Stev. 808 V Ljubljani, četrtek Ml septembra 1939 Leto IV Razvoj vojnih dogodkov na francosko nemikem bojišču: Saarbrucken, središče industrijskega Posaarja, pred padcem Pariz, 14. sept. o. Sistematične operacije francoskega vojnega poveljstva v Posaarju so napredovale tako, da je treba, v kratkem računati z zasedbo Saarbriickena, središča po-saarskega industrijskega ozemlja. Francosko topništvo že od včeraj dalje obstreljuje osamljene nemške vojaške postojanke okoli Saarbruckena, mestu samemu pa Francozi prizanašajo, ker ga hočejo dobiti čim bolj nepoškodovanega. Nemški oddelki, kar jih je Se pred Siegfriedovo črto, ne bodo mogli vzdržati silovitega francoskega ognja in se bodo morali umakniti v glavne utrdbe. Nemško topništvo skuša ustaviti francosko napredovanje, toda , videti je, da je francoska artiljerija. v pre- moči. Francoski oddelki so zdaj pet kilometrov pred Saarbriickenom. - ' Francoske čete so pri včerajšnjih bojih zajele nekaj nemških tankov in se neposredno spopadle z nemškimi oddelki. Francosko topništvo je sestrelilo tri nemška letala, ki so skušala preleteti mejo. Francosko časopisje razlaga sedanje operacije na zahodnem bojiSču in pravi, da so te operacije priprava za veliko skupno ofenzivo francoske in angleške vojske na zahodnem bojišču. Skrivnost o odhodu britanskih oddelkov na Francosko je bila tako temeljita, <1* i* angleško Pomemben govor madžarskega ministrskega predsednika: Madžarska se bo glede nevtralnosti ravnala po vzgledu Italije in Jugoslavije Budimpešta, 14. sept. m. Predsednik madžar- I drugih nevtralnih dršav, v prn ,T®j® *«; vlade grof Telekv if> imel včp.rai nred seio sede Jugoslavije. Samo tako bo mogoče »Braniti mir, ki danes k sreči vlada v državah donavske kotline.« r , in. r rcuscuuiB uiau^oi - eke vlade grof Teleky je imel včeraj pred sejo poslanske zbornice govor na sestanku vladne siranke. Govoru pripisujejo izredno velik pomen, sa' i® Predsednik vlade v njem natančno razložil stališče Madžarske do sedanjih dogodkov v Evropi. Grof Teleky je v svojem govoru med drugim dejal: »Zunanja politika Madžarske je znana in se ni niti za las spremenila od zadnjega govora drž. upravitelja Horthya. Horthy je dejal, da je Madžarska zvesto privržena miru, ki mu neomajno služi nele z besedami, temveč i dejanji. Madžarski narod je trdno odložen, da bo tudi v sedanjem položaju obdržal v 'svoji politiki edino pravilno stališče, ker sprememba madžarske politike danes ni mogoča. časi, v katerih živimo, so zelo resni. Madžarska si Se zdaj ni docela opomogla od zadnje svetovne vojne. Zato se madžarski narod ne more fcpnMati v kake nove pustolovščine, tudi zaradi sroje zemljep: -e lege ne. Mi Madžari nikdar nismo bili pustolovci t svoji politiki in tudi ne bomo. Trudili se bomo, da ohranimo svoje koristi nedotaknjene. Naša politika je in bo politika miru. Madžarska se bo trudila, da bo Sla te Čase t svoji zunanji politiki za primerom Italije in Temu načelnemu govoru madžarskega ministrskega predsednika pripisujejo izreden pomen. Naletel je na močan odziv, zlasti pri madžarskih sosedah- Budimpeštanski listi so govor prinesli snoči v posebnih izdajah. prebivalstvo šele včeraj zjutraj izvedelo, da so britanski vojaki že v Franciji. Prvi britanski oddelki so leta 1914 krenili 10 dni po napovedi vojne. Tudi te oddelke so tvorile štiri divizije pehote in ena konjeniška divizija, skupaj okoli 100.000 mož. čete, ki so zadnje dni prispele na Francosko, so v marsičem mnogo boljše pripravljene kakor čete leta 1914. Njihovemu vkrcavanju niso prisostvovali starši in prijatelji in tudi ne vojaške godbe. Vojaki 60 se poslovili od svojcev že doma. Ko je legla noč, so se tiho vkrcali na ladje in v spremstvu vojnih ladij odpluli na Francosko. Vrhovno poveljstvo nad francosko in angleško kopno vojsko ima general Gamelin. Dr. Maček sprejet pri kraljici Mariji Belgrad, 13. septembra. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela dane« ob 11 v dvoru na Dedinj* v avdienci podpresedntka kr. v^e dr. Vladka Mačica. Ob 12 ga je sprede a v Belem dvoru v avdienci Nj. Vi«, kneginja Olga. , , , Včeraj popoldne je podpredsednika vlade dr. Mačka obiskal tudi gradbeni minister dr. Miha Krek in se z njim dalje časa razgovarjal Dr. Maček je sprejel tudi več hrvaških ministrov, med njimi finančnega ministra dr. Suteja. Pod večer je obiskal predsednika vlade Cvetkovič, zvečer pa je odpotoval iz Belgrada v Zagreb. Spreml)al ga ,e tudi finančni minister dr, Sutej. Obisk turškega zunanjega ministra v Moskvi naj pojasni, kakšno stališče bo zavzela Rusija ¥ sedanji vojni Bukarešta, 14. sept. o. Romunski politični krogi polagajo veliko važnost na potovanje turškega zunanjega ministra Sarad Zogla v Moskvo. To potovanje bo po fcojBunskStti m u »n ju prineslo jasnost o tem, kakšno stališče misli zavzeti Sovjetska Rusija v sedanji evropski vojni. V njej bi utegnila Turčija igrati izredno pomembno vlogo zaradi važnih pomorskih postojank, ki jih ima v svojih rokah. Te postojanke so bistvenega po* mena za vsako vojskovanje na evropskem jugovzhodu in na azijskem bližnjem vzhodu. Nemške napovedi: Italija bo prihodnji teden posredovala za mir pri Franciji Berlin, 14. sept. m. V dobro poučenih narodno socialističnih krogih govore, da bo Italija prihodnji teden začela z novo akcijo za ustavitev sovražnosti med Nemčijo ter Francijo in Anglijo in za vzpostavitev miru v Evropi. Po teh vesteh se bo Italija obrnila naravnost na Francijo s posebno poslanico, v kateri bo predlagala začetek mirovnih pogajanj. • za ■ napovedi poudarjajo narodno socialistični krogi pogoste sestanke italijanskega poslanika v Berlinu Attolica z zunanjim ministrom Ribbentropom m maršalom Goringoir Go-ring je P©.zadnjem sestanku s Attolicom odšel na poljsko bojišče m tam poročal Hitlerju o italijanskih načrtih, Attolico pa je odpotoval v Rim kier bo sprejet pri predsedniku vlade Mussoliniju in zunanjemu ministru grofu Cianu. Poslanik Attolico ni nesel v Rim samo ustnih sporočil, marveč pismene predloge odgovornih voditeljev’ nemške zunanje politike, ki jim je veliko na tem, da ne bi prišlo do splošne vojne v .Evropi. V zveii s tem poudarjajo tudi sestanke nemškega poslanika von Mackeiisena z Mussolinijem in grofom Cianom. Nemški poslanik v Rimu je bil zadnje čase skoraj vsak dan pri Mussoliniju in Cianu. Važnost polagajo tudi na razgovore, ki jih je francoski poslanik v Rimu Francois Poncet imei z grofom Cianom in na dejstvo, da je poela-jik pred kratkim odpotoval v Pariz k predsedniku francoske vlade. Po mišljenju narodno socialističnih krogov so vsi ti dogodki v tesni zvezi z italijanskim mirovnim posredovanjem. Po drugi strani pa nemški krogi ne prikrivajo mnenja, da bo sporazum s Francijo težko doseči, ker se je 'ta' država, zadnje čase kazala zelo nezaupno do Nemčije in kaj malo razpoloženo za kaka pogajanja z Nemci. Iz katoliških krogov v Berlinu pa poročajo, da bo novo mirovno akcijo Italije podprl tudi Vatikan. Predsednik turške vlade je v svojem zadnjem govoru dejal, da ne želi, da bi sedanja vojni zajela tudi Turčijo Zaradi svoje vojaške pomembnosti Turčija sedanjo vojno lahko vsaj omeji, pri čemer pa se zanaša na *«de ova-nje z Rusijo. Dobre zveze med Turčijo in Rusijo so znane. Tudi ,e znano, da ,e Ture,ja PW« * vojaško pogodbo s Francijo m ^nosijo SovjetskeRusije. Navzlie tej pogodbi ki 'n™ e. s to določene cilje, pa Turčija na vso moč želi, da hi ta vojna ne zajela tudi nje. Toda to je odvisno predvsem od Sovjetov. Dokler bo vojna v Evropi omejena samo na štiri države: Anglijo. Francijo, Nemčijo in Poljska, bo TurK-a, kakor vse balkanske države, nevtralna. Zaradi teh dejstev je obisk tnrSkega vnanjega ministra v Moskvi izredno 'n bo Evropi pojasnil eno najbolj porečih diploma-tižnih vprašanj: Kakšno je točno stališče Sovjet-8ko Rusije do sedanjih dogodkov t Evropi. 0 obisku turškega zunanjega ministra v M -skvi je včeraj na svoji seji razpravlja.a tudi munska vlada. Predsednik vlade Calinesco > takoj po seji vlade sprejel francoskega poslanika v Bukarest Thieryja, nato pa še nemškega poslanika Fabn-ziusa. češka emigrantska vlada se bo v kratkem ustanovila v Franciji. Predsednik Vlade bo dr. Beneš. vojni minister pa general, ki bo poveljeval samostojni' češkoslovaški vojski na francoskih bojiščih. Bržkone bo to eden izmed čeških genetalov, ki' so že med svetovno vojno vodili češke legionarje. Angleška vlada je izdala spomenico, v kateri izjavlja, da smatra Češko. Moravsko, Slovaško in Gdansk za ozemlje, ki ga bo skušala vzeti izpod nemške zasedbe, in da predstavlja osvoboditev tega ozemlja izpod Nemčije za njen vojni cili. Zastoj na poljskem bojišču Zaradi zadnjih uspehov poljske obrambe in zaradi pritiska Francozov na zahodu se je nemško napredovanje ustavilo nSl. *vseh'drugih Utah ustavili Berlin, i4. 6e Varšava, 14. septembra, o. Zaradi vedno huj-*ega dežja na vsem Poljskem, so operacije nemške vojske povsod zastale. . Poljsko uradno poročilo potrjuje včerajšnje i**4*« da se je Poljakom res posrečilo spet zavzeti iSU- Prav tako potrjujejo vest, da sta obe polj-J1«« ie v Poznanju in na Pomorjan-D “Mie, združili se z jedrom poljske ", frontah ustavili - septembra. DNB: Vrhovni poveljih Su »S*«™* v. Brauchitsch je včeraj odšel v topniški štab pri Reichenau, odkoder biA fSdomu ^ k čctam- “ sodelujejo v Berlin, 14. septembra. AA. DNB: Vkljub neugodnemu vremenu so nemške letalske sile izdatno podpirale zadnje operacije nemških čet na vzhodnem bojišču. Poleg tega, da s0 nemške letalske enote na več mestih razrušile železniške proge wed kraji Bjalistok, Volov,* Sloni, Baranoviči ter »ed Bjalistokom Brestitovskim in Minskom. Zlasti 'eJ.eo‘a^tv° imelo vehke uspehe na železniških Postajah Olešice, Homec m Vlodava. Nedaleč od Kodmuia, severno od Przemysla so nemška letala z““a na tla dve poljski letali. Kil,. Varg“va’ 14- sept- Snočnje radijsko poro-Bemškfa«»’ *da 6» Poljske * uspehom odbile msui Protinapad pn Kutnn m Lovicah, kjer so pustili Nemci večje število ranjenih in mrtvih. Aemška letala so včeraj na več krajih bombardirala mesta in vasi, poljsko protiletalsko topni-0 Pa jih je zbilo 30. Iz vse varšavske okolice so bile nemške čete pregnane in so se morale umakniti na veliko razdaljo od Varšave. Včeraj je bilo več bombnih napadov na mesto ter na industrijske predele mesta Varšave, kjer je posebno trpelo civilno prebivalstvo. Poljakom pa je uspelo, da so zbili tri letala. Pri Anapolu 60 poskušale nemške motorizirane čete prodreti poljsko vojno črto, bile pa so z uspehom zavrnjene in so morale pustiti na bojišču več tankov in oklopnih avtomobilov. Nemško topništvo je obstreljevalo mesto, in letalstvo je metalo nad Varšavo zažigalne bombe, ki so napravile ogromno škodo. Tako je pogorel tudi zavod maršala Pjteudskega. General Suma je izdal snoči razglas na poljsko prebivalstvo, v katerem pravi, da bo poljsko vojaštvo branilo Varšavo do zadnjega moža. Agencija Pat pa poroča, da so bile nemške če; te pregnane iz mesta Lodž, kjer so morale pustiti ogromno količino vojnega materijala. Kakor poročajo varšavske oblasti, je bilo v Varšavi in drugih mestih v teku zadnjih dni nad 1500 mrtvih in več tisoč ranjenih med civilnim nr«hival*tvom. Vesti 14. septembra Deset angleških parnikov, polnih vojaštva, je v spremstvu torpednih rušilcev včeraj plulo iz Gibraltarja v Francijo.^ , , , Zastopniki angleške opozicije so včeraj v zbornici napadali vlado, češ da je njena informacijska služba pomanjkljiva in prepočasna. Zastopniki vlade so odgovanjali, da je poskrbljeno vse potrebno za izboljšanje te službe. Angleško prebivalstvo je vojvodu Witidsor»kemu ob prihodu v London priredilo navdušen sprejem. Vojvoda bo najbrž dobil važno mesto V angleški vojski. Slovaški generalni konzul v Londonu, inž. Har-• mine, ki ga je vlada odpoklicala, ko je Nemčija stopila v vojno z Anglijo, se ne mara vrniti v domovino. Zaradi tega bodo uvedli najbrž proti njemu preiskavo. Evropska vojna, tudi če bi bila dolga, ne ograža naravnost italijanskih koristi, pač pa ogroža ravnovesje sil v Evropi. Zato bo Italija storila le tisto, kar ji narekujejo njene koristi, piše Mussolinijev zaupnik Virginio Gayda v enem svojih zadnjih člankov. Danski list »Politiken« prinaša razgovor z nekim višjim nemškim častnikom, ki je izjavil, da je nemška vojska imela do zdaj na Poljskem 15.000 mrtvih. Italijanski ministrski predsednik B. Mussolini je včeraj sprejel vrhovnega komisarja za mednarodno razstavo v Rimu leta 1942 in mu zapovedal, naj se pripravljna dela brez omejitve nadaljujejo, ker se mora razstava začeti ob pravem času. Sv. oče Pij XII. je včeraj sprejel novega belgijskega poslanika pri Sveti stolici ter v nagovoru izrazil željo o tem, da bi se sedanji spor v Evropi omejil. Nemška vlada je danes izdala seznam blaga, ki ga Nemčija ne bo [Justila dovažati v Anglijo. V uradni razlagi tega nemškega ukrepa pravijo, da mora Nemčija na angleške ukrepe na blokadi odgovoriti z enakimi ukrepi po načelu »zob za zob«, »maslo za maslo«. Nemško časopisje obsoja severne nevtralne države, češ, da ne marajo braniti. svoje nevtralnosti proti Angliji z vso odločnostjo in mimo prenašajo, da lete angleška letala nad Belgijo in nad Dansko. Varšava utegne postati drugi Madrid, kakor priča dosedanji j>otek bojev. Junaška poljska obramba je prisilila Nemce, da so opustili naskok na Varšavo . i t « « Ker Poljaki mesto neprenehoma utrjujejo, se utegnejo zanj razviti dolgotrajni boji. Tako je mnenje tujih vojaških strokovnjakov. Izgube nemškega letalstva ha Poljskem znašajo povprečno 20%, pravi jo angleška poročila Napovedi o sklenitvi nenapadalne pogodbe med Madžarsko in Romunijo se vzdržujejo. Če pride do te pogodbe, bo skupina nevtralnih držav v Podonavju in na Balkanu znatno okrepljena. Zdravnikov in inženirjev primanjkuje v Nemčiji. Zato so dobili nemški konzulati v nevtralnih državah nalog, naj skušajo spraviti v Nemčijo vse judovske in druge zdravnike, ki so iz Nemčije jx>begnili ali pa so se morali izseliti. Nemška vlada jim bo vrnila zaplenjeno premoženje. Vojna vlada v Franciji Pariz, 14. sept. o. Snoči je predsednik vlade Daladier izvedel spremembo svojega kabineta. Navzlic napovedi ni sestavil kake širše, koncentracijske vlade, in ni sprejel vanjo niti socialistov, niti vidnejšh desničarjev. Nova francoska vlada je naslednja: Predsednik vlade, minister za državno obrambo, vojni in zunanji minister je Daladier. — Državni podtajnik za obrambo je Dupont, državni podtajnik za zunanje zadeve je Champetier de Ribes. — Minister za oborožitev Dotruit. — Minister za trgovsko mornarico Riot. — Pravosodni minister Bonnet, dosedanji zunanji minister. — Minister za pokojnine Bais. — Prosvetni minister Delboss. Iz vlade sta izpadla dosedanji, prosvetni minister Zay in minister 7a trgovsko mornarico Chapedelaine, ki sta odšla na fronto. Nova vlada pomeni utrditev Daladierove avtoritete, ki je zaradi vojne združil v svojih rokah vsa najvažnejša vladna področja, kar bo omogočalo enotnost pri vodstvu vojne politike. Nemčija napoveduje uporabo vseh vojnih sredstev Berlin, 14. septembra, o. Ker se civilno prebivalstvo v zasedenih poljskih krajih z vso silo bori proti nemškemu vojaštvu in povzroča veliko preglavic nemški vojski z drobnimi napadi na vseh koncih in krajih, je nemško vrhovno poveljstvo sklenilo odslej pobijati odpor Po-ljakov na vsem ozemlju z vsemi vojnimi sredstvi. V tej zvezi je Hitlerjev glavni stan izdal naslednje poročilo: Zadnji čas so čedalje pogastejsi primeri, da London, 14. septembra. Poročila, ki potrjujejo, da so poliske armade prebile nemški obroč, pravijo, da se je četam iz Pomorja kondorja) posrečilo približati se pri umiku Modlinu kjer so dobile zvezo z glavno poljsko armado. Poljski vojski iz Poznanja se je isto tako posrečilo v stalnih bojih s sovražnimi silami, ki so hotele preprečiti umik proti vzhodu, spet priti v zvezo s poljskimi silami, ki so jugovzhodno od Varšave. Potem se je Poljakom posrečilo spet zaseti Lodž. Varšavska vojska je izvedla veliko število posrečenih protinapadov. Na ostalih bojiščih 60 nemške sile isto-tako ustavljene. Aktivnost nemškega letalstva je popustila, ker so Nemci morali poslati veliko letalstva na zahodno boiišče. kličeta poljska vlada in poljsko poveljstvo prebivalstvo odprtih in nezavarovanih mesi, naj se z orožjem o roki upre nemškim četam, ko zasedejo mesta, trge in vasi ter naj napada okolico teh mest. V Varšavi je bilo prebivalstvo poklicano z letaki^ po radiu in z raznimi oglasi, naj se udeležuje četniškega bojevanja. V zvezi s tem sporoča vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile: Prevelika obzirnost nemškega topništva in nemških letalskih sil v napadih na odprta mesta, trge in vasi je slonela na pričakovanju, da sovražnik ne bo sam razglasil teh krajev za bojišče in da se jih ne bo posluževal kot bojišč A Poljska je brez ozira na lastno prebivalstvo odklonila, da bi spoštovala ta načela. Odslej bodo nemške oborožene sile zlomile odpor v takih krajih z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Nemške letalske sile bodo z nemškim topništvom, izvedle tiste vojaške ukrepe, ki bodo v najkrajšem času pokazale prebivalstvu takih mest z vso jasnostjo, da njihov odpor ne bo rodil nobenega uspeha. Za posledice, ki bodo zadele prebivalstvo, ki že itak hudo trpi, bo odgovorna izključno poljska vlada in njeni prav tako nesposobni kakor brezvestni vojaški poveljniki. Vojne priprave v Ameriki Roosevelt je sklical obe zbornici na izredno zasedanje Washington, 14. 6apt. Predsednik Roosevelt je sklical obe ameriški zibornici na zasedanje z naslednjim razglasom: Koristi ameriškega ljudstva zahtevajo, da skličem kongres Zedinjenih držav za 21. september opoldne, da bi mu dal obvestila upravne oblasti. Zaradi tega jaz, Franklin Roosevelt, predsednik Združenih držav Amerike, razglašam, da so izredne okoliščine zahtevale sklicanje kongresa na izredno zasedanje v kapitolu 21. septembra opoldne. Vse osebe, kvalificirane za dolo kot 'člani kongresa, so naprošene, da ta razglas o sklicanju kongresa vzamejo na znanje.« Kongres bo na tem zasedanju sklepal o ukrepih, ki jih bo sprejela Amerika v sedanji vojni in najbrž sklenil zakon o nevtralnosti, po katerem bo Amerika potem lahko pošiljala orožje in pomoč Angliji in Franciji. Newyork, 14. sept. Okrog 300 enot ameriškega brodovja ter 450 letal 66 nahaja zbranih v zalivu San Pedro. Na vajah, v katerih bodo sodelovale te ladje, bo udeleženih v celem 41.000 častnikov in vojakov. General Perethimg, vrhovni poveljnik ameriških čet v svetovni vojni, je sprejel časnikarje ter jim med drugim izjavil, da upa, da bo kongres izglasoval potrebne kredite za okrepitev ameriške oborožene sile do viška v mirnem času. General je dodal, da ©e je treba spomniti, da je bil ameriški položaj brezupen, ko je Amerika pred 22 leti stopila v vojno. Takrat v vojnem oziru ni bilo nič pripravljeno. Toda srečen ssm, je dejal general Pershing, da lahko rečem, da se to ne bo ponovilo, ako bi bili ponovno prisiljeni stopiti v vojno. Molči in delaj! Nevtralni opazovalci hvalilo junaštvo Poljakov Italijanski list »Tribuna«, ki izhaja v Rimu, prinaša stalno poročila svojega posebnega dopisnika, ki se mudi med nemškimi četami, ki operirajo na poljskem bojišču. Dopisnik takole popisuje poljske vojake: »Hrabri so poljski vojaki. Jaz kot človek, ki jih je videl, kako 6e bore in kako umirajo, lahko zahtevam, da se mi veruje. Ne boste jih zlahka zlomili z železom, ne boste jih zlomili niti z ognjem, toda precej lahko boste oslabili njihov odpor e kako radijsko vestjo ali s kakšnim propagandnim manifestom. Z orožjem jih lahko potol-čete, toda premagati jih ne morete. Če se pa vam posreči, da jih duhovno zmedete in razdražite, potem so vaš plen. Toda Poljaki so se pogledali iz oči v oči z vojaki Adolfa Hitlerja, z vojaki skrajno disciplini- ranimi, močnimi, dobro oboroženimi in krasno organiziranimi, Kaj mislite, da je to Poljake zmedlo? Niti govora. Dosti sovražnikov — dosti časti. Kolikor je sovražnik močnejši, toliko častnejša je borba. S stisnjenimi pestmi so udarili proti strojnim puškam, s potegnjenimi sabljami so šli nad tanke. Odhajali so v smrt mirno in z očmi, polnimi ponosa. Hrabri vojaki 60 ti Poljaki, ne bo jih lahko premagati.« Drug vojni dopisnik Dongaro, ki dopisuje za list »Giomale D’Italia«, pa pravi: »Treba je poudariti, da se je poljska vojska hrabro borila in da je nudila sijajen odpor na v6eh odsekih bojišča, zlasti pa v borbah pri Mlavi, Pul-tusku in pri prehodu preko reke Nareva.« Prodajna centrala za sladkor bo kmalu začela poslovati Finančni minister Je predpisal pravila za centralo Belgrad, 13. sept. Fiinančni minister je predpisal pravila prodajne centrale za sladkor. Po teh pravilih so člani centrale vsi pooblaščeni proizvajalci (tovarne) sladkorja v državi. Naloge in dolžnosti prodajne centrale za sladkor so sledeče: Da na splošno določa rejone in površino zasaditve sladkorne repe in da jo podeljuje proizvajalcem sladkorja, tako da se v celoti pokrije potreba domače potrošnje sladkorja in stvorijo potrebne zaloge v državi. Da izključno ona opravlja celoten promet in prodajo proizvodov sladkorne industrije v državi in da vodi skladišča sladkorja v državi za prodajo in za vzdrževanje zalog. Da določa proizvajalne stroške pri vsakem proizvojalcu sladkorja ter določa ceno sladkorja pri vsakem proizvajalcu. Obenem preučuje vse či-vfiitelje v sladkornem gospodarstvu in se briga za njegov napredek. Da vodi pregled o prevoznih stroških za sladkorno repo in sladkor in da te stroške razdeljuje enakomerno na vse proizvajalce sladkorja. Da vodi pregled nad cenami sladkorne repe. Da na zahtevo finančnega ministrstva poda svoje mišljenje glede določevanja prodajne cene sladkorja v vsej državi po njegovih vrstah in načinu prodaje, in da poda finančnemu ministrstvu mišljenje o vseh strokovnih vprašanjih, ki zadevajo sladkorno industrijo. Prodajno centralo za sladkor predstavljajo in obvezno podpisujejo predsednik ali podpredsednik ali dežurni član skupno z ravnateljem ali njegovim namestnikom. Celotno poslovanje prodajne centrale pa stoji pod stalnim nadzorstvom finančnega ministra. Prodajna centrala za sladkor prodaja sladkor samo za gotovino ali pa na kredit z zadostnim jamstvom. Noben proizvajalec sladkorja ne more prodati nobene količine sladkorja neposredno kupcu brez naloga prodajne centrale za sladkor. Stroški za vzdrževanje prodajne centrale za sladkor se razdele na vse proizvajalce sladkorja po prodanih količinah sladkorja. V nadaljnjih svojih odredbah določajo pravila prodajne centrale za sladkor, način poslovanja centrale. Glavni organi ustanove so glavna skupščina ter upravni in nadzorni odbor. S pravili je določen tudi delokrog posameznih odborov. Čim začne prodajna centrala za sladkor poslovati, so tovarne sladkorja prisiljene, da najkasneje osem dni po tem prijavijo centrali vse prodaje, ki so jih izvršile pred 1. septembrom letos. Ves sladkor, proizveden v kampanji 1989— 1940 spada pod odredbe teh pravil, brez ozira na to, kdaj je bil odpremljen iz tovarne ali pa prodan. Pri večjih prodanih količinah se piše morebitna razlika med pogojeno ceno ter ono ceno, po kateri bo prodajna centrala prodajala sladkor, v korist, odnosno v breme proizvajalca, ki je prodajo sklenil. Prodajna centrala bo v roku osem dni od začetka poslovanja izvršila službeni popis sladkorja v vseh tovarnah in v njihovih skladiščih. Z vsemi temi količinami, kakor tudi s količinami, ki se bodo v bodoče proizvedle, bo razpolagala izključno prodajna centrala za sladkor. Nov iupan v Belgradu ter nov ban v Skoplju Belgrad, 14. sept. Z ukazom kr. namestnikov je na predlog ministra za notranje zadeve razrešen dolžnosti predsednika občine mesta Belgra-da na lastno prošnjo Vlada Ilič, za novega predsednika občine mesta Belgrada pa je imenovan Vojin Djuričič, minister na razpoloženju. Z ukazom kr. namestnikov je na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za bana vardarske banovine Aleksander Andrejevič, sodnik kasacijskega sodišča v Belgradu. Naš novi finančni minister je izdal geslo: »Molči in delaj!« kot najbolj primerno za sedanji čas. V resnici ni boljšega navodila Za sedanje čase, ko vsi občutimo, kakšna mora leži na vsem človeštvu, bodisi da je neposredno udeleženo pri bojnem metežu, bodisi da za enkrat samo kot opazovalec motri tragične evropske dogodke. S premnogim govorjenjem, politiziranjem in zbiranjem senzacionalnih vesti ne bomo samim sebi prav nič koristili: samo nemoteno delo in mirno zadržanje nas bo okrepilo ter nam ohranilo zdrave živce za čase, ko jih bomo morda še zelo potrebovali. To bi bilo v redu. Prvo geslo »Molči« se z nekoliko premagovanjem Janko izpolni; toda kaj pa drugo? »Delaj!« Že po prvin vojnih napovedih smo mogli zabeležiti preplah v občinstvu iri kakor bi odrezal, so povsod izostala naročila. Povsod se opaža, kako je -zopet stopila egoistična stran človeštva v ospredje. Vsak bi samo grabil, izdajal pa nič. Nakupujejo na debelo, seveda sa-mo one stvari, ki jih človek neobhodno potrebuje za življenje, vse drugo je v zastoju. Posledica tega je, a a se delavci trumoma odpuščajo, da obrtniki nimajo zaslužka. Veliki karteli so odpovedali svojim dolgoletnim odjemalcem vsak kredit. Oni se zavarujejo za vsak primer. Obrtnik pa, ki nabavljeno blago porabi šele v teku mesecev in po malem dobiva izdani denar nazaj, nima sredstva, da bi se zavaroval. Dvajset let mu je kartel dobavljal blago na kredit in vse je v redu plačal, zdaj, ko časi niso več tako varni, mu ne da ničesar brez takojšnjega plačila. To bo uničilo nešteto eksistenc in' te bodo potegnile za seboj zopet druge eksistence. Ali nismo vsi državljani z istimi pravicami in z istimi dolžnostmi. Velekapital noče riskirati prav nič, riskira naj samo mali človek. Vsi bi radi delali, toda če nam je kapital zaprl vrata in nam ne da blaga, žal, ne bomo mogli delati. Ne bomo mogli delati zato, ker dela ne bomo imeli. To posebno opažamo v naši tiskarski stroki. Če danes naročiš 1000 kuvert, jih ne dobiš brez' takojšnjega plačila, pa magari da si dvajset let prej vse pošteno plačal. Kje pa more tiskar zahtevati takojšnje plačilo? Naša obrt je več ali manj luksuzna obrt, in če ne daš na kredit, tudi dela ne boš imel. Mi reveži naj torej riskiramo, gospod Centropapir pa noče riskirati niti fičnika. Ali je to v skladu z ljubeznijo do države in do ljudstva? Če se nam ni ničesar bati, zakaj izvajajo karteli tak drakoničen pritisk na svoje odjemalce? Če bomo to dobo srečno prebili, bo za vse dobro in nihče ne bo ničesar izgubil, če pa bomo kaj utrpeli, naj utrpi tudi Centropapir. Nekateri se pač držijo gesla: Vsi za enega', on pa za nobenega! Gospoda finančnega ministra prosimo, da ukrene vse potrebno, da se bo moglo delo nemoteno nadaljevati tudi za naprej. V teh časih je potrebna trda pest in vse one, ki se pregrešijo proti skupnosti, je treba brezobzirno prijeti s trdo roko. Nismo pripadniki rasizma, toda po vseh zadnjih pojavih bo treba malo pogledati okrog, in če treba, izločiti one individue. ki s svojo egocentrično brezobzirnostjo škodujejo državi in skupnosti-. Tudi pri nas se moramo zavedati, da je za prospeh države treba gledati najprej na dobrobit naroda. Prosimo Vas, gospod minister, da ukrenete, da se bo geslo »Detajl« res moglo tudi izpolniti, da bomo kot svobodni državljani naše lepe Jugoslavije vsi kaj.riskirali in tako doprinesli vsi svoj obolus na oltar, domovine. Jugoslovan. Uredba proti navijanju cen izdelana . Belgrad, 14. sept. Včeraj popoldne se je v ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdrav-je pod predsedništvom ministra dr. Srdjana Budi-savljeviča nadaljevado delo konference za preganjanje brezvestne špekulacije in podražitve življenjskih poti ibščin. Na konferenci so razpravljali o ze izdelanem načrtu uredbe ter je bilo sestavljeno končno besedilo, ki bo predloženo ministrskemu svetu v odobritev. Konferenca je razpravljala o važnih problemih, ki ©o v ozki zvezi s ©prejetjem te uredbe. Konference so ©e udeležili 'tudi predstavniki vseh zainteresiranih ministrstev, Glavne zadružne zveze ter ostalih gospodarskih ustanov. Rezervne častnike in vojaške uradnike opozarjamo, da je na uradni deski na magistratu in v vojaškem uradu nabit razglas glede oddaljevanja iz kraja svojega bivališča. Hmeljska kupčija je spčt oživela Celje, 14. septembra. V začetku preteklega tedna je kupčija zaradi svetovnih zapleti,jajev čisto pojenjala. Te dni pa je spet nenadoma oživela V Savinjski dolini je vse polno trgovcev in potnikov, ki kupujejo hmelj. . os te pokazal eavin,jeiki hmelj izredno kakovost rn se je to dejstvo takoj poznalo pri cenah. Lani so cene dosegle ponekod do 25 din, sedaj pa so tč? 35 f din za k*. Računajo, da bo £ndelek .savhijakega hmelja okrog 18.000 stolov. Trgovci iz tujine so © kakovostjo izredno zadovoljni. Do sedaj je bilo Drodaneca »k,*, 10% p.M.lk, f, iTClS prebivalci nekaj sitnosti z inozemskimi nakaziii. Kaze pa, da se bodo te težave odstranile v najkrajšem času. Če bo dosedanja pot za prodajo hmelja še odprta, potem je upati, da bodo savinjski hmeljarji hmelj prodali in ga za dobre cene in izkupičke vnovčili. Strela povzročila požar v Arclinu pri Vojniku Celje, 14. septembra. Snoči so se nad celjsko kotlino nakopičili temni oblaki. Okrog pol 8 se je vlila huda ploha. Med nevihto je grmelo in treskalo. Že to je povzročilo veliko škodo. Močna sapa je polomila mnogo sadnih dreves, zraven pa otresla vse sadje na tla. Močno 6o oškodovani sadjarji, ker jim je poškodovano vse sadje, zlasti pa jabolka in slive, česar je bilo vsega v Savinjski doiini obilo. Trpeli so tudi hmeljski nasadi. V Celju je tudi ugasnila električna luč m Je bilo mesto več minut v po-polni temi. 1 .. \ j? strela udarila v kozolec posest- nika Jakoba Jošta. V hipu je bilo poslopje v pla-menih. Domači pa so tedaj sedeli pri večerji Gasiti niso mogli, ker so plameni na mah zajeli seno, da so se iz njega dvigali zublji visoko v nebo. Prihiteli so na pomoč gasilci iz Gaberja in Vojnika in preprečili, da se ni ogenj razširil še na bližnje hiše. Joštov kozolec je pogorel do tal z njim je zgorel tudi skedenj, večje število vozov' poljsko orodje in skladovnice hmelja. V celem je škode več kot 100.000 din, kar bo le delno krito z zavarovalnino. Belgrajska policija kaznovala več pekov zaradi navijanja cen Belgrad, 13. sept. m. V prestolnici se je ponovilo več primerov, da ©o trgovci odnosno pro-uajalci navijali cene življenjskim potrebščinam, prava mesta Belgrada je začela brez prejšnje jave po svojih organih nadzirati poslovanje tr-™™->Ug0t07na v vseh Pr'merih, da so trgovci nrX?kove^r 'lgal' cene' ZIasti je mno«o takih Iker S &?• našJa v vrstah P^ov- ki cen man jšo P JJa 60 za staro ceno pekli fi,,rava ■"«* « &- Odbor za pomoč poljskemu Rdečemu križu v Belgradu Belgrad, 14. sept. Tu se je ustanovokodbor za pomoč poljskemu Rdečemu križu. Odbon»tvo-njo: soproga francoskega poslanika ga. Brucč-rova, soproga angleškega poslanika lady Canip-bellova, soproga poljskega poslanika ga Dem-bicka, ga. Nesičeva, ga Pavlovičeva, ga. Stefano-viceva in ga. Tomičeva. Sedež odbora je v Francoskem domu, Topničin venac 23, kjer sprejemajo vse darove v denarju ali v blagu, predvsem obve-ze, bolniško perilo, volneno obleko itd. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj imel v poslanski zbornici velik govor, v katerem je poročal o razvoju dogodkov' 'od vojne napovedi dalje in o popolni slogi med r rancijo in med Anglijo. 0 skrivnih pogajanjih med Italijo in Francijo poročajo švicarski listi. Pogajanja naj bi pote-K&lfl nekje ob itiilijansko-francosfai meji m Badoglio* Italij° baj° udeležu^e tudi maršal Nad 10.000 slovaških vojakov je zadnje čase pobegnilo na Madžarsko, na Poljsko in v Romunijo. Italijanske oblasti zanikujejo vesti tujega tiska da misli Italija kupiti največji nemški parnik ' gfarseumen<’ 0 katerem že štirinajst dni ni Skrivnost smrtne megle »Aha! Sedaj se mi začenja svitati.« »In sedaj poslušajte,« prvikrat je med tem razgovorom zvenel glas miss Lammerley glasneje in odločneje: »takoj bi vas tako ali drugače poslala v smrt, toda...« Devorny je prikimal. »Toda... vi me ljubite!« Zaničevalen pogled se je zapičil vanj. »Nisem navdušena za slikovito govorico,« je dejala počasi, toda to, kar ste pravkar storili, bi se dalo najboljše takole izraziti: vaše življenje visi na silno tanki niti in tisto nit ste vi pravkar poskušali pretrgati.« »0 Bog, kakšna neprevidnost od moje strani!« je vzkliknil smelo Devorny. Čutil se je sedaj varnejšega. Sicer ni podcenjeval orožja, ki je bilo grozeče napemjeno proti njemu, ! /da bil je prepričan, da bi streljala le pri morebitnem poskusu pobega. Spet ga je ošvrknil jezen pogled. »Nikar ne postavljajte moje potrpežljivosti na preveč težko preizkušnjo,« je svarila. Nato je nadaljevala: »Hočem biti na jasnem, popolnoma na jasnem! Vi me ne ljubite?« Devorny je skomizgnil. »Kaj res pričakujete, da vam bom povedal ranico na razdaljo streljaja vašega browninga?< »Da!« Obrvi so se čudovito dvignile. »Kakor hočete. Torej, jaz vas ljubim! Blazno, z naraščajočim ognjem! Le moja prirojena bojazljivost me je dosedaj zadrževala pred ljubavnim priznanjem.« »Torej ne,« je dejala nenadoma čisto mirno. Premišljajoč je grizla svojo spodnjo ustnico. »Ali spadate k ljudem, ki drže častno besedo pod vsakim pogojem?« je vprašala in njene jioteze so se spet razživele. »Žalibog, da! Toda tako in tako...« »To je vaša sreča!« Dvignila se je od okenske police, kjer ’’e sedela. »Najin razgovor bo takoj končan. Vi mi boste dali islno besedo, da me boste omožili v teku treh dni v državi Oregon...« »Za vraga!« se je utrgalo iz detektiva. »Vi se pa odločno lotevate dela! Če pa jaz ne bi hotel, kaj potem?« Pokazal je na samokres. »Browning?« Zmajala je z glavo. »To orožje naj vas drži le v šahu. Zdi se, da ste do zdaj spregledali, da se tukaj zraven mene na zidu nahaja droben gumb — to je alarmni zvonec!« Devorny ni dolgo premišljal. Tri možnosti so bile: krogla iz samokresa, alarm, ali... »Omožil vas bom v teku treh dni. Moja častna beseda!« je dejal mrzlo. XXVIII. Skozi stranski vhod je vodila Liane detektiva iz tovarniškega poslopja. »Na svidenje, mr. Devorny.« »Kakor želite, miss Lammerley!« Lahen priklon, prav tako hladen, kakor poslovilne besede, nato je Devorny odšel. Mrzel jesenski veter mu je zapihal v obraz, dež pa je padal z debelimi kapljami. Zavihal je ovratnik in romal skozi neprijazne mračne ulice. Vreme in vsa brezupna okolica sta se popolnoma strinjala z njegovim razpoloženjem. Upiralo se je v njem, da bi zdaj poiskal prijazni dom Sama in Marione. Ne, le sam naj ostane s svojimi mislimi... in prav Marion... Bila je poslednja, ki bi si jo sedaj želel videti. Najprej se mora spet uživeti v spremenjene razmere in mora si priti na jasno glede nadaljnjega vedenja do nje. Niti za trenutek ni šinila Devornyju v glavo misel, da je bila vendar to le beseda, ki ga je vezala na Liano. Le na to je mislil, kako bi mogel vso dogodivščino prikazati Marion v razumljivi obliki in kako bo to pripovedovanje sprejela... Koraki za njim so ga zbudili, da je prisluhnil. Z napol obrnjeno glavo se je prepričal, da se mu je naglo bližala neka temna postava. Obstal je in prav nato je stal ob njegovi strani tujec — neki moški v dežnem plašču; klobuk je imel globoko potisnjen na čelo. »Prosim za oproščenje, sir!« je dejal nek tihi glas. Čisto brezbrižno so tavali detektivovi pogledi po neznančevem obrazu, ki se ni dal zaradi teme spoznati. S~\-urido nato pa je oskočil, ko ga je oslepil sij svetilke. »Prekleto, kaj pa mislite...?« »Oprostite, mr. Devorny,« je dejal mož še tišje kot prej, »toda jaz sem se moral brezpogojno prepričati, če ste vi -res pravi.« »Za vraga! Kdo pa ste vi?« »Ne tako glasno, sir, je prosil mož v temi. »Jaz sem ser geant oddelka AW 33. Ta kraj je sicer poln policajev. D< dvanajstih ponoči morajo biti izvedene vse aretacije. Mr Len glen...« Devorny je tujca brezobzirno zgrabil za ovratnik. >Človek, kaj pa govorite? Kakšne aretacije mislite ii vršiti?« >Tega še sam dobro ne vem, sir. Poveljstvo ima kapitai Fergusson. On vodi vso stvar. Svoja povelja dobiva od mi Lenglena.« »Kapitan Fergusson je tu?« »Prav zares, sir!« »Peljite me takoj k njemu!« je kratko ukazal Devorny. »Tako se je glasila moja naloga,« je odvrnil mož prav tak kratko in odločno. Nato se je hitro obrnil in stopil napre da je pokazal smer. »Od koga ste vendar prejeli sjooročilo, zaradi katerega s je sprožil vaš postopek?« je vprašal Devorny. »Tega mord tudi ne veste?« »Vem,« je potrdil oni mirno. »Sporočila smo prejeli o vas, mr. Devorny... »Od... mene...?« »Po nekem mr. Alfonsu Lightu,« je pojasnil oni drugi. Devorny je na tiho zažvižgal skozi zobe. šele sedaj se j spomnil naročila, ki ga je bil dal svojemu slugi- Videti j bilo, da mu je ta spet enkrat nekaj lepega zagodel. Tod čisto vseeno, ta trenutek mu je moglo priti le prav, da je im? na razpolago večjo policijsko četo. Saj ne more vedeti, kak se bodo jutri dogodki odigravali. Morda je bilo pa res ča da se prično aretacije. »Tukaj prosim, sir!« je dejal njegov vodnik in odprl nek vrata. »Previdno, dve stopnici!« Svetilka se je spet zasvetila. Neka druga vrata so se o< prla in Devorny je stopil v ozko, enostavno opremljeno, tod močneje razsvetljeno sobo. V kotu pri peči sta sedela dv uniformirana policaja, pri mizi v bližini okna pa Je slom košat mož v navadni obleki, zraven pa je sedel z rokami naročju — njegov sluga Alfonzo. Od tu in tam Ustanovitev banovine Hrvatske je sprožila celo vrsto vprašanj, ki jih je treba s tem v zvezi rešiti. Med drugim je tudi vprašanje turizma v novi banovini. Banovina Hrvatska bo imela zato, ker spada v njeno področje vsa Dalmacija, turistično najbolj obljudene kraje in se bo moralo temu primerno tudi urediti vse, kar se tiče turizma. Časopisje naglaša, da se je pokazala nujna potreba, da se takoj ustanovi poseben oddelek pn banski upravi, ki bo vzel v pretres ta vprašanja in jih rešil v korist vse banovine. ... ^Jvo* številnih luksuznih predmetov bodo omejite naše oblasti. Pokazala se je potreba, da se izravna stanje naše trgovine, kajti zaradi vojnih zapletov je naš izvoz precej upadel in se je s tem zmanjšal tudi dotok deviz, ki so nam potrebne za nakupovanje raznih predmetov, ki jih kupujemo v državah, ki zahtevajo devize. V prvi vrsti so to predmeti za lepotičenje, fine tkanine, razne modne potrebščine in druge podobne 6tvari. Prav tako predlagajo gospodarstveniki, da bo treba uvesti primerno vrsto štednje glede hrane, zlasti v restavracijah. Ukrepi naj bi- bili previdnostnega značaja za primer, da bi bila prihodnje leto pri nas žetev slabša. N? ta način bi se stvorile zaloge, da bi prebivalstvu ne bilo treba v nobenem primeru stradati. Za pomočnika finančnega ministra je bil imenovan tajnik Zveze denarnih zavodov v Zagrebu, dr. Anton Filipančič. Dr. Filipančič je bil pred i?** finančnega ravnateljstva v Sarajevu, Pred dvajseteimi leti pa je bil upokojen, nakar je prevzel mesto tajnika Zveze bančnih zavodov v /■agrebu. Kot strokovnjak za finančna vprašanja je bil sedaj poklican za pomočnika finančnemu ministru dr. Suteju. Prejšnji pomočnik dr. Sladovič pa je bil upokojen. — Upokojen je bil tudi pomočnik poštnega ministra Anton Ratajac. Na njegovo mesto bo bržkone imenovan Hrvat. Zastopniki Delavskih zbornic v Ljubljani, Bel-gradu, Skoplju in Novem Sadu 60 obiskali ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljeviča Ln ga prosili, naj se zavzame za rešitev številnih delavskih vprašanj. Najprej naj bi se konstituiral odbor osrednje uprave posredovalnic za delo, dalje naj se izda uredba o preskrbi nezaposlenih delavcev po osnutku, kakor so Ra predložile imenovane Delavske- zbornice. Ime-Jl^vali naj bi se tudi novi člani ravnateljstva OUZD, jn sicer po zaslišanju zastopnikov vseh de-r'km**1 **>ornic. Minister dr. Dudi6avljevič je obljubil, da bo storil vse, da se rešijo vsa do eedaj nerešena vprašanja delavske zaščite. Y hudem medsebojnem konkurenčnem boju Rl. “rojači v Bitolju. Tamkajšnja bogoslovna ^ razpisala licitacijo za izdelavo dijaških ot>iek. Na začudenje vodstva pa so se oglasili kar jf krojači, ki «o ponudili tako nizke cene, da 60kar. smešne. Za izdelavo obleke niso zaraču- L-fi- kakor borih 20 din. Cena kaže, da so bitoljski krojači ljudje, ki v medsebojni kon-kurenci ne vedo mere. . sliv ir naše države se bo, kakor kažejo ▼si znaki, kmalu lahko spet začel. Kot kupci se '"'"pojavljajo severne in zahodne evropske države, • nvtkbfimajo zdravo valuto. Kaže pa, da se kupci iz teh držav dosti bolj zanimajo za suhe slive. Sa-^...fljarji bodo morali torej poskrbeti, da bodo imeli «nHhaVirne P°‘rebn,e količine lepih, debelih in spet ur^dTlo^v • 86j bo vFažan-ie Prevoza met kmalu spet od pr?. ^ 86 ^ P°moreki P~- Kopičenje življenjskih potreb&čin, je pojav ki je razumljiva posledica razburjenja, ki se je prijelo v zadnjih dneh ljudi. Vsakdo bi se rad oskrbel z živih za dalj časa, ker misli, da bodo nastopile v tem pogledu težave, kakršne so v drugih državah, Vsak dober poznavalec razmer pri nas pa ve, da se nam samim v tem pogledu ni treba bati. Živeža za ljudi, krme za živino ter vseh potrebščin imamo v naši državi na pretek. Živil in živine imamo toliko, da smo je doslej še vedno lahko mnogo izvozili in se vselej pritoževali, če «o se kje pojavile težave ter blago ni moglo iti v d ►“nar. 1 udi sladkorja bomo imeli dovolj. Merodajni činitelji so poskrbeli, da bo letošnji pridelek sladkorja ne samo tako velik, da se bo krila vsa domača potrošnja, temveč se bodo stvorile tudi vi-.čje zaloge. Malokatera država se lahko pohvali s tako obilico živil vseh vrst, kakor naša nri?-va' ~aradi tega je vsak strah v tem oziru &Vn. -pot-ben. Toliko bolj, ker so po kulantie S« * P°skrbele, brezvestni špe- t drtaV^ano ie°dd-,PnP!1*'® °t*Hniske zbornice nistrstvo končno besedilo trpyinsko mi' uvedlo tudi za obrtnike zat« S .katero 6® bo starosti, onemoglosti ali smrti za primer šalo in da bi mogle preS e ^„bl Se deI° oIa^ ločiti v skladu s premoženjskimi no rente tonikov, so vse Obrtniške Si°brt-začele prihodnji mesec popisovati Popis mora biti zaključen do konca notemK j6-se bodo končani predlogi lahko predivu™.’ ® vinskemu ministrstvu in da bo izdana taka nrl^ o zavarovanju, da jo bodo obrtniki z pozdravili. Oseljem V Zagrebu pridno grade tri nova poslopja vseučilišča. V gradnji so poslopja za tehnično veterinarsko in za kmetijsko-gozdarsko fakulteto! Zidanje bi lepo napredovalo, če se ne bi zataknilo pri najbolj važnem vprašanju, pri denarju. Zagrebška univerza je namreč dobila s proračunom 37 milij. din. Za prevzem denarja pa je tre- a opraviti brez števila formalnosti, ki vse delo re^ bil Pred feelgrajskim Kurčubič, ki je r1 trošar«nski paznik Voja Steva Lukiča. Lukič' i« “e6eci ub‘l akademika rerega je paznik neiiVmR eI branit otroka, ka-je bil znan kot surov Kur*ubig mestu, kjer je bilo tihotaniil .,e na takem so v predmestju tihotapili otrnJa naivek Posebno skih družin. Ko je pa^ik ^ revnih barakar-J! 52.0 Glaw (Nemčija); 53,1 Rush- ton (Južna Afrika); 53,4 Storskrubb (Finska); 53,5 Simmon* (USA); 53.6 Padilha (Brazilija) in A*drč (Francoska ; 53.7 Darr in Kliks (Nemčija); 53.8 Areskoug (Švedska). Ai n m 4X100 m: 40,1 Nemčija; 40,8 Italija: 41 o Brazilija ™ Fraficoek*« Madžarska; 42,0 Švedska; 42.2 Ni*n*A«,*ka; 42.7 Finska; 43.0 Jugoslavija. ... S,taA*®» 3:10,4 Nemčija: 3:12,4 Italija: 3:14.1 Ohio Univ.; 3:16 2 Švedska- 316 4 Finska; 3:18,8 PUC, Parii 5ve Za sabavo igra Marin ™ w Napovedi — 16 Operni trio (gg. vence ’ (g dr fr — 18-U Slovenščina za S§o- 19.3o Deset l * ~ 13 Napovedi, poročila — predavanje - ^« pVe 1 19-to Na?- ura: Telovadno — 22 Napovedi ™~5nProdu~ran simfonični koncert orkestra. ’ p^ro41*a — 32.15 Koncert Radijskega Petek, is. sept.: foroJUa - 13 Navedi -*la^PS™fi (Pjofife) - 32.4S Oljski orkester) — 14 Napoved?lovenska j«lasba (Ba-Obiski pri naših materah (gdfi VValdteuflovi valčki (plošče) - - j*:?" - 18.30 Kotiček SPD- Slovenski „i„ • po, “H’ IWočila Planinah Ivo v t*>£ar»kih Planinah (g. Ki F7«" .S zmJ^c.dh, n PIoWa » Pl°S6° - Pi«*« zmes godba vesela in pe&imoe vmes — 12.48 Poročila - 13 Napovedi - 13.2o Plošča zaploSSo- S! ZD1 v?’ i-u s? ve8e'a in pesmice vmes — 14 Napovedi u^a: at Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v na ^ik,-mišk (Članice Nar. * postal, Ljubi j.) — 2o O zunanji politiki p„'i J ; dr' A1- Kuhar) — 2o.3o Jože Vombergar: na ^r»S ln if£al' družine. inž. t-engov) _ 22 Napovedi, poroči.a — 22.1J Za venel koneo tedna, igra Radij, orkester. Drugi programi četrtek, 14. septembra: Zaareb• Gledališki prenos _ Sofija: 10.30 Simf! kono. _ 20J0 Lah& «1 — Budimpešta: 20.10 Ork. konc. — 22 Kom. kono. — I Cig. ork, - Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. _ 21.S0 Simf. koralni kono. — Ritn-Bari: 21 Sp©volgrra — Pio-renca: 21 Operi *Anrelia «1 ballo« ln »Cavalleria rn-sticana« — Bermounster: 20 Opera »Vesele žene windsorske« — Sottent: 20.90 Lahka gl. — 21 Os Reli stični konc. — Montt Ceneri: 20 Arije — V30 (Irk 'rS&, -« KiTV-Vs ?,«£“£, “■ - E T * 51*S"“ ■ “'“&J0 - *»,?■!i •?2 H PU. Flore.nca: 21.15 Igra _ 21,30 Izbrana gl. ~ w * 7 i? ~ Beromunster: 20 švicarske pesmi l - “-M te™ »Katarina Velika.g _ Sottens: 20.0.** Ork. kono — Monte Ceneri: 2046 Violina — 20.35 Kono. prenoat — Bukareita: 19.55 Oper na ul. — 22.15 Konc. prenos — Luksemburg; 20.1S Kvintet — 21.15 Igrra — 21.45 Violini* — Horby:. 20 Gounodova opera «Romeo ln Julija«. Lojze Pajtler: BEG IZ IUDSKE LEG 10E Hodili smo od šestih zve?(tf do sed- | raih zjutraj drugega dne, ko amo se ustavili v neki soteski Tu smo se za uro odpočili in pojedli zajtrk, nato pa sino zopet nastopili marš. Pot nas je v