St. 04.
V Trstu, v soboto ft. novembra 1884.
Tečaj IX
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
i » i »EDINOSTf izhaja rikrat Ha teden vsako »red« In aabtte o poludne. Cena za va« lato je « gld., za polu leia 3 gld., za detrt leta * jrid. SO kr. ~ Posamezne Iterilke dobivat pri opravniltvu in v trafikah v Trata no & kr., v Oarlol in v Ajdovščini po « kr. — haroentne, reklamacije in inserate prejema Opravalitva, via Tarraata, »Nava tiakaraa*.
•T Mlnm J« ml.«
n r -,e pošiljajo Uretfefitva »vit Tarraata. »Nuova Tipografla;. vsak mora biti frankiran. Hokopi« ve/ poteDne vrodnoatl ae n« vračajo. - /nitrat? (razne Trsu naznanila in poslanice) te zaraSunijo po pogodbi - prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami «<t pla?uj« za vsako besedo 2 kr
Narodnost in država.
Kal co bo nastale človeške dražbe in drž tve ?
Nagib človeškega društva je lastno vzdiža vanje in pa potreba druženja; oba ta nagiba vežeta slabega na močnega, žensko na moža. Bile s^ dobe, v katerih ni človeštvo še poznalo družinske vezi, vse druženje se je vršilo od slučaja do slučaja; ali sčasoma je po naravnem razvoju nastala družina in ta je bila podlaga vsemu napredku. Odkar so je ustanovila prva človeška družba, začelo se jo vedno družiti, kar si je bilo sorodnega in podobnega, mej tem ko je vsaka taka družba odbacivala, kar jej je bilo tujega. Tako go polagoma nastala razna društva, ki 80 so razvijala pod raznimi uplivi, in iz teh raznih društev in uplivov so Sastali razni narodi.
Gotovo so se tudi sorodna društva mej seboj prepirala ter celo bojevala, ali pri vsem tem niso mogle take družbe zatajevati skupne vezi. Meja mej enakimi, sorodnimi in tujci je postajala vedno razločnejša in potreba, da se taka človeSka društva vredć na znotraj, pa branijo na zunaj, bila je začetek državnega živenja; na čelo takim uže dobro utrjenim društvom so se postavili voditelji, staroste, kralji in tako so nastale prve podlage soci-jalnega reda. V toj prvej dobi spozna se prizadevanje mnogih sorodnih rodov, da se združijo v veČo skupino v dosego večo moči.
Kolikor bolj pa so take skupine rastle, toliko bolj se je ljudstvo začelo zavedati svoje moči, toliko bolj je začelo hrepeneti po popolnejšej obliki drŽave, kar pa se je dalo doseči le
v večej skupini, in tako so nastale stare velike države, kakor egiptovska in mnoge druge azijatske monarhije.
Z nastajanjem velikih držav se je rodila tudi ideja narodnosti, ki nt nič druzega, nego zavest, da se dotični državljani po jeziku, po šegah, veri in drugih posebnostih bistveno razločujejo od prebivalcev drugih državnih skupin, kakor so se na priliko v najstaršej dobi razločevali po narodnosti Egipčani, Hebrejci, Perzijani, Kinezi itd. in potem Grki in Rimljani. Boji mej rodovi so minoli, za to pa so nastali veliki boji mej narodi.
Zakon, po katerem se druži vse enako in sorodno in odbaciva vse tuje, poostril se je še s tem, da so začela ljudstva vse tuje elemente, ki so jim bili na potu, uničevati, ali pa sebi pod vračati in asimilirati ali zjednačiti.
Začela se je doba prepira mej narodi za supremacijo iti prišli so časi, ko je eden narod, Rimljani, delal na to, da z veliko silo zjedinači v kulturi ter združi v eno državno bitje skoraj J vos poznani svet. Rimski cezarizem je imel namen, ves svet vpreči pod svoj jarem, to je bila prva vojaška monarhija; ali toj gilnej zvezi in po-litiškej sužnosti so se kmalo začela ustavljati ljudstva. V dobi Rimljanov si je vsak barbar štel v veliko Čast, ako je postal rimski državljan.
Vidi se še dandanes mej azijat-skimi in afrikanskimi ljudstvi, kako so ponosni oni mej njimi, ki so si prisvojili nekoliko francoske ali angleške kulture, kako taki ljudje ponosno povdarjajo svoj: «Je suis Pran-gais», ali: «1 ara a britiseh subject». Prav tako se je godilo v rimskej dobi, ko so mnogi potomci barbarskih ljud-
PODLISTEK.
Italijanska Slavij a.
(Konec.)
Pisatelj konečno nasvetu je Se nekatere r« či v korist italijanske Slavlje, ki Be vjemajo tudi s koristjo Italije sploh. M**j drugim pravi, da bi tdlo dobro, da bi se preenj imenovala obširna enketna komisija, v katerej bi bili kr. politični pre istoj-niki (sin laki) in drugi prvaki beneških Slovencev, in katera komisija bi imela nalogo, da preiskuje natančno vse napaka, ki so se do zdaj zgodile v slovenskem okraju Italije tor nas-etujejo pripomočke v namen, da se ta okraj povzdigne v duševnem in
5motnem obziru. Nadalje nasvetuje 6" rugo komisijo, v katerej bi sedeli tu ii učenjaki, m ta komisija naj bi imela nalogo. da ohrani vse zgodovinske spomin ske in druue staroŽitnosti v omenjenem Okraju. Vsi stari dokumenti ljudskih shodov in drugi zgodovinske vrednosti, *iaj se spravijo na dan, mnogi se nahajajo v samostanu rainihov v Benetkah, ti naj se dudo prepiBut', potem naj se zberejo vsi •naki dokumenti in stare knjige, katere ima Čedadski kapitol, potem &-dadski municipij in naj se poišče takih dokumentov in spomenikov tudi pri privatnih, kateri jih imajo miiov'o. iz vsega tega se bode mogla Be temeljitejša knjisra spisati, nego je nje
{[ova (Po irekova). Čas je, da ne hodijo e Rtissi in Nemci preiskavat imenovanih dokumentov in spominkov, temuč da jih
jo tu li Italjani sami, kat-rim so liže. — Saj se zdaj po vsej Italiji preiskuje in Študira vsak vogel ter se tako delajo priprave za obširno delo občne zgo dovine Italije, ki je postala popolna last Italijanov,
Ali, ako so dokumenti pisana, tedaj so spominki L'Ovor»ČA zgodovina in te mora obraniti ljudstvo, ki noče pasti v pozabljivost. On v tem pogledu nasvetuj* naj se zopet popravi starodavna cerkev Sv. Kvirina, ki naj postane Panteon italijanske Slavijo; tam naj se postavijo kipi Querin-a in Steliri-a in razne slike, ki predstavljajo zgodovino beneških Slovencev, naj se popravijo in zopet postavilo one stare kamnitn« m ze in klopi, okolo Katerih ro zborovali pr^dadje iienfŠk u Slovmoev, in naj se postavijo vsaj sp >-tuenske plošče povsod tam. kder so st ili v starih časih imenitni gradovi, kateri so branili vhod barbarom v Italijo, posebno pa naj se zazn tuiva kraj, lcder je stali stmii ob Pulferju, al> praeservationem iientium barbarorom. Pisutelj v svojem sklepu tudi naznanja imeia teh le gospodov: vitez Geminian (J ne a vaz, <Ku-kavac) , okrajni predstojnik čedadski, Dominik Podreka, posestnik in Anton Licearo (nekdaj Likar) /,veden<*c v St. Petru ob N idili, večkrat omenjeni župnik Peter Podreka v Hodi, dr. Josip Faj-lutti in Ivan Blasuti« (Blazutič) iz Varna-sina, kateri vsi so mu priskrbovuli virov in dokumentov, da je mogel pisati svojo knjigo, (Tu imena so vaŽ'ia za vsi slovanske zgodovinarje, ker se morejo morda
stev s posebnim pouosom poudarjali: «cives romanus sum». Državna osnova starpga Rima je na vsa ljudstva toliko vplivala, da jih je ta skoraj več vezala na Rim, nego pa rimski meč sam.
Še cel<5 visoko razviti in omikani Grki so bili ponosni, da so postali rimski državljani, sploh pa so Rimljani povso'1, koder so zavladali, spoštovali običaje in naprave ljudstev in pustili, da se ljudstva sama sprijaznijo z rimljanskimi napravami, in s tem so oni najlože širili rimljanstvo.
Razvidno je iz tega, da morejo ljudstva tudi zatajiti zakon druženja mej sorodnimi in enakimi rodovi, ako na mesto tega zakona stopi Čut boljšega vzdržavanja, veČe varnosti in veČih materijalnih in političnih koristi, vsled tega more kaka država vplivati celo na tuje narode, da žele zedinjenja z njo, ako so gmotne koristi in moralična svojstva, katera jim obeČa, taka, da premagavajo narodni Čut, kateri se navadno ustavlja sprejetju tujega jezika in tujih šeg.
Elzačani no bi bili nikoli postali tako dobri Francozi, da je ostalo pri strogosti vlade Ljudevita XIV., kije strogo prepovedal rabo nemškega jezika, in da ni nastopila kesneje na Francoskem ona vlada, ki je Francoze povzdignola do prvega naroda sveta, ter Francosko tako ugodno odlikovala od Nemške, ki se je vila v srednjeveško - feudalnih razmerah. Code Napoleon je boljše vplival na ElzaČane, nogo vsi despotiČnt, strogi ukazi Ljudevita XIV,
Kakor je rimsko carstvo polagoma skoraj ves svet prešinilo se svojo državno idejo in se svojo javno
moralo, in kakor je bila ta vez vteme-Ijena tudi v verstvu, prav tako se j© začela rušiti ta moralna vez, kakor hitro se je staro rimsko božanstvo preživelo in se je začela Širiti nova Kristova morala, ki je bila občna in , e prezirala vsako državno ali narodno božanstvo.
Vsak narod je imel svoje običaje in tudi svojo moralo; pri divjih ljudstvih je očetomor in detomor v nekaterih slučajih dopuščen, starogerman— sko pravo je dopuščalo sinovu, da izpostavi stare, za delo nezmožne sta-riše ter pusti, da umrti od glada, ▼ Indiji še zdaj Žgejo vdovo in pri nekaterih drugih neomikanih ljudstvih e še vedno človeška žrtva v navadi. Skoraj vsa stara ljudstva, tudi Grki in Rimljani, žrtvovali so sužnje svojim bogovom. Polagoma je veča omika te navade odstranila, na mesto človeBkih žrtev so stopile žrtve živali in kesneje poljskih pridelkov.
Iz tega se vidi, kako ie napredovalo človeštvo glede finejega čuta. — Morala jo v prvej vrati čut m občne človečanske dolžnost: ne le proti sebi, temuč tudi proti svojemu sočloveku. Morala se je razvijala in požlahtnovala v istej meri, v katerej je človeško društvo napredovalo v plemenitosti. Divjak je hudobnejši od najpor<>dnejšega otroka; on ne pozna ničesa zunaj sebe, njega vodijo in vladajo le surovi neukrotljivi nagibi; on ne zna misliti objektivno, ampak le subjektivno; on ne primerja in ne opazuje. V družbi se je človek Še le naučil zatajevanja samega sebe, v začetku je to zatajevanje strah pred moČnejim, Ščasoma postane navada. Krivica ali zlo, katero je prizadelo
v raznih slučajih na nje obračat^ in konča z nado, naj bi njegova knjiga kaj koristila, da se vzdigne megla in zač i« v italijanski Slavjji sijati solnce prave omike in napredka.
To je torej obseg in ocena knjige. ki je mej Slovenci vzbudila še precej veliko pozornost, ki pa bode t^i^o imela na rne ro lajne kroge italijanskega kraljestva toliko upliva, d i bi italijanska vla la ozirala se na nasvete in predloge «o-*p. odvetnika Podrek« ki v ostalem vendar zisluii n^ko priznanje, ker je vsaj svet nekoiiko seznanil se zanimivim oddelkom Slovencev, katere so politične razmere morda za ve Ino odtrgale od svojih drugih bratov, in na kiterih poitalijmčanie bode vlaška vlast na vse le mogoč? načine pritiskala. Ali vedna dotika z Avstrijskimi Slovenci, kateri vendar Še niso v takej opreznosti, gotovo ohrani tudi mej beneškimi Slovenci narodni j^zik, vsaj v družini in v crkvi, vsaj kakor dragi biser, zapuščino pradedov.
Pri tej priliki pa si ne moremo kaj, da ne bi omenili tudi kritike r. Poirekove knjiiie v italjinskih in nemških listih. — Italijanski listi so o tej knjigi ali molčili, ali pa obsodili nje tendenco, kar je na ravno v deželi. k ter je narodni fanatizem tako vzbujen, kakor mej Italijani.
Kedo mej Italijani ni mogel trezno misliti v za-ievi beneških Slovencev, posebno pa mej publicisti. Saj je predobro znano, da italijanski na-o i živi v predsodkih, katere posebno podp ra njega novinarstvo.
Mnogi listi so tudi obsojali knjigo g. Podreke. naravno iz veliko-nemške^a stališča, kateremu je vsak kotič, kder prebivajo Slovani, posebno v zahodnjej E ropi, uajveči trn v p6tl. Večo kritiko o tej knjigi je prinesel v Monakovem izhajajoči list •AlU>emeine Zeitunu» St. 285 od 13. oktobra t. L, katera kritika je najbrž" pisana v Trstu. V tej kritiki mej d<ngim strastni sovražnik Slovanstva govori o nekej nalezljivej bolezni, katera se širi po Krasu, on namreč trd', da se na Krasu širi italijanizem in da je to uže v zraku.
Mi pa menimo, dasi nismo optimisti, da na Krasu ni z>aka za italijam/.em, in da je dotični nemški kritik jako pristransko sodil, ali iz porednosti ali iz nevednosti, kajti, ako bi se bil kaj več Informiral o it lljanirmu na Krasu, na Notranjskem in v V'pavskej dolini, zvedel bi bil morda, da je v začetku teya stoletja italijanščina tu a v omenjenih kraji h bolj cenjena in da jo je ondotna inteligenciji v-č gojila, nego jo goji denes, da t<>rej ni nap'-e<tova| i, ampak, <ia je zgubila v »stej men, v katerej ja pii iohila slovenščina.
Zadel je morda kritik tam, kder p avi. da «e mi Primorski Slovenci bolj bo iino italijanske, n<*go nemške propagamu ; to mu ra f priznavamo, da je nemška propaganda nafiej naro ino-ti na Primorskem manj nev;i>na, neiro italijanska; kajti iti-lijatmki jezik je tn»hak in lehak, tega se Slovenec prej nauči, mej tem ko je nemščina za Slovenca pnva muka. in t > je najl>*pSi dokaz, da 7. nemščino na Krasu in sploh na Primorskem ne ide, da baS
EDINOST
društvo kakemu svojih udov, sililo je Sloveltvo k primerjanju in je človeka dovedlo do spoznanja, da ne sme drugemu storiti tega, kar bi bilo njemu neljubo. — Rimljani so smeli postavno držati svoje sužtie; ali njih pisatelji so začeli pisati proti sužen-stvu in so proklicali vse ljuili za enake, iu to načelo se je mej Rimljani vedho bolj vkoreninilo; vendar pa jo boljša morala preSinola lo više kroge. Kolikor bolj pa se je širila viša morala, toliko bolj je bila v proti-glasju se staro pagansko vero in nje obredi.
Politeizem (čefičenje mnogih bogov) je postal smešen, literati in omikani krogi so se iz njega začeli norca delati. Seneka je pisal, da ni zločinstva, katerega ne bi rimski bogovi opravičevali. — Tako so Rimljani polagoma zgubili vse stare svoje ideale; ker pa Človeštvo no more obstati brez idealov, iskati si je moralo človeško društvo novih idealov, in takih najviših je našlo v Kristovej veri. Pravi posi-tivni Bog, enakost vseh ljudi pred Bogom in vzvišena preprostost evan-geljske moralo — ta Kristova vera je kaj naglo prerodila človeštvo in ga vzdignola iz temin, v katerih je tavalo.
Hitro se je Sirila Kristova vera, poganstvo se je pred njo topilo, kakor sneg, ne le vsa civilizirana, temuč celo barbarska ljudstva, do katerih ni nikoli došla rimska kultura, so jo sprejela. Ali, kolikor bolj se je širilo kristijanstvo, ki je odpravilo razliko stanu in narodnosti, toliko hitrejše je propadala stara rimska država in mlada ljudstva so nastopila dedščino Rimljanov, ki so bili najveČe kulturno ljudstvo stare dobe. (Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranja dežela.
Cesaričin god se je 19. t. m. po vsem eesarstvu slovesno praznoval.
Avstrijska delegacija je 18. t. m. spre-jeja v tivtjem čitanji finančni zakon in vse skupne potrebščine, ki znašajo za vso državo 116 milijonov gold, od katere vsote spada na Avstrijsko 66'/i« milijonov. Minister zunajih zadev je po Najvišjem zau-kazu izrekel cesarjevo zahvalo in priznanje za domoljubnost in požrtovalnost, kateri ste vodili poslance pri posvetovanji in Mklepib; zahvalil se je minister tudi v imenu skupnega ministerstva za dobro voljo in zaupanje. Potem je načelnik zaklju
oni učitelji, ki dobivajo nagrado za nemščino, ta jezik le tol ko znajo, kolikor jim je potreb:), da se po nemško ne dajo prodati, ali duh nemškega jezika je prešinol niej Slovenci morda majhen odstotek više inteligence, to je profesorjev in odvetnikov; in neka visoka osoba v Trstu ima popolnoma p av, ako trdi, da na Primorskem razun rojenih Nemcev, ne zna niti stotina toliko nemško, da hi mogla napisati 100 vrst v popolnoma praviJnej nemščini.
In ako je to sad 1000 letne silne germanizacije, potem je to dokaz, da nem-Sčina resnično nema one atraktivne moči. katero jej pripisujejo nemški šovinisti, in ti se v zadnjem času prav tako množe mej treznimi Nemci, kakor so se o svojem času množili mej Francozi. Mi Slovenci in Slovani se sicer radi učiino od Nemcev in od vsfh kulturnih narodov; ali da hi se zarad tega vtopili v nemškem, ali romansUem morju, zato je menda prezgodaj in prekasno.
Žalostna nam je sicer majka, težavna je naša borba, ali tol ko veča je naša vstrajnost, in celo vidimo iz Poirekove knjige, da so tudi beneški Slovenci, ki so bili skoraj vedno pod uplivom ia poveljem italijanskega naroda, oh'-anili svojo narodnost; ne vidimo to-ej, zakaj bi morali mi Primorski Slovenci vtopili se v romanskem mo ju na čast in slavo Velikonemc^v. Upamo, da Še ni konec Avstrije in brez Slovanov ni in nemor« biti Avstrija.
T. P.
čil zborovanje in zasedanje s trikratnim) nazdravom na cesarja.
OgersiI« delegacija je 18. t. m. sprejela proračun ministerstva zunanjih zadev, 19. pa so se prečit tli potrjeni sklepi, in ko se je načtlnik v imenu delegacije zahvalil vladi za ugodna izvestja, končalo se je zase danje.
Na čeikem nemško liberalna stranka od dne do dne vidno propada. To pričajo najbolj skoraj vsakdanji shodi in zbori češkega i nemškega prebivalstva, posebno obrtnikov in trgocev in raznih društev, katerih je na Češkem na tisoča. Na teh shodih se posebno naglaŠa, da mej obe maj na-roioma ni nobenega razpora, da oba vedno mirno skupaj živita ter se vzajemno podpirata, da bi vsaka ločitev bila obema škodljiva. To je zelo hud udarec nemškim liberalcem, ki pridigajo razkosanje češke dežele.
Vnanje dežele.
Italijanski senat je sklican na 20. t. m.
Nemiki državni zbor je 20. t, m. odprl sam nemški cesar. Prestolni govor obeČa v izvrševanje notranjih preuredeb pre lloge glede razširjenj.! zavarovanja pri ponesreč-bah na delavce poljedelstva in prometa in razširjenje hranilničnih uredeb. Prestolni govor dalje govori o čezmorskih naselbinah, ki so bile vzete pod državno varstvo, da se trgovina, obrt in izvožnja oživi, omenja po dogovoru s Francosko sklicane konference, da se posvetuje o sredstvih, kako bi se pospešila trgovina z Afriko in varovala nevarnosti, vidi v tem, da so vse vlade radovoljno ustregle vabilu na konferenco, dokaz prijateljstva in zaupanja vseh zunanjih držav na Nemčijo ter priznavanje nje miroljubnih teženj. Prestolni govor izreka posebno veselje nad tem, da Je prijateljstvo z Avstrijo in Rusijo po shodu v Skiernievicah tako utrjeno, ta cesar vidi mir za dolgo časa zagotovljen in hvali Boga za to gotovost. Pri seji so bili pričujoči vsi princi, državni kancler, zvezni svet. francoski in turški poslanec in udje Kongo-konference.
Danski državni t bor je 19. t. m. vladi izrekel nezaupanje s tem, da je z veliko večino sklenol, naj se nobena vladna predloga ne vzame v razpravo. Mmisterski načelnik pa je izjavil, da ga opozicija sili, da ostane na svojem mestu, ako svojih želj ne opraviči.
Anglelhe gornje zbornice konservativna »tranka je sklenola, da sprejme vla line predloge glede predrugačbe volilnega reda pod tem pogojem, da vlada predloži ugodno novo razdelitev volilnih okrjev.
Na angleiko vlado, ki ima uže toliko preglavic iu ozbiljnega dela skoraj po vsem svetu, vali se nova nevarnost. Agrarno pta-Šanje. ki Angležem na Irskem dela toliko skrbi in provzroČuje toliko nemirov iu tno-ritev, preselilo seje tudi na Škotsko. Škot ski nez »dovolineži so raztrosili po deželi ta le poziv: Gorja.ici in vsi drugi prebivalci 1 Vstanovite, planite na svoje zati ralce, kakor je to spodobno možem 1 Zan tevajte svoje pravice, katere so vam oropali, ter ne mirujte, dokler si jih ne pridobite 7. silo. Ali pri tem skrbno varujte človeško ži-venje. Ne umorite nikogar, ako vas k temu ne sili lastna hramba. Pokončujte sovražnikov posestva povsod, koder vam se ponuja prilika. Vaši sovražniki so grajšČaki, oprav-niki, kapitalisti in parlament, ki slepa in podpira nečloveške zakone. Potrgajte in pokončajte brzojave, ustavljajte ž- I*znlčne vlake, uničujte pisma I Valite skale in mune na železnice, trgajte in razmetujte njih tire, delajte škode, kolikor vam je mogoče I Požigajte imetja grajščakov in oprav-nikov! Požigajte gozde, da prepodite divjačino; poklapajte strupa lovskim psom. V tein delu 8" vam pridružijo vsi zatirani •ielavci na Angleškem i na milijone Miranih posestnikov; njihova srca vas bolo spremljala v boj za pravico in svobodo. Bog naj otme ljudstvo.* — Angleško vladojevsled trh dogodeb -trah propal, naglo je poslala vojni parnlk z rojaki na zapi ino Škotsko obrežje, da bo pri roki, ako vrtane nemir.
V Madridu so zač-li Študentje hudo razsajati. 19. t. m. so krdeloma korakili po nI cah s klici: oživela svobo la podtikal* Policija jih je sicer razgnala, ali zlirali si se zopet ter začeli napidai po- j
licijo ; potem pa šli pred prefekturo ter zahtevali, naj se oprostš Štiri štu lentje, katere je policija zaprla; prefekt pa je odgovoril, da jih izroči sodišču. — Še hujši izgredi so bili 20. t. tn. in bilo je več osob ranjenih.
Kongo konferenca je imela 19. t. m drugo sejo, v k*terej je Nemčija predložila načrt s predlogi, o katerih naj se store sklt-pi. Ta načrt se je izročil v pretres komisiji, v k itero so bili izvojeni zastopniki Nemčije, Francoske, amerikanskih severnih držav. Angleške, Spanje, Belgije in Portu-gala.Francoski poslanec je načelnik komisiji, ki ima določiti meje raznih dež'1 ob Kongu ter načitati pravice strank, ki se potezajo za te dežele.
Iz Aleksandrije se poroča, da je North-brook angleŠKej vladi nasvetoval, naj se iz osem milijonov šterlinov posojila, ki se ima dati Egiptu, najprej poplati odškodnina onim, ki so v Aleksandriji trpeli škodo; dalje priporočil, naj se davki v zgornjem Egiptu zdatno, pa tudi v zdoljnem Egiptu nekoliko zmanjšajo, in da bo to mogoče, naj se zmanjša tudi epiptovska vojska.
Iz Sudana so dospela ta le poročiia: Mudir iz Dongole, kakor naznanja časnik ftTimes«, brzojavil je, da je dobil od Gor-dona od 4. novembra pismo, s katerim Gor-don imenuje dongolskega mudirja za brigad mka in pristavlja, da v Kartumu vse dobro gre.
8 francosko kitajskega bojilia poroča general Briere 15. t. m. Sovražnik je napadel dve kanonici na reki Claire, en mornar je bil ubit, osem ranjenih. 18.000 Kitajcav je na poti ob rudečej reki proti Francozom; Briere je pripravljen, da jih dostojno sprejme.
V Mehiki, tej nemirnej deželi, vstale so zop>-t velike zmešnjave. Mej ljudstvom in vojaki so bile uŽe krvave praske. 18. t. m. so bili postavljeni vojaki pied palačo, v katerej je bil zbran državni zbor. Poslanci so vsled t°ga izrekli bojazen, da zborovanje ni svobodno, in zato je načelnik sejo odložil.
DOPISI.
SE Gorlikeg« 20. novembra. (Izv. dop.) Odkritosrčno ti povem, čestita »Edinost«, da imaš iz naših krajev, če prav so ti najbližu*prav čudne poročevalce. Vse je le *izhorno, hvalevredno, navdušeno, vse kaie napredek, zanimanje«, po v »od ti na našem slovenskem polji, naj si bode v duševnem ali pa v gnotnem smislu, »vesele lučice« prižigajo, a ž »libog je to vse le »prah v oči«, istina in žalostno nam stanje, o kojem se tu in tam po slovenskih Časopisih ljubljanskih kaka turobna meglica z Goriške pokazuj", nas na prvi pogled prepriča, da z optimističnim svito-gledjem smo le »brez dna polniti sode«.
Zakaj zakrivamo lastne svoje rane? Povejmo si, kako nam je In ne imejiuo «Črno za belo».
FUzmere goriške so poRlabele od istega trenotkn, v katerem je razsvitljena naša inteligenca proti naravni in narodni zahtevi popustda postopmje v zadevi zastave bralnega in podp. društva.
Vse je poparjeno, razdvojeno, nezadovoljno. brez veselja do naromegu delo. vanj.I Nekako ironijo ste toraj v «Eli-nnsii» dne 19. t. m. pisali, ko pravite «Go-r Ški SI >venci gotovo spravijo kaj več svojih (?!j v zbornic > trgovinsko. Stvar je važna tu se nadejamo, da n.iši goriški bratje delajo, kolikor jim mogoče«.
Kako sangvinični ste vendar, dragi bratjn tržtški! Vi se »nadejate«, vi ste prepričani. Mi nisino vašega mnenja in tudi ne naša »Sloga«, katero društvo se ■ z znanih uzrokov Še 1« spomlaii zbudi O io je nže pri zadnjih volitvah v trgo * lusko KonŠko zbornico sktenolo, da se ne uiebžnno in ne storimo ničesar. Kar pa je vrljtlo velja tudi v velicem sedaj, kajti Hog je velik in človek je le njegova stvar.*)
Smešili "o se ovo poletje oni, ki so se prvotno zanimali za volitev v mestni zbor goriškega mesta, smešili oni, ki so zahtevali udeležitve za trgovsko komoro, kajti natn je doveli, da zedinimo vse naše moči S1- l- po prvih dneh prihodnje spomladi. V-e drugo je brez veljave; saj imamo vse, kar si le srce poželi. Geste se š'f'jo, vo ie prično zmrzovati in nam ni treba mostov, Šole imamo — in naj si bodo narodne ali pa nenarodne; to nam je vse jedno — tu in tam imamo kako majhno čit.lnico, kako politično-katoliško društvo, kako cecihjanskega petja pod-
*) Morda pa vendar prepesimistlčno sodite t Ured.
družnico in če Še omenimo, da se nam tudi ne zabranjuje, ako hočemo odpreti kako novo trgovino — katere smo pa lt z besedami in ne v djanji odpirali — ali pa praznovati »sagro« z ali brez vstopnine, slikali smo našo srečo.
Da je naše narodno livenje oslabelo, imamo miogo dokazov. Za danes tu podamo le nekatere.
Čitalnica gortiheg* mesta se je sicer probudila in nun podala veselico dne 15. t. m. a ravno pri tej priliki smo žalostni zapazili, da je tudi tu nastala nekaka mlačnost, ki pa se ne dotika čestitega odbora ovega društva, marveč ima svoj izvir v ohčnejmlačnosti, vobčnej otrpnosti. Mesto moškega pevskega zbora, ki se je vse leto hrabro obnašal, igrala je vojaška go iba; mesto prekrasnega petja našega ženskega pevskega zbora, ostal je jedini »solo« xa bariton. Petje toraj je —odplavalol pevci so zgubili veselje, vse prošnje g. pevo-vodja in odbor nikov, ki se proti sedaj nastalim razmeram zaman borujejo, bile so brez vsacegu vsp^ba. Jednako so učinile naše preč. gospodčine pevkinje in tudi deklamatorska moč se je odrekla. Odbor namerava hitro sklicati občni zbor ter se rešiti mučnega poslovanja.
Jednako Be je polastila udov »bralnega in podpornega društva« nekaka mlačnost, kar vidimo pri razne) priliki. Oni tugujejo, kajti zgube v kratkem vrlega predsednika, vodja in skrbnega očeta g. P., ki namerava Goriško zapustiti. Zdravje njegovo je slabotno, znani dogodki so ga zelo užalili. Posrečilo se je nekaterim narodnim prijateljem slovenske stranke uničiti moža, ki je vendar le mnogo, marljivo delal na narodnem polju, in tega ho se veselili naši italijanski pa dunajski židovski listi. Storili smo to in vsak Italijan nam mora biti hvaležen. Čim manj« delavcev, čim večja razkosanost — tim boljši položaj za naše sodeielane, Italijane* ki so 3edaj, kar se jim mora pripozniivatl, prav o i onega odločilnega trenotka sem* jedini, delavni, vsestransko oprezni in zasledovanja In posnemanja vredni. »Vsi zrn jednega in jeden za vse« to jin je geslo: mimo tega, ko natn sedaj veljajo drugI nazori. Mož pa, kl se mu je ne toli ođ italijanske, nego od slovenske strani grenila i venja kupa; kije zgubil zdravje in se mu še sedaj zaslužena pokojnine po iati ne namerava, nam je izgled, ki nai more mnogo poučiti. Le tako naprej I
Zastava slov podpornega društva pa mirno počiva v svojem zavitku, da ne Žali miru svojega položtj i se zavedajočih Italijanov, da ne provzročuje sitnosti nekaterim gospodom, <ia jo svltlo solnce ne
ogreje in.....občni zbor ima priliko.
da posnema trfifike stavce in sklene, nq se pošlje zastava v kak starinski muzej.
Tam naj s« hrani v spomin, kako in koliko se da doseči s združeno močjo io koliko in kako hitro porušiti vse s sofis-rnom, mlačiiostjo, nedelavnostjo. Končam, kajti »mnogo je gnjilega pri nas, ki smo seuaj napravili rakovo pot, mimo tega ko so italijanski sodeželani napravili v 3 me* seclh več nego v ostalih desetih letih. Lepo je bilo polje, žito plodno, veselo upanje, a prišel je......|	—Š—
izpod mv, križe (ipav.) dne 17. nov. (izv. dop.) Meseca marcija so se vršile v naš j občini volitve novega starešinstva. Mislim da v malo katerem kraja se tako viharno vrše, ko v našej razbur-jenej občini. Vse je bilo na nogah, neprenehoma so imeli bližnji D. svoje zbore po ktčmah, kar priča nam mnogo dokazov, in pili 80 rujno vince na račun novega .... Ko se približa dan volitve, prišla je večina od njih, vsak po svojem razredu poklican, posebno volitve željni D. so imrli svoje pomagače, eni so listke pisali, drugi jih razdeljevali, tretji pa učili, kai, kako in koga naj vsak od njih zapeljani volilec voli. Tako so se naše volitve v vseh treh razredih močno viharno vršile, omenim naj tudi, da bližni D. imajo 400 duš, izvoljenih imajo 8 starešin, i ml, če tudi šteje n;.ša občina sama nad 1800 duš, imarno le 12 starešin izvoljenih, dragi bralec pregledaj tedaj, kako je to.
Omenim naj tudi, da nekaterim D. ni nič kaj nova volitev bila po tšeči, ker hoteli so še več starešin imeti, in sklenoli so pritožbo ah rekurs zoper vse tri razrede napraviti na c. kr. namestništvo. Kar so sklenoli, to so tudi storili. Teden po volitvi so poslali nekateri vsak svojo pritožbo za rešitev na omenjeno mesto, sedaj pa so močno težko čakali, kdaj da jim reš®na od namestniŠtva pride, govoreči! ali bode nova volitev? ali bode prejšnja potrjena? itd.
Sploh imajo občine svoje »veljavne tn čestiželjne moŽ-i«; ali toliko in takih ne, ko v bi žnjein po ižupanstvu D. Ko so po neprenehanem vohanju zasledili, da je bila volitev od namestniŠtva potrjena, popra-ševali so okoli: ali je volitev nže r^š-na? a ko so zvedeli, da je le II. raz. ovižen vsi so prepa leni bili, ker reveži so menili, da bodo vsi trije razredi ovrženi.
Zadnji teden j« bila pa volitev dveb razredov od namestniŠtva potrjena na veliko žalost bližnjih D. Po sklepu goap.
• NO^T
župana se je odločil dan nove volitve v II. razredu na 17. novem , to je bil za D. j težko pričakovan dan, na rano jutro soj drli skupaj, a ko se volitev prične, začno se mej voblcl strašni viharji, da so se nazadnje od samega hrupa, kateri so sami naredili, popolnoma zmešili, ko je njih kandidat pred volilno komisijo stopil, ves amešan, vedel ni nič, kar so mu pred v bučo zabili.
Ne spuščam se nadalje v naše volitve, le kličem Vam:
Občinarji I zedinite se, bodite si v zvezi, vsi edini, da se boste pred svetom kot pravi narodnjaki kazali, ker mir in •dinost blagostanje povišujeta, prepir in sovraštvo j* pa do dobrega izpodkopuj^ta.
Ker nobeden še ni črhnol besedice o našem na novo ustanovljenem »bralnem društvu«, vsojain si jaz par besedi spregovoriti.
Vsaka količkaj bolj cenjena vas ima svojo »Čitalnico« ali »bralno društvo«; tako smo tudi mi dolgo dremati brez čitalnice, brfc* bralnega društva, dokler nas ni počastil z svojim prihodom neutrudljivi g. nadučitelj Zorn. Omenjeni gospod se je trudil in delal na to, da se pri nas ustanovi bralno društvo in po neumornem delu se je vresničila ielja omenjenemu gospodu. Uže konci meseca marcija t. 1. se je zbralo mnogo oseb, Željnih se vpisati v to jako koristno društvo in vpisalo se je nad osemnajst udov, v začetku lepo število.
Sredi meseca aprila t. 1. smo imeli prvi občni zbor v šolskej sobi z namenom, da si izvolimo predsednika, podpredsednika, tajnik«, denarničarja In dva odbornika.
Za predsednika je bil enoglasno izvoljen Č. g. Logar, župnik, za podpredsednika gosp. Mreule, za tajnika g. Mlekuž, za denarničarja pa g. Zorn.
Ako nam Bog in sreča junaška Še dalj časi ohrani učiteljsko osoij^, potem smo si v svesti, da ne zaostanemo za drugimi. Naročili smo si tudi obilo Časo-
Slsov, namreč slovenskih in le par nem-lih. Kakor se čuje, misli v kratkem našo »bralno društvo« svojo veselico v prostorih gosp. Žena napraviti. Bog daj dober vspehl
Le tako naprej, vrli Križani, pokažite se pred svetom,' da ste uneti za narod, za blagost občine, le k malu napravite od občinstva težko pričakovano veselico. Jaz a kličem Vam Križani in bližnjim okoli: ižani: Pridno se v to potrebno društvo vpisujte, pogostoma hodite v društveno dvorano, marljivo prebirajte vsake vrate časopise in knjige, pridno bodite tudi tisti; kateri Čitati ne znate, i aj vam čitajo drugi. Živelil _ V. S .... č.
Iz Bftair. Reške doline 20. nov. [Kalo se tukaj t resnico godi in pa nek tovtt županstvom). 17. t. m. |e luni u. c. kr. okrajni glavar Postojnski obravnavo radi vo ie iz Bistrice in Reke z nekaterimi mlinarji nn razpotji, kder se z Reške velike ceste krene na Tržaško proti Vr-mom, v tai o imenovanej Ribnici. M<j drugim je omenil g. glavar, da mu je došlo pismo od našega g. predsednika M. T , naj se sedaj sain blagovoli osobno prepričati o pomanjkanji vode, ker še celo v A. mlinu, ki je daleč po okolici na dobrem glasu, teklo je /adnje dni vode komaj za en kamen. To j« resnica, ki jo je hI ipec
jfospo tov z svojimi očmi videl, in mu jo e mbnarski hlapec odkaz>l. Min je bil z meljavo toliko založen, da se je prav teško sko/.i mehove in vreče prerinol, in prišel je St. iz K, kateri je ne le vse to tudi sam videl in slišal, teinuč je še dolgo premišljal, ako ne bi se z svojim polnim vosom proti J. malnu obrnol, češ, Bog ve, kedaj pri tej polž'*vej melji moja revščina prid** na vrsto. Mlinarski hlapec pa je Še pristavil, da node moral vso nedeljo vode čakati in loviti, da bo v ponde jek mogel mhti, a vendar ne more besed' dati, Če bode dovtorka zvečer s mijeno. To resnico, glejte, je g. mlinar A. pri obravnavi na laž postavil; a č. g. glavar ni se hotel toliko potruditi, da bi bil Š-l četrt ur*-daleč pogledat in se osobno o pomanjkanji vode prepričat, ter bi Trž. magistratu lahko iz lastnega prepričanja povedal, da je nje govo zalita vanje vnebovpjoča krivica, gladnemu iu žuljavemu krnnu še vo io krat ti. K;*j da je v. č. g. glavarja od te^a prepričanja odvrnolo, ne vemo; a če ta pot pelja do resnice in pravice, potem se mi ž uio nikedar ne snidemo.
Vse.n g. Županom po Bistr. R^i dolini ob desnej in levej. na Pivki, okoli Novega urada in po Krasu p< bi jaz p i poročil, naj svojim ljudem javno razghisč, da jim vsako nezgodo radi pomanjkanja vode in zadrževane aii celo nemogoče meljave sproti naznannjejo. oni uaj pa vse te p itcžbe v posebno knjigo z imeni pritož ncHv zabeleževajo in te pritožb- iz vseh županstev bodo glasno govorile in pričale zoper vse početje z nami, ubogo slovensko paro, naj uže pridejo < d katerekoli struni. Taka akta potreboval bi d>-lelni ZDor pri daljnih obravnavah nasproti tem, ki ^e -edaj spisujejo iu po nekaterih lakommkih Bog vedi kako sučejol Mlinarji pa naj svoje slabosti t»jć iu prikrivajo
kakor hotč, saj z nami vred lahko spia-
vijo tisoče, katerih pričakujejo, a gorje potomcem, ki bodo lahko njih kosti Še v grobu kleli, zakaj, ako sedaj, ko je vender vsa obilica vode iz Bistrice in Reke skupaj, jetoti na 4 pedi visoko suhi stoje in se po mlinih se tn ter ti ji eno kolo komaj vrti, koliko mlinskih kamenov hode teklo potem ko bi T. še Bistrico pri izvirku dobili? Ta račun naj si reši višji modrost, katere dolžnost je J5uti, da okrajine škode ne trpe, in ki ima še vedno te dni prilike dovolj, pregledati, koliko koles se obrača po Bistriško Reških mlinih !
Domače in razne vesti.
Poreškl škof Monsignore dr. Ivan Flapp je bil te dni v Trstu, ter obiskal namestnika, Škofa in drugo visoko gospodo.
Ljubljanskega škofa mil. g. dr. Jakob M »sia slovesna instalacija se bo le vršila 8. decembra.
Imenovanje. Pravni praktikant Ivan Ottretič je imenovan c. kr. avskul-tantom.
Tržaški mestni svet bo imel v danes sejo; na dnevnem redu so me| druzimi te le točke: volitev Štirih udov za dopolnitev izvrševalnega odseka; poročilo komisije za poverjenje zadnjič izvoljenih treh me-tnih svetovalcev; poročilo municipalne del gacije o načrtu zvezne železnice mej kolodvorom južne Železnice In postajo h' peij-ke železnice pri sv. Andreji; predloga načrta za napravo kapnice v Ban ih; prošnja okoličanov, naj se odpravi pristojbina 50 kr. za vsako govejo živino, Ki se pase na občinskih zemljiščih, in več druzih manj vai nh občinskih zadev.,
Učiteljsko. Učiteljica Ivana Črnl-goj je prestavljena v Skedenj, učitelj Ivan Sovič je nameščen v ital. oddelku ljudske šole v Rojanu, in učiteljica Antonia Fer« lugu je nameščena na ljudskej šoli v Sv. Kiižu.
Tržaške novosti s
V mestnej bolnišnici je nek stražnik bolnikov po imenu Scavassdni, neko ubogo blazno žen-ko posilil k nemoralnemu dejanji, in sliši se cel6. da so očevidni trajni dokazi za to strašno dejanje. — Prvi je to vest prinesel list LTmperziale, vsled česar je bil urednik tega lista poklican pred mestno oblastnijo, da dokaže stvaf. Stvar je nekda dokazana io je mestna oblastnija oala slovo onemu stražniku in ta ti nekej st.ežnlci po imen« Gerbec, v katere oddelku se je vse to zgodilo; ali to še ni doBti; tudi sodišče je začelo resno preiskavo. Po mestu je zarad tega velik hrup, le oba iredentaiska lista zakrivata to stvar, uže vesta zakaj!
Komisij* za pregledovanje sveta, po katerem bo šla v mestu zvezna železnica mej hrpeljsko Železnico in novo luko. začne 4. decembra svoje delo ter ga konča uŽe »iruifi dan.
Zarad ko\ je mesto dalo zapreti uie dve ijuuski Šoli, najbrže se zapr6 še druge. Bolezen se Širi in strokovnjaki pravijo, da ne bode boljše, dokler ne nastopi južno vreme, ker v tem nenavadnem mrazu v mesecu novembru (v javnem vrtu smo videli včeraj 4 prste debel led) se ta bolezen le še bolj širi. Opijeni manj umirajo, nego necepljeni, tako kaže statistika bolnišnice. To tiaj služi v poduk našim ljudem.
Tetka tržalka se j^zi zarad tega, ker se je v takozvanej Wmklerjevej dobi naselilo preveč raznih menihov in nun na Kranjskem; v Novem mestu nekda sestre • Notre dam* « oipro šolo, to ni nobena nesreča za Kranjsko; le naj pridejo, boljše nune iu mi'ihi, nego pa apostoli Veliko-nemštva. Sploh nobiva omenjena tetka v zadnjem času vse polno veiikonemških laži iz Ljubljane.
Samomor. Nocojšnjo noč so blizo brega Sani a našli mrtvega še mladega, fino obit čenega nepoznanega gospoda, kateri ie po vsem soditi sam skočil v morje. O i nesli so ga k sv. Justu, pa govori se. ua je u i neke bolje tržaške rodbine.
Požar. V Angtohjevej vrvarnici, v takozvanoj rotun n pod Skednjem je nastal v č ti tek /jutraj velik požar v nekej lopi, po<i katero kuhajo takozvani katram, zubelj je bil močan, zgorela je velika lopa do tal, moogo katrama in vrvi. Vatrogasci so mogli le ogei j ograničiti, a rešiti ni bilo nič mogoče; škode je nekda do blizo 51)00 u Id.
Tudi drugi manjši požar smo imeli isti d.«n v Trstu in sic*-r v 4 nadstropju niše št. 4 v ulici »del Fabri«. Ognjegasci so bili precej pri rokah in zabranili večo nesrečo.
Policijsko. Policija je zaprla natakarja K.irol. S., ker j« izdal ponarejeni srebrni goldinar. — Nekega mizarja Fr. T., za [trli, ker so pri njem našli več ukradene nove obleke. — Iz neke pro-d jalnice na Korsu so predvčerajšnjem neznani ukradli cel zavoj porhanta. — V Skednju so neznani tatovi pokradli več kuretnine. Sinoči so hoteli tatovi vdreti v dve prodajalnici, pa so nili preplašeni. —
Neznani tatovi so vdrli v stanovanje nekega Antona C. v ulici Madonina in so odnesli jestvin za 30 gld. Zima se je začela, tatvine se množe.
Izpred sod nt Je. Te dni je bil obsojen poprejšnji urednik lista »L' Ala barda di Trieste«, nek Ferdinand Lučč (kak Iredentar je to!) na 1 mesec ječ iu na 500 gld. zgube na kavciji zarad prestopka proti tiskarskej postavi. Te dni je bila tudi obravnava proti znanim ateistom ali bogokletcem ki so imeli o branitelje v, kateri so jih tako dobro branili, da so bili spoznani nekrivi, akopreni je njihov tovariš, oni brivec, o katerem smo poročali, da je moral beŽ iti v Rim, moral zaradi enakega prestopka sedeti. Kedor zna, pa zna.
Pregled zvezne železnice mej kolodvorom južne ž^l znice iu hrpe-Ijske Železnice pri sv. Andreji začne se l. decembra ter se bo ako treba nadaljeval 2. in 3, decembra. Vodja dotične komisije bode c. k. svetovalec deželnega namestniŠtva pl. Krekič.
božanska čitalnica priredi dne 23. novembra 1»84. veselico s petjem, deklamacijo, igro in plesom v prostoiih g. vitez ScaramangA. Spored; 1. Petje, 2. Deklamacija, 3. Petje. 4. Igra: »U^kok«, 5. Ples. Pri plesu kakor mej točkami svira izvrstni trž.šk septet. Vstopnina 60 kr. za os^bo. — Članovi udove družine plačajo polovico. Z-četek ob 7'[t uri zvečer •Slov. bralno In podporno društvo V Gorici« pireoi v soboto dne 22. novemnra veselico v restavraciji Dreber jevi na Travniku št. 16. začetek ob 7'J, zvečer. Spored : t. »Ouvertura« Hu-dačka Borsicka, vgi. Ztgic,godba,2. »Slovo«, zl. Hajdrih, poja zbor, 3. »Moč slovenske pesni«, dvogovor s petjem, 4. »Vrtnice z juga«, valček, vgl.Strauss, godba, 5. »Vitezovo Slovo«, poje zbor, 6. »01 Železne ceste«, dvogovor, 7. »Slovanka«, četvorka, vgl. J. Strauss. godba, 8. »Slavjanska«, zl. Vilhar, poje zbor, 9. »Slovanski potpourri«, vgl. Ghiistopb, godba, 10. Tombola s tremi dobitki, 11. »NiBmo tako plašni ne«, brzo-polka, vgi. Straus", godba, (zabava). Pri veselici svira vojaški oikeBter. Vstopnina brez razločka je 20 kr. Vstop je dovoljen samo udom tega društva in njih družinam, kakor tudi udom drugih slovenskih društev, katera so vabljena.
Na nemškej ljudskej doli v PulJI ste razpisani 2 službi podučiteljev.
Hrvatsko-alovenski slovarček. Hvala Bogu. tudi dejanski kažemo, na smo si Slovenci i Hrvatje brati. Saj v slovstvu aH književnosti. Slovenci beremo hrvatske novine, hrvatske knjige, Hrvati slovenske novine i slovenske knjige brez posebne tejivp. Hrvatov je članov v ■ iiružbi sv. Mohora i v »matici slovenskej«; Slovei cev v »društvu sv. Jeromma«, »pe-dagogičkem zboru«, »hrvatskej matici«.
V zadnjih letih se širi mej Slovenci posebno »matica brvatska«. I ni čuda. Za njo se plača letnine 3 forinte. A za te tri forinte aobiva se po šest sedem knjig, vrednih 9—10 forintov, ličnih po svojej ziinajnosti, a poučljivih i zanimivih po svojej vsebini. Kdor je jedenkrat dobil knjige tega društva, ta nI požalil za tremi forinti, koje je za nje dal, i nežali daja-j »ti 3 forintov tudi za naprej. Kdor je jeden krat postal član te matice, ta nepreneha več biti njenim članom.
Tudi takovi Slovenci i Slovenke, koji niso nikdar občevali s Hrvati ali Hrvaticami, koji se nikdar niso učiti slovnice hrvatske, koji se sploh niso nikdar hrvatskega učili, berejo knjige matičine i jih umejo. Utuejo vsebino ali zapopadek; a razumevši vsebino, nauče se malo po malo tudi posamezne besede, njim poprej ne* umljive. Danes jedno, jutri drugo, za nekoliko časa, to se ve da z nekim trudom; z n«ko strpljivostjo nauče se jih večino tudi oni, kojt nernajo prilike poprašati o pomenu jedne ali druge besede. Vendar hoče se nekoliko truda i nekoliko strpljivosti. hoče se nekoliko časa, dokler se to dostže, i še morda ostane kaka beseda, koje pomen pravo neznajo.
Vfi članov »Matice hrvatske« v Slovencih, posebno tikovih, koji stanujejo v manjih Krajih, kder ni nijodnega da Id jim raztolmač 1 pomen jedne ali druge neumljive besede, popraševalo je uže za kak slovar, v kojem bi našli pomen neumljive jim besede. Tudi s hrvatsko-nemškim ali hrvatsko-italijanskim slovarjem hi se zadovoltli. Ali kako je to neumestno, da bi se Slovenec učil hrvatskega jezika s pomočjo nemškega ali talijanskpga jezika/ Kaj da mora vsak Slovenec-Slovenka znati nemški ali talijanski za to da more hrvatske knjige čitati?! Zaradi onih par sto besedi, kojih neumeje? Ne, ne, temu se lahko drugače pomaga. Se slovarčkou hrvatsko-slovenskim onih besedi, koje so Slovencem-Slovenkam neumljive. Takov slovarček imamo uŽe na koncu »hrvatske slovnice za Slovence« spisane po profesorju Franju Marnu, založene po »matic slovenskej«, a tiskane v dioničkej tiskarn* v Zagrebu leta 1879. Kdor more, naj s
I jo pribavi.
• Matica hrvatska« pa bi jako ustregla svojim članom v Slovencih, ko hi ta slo
varček, ako je za potrebo dala popoln iti ter posehe izdala, ali sploh da bi dala napraviti slovarček hrvatskih besedi Šlo vencem-Slovenkam neumljivih. Njega oblika bi moraia biti majhna, tako da bi ga vsak-vsa ia lahko v žepu nosil. Vsak Član »matice hrvatskii« v Slovencih naj bi ga po mogočnosti dobil uz ostale knjige druftva, brez posebnih stroikov.
• Matica brvatska« je imela uže — t? dni — svojo letnjo skupščino, za to stavljamo to stvar na srce njenemu odboru. Umni i rodoljubni odborniki gotovo uvidijo korist takega slovarčka. najdejo lahko moža, koji pozna dobro hrvatski i slovenski govor ter koji bi čim prej slovarček sestavil, potrošijo za tisek, a skupščina njim ta strošek brez dvombe dragovoljno odobri.
Po i pisan i vljudno vabi na plesne vaje, katere se prirejajo vsako nedeljo in praznik via-dutnej dvorani nPolittama Ros-settu. — Začetek ob 6 uri popol. Vstopnina za Člane 30 nvč. — Na zdravje |
| Vesellčni odsek „Trž. Sokola".
Ps. Vstopnice za nečlane dobivajo se v trgovinah v. Iv. Valenčiča, Via nuov« št. 39, in g. M. Krže-ta. Piazza Sari Gio-vani Št. 1, po 50 uvč., brez istih ni dovoljen vstop neČlanovom.
Tržno poročil«*
Kava — v najboljšem obr tu, kupčija jako živahna, cene više, tendei >a za na-daljno povišanje cen, ker dohajalo iz Amerike poročila o draginji. Prodalo se je 1900 vreč Rio po f. 46 do f.64.—, 20C0 vrefi San los po f. 51 do f. 62,—, 1500 Java Ma-lan g po f. 59 do f. 65.—. 'J00 vreč Bonthyne (belkaste, debelozrnnte kavt) po f. 74.—, 200 vreč Manilla po f. 54 do f. 55, Porto-ricco stane f. 90 do f. 110.—, Geylon plant. fr. 88 do forinta 130—, poper Singapore f. 85 do f. 95.—, sladka škorja f.38.
Sladkor — še vedno prav mlahova kupčija z nagibom za še niže cene. Denes velja sladkor f. 18 do f. 22.
Sadje — malo kupčije po nespremenjenih cenah Pomeranče limoni od f. 3 do f. 5.—. rožiči f. 7 do f. 8.75, mandlji f. 72 do f. 78—, fige v vencih f. 12do f. 15.. cvebe f. 11 do f. 131!,, Eleme f. 15 do f. 30—, opaša f 12 do f. 15.—, Sultanina f. 18 do f. 36.
Olje. — G^ne gredo vedno više, ker so tudi v Italiji zdatno poskočile. Denes stane navadno jedilno ol|e f. 43 do f. 48 i pol, finejše Corfu f. 58 do f. 62. namizno f. 72 do f. 91. Tendenca za še vifi« cene.
Petrotje — cena trdna s tendenco za zvišanje; denes stane petrolje f.9 tri četrt do f. 9.8ti.
Domači pridelki — fižol v dobrem obrajtu; prodaja se rudeči po f. 10 i pol do f. 11, hohinec f. 11 i pol, koks po for. 12 i pol do f. 13.
Maslo f. 89 .to f. 99.
Žito — cene vedno slabše, skoro no* bene kupčijo.
Seno — prodaja se od f. 1.30 do for. 1.80 po kakovosti.
Borsno porodilo.
Kurzi drŽ. papirjev so nekoliko poskočili, tendenci za Še više kurze. — Stanje borse jako dobro.
UunajKka Borwa
dne 21. novembra Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 • 65 »
Zlata renta......1C4 » 05 »
5*/0 avst. renta .... 96 » 70 • Delnice narodne banke . . 872 » — » Kreditne delnice .... 296 » 75 • London 10 lir sterlin . . 122 » 75 »
Napoleon.......— » — »
G. kr. cekini...... 8 » 71 •
100 državnih mark ... 5 • 77 »
it
19 novembra 1884.
se je odprla
GOSTILNA „K SLONU
Piaiza della dogana it. 2.
Vsakovrstni« vina prve vrste, kakor tudi najboljše pivo, izvrstna jedila — vse po naJniSih cenah — priporoča p. n. gosp. gostom:
Ignacij Maver, gostilničar
g»5Z52525Z52525E5Z52SZI52525ZS2525Z5Z52£
Agcncija za posredovanje S
u službah i kod stanovanja M
E. geroniinnaS
pri6krbuj** službe svake vrsti u Ai. S striji i inozemstvu. Kupuje i prodava K kuće, po ntijuiiodnijimi pogodbami, jjj
Piazža Ponterosso br. 2- l kat- jjj
im525Z5Z5Z5Zn5Z5IZ525B5Z5m5Z5Z525*
K D I N O S T
V mesečnih obrokih EJT^
?nštro in kinč za sobe iz tovarne O. Oer« «clak, v ulici Farneto, St. 12 I. nadstr. Ker dobro zaloten z blagom, pohtitvom in juto, katero vse blago dobiva direktno iz to-vr.rn, in ker ima lastno delalnico za blazln.ir-stvo, mora dosti ceneje prodajati, kakor vsak drugi. Vedno ima pripravljene postelje na zme-teh odfor. (i dofor. 18, divane, naslonjače od fr. 15 do fr 00. — Ima močno zalogo pregrinjal i: jute. belih pregrinjal, koltror vsake rrste tn po uajm/.ih cen<ih Zaloge zrcalne podarenih in poli tirani h, it prvih tovarn Seskih: Velikanska zbirka slik. oleografj najnovejše dole, vsa po takej ceni, da *e ne boji nobene konkurence. — Kupiti s - more tudi na plačilo v mesečnih in tedninsk a obrokih.	14—14
V tedenskih obrokih
Čistilna in kipeča voda
napravljena po lekarju
Josipu Udoviciclj-u
v Trstu.
Dolga nad 35letna skušnja glede dobrote te umetno na-
firavljene vode, me je spodbijala, da sem jo dal preiskovati po magistratni gospodi, katera j e dala dovoljenje za nje prodajo z dekretom 17. maja 1874. St. 10584 in da jo zdaj razš riin kolikor mogoče, da postane navadni druŽinoki lek. 12—7
Mineraiične. jako koristne snovi, katerih pomoč je brezdvombena, dajejo tej vodi moč, da pomaga v vsih onih boleznih, v katerih je treba odstranjevati iz trupla Škodljive snovi, ki ravnajo redno delovanje raznih organov. Zato ta voda koristi proti nabasanju v želodcu,
{»roti boleznim v čevesju in posebno proti bo-eztd jeter in proti hemoroidom.
Resničnost rečenega so potrdili prvi zdravniki tega mesta, ki predpisujejo to 8l0tllno in kipočo vede za razne bolezni in z nepričakovanim vspehom.
Glavna zaloga v odlikovanoj lekarni Udoviolcn ulica Farneto. Gena steklenice Sft Roldov.
Tovarna v Polurni
G. k. priv. tourna
l Tetto & G.
DUNAJ.
V Trotu Coroo 70®-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblelc za gospode in »palnili Mukoiij, obleke za dečke in majhne otroke, pla&če in obleke za deklice in otroke
v najelegaatiieji In najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav sa to Izdelana iz najmodernejše robe, kakor
[tri vsem tem jako cene, akoravno fine in zvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 15—24 stalne] tovarlškl oeift.
Filiala pri
v TESTU Corso it. 709 2.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn « pouioč in nI treba mnogih besedi, da sa dokaže njihova čudovita moč. će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodine bolesti. Prav izvrstno vstrezHjo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznini in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadležnosti h, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(38)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnlcah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnicl Cristo/oletti r Gorici, v Trstu v lekarni K. Za ne (ti i O. B. Rovi*, G. B. Faraboschi in M. Racasini. Ena steklenica stane 3>J novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov. s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti.
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Ploeoll-Ja »pri angelu« naDunajskej cesti v LJubljani ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenie, krč, želodečno In premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, Itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blagoiodnl gospod Piecoli v Ljubljani. Vaša Želodečna esenca je jedino zdravilo, ki ml pomaga pri moji bolezni v Želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.
Josip Sovdat, župnik, Kamrje, pošta Crnlče Tukuj velja izrek: »Čast zaslužku* Vašo želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri Želodečnlh boleznih A. lupetina, župnik, Kršan na Primorskem Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarniča«ja Pleftoll-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje In sosedne župnija; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za ledno steklenico želodečne esence, kojin imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plomini, Primorsko. Aotlrrheumon najboljše zdravilo proti pre-delavnll
hlajenji, kostobolji, hroinotl
Ih čutn i c,
bolečinam v križi" in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paotllje santontniko; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koŠSekov 60 kr. 1000 koščekov 5 gld.
Sollollne pnstile proti prehlojeniu najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pluČnim,
Ersnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in rlpavost. škatljica 20 kr.
ZelliSni prani sirop. Ta Iz zdravilnih zelišč izdelani sirop ee rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kušlju, hripavosti, dušljivemu kašlju Itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko illčic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena. Kakor voa druga zdravila so salraj friini dobe v lekarni
I^ioooli-j a
«pri angelu»
LJUBLJANA. Dunajska cesta. NaroČila izvršujejo oe o prvo poito proti povzetju zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboschi, Prendini. Ravaslnl in Za-nettl ter v vseh boljših lekarnah Istre in Pri-
morske.
3-30
Delniško društvo tovarne za izdelanje
Dinamita arlberškega
»a DUNAJI.
Zastop in zaloga za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Hercegovino in Levante pri
A. REYA & G. v Trstu.
Zaloga streljiva, prižigalne niti, orodje za kamnolom in rudnike. 11 — 12
Ueđjunarođna linija
Iz Trsta t M-M naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije voz jo redno v Novi-Jork In vspreinajo blago in popotnike po najnižjih cenah in /. najboljšo postrežbo.	7—9
V N0Yl-J0Rk. Odhod iz TRSTA.
Parnik ■Surrey», 34OO ton, v 30. dan nov. Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Coraunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gltf. Vmesni krov 60 |td
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlliano d' Ant. Poglajen,
generalnega agenta.
1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno'.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov. patento-vun od sjedinjenih držav Ameriških.
Dosežni uspeh: voakorioa neraipe-ložnoit, neprebavljivo« t koliko, iljioto, krvavica, (hemoroide), povra&jivo mrzlice , vodenica praniot. l»no„t, tla-bo»t, čličenje krvi. Listi polagoma in okrepčuje zdravie. — 7. vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejanja! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavai e, mirodljnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem evetu.	20 -48
Tvornica t Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laizaro št I
-O
o 1 ■k i
Prosto d
a o a.
NAJBOLJŠE
OHISTVO
v ogromne) zalogi po najnižjej eenl se dobi pri
IGNACIJU KIION-U v TRSTU
ulica al Teatro št. 1 (Tergesteo).
' llustrovani cenik se na željo pošlje brezplačno in frankiran. "
Lantnik, drnfttvo »KI »INOST«. — I m wtj »'< tMiyovorfjture<inii; VIKTOK DOLENC
Senzacija in novost!
V 6 dneh si lehko vsakdo napravi modre lase, naj si bodo prej lasje črni, mjavi ali rudeči itd. po novoiznajdenem pripravilu »Blondenr*; Isto nij samo za barvati luse ampak lasie ostanejo potem vedno enaki, vspeh je gotov in kot neškodljivo pripoZnano. - Steklenica velja 1 [ 50 kr a. v.
V IS minutah
se lehko la*je ali brada pobarva lepo rujavo ali črno prav naravno in stanovitno z mojim prenarejenlm barvenlm mazilom la lase «Hoir-Dye». Najgoto-vejši sredstvo, vspeh takoj brez vseh težav. — Hair-Dve stane 2 fr. 20 k. ».v. ym~ Nič več mivili lam -mm ne bode imel oni, ki rabi mnogoizkušeni po zahvalnih pismih odlikovani «Haar-Regene-rator«. Isti nij površno mazilo las, ampak osiveli lasje dob* v 3—4 tednih Dpjt svojo prejšno barvo, odstrani vse luske in nesnogena koži na glavi. Lasje se lepo svetilo in so kukor v mladih letih. Cena steklenici 1 t. 60 n. a. v. Zahvalna pisma se radi tajnosti ne objavijo.
parfnmeur in specialist, Wien, II Praterstrasse števil. 9. Na deželo razpošiljam poštnim povzetjem ali pa na predplačilo in treba priložiti 20 kr za p >Stnirio.	r	4-12
60 visokih odlikovanj.
Ivoana Hofla zdravilno pivo iz sladnega izvlečka 1 steklenica 60 nč. Ivana Iioffa koncentrovani sladni izvleček 1 stekl. 1 fr. 12, nč. ml., st. 70 nč. Ivan Hoffa bonboni Iz sladnega izvlečka za prsi po 60, 30, 15 in 10 nč. pristni le v modrih savitlttla Ivana Hoffa zdravilna slad na čokolada '/. kilo I. fr. 8-40, II. fr. 1'60, "/« kilo 1. fr. 180. II. 90 » č.
Medicinske kapacitet^, kakor profesorji: Dr Bamberger, Schrtttter, Schnltz-ler, pl Rokitansky, pl. Basch, Finger in mnogo druzih na Dunaji; v Berolinu gg. Dr. Frerlohe. pl Laneenbeck. Virehov, Osk. Li breich, in mnogo druzih priporočajo isto pri mnogln boleznih z vidno dobrim uspehom.
Zdravilo za popolno ozdravljenje
sušice, slabo prebavljenje, netednosti in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFFU,
izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvl. čka, ces. kralj, dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih Itd. itd. Dunaj, I. okraj. Graben,
Br&unerstrasse št. 8. Vaš Ivan Hoff-a koncentrovani sladni izvleček me je izvanredno okrepčal, moram Vam za ta Izvrstni In dobrodelni preparat izreči mojo zahvalo. Prosim pošljite mi zopet 10 steklenic konc. sladnega izvlečka.
Gorica v dan aprila 1832. leta	Spoštovanjem
Constantin vitez pl. Dahrowshy, c. k. stotnik V blag. gosp. Ivan Hoff! Ker je meni in mojemu sinu vaša odlična Ivan Hofifova zdravilna aladna čokolada in zdravilno pivo Iz sladnega izvlečka ne-vrjeten vspeh imela In zdravje popolnoma dosegla se Vam tisučkrat zahvalnim. Ker me moj želodec zopet noč in dan muči, prosim mi 12 velikih steklenic koncentrovarvga sladnega izvlečka proti poštnem povzetji doposlati. 2--5 Derniš 10. januvarja 1831.	S odličnim spoštovanjem
Feodoro Petranovič, trgovec Dernlš Dalmacija. V.bl K*r vidim, da Vaše imenitno Iv.m Hoffovo zdravilno pivo iz slarinega Izvlečka na bolezni v prsih dodro vpliva prosim Vas ml 30 steklenic po želez-ničnem povzetji doposlati.
Trst ulica sv. Jakoba 4.	Antonij Štrukelj.
Uradno zdravilno poročilo.
Lazaret nove vojašnice v pionirskej ulici, Berolin V imenu postrežnic prosi za novo Došiljatev ievanrednega Hoflfovega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka, katero ranjencem tako dobro stori, da ga težko poprešajo. Minister pl Roon. „ A1I Zalog©. T<st: Franc S. Pririz, ulica Af|uedotto, J. Serravallo. C. Zanetti, lekarne in Ivan Gillia mirodilnica. Bočen: I. Bergneister, lekur Kotor-M. Stefmovič. bratje Mandel. KorZola: Zovetti. lekar. Reka: Fr. Ze«-he Nik. Pavačič. mlrodll. Gerica: G. Christololettl, dvorna lekarna. Celovec: W Thurn-wald, lekarno. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lasnlk, Zagreb: Lekarna k «Salvutoru>, Nadbiskupska lekarna in Milosrdnih bratov. Meran: Fikenscher in vsaka lekarna. Pulj: G. B. Wassermann lekarna, C. Sander mimdibdca. Dubrovnik: Bratje Drobac. R. Skiarič, lekarna. Šibenik: p. Bero, N. pl. Mištnra, lekarna. Split: Točigl lekarna, Alpinovič mlrodilnica. Trient: Euginl Larcher, Gerlonl, Zadar: Chr. Mazzocco, N. Androvič lekarna.
Ustanovljeno leta 1847., na Duna;i in Budimpešti od leta 1861.
Nova tiRKarna V. DOLENC * i ran,