznici, prav lahko v eni uri. Voda}' J. Trdina. I j j uhavno blebetanje, maizurka .70 Barbara polka .. .70 Cvtut poštoin« za 5 rol ali matij 33«, Od 5 do 9 rol je Sr od vsake Ako narof ite 10 rol ali ver skniiaj. phičamo vso poštnino mi. VSA NAROČILA KASLOVrTK NA Juge slav American Corp. 455 W. 42nd Street, Ncw York, N. Y. DAYTIME COATS ARE OF STRIKING NOVELTY CLOTHS OR SFORTS FURS FAMOUS FIRST ROBIN yrE ARE livtng in an era of spec- VV taeular cioaking. Ne v er such kas tliisage and geuerution vvitnessed as it is seeing novv—and vvearing. Spotted rud striped and in fantastic and star :ing comhinatibn are our fur coats. As if to compete in furnishing thriils, pur dot h and knitted top- ceats ; (id bold plaidings, jacquard patterniugs and bajadere effects in most vibrant colorings. ' Perliaps tlie nevv slini', sleek suede or broadelotli blaek coats, vvhich liave so smartl.v atrd suiig. savv one of my family. “My family had taken up thelr abode j In this plače the year before, and vvhen this first member vvas seen to arrive the follovving spring, after a iong hard vvinter, the people rejoiced so that it vvas one of the big and outstandlng events. “And the same thing happened in other parts of the country. “In these other parts the first robins seen to return vvere greeted so happily j and delightedly. ( “It meant so much to people after they had almost given up hope that the vvinter vvould ever be over or that the snovv vvould go or the cold let up. “Well, it became something to be treasured and looked forvvard to and "At least many great events are inarked..by monuments. But you could not liave a monument or a statue of a robin. “It vvould be too stili, made in Stone or anything of that sort, to look like a robin. The red breast is heeded, and the little hops vve give and our chirp- ing and our songs and our fat content- ment in the later spring vvhen vve are having such good tliings to eat <4 bA are so happy and so husy. §, ' “It vvould not do to liave such tliings f for us even if any one ever tbought ’ ofdoing it—vvhich I very much doubt. “I don’t-beiieve they vvould think of anything of the sort. But I think that no greater tribute could be paid us, no higher honor and no finer act of appreciation than the way people, big and smail, old and young, tali and sliort, greet the first robins every- vvhere every spring,- “There! I hear some one else say- ing it. Listen, little Mrs. Robin, | doesn’t it sound very, very svveet?” I And the robins cocked their heads and said: I “Spring and people we)come us. ! Such a double vvelcome makes every robin chirp and sing.” Why H e Likes Čast or Oil “Every time I take castor oil mam¬ ina puts a nickel in my money box,” “And vvhen vour money box is full?” “She buj r s a nevv bottle of castor oil.” On Two Cylinders “Hovv are you getting on at sctioot, Alec?” “Fine! We’re learning words of four cjTimlers novv.”—Tlie American The Cincinnati Reds have pur- chased Eddie VVilliams, star right- handed piteher of the El mira club of the Nevv York-Pennsylvania ieague. * * » » Back in 1589, John McGraw recci.ed $2 for pitcliing a game and then vvas a hold-out for S5 before he vvould enter the box for the next contest. He got it. * * * J. Walter Morris, secretary of the Uallas club of the Texas Ieague, an- nouneed that his team vvould train at Mineral Wells, Texas, again nest The practice of kissing one another has been eliminated from the French prize ring. . . . From novv on the hattlers vvill concentrate on kissing the eanvas. * * * Lacrosse for ladies Is novv an estab- lished šport at several vvomen’« col- leges, including the University of Cail- fornia, Syracuse university, Bryn Mavvr college and Rosemarj- college. Th« Robins Cocked Thelr Heads. dreamed about—the day vvlien the first robin should arrive in the spring. “Novv sometimes such events are marked by monuments and there ure statues ereeted to the first of this and the first of that and the most inipor- tant of this and the most important of rhnt “St. Louis fans declare war on Cards over ' tradiag of Horusby”—sports Item. One rumor has It that large consignments of pop bottles are be- Ing moved secretly Into the eity’s ar- senals. * • * Russell, rookie Red Sox pitčliep, had the ratlier unique distinction of not scoring a single run during the 1926 American Ieague campaign. Russell vvas in 37 games, going to bat 21 times. He made four hits. » * * Our idea of a swell job is that held hy Baseball Commissioner Landis, vvho dravvs 86.'»,000 per year front tlie major Ieague organization and sees ali the baseball game« vvlthout having to at- tend grandmothers’ funerals. * * * VVillie Hoppe, vvlio is not quite forty, is the oldest of the balkline star*. Ed- ouard Horemans, the Belgian, is thirty- eight; Young Jake Schaefer, t!urty- one; Roger Conli, twenty-five, and \Velker Cochran in his iniddle tvren- tles. * • * Uoy 'Nhitcraft, for ttiree j-ears man- vcer o!'the Tcrre Haute team of th« Three-l^Ieague, has been engaged as pilot of the Evansville ©I Cm same ieague for 'F27. “NAŠ DOM”. 24. februarja. 1927 Stran 11 “NAŠ DOJI”, 24. februarja, 1927 Humor in satira. Ima upanje. Berae : “Ali imate kako obrab¬ ljeno obleko?” Župan: “Zdaj ne; toda vpra¬ šajte me jutri po seji občinskega odbora.” I Koš. J Stara.kmetica je bila s košem na hrbtu na potu v mesto. Med potom jo doide voz in gospodar jo vpraša, ako hoče prisesti. Kme¬ tica, veselo sede na voz. Ker pa je še vedno imela koš na hrbtu, jo vpraša mož. zakaj koša ne odloži. Ponižno mu tedaj pravi kmetica: “Ne. tega ud vas pač ne morem zahtevati da bi vozili še moj koš.” Pijančevo modrovanje. “Potrpljenje je ključ do vsake¬ ga uspeha. Kako neumen izrek! Ako pa imaš poleg še kak napačen ključ; kaj pa potem?” Vrhunec raztresenosti. “Kako čuden prstan imaš na roki.” “Dal mi ga je profesor, da se naučim nalogo.” “Pa si se že naučila?” “Je pozabil dati nalogo.” Mogoče. Uspeh oglasa. Pri Bavdekovili so klali in Bav- dekova je naročila svojemu možu, da kupi v mestu funt popra za klobase. Ko Bavdekovka pokusi poper, najde, da je do polovice ponarejen. Ker se Bavdek ne mo¬ re spomniti, v kateri trgovini ga je lmpil, objavi v časopisu naslednji oglas: “Včeraj sem bil v neki tr¬ govini ogoljufan z enim funtom ponarejenega popra. Zato poživ¬ ljam dotičnega trgovca, čegar imena nočem sedaj povedati,, da 'mi v 24 urah pošlje funt pravega popra, ker sem drugače prisiljen ga naznaniti.” Naslednjega dne je dobil Bav¬ dek od 35 trgovcev po en funt pravega popra. Strah. Učenka višje dekliške šole, za¬ nemarja učenje, ker se preveč pajdaši z moškimi. Učiteljica po¬ kliče očeta in mu pove. Oče pa od¬ vrne: “Pustite jo samo, naj lju- bimkuje, drugače bo ostala, sama, kot ste vi.” “Dežuje in moja žena je v me stu.” “Saj to ni nič; bo že šla v kako trgovino pod streho.” “Saj ravno tega se bojim.” Ne pomaga. Zdravnik: “No, kako kaj spite? Ali ste šteli, potem ko ste vzeli zdravilo?” -Bolnik: “Seveda; včeraj sem naštel do 18.000” Zdravnik: “In potem ste zaspa¬ li?” Bolnik: “Ne ..vstati.” Zlobni moški. Dobro povedala.. Prva soseda: “Kadar se prese¬ limo od tukaj, bomo stanovali ege d dostojnimi sosedi.” Druga soseda: “Mi tudi.” Brez sovražnikov. Ko je vojvoda Valencije ležal na. smrtni postelji, 1 ga opozori nje¬ gov spovednik, da naj tudi misli na svoje sovražnike. — Nimam nobenih sovražni¬ kov”-, odvrne vojvoda. “Toda vaša vzvišenost, na va¬ šem visokem mestu. . .” “V resnici nimam nobenih, ker sem vse dal postreliti.” “Imam moderno pristrižene la¬ se, najnovejše poteze na obrazu in še vedno nimam moža. Zdi se mi, da so temu krivi samo zlobni mo¬ ški.” Slaba trgovina. “V sedanjem času gre trgovina bolj slabo. “Žalibog; ako ne bi sem pa tam prišel kak spdnijski birič, pa v svoji trgovini skoro ne bi nikdar videl človeka.” Z dopusta. Topničar Košmerl se je z do¬ pusta vrnil na fronto. Njegov bliž¬ nji rojak Pucelj ga vpraša, kako je kaj doma. “O,” pravi Košmerl, “saj poznaš mojo staro. Vesel sem, tedaj je bil ča^da sem zopet tukaj, ker v vojni je več miru kot doma.” Tako. “Gospa Tratnik mi je pripove¬ dovala, da ne ve, ali bi šla k svo¬ ji hčeri v Ljubljano, ali k drugi hčeri v Maribor. Oba zeta ste- ji svetovala, naj bi se že preselilo en¬ krat iz Kranja.” To bo tako. Zet v Ljubljani ji je svetoval, naj se preseli v Ma¬ ribor, zet v Mariboru pa, naj gre v Ljubljano. Podedovanie. Žena: “Po kom je neki naša Milka podedovala svoj dolgi je¬ zik’ Po meni ne.” se. Mož: “Gotovo ne, ker ti ga imaš : ' ; 1 jr .a Edina skrb. Izak in Mozes se peljeta po morju. Ladja se naenkrat prične potapljati. Mozes prične vzdiho¬ vati in Izak pravi ..začuden: “No, j Mozes. kaj pa jokaš? Ali je tvoja ladja?” THE FEATHERHEADS Majhen migljaj. Felix J Little Joke Is a Boomerang Gospod: “To je medsebojno na- gnenje.” Vdova: “Danes je rekla nekemu gospodu, da bi vas zelo rada ime¬ la za svojega očeta.” : ‘NAŠ DOM”, 24. februarja. 1027 Stran 13 pni H H iiaa fl iiiiiiiiiiiiiiffiiiiBMBitiHiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHHiiniiiiiiiiHiiniiHiiiiiiiiimiiiiiiHiaiBiiffiiiiMHniiininHSiiiiniiiiiiiBiiianiiiiiiijaiiiiiiiBiiiinniiinitainiiiHinii tn miimnii i BiiHgini^ I Vesti iz starega kraja 1 Koliko slovenskih učiteljev je še Tihotapstvo na meji. Obmejni tihotapci se. večinoma na Primorskem. “Čiščenje” med slovenskimi in hrvatskimi učitelji še ni končano. Mn is ter Fedele pripravlja sedaj nov zakon, ki bo omogočil pro¬ svetnem umindstrli, da prestavi učitelja tudi izpod enega območ¬ ja šolskega nadzornika v Mrugo. rekrutirajo iz Maribora. Ker so zelo previdni in zvijačni, jim je težko priti na sled. Te dni je pad¬ la v roke finančnim organom ti¬ hotapska družba iz Maribora, ki je dolgo časa prenašala preko me. je saharin, cigaretni papir itd. — sreča je ni izpametovala. Grehu je li. Preiskava je dognala. da je na¬ sledil greh in ona bi 'imela, 'zopet stopila smrt vsied udarcev. Za postati mati. To je bilp fantu, ki brezsrčnim zločincem ni bilo tre¬ jo je zapeljal, preveč, zato je skle- t ba dolgo »tikati, Je ze pod ključem nil, da se je na vsak način iznebi, j in lahko razmišlja o svojem krop Zasnoval je zvit načrt. Nekega tem dejanju, dokler pravica ne iz-; jutra še v temi je prišel' k dekle-j reče nad njitti sodbe, ki jo zaslug tu in ga zvabil od doma, češ, da ži. gresta na Tišino po krstni list in se potem poročita. Dekle je po¬ nudbo veselo sprejelo in je brez f | i e!.. obotavljanja sledilo fantu. 'Komšjfj pa sta. se oddaljila dd hiše za kake¬ ga pol kilometra, je začel fant de¬ kle s kolom obdelovati in jo je ta Ure tiar d 2432 Mesar JOHN MELCHNER Jasno je, da pripravlja, minister] O’ 1 e 11. januarja je v St. liju. ko dolgo tepel, da se je 'mrtva ustavila obmejna finančna straža ! z štiri osebe, ki s ose skušale pre- krasti preko meje. Dva moška ti¬ hotapca sta pobegnila, streljajoč na stražnike s samokresi, dočim se je posrečilo dve ženski prijeti. Nosili sta saharin. Alojzija Š. in Julijana R. sta doma iz Maribora! in sta nato izdali še svoja tovari¬ ša,' ki sta bila te dni aretirana! Pepele novi zakon le zato, da bo udaril še enkrat po .slovenskem u- eitefjstvu, da razprši še to malo slovenskih učnih moči po vsej Ita¬ liji. Ministru Fecleleju preostaja le še nrav malo dela. Na Primorskem je danes le še 360 slovenskih in hrvatskih učiteljev. Hrvate: ..lah¬ ko prešteješ na prste. Ko so Ita¬ lijani zasedli Primorje je tu po¬ učevalo 800 slovanskih učiteljev. Gospodu Gentileju gre seveda tu¬ di velika zasluga za to čiščenje. Saj. je ravno on prvi začel siste¬ matično preganjati in odpuščati slovenske učitelje, in je tudi za¬ trl slovensko šolo. Fedele mu le slepo sledi; originalnega ne more ničesar iztakniti, ker idejno niti izdaleka ne dosega svojega pred¬ nika. Fedele je pred nekaj meseci u- vedel- odpustno postopanje proti' in jo požrl. Naslednji dan ga je zgrudila na tla. Truplo je nato za¬ vlekel v neko bližnjo mlako, kjer so ga mimoidoči našli in izvlek-S priporoča svoje vedno sveže is 'suho meso ter klobase 16- i st Ave. Nev/ York, N v • Zastrupljen volk. ;; •’ ” * j Gozdar Tomasphek v Kočevju -j e bil opazil volka v gozdu v tre-] nofkti, ko je trgal srno. Ustrelil je, pa je zgrešil, volk je pa srečno odnesel pete, pustivši svoj plen. I Tomascbek je zastrupil srno in je; verno hodil vsak dan gledat, če bo volk nasedel. Toda volk je ho dil blizu kakor mačka okoli vre le kaše; končno ga je le premo¬ tilo, po 14 dneh je zgrabil srno S 43 slovanskim učiteljem. Vsake¬ mu je poslal poseben dekret, ki ugotavlja, da se je učitelj “posta¬ vil v nasprotje s splošnimi smer¬ nicami fašistovske vlade.” Vsi ti- eitelji so vložili rekurz in doka¬ zali, da nima ministrova ugotovi¬ tev nikake podlage. Minister re- kerzov ni upošteval in dozda.j je prejelo že dvajset učiteljev dekret o definitivnem odpustu iz službe. Učitelji so morali po vročitvi de¬ kreta takoj zapustiti šolo. Za svo¬ je življenje, bi so ga darovali šoli, dobijo malenkostno odpravnino. Tako ostane še 360 slovenskih učiteljev na Primorskem. Morda ostanejo še to leto,drugo leto se ■pojdejo učit italijanščine v Itali¬ jo. . . Kako lepo to zveni, posebno pred svetom! Kako minister samo skrbi, da se slovenski učitelji na¬ učijo italijanskega, jezika. Pošilja jih v srce Italije, odkoder jih ne bo več. . . Napadeni, ker so peli slovenske pesmi. 25. januarja zvečer, na nede¬ ljo, je sedela, v gostilni pri Sv. Jakobu v Trstu družba, slovenskih delavcev in prepevala slovenske pesmi. Nenadoma se pri sosedni mizi oglasi neki fašist, in prične zmerjati slovenske delavce ter zahteva, da morajo nehati. Slo¬ venci so odgovorili, da ni njihov namen, da bi s petjem koga izziva¬ li; pojejo slovenske pesmi kakor pojejo Italijani italijanske, Faši¬ sti so takoj planili pokonci in se vrgli s steklenicami in kozarci na slovenske goste. Delavec Ivan Si¬ la. je obležal ranjen v glavo.''Tele¬ fonirali so brž po' avtomobil Rešil¬ ne postaje; zdravnik je pri ran¬ jencu ugotovil pet ran na glavi. Rane niso smrtno nevarne. lovec našel nedaleč od mesta, kjer je bila srna, mrtvega". Volk je bil dolgo časa razstavljen pri Štrausu, kjer so ga tudi fotogra¬ firali. Utopljenec. V torek, dn.e25. januarja so na¬ šli blizu Reke pri Lipoglavu v ma¬ lem potočku pod mlinom moško truplo. Spoznali so, da je pone¬ srečenec mali posestnik Josip Štru¬ kelj, po domače Starec iz Stare vasi. Umrli je'šel. 24. januarja k sestri v D. M. v Polju klat praši¬ če. Nazaj grede je tožil svoji spremljajoči ga nečakinji, da mu je slabo, zavil je k Ipavcu na po¬ žirek žganja, da mu odleže, na¬ govoril še pri Rekarju žagarja drv in šel dalje proti-.domu. Kma¬ lu za njim je šel mesarjev sin iz j Dobrini j po opravkih. V potočku je zagledal mrtveca in obvestil Rekarja in druge o nesreči. Po¬ nesrečenec je pustil klobuk in ce¬ kar na' poti, sam pa se je nagnil pit iz potočka, da. bi mu kaj od¬ leglo. V slabosti pa je utonil. Po¬ kojnik je bil zelo marljiv gospo¬ dar, kateremu je predlanskim vse pogorelo, a je vse znova krasno uredil. Pri ljudeh je bil zelo pri¬ ljubljen, zato vsa župnija žaluje za njim. 'Zverinski zločin. Pred par dnevi se je odigrala na avstrijski strani v bližini dr- Ižavne meje žalostna drama. Neki fant je. s kolom do smrti pobil mla¬ do prekm. slekle iz Sodišinec. — Neizkušeno dekle se j.e pred par j leti podalo v Avstrijo iskat služ¬ be. Službo je dobila, obenem je pa tudi zašla na slaba pota. Iz padca se je rodil greli in mlado dekle jej postalo nezakonska mati. Ne J Vab • i no SLOV. PEVSKO DR. “SLOVAN” na PUSTNO SOBOTO, 26. FEB. 1927 v Kočevskem Domu 657 FAIRVIEW A VENU E, RIDGEWOOD. ZAČETEK OB S. ERI ZVEČER ZA NAJBOLJŠE NAGRADE SO DOLOČENE ŠTIRI NAGRADE V ZLATU Da bo določevanje nagrad nepristransko, bedo' za sodnike do-. ločeni poleg predsednika in tajnika “Slovana”, tudi trije sodni¬ ki iz navzočega občinstva. Kot posebnost te prireditve bodeta “pomarančni” in “krofov” ples, pri katerih volijo ženske. . Katera bo najbolj pro¬ dna in dobila največ pomaranč, dobi še posebej nagrado v zlatu. ODBOR. Uspešno zdravljenje kroničnih bolezni pri moških in ženskah z modernimi metodami POKAŽEM HITRE UČINKE pri vseh oblikah krvnih, kožnih in nervoznih boleznih, pri vnet¬ ju kože, kroničnih izpuščajih, razširjenih žle¬ zah, pri živčnih in splošnih oslabelostih, pri ledicah, odvajanju vode, revmatizmu, pri želod¬ čnih in črevesnih boleznih. Ne glede na to, kakšna je vaša bolehen, ali kako dolgo vas že muči, JAZ VAM MOREM POMAGATI. MOJE CENE SO ZMERNE in pri vsakem obisku vključeno moje osebno zdravljenje. X-Zarki, .Preiskava krvi, Wasser- mannov sistem in Analiza urina. Natančno določevanje bolezni in zdravljenje. Vbrizganje serumov 606 in 914. NASVETI IN PREISKAVA ZASTONJ špeejalist, vstanovlj. pred 23 leti. 110 EAST 16th STREET, (med 4th Ave. in Irving Plače) NEW VORK (TTY Vsak dan od 9 dop. do 8 zvečer; v nedeljo od 9 dop. do 4 pop. I Stran 14 ‘NAŠ DOM” 24, februarja, 1927 FRAN GOVEKAR. (Nadaljevanje.) V procesiji pa je koračil ponos¬ no kot še nikdar meščan in hišni posestnik, brivski mojster in ba- rokar Gregor Dane. Spremljala sta, ga krojač Dominik in rokavi- čar Kavčič. _ Dane se je zavedal, da je v vsej procesiji vendarle najzanimivejša oseba; vse ga ogleduje, vse se raz- govarja o njem! Aretirna je bil, zaprt, malone na smrt obsojen in toliko da ne ustreljen. Kdo dru¬ gi je doživel toliko ko on? — In zakaj vse to? Čujmo in strmimo: vse zaradi svoje skalno trdne zve¬ stobe — do cesarja in Avstrije! On, Dane, junak, žrtev, mučenik! Nima '■ga Ljubljana imenitnejše- ga moža. In brivnica mu je bila vsak dan bolj polna gostov, ki so vpraševali: — • Zakaj vendar? Kako ste se rešili, mojster? Vsi smo trepetali zaradi vas! Pripovedujte vendar! In Dane je pripovedoval, pripo¬ vedoval. . . in Ljubljana je str¬ mela, se naslajala in govorila. Zato pa je korakal Dane v pro¬ cesiji s prekrasno lasuljo in v iz- nova izlikanem fraku, s snežno belim Žabotom in trdo naškrob- ljenimi belimi zapestnicami, lep in ponosen kakor zmagal ec po tež¬ ko izvojevani zmagi. . . Po dovršenem opravilu pa jo je mahnil s prijateljema k “Belemu končjiku” v Gledališki ulici. Bil je Židane volje. Vsaj na videz. ■—- Še je Bog z nami in našim orožjem! — je dejal, si naročil po¬ lič vina in porcijonček bržolice. — Zmerom sem trdil, da ga ni modrejšega cesarja od našega in da ga ni zvitejšega in premetenej šega'vojskovodje od Karla. Torej — zdaj vidita, da sem govoril prav! — Vrag me vzemi, če si kdaj kaj takega izustil! Pa saj je tudi preneumno! — se je zasmejal ro- kavičar. — Ali si pijan, kali? — se je za¬ čudil krojač. — Tepeni sm ozopet in zopet — Lombardijo ter še Ni¬ zozemsko izgubimo pa 300 milijo¬ nov cesarskih goldinarjev moramo plačati povrhu, ti pa kvasiš otro¬ be, da se mora psu studiti ! — Pa je le resnica! Kdor se po¬ slednji smeje, se smeje zmerom najboljše! — je vztrajal Dane in se napihnil zaničljivo. — Vidva pač nista diplomata! Z volkovi se mora tuliti, to je vsa modrost. Se¬ daj pa ni treba več. Francozi se pocejajo iz države, da se vse kadi za njimi. Zdaj že lahko povemo, kar smo vedno mislili: vrag jih vzemi! Držali so me že za goltanec a ukanil sem jih in se jim še iz¬ muznil. Brivec Dane je še vedno premetenejši kot francoski naj- domišljavejši general. Hehe! Ogorčena sta bila poštena ljub¬ ljanska obrtnika. — Ti, ki si kar norel od navdu¬ šenja za Francoze! —Ali se ti blede ? r <— Ti‘ki si se drl kot zaklan pra-' šič r Vive la France ! ter si jim le¬ tel do Viča nasproti s francosko trikoloro — ti zdaj govoriš tako¬ le zato, ker si bil eno noč zaprt! . — Smešno! — Ti, ki si pred vojaškim oskr- bovališčem hujskal kmete in vo¬ jake ! -— Nasprotno! — Ti, ki si psoval avstrijsko vojsko in avstrijske oficirje! — Larifari! Le tepci, kakršna sta vidva, niso razumeli, da jih imam za norce ter da igram ko¬ medijo ž njimi, — je mirno trdil Dane in pil. — Da, prijatelji, zna¬ ti je treba ! In jaz sem znal! O mo¬ jem avstrijskem patrijotizmu ni mogel dvomiti nikdar noben pa¬ meten človek. Da so to vedeli tudi Francozi, pa je dokaz, da bi me bili kmalu poslali žabam gost in rakom žvižgat ! " _ — Zato, ker si se vlačil s pija¬ nim šaSerjem. -Pa ne zaradi tvo¬ jega avstrijskega mišljenja! — To vem jaz najboljše! Akti naj govore! Preiskava je najzgo¬ vornejši dokaz! —- je vztrajal Da¬ ne. Kar sem grajal na avstrijski vojski, sem grajal le iz skrbi in ljubezni do države! Jezil sem se na pijanost surovih častnikov. In pritrjeval mi je sam general Mer- cantin. Moja kritika je izvirala le iz skrbi za armado za mesto in za Avstrijo. Kdor govori kaj druge¬ ga, je tepec in obrekovalec! .— A.ti si največji hinavec! Na, dobro znaš zaviti! Kar všeč si mi ! Res .neumen nisi! — Tako obračati plašč po vetru ne zna kdorsibodi, vrag te vzemi! Za advokata bi bil moral iti štu¬ dirat, ne pa za brivca. Samozavestno se je režal Dane, a se branil: — Nič ni res! Vesta ,da lažeta! Dane je bil, je in ostane zvest av¬ strijski patrijot. Hvala Bogu, res je, neumen nisem L Zato mi pa tudi ne more nihče blizu! —■ Prav ravnaš! In nič se ne boj, midva te bova povsod zago¬ varjala, če bo treba! .— Saj ne bo. Nič bati se! Am¬ pak če bi bilo treba, na vaju se lahko sklicujem: povedal sem va¬ ma zdaj razločno, kakšna je res¬ nica! Rezika, cel bokal ga prine¬ si; danes je praznik! Še par dni sem samec, potlej pa se vrne moja ljuba ženica. — Ojoj, Grega, že sedaj se tre¬ seš pred njo! — Nasprotno: komaj čakam, da se spet vrne! — je iznova prese¬ netil prijatelja zgovorni brivec. Zopet sta se mu zakrohotala, on pa je vztrajal: — Nič se ne režita! Resnico go¬ vorim. Samo da se umakne hrvaš¬ ki kordon izpred Trebnjega, pa pojdem'takoj sam po svojo ženo. Verjemita: ni je skrbnejše žene od nje! Zdaj šele vidim, da je živ¬ ljenje brez nje pravi pekel. A kaj si počel zaradi Ver- derberice! — ga je opozoril roka¬ vica r. i Saj si koprnel po njej kot j mladenič! —- ga je spominjal tu¬ di krojač.—- O, grešnik, nikar še ne delaj 'nedolžnega! Dane pa se je zaničljivo namrd¬ nil : -— Zapomnita si: Dane je zvest, pošten zakonski mož! Če sta raz¬ umela moje šale in dovtipe kdaj drugače, vaju le obžalujem. Z vsa ko žensko znam biti prijazen. To da nič več. Ker žena je le žena in zakon je sveta reč! Prijatelja roka-vičar in krojač sta se nemo spogledala, zmajala z glavo, pila in se smehljala. Potem pa je dejal Dominik: — Tič pa-si, Grega, tič! Malo takih! Ampak še enkrat rečem: prav ravnaš! — In nič se ne boj : midva bova s tabo kakor doslej! Če bo treba. — — Saj ne bo. A če bo, zanašam se —- ! In izpili so bokal in še enega. . . In pili so; saj se je razburjala, veselila in jezila vsa Ljubljana ter pila, pila. . . Tiste dni je bilo življenje v Ljubljani kakor morje, ki naraš¬ ča, hrumi, pljuska in buči, a zopet pada in izginja v nedogled: danes preplavljena od vojaštva, ki je odhajalo proti Kranju, v Gorico, v Trst ali v Celje ter celo proti Novemu mestu, se je jutri izpraz nila, da ni bilo videti nikjer no¬ bene uniforme več ter je zavlada¬ la tišina kakor na vasi. A zopet se je. utrgal človeški oblak ter je za¬ lil vse ulice in trge; grmeli so bobni, peli so rogovi, hrzali so ko¬ nji, rožljalo je orožje in tisoč in tisoč težkih nog je korakalo po mestu ob vsaki uri podnevi in po¬ noči. Odkod? Kam? Čemu? Zakaj? In vedno enaki polki, vedno ena¬ ke uniforme! Ali so vedno isti, ali vedno drugi? Kaj se godi? Kaj se priprav¬ lja? Kaj je resnica, kaj bosa go¬ vorica? Kurir teče za kurirjem, ali nosijo vojno ali mir? Tisočero vesti, vsaka drugač¬ na. Ali se sklepa mir ali se je že sklenil? -— Vse se je razdrlo. Bo- naparte je že v Gradcu, toda nje¬ gova prednja armada prodira že proti Dunaju! Vse je izgubljeno! — Ne, cesar in Bona pa rfe sta se popolnoma pobotala in vse ostane pri starem. Toda Kranjci se pri¬ klopijo Italiji, ker Trsta Francozi ne izpuste več iz pesti in Slovenci ostanejo pod francosko republiko. In ljudje so ugibali, ugibali, ter pili, pili. . . Dr. Repiča pa ni vznemirjalo in zanimalo nič več. Skoraj da se ni genil z doma. Iz nekdanjega pohajkovalca, ki je begal ves dan po mestu in zbiral novice, je postal zapečnjak, ki se mu je zdelo doma najlepše. Posedal je v svoji sobi ,čital je knjige, reševal akte, ki so se mu nabrali tekom minulih tednov, ko se mu ni ljubilo lotiti nobenega dela, se bavil z Lovrenčkom ali pa kramljal z Marijanieo. In čutil se je čudovito mirnega in srečnega. Zdaj šele se je zavedel, kako prazno in pusto je bilo vse njego¬ vo prejšnje življenje. In moža ne¬ vredno ! Samo v Marijaničine oči se mu je bilo treba zazreti in postalo ga je sram nekdanjega razuzdanstva in neznačajnega pustolovstva. " — Ce me prevaraš, umrem! — mu jc dejala. Enkrat samo Lin je verjel za vselej.'Moral je verjeti, ko je videl zdihljaj njenih usten in prebledelost njenih lic. — Niddar! — je vzkipel. In ob¬ jel je njeno glavico in jo poljubil. Ni mu vračala poljubov. Sa¬ mo gledala. ga je globoko, z bolest¬ nim strahom in drgetom. — Zakaj me ne poljubiš, Mari-. janica ? —• Bojim se. . . — česa?. — Da bi.se morala kdaj sramo- • vati. . . - Ali, veruj, veruj, žena! Lju¬ bim te, kakor nisčtn ljubil še ni¬ koli. Padel je pred njo na. kolena, jo - objel okoli pasu, naslonil glavo na njeno srce ter ječal: - Veruj! Veruj! Prisegam ti! Do smrti tvoj! In govoril je brezkončno, ves plameneč in vendar ves srečno ne¬ srečen, da dvomi, da se ga boji še vedno. . . po vsem, kar se je zgo¬ dilo. . . po vsem ,kar veže za več¬ no. . . Poljubljal je njene raskave ro¬ ker a zdele so se mu lepše kot roke hajnežnejše damice; stiska jo je k sebi in vdihoval vonj njenega telesa ter zagotavljal: — Po zdravju dišiš! Kakor bre¬ skev si jedra in vonjiva — brez parfumov in pudrov! In opajaš me. . . Nasmehniti se mu je morala, nasmehniti njegovi vnemi in — skromnosti. —- Zaslepljen si, — • je dejala. — Ko pa izpregledaš, ko se me na¬ veličaš. ..o Bog! In zopet je prisegal: — Nikdar, nikdar! Večno tvoj, samo tvoj! — Pa čemu me ljubiš? — Ker te moram! Usoda je ho¬ tela, da sem te zagledal na Sv. Petra cesti. . . usoda je ukazala, da moram za teboj, usoda ni do¬ pustila, da. bi se bil ustrašil vtoje osornosti! Moram te ljubiti, duša, in tudi ti, moraš, moraš! Človek ima vendar svobodno voljo! — Nima 'je! Človeška volja ni bila in ne bo nikdar svobodna, ker nam vsem velja en zakon: Mo¬ raš ! — Usoda ? A kaj bi bilo, če bi te bila zavrnila iznova? — Pa zakaj me nisi? — Ker nisem mogla. — Vidiš! Ker ti ni več dopusti¬ la usoda, predraga! — Saj si me videla iti z gospo Wassertlialko: v svoji besni obupnosti sem bil pripravljen storiti največjo pod¬ lost, potem pa makar obesiti se! A storil nisem ničesar, ker mi te¬ ga ni dovolila usoda. Poslala je Pelzla za. menoj in . . . — O, zakaj me je videl gospod profesor! On je najina usoda! — — Ne, profesor je bil le orodje usode, midva pa sva se našla .ker je bila, taka volja usode. — Da, morala sem, branila sem se ,a obenem želela. . . Zavedala sem se, da ne smem, a vedno sem gledala skozi okno, kdaj prideš in mi boš prigovarjal. In hrepenela’ sem, da navede gospod profesor le IDalje na 15. strani) Dl SVITANJE (Nadaljevanje s 14. tsrani) Se več, še tehtnejših razlogov. . . zavračala sem jih, a moje srce. je kričalo: Da, da. . . prepričana ho- čem biti. . . le govorite, gospod profesor. — Odurna šeni bila s ta¬ bo, kadar pa te ni bilo, sem mislila le nate, iztegovala roke po tebi in jokala. — Trpela si, moje srce pa mi je dopovedovalo, da. boš moja. in da boš srečna. In zdaj si moja in jaz sem tvoj, ves, z vsako mislijo, z vsakim srčnim utripom. Toda ti nisi srečna. — O, dragi, kaj govoriš! — Vse storim, karkoli želiš. . . reei, kaj te še bega, da si nemirna j in tužna, žena zlata. Tedaj je naslonila lice ob njego¬ vo, se ga oklenila okoli vratu in zaihtela. — Govori, Marijanica! — Tako tesno mi je v duši. . . Neprestano se zavedam, da sem grešnica, da je sramotno moje živ¬ ljenje in da me gledajo Tonetove oči očitajoče: — Izdajalka! Pod¬ la prešestnica! — V sramoti ži¬ viva, moj dragi, a pomoči ni no¬ bene. — Tudi to urediva, zlatica! Ni- feakega očitanja ne trpim zaradi tebe in sramote se ne boj; samo da dobim uradno potrdilo o smrti To- retovi. stopim takoj b gospodu Vodniku, da. naju poroči. Prava, od vseh spoštovana žena mi po¬ staneš, Marijanica, in ves svet mi bo še zavidal, ko se pokažem s ta¬ bo, ki si najlepša in najboljša med ljubljanskimi ženami. A tudi Pelzel se je najrajši dr¬ žal doma, študiral je, pisal, igral z dr. Repičem ter hodil s kurami spat. Vina ni niti pokusil več. Še ga je včasih zagrabilo hrepenenje takrat pa je poklical k sebi dečka ga poučeval ter mu pripovedoval karkoli, samo da se je premotil in da je pozabil. Neko popoldne po obedu je pro¬ fesor Pelzel sedel v svojem kabi¬ netu in se zabaval z Lovrenčkom. Rad je imel bistrega dečka, ki je izpraševal neprestano in mu ni bilo odgbvorov nikoli dovolj. Lovrenček je imel pred seboj Japljevo ‘Sveto pismo novega te-j stamenta’ in prebiral je tu in tam. — Ali je govoril Jezus sloven¬ sko ali nemško? — je vprašal de¬ ček. — Ne, govoril je hebrejsko — saj je bil Hebrejec ali Jud, — je odgovoril profesor. — Jud? Ali Jezusa so vendar umorili Judje! Zakaj bi morili Judje Juda? — Ker je bil modrejši n bolj¬ ši od vseh! In ker so' ga blagi in pametni ljudje poslušali rajši kot vse druge pismarje in vedeže. Iz ljubosumnosti, iz zavisti so ga so¬ vražili in ugonobili. Prav zato, ker je bil Jud, kakor oni, niso trpeli, da bi bil uglednejši in ueenejši. Če bi bil Jezus tujec, bi ga bili ro¬ jaki spoštovali in se ga bali. — A Jezusovi čudeži! Ali jili Judje niso videli? Ali se Jezusa niso bali, da naredi čudež, ki bi jih uničil? — Čudeže so A T ideli le Jezusovi prijatelji. Sovražniki pa niso o- pazili v Jezusovem delovanju ni- “NAŠ DOM”, 24. februarja, 1927 Stran 15 koli čudeža, ki bi jih bil prepri¬ čal, da je Jezus kaj več od vseh drugih. — A čudeži so vendar popisani. Zakaj niso brali? —- Šele mnogo let po Jezusovi smrti so njegovi učenci zapisali vse čudeže. Verjeli so jih povsod, le doma v Palestini nihče več. — Ali že Jezusova zunanjost! Kako je bil krasen, kako čudovito je bil njegov obraz! Vsakdo je moral vendar videti, da Jezus ni navaden človek, nego sin božji! In Judje tega. niso videli? — Ne, nihče ni videl nič izred¬ nega na. Jezusu, dokler je živel. Šele davno po njegovi smrti so na¬ slikali njegovo podobo, toda iz¬ mišljeno in prav gotovo napačno. In vse Jezusove slike in vsi kipi po kapelah in cerkvah so ostali na¬ pačni še dandanes. — Pa kakšen je bil ? — Tega lie ve nihče, ker nikjer in nikoli ni bil Jezus popisan in naslikan po resničnem življenju. Samo sklepati moremo po njego¬ vem rodu in po času, v katerem je živel, kakšen je bil tudi on. V Palestini so takrat možje nosili turbane kakr,šne nosijo še danda¬ nes Turki; lase so si strigli prav na kratko ali pa so si morda gla¬ ve celo brili. In pri obedih in ve¬ čerjali niso sedeli na stoleli. ka¬ kor sedimo mi dandanes. Kakor Rimljani ali Grki so takrat tudi Judje v Palestini zajemali jedila z golo desnico iz Skled. Tudi Jezus in njegovi učenci so' tako ležali, in jedli pri zadnji večerji. Kak¬ šen je torej bil? Bržčas je bil visok, koščen, ze¬ lo močan, zelo mršav; imel je tem- nozarjavel. od solnea obžgan ob¬ raz, orlovsko zakrivljen nos, — vdrte modre oči in gosto brado. — Na ostriženi glavi je nosil turban ter je bil oblečen v kaftan rimsko- židovskega kroja. In ker je hodil po pralni ali blatu bds ali v sanda¬ lah. tudi njegove noge niso mog¬ le biti vedno tako snažne in bele, kakor jih slikajo. — O, prav nič lep ni bil, če je bil tak! — Zakaj ne? Morda je bil kot Jud najlepši človek. Toda zuna¬ njost je brez pomena. Lep je mož značajen, učen in dober! Resnica ostane, da je bil Jezus silno moder blag, neskončno usmiljen in nad vse pravičen! Kot človek je bil najpopularnejši mož svoje dobe. Samo dobrote je izkazozal roja¬ kom in jih učil samo plemenitost. Le enkrat se je razjezil ter je na¬ tepel kramarje, ki so se predrzni- li posvečen tempel zlorabiti za trž¬ nico in menjalnico. In prav je storil tudi takrat, in tako ni bese¬ de in ne dejanja, zaradi katere bi ga smeli grajati. Kmalu bo dva- tisoe let, odkar se je narodil, a še danes ne dvomi niti najliujši brez¬ verec, da je bil Jezus po svojem duhu, značaju, nehanju in dejanju po svoji plemenitosti Tn čistosti ter po svoji junaški smrti resnično sin na j v ec e resnice in pravice, lci jo imenujemo Bog. li ž njim vsi, ga oblekli in obuli, da. se je spremenil v ličnega meš¬ čanskega dečka, ter ga. učili in na¬ vajali k vsemu najboljšemu. Navsezgodaj je zahajal v žup¬ nišče li gospodu Vodniku, mu os- nažil škornje in obleko ter odšel ž njim V cerkev sv. Jakoba, kjer mn je ministriral. Po maši mu je pometel sobo in zbrisal prah, na¬ to mu je skuhal mleka, prinesel kruha in skupaj sta zajtrkovala. Nato je gospod pisal za “Novi¬ ce” in Lovrenček je odnašal nje^ gove rokopise v Egerjevo tiskar¬ no ter mu prinašal korekturne po¬ le. In Vodnik je pisal, popravljal, Lovrenček pa je sedel in prebiral rokopise in korekture ter se učil slovenščine, ki je bila v tisti do¬ bi najlepša. Pa se je zgodilo neko dopoldne, da se je pišoči Vodnik naenkrat okrenil k Lovrenčiču, ki je sedel, čital in čakal: — Te dni mi je nekdo rekel, da kranjskemu jeziku manjka be¬ sedi, da je ubog in da je A’ njem dosti nemških besed, ki jih ne mo¬ remo povedati po naše. Krivico je delal našemu jeziku! Zakaj bogat in lep je naš jezik, le nekateri ljudje so revni besed, ker ne go- vr.r\. kakor sta jih učila govoriti mati in oče. In pisal j e-dalje. Pa se je zopet okrenil k dečku in mu dejal: — Pravijo, da je kranjski jezik ubog, zato ker goA~ore nekateri ljudje mnogo nemških namesto kranjskih besedi. Ako bi veljala taka, bi imeli Nemci bolj pomanj¬ kljiv jezik kakor mi. Saj Nemci bi brez francoskih, latinskih in la¬ ških besed niti enega samega stav¬ ka ne mogli izpregovoriti niti za¬ pisati. Slovausli narod je trikrat tako velik kakor nemški, zato tudi njegovih besed ne potrebujemo. Tedaj se je oglasil zA'onček na hodniku. Lovrenček je šel odpret. Vsto¬ pil je dr. Repič. Bil je kakor mr¬ lič bled in razburjen mu je velel: — Ostani tu, sam moram goA’o- riti z gospodom. In odA-etnik je vstopil in brez besede omahnil na prvi stol. — Nesreča! — Kalan je v Ljub¬ ljani! — je A-zdihnil po premolku. — Kaj naj storim, gospod prija¬ telj? Marijanica je moja, ljubiva se. presrečna sva in ne dam je ni¬ ti za svoje življenje. Posredujte! Tdife b knezonadškofu! Pišimo pa¬ pežu! ... Storite kar .morete, sa¬ mo Marijanico mi pustite, sicer mi ni živeti. — Nemogoče, — je vzkliknil Vodnik prestrašen. — Sami veste da je nemogoče! Za Boga! Torej Kalan ni utonil? Pravkar mi je poslal Dessel- brunner listek: “Kalan se je A’rnil in pride po svojo ženo!” — Kaj naj storim? Rotim vas, svetujte mi! Vodnik je skomignil z rameni. Tedaj je zazvonilo zopet in takoj nato je prihrupel v sobo profesor Pelzel: — Strašno iStrašno! Kalan je vdrl v stanovanje p, ob.il ženo' s, pestjo na tla, jo pretepal, in suA'al kakor divja zver, da je obležala reva v nezavesti in v mlaki krvi. Nato je grozil, da vas ubije in je preklinjajoč odšel. — Usoda, usoda! — je zaječal Repič, zgrabil klobuk in zbežal. Za njim pa so tekli Vodnik, Pel¬ zel in Lovrenček —- Pri Belem konjičku sta sedela za mizo Dane in Kalan. — Torej ste jo? — je vprašal Dane. — Sem. S pestjo in peto. Mor¬ da celo preveč. A naj pogine, vla¬ čuga! — je odgovoril Kalan, — mlad, črnolas hrust. —- Iskali %-as bodo. A skrijete se pri meni, če hočete. — Skrijem se. Tako dolgo, da dobim še njega. Potem izginem. Na Hrvaškem si najdeni službo. Izpremenim si ime m-ne iztakne me nihče. Ni me skrb; dober de¬ lavec najde kruha, povsod. Samo da ju izplačam! — A dr.. Repiču izplačajte z obrestmi. On je največ kriv! On jo je zapeljal, on je vreden dvoj¬ ne kazni! (Dalje prihodnjič.) POZOR, KDOR SE VOZI! Priporoča m se svojim rojakom, ki se jim kam mudi, da se obrnejo na mene. ker imam velik privatni avtomobil in vsakogar popeljem, kamor želi. Joseph Paulin 110 E. lst Street, Nevv York City Čitateljem “Našega Doma” naznanjam, da sem otvoril v CLEVELANDU TRGOVINO Z MUZIKALUAMI Vse najnovejše gramofonske plo¬ šče in piano - role so vedno v za- loig. .Razpošiljam po vseli slovenskih naselbinah širom Amerike ter se rojakom toplo priporočam. CleA'elandski naročniki “Naše¬ ga Doma” tudi lahko obnove na¬ ročnino a t moji trgovini. FRANK KURNIK 6221 St, Clair Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO Naznanjamo našim čitateljem, da je naš zastopnik Mr. John Jakopich Red Lodge, Montana, pooblaščen pobirati naročnino za list “Naš Dom” za Red Lodge in okolico in ga našim rojakom top¬ lo priporočamo. Uprava “Našega Doma”. NAROČILNI LISTEK Ime in priimek . Naslov: hiš ali box št. Tako so živeli, tako se mirili, učili, se razburjali in ljubili ter bili srečni Repič, Marijanca, Pel¬ zel in! Lovrenček. 7 Lovrenček pa je bil presrečen. Kakor z domačim sinom so ravna- Mesto: . drv . .. ••««•••••» S teni Vam pošljem znesek $. za celo- (pol-) letna naročnino na “Naš Dom.” ”Na» Dom,’ 455 West 42-nd Street, New York, N. Y. (Ta naroeilni listek izrezčte, ffa izpolnite in ga pošljite m naročnino), , 3 ,... ZOGU JE PRODAL ALBANIJO DS. SAG ASA IN NJEGOV KABINET Tirana. Albanija.;-— Nasprotni¬ ki albanskega predsednika An¬ ine! a Zogu pravijo, da je Zogu prodal svojo deželo Italijanom; Njegovi pristaši pa ravno tako za¬ trjujejo, da je napravil samo, v kar so ga razmere prisilile. V vsa¬ kem slučaju je italijanizacija Al¬ banije popolna. ..Ivo je pri italijanizaciji dežele pričel igrati glavno vlogo denar, je albanski parlament poklical fi¬ nančnega ministra na odgovor in ga je hotel postaviti na. zatožno klop kot izdajalca domovine. In ko je bil finančni minister Mufid Bej' Libuliova izpostavljen ostre¬ mu izpraševanju v parlamentu, je' dvakrat odklonil odgovor s pripombo : “Ne 'morem odgovoriti, ne da bi, spravil predsednika v za¬ drego.” V Zogovo obrambo se tudi zatr¬ juje, da se je dvakrat obrnil na Jugoslavijo, da je skušal plačati svoj dolg, da ga pa belgrajska vlada ni hotela poslušati. Mogo¬ če je to tudi bilo res. In Ahmet Zogu je zelo rabil denar zasebe in za Albanijo. In obrnil se je na Rim in je dobil denar. Denar je. pričel intrigirati v ob¬ rhi posojila že 29. maja 1925. —- Podrobnosti o tem so prišle še-Ie pozneje na dan. Italija je dala Albaniji posoji¬ lo na sledeči način: 1. Italijanska skupina (Banca Italiana di Credito) se je obveza¬ la posoditi Albaniji 50.000.000 zla¬ tih frankov ($10.000.000). dasi je bilo nominalno posojilo 72 miljo- p o v dolarjev. Razlika je bila po¬ rabljena za flc-tacijo. 2.50.000.000 zlatih frankov v ^resirei ni bilo posojenih albanski, vladi, temveč so bili samo “dolo¬ čeni” za Albanijo in sicer v na¬ slednjih obrokih: Prvo leto zlatih frankov 7.500.000 drugo leto . 7.500.000 tretje leto . 10,000.000 četrto elto .... . 12,500.000 peto leto .. 12,500.000 To je prva slika, ki je dospela v Združene države in kaže revolucijonarnega voditelja v Nica ragui. dr. Juan Sacasa z njegovim kabinetom. Dr. Sacasa je. v sredini za mizo. pod težkimi pogoji. V' dveh letih pa je zgradi 120 milj novih cest in zdaj gradi železnico. Dan plačila pa je blizu. Prvo albansko plačilo obresti v znesku 5 mil Jonov zlatili frankov zapade Sredi aprila. To bo dan plačila v zlatu, ali pa mogoče tudi s kano¬ ni. GROŽNJE SCHEIDEMANNU Berlin. Nefiičia,. — Odkar je po¬ slanec Scheidemann v poslanski lj.anje.na vojno, ker je nikdo ne zbodeš s šivanko ali z nožem, nadzoruje in se v ruske zadeve Ti bolniki morajo redno vživati tudi ne sme mešati Liga, narodov, neko olje iz Burmaha. v Indiji in ker Rusija ne pripada k Ligi. se morajo zglaševati pri zdrav:ai- Znano je, da se v ruskih to var- kili v gotovih obrokih, nah nahaja veliko število nemš-i Vsi bolniki so tujci, ki so pridi kili znanstven’kov, ■ inžinirjev . in iz južnih krajev. Zdravstvena ob- druo-ih. (last jih ne izolira, temveč se pro- GOBAVCI V NEW YORKU Isto gibljejo med zdravimi ljudmi. (Dovoljeno jim je celo ženiti se, to¬ da otroci so vsi. gobavi. gobavcev. Po ulici se poljubno iž- zbornici napadel deželno hrambo p r gb£#jajo. Obiskujejo gledališča in jo dolžil, da kupuje velikanske množine orožja in strel.jiva od Ru¬ sije. je prejel že 250 pisem, v ka-; terih se mu grozi s smrtjo. Schei-’ demann pa se za vse-te grožnje ne zmeni in je naročil svojemu tajni-j ku. naj mu sličnih pisem niti ne pokaže, ker je to samo izguba ča¬ sa. Policija, pa, boječ se za njegovo družino, je postavila v bližini po¬ slančeva hiše stražo, v hišo pa ze¬ lo hudega psa. RUSIJA SE PRIPRAVLJA .. Pariz, Francija. — Tajna pre¬ iskava neke tuje države je dogna- Z oblastvenim dovoljenjem se izprehaja po new?orških ulicah 21 ALEANIJA HOČE POGODBO Z JUGOSLAVIJO Pariz, Francija. — Albanski po¬ slanik v Parizu Elias beg Bi or ki je bil imenovan za novega zu¬ nanjega ministra v kabinetu Ah¬ med Zog-u, je zjavil, da je Albani¬ ja pripravljena skleniti z Jugo¬ slavijo slično pogodbo kot jo je -Skupaj .. • • $50.000.000 Albanska vlada pa že sedaj pla¬ čuje od cele svote 7 in pol odstot-jleg nadkriljujeta vse pline, ki so kov obresti. V resnici pa znašajo, se rabili v svetovni vojni. 40 odstotkov teli plinov se po- strašno boleznijo. Po zdravniškem mnenju njiho¬ va bolezen za druge ni nevarna. Po izjavi zdravnikov gobavost v podnebju lčot je newyorško, ni la, da 20 tovarn v Rusiji izdeluje nalezljiva, dokler bolezen ni že strupene pline, Med plini sta naj-| pre vee napredovala.. Zelo nevar- nianj dva popolnoma nova, ki da- na. pa je v gorkejšem podnebju. Med 21 bolniki jih je 18 moš- in se vozijo po vseh mestnih želez¬ nicah. To je priznal glavni raziskova¬ lec zdravstvenega urada v New Torku dr. \Villiani L. Somerset. Priznal je, da pozna osebno vseh 21 teli bolnikov. Rekel je, da sk i eni ] a z Italijo. Zadnja pogod- proti njim ni nikake prepovedi, h; , ki j e bila v decembru podpisa- da se ne bi dali striči v javnih na v E j mu _ j e povzročila v Jugo- hr. vilicah, obiskovati plese in se Flaviji ministrsko krizo in vse je gibati med miljoni ljudi, ki ne ve- kaza i 0! da bo prišlo do spora med do, da imajo poleg sebe ljudi s to ,j U g OSa vijo in Italijo. obresti 10 odstotkov, ker se raču¬ najo od 72 milo j nov frankov. rabi za preisl^ševalne namene, o- 3. Albanska vlada ni prejela ni-jstanek pa spravljajo v skladiščaJ ti beliča tega posojila. Izplačila. Ruska rdeča armada ima velikan- prejema organizacija pod imenom ske zaloge teli plinov, ki so bili iz- “Družba za gospodarski razvoj delani v zadnjih treh letih. Albanije” za zgradbo pristanišči Ta preiskava pa je tudi poka- in železnic. Ta družba pa je samo j zala; da vse evropske države, ve- nodružnica italijanske kreditne j like 'in-, majhne, izdelujejo strupe banke. Z drugimi besedami: ban- } ne pline ter se pripravljajo na ka izplačuje denar sama sebi, ob-; vjpjno, četudi so po veliki vojni vse .enem pa pobira obresti od alban¬ ske vlade. Albanska vlada je v resiiici pre- kih in tri ženske, Bolniki te bolez¬ ni ne čutijo, dokler se' ni razvila do svojega viška. Znak te bolezni i pa je, da bolnik ne čuti, ako V Parizu pripisuje javno mne¬ nje tej nameravani pogodbi veliko važnost, ker bi to pomenilo konec italijanskega gospodarstva v Al¬ baniji. RAZNOTEROSTI Afriška riba bommi zna skaka¬ ti in plezati. Lastovica poje na dan do 6000 ;a žuželk, - ’ A TRIJE ZGORELI V CERKVI vee izjavile, da ne bodo nikdar rabili strašnih plinov v vojni V n obenj, evropski državi pa ne jela samo 5 miljonov frankov izdelujejo toliko plinov kot v ($250.000), plačuje pa visoke ob- j Rusiji.'- Sovjetska vlada izjavlja. resti od celega posojila. I da so poročila o veliki množini pli- Ob sklepu pogodbe za posojilo hiov pretirana, kolikor pa ga je iz- je prejel finančni minister osebno; delanega, je samo namenjen za ,60.875 zlatih frankov. Parlament obrambo in ga bo ruska vojska je Libuliova dolžil veleizdaje, t°- r;l bila samo takrat, ako bo prvi ra¬ da, Libuliova je pobegnil in s se-;bil plin njen sovražnik. Preiskava jeT tudi dognala, da so nemški, znanstveniki in nemški kapital'mnogo pomagal Rusom v boj odnesel albansko zakladnico. Značilno je tudi, da je sedanji al¬ banski poslanik v Rimu brat biv¬ šega finančnega ministra Eskrenj.f^j s t var . zdaj pa nastane vpra- Bej Libnhova. j sanje, ali je ves ta plin namenjen Zogu je krvavo potreboval de-; zn Nemčijo, ali za Rusijo. Rusija nar. Od Jugoslavije ni dobil poso -' i ma nailenšo priložnost za tajno iila vz v-c - " . j *• 1 1 dobil ga je v Italiji, četudi izdelovanje pl 'na in tajno priprav- Na sliki je videti razvaline prot es! a litovske cerkve v Toledo, O. V cerkvi je nastala razstrelim in cerkev je do tal pogorela. Zgorele so tudi tri osebe,Škode je 300 tisoč, dolarjev. Sumi se, da je nekdo, položil bombo.