Pofttnln* ps'«Mlnu». Leto 1-, štev. 58 V Ljubljani, četrtek dne 28. oktobra C920, Posamezna štev. 1 K ———............... Izhaja o O 4 zjutraj« Stane celoletno . . 180 K mesečno....... 15 . ca zased, ozemlje 300 , sa Inozemstvo . - 4<* Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 tam) . 2 K maii oglasi do 30 mm stolpca (58 ram) . ' . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Upravnistvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št 36. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Regent ie danes zjutraj v dvornem vlaku odpotoval v Aten" k pogrebu grškega kralja. Spremlja ga vojni minister general Branko Jovanovič. Regent ostane na Grškem dva dni. — Vlada je izrazila svoje sošalje grškemu poslaniku in brzojavno grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosu. Beograd, 27. oktobra. (fzvirno). Potovanju regenta Aleksandra v Alhene se prinsuje v beograjskih p l iiinih krog h velika važnost. Vei zelos je odredil tako' po kr Ijevi sn t Ljubljana, 27. oktobra. Cuš.:csiovag£l narod praznuje jutri praznik svojega osvob-jenja. Iz težko razumljivih razlogov sledi češkemu 28. oktobru jugoslovanski 29. oktober — in vendar je padla basti-Ija za oba naroda scen in isti dan. V istih verigah so jecall Čehi m Ju-gosloveni stoletja, v skrpnem boju so jih trgali in prav bi bilo, da dan svobode skupaj praznujejo. Pa nič ne de. Razftka v datumu ne more izbrisati enote dejanja. Še bolj ram kliče v sporni-j. da brez češkega 28. oktobra ne bi bilo jugoslo-ver.skega 29. oktobra, še bolj živo nam stopa pred oči občudovanja vrecna borba češkega naroda, ki je od samega konca svoje prve države pred davnimi stoletji, od' trenutka, ko ga j3 p hnila sila zavojeva ca med robova te a sveta, začel zopet zbirati svoje sile, krepil generacijo za generacijo, dvigal se La rasiel, pripravljal ?e z energijo in doslednostjo, ki je brez primere v svetovni zgodovini, za novo vstajenje." In imel pri tem sile in ljubezni ilovolj tudi za svoje brat". Sam še ponižan in zapostavljen je že netil sveto iskro svobodoljubja pri d rugih slovarskih narodih vzga j al jih v vztrajnosti in disciplini, odpiral jim nova pota kulture, učil jih verovati v lastno silo in v lastno b dočnost, In ko je v strašnem vojnem viharju se zdelo, da se bliža zadnja ura vsem nam malim, je v Pragi le Se j bolj zažarela sveta iskra . . . Nikdar ne pozabi jugcslovenski ' B $ 27 o5rf (Izv ) Bivgi mini. ^SSŽ ŽHT 16 b llC-sk0 K???0 ister Weiskirchner, eden prvih vodite-v dobab težke preizkus je. Nikdar danajske krščanskerotijalne ne ugaaie v JugosPvji hva eznes j2 ^ zjutraj odpo(oval za vse. kar so slavn Iscrionarnstorili i :J.», . . 1___ Pred personalno unifo med Jugoslavijo in Grško? manifestacija prijatelj dva napram sosedu in zaveznku, more se reči, da stojimo mogoče pred važnimi in dalekosežnimi zunanjepol Učnimi dogodki. Atene, 27. oktobra. (Izv.) Takoj po kraljevi smrti je Venizelos izdal proglas na narod v katerem javlja, da bi po ustavi moral slediti na grškem prestolu mlajši kraijev brat princ Pavel. Toda on se ne nahaja v domovini, vsled česar po ustavi ne pride v upo-ištev. Vsled napetega razmerja naroda eios ]e oureuu tono pa kt t/e« sn |d(J prejšnjega kraIja Konstantina in , da s" mora s pogrebom na vs ujcgove rodbine je treba v dosedanji način črkati, do ler ne pr -1 s {skupščini izbrati provizomega regen-r. gent. Resni polifikarjl mi . ! da |ta. Volitve v novo skupščino so zato od-je z izprcznltvijo grškega prestola jgodene. nastal položaj, ki je za našo državo i Začasni regent Grške postane bodi-največjega peni:na in interesa. Po- ®si prejšnji ministrski predsednik Zai-tovanje regenta v Athens je ne samo 'mis ali pa admiral Konduriotis. Janova glava klerikalne po- Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Včeraj popoldne se jc vršila seja ministrskega sveta o finančnem vprašanju. Po dališi razpravi je dr. Korošec podpisal budžetni in financijslni zakon, kakor ga je predložil finančni minister, brez vsakršnega pridržka. Minister dr. Kukovec je stavil neke protipredloge, ki iih je finančni minister sprejel. Da-1 strom Korošcem. nes je bil finančni zakon od regenta podpisan. Beograd, 26. oktobra. (Izvirno). Tu se je danes zjutraj cb 10. vri vršila r.:i istrska sej % ki se j 2 p.čda s sporom med finančni.?, ministrom Stojanovičem in železniškim mini- la povrstek IšarSa za vse, kar so slav ti legionarji storili ne le za svej, nego i za naš narod, nikdo nam ne izbriše iz spomina vseh onih čudežev ljubezni, ki so jih Čehi in njihovi voditelji, predsednik Mas-ryk na čelu, vršili za jugoslo-venske brate. Kako so se naše duše kopale v jeklu češke odločnosti, kako so srca močnejše bila ob njihovi požrtvovalnosti, kako je vrela kri ob njihovem pogumu! Da, morda je prav, da gre njihov praznik pred nršim, krlrr je šla njihova volja, njihova požrtvovalnost, njihova odločnost pred našo. Mogočna stoji danes pred nami svobodna češkoslovaška republika. Po ^lcbokem padcu ruske države koraka češki narod kul umo in gospodarsko na čelu slovanstva, vsemu svetu sijajen dokaz notranje sile in or?anizatorične sposobnosti slovanskih elemen. Združen z jugoslo-f-en:kimi brati v robstvu, st~pa ramo ob rrmi ž njimi v svobodi in daje vsak dan nove dokaze v najtežjih trenutkih naše naroo'ne zgodovine preizkušenega bralstva. Reči smemo, da Jugoslavija v polni mei vrača brat- imeti še zlata za vsaj 600 milijonov zlatih mark, ker nameravajo za to svoto naročiti v Nemčiji lokomotive. Ueniin @ telkem šalu Rusije. Varšava, 27. oktobra. (Izv.) Moskov- ska čustva češkega naro:'a Ln zna- La moriu ^planili Nemci. 6S mili-cilr.o je, da je prva zvez?, ki jo je jonov fnntov ja bilo odposlanih v sklenila nasa država, zveza s češkoslovaško republiko. Misli jugoslovenskeg3 ljudstva so danes v zlati Pragi, kraljici slovanske kulture. Navdušenim manifestacijam za naredno svobodo se pridružuje tudi jugoelovenski k'ic: Živio češki rared, živela češkosl vaška republika, živio predsednik Masaryk! V Bud mpesto. Šlažbe o poročajo, da ska „Pravda" objavlja Ljeninov čla- velja njegovo potov v-je prehrani Du- nek. ki pravi da sovjetska repubh- naja. V resnici pa j: nj govo poto- k« še ni imela tako težkih časov, vanje v zvezi zUtinž političnimi SftrSS vprašanji, m sicer are re samo za ki n0Če]0 dat, živil splošno- tteatsko zapaono OgrsKO, marveč sti na razp0lag0) prisiliti z orožjem, najbrže tudi za povratek prejšnjega _ l jen in se torej vrača k represali- cesarja. jam, s katerimi je pogorel že jeseni Btidimpešta, 27- cktobra. (Izvir.). 191 S. Na seji parlrmenta je državni tajnik Varšava, 27. oktobra. (Izv.) PoIjski Štefan Kovacz dal krožiti polo, na listi poročajo, da je opažati velike vo- h5 ep rvo Visaii '--i ooslan- ;aške Pr'Pravc Pn Rus;h ,n aa Pnn"" katero naj bi se po. pisali^ poslan- iajQ oč!la postavljanju novih vo- ci, ki so za svoboeno vohtev novega fonnacij 'v notranjosti. Poljaki kralja. Pcdpisrh so ne.crta i ministn £0 mncnja_ da pripravljajo Rusi veliko ;n mno-gi po:lanci. skupaj 80 politi- zjmsko vojno proti Wranglu. i:ov. S tam je dos:ž;na večina za svo- Varšava, 27. oktobra. (Izvirno). fcodno voJitev kralja. Kandidaturam Med sovjetsko Rusijo in ulrajinsltim so odprte vse možnosti. generalom Petljuro je bilo danes Kam SO izrinile rysk@ eklenje;o prem p. NaL vsej fronti je »aoisoB prem rje dejansko ze tudi nastopilo. Zflate ^ Varšava, 27. oktobra. Listine o rati- Pariz, 2-7. oktobra. (Izv.) Današ- fikaciji rusko-poljske preliminarne mi-nji „Temp£-: poroča o usodi zalog rovne jrogodbe bodo izmenjane 2. no-ziata bivše^-a ruskega carstva. Na- vembra v Libavi. kopičenega je bilo zlata za 160 mili- ^eprljeteiH Ineideftt V jonov angleških funtov. Za obresti so PF8fJf. odposlali v Anglijo pričetkom vojne Praga, 27. oktobra. (Izv.) Trije vi-10 milijonov funtov. Tja je dospela njeni vojaki so napadli na ulici angle-le manjša polovica, večjo polovico so škega vicekonzula. ker je s svojo soprogo govoril glasno angleško. Voja- Italija stavba nove zahteve. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Varaj predooldne je italijanski odpravnik poslov, Galanti. posetil ministrskega predsednika Vesniča in mu izročil odgovor italijanske vlade na zadnjo iz-lavo našega zunanjega ministra. Nato se je vršila seja zunanjepolitičnega ministrskega komiteja. Informirani krogi trde, da jt Italija stavila nove zahteve, na katere Jugoslavija nikakor ne more pristati. Vsled tega bodo pogajanja z Italiio najbrže zopet odgodena na nedoločen čas. Italija je ponovno stavila zahtevo po suverenosti nad Reko. ki bi imela tudi teritcrijalen spoj z Italijo, nadalje hoče otoke Vis in Cres, v Sloveniji in Istri pa meje po londcnskcm paktu. Beograd, 27. okiobra. (Izv.) Po najnovejših informacijah je smatrati jadransko konferenco zaenkrat za pokopano Milan. 27. oktobra. (Izv.) „Popclo d' Itaiia" javlja, da je italijanski oprav-nik poslov v Beogradu izjavil jugoslovanski vladi da ji bo Italija dala vsako pomoč za odstranitev onih italijanskih čet, ki bi proti službenemu povelju hotele Se ostati v onih delih Dalmacije. katerim bi se Italija v pogajanjih z Jugoslavijo odpovedala. Rim, 27 oktobra. (Izv.) Pred zadnjo ministrsko sejo se je Giolitti raz-govarjal z vsemi šefi uprave, da se natančno pouči o notranjem položaju. Slikali so mu ta poicžaj še desli ugoden. Glede pogajanj z Jugoslavijo je Gioliiti iziavil, da ima Italija ncibolj-?o voljo, da se pogodi. Ako bi pa Jugoslavija bila nepopustljiva, hoče ita- Poijska in mala ententa. Varšava, 27. oktobra. (Izv.) Take Jonescu ie prispel sem in ostane nekaj dni Razgovarjal se bo s poljskimi državniki o pristopu k mali antanti. Sprejem v poljskih listih je bil precej hladen. Listi naglašajo, da je tešinsko vprašanje zapreka, ker zadnja odločitev še ni res judicata. Poročilo, da potuje knez Sapipna v Prago, se zaenkrat še ne potrjuje. Dunaj, 27. oktobra. (Izvirno). V berlinskih po itičnih krogih se doni :eva, da je pristop Poljske k mali ententi zagotovljen. Vladivostok od ram v spremstvu ja-poskih križark v Severno Ameriko in od tam v London. Pol milijona zlatih funtov je bilo odposlanih tik pred izbruhom revolucije v državno banko v Sfcockholmu. Boljševiki so našli še za okroglo j 00 milijonov funtov zlata. Od tega so morali plačati joo mira v Brest-Litovskem vojne odŽkodnine Nemčiji 640 milijonov rabljev. Nemčija zopet je morala po miru v Versaillesu vso to svoto izročiti Franciji. Ostanek je bil razdeljen na Petrograd, Moskvo, Sama-ro in Kazan. V Kazanu je za 38 milijonov zlata zaplenil- admiral Kolčak in jih pripeljal v Omsk. Nekemu angleškemu konzorciju jc od tega plačal 14 milijonov funtov za orožje in municijo. En del so odnesli Čehi, ostanek jc izginil, ko so boljševiki vzeli Ornsk. Ta največji del zlate zaloge je torej izgubljen. Kako so gospodarili ali gosjxx!arijo boljševiki z manjšimi zalogami v Moskvi in Sa-.mari, ni znano, vsekakor na morajo, ki so mislili, da govorita general in njegova'žena nemško. Vicekonzul je vložil pri zunanjem ministru oster protest in je poslal nemškemu ..Prager Tagblattu" odprto pismo, v katerem zahteva javno razpravo o tem incidentu. Pričakovati je diplomatskih korakov Angliie Neenaki blok na CeSkem. Praga, 27. oktobra. (Izv.) Združcae nemške meščanske stranke so zagrozile, da zapuste parlament, če se ne izvede v najkrajšem času jezikovna ravnopravnost na Češkem za Nemce. Pripravlja se nemški blok. h kateremu pristopijo tudi nemški socijalni demokrati U@or šeškeft duhovnikov. Praga, 27. oktobra. (Izv.) Pri občnem zboru zveze čeških duhovnikov je bilo s 345 glasovi proti 60 sklenjeno, da odklanjajo naredbo episkopata in vatikana, Iti zahtevata razdružitev društva Glasovanje sc je izvršilo po listkih z lastnoročnimi polnimi podpisi glasovalcev , vil, da jc ukrenil vse potrebno proti eventualnim nemirom socijalistov ali pa naciianalistov in je kcvfnr> izrazil prepričanje, da se mu posreči zopet napravili mir s pametno organizacijo, z mirnimi toda odločnimi sredstvi in vztrajnostjo Na vprašanje, ali ga delavstvo v zadnji stavki ni porazilo, ker se ni upal nič storiti proti zasedbi tvornic, je odgovoril, da sila ni bila jportuna. Pariz, 27. cktobra. (Izv.). „Ne\v-york World" poroča iz Riira: Goli iti je izj .vil našemu dopisniku, da v Arreriici razširjano mnenje, da se nahaja Italija v revoluciji ni pravilno. Pravega boljševizma v Italiji ni. S sovjetsko Rusijo Italija še ne bo obnovila diplomatskih stikov. Split, 27. oktobra. Admiral MUlo je bil poklican v Rim in je v ponedeljek odpotoval. fConec rudarske stavke na Angleškem. London, 27. oktobra. Izvrševalni odbor rudarjev je sklenil predlagati rudarjem naj zopet prično z delom. O tem predlogu se bo sedaj vršilo v rudarskih organizacijah glasovanje Promet z AvstrUo prekinjen. Graacc, 27. oktobra. Radi siabega kruha so danes stop!i v stavko delavci južne železnice v kurilnici. Tekom dneva so se jim pridružile tudi druge kategorije delavcev južne železnice. Radi tega je promet vlakov zelo nereden. Upajo, da bo stavka tekom jutrišnjega dne končana. Ljubljana, 27. oktobra. Dunajski ekspres ki bi imel priti ob %7. v Ljubljano, je bil opolnoči še v Gradcu Obupno stanje v Avstriji. Glavne spremembe v finančnem zakonu. Zagreb, 27. oktobra. „Narodna Pclitikak' poroča, da jc finančni minister pristal na nakater: izpremem-be v finančnem zakonu. Po teh iz-premembah bodo davek na vino plačevali samo honsumenti. Trošarina na mošt od sadja se popolnoma odpravi. Žganjekuha bo prosta do 6 izlivov v malih, in do 6 izlivov v velikih kotlih. Zemljiški davek se zniža povsod od šti ikratnega iznosa na trikratni iznos. Eksistenčni minimum se določi na letnih 4800 kron. (?)-Od električnih žarnic iznod 10 sveč se ne pla -a nič.sar. Od olja se trošarina ne plača ter se tudi ukine davek na kvas. Zakon o posebnih dav-čruh povišanjih v Sloven j: se ukine. Najvišje finančnoupr.ivno sodišče za Hrvatsko, Dalmacijo in Slovenijo bo i- Zagrebu. S tem so vpoštevani glavni zaključki finančnega odbora. ^alen min. svet. Beograd, 27. oktobra. (I-v.) Današnji ministrski svet je razpravljal o notranji situaciji in o nareobi o redu in radu, zlasti proti izvestnemu hujskanju protidržavnih elementov. Diskusija še ni zavržena in se bo iutn nadaljevala. Beograd; 27. cktobra. (Izvirno). Vsled spora z ministrom Korošcem je finančni minister Srrjanovič dal ostavko. Ker je seJai dr. Korošec brezpogojno podpisal fiiur.čni zakon je minister Stojanovič svoj;1 demisijo umaknil. ?■:©!»e novčaitke. Deo?rad, 27. oktobra. (Izv.) V fi nančnem ministrstvu sc izdeluje naredba. da se odtegnejo eno-, dvo- »> destkropski bankovci iz preartefa if. S i zamenjajo s čeSt-, pol- in dvkiapol-dinaiskimi papirnatimi in kovanim, novčanieami. Hazna perci^a. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Zuna nji minister je Narodnemu predstavništvu predložil ugovor o mini z Madžarsko. Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Pogajanja med demokrati in radikalci za skupen nastop pri novih beogradskih občinskih volitvah so se razbila. Dunaj, 27. oktobra. Avstrijska vlada pripravlja revizijo sedanjega carinskega zakona ter bo zahtevala v bodo če plačanje carine izključno v tuj) valuti Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Fkianč* ni minister Kosta Stojanovič je odpcu toval v Bitoli kjer ostane 8 dni. Osjek, 27. oktobra. Splošna stavka je prenehala. Wasfting'on, 26. oktobra. V gledali' škem oddelku Newyorka ie izbruhnil velik požar, ki je naredil škode za vei kakor en milijon dolarjev. Dunaj, 27. oktobra, (izvirno). Dunajska sekcija reparacijske komisije je v ponedeljek poslala vladi no-to, v kateri zahteva takojšnje odredba zaradi skrajno slabe preskrbe z žit: m v deželah. Seja kabinetnega sveta, ki je trajala lno, kakor ga nismo videli že dobro. Vd prostori so bili zssedeni. igrali so Rusi „Fi-garo se ženi". Baumarchaisov „Fi-garo" nam je znan iz Linhartovega prevoda „Veseli dan ali Matiček se ženi". Tako smo ga videli v Ljubljani leta 1791. in večkrat pozneje. Sinoči smo ga videli v njegovi pravi prvotni cbliki. Rusi so dali igri pravi sleg njene dobe. Igralo se ja sijajno. Omenimo naj predvsem gosp. Put-_ jato v glavni vlogi, ki iz dosegel v ] svojem monologu vrhunec, kar smo ' doslej videli na tem odru. Tu se je jasno pokazala njegova igralska ume nosf. Gospodična Marševa mu je SiVd enaka vrstnica. Grcfa in grofico sta igrala g. Nikolajev in Niko. lnjeva, obe izb orni ig-alski sili. Izmed tipov omenimo organista Ma-njeekega, vrtnarja Čcngcrija in sodnika Kuratova. Gcsp. Simiša (zdravnik) in gospodična Danilova (paž) sta govorila slovensko, kar ni motilo splošnega vtisa igre. ki h l ila vseskozi harmonična. Pohvalimo izbor-no režijo in scenerijo. Občinstvo se je imenitno zabavalo in ni štedilc s priznanjem. Volilna borba v Dr. Gregorin — kandidat JDS. Z ozirom na željo, ki so jo izrazili zastopniki beguncev na svojem ljubljanskem sestanku, da naj politične stranke pri volitvah uvažujejo interese neodrešene domovine, je vodstvo iJDS ponudilo kandidaturo preizkušenemu prvoboritelju primorskih Slovencev, članu predsedništva Jugo- j slovanskega odbora drju. Gustavu Gregorinu. Dr. Gregorin je ponudbo sprejel. v Nosilec radikalne liste v Backi za somborsko volilno okrožje je znani ve-likosrb Jaša Tomič, urednik novosad-ske Zastave", ki še danes ne priznava narodnega edinstva v Demokratska kandidatna lista v Novem Sadu. V nedeljo je vršila v Novem Sadu konferenca zaupnikov demokratske stranke. Na shod so prišli v velikem številu tudi zastopniki Slovakov, Cehov in Rusinov. Njihov govornik je med velikim navdušenjem zborovalcev podal izjavo zaupnikov Slovakov, Čehov in Rusinov v Vojvodini, ki so sklenili, da se pridružijo demokratski stranki kot nositeljici vse-slovanske ideje. Proklamirana je bila nato sledeča kandidatska lista: 1.) dr. Miloš Bokšan. odvetnik v Novem Sadu; 2) kandidat Čehov, Slovakov in Rusinov, ki ga imenujejo pozneje njih zaupniki; 3.) dr. Milan Popovič, zdravnik v Bečeju; 4.) Paja Obrado-vič, seljak i7 Novega Sada; 5.) G. Ra-šič, učitelj, Palanka; 6) Vasa Miškov, seljak Iz Titela. Kvalificirana kandidata sta: Inž Žakič iz Titela in doktor Momir Pavlavič, odvetnik v Srbo-branu. Voliiia in volilni predsed* sedniki Ptuj: Sv. Urban: dr. Jenko, zdrav., Ptuj; Sv.Marko: dr. Brumen, odv., Ptuj; Sava: Vimaher, sod. ofic., Ormož; Svetinje: Zemljič, okr. sod., Ormož; Breg: dr. Horvat, ocv., Ptuj; Šmartno: dr. Pirnat, odv. lcanr; Poljčane: 6x. Pivko, ppt. Ma- je pr- , Albert XhoinaS) 5ivši franco. nbor; Sv. Jan: Leveč, 3V<*., Man- sW numicijski minister in sedanji di-bor; Slivnica: dr. Ja^čič, drž. prav., p*tor mednarodnega inštituta za de-Maribor; Sv. Martin: Schwarz, i lo. Os«ati hoče d?lj časa v Pragi, davč. upr., Slov. Bistrica; S večina: j -F Novo švedsko ministrstvo je se-' aas gospod!"... Pri pokojnikovi hiši- --------1—A ' -l—r— ———.'« ci, obdani z "ipli"! vrtom, sta turobno zalajala verna čuvaja — psa... Polagoma je legel mrak na polje. Veličastna je bila sliika, ko se je dolgi sprevod pomikal proti pokopališču ob luninem svitu. Na grobu je v slovo govoril dr. V. Ravnikar, iskreno se poslavljajoč oci brata Mihe, Sokola ^tare garde" ki je bil vedno zvest sokolski ideji. Proti sedmi uri zvečer so se vračale v Ljubljano strumnega koraka občinski svet in deputacije narodnih društev, prr^stavibelji JDS itd. Na ulic: ' so tisoči nemo pozdravljali zemc .■: osianke Mihe Verovška. Sprevod se je ustavil na Martinovi ce-sii. Vo s krsto' je obstal na križišču j'.uicvc ulice. Pevci zapojo „Usliši, Fanninger, odv. kand., Maribor;' stavljeno. Minirtrski pre. sednik je Ve/ta: dr. Gorišek, odv., šfntlenart; jGoer. Zunanje ministrstvo je prevzel Pobrežje: dr. Irgolič, cdv., Maribor;! jrrcf Wrangel. fez.no: dr. Hojnik, odv., Maribor;' "---- Sv. Lovrenc: Se"n;k, not. kand., Ma- j ribor; Sv. Trojica: dr. Veixel, zdrav.,! Sv. Trojica; Slov. B'strica: dr. Puč- ik, odv., Slov. Bisfrira; Sp. Poljska- _____J va: Kukovec, gradb kom., Maribor; delavcu, Mihi Verovšku je danes po-iv. Rnpert: Vodi3V, čUvč. nadupr., poldne Ljubljana izkazala poslednjo) Šentlenart; Sv. Jakob: dr. rod. sv., Maribor; Si'. Le> Softolsfei vestnih. Pogreb Mihe Verovška Skromnemu, zvestemu soko'.sk:jnu r. Mulej, čast na najsijajnejši način. 2e pred če-. sokolske vr.ste. Ponosno je odmevala tja __ _ r.art: dr frto uro se je pred Narodnim domom! čez ljublj ansko polje sokolska koračni- KronvogeCsodTsv!, Šoi lenari; Sta- zbrala ogromna množica iz vseh na-:ca. dr. Rapoc, odv., Maribor; i.ici: Sv. Juri: dr. Dolničar, avsk., Maribor; Sv. Marjeta: dr. S:or, odv., j Maribor; Sv. Križ: Dolenec. gradb. 1 kom., Maribor; Tinje: Gal, davč. Ljubljana, 27. oktobra. Poziv ljubljanskemu prebival-' ni komisiji, g. J. Jovanoviča. Mari-tvu. V petek, dne 29. ckt bra, pra- borska „Straža", ki je tudi klerikal- fjpr., Slov. Bistrica; Št. Kungota: znujemo druio obletnico našega na- na, pa vse te napade cbsoja in dol:a- u •______1 li__:i____7- D.-.J.: — . . ■ \r i._____________________l j-~.t.:u „x:i„_: 7» Vejnar, sod., Maribor; Zg. Bistrica: Iv. Pirn3t, sod. sv., Slov. Bistrica; Maribor I: Leveč, viš. sod. sv., Maribor; Maribor II: Ravnikar, viš. sod. sv., Maribcr; Maribor III: doktor Topbk, viš. sod. sv., Maribor; Maribor IV: Sterg*r, viš. sod. sv., Maribor; Maribor V: dr. Peitler, sod. sv., Maribor. Politične beležke. -f- Hrvatski ban za RadUcvo pomiloščenje. Glasilo hrvatske Zajednio*, Prijatelj Naroda", javlja, da hrvatski ban dr. Laginja boravi v Beogradu tudi zaradi tega, da izposluje pomiloščenje Stjepana Radiča ter mu omogo-či delovanje pri volitvah za konstitu-into -j- Kritična seja italijanske vlade. Iz Rim' se poroča, da je bila zadnja se-a italijanskega ministrskega sveta zelo kritična Giolitti je baje zahteval oolitiko prostih rok, toda večina v vla di se ni upala pristati na to. Zato je Giolitti zahteval, da se sestane parlament in je dosegel, da je sklican parlament na izredno zasedanje 10. novembra. Istotako je ministrski predsednik zahteval, da se iz varnostnih ozirov prepovedo po vsi Italiji proslave italijanske „zmage" pri Vittorio Veneto. Ta vest je vzbudila med nacionalističnimi krogi veliko razburjenje, a je obenem dokaz, kako utemeljena so po- rodnega csvcbojenja. V ta ramen se daruje ta dan ob 10. uri v stolnici sv. Nikolaja sloves ia spominska služba božja Mestna cbčinn okrasila bo svoja poslopja z narodnimi zastavami ter vabi vse hišne posestnike in vse prebivalstvo, ca store enako. uje neosnevanost takih očitanj. Zopet Interessnten dokaz klerikalne dvoličnosti. * češkoslovaško-jugoslovanska liga. Nedavno se je vršil v Jugoslovanski komisiji v Pragi sestanek, na kalerenj se ie razpravljalo o ustanovitvi češko-slovaške-jugoslovanske lige, ki naj bi imela nalogo, da državno zvezo med * Ne kerošk?. duhovščina dr. Brejc .J ugoslavijo in Češkoslovaško postavi aa široko narodno podlago, da se sta-ro jugoslovansko - češkoslovaško prijateljstvo, ki je utrjeno v najtežjih vojnih časih, ohrani za vso bodočnost. To vprašanje se je bilo načelo že povodom izleta jugoslovanskih časnikarjev v Češkoslovaško. Liga naj deluip na čira ^snejše zbližanje med Jugoslavijo ia Češkoslovaško, zlasti na kulturnem ia gospodarskem polju; imela bo odbore v Češkoslovaški in Jugoslaviji. Sestanku je predsedoval načelnik Tne;os!o- in vodstvo SLS je krivo! ^Slovence' setaj po nepotrebnem pere koroško duhovščino krivde slabega uspeha pri plebiscitu. Ni nobe eg > dvoma, da je večina koroških duhovnikov storila sv: j o ciolžnot v polni meri. posebno kar se tiče agitrcije med svojimi ljudmL Ne vemo pa, ali soi oni krivi, da dr. Brejc, ki je imel v ro:;ah plebiscitno rkrijo. ni pustil ria Koroško druge strank-1 ko' SLS. Dej- _ _ , <+;o ^ c'a j: dr. Brejc prerrečil, da .komisije prof. dr. Dvorsl-?. bi bili v naši pleb scitni delegaciji Sprejet ,e b, soglasno sklep da se l^ . .. „., ,nc civc ■' ga takoj ustanovi m izvo'-,en e bil z*st0.P" k JD£ 5P ? poseben odbor, ki nai izvrši vse pri-ISDS. Dr. Brej: je iz strankarske i,rav, :trakti, ker je špekuliral da bo mo- * Zanimivo častno razsodišče, cel rrič kovrni narodni uspeh na Nekateri Usti so očitali Protiču Koroškem izkoristiti ko: klerikalen ijB millisl:ril Jaskoviču, da sta v usreh, zakrivil neoclru tl u narodni Ameriki nakupila za državne potre- -n-eh s tem, ra je odbil p-ed or prof. ^ fižol;li ^ ie pokvarjen, Cvijča, ki je ho'rl p itegn ti v ple- da ie bi] stnipei]L jra to očitanje je biscitno ?kc jo tudi drage sfc-anke odgovoril Proti« da on o temn ne re ♦ Kdo ima prav? Ljubl;'a- sko kle- ničesar, ker je ta fižol nabavil iMiloje rikal o časopisje je estro napadalo Jovanovič ko je bil minister pre- b?cgra;sko vlado zaradi k'roškega hrane. Jovanovič je nato izjavil, da plebiscita, češ, da je ona zakrivila je ta Protieeva izjava neresnična, ker katastrofo. Pcsebno je ^Slovenec" na pogodbi, ki se nahaja v micistr- napadrl našega delegata v plebiscit- &tvu prehrane stoji lastnoročni pod- Prosveta. Za naše pisateSje. „Društvo slovenskih leposlovcev" v Ljubljani je izročilo ministrstvu za prosveto sledečo SPOMENICO. Vsled književnih in občih iivijc^iih razmer, ki ogrožajo delo in obstoj slovenskega leposlovca, se kaže zmerom razločnejše, da je slovenski leposlovec že skoraj na koncu svojih tvornih in odpornih sil. Kajti današnje življenske razmere so takšne, da tožijo in obupujejo celo oni, ki imajo stalne in več ali mani z razmerami časa računajoče in uravnavane dnevne dohodke. A kaj naj poreče slovenski leposlovec, ki je brez vseh stalnih dohodkov? Zanj ni pomoči, nanj nihče ne misli — njega, ki jc od Primož a Trubarja pa do današnjega najmlajšega leposlovca ustvarjal ugledno slovensko prosveto in s prekipevajočo ljubeznijo gradil nnjkrep-kejše, najstalneiše, prave granitne stebre naše velike, toliko stoletij pričakovane Jugoslavije — njega, stradajoče-ga slovenskega teposlcvca, se ni spomnil še nihče. Zato prosimo, da bi visoka osrednja vlada v interesu naše prosvete blagohotno in takoj nvaževala nekaj nujnih predlogov, katerih pravilno in ugodno upoštevanje b; vsaj za prvo silo rešilo gmotno stisko slovenskih leposlovcev: 1.) ministrstvo naj po srbskem vzo- ru namesti v primerne javne službe one slovenske leposlovce, ki so brezposelni in ki v obstoječih javnih razmerah stradajo in umirajo prerane smrti. Tem največjim našim siromakom bi bilo tako omogočeno nadaljnje slovstveno delovanje in primerno življenje; •2.) da se določi začasna, primerna gmotna podpora za bolehne in zdravljenja potrebne slovcn:!ce Icoslovce, da bi si mogli iskati zdravja v klimatič-nih, zdravniško odrejenih zdraviliščih. Glede te prošnje si usojamo še posebej opomniti: dvakrat da, kdor hitro da! —; 3.) da ministrstvo za prosveto ustanovi potreben sklad, iz katerega bi se primerno nagrajala umetniško ustvarjena dela slovenskih leposlovcev. Sood-ločevanje o slovstveni vrednosti dotič-nih del naj ministrstvo za prosveto dovoli tudi zastopstvu „Društva slovenskih leposlovcev"; 4.) da bi ministrstvo za prosveto za pokrajinsko vlado v Ljubljani takoj imenovalo v primerni činovni razred po „Društvu slovenskih leposlovcev" predlaganega poročevalca,ki bi bil poklican in zanesljiv zastopnik in tolmač umetnostnih potreb v Sloveniji; 5.) da bi ministrstvo za prosveto reševalo vsa gmolr.,-« vprašanja s!:ven-slrh leposlovcev le sporazumno s poročevalcem. omenjenim v točki 4., oziroma po zaslišanju opravičenih zastopnikov, ki bi jih določilo ^Društvo slovenskih leposlovcev"; I' 6.) predlagamo, da bodi vlr/ne bo za slcvoisko leposlovje preskrbljeno podf>ore, stalne in izredne, deležen v prihodnjem proračuna. Zastopnik brez ozira na siceršnji svoj socijalni slovenskih leposlovcev se je obrnil tudi j položaj le oni resnični in pravi leno- na ministra Kukovca, ki je pokazal sloveč, ki jo je dokazano potreben in mnogo zanimanja za to zadevo. Upati ki zares pisateljsko delu;e, in da sle-, je torej, da bo vlada izpolnila svojo herni vladno podporo uživajoči lepo- dolžnost — Strokovno ndrnžesje jugosloven-skih obrazujočih umetnikov. Dne 23, 24. in 25. t m. se j c. vršil sestanek delegatov jugosloven&ih umetnikov Mi-karjev, kiparjev in arhitektov) v Zagrebu. Po temeljftan posvetovanju so se zjedinili delegirani umetniki v vseh glavnih točkah, ter so sestavili načrt pravil, ki se bo predložil še v odo-brenje lokalnim organizacijam. Pri nas bo to nalogo — ker lokalne organizacije še ni — prevzel sestanek slovenskih obrazuječih umetnikov vseh strok, ki se bo vršil v kratkem in na katerega opozarjamo že danes. Upanje je, da sc bo zanimanje za to velevažno institucijo večalo od dne do dne in da bodo umetniki na ta in enake sestanke res prihajali v čin večjem številu. — Ivo Ka"i, ..Dalm-Tiinskf pevesti": Izdala Zvest kulturnih društev, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani („Prcsveti io zabavi". 1. knjiga). Cena 12 K, po pr^ti 1 K 40 v. več. — Zveza sloveč v izvestnih dobah primerno do-; lcaže uspehe svojega leposlovnega delovanja; 7.) Deželno vlado za Slovenijo nujno prosimo, da bi stavila v letni nro-račun vsaj K 600.000, t. j. šl: v oč kron za stalne podpore, za bolniške podpore in za potovalne, oziroma počitniške ustanove slovenskim lepcslov-cem. To spomenico je izročil te oni zastopnik društva, Ivan Zoreč, v prisotnosti dr. Kraigherja in dr. Gradnika, gosp. Branislavu Nučiču, kot referentu za umetniške zade/e v prosvetnem ministrstvu. Gosp. Nučič je z velikim zanimanjem poslušal ooročilo o naših razmerah in je izjavil, da so v Srbiji vsi pisatelji preskrbljeni s tem, da so v javnih službah, kjer se morejo posvetiti svojemu delu: zato je smatral zahtevo slovenskih leposlovcev kot popolnoma opravičeno in jim bo osrednja vlada ugodila, seveda bo stvar naše pokrajinske vlade, da najde za pisatelje primernega mest?.. S tem bi bilo vsaj malo odpomagano bedi. ki je za-i kulturnih društev v Ljubljani je začela vladala v pisateljskih vrstah. Glede} izdajati knjižico proGveti in zabavi V podpor trenutno ni bilo mogoče niče- njej namerava obnoviti predvsem lepo-sar doseči, ker niso v budžetu, pač pa slovje in polmboo znanstro iz starei&h letnikov naših revij, ki so postali vsled svoje redkosti občinstvu težko dostopni. S tem bo ustreženo splošni zahtevi naših javnih knjižnic po dobrem čti-vu in tudi našim srednješolcem bodo te izdaie dober nadomestek za čitanke ia pomožne knjige pri pouka materinščine. Prvi snopič prinaša osam Kaševih dalmatinskih povesti, ivo Kaš je poleg Podlimbarskega najznamenitejši pisatelj iz vrst slovenskega častništva; žal, ia vsled neugodnih življenskih razmer ni mogel razviti svojega bogatega pisateljskega daru. Njegovo ^delovanje za slovensko leposlovje obsega Ie par let. Zgodovinsko in pokrajirirlco znamenita tla jpžoe Dalmacije so =ru nudila mnogo hvaležne sne»-i za nicgove podrobne vtise krajev m ljudi. Z gor-kim čustvom nam odkriva bitje m žiije naroda, ki brezmejno ljubi svoj dom. Križi in kapehce nam pripovedujejo svojo romantično preteklost. Morje vabi mladeniča v nepoznane dalje za srp-če in bogastvom, da ga pokloni svoji nevesti. Tujec umetnik najde vsebino življenja v prekrasnem ^roškem biseru^, tihotapci ia pastirji,, estaši in ribiči tvorijo pisatelju pestri svet; nad vse idealno pa nam predstavi žmske, njih tiho bolest in vdano IHfceaen. — Knjiga, ki jo prav teplo priporočamo, se naroča pri Tisko- zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. 1318 g. Stojana Protiča. Na to izjavo odgovarja Protič z novimi obrekovanji. Jovanovic je sedaj priobčil v beograjski Pravdi odprto pismo Pro-tiču, v katerem ga poživlja, da naj delegira v častno razsodišče tri svoje zastopnike, ki naj z njegovimi zastopniki preiščejo stvari in ugotove, kdo laže in obrekuje. Daje mu rok pet dni, a ako Protič ne prizna čast nega razsodišča, tedaj bo Jovanovic &am pojasnil javnosti celo zadevo. t(Epoba" dostavlja tem«: V zadnjem času napada gospod Protič v politični zaslepljenosti in brez vsake pre-vdarnosti svojo politične nasprotnike in ne izbira nobenih sredstev. Zato bo ugotovitev tega častnega razsodišča jako zanimiva." - Po koroškem plebiseitn. Iz Beograda poročajo: Bivši delegat v koroški plebiscitni komisiji Jovan Jovanovic je bil v,eraj pri ministru zunanjih zadev dr. Trumbiču in mu podal izčrpen referat o plebiscitu na Koroškem. Po intervenciji dr. Trum-biča_ odpotuje še danes v Ljubljano komisija iz ministrstev prebrane, financ in zunanjih zadev, da preišče in ugotovi dozdevne zlorabe pri prehrani plebiscitne cone A. — Novi delegat v plebiscitni komisiji Koeta Hristič bo v teku dveh tednov izročil administrativno upravo predsedniku plebiscitne komisije polkovniku Pe-cku, a nato se naša delegacija razpusti. _ * Zaposlita koroške begunce! Državna posredovalnica za delo, osrednji urad v Ljubljani, objavlja: Pri državnem uradu za delo se zglaša zadnje dni izredno mnogo beguncev s Koroškega, ki so mor; li vsled nemškega terorja zapustiti svoje kraje. Navadno so brez vsakih sredstev in sedrj nujno prosijo za delo, da se rešijo vsaj največje bede. Po večini so to nekvalificirani delavci, ki prosijo zaposlenja v večjih skupinah pri večjih podjetjih. Vsa podjetja, ki bi mogla te delavce zaposliti vsaj za nekrj časa, se nujno naprošajo, da prijavijo to z navedbo pogojev ljubljanski afi mariborski podružnici »Državne posredoval - i:e za delo". * Prihod princa Gjorgja. Iz Beograda javljajo, da se vrne prve dni meseca novembra v Beograd princ Gjorgje, ki je doslej živel na Francoskem zaradi zdravljenja posledic trebušne rane, ki jo je dobi! v bojih zAvstrijci na Mačkovem Kamnu. Sedaj je nopolnorra okreval * Politika v službi. Ka notico, katero smo včeraj priobčili pod tem našlo vom nam izjavlja revirai nadzornik p. J. Dobrovšek: Ni res, da sem službeno deli' vabila na nedeljski shod SLS res pa je. da sem se kot predsednik društva državne varnostne straže ne pa kot strankar udeležil sestanka državnih nameščencev, ki so pristaši SLS in sem tam dnbil nekaj vabil na shod SLS. s prošnjo, da jih izročim gotovim osebam. To sem storil toda ne službeno pri raportu in brez vsake agitacije. Kar se moje preteklosti tiče, po-vdarjam, da sem kot zaveden Slovenec na njo ponosen ker sem vedno odločno nastopal za narodno stvar. Za to imam tud- prič dovolj. — Sedaj ima besedo naš informator * Iz Ruš nam pišejo: Na tukajšnjem shodu NSS je govoril duhovnik dr. Lenard, urednik mariborske »Straže", kot najnovejši pristaš-narodnih socijalistov. „Tovariš" Lenard je izvajal, da $ se v novo stranko vpisali ljudje, ki niso bili zadovoljni ne z liberalnimi advokati, ne s klerikalnimi fajmoštri. Poleg fajmoštra Lenarda je kot drugi nastopil advokat Rvbar ... * Čast srbskemu seljaku V Kra-gujevačkem okrugu v srbski Šumadi-ji se je vršilo te dni žigosanje živine za vojaške potrebe in ^o->is vsz, vprege in opreme. Vojaška komisija je dcbfla zaradi lažje kontrole od posameznih občin že poprej podatke o številu repov. Ko pa je komisija izvršila žigosanje in primerjala rezultat žigosanja s podatki, ki so jih dale občine, je konstaiirala, da so seljski pripeljali na žigosanje skoro dvajset odstotkov več živine kakor so poročale obane. To dejstvo je najmočnejši dokaz, kako se zaveda srbski seljsk svoje dolžnosti do države. * Iz slovenskih umetniških kro-ewv nam pišejo: Te dni se je v Zagrebu vršil sestanek jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov in hrvaški listi so poročali o tem sestanku „li-kovniii umetnika" in navedli tudi imena navzočih umetnikov. Ljubljansko službeno poročilo je te „li-kovne" umetnike spremenilo v kiparje in kot slovenske zastopnike navedlo sledeča imena: Šenta, Krasnik, Koslaperaria. Pregledali smo svoje vrste in dognali, da teh zastopnikov slovenske kiparske umetnosti ni v naših vrstah. Konečno smo se spomnili, da smo v „ Jutru" brali žo pred tednom dni, da se v imenu slovenskih upodabljajočih umetnikov udeleže te konferenco gospodje Sanici, Tratnik in CostapcrafM. * Odmevi trboveljske „revoluci je„ pred sodiščem. Iz Celja nam poročajo: Radi dogotkov v Trbovljah ob priliki komunističnega puča me seca aprila 11. je bilo obtoženo veliko število rudarjev. Glede mnogih je sodišče naknadno spoznalo, da velja zanje abulicija ki je bila izrečena povodom prihoda regenta Aleksandra v Slovenijo, ker se je izkazalo, da so delikti, ki so jih izvršili posamezni, po srbskem zakonu političnega značaja. Proti ostalim se je vršila v soboto 23. t. m. pred okrožnim sodiščem v Celju obravnava, tekom katere so bile po § 83 k. z. radi javnega nasilstva obsojeni Ivan Bočko, Josip Resnik in Alojz Tomšič vsak na 3 mesece težke ječe. Oproščeni so bili Fran Požun, Jakob Zaje in Miha Fabijan, ker njihova udeležba ni bila dokazana. Postopanje glede Fra-nuNovaka in Josipa Kastelica se je izločilo in razprava odgodila. Člani takozvanega „strajkkomiteja" Ivan Kačnik, Albin Hlebec, Anton Pajk, Franjo Ulc, Martin Pcklar in Jože Princ so bili oproščeni, deloma ker ni dokazov, deloma pa ker je sodišče spoznalo, da velja tudi zanje aboli-cija. Pri nekaterih se je v razpravi izkazalo, da so vplivali pomirjevalno na ljudi in so bili skoraj tepeni, ker so nastopali v tem smislu, da preprečijo hujša dejanja in so jih zato stavku joči sami imenovali „bremzerje". * Klub Cehov v Mariboru priredi v proslavo naro-lnega praznika v mali dvorani Narodnega doma 28. t. m. ob 20. uri akademijo, h kateri vljudno vabijo vse prijatelje češkega naroda. * Na obrtni nadaljevalni šoli v Celju je letos 241 učencev in učenk, ki so razdeljeni v 4 razrede. Od teb učencev je 217 Slovencev, 20 Nemcev in 4 drugih narodnosti. Dasi ima jo razredi prekoračeno maksimalno število učencev, bi bilo še vajencev za eno sporednico. k že obstoječi pripravnici, pa ni zadostnih sredstev. Odkloniti se jih je moralo nad 40, ki; bi radi obiskovali šolo. * V Rogaški Slatini so klerikalci v ponedeljek priredili volilni shod, na katerem je govoril kndidat Zebot in eden njegovih tovarišev. Raz društveni dom je vihrala zastava. Pričakovali so ogromne udeležbe, prišlo pa je vsega skupaj 37 volilev, od teh pa še 14 neklerikalcev. To je za Slatinski okoliš, ki šteje nad 1000 volilcev, velik IderikrHni fiir?ko. * Slovensko narodno gledališče v Mariboru proslavlja v četrtek, obletnico dneva svobod?. Ob tej priliki se uprizori najbolj patrijotično jugoslovansko delo, dramski spev Iva Vojnoviča, Smrt majke Jugovičev, H se igra v originalu. * Tatvine v Mariboru. Vdovi Mariji Golob v Mlinski ulici G, trafi-kantinji, so neznani storilci odnesli 200 zavitkov turškega in hercegovskega tobaka, v vrednosti 1550 K, 100 veržink v vrednosti 360 K, zlato žensko uro in vso njeno drugo zlatnino in srebrnino v vrednosti 10.000 K. — V stolni cerkvi so neznani tatovi v nedeljo ponoči odnesli več cerkvenih prtov. * Telefonska zveza Maribor— Zagreb. Direktna telefonska zveza z Zagrebom postaja za Maribor vedno bolj potrebna. Poštna uprava je pripravljena takoj pričeti s tozadevnimi deli pod pogojem, da se oglasi zadostno število interesntov, ki bi bili pripravljeni prispevati primerne svote. Interesenti, ki bi želeli direktno zvezo z Zagrebom, naj to takoj javijo trgovskemu gremiju obenem z višino vsote, ki bi jo bili eventu-elno pripravljeni prispevati. sv Mariborski Sokol priredi v nedeljo dne 1.novembra ti. javno predavanje za članstvo in naraščaj o delu Sokol-sfva na Koroškem med plebiscitom. * Nogometna tekma. V petek, dne 29. oktobra se vrši na prostoru Ilirije" nogometna tekma med „Hi_ rijo" in „Primorjem". Začetek ob 15. nri popoldne. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. * V ljubljansko bolnico je prišel posestnik Josip F itaj iz Zaplane pri Vrhniki. Hote! '.iti z vozom v gozd po hlode, pri so se pa splašili knnji, Bogataj prišel pri tem pod voz in zadobil uJ:e poškodbe po vsem telesu. Kova nevarnost za kmetijske in hišne posestnike SLS je dne 24. t. m. objavila svoj davčni program. Država imej pravico na progresiven dohodninski davek. Davčna politika SLS pa bo ta-le: „7.a kritje državnih in javnih bre-Jien sploh se mora porabiti pred vsem zemljiška in kapitalna renta. Zato naj se obdači pred vsem dohodek iz premoženja samega na sebi". (Glej »Slovenec" od dne 25. oktobra.) Dohodninski davek je glavni dohodek za državo. Pri nas se sedaj v dohodke računa vse: plače, obresti ka-pitalov, dohodki iz hišne posedi, in kar je glave«: dohodki iz obr*i, iz industrije, iz prostega pok':ea. Od vsega skupaj se odiucri dohcdr:na. SLS heče to stvar premeniti: dohodki iz zemljiške (realne) posesti in iz kapitala nai se obdači pred vs«n, to je v;šie kakor druge dohodke. Kapitala je pri ras milo Velikih hranueljev in delničarjev ne Šiejcmo na stotine, pač pa je malih hnmiteljev na deseltisoče! Sicer pa naj sc še tak rentni davek na kapital naloži, uspeh bo pri naši revščini minimalen. Če bo renta iz hranilni vloge znesla par odstotkov, ne bo nihče več denarja nalagal. Glavni del dohodninskega davka bi iorej po računu SLS prišel na takozv. zemljiško rento, to je na dohodek iz hiš in zemljišč. Očividno naj bi se ta dohodek težje "bdačil, kakor druge vrste dohodki ki sc računajo v davčno podlago osebne dohodnine. Ta, nedvomno od bivšega poverjenika za socijalno politiko, Gosarja, izvirajoči načrt, ki je danes oficijelni davčni program SLS, mora zadeti na najhujši odpor vseh onih slojev, ki posedujejo hiše in zemljišča, i j. kmetov in meščanov. Že danes ječita hišni in zemljiški posestnik pod davčnim bremenom. Ako se SLS posreči, da se njen načrt obisti-ni, potem je najbolje, da prodasta svoj imetek in se začneta seliti v Ameriko. Zemljiška renta se klerikalcem očividno zdi brezdelna in brezskrbna renta, ki je najbolje, da se jo posestniku kar vzame, kakor kapitalistu obresti njegovih delnic in hranilnih vlog! Načrtu SLS se bomo protivili do skrajnosti. Kdo bo potem še zidal, kdo bo štedil? = Izpremembe zakona o poslovno-obrtnem davku. Zakon o poslovno-obrt-nem davku je na predlog finančnega odbora izpremenjen. Po novem zakonu bodo plačevala ta davek vsa trgovska in industrijska podjetja. Davka ne plačajo: 1.) država in državna podjetja ter občine, 2.) samoupravna telesa, ako izvršujejo pošel v javnem interesu, 3.) Narodna banka, 4.) prodajalci monopolnih predmetov, 5.) proizvajalci v domači industriji, 6.) poljedelci pri prodaji lastnih pridelkov (izvzemši pitano živino). Plačevanja tega davka morejo bit; oproščeni: 1.) Poljedelske zadruge, ki po svojih pravilih ne dele dobička, 2.) občine in samoupravna telesa, ki preskrbujejo občinstvo s hrano. Davek znaša: 1.) za blago, katero se uvozi preko carinarnic: polovico zneska carine, 2.) za blago, ki se izvozi preko carinarnic, znesek carine na to blago, 3.) za uvožene luksuzne predmete: znesek uvozne carine plus — 10 % vrednosti blaga, 4.) za blago, ki se uvozi ali izvozi, a je carine prosto, znesek, ki bi se ga moralo plačati, ako bi predmet ne bil carine prost. Nadalie se plača: 1.) za uvoženo blago* za luksus 10 %, za ostalo 2 % vrednosti robe, 2.) za obrtniške delavnice in trgovine, ki trgujejo s predmeti, katerih se ne uvaija, za trgo-/ine z življenskimi potrebščinami in za transportna podjetja se plača kot obrt-ao-poslovni davek znesek neposrednega davka od teh podjetij, 3.) za meša-ae trgovine (izvozno blago in drugo) isto kakor pod točko 2, 4.) za industrijska podjetja 1 % prodajne cene produkta, 5.) od dobaviieliskih in drugih podjetij, ki dobavljajo na račun .države in samoupravnih teles se plača 1 % vrednosti prevzetih ali izvršenih dobav .6) pri prodaji pitane živine 1 % prodajne cene, 7.) pri denarnih zavodih in delniških družbah, ki morajo javno polagati račune, 2 % brutto dobička in to samo za denarne posle. Davke je plačati: 1.) pri uvozu ali izvozu, 2.) pri vsaki prodaji pitane živine, 3.) pri vsakem izplačilu: podjetniku, stavbeniku in dobavitelju, 4.) prvih pet dni koncem vsakih treh mesecev pri industr podietjih, 5.) v ostalih slučajih po predpisih, la so veljavni v dotičnem okraju za redno plačevanje davka. Naredba predvideva stroge kazni za one, ki se ne bi držali predpisov glede plačevanja poslovno-obrtnega davka. Globa znaša 50 do 20.000 dinarjev, konfiskacijo blaga in desetkratni davek v poedinem slučaju. = Cene žita v Zagrebu in Banatu. Cene žita so v stagnaciji, vendar je opažati majhno izboljšanje napram zadnjemu tednu. 2ito je padlo za o-kroglo 2 K, moka za okrog 50 v. V Subotici stane pšenica 920 do 950 krm, ječmen 350 do 400 K, nova ko- I niza 200 do 240 K v storžih, orobkana (v zrnju) pa za 100 K več, ker je prvovrstne kvalitete. Moka v Subotici stane in sicer nularica 14.S0 K, za kuhanje 14,20 K, za kruh 13,50 K. V Beckeretu stane pšenica S80—920 K, stara koruza 300 do 320 K, nova 240 do 260 K ječmen 400 K, oves 220 K. = Žive svinje v Zagrebu stanejo po 28 do 29 K pro kg, govedo 13 do 15 kron, v Subotici pa svinje jednako, goved« 13 do 14 K. = S tržišča man-jjaiturnega blaga. Cene manufaktumega blaga so se v zadnjih štirih tednih nekoliko zvišale vsled padanja naše valute. Italijanska pavola je poskočila za 4 %, avstrijska celo za 20 % Tudi sukr.o je poskočilo in sicer češko in italijansko blago za 10 %. angleško celo za 25 %. Za češko blago so razmere nekoliko povolj-nejše vsled tega, ker se češka valuta ni dvignila v istem razmerju kakor n. pr. italijanska ter je danes češko blago le za približno 10 % dražje kakor italijansko. Promet s Čehi sc ic vsled tega na škodo Italijanov nekoliko dvignil. Cene pavoli in pavolnatemu blagu so v solidnih veletrgovinan približno ta-ke-le: Pavola rohmule Indija I 4—12 330 K, pavcla rohmule Amerika I 530—550 K, Double Indija I 8—14 400 K, Hardvvater Amerika I 12—124 530—550 K. Dorble Indija I 8—14 "00 K, Double Amerika I 12—24 520 do 540 K, barchent I 40—64 K, kre-ton 33—50 K. sifon madapolan 35 do 44 K ruta za glavo ducat 300—400 kron V podrobni prodaji so cene za 40 do 60 % višje. Za prihodnji teden se pričakuiejo nove cene. = Transversalna železnica Beograd-Splii. Praška „Tribuna" poroča, da nameravajo zagrebški, češki in hrvaški kapitalisti staviti velike turbine za izrabo vodnih sil v Bosni, s pomečjo ka terib bi se uredil električni pogon transversalne železnice Beograd-Split. = Električna centrala na Rami. Ministrstvo je dalo Petru Biankiniju v Zagrebu dovoljenje za zgradbo električne centrale na reki Rami. Centrala je velikanskega pomena za osuševanje Kovačevega polja. Imela bo 30.000 konjskih sil. Načrti so izgotovljeni in kapital osiguran. Dovoljenje je vezano na pogoj, da bo električna struja interesentom na razpolaganje. = V Splitu se snuje veliko parobro-darsko društvo s kaplialom 400 milijonov kron ki bi absorbiralo vse do sedaj obstoječe manjše jugoslovanske pomorske in brodarske družbe. = Zanimanje za industrijalna podjetja raste tudi v Liki. Poleg že javlje-nih podjetij se snuje velik paromlin v Gospiču in istotam tvornica špirita. Udeleženi so: I. lička štediona, Srpska štediona v Gospiču in trgovsko društvo v Gospiču = Celjska tvrdka Viljem Abel je ot-vorila podružnico v Zagrebu. Bavi se zlasti z nakupom sirovin, ki so potrebne za produkcijo stekla in steklarskih izdelkov. = V Beograd je prispela grupa francoskih akcionarjev Južne železnice, da se informira o stališču naše vlade glede podržavljenia Južne železnice. = Promet v tržaškem pristanišču. V drugi tretjini letošnjega leta je prek-morski izvoz iz tržaške luke dosegel 1,200.000 q, to je ena tretjina več kakor v istem času lanskega leta. Dovoz po suhem je dosegel 2,300.000 q na-sprod iy2 milijona q lanskega leta. Celotni promet v tržaški luki je v osmih mesecih tega leta zrastel za 3 milijone q v primeri s prometom lanskega leta — Mednarodna ureditev potnih listov. Mednarodna konferenca v Parizu, ki ima urediti na mednarodni podlagi poštni promet, vprašanje carin in tujski promet je med drugim sklenila, da za potovanje v sosedne države potni listi odpadejo in da bo zadostovala navadna identitetna izkaznica. Visa imaio veljavo za eno leto, pristojbina sme znašati največ 10 frankov. = K čehoslovaški agrarni reformi. Veliko delo revolucije, agrarno reformo, tudi na Češkem ovirajo razni veleposestniki in od njih plačani agenti. Posebno se protivijo določilom zakona z dne 27. maja 1919, ki ureja dolgoletni najem zemlje. Zlasti oni veleposestniki. ki s* tuji državljani in imajo stalno bivališče v tuji državi, trdijo, da za njihova posesava agrarno-re-formni zakoni nimajo veljave. Obveljati da mora personalni in ne teritorialni princip. Tem oviram je naprt ilo čehoslovaško najvišje upravno sodišče konec z razsodbo, da čehoslovaški agrarno-refonnni zakoni nalagajo tu-zemski zemlji gotova bremena in omejitve iz razlogov čiste socialne zakonodaje. Oseba lastnika ne pride v poštev. Pri agrarni reformi je merodajen samo teritorialni princip. Vsa čehcslc. _ška zemlja je tej reformi podvržena. = Trgovski odnošaji z Nemčijo. Nemčija je po svojem zastopniku v Beogradu izročila naši vladi neto, v 'cateri predlaga, da se čim prej obnove trgovinske razmere med našo državo in Nemčiio. — Ruska naročita v Nemčiji. Nemško časopisje potrjuje vesti o ruskih 1 naročilih v nemških tovarnah za lokomotive katera naročila znašajo milijarde. Vendar ta kupčija še ni defini-■tivna, dokler sovjetska vlada ne pre-vzame jamstva za finansiranie. To na-I ročilo je dobila najprej angleška industrija, pa se je razbilo zaradi previsoke cene. = Pragi za železnice. Ministrstvo saobračaja se obrača na lesne trgovce in indusirijce s prošnjo naj mu sporoče zalogo hrastovih in mecesnovih železniških pragov, ki jih hoče ministrstvo kupiti po dnevnih tržnih cenah, ne pa po ccnah nekdanje tozadevne ankete. Železniška uprava pragove zelo potrebuje. . „ = Delniška družba Gutm&n je imela je zvišala svoj kapital od 30 na 40 milijonov kron v 60 tisoč delnicah po nominali 200 K. 7500 delnic odpade na stare delničarje, ena nova delnica na 4 stare po kurzu 400 K, 12.500 delnic prevzame poseben sindikat po nekaj višjem kurzu. ostanek na nove interesente, opcija dj 20. novembra pri vseh zagrebških zavodih. Borze 27. oktobra. Zagreb, Položaj slab. Ni nade, da se do konca tedna izboljša. Devize: Berlin 194 do 195, Milan 508 do 510, London 455 do 465, Newyork 123 do 133, Pariz 835 do 840, Praga 162 do 163. Švica 2000 do 2150, Dunaj 31 31.60. Valute: dolarji 123 do 129.5, avstrijske krone 34.5 do 35.5, levi 130, rublji 112 do 118, češkoslovaške krone 160 do 165, zlati dvaisetkronski novci 460, napoleondori 455 do 457, francoski franki 860 do 865, marke 195 do 197, leji 21S do 220>Jtlire 500 do 505. Eiekti: Banka za irgOTira, obrt in indas'.iijo Eskorotna banka, brod ..... E-ikomtna bonka. Z3p-ob......15'0 IriCH Jadrana.'; raakj ...... denar blaco 975 __ 4IO 41 285 2?0 1510 160-) -- Z30C 65* 670 l<.i5 1050 819 >■30 8760 8830 410 +30 --- 715 t-85 KS!P 175" 2100 5-00 ; 330 705 801 -- !)00 2100 vi ih - 1105 Lobltao-ka kreditna ...... Narodna banka d. d........ Pia^t.-diona ......... HeOka pueka banka ....... Slov esk. banka........ S-bska banka ........ Kk.ploatac ja drva....... Dohrovačka parobr. p or Dubrovnik . .................. Narodna šum. industrija..... Gnimati ... • ■ - * Ljubljanske strojno tovarne m livarne . Beograd, Borza zaradi praznika danes zaprta. Dunaj, prosti promet: Berlm 011, Newyork 424. London 1470, Pariz 27.40. Milan 16.05, Praga 507, Beograd 12.56, Zagreb 313, Budimpešta 98.25 Varšava 129, Zurich 67.125, Bukarešta 7.25, rublji 325. i Efekti. Avitr. iroaska enta......... ., majska renta ......... Ogrska kron°ka............ v. Avs!rij*ko volno pos....... Turške srečke ............ Sreditn zavod za trg. in industr.. . Aniiobanka............. ....................... Bosanska zeroallska banka ..... Zivroatcns::a banka.......... Državne že eznice........... Iiižna žcleznici............ Alpino-.vomaii .......... Praška ialczni ininstr........ Praga, devize: Berlin 119.25 do 120.75, Newyoik 83 do 84, London 290 do 292, Pariz 534.50 do 537.50, Milan 311 do 313, Zagreb 61.75 do 62.75 Budimpešta 19.30 do 20.30, Varšava 26 do 27, Dunaj 19.30 do 20.30, Zurich 1324.50 do 1327.50, jugoslovanske note 246 do 248, Bolgarija 97 do 98.50. Berlin, devize: Newvork 72.555 do 72.615, London 249.75 do 250.25, Prao-a 83.90 do 8410, Budimpešta 16.73 do 16.77, Dunaj strri 21.97 do 22.03, novi 23 595 do 23.655. Zurich devize: Berlin 8.95, Nev>-york 634, London 22.10, Pariz 40.15, Milan 23.75, Praga 7.55, Budimnešta 1.45. Varšava 2, Dunaj 2.10, Bukarešta 10.65. ioi se 103-109 — 68 50 2800-— 1108 — 105?.-— 967-— 773'— 2» 4715 — 17«)-— 4760- — 9SD3-— Vremensko poročite. L,;oh'>ara S''S »1 na ' Jat S i H U D O « s -I S.^1 Vetrovi ! = O Z t gc S S " ^ - -: » '— r Nebo 27 okt. 27 lrt. .7 okt t» or;^741-8 | 1-7! »I. vzh. I mesla 21. uri 73«-3 9-0 j ti. juj. vzfc 1 jasno 7. uri- .'OO-O 1 ser zaprd I Obir 2Qi» m n*.i morjem okt. 21. ur : 533 3 SO ir. s«. okt. 7. Orli >SG7 SO — >. iasno 3 dol. ob\!ž, ! t, Srcdn a včcral-nia oTpoiatm-a 81 normalna 8"5. Vremenska cipoved: Lei*> raiino in hladno vreme. Solne« vzba^a danes ob »-53 za d a ob 4 49 Poslano. Fozsf Ifini jpga^i In prsiBscBil! Vsi lesni trgovci in prodneenti, katfri imajo les v Koroški plebiscitni coni A in hi hoteli sled izida plebiscita les odpeljati v Jugoslavijo, so pozirljijo, di peljejo ce-mnd'.ma ratančen seznam lesa (dest, tramov r m*) in kje so isti n :haj\ Odseka za lesna industrijo (Zvez indust-ijcer v Ljubljani).^ Vladni komisar pri Odseku za lesno industrijo Zvcio indusinjcev t Ljubljani bode radi odvaž-.nja lesa u.ttrveuiral pri plebiscitni «r.Hji r -vrLo, da se no bode de-alo težko - pri odvozu istega. Ker je i^deva zelo n-jn», se t 'nters strani poživljajo, da dopouijejo prija*. s gotovo d. dne &. novembra t L 286 / Narodno giedsišice. Drama: Četrtek 28. okt: Ogrizovič: Masaaagi-niča, predstava ob znižanih cenah. Izven. Petek, 29 okt.: W. Shakespeare: Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah. D. Sobota, 30.okt.- Schnitzler: Ljubimkanje. E. Nedelja 31. okt.: Beaumarchais: Fi garo se ženi Izven. Ponedeljek, l.nov.: Ogrizovič: Hasan-aginica. Izven. Opera: fietrtek. 28. okt: Slavnostni koncert v narodnega praznika čeho- ovaške republike na korist Jugo-slovenski Matici. Izven. Petek 29.okt: Dramska predstava. Sobota, 30 okt: Nedbal: Od bajke do bajte. C Nedelja. 31. okt: Verdi: Rigoletto. Izven. Ponedeljek, l.nov.: Gounod: Faust.jfcni, njegove priče so jo potrdile in Izven. Opomba: Občinstvo sc opozarja, da se uprizori Shakespearejev „Sen kresne noči'' v opernem gledališču, ker sode c - 3 rr, zbor in balet in v dramskem poslopju za tako obširen aparat ni prostora , -—• - .i — »—— — . . -------.— ! vsaka jc izgovorila svoje ime. Valjar ' diktafona sc je izročil sodišču, ki je ! i priznalo veljavnost oporoke. Sedaj se v Joni pripravlja zakon, ki bo pravdnikov je naznanil višji državni pravdnik Vary, da se bo za delikte, ki so bili izvršeni od 22. septembra dalje uporabljevala kazen z batina-mi. Ta kazen se bo uparabila zoper Po sveto. X Kruh v Sofiji Sofijski i—o- riščr.; j Kvdsfv« tako, kot povsod po sveti: zaslužilo pa pri tem 'oliko, da brez težave lahko plačujejo eventualne globe. Da pride ljudstvo do dobrega kruha, ki tudi ne bi bil predrag, se misli zapreti v Sofiji vse zasebne pe-karije in postaviti kake štiri velike, moderne pekarije, ki bi zalagale bolgarsko prestolico s kruhom. Obenem se namerava kupiti več mlinov, ki bi mle-li moko za te pekarije. X Govorjena oporoka. '.Najnovejša senzacija v Ameriki je oporoka ' v govoru. Nek advokat v državi Jo- j wa je diktiral vojo oporoko v dikta-. priznal veljavnost takih ustmenih' tatove, zoper one, ki skrivajo ukra-oporok. ter jim bo dal celo prednost: deno blago, zoper oderuhe in veriž-pred pismenimi, ki se laglje falzifi- nike, kakor tudi za vse one, kr golju-cirajo kakor živi' govor, katerega vsi j fajo ali ropajo ter pri tem zlorab-znanci pokojnikovi pred sodiščem; "jajci civilno ab' vojaško oblast, lahko agnoscirajo. ! X Ali moremo občiti z umrlimi? Do- X Angleški rudarji so z veliko ve- n-snik londonskega lista ,.Daily iMail" cino odklonili predloge last: rudnikov. Sedaj bodo glasov... tem, ali se naj spor predloži ■vlja svojemu listu iz Newyorka, da : slavni izumilcc fonografa in toliko drugih aparatov. Toma Edison, dovršil .... .. , » ; neko napravo, s katero sc bo ustvarila nemu razsodiscu ah pa pnene splos- 2Veza mped živirni ljudmi in mrtvimi. na stavka. , ;)2e dolgo se trudim — izjavil je Edi- X Prve znamke židovske drž2ve co Son — da konstruiram aparat in da se prišle v Jeruzalemu v promet 1. sep-; prepričam, je-li osebam, ki so se ločile tembra. Angleški filatelisti so že preje- 0d tega sveta, mogoče občiti z nami. li nekoliko izvodov. Te znamke so le | Ako se to posreči, ne bo se to zgodilo začasne in ostanejo v prometu tako del- i s kakimi skrivnostnimi in fantastičnimi go, dokler ne prispejo iz Londona na-j sredstvi, kakor so ona. katerih se poslu-rečene zionistične znamke. ; žujejo mediji, marveč edino z znanstve- X Batinanjc na Madžarskem. V no metodo". O svojem izumu Edison ni konferenci madžarskih državnih i podal nikakih detajlov, omenil pa je, da se bo elektneiteta uporabljala za tisočere stvari, katerih človek nikdar ni mogel predvidevati. „Če je točna ona I stara teorija, da po smrti človeka ostane njegov duh, potem more tudi njegov razum po smrti dalje funkcijonirati. In ko se ustvari do skrajnosti delikatna ! naprava, potem bo mogel nanjo vplivati tudi duh, k2teri se spominja moči električnih valov". Po ,,Daily Mailu" vsi evropski listi biležijo to vest — zato, ker se tiče Edisona. X Proti veneričnim boleznim. Ameriška družba ,,Rdečega križa" j pripravlja s sodelovanjem drugih so-1 rodnih organizacij ameriške konfe-j renca ,,Pau", na kaleri se bo razprav-j Ijalo o kontroliranju veneričnih bf-; lezni. Zborovanje bo v mesecu deeom-bru v Vašingtonu. Pri konferenci l bedo sodelovale vse države severne in južne Amerike. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Priporočamo domače tvrdke: Mali Irgovski In obrisi! oglasnik ■■■ a-^j;! ^ag, JUSJS f*.E^sj? -^a Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. »jjb ' Arhitekti: Tm Villn, mostni graditelj, Gosposvetska cesta 10. AvttdiUfalM: Ptttl F, K-lorška cesta 10 in Dunajska cesta 47. Slaparji: 60lš!č Fr, Slomškova ul. 11. -5 Kezele Stanke, Ilirska ul. 31. - 5 KOŠar iL, Crevljarska ulica 4. Kom T, krovstvo, vodovodne instalacije. P- Ijanska cesta 8. Vil M VrtMUl, Stari trg 2. Crorljarji: Brieti.lik Lam, izdel. zgor. delov, Vidovdanska cesta 1. ErjtTI Fr, Stari trg lla. Emu Ivai. Valvazorjev trg 1. LlZtf Altu izdel. zgor. delov, Dalmatinova ulica 7. ttlak Matr, črevljar, GHince, Ločnikarjeva nlica 93. BgMČIČ Fraa. Sv. Martina c. 6. -5 Drogrerlja, totomanaiak-tnt, parfum rlja: Giaačara. Selenburgova ulica 5. Ilie L, Židovska ulica 1. Fotografi: Grabistz Franjo, Miklošičeva c. 6, nasproti hotela „ Union". flttŠff Hagoa izvršuje slike za legitimacije najhitreje, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-ževniške cerkva Kavarn«: btt?I Marija. Židovska steza 4. Čutar Ana. Turjaški trg 6. KIJ adanldar jI t Kosa ČFraaj0,Jfiranova ul.5. -6 Lebar & Tišler, Jenkova ul. 9. -5 Stanovi Ivan, Selenbnrgova ul. 6. Stvpalk Fr. Id Lotrič Val, Tržaška cesta 11 Knjigo vesi: Faldstam Albert, Vidovdanska c 12 Kolarjl: Klopcar Lodoilk, Mirje 4. Krojači: Capuder P ter, Vidovdanska c. 2. Cas rman M,, Martinova cesta 9. Čare Fraa, Celovška cesta 23. 6estrla Ferdo. Poljanski nasip 8. Hribar Josip, Poljanska c. 70. -6 IgllČ Fr, prej v Trstu, izdelovanje oblek za gosr>ode, dame, uniformiranje, Kolodv. ul 28. Jare Anton. Poljanska cesta 21. Jane Pavel. Celovšk* cesta 22. tlpovšek Ivan, Poljanska c. 58. -6 Smerajc Jakob. Gradišče 5/L Šinkovec Fr, Florijanska ul. 24. ROt Lddovik, modernizir. vsakovrstne kožnhovine. Gradišče štev. 7, nasproti dramskega gledališča. Mesarji: Prime Marija. Florijanska ul. 10. -5 Mizarji; Atiačlc Laka, Hrenova ulica 8. Eoites Ivan. Kolodvorska ul. 88. Škafar Fran. Rimska cesta 16. SEodtstke: Horvat Mlaka. Stari trg 21. Hribar Rozl. Rimska cesta 6. Got I Marija, Židovska ulica 8. Novak Pavla. Križevniška ulica 9. Stegnar vanka. Rimska c. 10. -5 StiplOŠSk A, Rožna nI. 31. Central >: Ljubljana; podružnica: Bled_ So dar Ji: RepiČ Fr, zaloga sodov in so-darskega lesa, vsa popravila, Kolizejska ulica 18. -1 TIŠISr Josip. Koslerjev vrt v Šiški. Skladišča: Balkan, d. d.. Dunajska cesta 33. PuSkarJt: Kalser F. K, Selenburgova ul. 6. Sedlarji: Logar Ivan. Gosposvetska c. 13. Vincek Štefan, avtotapetnik, Glince 230. Krznarji: KaSSljj A, uniformski predmeti, izdeL čepic, Židovska ul. 7. Slikarji: Brajer Fran, Osojna pot 3. Brlcelj Fran, Selenburgova ul. 6. Malpaj Tone ličar, Kolodvorska ulica 6. (20) Meklada Josip, Cesta na gorenjsko železnico 7. Stara in drag, pleskarja, Poljanski nasip 22/L Špedicije: Balkan, d. d. Dunajska cesta 33. U!ier F. & A. Selenburgova ul. 4. Stamplljka: Sitar Ciril, štampilje najboljše kakovosti. Sv Petra cesta 13. Tapetnikl: Pl Drag, Kolodvorska ul. 18. -5 Sa'0VlC Franc. Poljanska cesta 19. Trgovine: Bar Franc, zaloga pisalnih strojev in potrebščin, mehanična delavnica, Cankarjevo nabr. 5. Batjel F, velika zaloga dvokol««, šivalnih in raznih strojev, Stari trg 28. Brszilk & FritSCb, železnina, Cankarjevo nabrežje 1. Derenda Fran, konfekcija najboljše kakovosti, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emonska cesta 8. 1 GSrfSl toarlja, delikatese, Mestni trg 12. Borec J, avtomobili, avtogaraža, avtodelavnira. kolesa in vse kolesne potrebščine, Gosposvetska cesta 14 in Vegova ulica 8. Jaz IV. 8 Sin, šivalni in pisalni stroji, kolesa po najnižji ceni, Dunajska ce.-ta 15. Klimanek S., uniformiranje in izdelovanje civilnih oblek, Selenburgova ulica 6. KBSt & Co, kupuje laneno seme, suhe gobe in fižol, Gosposvetska cesta 8. Maček J., največja zaloga moških in deških oblek, Aleksandrova cesta 3. Medica & Co, manufakt, Sodna ulica 7. Mikaš L, izdelovanje dežnikov. Mestni trg 15. (30) Oblat Aleksander, zaloga čevljev vsake vrste, Sv. Petra c. 28. Ponikvar Stanislav, zaloga kirur-gičnih predmetov, Sv. Petra cesta 33. Rasberper A, gramofoni in god-beui avtomati, vsa popravila ceno, Sodna ulica 5. M, manufakt, Sv. Petra cesta 38. Sandrin J„ zaloga usnja, podplatov itd. na debelo, Mestni trg 6. (20) Sever Andrej, trgovina z usnjem, Prešernova ulica 9 Stancer Hlnko. špecerijsko blago. Dunajska cesta 10. StOpar J, manufaktura, Dunajska cesta 5. Skrbeč Marija, prodaja lesene robe in popravila, Tržaška c. 5. Sciireaer Antonija, trgovina s čevlji, Gradišče 10. Tbe Rex Co, pisalni stroji, Gradišče 10. Uranas-Papirnlca, cigaretni papii in stročnice. Mestni trg 11. Verbajs i, elektrotehnični predmeti, Linhartova uiica 4. Ur ar Ji: Ravnliiar Ivan. Sv. Petra cesta 44. j Zlatarji: i DeliC KajO priporoča svojo delavnico za popravila in nova | dela, Hilšerjeva uL 4. (20) Košak Milan, Cankarjevo nabr. 31. Bazno: »Centrala drv", Ahacijeva c. 10. -6 Obi. konc Zavod za pokontavanje po.gan, niši In mrčesa. Kolodvorska ulica 39. Svetla", elektrotebn. podjetje, centrala Ljnbljana, Mestni trg 25. 6 Dgodna prilika. Sipine race(ZandseW) prima ® « j trm *n tal Lepo posestvo v najboljšem prometnem j iiepo posesivo v najnojj^om prometnem kraju Šoštanj, t katerem se je nahajala več let trgovina z mešanim blagom, se da v najem ali po ngodni ceni proda. Ifaslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, ijabljana, Cankarjevo nabrežje 5. 382 _ gutapercha, tisoč me- trov,~se takoj odda. Vpraša se pri tvrdki 3. Bazboršek, Šmartno pri Litiji. 363 3—3 M'M leik Jutra"! sli plina prodam ca 5(Xy> metrov v premeru 1 eole po SHS K 48 in ca 2000 metrov ▼ premera V/, cole po SHS K 53 za te oči meter. Zdr/.« pritisk 20 atmosfer Tvrdka J. Bazboršek, Šmartno pri Z.ttiji. Pristne kran^ke klobase zopet razpošilja v vsaki množini staro rennairsaa tvrdka 364 2—2 M. URBAS, Ljubljana, Slomškova nlica št 13 Nova partija gonilnih jermenov 151 Vi Dobavlja: „Drava", lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor. Charles Princ Ljubljana X .' ! —2 Rosa Hed^ed — Mestni trg it. 24, SSi. nacSstr. | Damska krojačnica in pouk kroj-nega risanja ter prikrojevanja. Kroji se točno po meri izvršujejo, i Krompir prvovrsten, :drav, debel in trpežen, izvir jnjosloTanskih najboljših krajev, oddaja družba „ Jadran" v Ljubljani, Dunajska cesta 9, «sak dan v množinah od 200 kg dalje po k 1*90 kilogram. Vreče za napolnitev se morajo prinesti b seboj. Pri večjem odjema, celih vagonov, cena po dogovora. 3>3 6—1 Strešni stol ^zts vilo, tO m dolg, 8*5 m širok, popolnoma nov mini, d« katerem se lahko meljejo vsako-vr*tni pridelki, dnevna zmožnost 5000 kg. I enosprežna in 1 dsovprežna ItnFiia 50hI Ia jabolfn ka s sodi vred. Po C U ulju. polna tovarniška oprema za icdflovsajc keksov, obstoječa iz: stroja za jsr*»*a»je keksov, strojni valjar, strojna gne-titniea za testo in dve raz>ljevalric* testa, mki po 60 delov, sistrv Werncr & Flei-tortr. 387 Vprata m pri Jo». SSrblsoh, Celje, Tvornica sodavode najbolje uredjena, sa rezervnim staklenkama se odma prodaje. Ponude molim na administraciju pod znakom „B. I- M." 381 3-1 Manufaktura 196 13-13 Mo volimo s kroglicami kake pravice in dolžnosti imajo volilci, kako treba zakon tolmačiti volilnim komisijam in zaupnikom strank? Vsa ta in druga vprašanja, ki niso pojasnjena v volilnem zakonu samem, razlaga do podrobnosti dr. Štefan Sagadin: Voli ni red z bogatim tolmačenjem. 241 12 Knjižico, ki velja 16 K, s poštnino 17 K 20 v, naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št 6. Zaloga: Turjaški trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1/1. Cenjenim damam naznanjam, da 386 3-1 prodajam klobuke radi opustitve obrti Vo ceneje. Msdistinje dobe ie poseben popust ROZI HRIBAR, modni salon, Rimska cesta št. 6. fis veletrgovina žganja, družba z o. z. Ljubljana, Kolizej, telef. int. 535. 9« Naznanjamo svojim cenj. odjemalcem, da je došlo blago in smo cene kljub novi trošarini računali tako nizko, da moremo postreži svojim odjemalcem najceneje z dobrim blagom. Nudimo: Sllvovko, bpiajeveo, pum, konjak in pazne likerje. 358 3—3 Prosimo, blagovolite pred nakupom vprašati za naše cene.