slovensko ljudstvo na fr,
zavarodo^1 Pesa
XVIII. letnik.	V	Gorici,	25.	maja	1910.	21.	številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisni1 se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa ra celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za man) pienožnn za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije S kron
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini šl 9.
, .<
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica St. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 ,po 8 vin.
Oglasi In poslanice se račuiiijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Suženjstvo.
Poročilo o shodu v Vipolžah.
V nedeljo dne 22. t. m. se je vršil shod slovenskih kolonov v Vipolžah, na katerem se je kolonom poročalo o konferencah pri deželnem odboru glede kolonskega vprašanja. Dr. Pavlica je obrazložil načrt postave, ki ga je predložila vlada, povedal tudi nedostatke tega načrta in pa vzrok, zakaj da se zavlačuje rešitev tega vprašanja. Vlada je prezrla deželni odbor, ki je tudi izdelal načrt postave glede tega vprašanja. Prav lehko bi bila vlada postopala sporazumno z deželnim odborom in stvar bi bila potem lažja. Sedaj se italijanski liberalni poslanci upirajo vsemu, kar pride od I:aidutti-jeve stranke, čeprav bi bilo samo na sebi dobro. Rešitvi kolonskega vprašanja je pri konferencah nasprotoval tudi zastopnik furlanskih kolonov, Jožef IM nat, ki pa ni kolon, ampak velik posestnik. Furlanski koloni niso bili pri konferencah niti zastopani, ker je bil mons. Faidutti večinoma zadržan. Poročilo o teh konferencah izdeluje sedaj deželni tajnik dr. Petlarin in v kratkem bo poljedelsko ministerstvo imelo to poročilo v rokah. Delali in prizadevali smo si resno, da bi se ta stvar čimpreje rešila. Kar piše „Soča" o farbanju ubogih kolonov, ni res. Edini, ki tej važni stvari nasprotujejo, so liberalci. Liberalci zastopajo stališče, da so glede svojih zemljišč neomejeni gospodarji, da smejo delati, kar hočejo in da naj gredo koloni drugam, akojim ni prav.
Delavski proletarijat in kolonstvo našega časa nista nič drugega ko na-
Naš ABC.
Priredil A. P.
(Dalje.)
Papež. — Papež je Človek in ostane človek; toda njegova svetna in cerkvena služba ga povzdiguje do najvišje stvari na svetu. Da, vsak papež, po svojem življenju in zmožnostih tudi nepoznat, je neki poosebljen del svetovne zgodovine. V vse narode zemske oble posega papeštvo. Naj li svetni vladarji — šahi in padišahi, cesarji in kralji — čim mogoče skrbno zapirajo meje svojega gospodstva, vendar je v njihovih deželah še en knez, drug kralj — rimski papež, čigar podaniki žive v vseh kronovinah, priznavajoč ga kot najvišjega zeniskega sodnika in voditelja v najbolj važni zadevi svojega življenja, v skrhi za večnost.
H.	Hansjakob: „V Italiji".
II. izd., II. zv., st. 194.
Barbari, naši očetje, so morali biti vzgojeni, so morali iii skozi tišoč zmot, predno jim je mogla v njihovi prepro-
daljevanje suženjstva iz paganskih časov. Cerkev katoliška je odpravila suženjstvo iz grških in rimskih časov, ki ni bilo tudi nič drugega ko izkori-š č aji je i ii o d e r u š t v o. Na podlagi krščanskega nauka o enakosti vseli ljudi in na podlagi Božji besede, ki se glasi: „V potu svojega obraza b o š j ed el svoj k r u h", „Š e s t d n i dela j" in „Kd o r n‘e dela, naj tudi n e j e", je cerkev začela neizprosen boj proti obre-stovanju in oderuštvu, s katerim si pridobivajo nekateri kruha brez lastnega dela. Katoliška cerkev se je v starih časih trdno držala načela, da je oderuštvo, če kdo vleče kak dobiček od posojila ali pa iz naravne produktivnosti zemljišča brez dela. Vse, kar se je zahtevalo razen odškodnine za resnično škodo, ki jo je trpel gospodar, je bilo oderuštvo. Pri vseh pogodbah je veljalo : Enako z enakim! Na podlagi teh načel je cerkev prepovedala kot oderuštvo vsakršne dohodke brez dela, bodisi da se ti dohodki imenujejo obresti, rente, sadovi ali kako drugače. Le poštena odškodnina za resnično škodo ali izgubo se je smela zahtevati. Od 9. stoletja dalje je to načelo priznavala tudi država. Cerkev je imela takrat na države mogočen vpliv. Vsled nasprotovanja posvetnih vladarjev proti cerkvi in vsled velikih zmešnjav v katoliški cerkvi v 14. stoletju, se je vpliv rimskih papežev zmanjšal. Ž njim seje takoj zmanjšala veljava cerkvenih zakonov, mej njimi zlasti zakona proti obrestovanju in oderuštvu. V 16. stoletju. ko je luteranstvo zadalo katoliški cerkvi nove udarce, je ta zakon izgubil skoraj popolnoma veljavo. Da bi oderuhi zakrili svoje grdo početje, iznašli
stosti zasijati resnica, ne da bi jih bila slepila (mamila). Kaj se je zgodilo? Bog jim je dal skrbnika (varilia) papeža... Kaj bi bilo z nami brez papeža? Kar se je zgodilo s Turki, ki so ostali barbari, ker niso sami sprejeli bizantinske vere, njihov sultan pa se ni pokoril nasledniku Krizostoina.
Pismo protestanta Ivana pl. Alul le r,
3.	apr. 1782.
Zgodovina papežev je zgodovina katoliške Cerkve, skoro sem bil rekel, je zgodovina celega sveta. Vsekako je s kat. Cerkvijo najsijajniši pojav v svetovni zgodovini papeštvo. To ni kraljestvo, ki druži družbo z orožno silo, ampak ki druži po prosti volji duhove, jih posvečuje in vodi k Bogu; to ni carstvo, ki se podeduje v enem rodu od dediča na dediča, ampak je izborna država, v kateri lahko pastirček, kakor otrok staroplemenite hiše doseže najvišjo oblast; to ni dežela, katere mejniki so koli, njene meje so morja in večni led zemskih tečajev. In slednjič, kar je najbolj čudovito, nijedna država
so namesto besede oderuštvo besedo : obrestovanje, kar pa pomenja isto, namreč dohodke brez lastnega dela. Začelo se je odirajoče obresto-vanje in skubljenje ubogih ljudi, ki je tako naraščalo in narašča še dandanes, da so potrebne nove postave v obrambo novodobnih sužnjev t. j. brezpravnega proletariata in kolonstva. Liberalizem je rodil suženjstvo, kakršno je bilo v rimskih časih. Temu suženjstvu se da sicer nekoliko odpo-inoči z novimi postavami, ali odpraviti ga ni mogoče, ako cerkev ne zadobi izgubljenega vpliva in ne začne spet neizprosnega boja proti obrestovanju in oderuštvu ne samo glede denarja, ampak tudi glede zemljišč, tvorništva itd. Le krščanski duh in krščanska ljubezen moreta rešiti ubogo ljudstvo neznosnega suženjstva. Kljttbit vsem državnim postavam bo liberalna gospoda vedno našla poti, po katerih bo svobodno molzla uboge ljudi. Poživiti treba stare resnice: „Kdor ne dela, naj tudi ne je". „V potu svojega obraza boš jede! svoj hruli". „Šest dni delaj!" S temi nauki je cerkev odpravila rimsko suženjstvo, s temi nauki edino je mogoče odpraviti novodobno suženjstvo. Koloni imajo torej tehtne vzroke biti proti liberalizmu.
Da ni kolonstvo v resnici nič drugega ko suženjstvo, pojasnili so na shodu koloni sami. K besedi se je oglasil kolon zapadnih Brd, ki je povedal, da je nek gospod dal vsem kolonom slovo. Ubogi koloni, katerih družine so bile na teh zemljiščih že nad 100 let, so se obrnili na dotičnega gospoda, da jim razodene, zakaj da morajo iti proč? Gospod pa je odgo-
ni prebila tolikih bojev, kakor papeževa: od njenega postanka do današnjega dne lahko sešteješ na prste leta, v katerih je imela mir; zdaj so drvile po njej divje tolpo barbarov, zdaj so dvignili proti njej zastavo upora podaniki-odpadniki, zdaj so se zarotili lastni otroci, da jo razrušijo. A tudi zmagovita ni bila nobena država bolj nego ta: iz najbolj nevarnih položajev in najbolj besnih viharjev izšla je znova srečna in pomlajena.
V tein pojavu ne gledamo katoličani slepe osode, kateri se je tako svoje dni obljubilo, da je stvarilo stvar, ki nasprotuje vsem zakonom izkušnje, ne zremo v njem sadu človeške bistroumnosti in modrosti, ampak božjo roko in moč in delo. Kajti naša vera je: rimski papež je od Boga postavljen vidni poglavar Cerkve, ki jo je ustanovil Kristus. In če to verujemo ter za resnico imamo, pa smo bolj evangeljski od vseh skupaj, ki sc ..evangeljski" zovejo.
J. Voissl S. J- „Volksaufklarung", št. 57—58.
(Dalje pride.;
varjal nekaterim : ..Pojdite k Faiduiti-ju naj vam da on“, drugim pa: ..Pojdite k Fonu, naj vas reši on" tretjim pa: »Napravite si republiko", četrtim: »Jaz sem gospodar, jaz ukažem" itd., Lahko si mislimo, kako bolijo taki izrazi uboge kolone, ki morajo zapustiti na zemljišču brez vsakega vzroka žulje svoje pridne družine in stoletne žulje svojih prednikov. Ali ni to v resnici brezpravno suženjstvo?
Take so razmere v nekaterih krajih naše dežele. Priznavamo, da je mnogo gospodarjev prav dobrih in prijaznih; za te ni potrebna nobena postava, a mnogo je tudi oderuhov in proti oderuštvu je treba pomoči!
Na shodu je govoril tudi g. L. Lukežič o organizaciji kolonskega ljudstva in o potrebi izobrazbe potom či-tanja dobrih časopisov.
Sprejeli sta se sledeči resoluciji:
1. Slovenski koloni zbrani na izrednem občnem zboru dne 22. maja 1910 v Vipolžah poživljajo visoko vlado in naše državne in deželne poslance, naj pospešijo rešitev kolonskega vprašanja in ureditev kolonskega razmerja.
2. Pozivljejo visoko vlado in državne in deželne poslance, naj delajo na to. da se ustanovi poseben fond za odkupovanje kolonov potom brezobrestnih ali nizkoobrestnih posojil.
Po shodu je bil razgovor v zadevi brezštevilnih sloves, ki so jih koloni dobili brez vsakega vzroka letošnjo pomlad. Sprejela se je tozadevna resolucija, ki se naznani vladi in poslancem. Kar se je v govorih naglašalo, naj bi koloni skrbeli tudi za lastno izobrazbo, zlasti naj bi vsaka kolonska družina bila naročena na društveno glasilo, oglasilo se je takoj lepo število novih naročnikov na „Primorski list".
Politični pregled.
Laško vseučiliško vprašanje, velika zadrega za vlado.
Laško vseučiliško vprašanje napravlja vladi velike skrbi. Bienerth je včeraj kon-feriral z Italijani, z načelnikom nemških kršč.-soc. poslancev dr. Gessinannoni in z nemškim nacionalcem Steimvenderjem. Italijanski poslanci so bili včeraj vsi na Dunaju. Bili so brzojavne pozvani na Dunaj ter so imeli popoludne klubovo sejo. Italijanski poslanci groze, da bodo glasovali proti proračunu, ako vlada in večina ne izpolnita njihovih zahtev. Stališče Slovencev je znano. Oni stoje na stališču junktima med italijansko in slovensko univerzo in odločno odklanjajo Trst kot sedež italijanskega vseučilišča.
Za pravično ljudsko štetje.
Včeraj je proračunski odsek sprejel vse postavke notranjega ministerstva. Odsek je z 27 proti 15 glasovom sprejel resolucijo
dr. Kramarovo, naj vlada pri ljudskem štetju poleg občevalnega jezika določi tudi narodnost ter zahteva, da se ne bo nikjer pr ljudskem štetju na manjšine kaj protipostavno vplivalo. Za predlog so glasovali vsi Slovani, proti vsi Nemci, tudi kršč. socialci
Dr. Glabinski o finančnem ministru.
V Lvovu se je vršil strankarski shod poljskih narodnih demokratov. Načelnik poljskega kluba Glabinski je pozival navzoče na delo za izvršitev vse-poljske ideje. Zelo je kritiziral finančnega ministra in dejal, da ne bo spravil pod streho svojih finančnih predlog, zato se mora smatrati stališče finančnega ministra za omajano.
Volitve v Bosni.
Alinolo sredo so bili izvoljeni v lil. kuriji za bosanski deželni zbor dva kandidata Hrv. Kat. Udrugein pet kandidatov Hrv. Nar. Zajednice.
V II. kuriji je pri pondeljskih volitvah dobila muslimanska narodna organizacija S mandatov, potrebna je ena ožja volitev; vseli pet srbskih mandatov je dobila srbska nar. organizacija; od katoliških mandatov je dobila Jirvatska zajednica" 4 in „Kat. Udrttga" oziroma hrvatska delavska zveza en mandat.
Za I. kurijo so volitve danes.
Vseh volilcev je v Bosni 492.164, in sicer 173.127 pravoslavnih (31 mandatov), 173.364 muslimanov (24 mandatov) in 88.928 katoličanov (16 mandatov). —
Hrvatskl sabor vsprejel volilno reformo.
Včeraj je bila v hrvatskem saboru brez debate vsprejeta v tretjem čitanju nova volilna reforma.
Nove zahteve za vojsko in mornarico.
Kakor poročajo iz Budimpešte, se je na skupnih konferencah razpravljalo tudi zahtevo vojne uprave, da se proračun za vojsko in mornarico zviša za 300 do 4p0 mil. K.
Kmečki nemiri v Bukovini.
V Udzsticu. Bukovina, je izbruhnila kmečka revolta. Kmetje so zasedli neko veleposestvo, češ, da so jim obljubili državni poslanci, da se bo posestvo razdelilo.
Črnagora kraljevina?
Dunajski listi, kakor tudi belgrajski, poročajo, da bo 1. avgusta proglašena Črnagora za kraljevino. Pri tej slavnosti bo navzoč srbski kralj Peter in italijanska kraljica Helena.
Vstaja v Albaniji.
O albanski vstaji se nič jasnega ne ve. Dočim so uradna poročila ugodna, se še vedno pošilja vojaštvo v ustaško ozemlje.
Darovi.
Jubilejni darovi za »S I o v e n-sko sirotišče".
P. n. gg. Erdrnann baron Levetzovv 10 K, N. N. 1 K, N. N. 50 v, N. N. 50 v, N. N. 1 K, Mihael Mauri I K, Terezija M.
1 K, Terezija N. 20 v, Avguština Merkuc 1 K 50 v, N. N. 1 K, Gospa Kainel 2 K, Terezija Batič 4 K, Karla Peterin 50 v, Ivana Koršič 40 v, Terezija N. 1 K, Uršula Cescutti 1 K, Uršula Merlot 50 v, Marija Kovačič 1 K, Marija Trpin GO v, Antonija Brankovič 20 v, Marija Cej 1 K, Marija Žbogar 1 K, gospa Fogar 2 K, Terezija Velikonja 1 K, Anton Peršič 40 v, Jožefa Krie-ber 1 K, A. Bolaffio 2 K, Alojzija Marcuzzi 40 v, Jožefa N. 20 v, Henrik Črnigoj, vikar v Lokavcu 20 K, Jos. Ušaj, kurat na Banj-šicah, kot darilo neimenovanih na shodu 8 K, v nabiralniku preč. g. župnika A. Uršič v Šlorencu 11 K 89 v, v nabiralnikih : Gostilna g. Josipa Gorjanc 1 K 50 vin., v velikem semenišču 1 K ; Anton Jenko, mesto vstopnine k veselici dne 16. maja 60 v; Helena Ozana v Gorici 3 K; Ivan Jakin,
Gor. Cerovo 30 v; Josip Čigon, mesto vstopnine k veselice dne 16. maja, I K; za prodane razglednice 60 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja F rane a J o ž e f a I.!
Z a „A I oj z i j e v išče":
Karl Stepančič, veleposestnik v Temnici na Krasu 10 K (ravno toliko za malo semenišče), ker vsled nepričakovanega zadržka se ni mogel osebno vdeležiti 15. t. m. slovesnosti, ko sta njegova sinčka Vladko in Mirko prejela zakrament sv. birme.
Domače in razne vesti.
Vodovod za vipavske občine. —
Deželni odbor je odredil, da se prično izdelavah podrobni načrti in stroškovniki za prcskrbljenje vipavskih občin s pitno vodo iz Hublja povodom izpeljave tozadevnega goriškega vodovoda najkasneje v prihodnjem tednu. Pri tem pridejo v poštev občine Lokavec, mesto Sv. Križ. Gesla, Dobravlje, Plače, Male Zabije, krajevna občina Velike Žablje, Skrilje, Kamnje za oddelek Potoče, krajevna občina Črniče in Šempas. V Selu se odcepi postranski vodovod od mestnega in pri tem postranskem pridejo še v poštev: Selo, Batuje. Dornberg z oddelki Tabor, Saksidi, Zalošče; dalje županija Prvačina in — če mogoče — tudi Gradišče, in končno še večji del rihetnberške županije.
Po možnosti se bode skrbelo ludi za to, da dobijo občine okolu goriškega mesta vodo iz glavnega vodovoda, oziroma iz vodnjaka na Gradu, in sicer: Št. Andrež, Pevma, Št. Peter in obe Vrtojbi.
Priporočamo gg. županom in občinskim zastopnikom, da gredo inženirjem, ki bodo izdelovali tozadevne načrte, po možnosti na roko ter naj dobro premislijo, kam naj se postavijo iztoki vode.
Ljudje, iltajte I Kdo je izdajalec italijanskega naroda? Liberalni Italijani! Zakaj? Ker so dovolili v deželnem zboru 5.000 K „Slovenskemu sirotišču" I Nadalje zato, 'ker so dovolili 5.000 K .Šolskemu Domu". In kaj so liberaini Italijani dobili za to ? Nič, nič in zopet nič! — Tako piše velelaški list „L’ Eco del Litorale", ki hudo napada Lahe, ker so dovolili dr. Gregorčiču v deželnem zboru kar je zahteval od njih. Iskre se krešejo zaradi tega v tem velelaškeni listu in strahovito padajo bunke po laških liberalnih hrbtih, ki so prodali celo deželo Slovencem in dr. Gregorčiču. — .Soča" piše pa, da je dr. Gregorčič prodal Lahom slovenske koristi dežele. Bufoni prvi in drugi!
Čitajte dalje! — List „11 Popolo“ v svoji številki od minulega petka je udaril na veliki boben in upije na vse grlo, kaka krivica se je godila Lahom v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Neusmiljeno lasa italijanske liberalce, ki so se dali ujeti od Slovencev. List piše: Liberalni Lahi so prodali v Gorici stanujoče laške veleposestnike Slovencem s tem, da morajo voliti laški veleposestniki slovenske poslance. Ločnik so izločili od furlanske posesti in ga priklopili slovenskim kmečkim občinam. Laški liberalci so vodili boj proti poslancem laške ljudske stranke, a Slovence so podpirali. Nasprotovali so podporam za Furlanijo, Slovencem pa dovoljevali vse. Pol Gorice so laški liberalci prodali Slovencem za ničevo odškodnino. Goriški laški trgovci govorijo slovensko več kot laško in delajo reklamo v slo venskem jeziku. — Tako piše ta goriški list. .Soča", .Edinost", .Slovenski Narod" pa pišejo, da je dr. Gregorčič prodal Gorico Lahom, on, ki je sezidal tri slovenska šolska poslopja in zida sedaj četrto ter pomaga ustanavljati v Gorici slovensko gimnazijo! Otroške vrtce pojdite ustanavljat, slovenski liberalci, ne pa očitati izdajalstvo naroda možu, ki je storil za slovenstvo več kot vsi liberalci od prvega do zadnjega !
Loga nazionalo in „So5a." To je
ropotanja po „Soči,“ ker bo imela prihodnjo nedeljo „Lega v Gorici svoj občni zbor. Lahom grozi, če ne bodo mirni. V „Sočini“ tiskarni pa se tiska laški list .Gazzetino," ki priobčuje reklamno notico za „Lego“ in vabi Lahe na veselico „Lege,“ one .Lege," ki žre raznaroduje slovenske stroke! T o j c neodpustno, da se širi iz slovenske tiskarne tako berilo! Škandal da mu ni para! Zvečer tiska Gabršček proti ,.Legi,“ zjutraj pa za »Lego" ! Potem piše o izdajalcih slovenskega naroda !
Vsprejomnl izpiti za 1. raz. slov. zas. gimnazije se bodo vršili meseca septembra. Natančneje se objavi pravočasno. Pogoji za vsprejem so isti kakor na drž. gimnaziji, le namesto znanja nemščine se zahteva znanje slovenščine.
Smrtna kosa. — Prečastiti gospod Frančišek Bo n cel j. župnik v Železnikih na Kranjskem je umrl. Pokojnik je bil zvest častilec ..Primorskega Lista" in je bil nanj naročen od začetka, ko je začel list izhajati. N. p. v m.!
Deželni odbor priredi s podporami, ki jih je dovolilo visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo v pospeševanje govedoreje, sledeče sejme oziroma razstave z darili za nerezana teleta:
1. v Gorici v pondeljek po sv. Andreju;
2. v Ajdovščini dne 15. oktpbra; 3. v Kanalu v pondeljek pred sv. Martinom;
4.	v Sežani dne 12. junija; 5. v Tolminu v pondeljek po sv. Uršuli; 6. v Kobaridu v pondeljek po zahvalnici; 7. v Bovcu dne 30. septembra; 8. v Cerknem dne 4. novembra.
Rediteljem, ki priženejo na sejem odnosno razstavo 4 do 8 mesecev stara nerezana teleta z najboljšimi znaki pasme, določene za dotično govedorejsko ozemlje, se dovolč darila od iO do 30 kron. Darila se podele v namen, da se zbudi zanimanje za vzrejevanje bikcev, potrebnih za občinske spušče-valne postaje.
Deželno knjigovodstvo in zavod za zavarovanje goveje živine se ne nahajajo več na stolnem trgu, ker so se premestili v nove prostore v šolski ulici štev. 5. 1. nadstr.
Porotne razprave. — Pri tukajšnjem porotnem sodišču se bodo razpravljale sledeče kazenske obravnave in sicer: dne 30. t. m. proti Antonu Pipp-u zaradi goljufije; dne 31. I. m. proti »Mariji Štrukelj zaradi detomora; dne 1. junija proti Josipu Hrovat zaradi rodo-skrvnosti; dne 2. junija proti Antonu Piazza radi uboja; dne 3. junija proti Ljudevitu Collenz zaradi težke telesne poškodbe; dne 4. junija proti Josipu Zlobec zaradi nasilstva.
Povišana kazen. Vsled pritožbe državnega pravdništva proti razsodbi prvega sodišča je druga inštanca povišala kazen radi vohunstva obsojenega uradnika v tržiški ladijedelnici Andreini-ja od 7 mesecev na 13 mesecev ječe.
Slov. kat. akad. društvo „Dan" v
Pragi si je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 15. maja izvolilo sledeči odbor: Predsednik tov. diplom, eksp. akad. in pravnik Josip Dular; podpredsednik in blagajnik tov. pravnik Ivan Perne; tajnik tov. pravnik Tone Leskovec; knjižničar in gospodar tov. pravnik Janko Koser.
Veleizdaja v Trstu. Aretacije. —
Neka deklica je v Trstu dobila ininolr teden iz Gorice razglednico, na kateri je bilo napisanih par fraz, vsebujočih razžaljenje Veličanstva. Ta dogodek je dal povod preiskavam po policiji, katera je odkrila nekako ir 'entistično zaroto, ki ima značaj veleizuajstva. Policija je izvršila v sedežih raznih društev v Trstu natančne preiskave ter spravila na dan mnogo obteževalnega gradiva. V Gorici je aretirala pošiljatelja dotične razglednice, nekega D.
Baje ;e gre za zaroto, ki stremi za tem. d i bi se odtrgale neke dežele od monarhije, izvršilo se je več aretacij. Do sobote je bilo aretiranih 30 oseb. Od teh se je 12 izpustilo.
Policija je vsa na nogah ter neumorno preiskuje pod direktim vodstvom državnega pravdnika dr. Zencovich-a in preiskovalnega sodnika Spongia.
Velikega morskega volka so zapazili te dni v tržaški luki.
Zanimiv pojav. — V hiši Uršule Ferluga v Rocolu št. 404 je udarila strela, pa ni napravila druge škode, kakor da je zadela neko podobo Alatere Božje, jo razparala in vrgla na tla, na sleni pa, kjer je visela podoba, je strela napravila nekaj takega kakor fotografijo Madonine slike, tako da je podoba zdaj reproducirana na steni. V hiši se je nabralo veliko ljudstva, ki je molilo, češ, da se je zgodil čudež.
Povodnji. — V soboto zvečer se je v občini Sava ob južni železnici vlila strašna ploha s točo. Voda je vdrla v hiše in podrla več mostov. Tudi brod med Litijo in Zagorjem je odnesla, tako da sta ta dva kraja brez prometne zveze.
Tudi na Hrvaškem so povodnji napravile veliko škode. V občinah Rude in Samobor je voda razdrla ceste in podrla mostove. Regulacija Rudne Drege, ki je stala 50.000 K. je uničena. Vsi vrtovi v Samohoru so tudi uničeni. Škoda je velikanska.
Krvavo maščevanje zaradi Izgubljene pravde. — Kmet I. Kocjančič v Sv. Dominiku v Istri je bil vsled neke pravde, katero je naperil trgovec K. Kocjančič proti njemu v luipčijskih zadevah, in zaradi razžaljenja časti K. Kocjančiča obsojen na štiritedenski zapor. V petek je imel nastopiti kazen. Vzel je seboj puško. Ko pride pred prodajalno K. Kocjančiča, počaka tega na cesti in ko se ta prikaže na vratih prodajalne, pomeri nanj ter sproži obe cevi. K. Kocjančič je asfal precej mrtev.
Nato je I. Kocjančič v dve uri oddaljeni vasi še ustrelil kmeta Brako-viča, ker je pričal proti njemu. Potem se je še le podal na pot v zapore v Poreč. Včeraj je tja dospel ter se' dal peljati pred preiskovalnega sodnika. Pravijo, da bi bila doletela ista usoda še dve drugi priči, da nista bila dotična odsotna. Pri sebi je imel razven puške še 50 patron.
Mestne novice.
V stalni pokoj stopi s koncem letošnjega šolskega leta ravnatelj tukajšnje višje gimnazije gospod vladni svetnik Friderik S i m z i g.
Žalostni dogodek. — 45 letna gospica Karolina Maccari. stanujoča na Korsu Verdi 21, se je v nedeljo pop. polila s špiritom, ki se je vnel. Dobila je močne opekline po celem životu. Prihiteli zdravnik, dr. Gresič, ji ni mogel več pomagati, ker je bila takrat že mrtva. G.čna Alaccari je trpela na melanholiji.
Poljski pridelki so se včeraj prodajali v Gorici: črešnje po 38 K. jagode po 100 K. grah po 40 K. špargeljni po 70 K in krompir po 20 K kvintal.
Izgoriške okolice.
g V proslavo cesarjeve 80-ietnico
je sklenil pomnoženi okrajni šolski svet, da se zgradi v občini Bilje novo ljudsko šolo. ki ho nosila napis: »Ljudska šola cesar Franc Josip I." Šola bo stala nad 40.000 K.
g Vabilo k občnemu zboru »Kmečke hranilnice in posojilnice" v Šmartnem dne 6. junija 1910 ob 4. uri popoldne v župnišču. Spored: 1. Poročilo načel-
•ništva in nadzorstva; 2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1909; 3. Volitev; 4. Slučajnosti.
g Vabilo na občni zbor »Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice" na Lokvah, regjstrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. junija t. I. ob 10. dopoldne (po maši) v župnišču. Dnevni red: 1. Potrjenje računskega sklepa za I. 1909; 2. Volitev enega člana načelstva in nadzorstva; 3. Slučajnosti.	Odbor.
g Št. Peter. — Naša občina liberalcem leži v grlu. Ne morejo razumeti, kako so ljudje tako ..nazadnjaški", da drve za klerikalci. Zato so si izmislili, da poskušajo Šempeterce omamiti z veliko sokolado prihodnji mesec. Take sokolade prirejajo v občinah, kjer jim pšenica noče iti v klasje. Tako smo videli v Mirnu, v Selu, sedaj je Št. Peter na vrsti. Ne bo nič! Liberalci si pridejo ta dan spraznit žepe v »klerikalni" Št. Peter, »klerikalci" se bodo pa smejali. Občinska blagajna se za nekaj odebeli. Šem-peterci pa ostanejo tudi po sokoladi to, kar so, namreč nasprotniki liberalizma!
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Velikih ŽabelJ 22. maja 1910. — Že več časa zasledujemo v „Šoči“ dopise iz naše občine, ki so pravi izrodek pro-palega hudobneža. V njih dopisnik z vso le njemu lastno brutalnostjo sramoti naše SL kat. izobr. društvo, člane in članice istega, č. o. Bonaventuro ter navaja proti poslednjemu uprav ostudna dejstva, o katerih dobro ve, da so popolnoma izmišljena. Resničen je pregovor, kateri pravi: kakoršna posoda je, tak duh ven z nje gre. Dobro sicer vemo, da vsi piskrovezi nimajo toliko »drata", da bi temu ,.Sočinemu“ dopisniku lažnjivi jezik zvezali, toliko nianj mu ga zamoremo mi. Pravijo, da deset os je za •enega seršena, in devet seršenov za enega modrasa, mi pa z gotovostjo trdimo, da devet modrasov nima toliko strupa kakor ga ima njegov strupeni jezik. Je li zamoreš, nesramni dopisnik, spričati resnico tvojih dopisov ? Ali slišiš o njih sodbo večine poštenega občinstva? Čuješ! Kaj ti pravi tvoja vest, ako ni še popolnoma umrla ? Mar res misliš, da si resnico na križ pribil ? Zelo se varaš! Sicer smo mislili, da ti ne bomo nič odgovarjali, ali sedaj smo sklenili, da od vseh tvojih laži nekatere javnosti naznanimo. V „Soči" trdiš, da smo se brez vsakega dovoljenja polastili ene sobe v župnišču. Čudno, da ne trdiš v tvojem dopisu v „Primorcu", da smo ključe od župnišča ukradli. Znano pa je tebi in lahko vsem, da nam je kolikor toliko dal g. župan dovoljenje iti v župnišče. Vprašalo se je namreč g. župana, ali nam dovoli eno sobo za bralnico v praznem župnišču On je pa rekel: »Jaz temu ne nasprotujem, in mislim, da tudi starašinstvo ne bo, vprašati pa morate iti začasnega župnega	upravitelja za	dovoljenje."	Preč. g.
župni	upravitelj	nam	je to drage	volje dovolil,	kar se je	tudi	g. županu	naznanilo,
kateri	je zopet	rekel,	da sedaj bode stara-
šinstvo samo sklepalo o tem, koliko se bo od sobe plačalo. Tako se je toraj naše društvo preselilo v župnišče. Kmalu pa dobi preds. društ. ukaz od starešinstva, da mora v osmih dneh društvo zapustiti župnišče, kateri odlok pa je bil po sklepu odbora br. druš. starešinstvu vrnjen z opombo, naj ima isto opraviti z župnim upraviteljem in ne z društvom, ter se je ob enem tudi naznanilo, koliko društvo plača letno za sobo v župnišču. Starešinstvo je ta nasvet uvaževalo ter drugi odlok poslalo župnemu upravitelju, kateri naj društvo iz župnišča spravi.
(Konec pride.)
a Batuje Selo. — Velikanskega mačka smo Seljani prodajali minulo nedeljo. Kupili so ga liberalci iz Trsta, iz Gorice in z Vipavske doline. Omamil jih je strašno. Pijancev je bilo kot listja in trave. Vse za svobodo, omiko in napredek in pa za krokanje. To je za liberaice ! Saj drugega ne poznajo! Oj liberalna pamet, kje si?
a Sv. Križ. V torek je umrl Cerkvenik župnijske cerkve g. Anton Batič po dolgi bolezni v 71. letu. Bil je vedno šibkega zdravja, a delaven in skrben oče svoji družini. Tudi kot Cerkvenik je bil natančen in skrben za hišo božjo, katero je imel v oskrbi 45 let. Lansko leto mu je bila podeljena medalja v znamenje črez 40 letnega zvestega službovanja. Četrtek se je vršil pogreb ob obilnem številu, kar je spričevalo kako priljubljen je bil ranki pri ljudstvu. Slovesen pogreb je poveličevala azistenca vseli čč. oo. kapucinov in ginljivo petje. N. p. v m.!
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Anhovega. — (Z a li v a I a.) Po prizadevanju naših gospodov poslancev je deželni zbor v seji dne 14. februvarja dovolil našemu županstvu znesek 3150 K za zgradbo ceste od Vrtače čez Čerin, ki bo vodila na novo cesto Vrliovlje Kobalarji. Ta cesta je bila jako potrebna ter bo koristila posebno vasi Vrtače. Tem potom se podpisani v imenu vaščanov najtopleje zahvaljuje gospodom poslancem, ki so s tem omogočili, da se promet v naših krajih omogoči.
Kristijan Velušček, župan.
Iz tolminskega okraja.
t Prihodnji sestanek Sodalit. Ss. Cordls Jesu za tolminsko dekanijo bo na Grahovem dne 2. junija opoldne.
t Ponikve. — Dopisnika »Primorca" od dne 5. maja hočemo opozoriti na njegovo bistroumnost, da se bode lahko ž njo ponašal. Je pač težko, jedno stvar v eni sapi sramotiti in hvaliti, kakor je to napravil „Primorčev" dopisnik On piše namreč, da so ponikovski liberalci slabi v dopisovanju, a koj nato pravi, da so že na vrhuncu kulture in prosvete.
Potem predbaciva „klerikalcem" v Ponikvah pijančevanje in otrokom »klerikalcev" slabo vzgojo. Če bi stavil v svojem dopisu povsod namesto besede »klerikalec" besedo »liberalec" bi se to do pičice strinjalo, kajti to je dokazana stvar, da so liberalci suhe veje v Gospodovem vinogradu.
Če pa misli, da je s podajanjem podatkov o zadnjih volitvah dokazal, da gremo navzdol, se moti; kajti ob času volitev je bilo polno naših somišljenikov po svetu. Da je večina tukajšnjih delavcev na strani S. L. S. je stara stvar in to ga tako srbi, da mora po papirju »Primorca’ praskati, kot kokoš na gnoju.
t Tolminska »kmetska zveza" ima
v nedeljo 29. t. m. po blagoslovu v salonu g. Vuge pri Sv. Luciji občni zbor.
Iz kobariškega okraja.
kb Izpod Krna. Te dni sem bil na potovanju. V neki vasi pridem v krčmo. Tam je sedelo nekaj gospodov. Jaz sedem k drugi mizi ter vzamem »Slov. Nar." v roke. Gospoda pri drugi mizi se je pogovarjala.. Jaz sem se pa delal, kakor da ne bi ničesar ne slišal. A slišal sem čudne reči. Gospodje so tarnali, da je vse klerikalno in če pojde tako naprej, da bodo imeli v 20 letih samo en liberalen list. Zato morajo tako napadati klerikalce. Tu se pa jaz oglasim ter jim predbacivam, da toraj farbajo svoje pristaše, če pišejo, da je vse liberalno in da bodo »klerikalci" v kratkem doživeli polom. Nato so bili vsi po meni. Ker pa jaz pri takih prilikah ne držim jezika za zobmi, smo debatirali, dokler se nismo razšli. Drugi dan sem se sešel z enim onih aospo-dov. Kar sem od njega ta dan slišal, povem prihodnjič.
P o t o v a I e c.
Iz komenskega okraja.
km Iz Komna. — Dne 14. t. m. je silno dremljalo po telegrafu. Vse je popraše-valo, kaj to pomeni in še celo voditelj sodnije, g. Dominko, je bil vznemirjen. Kmalu smo zvedeli, da je telegraf prinesel z višjega mesta povelje, naj se takoj odstranijo od starešinskega delovanja g. župan. Jožef Štrekelj in Pipan iz Preserij ter Dugulin, župan v Škrbini. Na mesto župana stopil je prvi podžupan Valentin Volčič. Vsa ta velika pre-metnba se je izvršila brez pokanja topičev — tiho.
Naš župan je večkrat rekel, da bi bilo le kmalu konec. Kljub temu pa je podpisal rekurz, da bi bile ovržene občinske volitve, pri katerih je bil silno natančen proti volilcem S. L. S. Po starem obuvalu je iskal vzrokov, da bi izpodbil našim ljudem volilno pravico. Takrat ni čutil, kako je sam bolan na sušici. Na neki ženitnini v Svetem se je tudi bahal, da je liberalec in da tak ostane do smrti. Mi pa pravimo, da mu vendar diše klerikalne kronice, ki jih je zaslužil z jako umetno drago napravljenim tlelom v cerkvah. — To bo pa sedaj, ko je res »libero", lahko izvrševal še v večji meri. Imel je še to slabost, da se je dal preveč voditi od g. Švaro in Streklja. Na pritisk omenjenih je dal podreti slavolok ob sprejemu prevzvišenega knezonadškofa lansko leto. Že takrat so stari možje prerokovali, da je začel ta župan, butati z glavo proti ... skali in da to delo ne bo imelo dobrega konca.
Dne 22. so imeli naši otroci prvo sv. obhajilo. Ob tej priliki je držal preč. g. dekan lep nagovor na otroke.
Bog daj obilo blagoslova.
km Tomačevica. — Naš krčmar Petelin je silno liberalen, tako da mu ni sveta ni policijska ura. V nekem kotu svoje gostilne ima rog, ki mu pravijo »talambon". In kadar pride v krčmo nekaj ljudi — dobrodošli so mu tudi šolski otroci in ženske (ker je udovec) — pa sproži »talambon" in tu začne vse plesati in pleše do pozno v noč. Dne 21. t. m. so tam plesali do. 12. ure. Upamo, da bo to kaj pomagalo. Če pa hoče Petelin plesati, naj si vzame dovoljenje od višje oblasti, šolske otroke pa naj zapodi iz krčme, ker ne spadajo v tako družbo.
km Lipa. — Oglasil se je dopisnik v »Primorcu" št. 19 in skuša našega liberalnega podžupana oprati. Pral ga je pa z umazano vodo. Pravi zamorec stoji sedaj pred nami. Kak maščevalec je naš podžupan, se razvidi iz tega, da je podžupan vse potrebno pripravil za popravo farovža, a z delom noče začeti, ker gospoda ne more videti in hoče drugega imeti. Seveda, on bi hotel takega gospoda, ki bi njemu vse priznal in hudobijo prikrival; takega pa ne najde nikjer! — Urezal se je dopisnik, ko je pisal, da za občinske ceste naj skrbi cestni odbor. Ali ne ve, da občinske ceste mora oskrbovati občina ! In kdo stoji na čelu naše občine ? Mari ne podžupan ! Dopisnik pravi, da pri napajališčih in lužah nima podžupan nič opraviti. Seveda ne, ker jih ne potrebuje, ker ima on vodo doma. A njegova dolžnost je, skrbeti tudi za tiste, ki nimajo vodojakov doma in morajo rabiti vodo iz luž, kjer prebivajo žabe in krote, hi teh je še precej! »Mi imamo čisto vodo doma", pravi dopisnik. A ga vprašamo, bi li dovolil tistim Občinarjem, ki se mprajo posluževati vode iz luž, da bi hodili po vodo v njegov vodnjak ? Prosimo odgovora ! Potem bomo dalje govorili.	Občinarji.
km Občni zbor kmečke hranilnice in posojilnice v Komnu, reg. zadruge z neomej. zavezo, bode dne 5. junija 1910 v župnišču v Komnu ob 4. uri pop. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa 1909. 3. Volitev načelstva in nadzorstva.
Odbor.
km Iz Svetega pri Komnu. Dne 15. t.
m. je na porodu umrla v tržaški bolnišnici gospa Terezija Jazbec v 41. letu svoje dobe. Pokojnica zapušča soprogo in tri nedorasle sinove.
Pokojnica je bila vzgledna mati in blagega srca ter splošno spoštovana. Vsi njeni znanci žalujejo po nji. Naj v miru počiva! Gospodu soprogu naše sožalje.
km ,.Kmečka hranilnica In posojilnica v Pliskovici“ vabi na občni zbor, ki se bo vršil dne 5. junija t. 1. ob 4. uri pop. v vikarišču. Dnevni red :
1. Potrjenje računskega sklepa za 1.1909.
2. Izvolitev načelstva. 3. Izvolitev nadzorstva. 4. Morebitni predlogi.
Načelstvo.
Iz sežanskega okraja.
s V grlo se Je vstrelil v petek v Skopem 32-letni veleposestnik Josip Ž i-v i c. Krogla ga je smrtno nevarno ranila. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Vzrok poskušenemu samomoru je baje slabo finančno stanje.
Drobtinice.
Zastrupljen železniški sprevodnik.
V vlaku, ki vozi med Zagrebom in Budimpešto so našli mrtvega železniškega sprevodnika J. P. iz Zagreba. Poleg mrtveca je stala košarica z jedili, katero je vedno z doma jemal na pot. Sredi južine ga je dohitela smrt. Dognali so, da so bila jedila v košarici zastrupljena. — Policija zasleduje to skrivnostno zastrupljenje:
Stoletnico rojstva Stanka Vraza
— šolski praznik. — Na prošnjo »Društva hrvatskih srednješolskih profesorjev", naj se stoletnica rojstva ilirskega preporoditelja Stanka Vraza v šolali svečano proslavi — je odredila lirvat-ska vlada, naj ne bo ta dan v srednjih šolah pouka ter se ga naj praznuje s predavanji in akademijami o Stanku Vrazu.
Indijanci umorili češkega učenjaka.
— Ruski list „Rieč" poroča, da so umorili Indijanci v Boliviji mladega češkega učenjaka Vojteha Frič-a. Frič je obrnil posebno pozornost na se, ko je na kongresu ainerikanistov na Duuaju
I.	1908 ostro obsodil postopanje nemških kolonistov z domačini.
Brezplačne gledališke predstave
namerava prirediti v poletju hrvaško deželno.gledališče v Zagrebu, da gledališko umetnost bolj popularizira.
660 vlakov na dan prihaja in odhaja od 1. maja na kolodvoru v Fran-kobrodu. Povprečno vsake dve minuti pride in odide kak vlak. To je najvišje število vlakov na tem kolodvoru v 22. letih, odkar obstoji.
V morje so spustili v soboto v ladijedelnici v Sv. Roku vladni parnik »Zara-Zadar" 333 ton., ki je bil zgradjen na račun c. kr. deželnega finančnega ravnateljstva v Zadru.
Proti dosedanji agrarni politiki.
Društvo krščansko-socljalnih volilcev v Gradcu je imelo pretekli teden shod, na katerem je znani narodni ekonom, profesor zemljedelstva, dr. Karol Hoffmei-ster, govoril o agrarni politiki in o povišanju carine, ki je bila uvedena leta 1906 in ki jo je posebno zahteval vitez Hohenblum, voditelj avstrijskih agrarcev. Visoke žitne cene je prouzročila — je izvajal lloffmoister — carinska politika, ki je provzročila vsem stanovom velika bremena, a ki ni tudi kmetom nič koristila. Govornik je uvedel tozadevne poizvedbe in izkazalo se je, da večji del kmetov ni imel od tega nikake koristi, pač pa da kmetje v planinskih krajih, kjer je zemlja malo pripravna za pridelovanje Žita, trpe vsled visokih žitnih
cen. Dobiček od visoke carine so imeli le veliki posestniki, posebno oni na Ogrskem, kjer se prideljuje največ žita.
Potem je govoril državni poslanec vitez Pantz, ki je bil poprej veren pristaš llohenblumo, a se je odvrnil od tega, ker se je prepričal, da je dosedanja agrarna politika prinesla le visoke cene za žito in krmo.
Gospodarske vesti.
Ali so sme prašičem dajati živinska sol med krmo? Tudi pri prašičih sol pomnožuje slast do jedi, vendar je ravnati pri tem jako oprezno, kajti sol lahko prašiče naravnost zastrupi, ker provzroča vnetje želodca in črev, kakor hitro se prekorači ona množina, ki jo prašič prenese. Z ozirom na velikost sme dobiti' prašič na dan v jedi le 4 do 8 g soli. V obče je bolje, prašičem nič soli pokladati, in le, kadar izgube slast do jedi, naj se jim poklada sem-tertje med posameznimi jedilnimi roki po malem soljenega ovsa, ki je najboljše sredstvo, da slast poživi.
? vsemogoče
napraviti ia Pckatet, raavidi vsakdo, kdor si naroči kuharsko knjigo, ki jo vdobi brezplačno pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici.
Hiša je na prodaj,
v najlepšem kraju v Rožni dolini pri Bajti v Gorici. Hiša je nova in prosta davka. V pritličju in v prvem nadstropju ima po 4 prostore, dva na glavno cesto in dva na vrt. Na prodaj je tudi gozd irr travnik blizu grofa Kristalnika.
GLASOVIR
v prav dobrem stanu je na prodaj. — Cena 120-130 kron, Kje ? pove uprava lista.
********
Qf~
* Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakup M\\M potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ topi pridelkov. ^ ^ ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ŠT- 32-
Jfenariilo.
»Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5\0|u (pet in en četrt od sto; b( „ menico oziroma poroštvo po G°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra l!>OS.
ODBOR.
&
Trst
Loterijske številke
21. maja
............78	29	30	87	88
Prodš se malo posestvo, nekaj njiv in senožeti, pod jako ugodnimi poboji v Kanalu. Naslov prodajalca pove naše upravnlštvo.
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeiežnice =
v GORICI, (tajata uta št. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke,. verižice in vse druge zlate predmete. —
$ Priporočajte med seboj Ijl
J. Medvedi
Gorica MCorso Verdi 38- p A **- Postrežba stroga 1
I_ solidna. rH
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nlrnberškega ln drobnega blaga ter tkanin, preje in nlttj.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebičine
*a krojače in čevljarje.
Sretinjice, rožni venci mašno knjižice.
Hišna ofavala za m letne Im.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
N-jbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
|besos:ti
-e-
bg!fflsr'-w__________
'SSSSSSSSSSSSSSSj	^
atlAKI FttZftRI jf
^ Vedno in vedno se je povpraševalo in govorilo, § S zakaj da ni v Gorici nobene domače manufakturne S S In modne trgovine — a komaj se je ta dobra misel S S izprožila, se je tudi ustanovila domača obrt z manu- $ »n ^ fakturnim in modnim blagom rojakov	^
L|| Ivančič & Kurinčič,!
Uš Gosposka ulica štev. 11. Š
S	sj
Kdor si hoče nabaviti dobro in trajno pomla- ^ S dansko in poletno blago, naj ne zamudi si ogledati ^
♦os
kupite pri
^ Fo znižanih cenah
Franc Ravnikar-ju v Gorici
—-	RAŠTELJ št. 16 :-----------——;
raznovrstne sezijske novosti kakor: Oxford, kambrik, cefir panama, pique, batist, raznovrstno volno, moški kamgarn, cvilih za postelje, prte, bnsdlke, srajce, odeje, različne rute za na glavo, cajg za moške, posteljne garniture, naramnice, nogavice itd. Za dobro in sveže blago se jamči!
I lat no a seli vrst in /ima za novince (novoporočence) vedno v veliki izberi!
Priporoča se najuljudneje
Franc Ravnikar, Gorica
______________________________________ Ražtelj	16	(v	lastni	hiši.)
Izdajatelj in odgovorri urednik: J. Vimpoišek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.