• • ...
NASLOV.
1961 W. Um4 Place. ' " I*
T<Wm> Caaal 2467
ORGAN
OF THE GRAND CARNIOLIAK SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Poet Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
largest
dy in 1
Weekly in the I Jnitcd States of America.
Isaued mrmrj WmIbmday
Subscription price: For membersjr«»r1yJ0.M For nonmembers.. .$1.50 Foreign Countries.. $2.00
OFFICE OF PUBLICATION:
1961 W. 22nd Chicago, IH.
Telephone: Canal 2487
r
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FpR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 49,—Štev. 49.
Chicago, 111., 11. decembra (December) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Ameriške vesti.
Ameriška mirovna komisija na potu v Pariz.
New York, N. Y., 5. dec. — Včeraj se je cdpeljala s parnikom "George Washington" ameriška mirovna komisija proti Evropi. Kakor vsaka država, tako so tudi Združene države zastopane po petih mirovnih delegatih, katerim načeluje sam predsednik Wilson. — Preds. Wilson bo dospel s svojim spremstvom v Pariz, v petek, dne 13. decembra.
Menda nobena druga država ne bo prišla tako temeljito pripravljena na mirovno konferenco, kakor Amerika. Nadi vse previdni in razsodni predsednik Wilson si je
izbral namreč 23 članov tvoreči svetovalni zbor, ki potuje ž njim. Ta svetovalna komisija sestoji iz najbolj nčenih profesorjev in ekspertov sirom držav, ki so pro-učavali celo leto politične in ekonomske razmere Evrope in Azije. Poleg tega je vzela ameriška mirovna komisija s sabo več ton raznih važnih listin, zemljevidov, in zapisnikov, kar bo potrebovala v Parizu.
Ti profesorji, kakor zdolej označeno so Teičaki v zgodovini in v mednarodnih postavah.
Svetovalna komisija, ki spremlja predsednika Wilsona obstoja ii sledečih učenjakov in Veščakov: Dr. S. E. Mezes, predsednik College of the City of New York 5 Dr. Isaih Bowman, ravnatelj Ameriške zemljepisne družbe, ta bo nastopal kot glavni teritorijalni specialist ; Allen A. Young, načelnik departmenta za ekonomijo na Cornell univerzi ; Charles H. Haskms, dekan harvardake univerze, ta bo dajal nasvete v zadevah Azaške, Lorene in Belgije; Oliver Day, načelnik ekonomskega učnega oddelka na Yale univerzi, ta bo reševal in dajal nasvete v kočljivih balkanskih vprašanjih (menda tudi za Jugoslovane!))<W. E. Lunt, profesor zgodovine na Harvard vseučilišču, Specialist ip poznalec Severne Italije; P. H. Lord, profesor zgodovine Harvard univerze, specialist in poznalec Rusije ter Poljske; Charles Seymour, profe sor zgodovine Yale univerze, poznalec in veščak Avstro-Ogrske; . Vj. L. Westermann, profesor zgodovine državne univerze v Wisconsin, bo imel v rokah turške zadeve; G. L. Beer, Specialist kolonialne zgodovine, kartograf Mark Jefferson, profesor zemljepisja miehig. državne univerze; Roland B. Djxon, profesor etnografije na harvard univerzi; major D. W. Johnson, prof. Columbia univerze ; major Lawrence Martin iz državne wise, univerze; kapitan W. C. Para bee, prideljen državnemu mu-aeju v Philadelfiji; kapitan Stanley Hornbeck, vesčak v evropskih političnih zadevah. Ostali člani predsednikovega svetovalnega štaba so še drugi strategi in etno-grafi.
Predsednik Wilson na potu v
Francijo. Na krovu bojne ladje "Owg® Washington", 8. dec. — (Brezzič-I na brzojavka.) Danes je držal predsednik Wilson daljšo konferenco z državnim tajnikom Lans-ingom in Henry Whitem. Predsednik Wilson se je posvetoval v zadevi ustanovitve lige vseh svetovnih narodov, ter je pri tem tudi omenjal platformo angleškega ministrskega predsednika David
Llofd George.	. . ,
Predsednik Wilson je poslal da nes sledeči brezžični brzojavni pozdrav vsem ameriškim vojakom, vračaj očim se domov z bojišča r "Srifne pozdrave našim fantom,
ki se vračajo domov in ki so tako junaški in plemenito prenašali velike žrtve v vojni!" Zaeno je Wilson pozdravil tudi brzojavnim potom delegacijo norveškin časnikarjev in urednikov, mudečih se sedaj v Združenih državah.
Posojila zaveznikom.
Washington, D. C., 9. dee. —
Državni zakladničar McAdoo je danes naprosil kongresno zbornico, da naj se njegov department pooblasti dajati posojila zavezniškim državam tudi potem, ko bo enkrat mir sklenjen. Državni zakladničar ima v to svrho na razpolago še okrog $1,500,000,000, katere naj bi se zaveznikom poscdilo brez kakega posebnega zakonodajnega dovoljenja.
Japonski*princ v Washington.
Washington, D. 0., 9. dec. — Podpredsednik Marshall je sprejel danes v avdijenci japonskega princa Higashi-Fushinni in vse njegovo spremstvo, ki se mudi na obisku z Združenih državah. Japonskega princa je najprvo pozdravil pomožni državni tajnik Polk, zatem ga je predstavil pod-' predsedniku Thomas R. Marshallu drugim članom vladnega kabineta.
Ogromna pošta ameriških vojakov. Now York, N. Y. 9. dec. — Par-nik * 'Chicago ", ki jc dospel da«
se bodo morali zagovarjati štirje znani voditelji socialistov in sicer: Viktor Berger iz Milwaukee, Wis., novoizvoljen kongresnik; Adolf Germer, glavni tajnik zveze socialistov; Rev. Irwin St. John Tucker pridigar socialistov; J. Lpuis Eng-dahl, urednik lista ^'American Socialist" in Wm. R. Kruse, tajnik "Young Peoples's Socialist" lige. Vsi ti $0 obtoženi špijonaže in veleizdaje; zagovarjal jih bo odvetnik Seymour Stedman.
* Vojni stroški Kanade.
Ottawa, Kanada, 9. dec.—Skupni vojni stroški Kanade so znašali od začetka vojne do 30. nov. t. 1.'$1,065,000,000; tako je poročal danes finančni minister guvernerju Kanade Sir Robert Bor-denu, ki se sedaj nahaja na Angleškem.
Orožen umor.
Minulo nedeljo že pozno ponoči se je izvršil na stanovanju družine M. Hadzel na 1337 Augusta St v Chicagu grozen umor; poslcdice tega umora je pripisovati trajnemu prepiru med možem i ženo. Oče, ozir. mož Mihael Hadzel je kaj rad postopal in popival, med tem ko je morala njegova žena Antonija skrbeti za celo družino, sestoječo iz zakonske dvojice in 3 otrok.
Označeni večer je prišel Mihael Hadzel v družbi drugih postop
nes semkaj je *v^uTT^^o-^
gromno količino pisem ameriških vojakov, ki so pisali svojcem za božične praznike. Skupno število teh ipisem znaša nad 4 milijone.
Bernstorffove tajndsti razkrinkane.
Washington, D. C., 9. dec. —
Pred posebnim senatskim izpraše-valnim odborom jo bilo danes pre-čitanih več zanimivih pisem bivšega nemškega poslanika Bern-storffa. To obravnavo vodi A. Bruce Bielaski investigacijski načelnik justičnega departmenta.
Sedaj prihaja jasno na dan, kako je delala nemška vlada svo jo propagando tudi po Združenih državah, da bi kolikor najbolj onemogočila izvoz vojnega materijala za zaveznike.
Nemški poslanik Bernstorff je poslal svoječasno vsem nemškim konzulom širom držav posebna na vodila, da naj leti branijo delavcem nemškega pokoljenja izvrševati delo po sličnih tovarnah. Vsakemu konzulu je bilo naročeno, da naj taznani imen Nemcev, zaposlenih po municijski tovarni naravnost nemškemu poslaniku Bern-storffu.
V to obravnavo je tudi zapletenih več lastnikov pivovarn^ ki so podpirali vie delovanje nemških agentov. Nemška vlada je za to propagando izdala 140 milijonov
mark.
Zadeva Mooneya. San Francisco, Oai, 9. dec. —
Znani delavski voditelj Thomas J. Mooney je bil te dni od guvernerja pomiloščen s tem, da bo namesto obešen — do smrti zaprt v i S tem pa niso bili njegovi prijatelji in delavci zadovoljni, ter so se v znamenje protesta pripravljali na veliko stavko po celi državi.
Ker je pa sklican na dan is. januarja prih. leta veliki posebni delavski kongres v Chicagu, se je nameravano stavko do tedaj pre klicalo.
Socialisti na zatožni klopi.
Dne 9. t. m. se je pričelo pred zveznim sodnikom Landisem a Chicagu s predpripravami za za nimivo obravnavo, ki se bo pričela takoj, ko bo število porotni^ kov izbrano. Pred tem sodnikom
večerjo in pijače. Ker mu m hotela žena ustreči po želji, jo jc brezsfeni mož ubil s sekiro ter dva svoja otroka; končno se je morilec tudi sam zastrupil s plinom.
Novo poštno poslopje za Chicago.
Washington, D. O., 9. ded —
Kongresnik Thomac Gallagher je vložil v zbornici prošnjo za kredit $6,000,000 v svrho gradbe velikega novega poštnega poslopja v Chicagu. v
Ranjeni vojaki dospeli v New York.
New York, N. Y., 9. dec. — S parnikom "Sierra" je dospelo danes semkaj s Francoskega številno ameriških ranjencev; izmed teh jih je dosti doma tudi iz Chieaga in države Illinois.
Slovenci niso sovražniki.
Delavski oddelek vlade Združenih držav je razposlal pred kratkim okrožnice raznim uradom širom držav, da ne smejo več zapo-slevati sovražnih tujcev v tovarnah, ki izvršujejo vojno naročilo. Nekateri »o radi tega smatrali Jugoslovane iz Avstro-Ograkega kot sovražne tujce, justični department pa je sedaj podal izjavo, da Slovenci, Srbi in Hrvati iz Avstro-Ogrske niso sovražni tujci, ampak enostavno tujci.
Spor med Jugoslovani in Italijani.
Rim, Italija, 6. dec. — Zadnjo nedeljo je prišlo poročilo, da .je med okupiranjem krajev okoli Postojne na Kranjskem, severno od Trsta, kjer so svetovno znani podzemeljski kapniki, prišlo do bojev med italijanskimi četami in Slovenci. Slovensko prebivalstvo je sprejele/italijanske čete s sovraž -nimi demonstracijami in zadnji so morali uvesti energične naredbe, predno so naredili mir.
Pariz, 9. dec. — Švicarski listi poročajo o naraščajočih sovražnostih med Italijo in novo jugoslovansko državo. Obe stranki imata1 zadnje upanje v predsednika Wilsona, <ki ga smatrata za najsposobnejšega državnika, da lahko nastopi kot razsodnik. Razmerje med Italijani in Jugoslovani je napeto že več mesecev, toda višek napetosti je prišel, ko so črnogorski ustaši proglasili združitev s Srbijo in zavrgli kralja Nikito, kateri je oče italijanske kraljice. Glavni vzrok konflikta je tekmovanje za kontrolo nad Jadranskim morjem. Dolgo časa je že javna tajnost, da Italija želi pretvoriti Jadransko morje v italijansko jezero. Dejstvo, da so Italijani potopili najboljšo in največjo avstrijsko bojno ladjo "Viribus Unitis" ravno tisti dan, ko so jugoslovanski pomorščaki proglasili mornarico za po -sest jugoslovanske države, je zelo
Inozemske vesti«
SESTAV SLOVENSKEGA MINISTRSTVA.
Ljubljana, 2. novembra. — Jugoslovanski Narodni Svet je imenoval za slovenski del jugoslovanske države naslednjo vlado: Predsednik: Josip Pogačnik. Notranje zadeve: M. Brejc. Prehrana: Dr. Ivan Tavčar. Izobrazba: Dr. Verstovšek. Pravosodje: Dr. Vladimir Rav-nihar.
Socialna ureditev: Anton Kri -stan.
Financa: Vekoslav Kukovec.
Prometna pota: Pestotnik.
Trgovina: Dr. Karol Triller.
Javna dela: Romek.
Poljedelstvo: Prelat Kalan.
Narodna obramba: Lovro Po gačnik.
Javno zdravstvo: Brecelj. %
Italijanov. Nato so pa italijanske Čete okupirale Reko in Ljubljano. Okupacija teh mest jc povzročila naravnost cdprt prelom med Italijo in Jugoslavijo.
Rim, Italija, 6. dec. — Vesti iz Pulja poročajo, da so se po nekaterih krajih Istre in okolice Reke pojavile jugoslovanske demonstracije, ki nosijo jasen značaj sovražnosti proti Italiji, da pa so bile takoj energično zatrte.	§
Vodje tega gibanja so bili od -stranjeni.
Puljski guverner admiral Cagni, tržaški governer general Petitti in reški guverner ftaineri so izdali najstrožje odredbe za vzdrž&va-nje javnega reda in da se izognejo obnovitvi demostracij.
Ako bi se pojavili novi nemiri, bo razglašen preki sod.
Rim, Italija, 6. dec. — Jugoslovanske težnje neprestano tvorijo predmet živahnega razpravljanja v-italijanskem časopisju ter v političnih krogih, v katerih se obžaluje stališče, katero so zavzeli Hr vatje, kajti po slavni zavezniški zmagi se je domnevalo, da se bodo vsa vprašanja prijateljsko rešila in da se bo vsak nesporazum z lahkoto odstranil.
Kolikor pride to stališče v po-štev, se lahko navede prislovica, da tek pride šele pri jedi. Jugoslovani, ki niso zadovoljni z onimi postavnimi koncesijami, katere bi jim lahko dale dobrovoljne in velikodušne italijanske tendence, so povečali svij svoj tek tako zelo, da zahtevajo to, kar je bilo na -sprotno naši vojni in kar mora biti sad njene zmage.
V nekem švicarskem listu zdaj objavljajo svojo izjavo naslednjega značaja:
Upati je, da bo zdrav razum Italijanov prevladoval in da bo Italija razumela, da je boljše prijateljstvo 12 milijonov Jugoslovanov, kakor pa nepravična posest mest v Dalmaciji in na Furlan -skem.1'
Taka izjava vsebuje grožnjo, ki govori zdravemu razumu Italija -nov, da bo na nasprotnem Jadrana lahko nastal narod, ki nam sovražen in tvoril v bodočnosti neprestane kali prepirov m no-
sti eno sredstvo in sicer, kakor zatrjuje nek članek v'"Giornalc d' Italia" oborožena sila. Ako mirovna konferenca omeji to oboroženo silo v sorazmerju, ki bo jamčilo proti katerikoli agresivnosti, bo položaj za nas vedno dober.
Važno posvetovanje.
Pariz, Francija, 5. dec. — Zastopniki Poljskega, Jugoslovanskega, Rumunskega in Čehoslova-škega Narodnega Sveta so se sešli danes tukaj v sVrtio proučevanja reorganizacije centralne Evrope in medsdbojne zveze.
Zastopniki teh držav zatrjujejo, da bo mogoče vzdržati mir v centralni Evropi le na podlagi sloge med temi narodi. ___
Pariz, Francija, 6. dec. — Srbski prestolonaslednik Aleksander jo sprejel danes delegacijo Jugoslovanskega Narodnega Sveta, ki mu je uročila, važno spomenico; v tej spominici izražajo vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi, svoječasno živeči pod avstrijsko vlado — pridruzWje k Srbiji. Prestolonaslednik Aleksander je tej delegaciji pritrdil, da je zadovoljen s sličnim pridruženjem.
Vojna odškodnina.
London, Anglija, 7. dec. — Velika Britanija bo zahtevala od Nemčije 8 bilijonov funtov šter-lingov ($40,000,000,000) vojne odškodnine ; tako je nedavno nazi a-Ia
George v angleškem parlamentu.
Nemški prestolonaslednik se odpovedal prestolu.
Amsterdam, Holandsko, 6. dcc.
— Nemški prestolonaslednik Friderik Viljem je dne 1. dec. podipi-sal v Wierreugen na Holandskem izjavo, s katero se odpoveduje nemškemu prestolu.
Predpriprave za Wilsonov sprejem v Parizu.
je naznanil, da too predsednik Wilson obiskal sv. očeta in kardinala Gasparija na dan 23. decembra. — Tako se poroča tukajšnjemu listu "Temps" iz Rima.
Bavarska pričakuje nestrpno prihod Wilsona.
Monakovo, Bavarska, 7. dec. — Celo naše mesto in ccla Bavarska pričakuje nestrpno prihod predsednika Wilsona v Evropo. Tudi Bavarci upajo, da bo predsednik Wilson skušal uvesti splošen mir za vse narode in da bo ta mir dosti pripomogel k reorganizaciji Ba-
Mirovna konferenca.
Pariz, Francija, 9. dec. — V kolikor je mogoče soditi, bedo preliminarne konference zaveznikov dovršene že okreg 15. januarja prih. leta; šele zatem se bo pričelo s plenarnim zasedanjem. Če poj de vse po sreči in po gladkem tiru daljo, bo mirovna konferenca zaključila svoje delo koncem aprila 1919 .
Konference zavezniških mirovnih delegatov se bodo vršile po načhiu dosedanjih se jv Versailles. Francija, Italija, Anglija in Združene države bodo imele svoja stalna posvetovanja, na katerih se bo razmotrivalo o vprašanjih raznih strank. Za Čehoslovake, Poljake in Jugoslovane je tudi določena posebna konferenca.
Doba premirja bo podaljšana.
Berlin, Nemčija, 9. dec. — Matija Erzberger, načelnik nemške delegacije za premirje je dahes naznanil, da je franeoska vlada naprosila vodstvo nemške* aftiia-de, da naj določi Nemčija^tft&eb-ne zastopnike glede premirja. Ti zastopni sestali dne 12. decembra v Treves-u, renski Prusiji.
lja se bodo
Kakor znano 'bo potekla doba,
>-JCIU.f. TT" v j j ali rok premirja dne 11. decembra Pariz, Francija, 9. dec. Za do- ob g ^ zjutraj ,ker je bi, ^
določen samo za 30 dni s dostav-
stojen in primeren sprejem pred sednika Združenih držav dela francoska vlada že velike predpriprave. Preds. Wilsonu v počast se bo vršila več banketov in uradnih
ve vojne.
Zdravemu razumu Italijanov pa
se naravno nudi proti tej nevarno-
obiskov; dalje se namerava njemu v počast prirediti slavnostni večer v pariškem opernem gledališču. .
Predsednik Wilson bo dospel semkaj s svojim spremstvom in mirovno komisijo ,ali v petek, ali v soboto zjutraj. Na železniški postaji ga bo pozdravil v imenu Francije predsednik Poincare z več člani franedske vlade; takoj zatem se bodo podali ameriški gostje v Muratovo palačo, ki je določena za bivališče predsednika in njegove žene za časa mirovne konference. Splošna je sodba, da se bo predsednik Wilson naslednji dan (v nedeljo) ogledal mesto; ofici-jelno bo pa predsednik Wilson pozdravljen po ostalih mirovnih delegatih šele v pondeljek v hote lu de Vili«. .
Oblasti so določile soboto, na dan prihoda predsednika Wilsona v Pariz za narodni praznik. Vse šole trgovine in javni uradi bodo zaprti. Tako velikega slavnostnega dneva še ne pomni Francija kakoršen bo dan Wilsonovega prihoda v Pariz.
Takoizvana "Liga za človeške pravice" je izbrala posebno depu-tacijo, ki bo šla predsedniku Wilsonu naproti do Bresta, kjer ga bo pozdravila.
Angleški kralj in belgijski kralj sta že dospela semkaj s svojim spremstvom.
Predsednik Wilson bo obiskal papeža.
9. dec. — Tho
poslanik se v Vatikanu, kjer
kom, da se ga^lahko podaljša.
Socialisti na krmilu nemške vlade Basel, Švica, 9. dec. — V Berlinu krožijo vesti, da je takozvana "Spartacus" socialistična strau-ka določila Dr. Liebknechta predsedniškim - kandidatom 'bodoče nemške republike. Dosedanja začasna nemšfka vlada pod Ebertom-Haase je zadobila med ljudstvom, pred vsem v delavskih krogih popolno nezaupanje.
• Revolucija v Berlinu. -
Pariz, Francija, 7. dec. — Včeraj je izbruhnila v Berlinu velika revolucija, katero so vprizorili teroristi pod vodstvom Dr. Liebknechta, radikalnega socialista. Liebkneeht ima na razpolago 15.-000 mož oboroženo armado delavcev in vojakov. Pri tem spopodu je bilo številno oseb ubitih in ranjenih: O sličnih nemirih se poroča semkaj tudi iz raznih drugih nemških mest, kjer se ljudstvo punta vsled neznosne draginje in preteče lakote.
Politična situacija na Nemškem postaja od dne do dne bolj nevarna in kritična vsled silne asri-tacije boljše viko v in radikal nih socialistov.-	*	«
Amerikanci v Mainzu. ^ j Amsterdam, Holandsko, 6. doc.
Minulo sredo so dospele ameriške čete v mesto Mainz, prestolico renske Hesije in glavno nemško trdnjavo na levem bregu Ren. -
reke
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE!
na pri- desete ure zjutraj, umrl pa
Dne 1. decembra je imelo naše * društvo svojo letno sejo, ki se je \ v najlepšem redu Na tej seji izvoljfti sledeči odborniki za >19: Predsednik John Filak; ; Louis Janzekqrvič; tajnik John Vidmar; zapisnikar John Kramarič; blagajnik Anton Glavan^ zastopnik John A. težak; nadzorniki: John Zivetz, Jofcn Plut IL, in Anton Fritz. Ravnatelj Josip Tekavčič; maršala Josip Bu čar in Frank Korevec I.; zastavonoše: Josip Glavan, John Zivetz ml., Frank Struna, Jositp Buchar ml. in Filip Možina. UmešČevalec odbora Geo. Stonich, star.
Ker se leto 1918 že bliža h koncu bi bilo prav umestno, da bi bil vsak mali dolg (tudi pri društvu) poravnan. Zatorej prosim in opozarjam vse one člane in članice našega društva, ki so bolj počasni pri plačevanju asesmenta, da naj tekoči mesec sleherni plača svoj dol-gujoči asesment za društvo in da naj ga poravna najkasneje do 25. decembra. Potem bom knjige zaključil za celoletni račun, kateri bo predložen sobratom nadzornikom v pregled. Upam, da ne bo nihče čakal še nadaljnega ali.posebnega opomina.
Sobratski pozdrav
John Vidmar, tajnik, 611 N. Broadway St.
NAZNANILO.
Iz urada dr. Sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. Joliet, 111., se s tem potom naznanja, da sc je na seji dne 17 nov. t. 1. sklenilo, da opravimo skupno sv. obhajilo za adventni čas tretjo adventno nedeljo; to bo dne 15. decembra.
Zatorej prosim vse člane našega društva, da opravite spoved že v soboto večer in v nedeljo zjutraj ob tri četrt na 8. uro se oberemo v stari šoli, da odkorakamo skupno k 8. sv. maši in se udeležimo skupno sv. obhajila. Vsakdo, ki nima posebnega vzroka naj se tega udeleži.
Ob enem tudi naznanjam, da bo ravno isto nedeljo (15. decembra) popoldne glavna, ali letna seja. Dolžnost vsakega člana je, da pride na to važno sejo; kdor bo izostal brez zadostnega vzroka, ga zadene kazen po pravilih, kajti na tej seji bo treba rešiti več zelo važnih stvari v korist društva. Tudi bo na t je seji volitev odbora za leto 1919. Zatorej naj pride sleherni član na sejo ter naj voli •posvogem, da ne bo potem morda, kedo rekel: "Tega in tega ste izvolili, ki ni zmožen za urad!".
Bratski pozdrav
Mahtew Bučar, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Roka št. 16, - K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa.
. Tem potom naznanjam vsem članom društva.^ da se udeležijo prihodnje glavne seje dne 15. decembra 1918. Ker imamo veliko važnih stvari na dnevnem redu, zatorej so prošeni vsi člani, da se te seje polnoštevilno udeležijo, da se ne bo potem nikomur godila krivica zaradi kake izpremembe pri društvu. Pridite in izvolite si tak odbor, da boste ž njim zadovoljni.
Dalje prosim vse one člane in članice, da plačajo svoj dolg pri društvu, da bo mogoče izročiti či ste knjige nadzornikom v preglec koncem leta. Zatorej vas še en krat vabim, da se prihodnje seje udeležite vsi, kajti za neudeležitev se bo kaznovalo po društvenih pravilih.*
Pozdrav do vsega članstva K. S. K. J. že leč vam vesele božične praznike in srečno novo leto.
John Thonas, tajnik, 38—48 St., Pittsburgh, Pa.
Bik:
se
frank
Novak;
Pregelj; Aister, taj-tajnik John
blagajnik:
__ k: Jernej Ver-
<bič; nadzorniki: Anton Kranjc, Frank Sivokar in Andrej Žakelj; porotni odbor: Anton Fajfar in Josip Jakoš; maršal: Vincenc Šušteršič; zastavonoša Frank Jamnik, Josip Oberman, posla nec: Martin Zagorc.
Zraven moram opomniti, da smo iajbrali predsednika, kateri je ustanovnik društva; ves drugi odbor pa je izbran, iz članov, kateri so še vedno pokazali, da jim je mar napredek društva. Ne bom preveč trdil še rečem, da tako sposobnih ufadnikov, kakor so izvoljeni za prihodnje leto naše društvo še ni imelo. Častitam novo »voljenim odbornikom, in jim želim obilo uspeha.
Pozdrav vsem Članom in članicam K. S. K. J.
Frank Gorenz, tajnik.
Jpx>-
je izvzeta.
mm.
tav
m
Mart.P« Mike
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam članstvu dr. sv. Janeza Krstn. št. 20. K. S. K. J. Ironwood, Mich., da se prihodnja glavna, ali letna seja ne bo vršila dne 15. decembra v Cerkveni dvorani in to zaradi razsajajoče bolezni "španske influence.0 Vsled tega opozarjam člane, da se držijo strogo reda ravno tako, kakor zadnji mesec november: Tudi prosim odbor so-brata predsednika Math Ritma-nich, blagajnika John Ramuta, prvega nadzornika Steve Smith in prvega bolniškega obiskovalca Peter Rupe, da pridejo dne 15. de«, ob pol 2. uri pop. na moje stanovanje, da se bodo pregledale knjige in račune tega leta./
Naznanjam tudi Članom, da je mesečni asesment za december kot po navadi tekom leta, torej nobene doklade.
Dalje poročam članom, da je neizprosna smrt ugrabila zopet enega sobrata iz r.aše srede. Dne 26. nov. je namreč mirno v Gospodu zaspal član John Jura je v-cich. Pokojnik je bil celih 23 lef član našega društva, mirnega značaja in obče spoštovan med tukajšnjimi rojaki. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in šest ofrok, izmed katerih sta dve hčeri že o-moženi. — Globoko prizadeti družini izrekam v imenu društva iskreno sožalje, pokojnemu sobra-tu pa naj sveti večna luč!
Sobratski pozdrav
Martin Bukovetz. tajnik in zastopnik.
Društvo sv. Janeza Krstnika št 11. Aurora, J31.
Kakor vsako leto, tako tudi letos, se je na zadnji seji v letu, ali na glavni seji volilo odbornike za leto 1919. Te seje so se vdeležili skoraj vsi člani, tako da je bila volitev zelo živahna, da takega razpoloženja za volitve še ne pomnimo.
Kako pa tudi ne, saj bomo praznovali v prihodnjem letu, 25-let-nico naše nad vse čislane K. S. K. J., kar pa še posebej, da ob enem praznujemo tudi 25-letnico usta-novljenja našega društva.
Torej vsak lahko ve, da je v vsakateri želel, da se izvoli odbor, ki bo zmožen voditi društvo, v bolj pomembnem letu svojega
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Frančiška Sal. št. 29. Joliet, 111., se naznanja, da je bilo sklenjeno na letni seji dne 1. dec. da bo vsaki član plačal v letu 1919 $1.— (en dolar) v društveno blagajno in sicer kakor ikdo hoče. Lahko plača enkrat vse skupaj; dvakrat po 50c, ali 4krat po 25c. To je bilo določeno, ker društvo ne bo priredilo 1. 1919 nobenega piknika, ali veselice, kakor zadnja leta.
Torej, naj se jčlani ne huduje-jo zaradi tega *pri društ v. tajniku: to je bilo sklenjeno od večine navzočih članov pri seji in to je tudi prav, ker društvo ima vedno dosti stroškov; stroški so vedpo večji.
Dalje se priporoča članom, da si naj vsakdo označi na certifikatu primerno svoto za pogrebne stroške; to svetujem posebno članom na potnih listih, ker društvo plača samo $50. — v ta namen Ta svota nikakor ne zadostuje za primeren in dostojen pogreto vsled tega naj vsak član določi še nekaj od pomrtnine za to.
Tudi opominjam člane, da bi poravnali zaostale doneske pri društvu in iste plačali najkasneje do 20. decembra, da mi bo mogoče skleniti knjige in ralčune ter iste oddati novoizvoljenemu odboru v popolnem redu. Člani so, torej uljudno prošeni, da storijo saj zadnji mesec v letu ker s tem prihranijo nepotrebne sitnosti tajr niku. Člani, ki bodo dobili tozadevne opomine, naj gotovo store svojo dolžnost, ker v nasprotnem slričaju bodo gotovo suspendani z dnem 21. decembra. Ravno taco opominjam člane, ki imajo svoje otroke zavarovane v Mladinskem oddelku, jla naj plačajo asesmente zanje dozO. dec.
ke Klobuchar,
Kure. Reditelj _
Dalje se prosi vse člane našega društva, da naj pošiljajo vse društvene uradne stvari v letu 191© na novo izvoljenega tajnika Frank Musich, 1111V2 Chicago Str. "Joliet, 111.
Bratski pozdrav vsem članom in člapipam dr. sv. Franč. Sal. št. 29 in vsemu članstvu K. S. K. J.
John Leban, tajnik, rosmjocokic vsvoFrans^ik
Iz urada tajnika dr. sv. Alojzija
št. 47 K. S. K. J. Chicagi, BI.
Spoštovani člani zgoraj imenovanega društva!
Želim vam-sporočiti in tudi u-pam, da boste vsi s tem zadovolj ni in sicer je to naznanilo zopet zaradi premembe naše društvene letne seje, ki bi se morala vršiti kot po navadi na drugo nedeljo v mesecu (8. dec.) Namesto druge nedelje se bo pa seja vvršila na tretjo nedeljo, to je dne 15. dec. ob pol 2. uri popoldne.
Glede te premembe Vam želim v kratkem še enkrat stvar pojasniti: Društvo Mar. Pomagaj št, 78 K. S. K. J. je sklenilo priredi ti na 7; in 8. decemibra svojo igro. To je bilo določeno že dolgo časa poprej. Niso pa pri tem te članice vp oštevale tega, da ima naše društvo na drugo nedeljo svojo me sečno sejo. Glede premembe so se obrnile na nas šele zadnje dni. Odbor našega društva je njih želji ustregel, kakor že zgoraj omenjeno. Upam, da boste vsled tega vsi cenj. člani zadovoljni da imamo prihodnjo sejo teden dni kasneje kot običajno. Upam .tudi, da bo nam šlo tudi društvo M. P. št. 78 v sličnih slučajih na roke.
'Nadalje poročam vsem članom našega društva, da smo dne 27., nov. izgubili vsled smrti ljublje nega našega sobrata Alojzij Sfili -goj, ki je označeni dan po samo 4 dnevni bolezni postal žrtev influence. Pokopali smo ga dne 28 nov. na katol. pokopališče v Summit.
Pokojni Alojf Sfiligoj je bil vedno dober in vesten član našega društva, h kateremu je pristopi 11. nov. 1914. Doma je bil iz vast Dolenje pri Gradiški v bližini Go rice na Primorskem star 34 let in samski. V starem kraju zapušča mater in enega brata, <u v Anie riki pa m imel nič sorodnikov.
Bodi mu ohranjen blag spomin Naj v miru počiva!
S sobratskim pozdravom John Wukshinich v,tajnik.
2432 So. Hamlin Ave.
>trii račun, ie, kateri kaj dolgujejo pri da poravnajo svoj zao-ment na prihodnji seji. S sobratskim pozdravom
. JPrank Okoren, tajnik. J-
Iz urada dr. Sv. Alojzija št. 88 Mohawk Mich.
Izvoljeni odbor za leto 1919. I.predsednik George Hribljan.
H.	podpredsednik, Frank Kaci-jan.
I.	tajnik, John Miketieh. II. tajnik Mihael Paulich. Zastopnik, Štefan Panijan. Blagajnik, Nick Vranišich. Odborniki, Jos Jos. Rožič, Jos,
Kesnsr, Frank Kočija n, ml. Maršal Jakob Rožič. Zastavonoša Jos. Fricelj.
ter se po istih bo nobene mrž-za bolniško pod -zadevah. Pridite vse na prihodnjo sejo, da si enkrat izvolimo popolen odbor. Sosestrgki pozdrav
Marija Butala, tajnica.
NAZNANILO. Iz urada dr. Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa
Tem potom se poživljajo vsi člani našega društva, da se udele že prihodnje seje, ki se vrši v ne deljo, dne 15. decembra točno ob 1. uri popoldne.
Ker bo to zadnja in glavna se ja tega leta, zatorej so vsi člani naprdšeni, da se vsaj te seje pol noštevilno udeleže. Imeli bomo tudi volitev odbora za prihodnje leto. Kateri član se ne bo udel<$ži prihodnje seje, zapade kazni po društvenih pravilih; izvzeti so le oddaljeni člani, bolani in oni ki imajo prisilno delo. Torej članL pazite, da ne boste plačali kazn v to svrho. Prosim vas tudi da hi plačali vse asesmente.
Želeč vsem članom našega društva in vsemu članstvu K. S. K. J. najbolj vesele božične praznikje ostajam s sobratskim pozdravom Joseph L. Bahorich, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika dr. sv. Srca Jezusa št. 54 R. S. K. J., v C his-holm, Mmn.
Ker je zdravstvena oblast na Chisholmu zaprla do preklica vše javne lokale, dvorane in cerkve zaradi razsajajoče bolezni španske influence, se niso vršile redne mesečne seje v društveni dvorani že dva meseca. Zatorej se naznanja članom gori omenjenega društva, da v slučaju, če bodo dvorane zopet odprte, se bo viiši-la glavna letna seja dne 15. decembra dopoldne ob pol deseti uri v društveni dvorani.
Apeliram na vse člane da se gotovo udeležijo prihodnje seje. Na
Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 01, K. 8. K. J. v Rankin, Pa.
Tem polom naznanjam vsem članom našega društva, da se naj polnoštevilno udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila kakor navadno tretjo nedeljo v mesecu, to je 15. decembra t. 1. Ker je to zadnja in glavna seja za to leto, se bo volilo ta dan novi društveni odbor za leto 1919.
Vsak član naj gleda na to,4a bo predlagal in glasoval za take kandidate ali može, ki bodo zmožni to delo vršiti. Pri tem ni treba gledati na prijateljstvo, kajti s tem se škoduje le društvu in še samemu sebi.
Člane, ki ne pridejo na prihod -njo sejo, se bo ka-znovalo po določbah društvenih pravil; izvzeti so le bolni člani, ako dokažejo, da so v resnici bolni.
Ob enem opominjam vse one člane, ki ne plačujejo redno svojih asesmentov, da to uredijo vsaj do konca leta, da se jim ne bo pisalo starega dolga koncem leta še za naprej; potem pa ko pride na sejo tarna, da je svota asesmenta velika. K sklepu vas prosim cenjeni člani, da pridete na to sejo malo bolj točno kot ponavadi. Seja se prične točno ob 2. pri popoldne, c Sobratski pozdrav . '
George Kroteč, tajnik.
NAZNANILO.
ČManom društva sv. Jožefa št. 112 KSKJ. Ely, Minn., nazna njam, da se bo vršila prihodnja, ali glavna seja dne 15. decembra; to je po navadi tretjo nedeljo v mesecu. Opozarjam in prosim vas, da se vsi člani udeležite te seje, ker imamo volitev uradnikov za prihodnje leto na dnevnem redu. in še več drugih važnih točk v korist društva. Seja sc prične takoj po prvi sv. maši.
Sobratski pozdrav
Joseph Agnich, zastopnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Roka št. 113 K< S. K. J., Denver, Colo.
S tem potom naznanjam vsem članom omenjenega društva, da se prihodnje seje 15. dec. t. 1. gotovo udeleže, ker bode glavna seja in volitev odbornikov za leto 1919 in tudi več drugih reči je na dnevnem redu. Vsi veste, kar Se na tej seji sklene, velja za celo leto. Kateri se ne udeleži te seje, plača kazni 50e. Torej vas prosim, da se vsi udeležite in da vsakdo plača asesment in poravna ves dolg, ker sedaj sc ne bode nobenemu dolg pisal da mi bode lahko račun skleniti in oddati novemu odboru.
Seja se vrši 15. dec. ob 9. uri v domu slovenskih društev na 4464 Washington Str., ne več v starih prostorih, kakor do sedaj. Prosim vas da vsakdo malo prej pride, ker denar se bode pobiral že ob 8:30 ne pa med sejo, zato ker bode veliko reči na dnevnem radu. Torej ,pridite vsi ker sd bodemo prvi v zbrali v svojem domu slovenskih društev.
Pozdrav vsem članom in članicam, K. S. K. Jednotje.
Louis Andolšek, tajnik.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Jožefa št. 146 K. S. K. Jednote s tem uradno naznanjam, da se bode vršila v nedeljo dne 15. decemlbra točno ob eni uri pop. velevažna letna seja, ter volitev novega odbora za leto 1919., in sicer v navadnih dr. prostorih v Mike Plutovi dvorani na 3611 E 81 cetf i.
Da se bode pa mogla pričeti točno ob določenem času, prosim vse člane, ki imate svoje otroke v društvu in Jednoti, da se malo potrudite in poravnate tozadevne prispevke pred eno uro —kajti ko se društ. seja začne, bodo knjige za Mladinski oddelek že zaključene in kdor ne plača do o-menjenega časa, bode moral čakati do konca. Kakor se bom jaz žrtvoval, da bom vžc ob 12 uri pripravljen s pobiranjem tozadevnih prispevkov, prosim, bodite tudi drugi toliko požrtvovalni, da se točno odzovete moji iskreni prošnji. Dosedaj se je vršilo vse društ. poslovanje v najlepšem redu za kar se vsem najprisrčnejše zahvaljujem in z gotovostjo pričakujem od Vas, da bodete ugodili moji posebni prošnji tudi sedaj, kajti čas je di$g in kakor vsem znano, nismo imeli zadnje tri mesece nikake seje in to radi bolezni ter prošenj od gotovih strani, da bi sejo kolikor mogoče hitro skončali, kar sijio seveda tudi storili in v tem času se je nakopičilo mnogo važnih stvari, katere moramo rešiti na prihodnji seji..
Pisal ne bom za mesec december nikomur radi dolgujočega a-sesmenta, ker opominjam vsakega s tem uradnim naznanilom — sploh je pa dolžnost, in glavno pravilo, da se mora vsak udeležiti glavne letne seje ter volitve društvenega odbora v mesecu decembru.	1
O pomenu te seje ne boni obširneje pisal, ker je vsakdo gotovo čital krasen tozadevni članek v Glasilu K. S. K. J. štv. 47 z dne 27. nov. t. 1. Vsaiktereniu pa priporočam pri volitvi nepristra-nost, Ne glejmo na osebnost, pač pa na sposobnost in gotovo se ne bomo varali. Ne vprašuj mo drugega: pa tudi ne odklanjajmo, kar misli on voliti. Zberimo si izmed dobrih — najboljše može iu med letom ne bo nikakega godrnjanja čez drštv. odbor — ker, če kdo godrnja, s tem sam sebe tolče po zobeh in se sramoti, kajti odbor se ni sam izvolil, ampak je bil izvoljen od vsega društva Volitev naj se torej vrši nepri stransko in mirno ter bodimo sigurni, da bode društvo vedno bolj napredovalo.
Želeč celokupnemu članstvu K S. K. J. vesele Božične prazni ke in srečno Novo leto; društvu pa najboljšega uspeha ter napredka, ostajam Vsem udani
Anton Miklavčič, tajnik.
minut
automobilu na poti proti Truplo so pripeli na da1 bi večkrat holm ob 9. uri zvečer, nakar ga ■	pogrebnik vzel v oskrbo.
Po truplo pokojnika je prišel njegov brat iz So. Chicago, IU., kamor so ga odpeljali od tukaj dne 4. decembra opoldne.
Pokojni Ignac Dolinšek je l>il doma iz Ponove vasi fara Št. Jurij pri Grosupljem, Dolenjsko, bil je samec, star 26 let. Spadal je k društvu Vitezi sv. Florijana št. 44. K. S. K. J. So. Chicago '
ni:
Vsem njegovim sorodnikom, posebno pa njegovemu bratu in njegovi družini izrekam v imenu mnogoštevilnih tukajšnjih pokojnikovih prijateljev globoko soža-Ije.
Tebi dragi Ignac pa bodi lahka ameriška žemljica! ^	John Sterle.
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem članicam dr.. Marija Milosti Polna" št. 114 v Steelton, Pa., da se bo vršila letna in glavna seja dne 15. decern -)ra točno ob 2. uri popoldne. Vsaka članica je dolžna, da se udeleži te važne seje, na kateri se bo vo-ilo odbor za leto 1919. ,
Chisholm, Minn.
Cenjeni gospod urednik:— Sporočam Vam žalostno novico, ki se je zgodila tukaj v nedeljo 1. decembra t. 1N *
Kakor skoro Vsalfc) leto, tako se je tudi letos končala * lovska sezona s smrtno nesrečo, in sicer je postal letos žrtev & nesreče rojak Ignac Dolinšek.
Nesreča pa se je zgodila, kakor je še sam povedal takole:
Ko so bili v nedeljo dne 1. decembra t. 1. na lovu približno 45 milj daleč severno od Chisholma, je imel sedaj pokojni Ignac Do-linšek srečo, da je ustrelil krasnega velikega srnjaka, ki je pa pozneje postal njegova nesreča in smrt. Ko se je srnjak že po tleh premetaval, je mislil Dolinšek da mu bo še ušel, zato ga je udaril s puškinim kopitom po glavi. Na nesrečo pa je bila puška nabita in se je pri udarcu iaprožila. Strel ga je zadel v dlan leve roke in v trebuh, kjer je tudi kroglja obtičala. Vsaka zdravniška pomoč je bila vsled oddaljenosti nemogoča. In tudi kakor je pozneje zdravnik izjavil bi mu tudi takojšnja zdravniška pomoč ne bila pomagala.
IndianapoHs, Ind.
Cenjeni sobr. urednik:—
Prosim, da priobčite sledeče vrstice v Glasilu. — Želim namreč poročati kako se v narodnem oziru gibamo Slovenci iz tuk. naselbine.
Dne 1. decembra smo imeli Slovenci javen shod kojega namen je bil storiti kak umesten korak za pomoč in osvobojen je naše tužne Slovenije v stari domovini, katero hoče spraviti Italija v svoje kremplje. Imeli smo sicer poprej že dvakrat sličen shod in »mo sprejeli protest zoper italijansko nasilstvo; ta protest naj bi se poslal na pristojno mesto v Washington, D. C.
Na javnem shodu dne 1. dec. smo zopet Slovenci iz Indianapolis sklenili da se strinjamo z idejo, da naj bi Slovence iz Amerike zastopal na mirovni konferenci tudi kak ameriški Slovenec, in sicer v prid in korist slovenskega naroda. V ta namen je bilo tudi sklenjeno, da se naj nabirajo prostovoljni darovi med rojaki v Indpls. Ind. s katerimi naj bi se po zmožnosti podpiralo našega slovenskega zastopnika pri narodnem delu.
Vsled tega apeliramo na vse slovenske naselbine sirom Amerike, da naj delujejo na to, da se naša želja uresniči. Možje v naši naselbini so že pridno na delu, ki pridno nabirajo prostovoljne prispevke v ta namen; dosedaj se je že nabralo $230.00. Upati je, da se bodo še vsi ostali odzvali s kakim darom, ki še niso v imeniku darovalcev. Vsakdo naj stori svojo narodno dolžnost ter naj pomaga za dobro stvar. Imena vseh darovalcev bodo prečitana na prihodnji seji.
Rodoljubni pozdrav vsem zavednim Slovencem sirom Amerike.	Louis Rudman.
Dostavek uredništva:—
Vaša želja in načrt sta naravnost neizpeljiva. V Ameriki živi 32 različnih narodnosti, pa izmed teh ne bo niti ena zastopana na mirovni konferenci. Združene države bo zastopal predsednik Wilson. Ta mirovna komisija je že na potu proti Parizu in šteje 5 mož.
Bodite brez skrbi, da bo pri zeleni mizi na mirovni konferenci sedel tudi kak Jugoslovan in celo Slovenec, čeprav ne iz Amerike.
Ako nabirate prostovoljne darove, dajte jih vporabiti raje za pomoč našim stradajočim bratom in sestram v starem kraju. Pri tem vam svetujemo, da prečit ate in se ravnate po apelu, katerega smo v zadnji številki na pni strani priobčili. Pri tem Vam želimo mnogo uspeha!
Za konvalescente influence.
Mnogo izmed onih, WVso že prestali influenčno bolezen ne ve, da jih influenca ali pljučnica lahko še enkrat napade vsled oslabelega notranjega sistema. Vsled tega je neobhodno potrebno, da u-trdimo ves sestav pljuč in da skrbimo, da bo nase telo čisto. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je zdravilo, ki izčiščtf črevesje, in ves notranji sistem. Dobiva se v vseh lekarnah po $1.10 —Še dvoje drugih zdravil priporočamo v sedanji zimski sezoni: Trinerjevi olajševatelj kašlja (Triner's Cough Sedative) za prehlad in kašelj, (ccna 25 in 50 c v ekamah, po pošti 35 in 60c), in Trinerjevi Liniment za revmati-zem, nevralgijo kar lahko dobite vsled slabega vremena. (35 in 65 c v lekarnah, po pošti 45 in 75c — Joseph Triner Co., 1333—1343 i So. Ashland Ave, Chicago, IU.
Z domoljubni m pozdravom
Fr. Plemel.
Sta dve »lati 51 višnjevih.
cagu. dero je i got o vila w Bachman v _ pa nabrale žene In fare. Na tej zastavi
zvezdi, ena srebrna ix±_
všite v sredini v obliki križa.
Pri tej priliki je Rev. A. Sojar nds domaČi župnik pozdravil ta stavo in je v hvaležnem spominu omenil vse one žive in mrtve naše fante, ki so bili pripravljeni dat svoje življenje in kri za svobodo vseh narodov, in ki so že kri pre lili.
Srčna zahvala vsem darovalcem in daroval k am, in vsem, ki so se potrudili(e) za ta krasen uspeh te naše slovesnosti.
Častni seznam mladeničev in mož
fare sv. Štefana v Chieagu, ki so z zvezdami označeni na "Službeni zastavi".
previdni in ns hodite daj vpraševat za delo v tO tovarno, ali celo skebat! — Sramota za vsakega stavkokaza. Delujte solidarno in stavka bo gotovo dobljena!
Umrli ali padli sa domovino:
Math. Duller, umrl v vojaški službi v Tampico, Mehika, star 15 let in 8 mesecev.	*
Alojz Verbiščar, umrl na francoskem bojišču.
Ranjen: John Predovich, leži v _ neki bolnišnici na Francoskem.
V vojaški službi se nahajajo, osi roma so bili:
Peter Brunski, Anton Bohte, Frank Cunk, Josip Duller, Anton Duller, John Duller, Silvester Da rovec, Martin Frank, John Fer-kull, Josip Frank, Josip Grego rich, John Gregorich, Ivan Gradi-šar, John Godič, John Hartel, Tom J. Hoye, Frank Jereb, Frank Kosmač, John Kem, Josip Krajner, Josip Kramar, Mirko Kušar, Štefan Lešnik, Viljem Lavrič, Frank Merlak, Ignac Merva, Ciril Mohar, 'Josip More'j, Andrej Ogrin, Frank Polenek, John Petrovčič, Peter Predovjč, Anton Ribnikar, Anton Rovtar, John Romanc, Josip Steb-laj, Marko Stare, Jakob Sterk, Josip Šinkovec, Anton Skofljanc, Frank Terselič, Jakob Turšič, Frank Toplak, Anton Verbi&čar, John Vukskiič, \ Josip Videtič, Math. Videtič, Frank Zlatoper, Anton Zupančič, John Zalokar, Anton Žabkar.
Prva vprizoritev gledališke igre "Pri kapelici".
Dne 7. t. m. zvečer in v nedeljo popoldne je vprizorilo društ. Marija Pomagaj št. 78, K. S. K. J., v slovenski cerkveni dvorani prvič na slovenskem odru novo gledališko igro "Pri kaipelici", katero je spisal urednik "Ave Maria", Rev. K. Zakrajšek.
Lahko trdimo in rečemo, da smo bili s to vprizoritvijo povsem zadovoljni ali celo razočarani. Vsebina te igre je pomembna, ganljiva in lepa; vsled tega jo toplo priporočamo tudi drugim slovenskim naselbinam, pisatelju pa iskreno čestitamo na tem njegovem najnovejšem delu. Igro "Pri kapelici" je dobiti z Mohorjevimi knjigami, katere je izdala Zveza Katoliških Slovencev, za leto 1919. Četvero knjig stane po pošti samo $1.T0.
Vsa čast in priznanje igralcem in igralkam pri vprizoritvi te igre, ker so nastopili vsi tako izborno pod vodstvom režiserja Fr. Mravlja. Igra, dasiravno" je v obče resna, ima tudi dosti smesnih prizorov ; za iz.vršitev teh je pa skrbel v vlogi JurČka, vaškega pastirja rojak Frank Kljun, doma iz naše slavne Ribnice; vsled tega je rešil svojo komično vlogo nad vse po-voljno.
Na to igro je prišlo tudi več naših sosedov iz Jolieta, kakor Mr. in Mrs. Frank Struna, Miss Elizabeth Grahek, Miss Ema Desman ter drugi.
Podpirajmo družbo "Ameriškega Rdečega Križa".
Od 16. do 23. decembra se vrši v Chicagu kampanja za pridobivanje novih Članov za družbo - "Amer. Rdečega Križa". V torek, dne 17. decembra, se bo vršila tem povodom po vseh vardah in pre -cintih mesta posebna registracija, ali vpisovanje v to drufbo. Za nase
okrožje bo registracija v uradu
"Glasila K. S. K. J." Pristopnina ali letna udnina znaša samo f LW ali $2.00, če hoče kdo dobivati se krasni' mesečnik "Amer. Red Cross Magazine". Upamo, d^ae bodo naši vrli in domoljubni Slovenci k Chicaga pri tej priliki od-
Na pomoč rojakom v
Cenjeni g. urednik: .
Prosim priobčite te vrstice:
Kakor znanc% imamo tukaj v Jolietu, III., slovenski oddelek Rdečega Križa, ki je deloval v korist našim vojakom za čas£ vojne in sedaj ko je vojna končana, ni pa še končano naSe delo, ampak naj bi se podvojilo, ker na seji dne 17. nov., ki so jo vodili naš domači župnik Rev. Plevnik se je sklenilo, da naj se to društvo zavzame za naš revni slovenski narod v stari domovini, da bi pobirali darove in obleke, bodisi tudi obralbljene, da je le še kaj za po^ rabo.
Kakor se sliši, je potreba v starem kraju velika, in da so v veliki revščini, glede obleke in hrane; mi pa hvala Bogu še nismo tako nesrečni in imamo še vsega dovolj, zatorej je naša dolžnost, kot kataliških Slovencev, da se spomnimo na one, ki so nam bratje in sestre po jeziku in krvi. Zarto je izvoljen odbor, da bo i-mel vse to na skrbi in določene so Dosebne ure, vsako sredo popoldne od od 2. do 5 ure, in zvečer od 7. do 9. tako, da ako hoče kdo kaj darovati v ta namen, bodisi v denarju ali obleki lahko to stori. Vsaka mala reč se radovoljno sprejme in vse bo natančno v knjigo zapisano, da se izkaz lahko predloži ako bo potreba. Prosimo i;udi vsa društva, naj bi se na sejah spomnila na slovenske reveže v starem kraju in kaj darovala v ta namen; kdor pa živi izven mesta in želi kaj pomagati, naj isto pošlje na tajnico, Mrs. Težak, 1012 N. Chicago St. Joliet, 111.
Zaeno vabim vsa dekleta in žene iz Jolieta ki znajo šivati da naj iridejo v staro šolo kjer se šiva vsako sredo popoldne in zvečer. Toraj naj stori vsak po svoji moči za dobro stvar! Odprite srce, odprite roke! Mary Oolobich, predsednica.
rfeki Rdečj velikanska dela u-
New York, N. Y.
Končano je klanje, utohnili so tapbvi na bojiščih, vojaki so od-ožilr orožje ter se deloma vrnili na svoj dom, deloma ostali na straži, dokler se ne uredi in zagotovi trajni mir.
Da, končana je vojlska in ostale so nam grozne posledice, zlasti za na« ubogi Jugoslovanski narod.
eči, zdihuje, plaka ta Ubogi naš narod, ranjen od mnogoštevilnih sovražnikov, ki so ga napadali od vseh strani — obdbožan, lačen v zimi brez pomoči. Oholi Nemec mu je od ene strane pobral kar je mogel. . . od druge strani mu je pa pohlepni Italijan uničil in razrušil domovje. . .
Katero slovensko srce more o-stati brezčutno ob tej veliki bedi na&ega naroda? Mi amerikanski Slovenci, kaj pa mi pravimo! Ali naj mirno gledamo vso to tugo?. Nikakor ne. Mi jim moramo pomagati in sicer takoj, Plasti pa me ženske lahko veliko storimo. Postavimo se v prve vrste sedaj, ko se gre za pomoč, kakor so se naši vrli možje postavili v prve vrste, ko se je šlo za pravico.
Na ppziv naSega vrlega rojaka in voditelja Dr. Marušiča, ki se je te dlA mudil v New- Yorku, smo se zbrale Greater New YonSke Slovenke 26. novembra k posvetovanju, da glede tega takoj nekaj ukrenemo, tedni nike e,laaj ča
Dr. Marušič nam je z živo be-seido naslikal velikansko bedo in potrebo našega naroda v domovini, ter nas še bolj navdušil za to stvar. Povdarjal je, da se moramo takoj organizirati ter začeti s pobiranjem denarja in obleke, da tO kar najhitrejše pošljemo domov. Naznanil nam je, da je Ameriški Bdeči Križ obljufbil, da bo vzel delo v svoje okrilje, sprejel pOšiljatev obleke in ako potreba tudi denarja in nam šel sploh na
Ijenja v tasu vojsfce in sedaj je privravljen nam še posebej pomagati.
Prepričevalne besede Dr. Marušiča so nas tako navdušile, da smo šle takoj na delo. Izvolil se je odbor za sloveenski ženski oddelek Jugoslovanskega dobrodelnega sklada. V odbor so bile izvoljene: Predsednica; Miss U. Zakrajlšek, itajnica Mrs. A. Skulj, I. blagaj-ničarka Miatf K. Pavlič, II. blaga jničarka Miss N. Rauch. Določilo se je sledeče:
1.	Da pričnemo takoj s pobiranjem obleke ter prosimo tudi pri drugih narodnostih, da nam )omaigajo s ponošeno obleko. Skladišče obleke bo začasno na 62 St. Marks Plače v prostorih slovenske dvorane kar nam je č. g. Benjamin Snoj z veseljem dovolil. Zato odločena blagajničar-ka, Miss N. Rauch, bo oskrbovala ta oddelek in sprejen^aila obleko, dokler se ne ustanovi glavna centrala. Prosimo torej vise rojake, naj darujejo po možnosti obleko, obuvala itd. da čimpreje ogrejemo z darovi naše ljubezni uboge zmrzujoče reveže v domovini.
2.	Za nabiranje prvega denarnega Sklada se je sprejel uspešni načrt ameriških dobrodelnih družb namreč, da se določi gotovi čas za pobiranje in onganizira na-biralke v Oddelkih, ki si razdele delo ter v določenem času obiščejo vsako družino in posameznika da ima tako vsak priliko pomagati in prispevati.
Za Brooklyn se je določil oddelek posebej in sicer bo imel svoje središče v prostorih društva "Danica" na Morgan Ave.
V ta namen se je določil teden od 7. do 15. decembra všteto. Cenjene rojake in rojakinje prosimo prav lepo v imenu ubogih trpinov doma, da naj darujejo vsak po svoji moči. Par dolarjev se ne )o poznalo nikomur, revežem bo pa v veliko pomoč.
Prosimo tu<Ji vse skupaj m vsakega posebej, da pomagajo nabi-ralkam, ki bodo poleg drugega, žrtvovale tudi svoj čas za to sa-maritansko delo. Pomaga naj vsak z lepo besedo, ker prositi je težka služba, pomaga naj ifaak z navodili, kje stanujejo še drugi Slovenci, pomaga naj vsak s tem, da bo navdušil svoje znance za stvar, pomaga naj konečno vsak s tem, da bo imel pripravljen dar-ček, 'ter prihranil nabiralkam čas ki olajšal težko delo.
Dragi Slovenci in Slovenke, i-mejte usmiljeno srce do svojih rojakov trpinov in pokažite ameri-canski duh stem, da posnemate a-merikansko darežljivost, kajti oni so žrtvovali že toliko sto milijonov za uboge. Darujte ubogi domovini in Bog Vas bo blagoslovil.
Odbor.
^^^^^^^ so go-vsi razumeli in mu vse o-
------ dobravali, kar je povedal. Marsi-
bi se mi kdo še ni nikdar preje slišal, kar je dr. Marušič razložil na tem shodu. Živel dr. Marušič !
Predsednik zborovanja se mu prav lepo zahvali; enako tudi o-«tali na odru.
Po dr. MaruŠičevem gošoru je zapel pevski moški zbor Soča znano pesem "Jadransko morje". To krasno petje in lepa melodija je prešinila vsa srca navzočih. Odobravanje je bilo tako velikansko, da ga ne moremo opisati.
Kot drugi govornik je nam bd predstavljen dobro znani g. Alojz Žužek, član SNZ. Že iz n jegove junaške postave se vidi, da je mož, ki se strinja in pomaga pri naših narodnih borbah za vse. Tako je tudi na tem shodu povedal. Raz tolmačil nam je potrebo skupnega delovanja v tem kritičnem času Posebno je omenil naše ženstvo v stari domovini, kako so bile vstraj ne, ko so pobirale podpise za vsta-novitev Jugoslavije, tako se mora tudi tukaj v Ameriki ženstvo organizirati. *Ko bo° enkrat stvar go ova pri Ameriškem Rdečem Križu in z Jugoslovanskim Narodnim Svetom, glede tako imenovanega Jugoslav Relief Fund", za katerega se začne v kratkem času po celi širni Ameriki nabirati, kjer živijo Jugoslovani, da bodo ženske v j>r\^ vrsti za to poklicane, da bodo nabirale obleko, živež, denar itd.
Nadalje je. govornik oČrtal, po kakšni poti bi se ta stvar organizirala; da je najprvo potreba izvoliti častno predsednico in tajnico, ki bi sklicale sestanek ženstva in tam odločili nadal jne korake.
Nato je prečital resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta, da se pošlje našemu predsedn. Woodrow WiUonu v Washington. D. C., kot protest proti Italiji, ki želi vzeti naše primorsko slovensko ozemlje. Izvoljen je bil odbor, ki bo resolucijo odposlal na pristojno mesto. Govornik je prečital tudi nekatere slovenske liste iz Jugoslavije in sicer: "Domovina", v katerem opisujejo gorje našega ,naroda doma, da je skrajna in hitra pomoč za na-> še ljudi doma potrebna in da moramo iti takoj vsak na svoje delo. Po končanem čovoru je žel govornik velik aplavz.
Za g. Žužekom je predstavil g. predsednik govornico go. Agnes Zalokar, predsednico Zveze Jugoslovanskih žen in deklet v Ameriki. V svojem govoru je Mrs. Zalokar razložila pomen te Zveze, kako koristna je in kako bo še bolj koristna sedaj, ko je nastopila doba za nas, da lahko pomagamo našim starokrajskim sotrpinom, ki stradajo in trpijo. Sedaj je prišel tisti čas, ko bo potreba vsaki ženski in vsakemu moškemu pomagati in delati v združenju; šele potem se nam bode želja izpolnila, drugače pa ne. Apelirala je na navzoče ženstvo iz Collin-
Protestno gibanje.
_________
LJUDSKI SHOD ŽEN IN DEKLET,
ki se je vršil v nedeljo, dne 1. decembra 1918, v cerkveni dvorani v Collinwood, Ohio.
Ta shod se je jako dobro in v za-dovoljnost vseh obnesel. Udeležilo se ga je več sto žensk in možkih. Dvorana je bila polna. Shod je o-tvoril Rev. J! Škur, župnik slovenske fare, ki je v kratkih jedrnatih besedah povedal in raztolmiačil namen tega , shoda. Za predsednika shoda je imenoval g. Paul Schnel-lerja, kateri je rade volje prevzel to mesto. G. Paul Schneller, ki nam je žepoznan kot navdušen Jugoslovan, se je v kratkih besedah zahvalil za to mesto. Nato je pozval pevovodjo g. Primož Kogoja, da naj pevsko društvo "Soča" zapoje kako pesem. Pevski moški zbor je nato zapel "Lepa naša domovina". Pevci so vsi rešili svoje vloge. Po končani pesmi mu je občinstvo navdušeno ploskalo.
Zatem pozove g. predsednik in predstavi prvega govornika za ta večer g. Drago Marušiča, člana Jugoslovanskega Narodnega Sveta iz Washingtona, D. C., ki je v svojem dolgem govoru pojasnil vse težnje sedanjega položaja med Jugoslovani m It Sli jo. Občinstvo
vse p
wooda, da se naj danes organizirajo, kakor se organizirajo žene in dekleta v Clevelandu. Vse se lahko doseže, samo resne volje je treba in delavne moči. Vsi navzoči so bili z govorom in pojasnilom gospe Žalokar zadovoljni, nakar se je predsednik v lepih besedah zahvalil za njen nastop, kakor tudi navzoči s svojim aplavzom.
Po končanem govoru Mrs. Zalokar je ženski cerkveni pevski zbor, pod vodstvom Mr. Vidgoja, zapel pesem "Hej Slovani."
Cerkveni pevski zbor je pri tem pokazal, da ima izborne moči.
Za govorofn Mrs. Zalokar je predsednik shoda še sam nadalje poročal o nabiranju oblek, darov, denarja, živeža itd. Povedal je, da je dobil brzojav od g. Prcdovicha iz Washingtona, D. C., da bo Ameriški Rdeči Križ z Jugoslovanskimi zastopniki in drugimi vplivnimi možmi imel svojo sejo dne 2. de -cembra, da bodo naredili vse po -trebne načrte, kako naj Amerika nam pomajga pri tem. Da bo ves e-nar, ki bo v ta namen nabran, poslan naravnost v New York na centralo Ameriškega Rdečega Križa in da bo Amer. Rdeči Križ kupil vse, kar mu bo naš odbor ukazal in bo dobil gotovo vsa živila ceneje kot bi jih kupili mi sami. Poleg vsega tega bo nam dala Amerika na razpolago tudi parniket ki bedo prevažali naše stvari v Trst in tam jih bo članstvo Ameriškega Rdečega Križa s pomočjo naših vo-
_p podpirali'
bedne. S tem naših ljudij
o. S tem bo naSe ljud-	M
prepričano, da bo red To his Exccllency, ost.	Woodrow Wilson,
Da se naj takoj prične z ak- President of the United States, tivnim delom, je prečital Rev. J. Washington, D. C. Skup listo imen ženstva, ki so bile Wc, the Slovenes, Croats and priporočene, da se naj izvolijo v Serbs of Sweetwater County, ta odbor. Predlaganih je bilo 15 Wyoming, in a meeting assembled članic, med njimi je bila imenova- this 27th day of November, 1918, na ga. Ivančič za predsednico, iti beg to submit to you the follow-ga. Mrvar za tajnico in to le za - ing:
časno, dokler se ne skliče redna se- WHEREAS, the Jugoslavs, now ja, na kateri se bo uredilo vse po- independent, but formerly sub-trebno. ' .	jects of Austro-Hungary, have as
Zadnji govornik je nastopil Rev. early as the year 1869, expressed Josip Skur, beneški Slovenec. Že their desire to unite with Serbia samo od#sebe se razume, kako so to an independent state to be mu morda pri srcu Italijani?! Za- known as Jugoslavia, said state to četek njegovega govora je bil tih, comprise all lands properly popu-počasen in resen. Povedal je celo lated by Jugoslavs since the 7tli zgodovino vojne. Kako so zavezni- century: Gorica (Goritzia), Gradi-ki vsak na svojo roko delali, do - ška (Gradišča), Trst (Trieste), kler ni prišla Amerika v vojno m Štajerska (Styria), Koroška (Ca-povedala, da vojne še ne bo konec, rinthia), Kranjska (Carniola), ako bo vsak zase delal. Zatorej so istria, Dalmatia, Croatia, Slavo -se združili in začeli s skupnimi na- nia, Bosnia,Herzegovina, and Ba -padi. Kmalu se je pokazalo, da je nat-, and Whereas, in April 1918, tako bolje. Orisal je poleg vseh j they have Teached an agreement držav, ki so bile v minuli vojni, tu-j with Italy whereby they bound di Italijo. To je jako na dolgo in i themselves to boycott Austro-široko orisal, ker so mu te razmere Hungary, provided Italy would, at bolj znane, ker je sosed Italije. Iz the close of the war, not demand njegovega govora so se slišale be-j any Jugoslav Territory, covetting sede, ki so segale ^sem globoko v | whieh they entered the -ar: And srce, kako se moramo zavzeti Ju- Whereas, Italy has signed this goslovani, da nam ne vzame Itali-> agreement and since that time the jan naše zemlje. Očrtal je nase ju- Jugoslavs of Austro- Hungary goslovanske čete v Sibiriji in dru- have boycotted Austro-Hungary, god; kako so se borili na vseh fran-1 thereby materially shortening the tah, kakor tudi naši vojaki v sta-1 war.
rem kraju, ko so Italijana prema-1 And WHEREAS, Italy is now gali pri Soči in Kobaridu. To so quoting an agreement which she bili Slovenci in Hrvati.	j has extracted from Russia and
Omenil je tudi Ameriko, kot za- j England prior to her entry into veznico, da je imela ta popolnoma the war in 1915, in the houT of druga cilje iti v vojno, kakor An- great stress, and is now spreading glija, Francija in Italija, da je | false propaganda in the hope of nam Amerika veliko pripomogla k i deceiving the allied world that naši borbi, kajti njen predsednik ]stria, Goritzia, Gradišča, Trieste, Woodrow Wilson je dal svojo pro- Dalmatia, part of Carniola, part ilamacijo tudi za samoodločeva - Lf Carinthia, and the Dalmatian nje. Mi Jugoslovani smo Ameriki islands known in her propaganda pomagali vse, kar je bilo v naši jas "]talia Irridenta", populated moči; pri Liberty bondih, War Sa|by Jugoslavs are rightfully Italian ving Stamps, Rdečem Križu itd.; territory:
da bo Amerika sedaj tudi nam po-| And WHEREAS, we fear that magala in to pri kampanji za " Ju- the realization of Italy's present goslav Relief Fund", zatorej idi-jprogram would ccreate another mo na delo vsi skupaj z združenimi Alsace-Loraine question which močmi in dobili bomo vse, kar bo- would in year to come, cause ano-mo želeli.	, / i ther world war.
Končno je zaključil g. govornik j BE IT RESOLVED; that we svoje besede z vzkliki: Živela A- triumphantly hail the news that merika in demokracija!	our great President, Woodrow
Po končanem govoru je zapel i Wilson, Author or the Slogan, zbor "Soča" "Slovei^c, "Self-Determination for all Na-Srb in Hrvat." Pri tem je pelo vse | tions", the standard-bearer of navzoče občinstvo. Bilo je res ne-1 righteousness and democracy will *aj lepega na tem shodu. Vse jel^e present at the near peace con-jilo zadovoljno in mirno ter vse ference:
je mirno čakalo konca, da je bilo That, having absolute, confidence pozno v noč.	Ce in him, we ask him to safeguaid Rov. J. Škur se je nato prav lepo the interests of the Jugoslavs in zahvalil vsem cenjenim govorni- regards to their just boundaries, Mrs. Zalokar, pevskemu dru- thereby removing all causes for štvu "Soča", cerkvenemu zboru future frietion: za nastope in krasno lepo petje, ^^ be ^ further resolved, that posebno pa še našemu vrlemu pe- L copy 0f these resolutions be vovodju g. Primožu Kogoju i" I spread upon the minuted of this Johnu Vidgoju, kakor vsem cenje- meeting and a copy mailed to the nemu ženstvu, možkim in vsem, kijpresident of the United States, so kaj pomagali pri tem shodu. | Woodrow Wilson.
Jugo-Slavs of Sweetwater County, ' Wyoming, Committee:
oevski
Na tem shodu se je nabralo znesek $75.03 za "Jugoslav Relief Fund". Srčna hvala vsem, ki so kaj darovali pri tej kolekti.
Po končanem shodu so se vsi zborovalci zadovoljno razšli z zavestjo, da so pomagali svojemu narodu, in da bo narod v starem kraju dobil to, kar inu pripada.
Z rodoljubnim pozdravom
F. H.
Rock Springs, Wyo.
Cenj. sobrat urednik:—
Priloženo vam pošiljam za pri-občitev prepis resolucije, poslane našemu predsedniku in zastopniku italijanske vlade.
Ta resolucija je bila poslana na predsednika Wilsona od Slovanov v Rock Springs, Wyo. Nadalje so bile rcsolucije poslane predsedni ku od petih slovanskih organizacij in društev, ena od hrvatskega, ena od srbskeag društva, od "Ilirije" št. 27, S. N. Z., od Srbske Narodne Obrane, od korporaeij in od fare sv. Cirila in Metoda ter od Slovenskega doma.
Nadalje smo tukajšnji Slovani poslali resolucije in proteste našim zastopnikom v kongresu, za -stopnikom angleške, francoske, srbske in italijanske vlade, na Senate Comm. of Foreign Affairs, na tajnika Tumulty in Lansing, na Bureau of Information in na Associated Press.
Vplivni ameriški možje so nam ustregli s tem, da so s svojimi prijatelji v Washingtonu poslali brzo-jave. v katerih so toplo priporočili
Rev. Anton Shiffrer, Frank Plemel, Max Kersishnik, Louis Taueher, Frank Kersishnik.
To his Excellency, The Ambassador of Italy, Washington, D. C. Sir: y
When your Government in 1915, entered the world war on the side of the allies, our hearts bled, hearing, that Italy has served an ultimatum on Austro-Hungary demanding surrender of the places of our birth as the only term un -der which she could be kept ne -utral. How our brethren at home, the Jugo-Slavs, felt, is best realized when one remembers the igno-miniuos defeat Italy received at their hands in the first Italian drive.
When i»i April 1918. your government, realizing that another drive would be certain failure as long as the Jugoslavs defended the frontier against what to them appeared to be a greedy conqueror your government, Valy, gave her sacred word of hon r to the official Jugoslav. delcgafes to Rome, to renounce all her ambitions to Jugoslav territory, apparantly following the principle tor which our gloriuos allies; entered the war namely, "The right oi ^elfdeter-(Dalje na 4. str. 5. kol.)
GEAND CARNIOLIAN i UNITED ST J
OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand CarnioUan Slovenian Catholic Union of the United
State« of America.
1911 Weft 22nd Plaee,
OFFICE: Phone: Canal 2487.

CHICAGO, ILL.
Subicriptioa price:	^^
For Members, per year........................................
For Nonmembers ............................................ Ljjjj
For Foreism Countries*... ...«..».....»»«»«»»»«»»».»»»»»»»».«»
it
99
Jadransko morje angleški prestavi.
Ko se je Mr. Walter Predovieh i/. Pueblo. Colo, dne 7. t. m. mudil v uredništvu našega lista na svojem po vrat k u iz Wasbingto-na, C. D., je nas iznenadil tudi s sledečo zanimivo in veselo novico, ki bo gotovo zanimala vse a-mcriške Slovence.
Mr. PredOvieh je na svojem potovanju obiskal tudi našo slovensko metropolo, Cleveland, Ohio, kjer se je sestal med drugimi odličnimi veljaki in rodoljubi tudi z g. I. Zorman-om, znanim ameriškim slovenskim pesnikom in skladateljem. Pisati o takih možeh je težavno za nas, ker jih nimamo dosti. Vse naše skladatelje in domače pesnike bi človek lahko seštel na prste. In še oni, ko-je imamo, delujejo skrito, bolj nepoznano in brez kakega slavospe-va.
Pisati obširno oceno o požrtvovalnem in marljivem delavcu na našem literarnem polju, o pesniku Ivan Zor mahu iz Clevelanda nam ni mogoče, ker nismo bili ž njim bolj v stiki. Čitali smo že dosti njegovih krasnih del v "Času*' in to nam je dalo navdušenje, da nas bo g. Zorinan morda enter*«, t iznenadil s prvo izdajo svojih ličnih pesmi.	v -
Pesnik Zorman je torej bolj skrita cvetka na našem literarnem vrtu. Ta evetka se pa razvija, poganja in rase in morda že v kratkem bo g. Zorman nastopil v javnost kot 'prvi in največji ameriški slovenski pesnik s tem, da bo Ho izdal svdja dela v posebni fcujigi. Po vsi pravici rečeno, da to bo prvi slični slučaj v zgodovini ameriškimi Slovencev.
G. Zorman ima dva posebna pe->*niš-ka talenta; prvič zlaga krasne slovenske pesmice, drugič pa prestavlja na mojsterski način nase mile narodne slovenske pesmi tudi na angleški jezik. Lansko leto smo imcii priliko, pricb* črti na tem mestu njegovo angleško prestavo znane pesmi*Y boj!' Danes pa prinašamo tuka^ angleško prestavo naše krasne domoljubne pesmi 4 4 Jadransko morje." Kdor razume angleški jezik, bo izprevidel ,da se je gosp. Zorman u to veliko delo povsem posrečilo, dasiravno ne v pesniški obliki.
Gospod Zorman namerava izdati vse naše znane in lepe slovenske narodne pesmi v angleškem prevodu. Dosedaj jih ima baje že 25 prestavljenih. — Ta tiačrt g. Zor-mana pozdravljamo najtoipljejše. Ali |ie bomo ameriški Slovenci lahko ponosni, da *>e bo tudi ameriški svet in javnost lahko prepričala o milosti, krasoti in zakladu naših slovenskih narodnih pesmi? Če bo g. Zorman res izvršil to velikansko delo,/mu bomo vsi arae-
priobčiti v enem izmed največjih, chikaških angleških dnevnikov, ki je naklonjen naši Jugoslovan ski ideji.
JADRANSKO MORJE. THE ADRIATIC SEA.
*
Roar on. waters Adriatic, Once we proudly sailed you
Slavic:' On your waves a fleet of oak Bore the offsprings of our race!
Gallant cities of our fathers : Flourished then along your
waters,
And their vessels then disclosed Sails that streaming bore their
name.
Hush now sea, we pray thee tell
us!
oD our fleets lie at thy bottom, Dkist thoU cast them on the cliffs That no longer they a-ppear?
In the sea they ere not buried, Nor the cliffs .caused their
destruction, That no longer they appear • Was but wrought by hostile
sword.
Nepatrijotom v spominsko knjigo.
Med ameriškimi Slovenci imanto hvala Bogu preježno večino patri-jotov, ali domoljubov: samo* miiifi je peščica onih, ki spadajo v galerijo nepatrijotov. Hudo nam je, da "šemo danes o teh rojakih, ker vsi ti ne zaslužijo toliko prostora naf tem mestu. Sledeče vrstice smo našim'nepatrijotom vsled tega napisali v spominsko knjigo, ker smo trdno prepričani, da ne vrste Iju-dij ni najti samo. med nami, ampak tudi med drugimi narodi. Drugič naj pa služi ta članek vsem tem brezdomovincem in mlačne -ženi v svarilo. Morda se bodo spreobrnili, sedaj ko je že zadnji čas za to.
Po našem mnenju bi se lahko vse te nepatrijote razdelilo v tri vrste: I. v vrsto Avštrijakov; II. v vrsto brezdomovincev in III. v vrsto ameriških mlačnežev.
Kar se tiče prve vrste teh "rodoljubov z dežele", smo se zadnji čas sami, ali na lastna ušesa prepričali, da imajo svoje srce vedno pri pokojni Avstriji. Nekaj izmed teh je celo tako z&telebaiTih, da ne verujejo ne tega in ne drugega. Večina teh misli, da je vse laž in neresnica, kar so ameriški in drugi listi pisali zadnji čas o vladnem in političnem preobratu v Avstro-Ogrski. — Xe verujejo, da je avstrijski cesar Karod odstopil ; da se je ustanovilo v Avstriji že več ljudovlad i. t. d. Ti patri-jotje spadajo v ono vrsto, ki bi bili dali radi svoje življenje za avstrijski prestol, so pa svojo naklonjenost in zvestobo do "c. kr." vlade
izvršili s tem, da so pobegnili v tii-riški Slovenci'iz srca hvaležni za M"!0- „Xa tlliem torej sedaj vpi -to. Obljubujemo mu tudi svojo Mei°: ^ivel Premili avstrijski vla-:{ zadevno pomoč, d* mu bomo ^lar! Ti si mogočen, slaven, moder, skušali nomasrati nri kritiu stro- Pr«vičen i. t. d. Mi smo ti pokazali
^_
naših ameriških naturaliziranih državljanov, ki sc navzlic temu Še vedno ogrevajo za črnožolto Avstrijo. Odpovedali so ji vdanost i nzvestobo s slovesno prisego; vse to jim je pa za nekako šalo. Najbolj primerna kazen za take "domoljube" bi bil večletni zapor in pa pogon v staro domovino. Naša slavna ameriška vlada ravna vso prejnilo s takimi osebami; pred vsem je ravnala prčmilo osobito v minulem vojnem času. Ako bi živeli ti možje zadnja leta v Avstriji in bi kazali ondi svoj patrijotizem na jednak način, bi že marsikdo izmed njih bival v ječi, ali pa visel na vislicah. Mogočni stric Sam 7*-res, ti imaš dobro srce za brezdo-movincc.
Kratko in mično epizodo iz življenja nekega Avštrijaka hočemo navesti ob sklepu teh vrstic.
Pred par dnevi se je mudil v u-redništvu našega lista nek ogrski Slovenec, ves preplašen, obupan in zbegan. Kakor večina ogrskih Slovencev iz našega ntesta, ni imel dotičnik niti prvega državljanskega papirja. Ker je pa bil svoje-časno naložen na vse inozemske sovražnike, oziroma na tu živeče podanike sovražnih držav, posebni dohodninski davek, je do^l tudi ta rojak nalog za plačilo $90.00 dohodninskega davka za leto 1915-J917. Zakon določa namreč za leto 1915—1916 2 odstotka davka od čistih dohodkov; za leto 1917 pa tri odstotke.
Tako torej! Ta nerodoljubni rojak se je pritožil, čemu mu je davčna oblast naložila $90 dohodninskega davka? Odgovorili smo mu: Zato, ker nimaš niti prvega državljanskega papirja. Tu živiš tu že 6 iet, pa se ti ni zdela Amerika toliko vredna, da bi žrtvoval $1.00 in par ur za pridobitev prvega državljanskega papirja. — premalo davka so ti naložili. Ti si služil tukaj zadnja leta lepe novce, ohranil si zdravo kožo, pa nisi storil za trohico dobrega za svojo novo domovino. Jaz bi ti naložil $1000.00 dohodninskega davka za tvoj tte*-patrijoiizera, poleg tega bi te pa še pognal v kako jetniško tabori-see. '
Označena svota davka mora "biti ^plačana do 13. decembra 1.1., v nasprotnem slučaju zadene dottčni-ka denarna globa, ali pa zapor. Oni vrli? patrijot je trdil, da nima toliko denarja, da ne more plačatti $90.00. Za božjo voljo vendar, kam si pa ves denar potrošil? Samski človek z $20 do $24 tedensko, pa tarna, da nima dandanes $90.00 prihranjenih ?!,
Poroča sc nam, da jc dobilo sli-čna plačilna povelja več Slovencev v Chieagu in South Chicagu; na -ravno pa samo taki, ki nimajo niti prvega državljanskega papirja. Sedaj, ko teče tem "patrijotom" voda v grlo, pa hitijo taki rojaki cd Poncija do Pilata s pritožbami; vse to jim pa ne bo nič pomagalo. Kdor ne bo plačal odmerjenega davka, bo občutil primemo kazen. Tudi nič ne pomaga takemu patri-jotu, če vzame šele sedaj prvi papir, sedaj, ko je že prepozno.
Te vrstice naj si zapišejo vsi naši nepatrijotje v spominsko knjigo v poduk in svarilo.

tance on said this Board to )letc -report to the the \folowimg day — achievement of which this Board is exceedingly proud of.
Yours very patrootically, LOCAL BOARD FOR DIV. NO John H. Bagdziunas, Chairman, f Andrew J. Smith. Hfc'	Secretary.
Albert J. Croft, Examining Physician.
Slovenaki prevod:
Cenjeni gospod:
Člani Lokalnciga nabornega odbora'divizije št. 26 se vam zahvaljujejo za vaše patrijotično delo katero ste izvršili vladi Združenih držav s tem* da ste pomagali temu odboru na registracijski dan, dne 12. sept. 1918 pri registriranju mož od 18. do 21 in od 31. do 45 leta v smislu službenih določb.
Vaše cenjeno sodelovanje in pomoč pri tej priliki je pripomoglo temu odboru, da je lahko predložil vladi naslednji dan popolno poročilo o registraciji — to je bila dosega dela, na katero je označeni odbor nrfd vse ponosen.
Z domoljubnim pozdravom
Local Board for Div. No. 26 John J. Bagdziunas, '><-■!-. i	načelnik.
Andrew J. Smith,
tajnik.
Albert J. Croft,
preiskov. zdravnik.

SLOVO OD MATERE.
Oko je videlo oko. . . V očesu tem je plavalo nebo. Zazrl sem lepoto to — in šel sem
proč!
Poslušal sem sree, Ki "tolklo je za me. . .. Užil sem jaz toploto to — in šel » »	sem proč T
Zagledal sem solze,< Ki padle so kot biseri na me. . . In sebi rekel sem: "Ti,hodi proč!«Ker vreden nisi ne oči j in ne srca in ne solza, Ki ,tebe ljubijo tako gorko!" .■••o'.:	'	- ' v
,	AS.
IZREKI ZNAMENITIH MOŽ.
Persikucije so podobne muhi — enodnevnici, ki se zave svojega življenja zjutraj v veri, da bo živela večno, zvečer pa že pade mrtva na vodo. Zatorej ne damo veliko na grožnje, da se nas bo preganjalo, kakor nas jc preganjal pokojni grof Stuergh. Kolo časa se vrti in s kolesom sc vrte tudi ministri.
Ivan Tavčar...
Prizuanje in zahvala.
skušali pomagati pri kritju stro škov te izdaje.
Cenj. Gos-pod Zorman! Baš sedaj živimo v tako kritičnih časih, da bi bil Vaš korak nekaj kolo-salnega za vse ameriške Slovence. Italijani nam v svoji plačani propagandi v angleških listih vedno mečejo pesek v oči, da smo neizobraženi; da'so nas Italijani izšolali ;da smo priseljenci? v primorskih pokrajinah brez literature i. t. d. Nastopimo pedaj z /dokazi na dan, da se naš polenta r-ski sovražnik hudo vara. Na plan s slovenskimi narodnimi in drugimi pesmi! Sedaj je čas za to! — Hvala Vam za poslani prevod "Jadranskega morja!" Še tekoči teden bomo skušali to pesem
pokazali
hrbet in se preselili v Ameriko, ker si postopal z nami pravično, ker smo ti služili cela tri leta po 6 kraj-cerjev dnevno, ali zato,>er si rtam dovolil nositi frajtarsko zvezdo na ovratniku vojaške suknje. Mi uživamo tukaj pečenko in bel kruh, vsejedno pa: Živel avstrijski ko-mis!
Ako boš takega Avštrijaka vprašal, za koliko je kupil Liberty bon-dov, ti bo odgovoril nepovoljno. Če je pa morda res kakega kupil, ga je pa že'davno prodal, četudi v izgubo. Taka so naziranja in mišljenja Avštrijakov.
V drugo kategorijo spadajo tisti, ki bi bili radi Avstrijci in za-jedno tudi dobri Američani; torej
Pri zadnji registraciji, dne 12. sept. je bil urednik našega lista naprošen od Lokalnega nabornega urada diviz. št.;26, da naj pomaga kot registrator in tolmač za jugoslovanske jezike pri registriranju. Navzlic svojemu obilnemu delu se je urednik temu domo-ljubnnenai klicu rade volje odzval. — Označeni dan je pomagal pri registraciji od 8. ure zjutraj do 1. ure v noč, samo da je bilo vse delo točno dovršeno.
Te dni je prejelo ifredlništvo "Glasila'sledeče pismo: '
WAR DEPARTMENT SELECTIVE SERVICE DIVISION
STATE OF ILLINOIS
Chicago, Illinois, Dec. 4th 1918. Mr. John Zupan, Editor "Glasilo K. S. K J " 1951 W« 22 Place, Chicago, III.
Dear Sir:
The memjbers of Local Board for Division No. 26, desire to t h Sank you for the patriotic ser-
Kaelar se pokaže, da jc. kakšna stvar neobhodno potrebna, mora biti tudi mogoča !. Tedaj sc politik ne sme ustrašiti nobenih težav, Junaško naprej, velja ob takem slučaju. Morda ne doseže sam, kar je nameroval, morda pade, a brez dvojbe odrobri nekaj skal, da je tistim, ki gredo'za njim, lažja pot in da oni tem bolj gotovo pridejo do cilja, če pa zmaga, je z enim junaškim naskokom dosegel več, nego bi sc bilo s tako imenovano previdnostjo doseglo v dvajsetih letih.
Dr. Janez Ev. Krek.
(Nadaljevanje z 3. str.) mination of *H Nations,'? we re-jodeed. The Jugoslavs agreed with her to boycott Austro-Hun-gary and assist her,- which con -tract they carried out to the letter, thereby enabling the Italian ar-mies to the only victory of which can now boast. Yes, we rejoiced, believing that the centurieslong racehatred between the Italians and the Slavs of Austro-Fungary and Serbia had been forever blotted out; believing also that no more Jugoslavs would ever be sub-jected to such negligence on the part of their eoftqueuors as is now the lot of more than forty thou -sand of our unfortunate brethren in the plains of Venetia who were ceeded by Austro-Hungary to your government in 1866.
However, our joys were short lived.* Hardly had the ink on the Roman agreement dried, then the Italian Military party dared to proclaim to the Allied Nations that the Jugoslav Adriatic coast, inhabited, according to the last official census, by 1,052,082 Jugoslavs and 372,623 Italians (of the latter we know 30% to be transients) is part of Italia Irridenta. In 1866 your government subjugated 67,000 Jugoslavs; nearly 1,-500,00 more are being demanded now. We look to the future an^ in anxiety ask: "What will be the next demand of the Italian Military party?"
Knowing the facts therefor we American citizens of Sweetwater County, Wyoming, born and grown to manhood in Koroško (Carinthia), Kranjsko (Carniola), Gorica (Geirizia), Gradiška (Gradišča). Trst (Trieste), Istrija (Istria), and Dalmacija (Dalma-tia), do most emphatically protest to your government through you, against the further spreading of misleading propaganda; we especially protest against your Military party's endeavor to create „Ir-redenta" aut of us and our brethren in Jugoslavia. Knowing that the realization of the Italian Military party's aims would in years to come, cause another world war, we feel it our sacred duty to bind ourselves to work untiringly .to prove to fhe American people, who have sacrificed everything for humanity's sake, that yonr government is abusing the good faith of our allies.
Given in joint meeting at Rock Springs, Wyoming, this 27th day ot November, 1918.
Committee:
Rev. Anton Shiffrer, Frank Plemel, Max Kersishnik, Louis Taucher, Frank Kersishnik.
Resolution of Slovenes and Croats of Virginia, Minnesota.
Whereas, the great w$r of Freedom has caused the Austro-Hun-garian Government to collapse, and the Hoijse of Hapsburg has been condemned as an obstacle to freedom and the Germans and Magyars of the Dual Empire have been deprived of their power 4o dominateNand control and oppress the Jugo-Slavs, aim
AVhereas, we believe the President of the United States voices the sentiments of all liberty loving people, when he says that the Poles and Czecho-Slovaks and the
in Hrvatov v Virginia, Minnesota.
'Ker je velika vojna svobode povzročila razdejanje avstro-ogrske
monarhije in Habsburžani so bili zapreka prostosti in Nemci in Ogri dvojne monarhije so izgubili moč da Vladajo in zatirajo Jugoslovane in ker mi verujemo, da se predsednik Združenih držav strnja z željo vseh svobode ljubečih ljudij, ko je rekel, da morajo biti Poljaki, Če-h«iŠlovaki in Jugoslovani ter vsi drugi zatirani narodi prosti in ker smo mi trdno prepričani, da ako hočemo, da se Jugoslovane osvo -bodi, je potreba, da sc jim dovoli, da si naredijo Jugoslovansko republiko v jugovzhodni Evropi, kjer živijo, na primer: v Gorici, Trstu, Pulju in Reki.
Zatorej bodi sklenjeno, da mi Slovenci in Hrvati na Mesaba železnem okraju v Virginia, Minnesota, zbrani na javnem shodu, naprosimo predsednika Zedinjenih držav, da porabi svoj vpliv, da se pravilno razsodijo meje nove Jugoslovanske države; in bodi nadalje sklenjeno, da se ta resolucija brzojavi in tudi pismeno pošlje predsedmku.
Zgornja resolucija je bila soglasno sprejeta dne 24. novembra 1918.
Za odbor:
Math,, Kostainsek. Matt Pridan o vi ch. John Sum rada.
Sotrudnik našega lista večletni član K. S. K. J. in ameriškim Slovence^ gotovo dobro poznani rodoljub in agitator jugoslovanske ideje, Mr Math Pogorele, je poslal v svojem imenu dne 30. nov. predsedniku Wood row Wilsonu sledečo pomembno in uvaževanja vredno brzojavko:
[jL	•	.
Hon. Woodrow Wilson. President U. S. of A. Washington, D. C. Esteemed Sir: —
That you are Angel of Peace, for the good of the nations that is known in the world Oyer. Traveling over 25 years over1 teh t^/'S, A. and all over Jugoslav country across the ocean, I know wishes of those Jugoslavs who gave their everthing, their life and home for the right of humanity and democracy. I, heard the sighs of many Of those Jcgral Jugoslavs, those who showed their loyahy for the l\ S. A. by buying a hundred dol-' Urs and thousand dollars worth of Liberty bonds and \\\ S. S. You have worked and fire working by teh old seying."Let.$v<tf^ man get his own". 0,..sir, -direct your peace full look on tji? shores of Adriatic sea — Dalmatia, Istria. Triest, Gorizia and Pola. They were the sole property of Jugoslavs an their forefathers for generations an<J generations back and are still property of tlie same nations, Jugoslavs. With hearty and grateful wishes, from travelling committee of South §lavic Catholic Union, Ely, Minn, and a member of numerous Jugoslavs Alliances.
Math Pogorele,
e> o. J. Sheppard, Gen. Sec. R. R. Y. M. O. A. Helper, Utah. ,
PREBIVALSTVO TRSTA IN ISTRE.
Trst šteje sedaj z okolico vred 229,510 prebivalcev. Od teh je 56.-908 Slovencev, 2,396 Hrvatov in
Jugo-SlavsT' and" other oppre^d !®rb0F» 119f23 Italijanov, 11,8501 peoples must be made free and W€V m 38'554 tu*ev' Xo> t0 * Whereas, we are firmly eonvin-
Nočenio se zadovoljiti s tem, kar se nam iz milosti dovoljuje. Mi hočemo živeti lastno narodno in kulturno življenje; brez tujega varuštva hočemo delovati za svoje ideale svobode in pravičnosti. Ne potrebujemo tujega duha, nočemo tujega reda. Naš najboljši vodnik je naša izobrazba. Močan stoji naš narod pred svetom, pripravljen n& boj za svobodo in <pra vičriost in pripravljen, da si u-stvari boljšo usodo v bodočnosti. Združeni v boju hočemo delati za ta cilj, za svobodo celotnega naroda.
t)r. Karel Kramar.
Gorje politiku, ki se vprašuje: Kaj pa poreče nasprotnik? Gorje, kdor se ustraši vpitja nasprotnikov in se ukloni njihovemu kriku! Prarvi naš somišljenik se vpra šuje edino in izključno le, kaj bo v prid slovenskemu ljudstvu. • r Dr. Janez Ev. Krek.
ced that, in order to make the Jugo-Slavs free, it will be necessary to permit them to establish and maintain a Jugo-Slav Republic in and over that territory in South-Eastern Europe in which they reside, including the cities of Goriza, Trieste, Pola and Fiume,
NOW THEREFORE BE IT RESOLVED^ That we, the Slovenes and Groats of Virgina, on the Mesaba Iron Range, in Minnesota, in public assembled, request the President. of the United States to use his influence in the proper deter-miation ot the bounelaries of the ne Jugo-Slav State, and
BE IT FURTHER RESOLVED, That a copy of this resolution be, by our committee, sent by telegraph and also by mail to the President, forthwith.
The foregoing resolution was unanimously adopted this 24th day of November, 1918.
Committee:
Math. Kostainsek, Matt Prijanovich, ; - John Sumrada.
nemško štetje. Po pravičnem štetju je v Trstu 80,000 Slovencev, a Hrvatov in Srbov 12,000, in še to je prej prenizko, kakor previsoko. Za teh 80,000 Slovencev plačuje država 15 učiteljev, a za 11,000 Nemcev 70 učiteljev.—To naj proučijo naši Avštrijaki, ako se sploh dobi še kateri, da verjame, da je za nas mogoče življenje pod Avstrijo.	*
Slična je statistika tudi za istro. Po avstrijski uradni statistiki je v Istri 404,286 prebivalcev, in to: 5540 SloveReev, 13,279 Nemcev, 167,966 Hrvatov in Srbov, 14,286 Italijanov, ostali raznih drugih narodnosti. A v resnici je število Slovencev najmanj 65,000, a Hrvatov in Srbov 181,000, ker je mnogo zapisanih za Italijane. Pa vendar imt\io Italijani v deželnem zboru več poslancev kot Slovenci, Hrvati in Srbi, ki se ne smejo posluževati svojega materinega jezika.
Kar je človek" s svojimi mozga« ni tekom enega leta naredil si lahko Mse to v par minutah z jezikom pokvari.

X ■»"f v- ■> K p - ; v '■
Wis. — Cert. št. 5710, jeta 2. novembra 1918.
iim-^ Mi
OBOVSKI GOSPOD.
Spisal J. Bedenik v "Drobtinicah" 1. 1891.
ru sv. Cirila in Metoda at 4 v Tower, Minn. — Cert. št. c* Katarina, R. 33, $500.00. -4 Zopet sprejeta 31. notem-Društvo šteje 105 članov(ie).	:
u Vitezi sv. Mihaela st. 61 v Youngstown, Ohio. — Cert, ic Barbara, R. 23, $1,000.00. — Zopet sprejeta 20. okto-Dmštvo šteje 124 članov (i<\
A. Ul
št. 8391, bra 1918
7
upna izplačana podpora
od ustanovitve do 1. <
pim^HMi
6313 St. Glair Ave., Cleveland, Ohio. ^ «07 N. Hickory St I
Predsednik: Paul
I. podpredsednik: J	_	_
If. podpredsednik: Math JerWn, 321 Palm'st.' Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Joaip Zalar, 1064 N. Chicago St., Joliet M. Glavni blagajnik: Jote Grahek, 1012 N^Broadway St., Joliet, IU. Duhovni vodja: Be v. Francis J. Ažbe, (i20_10 St.,Waukegan, III. Pooblaščenec: Ra*h F Komore, 9200 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 X. Chicago St., Joliet, 111.
„ .	NADZORNE ODBOR:
Jornp Dnada, 704 North Raynor Ave., Joliot, III. Martin Nemanij^JOOO W. 22 St., Chicago, 111. Math KostainSck, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintr, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Irank Fran««, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
„„ . _ _	POROTNI ODBOR:
Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. '
Oeo. >lajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Anton Grregorich, ,2112 W. 23rd St., Chicago, 111.	f
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Joseph -Buss, 6517 Bonna Ave.. N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK '«GLASILA K. S. K. JEDNOTE'': Ivan Zupan, 1931 W. 22nd Ploco, Chicago, III Telefon Canad 24g7. \ sa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopiae, društvene n&znanila» oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111.
URADNO NAZNANILO.
IZ USADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
V smislu Jednotinih pravil se fiskalno leto zaključi z zadnjim dnem meseca decembra. Radi tega prosim vsa krajevna društva, da pošljejo denar v pokritje asesmentov NAJKASNEJE DO 25. T. M.
glavni urad. Istotako tudi prosim, da se vsako društvo požurl m pošlje mesečno poročila za mesec december kakor hitro mogoče, tako, tla isto dospe v glavni urad NAJKASNEJE DO 25. decembra. Ker jc koncem vsakega leta jako veliko dela v Jednotinem uradu, zaradi tega prosim, da se predstoječo prošnjo in naznanilo vpožteva. izdelati imam šestmesečne račune za brate nadzornike Jednote, kakor tudi letna finančna poročila za razne državne zavarovalninske oddelke, kar povzroča izvanredno veliko posla. Da bode pa to mogoče pravočasno napraviti, je treba, da so krajevna društva točna v piačanju asesmentov in v pošiljatvi mesečnih poročil. Nemogoče je delo v glavnem uradu pravočasno in točno izvršiti, če niso društva točna v poslih v zvezi z gl. uradom. Radi tega ponovno prosim, da cenjena društva vsaj ta mesec store svoje dolžnosti pravočasno.
Zahvaljujoč se za prijaznost in naklonjenost vže naprej, osta-jam z bratski mpozdravoni, 5
JOSIP ZALAR, tajnik.
_^ ;
Društvom K. S. K. Jednote v raamotrivanje in prevdarek.
Vsakieremu ižtafed {^.fMv'ati'elantc K: S. K. Jednote je znano, kako velike žrtve je zahtevala nepričakovana epidemija "španska i-ifluenca". Vsled te bolezni so bile vse podporne organizacije zelo prizadete in oškodovane. Naša Jednota, v kolikor mi je do sedaj naznanjeno, je zgubila do dmašnjega, dne 115 članov in članic, katerih dedičem je treba izplačati .$105,750.00. Beri: Stoinpet tisoč sedemsto petdeset dolarjev! Pripomniti panoram, da jc šc več društev. ki mi niso vposlala mrliških listov; ravno tako tudi vsakdo zna, «li bolezen še ni prenehala hi je vsled tega^umevno, da se bo število umrlih še povečalo. Radi tega je potreba največje pozornosti od slrani vsakega elana in članice, da stori potrebne korake in pride tej velikanski izgubi v okom. Poročal sem že, kako strog je državni zakon, na .podlagi katerega se zahteva, da mora vsaka organizacija imeti toliko in toliko denarja v blagajni, če hoče biti solventna in noče, da ji državni zavarovalninski department prepove poslovanje. Kos je, da imamo lepo svoto denarja v blagajni, toda vse to še ne odgovarja zahtevam in predpisom zakona. In sedaj nas je zadela pa še ta velika nepričakovana nesreča. Vsled tega naznanjam cenjenim članom in članicam naše dične Jednote, da bodemo morali na vsak način prihodnje leto razpisati posebni asesment, (Ja se pokrijejo izdatki za umrlimi člani in Članicami, ki so podlegli prezgodnji smrti vsled "španske influence". In ker $e bo radi tega razpravljalo in določilo pri seji glavnega odbora Jednote, ki se snide v glavnem uradu prihodnji mesec, radi tega tem potom prosim vsa krajevna društva, da o tem razpravljajo in razmotrivajo, ter poročajo^ nS glavni urad kako mislijo, da bi bilo najbolje in najpriličnejše za članstvo radi razpisa posebnega asesmenta. Nekaj se mora ukreniti. Asesment se bode moral povišati. Toda vprašanje je, naj se li sedanji smrtninski asesment podvoji, ali naj se vsaki mesfec razpiše na vsakega člana in članico gotovo svoto? na bo pa glavnem odboru Jednote mogoče rešiti to važric zadevo v zadovoljstvo vsem okoliščinam in po večini članstva, radi tega se obračam na cenjena društva, da o tem sklepajo in poročajo svoje mišljenje in želje na urad. Vsako društvo se prosi, da so o tem izreče in izjavi, da bode toliko lagljc •»lavnim uradnikom Jednote stvar rešiti v zadovoljstvo večine. vse društvene izjave naj se pošljejo na glavni urad najkasneje do 10. januarja 1**19.
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, glavni tajnik.
Joliet. 111. dne 7. decembra 1918,
SPREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC. Pristopili člani.
K društvu Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Yofingstown, Ohio. -- Jert. št 1<W3 Besednik Peter, rojen 1893. H. 26, $1,000.00 - Sprejet 20. ok-1 o bra 1<HS. — Društvo šteje 123 članovic).
Suspendovani člani zopet sprejeti.
K društvu sv. Jožefa st. 103 v Milwaukee, Wis. -Kftstfctie Anton, R. 28, $500.00. Društvo šteje 97 članov(ie).
K društvu Vitezi sv. Florijana št. 44 v So, Chicago, 111. — t ret »t. 18815, Palek Josip, R. 26, $1,000.00. — Zopet sprejet 3. novembra 1918. — Društvo šteje 232 elanovU^.	-
K društvu sv*. Cirila in eMtoda ši.'4 v Tower, Minn. — Cert. st. r,44, Sprr.jcar Jakob, R, 29, $1.000.00. - Zopet sprejet 11. novembra 1918. -- Društvo šteje 104 člane(ice).
K društvu sv. Petra št. 30 v Calumet. .Muh. — Cert. št. 17798, Luki Karol, K. 41, $1,000.00. — Zopet sprejet 10. novembra 1918. —
Društvo šteje 297 članov(ic)	•>
K društvu Vitezi Sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. — Cert, ft 22540, Penič Sandor, R. 28, $1,000.00. - Zopet sprejet 20. oktobra 1918. — Društvo šteje 125 članov (ic).
V	Prestopili člani. ' - J!, '	'"/.' V .
Od društva sv. Alojzija št. 83 v Fleming, Kan«., k društvu sv. Roka št. 132 v Frontenac, Kans. — Cert. št. 7809, Volent oJsip, R. 26, $1,000.00. — Prestopil 2. novembra 1918. — Prvo društvo šteje 40 č!anov(ie), drugo društvo šteje 69 članov (ie).
Od društva sv, Alojzija št. 83 v Fleming, Kans., k društvu sv. Pavla št. 118 v Little Falls, N. V. — (Vrt. št. 11821, Gatnar Franc, K. 18, $1,000.00. — Prestopil 1. novembra 1918. — Prvo društvo šteje 42 članov(ie>, drugo društvo šteje 19 Članov<ic).
Od društ v a sv. Cirila in Mol oda št. 59 v Eveleth, Minn., k dru-štvu sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. — Cert. štev. 18743, Rudman Ferdinand, R. 19, $1,000.00.—Prestopil 13 oktobra 1918. — Prvo dni-št vo šteje 199 članov(ie), drugo društvo šteje 138 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda ši. 59 v Bvcleth, Minn., k društvu sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn. ~ Cert. št. 6909, Kožar T van, R. 19, $1,000.00. — Prestopil 13. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 200 članov(ic), drugo društvo šteje 65 članov(ic).
Od društ v a sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio, k društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 18981, Šetina Josip, R. 22, $1,000.00. — Prestopil 10. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 51 članov(ic), drugo društvo šteje 495 članov (ic).
Prestopile članice.
Od društva sv. Barbare št. 92 v Pittsburgh, Pa., k društvu Marija Čistega Spočetja št. 80 v Chieago, 111. — Cert. št. 5839, Sljolan Bara, R. 20, $1,000.00. — Prestopila 24. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 68 članov(ie), drugo društvo šteje 156 članov(ic).*
(M društva sv. Alojzija št. 83 v Fleming, Kans,, k društvu sv. Pavla šf. 118 v Lrtlc Falls, N. Y. — Cert. št. 6317, fiartnar Franca, R. 19, $1,000.00. — Prestopila 1. novembra 1918. — Prvo društvo šteje 41 članov(ic), drugo društvo šteje 18 članov (ie).
Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chieago, Ili., k društvu Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 8316, Bratina Marija, R. 22, $1,000.00. — Prestopila 14. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 207 članov(ie), drugo društvo šteje 186 članov(ic),
Suspendovani člani.
Od društva Vitezi sv. Jurija št. 3 v Joliet, III. — Cert. št. 19883, fckof Jernej, R. 29, $1,000.00. — Suspendovan 9. novembra 1918. — Društvo šteje 158 članov(ic).
Od društva sv. Alojzija šL'47 v Chieago, lil. — Cert. št. 15542, Vulc Mijc, R. 27, $1,000.00. Suspendovan 10. novembra 1918. — Društvo šteje 99 članov (ic).	v
Od društva sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. — Cert. št. 20933, Kambič Jožef, R. 42, $1,000.00. — Suspendovan 20. novembra 1918. — Društvo šteje 172 članov(ic).
Od društva sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. — Cert. št. 21132, Lukačič Mijo. R. 23, $t,0<X).00. — Cert. št. 20897, Pavlinie Jurij, R. 28, *1,000.00. — Cert. št. 18781, Zadevac Jakob, R. 29, $1,000. —Cert. št. 20589, Gajan Peter, R. 30, $1,000.00. — Cert. št. 21216, Sigler Jurij, R. 36, $1,000.00. — Cert. št. 22598, G rag Ivičin, R. 37, ,¥1.000.00. — Suspendovani 22. novembra 1918. — Društvo šteje 119
članov(ic).	; •'« 1
Od društvu sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland; Ohio. — Cert. št. 16417, Kocjan Ivan, IL 22, $500.00. Suspendovani 10. nov. 1918. -Društvo šteje 198 članov(ic). f
Od društva Mv. Jurija št. 73 v Toluca, 111. — Cert. št. 20087, Oven Mate, R- 20, $1,000.00. — Suspendovan 10. novembra 1918. Društvo šteje 45 članov(ie).
* Od društva sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich. — Cert. št. 21870, Mantel Ivan, R, 28, $1,000.00. — Suspendiran 5. novembra 1918. — Društvo šteje 42 članov(ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. — Cert. štev. 14072, Stanešič Janko, R. 18, $500. — Suspendiran 10 novembra 191$. Društvo šteje 147 članov(ic).
Od društva sv. Treh. Kraljev št. 9$ v Ročkdale, Iti. — Cert. št. 17678, Strojin Ignac, R, 19, $500.00. — Suspendiran #15. novembra 1918. — Društvo šteje 77 članov(ie).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. — Cert. št. 19954, Dragan Jožef, R. 25, $1,000.00. — Suspendovan 22. novembra 1918. — Društvo šteje 123 članov(ic.) ,
Od društva sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 19771; Obec Ivan, R. 17, $500.00. — Suspendovan 17. novembra 1918. — Društ vo šteje 98 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 112 v Ely, Minn. Cert. št. 19642, Videč Ivau, R. 31, $1,000.00. — Suspendovan 27. novembra 1918. — Društvo šteje 79 članov (ie).
Suspendovane članice.
Od društva sv. Roka št. 132 v Frontenac, Kans. — Cert. št. 4422, Dolenc Ivana, R. 20. $1,000.00. — Suspendovana 27. novembra 1918. — Društ vo šteje 68 članov (ie).
Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chieago, 111. -— Cert. št. 2534, Cermč Marjeta, R. 32, $250. — Suspendovana 17. novembra 1918: — Društvo šteje 208 članov (ic).
Od društva sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, 111. — Cert. št. 5929, Strojin želena, R. 21, $1,000>00. — Suspendovana 15. novembra 1918. — Društvo šteje 76 članov(ic).
Od društva Marije Čistega Spočetja št. 160 v Kansas City, Kans. -- Cert. štev. 8364, Magušar Eva, R. 26, $1,000.00. — Suspendovana 7. oktobra 1918. — Društvo šteje 27 članov(ie).
Odstopile članice.
Od društva Marije Pomačaj št. 78 v Chieago, III. — Cert. št. 6223, Ašič Ana, R. 18, $1,000.00. — Odstopila 17. novembra 1918. — Društvo šteje 209 članov(ic).
.Od društva sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 8331, Čergolj Karolina, R. 20, $500.00. -i Odstopila 17. novembra 1918 — Društvo šteje 62 članov(ie).	'
Izločene članice.
Od društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. — Cert. št. 464, Saftič Franca, R, 36. $500.00. — Cert. št. 422, Kritfj Ana, R 41, $500.00. — Cert. št. 1810, Meglen Marija, R. 45, $50000. — Izločene 1. oktobra 1918. — Društvo šteje 484 članovfic).
Josip Zalar, gl. tajnik.
Listnica uredništva.
isi! Mi ne moremo vsled tega njemu na ljubo izdajati posebne šte-
' vilke, ki stane $175.00. O točnem
Nekaj dopisov in naznanil smo prejeli že ob zaključku današnje številke. Vse zaostalo sledi prihodnjič. Če je poslal kak tajnik kako uradno naznanilo prekasno, naj si posledice sam pripiše. Vsak tajnik ve in zna. kedaj se vrši glavna letna seja. Čemu se pa preje ne zgla-
pošiljanju naznanil pridigamo vedno, pa — vse zaman!
Kes je spomin in sovraštvo do slabih del.
Kdor potuje po puščavi si želi, da bi imel dromedarjev želodec.
(KadalMaaJ«)
Ko se vrnejo pozneje gospod v družinsko izbo, najdejo ondi sestro Miciko, ki je ravnala otročje perilo in Tončkovo posebej devala, češ, da bode takoj vse pri rokah, kadar pojde v Marijani-Sfo
"Smili se mi revše, ker mora mo proč." pravi Micika, "proč med druge ljudi v daljno mesto. A sam izprevidiš, da vseh vendar ne moremo obdržati. Tonček je najstarejši, najbolj pameten in najbolj resnoben med vsem; iz-vestno bode v Marijanišču zanj kakor nalašč. Tudi mislim/ da mu niti ne bode preveč hudo dela ločitev od sestre in bratov. Menim, da ni posebno mehkega srca,"
"Te^a ne moreš vedeti, morda je deček rahločutnejši, nego se ti dozdeva, pa se le ne zna pokazati. Kolikor vem, bil je srček svoje matere.' *
"Materoi srček mogoče, jaz si pa le ne morem pridobiti njegovega srca. Vsi drugi tekajo za menoj in "teta, teta" vpijejo ugle-davši me, on je vedno mrzel. No-l>ena reč ga ne ogreje, kakor bi bolehal.'
"Morda je/res bolehen", poprime jo gospod za besedo, "zastonj otrok ne poveša »glave."
Kakor nalašč vrne se sedaj Tonček v izbo in sede zopet k o-knu.
"Tonček," pokličejo ga gospod, "pridi uo nekolik^ semkaj k meni! Kako pa, da si ves čas tako žalosten, odkar si pri nas?"
Deček molči. Solze mu stopijo
_ v •
v oei.
a "Ali te morda kaj boli?" iz-prašujejo gospod dalje.
Deček prikima.
"Kaj pa te boli?" "Glava."
"Ali že dolgo?"
•	"Dolgo."
•	"Odkar si pri nas?"
Deček zopet prikima in gospoda žalostno pogleda. -•"Ali te še kaj boli?" povprašajo gospod dalje.
<4Oči me tudi bole in pa zadaj na tilniku."
"Tako, tako," pravijo gospod in z glavo zmajajo. "Zakaj pa nisi tako dolgo ničesar rekel f Kaj si moral do skrajnosti odlašati? Micika, Urša naj gre takoj v Trbovlje po zdravnika, ti pa spravi Tončka v posteljo!'
Na večer je. prišel trboveljski zdravnik in dečka ogledal. Jako pomenljivo je zmajeval mož z glavo in nazadnje določil bolezen, rekoč, da so se mu možgani vneli.
"Sveti križ božji,' vzdihne gospodova sestra, "sedaj bode celo še smrt v hiši! Oh, zakaj ga nismo že poprej poslali v Marijanišče, da ne bi vsaj mrliča imeli!"
Gospod jo ostro pogledajo, ne rečejo pa nič.
Micika odide venkaj in se pri vratih na vrt ustavi, kjer so drugi otroci tako veselo žgoleli, kakor nad njimi v zraku lastovice. V tem trenotku seji je bolni deček zasmilil. Hitro se povrne v izbo in zdravnika vpraša: <rKaj pravite, gospod doktor, umrl menda ne bode?"
"Kakor se obrne; lahko da, lahko tudi da ne!' odgovori zdra-nik, "kakor bode postrežba, in kakor se zasuče med tem bolezen."
"No, postrežibe mu ne bode manjkalo; z Uršo se bodeva vrstili, in kar bi n? zmogli, naprosila bodem tu pa tam še sosedo."
"Dečku bi bilo pred vsem treba popolnoma mirne sobe," pravi zopet zdravnik.
* Gospod, to bode dobil še nocoj. Postlali mu bodeva v Uršini sobici, ondi bode mir," določi' Micika in tako je tudi bilo.
Požrtvovanja polni dnevi in še hujše noči so prišle sedaj v do-bovški župni dvorec. Doktor iz Trbovelj je bil skoro vsak dan v hiši in opazoval za smnt bolnega dečka, ki skoro ni mogel pričakali trenotka, v katerem bi se preselil k svoji materi v nebesa. Vsak dan jo je klieal z najslajšimi imeni, kar mu jih je 1? narekovalo otroško nepopačeuo sree, dokler mu osu^ena usta niso odrekla glasu.
"Prav malo je upanja, da okreva", pravi nekega dne po skrbni preiskavi doktor, a"ako ga vro-
čina do jutri zjutraj ne popusti, tedaj je izguibljen," - *
Če je tako, ostanem nocoj vso noč sama pri njem," odgovori Micika odločno. In res je ostala pri dečku, ki ji je ibil dosedaj najmanj pri srcu med vso petori-co. O j, kako počasi poteka ura za uro! In kako usmiljenja vredno je ,lylo ubogo dete, premetava joče se v neznosnih bolečinah po beli postelji z ene strani na drugo! V zvoniku bije polnoči in deček jame klicati mater. "Mati, mati, zlata moja mati, ali ste vi?" vpraša in oči na debelo odpre. Micika se sklonPk njemu na posteljo in mu hladi vroče čelo. Dečku se o-braz zjasni: 'Oh ,zlata moja mama, ali ste vendar prišli pome, vendar enkrat!" vzdihne naposled in se Miciki okolu vratu o-klene, ter jo stako silo nase pritegne, da se je lice lka dotikalo..
Nepopisno vesela je Micika čutila, kako je pričel deček mirneje sopsti, kako da so njegove ročice silni pritisek popuščale, in kako so se bolniku prsi dvigale vedno lahneje. IFotela se mu je polagoma izmuzniti in ga spraviti pod qdcjo, toda ob vsakem najmanjšem poskusu vskriknil je deček m se je še tesneje oklenil. Ni ji kazalo drugega, kakor pri njem sloneti na .postelji in udati se v voljo božjo. Od truda je polagoma zadremala.
Zlati žarki jutranjega solnea so jo našli spečo pri dečku in so jo vzbudili šele v tistem .trenotku, ko so gospod stopili v sobo.
Micika se iznebi dečkovih rok, ki so jo še vedno objemale, skoči od postelje in pravi. "Saj menda vendar nisem spala.'
"Menda že, ker te je šele soln-ce vzbudilo in niti petelina nisi slišala," pravijo dabrovoljno smehljajoči se gospod. "Tod^ kaj to, semkaj le poglej, ali ga vidiš, kako se poti. da mu od vsakega lasu visi kapljiea? Kolikor jaz smem in vem sklepati, rešeni je fant in hvala Bogu in tebi."
Tončku so bili res vsi lasje mokri, in kakor bnnove jagode debele so mu stale potne kaplje po čelu. Miciki se oči zasolze.
. "To mu bode pomagalo," nadaljujejo gospod, "in odslej nadalje bode hitro okreval. V treh tednih se bode morda že lahko preselil v Marijanišče.' '
"Gospod, ali res misliš, da bi jaz dečka sedaj še preč pustila med tuje ljudi?"' vpraša sestra brata. 'Popiisli, za mater me je nocoj klical, in če tudi je to v 4>4o-dnosti dela, vendar le mu hoč^m odslej nadalje mati biti. On je moj!"
"Ali bodeš morda mesto njega poslala rajše živahnega' Ivana v Marijanišče?"
"Ne, tega ne!'
"Ali morebiti,Ivanko?" >
"Te že celo ne!"
"No, veš kaj, najmlajših dveh pa vendar ne bodeš tjekaj pošiljala?'
"Teh dveh pa za nobeno ceno ne"! odreže se blaga Micika, obdržala bodem vseh pet pri nas, naši naj bodo!"
'Vseh pet? Pomisli, — ne daj se preslepiti od lastnega srca! Kako negotova jc hvaležnost pri vzgoji otrok! Nikdar ne veš natanko, kakega duha so."
"Mnogi stariši tega niti pri lastnih ot rokih ne vedo."
"Ako jim pokažemo le prst, zgrabijo že takoj za celo roko."
"Naj jo le!"
"In ko dorastejo, izgube se na vse vetrove, ter na naju niti mislili ne bodo."
"Če ne bodeva vestno za nje skrbela, res da ne!"
"In kaj pa delo »in trud, ki ti ga bodo prizadevali?"
"O nič, ura v nič; ogibala se ga ne bodem. Toda "—sestra se ozre boječe v gospoda — "ali ti je morda preveč vseh pet?"
"Meni? I Bog obvaruj ! Čuj me, Micika, kaj ti povem! Ko je rajna Ana umirala in zbok sknbij, kaj bode z njenimi otroki, ni mogla umreti, stal sem ob njeni postelji in se mji obljubil, da hočem jaz za nje skrbeti, kakor za svoje. "Za vseh pet?" vpraša žena na smrtni postelji. 'Za vseh pet,' obljubil sem ji, na kar se je v miru ločila od tega sveta.'
(Konec prihodnjič.) \
tL ——■

P'
(Koneo,)	TI upi so bili
dosedaj naroda le površno znani,
ker prerokbe iz časov pred Davidom niso jasno izražale Mesije ve podobe, in tudi za Davida in Salomona je živel Mesija le bolj v pesništvu, ki je sicer predmet izčrpalo do dna, a ker je bilo večinoma lirično in kot talko, dasi od Boga navdihnjeno, bolj izrajs subjektivnega čuvstvovanja, ni našlo vedno zasloni be v realnih razmerah tedanjega časa. Razumevali so je tedaj le navdihnjeni sveti pev ei, a ljudstvu- je ostalo več ali manj nerazumljivo.
To je nekak psihologfcen razlog, da ljudstvo tako dolgo ni razumelo svojega poklica in 'spoznalo pravega jedra mesianskih obljub.
Na ves drug način je zbujala mesiansko idejo šola prerokov in zato tudi z boljšim uspehom. #
Dasi je jezik v spisih teh mož včasih poln poezije, vendar 5e njih vsebina didaktična in zato bolj ' prikladna ljudstvu, ki za propada ni toliko vprašalo po poeziji kakor po pomoči, ki bi ga rešila iz hudih stisk. Zato se je narod misli na Mesija tem rajši oprijel.
A kalkor v svetih pesmih, moramo razločevati tudi tukaj med podobo, ki se je zrcalila v duhu prerokov in podobo v duhu ljudstva. V prvi ne nahajamo sukce-sivne jasnitve, nahajamo jo pa v drugi. Vzrok je v tem, ker Bog posameznim prerokom kot voditeljem ni hotel skrivati Mesija, h kateremu baš so napeljavali narod; a narod, ki je bil v svojem mišljenju vedno odvisen od vna-njih razmer, ki so preroki nanje naslanjali vse svoje obljube, bi obljube, preden so se uresničile prerokovane vnanje razmere, ne bil spoznal, ako bi ne bila razločna. Zata so nekatere prerokbe kalkor nalašč še tako temne. Kolikor bolj pa *c je uresničevala zgodovinska podlaga, na kateri prerokbe slone, toliko bolj je mogel tudi narod razumevati mesianske prerokbe.
Tudi niso bile prerokbe ^pisane k za tedanjo, ampak tudi za poznejšo dobo. Ker je imela po božjem sklepu prerokba utihniti 400 let pr. Kr., so morali sveti pisci popolno Kristusovo podobo ljudstvu že naprej naslikati v njegove svete knjige, s katerimi se je fcnelo tolažiti v poznejšem času propada.
Jako verjetno je tedaj, kakor meni učeni protestant Hengsten-berg, da je drugi del Izaijevih i»i Caharijevih prerokb, ki govo-te podrobno o trpljenju Mesije-vem, prišel šele po dobi prerokov izbranejšemu delu ljudstva pred
oci. ,
Popolnoma umevno je, da ljudstvo, v katerem se je imela živ-ljenska sila v makabejskih časih še prav dobro pojaviti, ni še bilo pripravljeno, da bi razumelo Kristusovo nalogo, kakor jo slikajo preroki, nalogo, ki je bila' judovskim partikularističnim čuvstvom tako tuja, mogoče celo boljšim narodovim elementom. Saj vemo, kako so si še v Kristusovem času celo apostoli mislili Mesija. A da tndi učeniki naroda niso našli Kristusove podobe v svetih knjigah, je biio krivo njihovo popačeno srce.
Vse mesianske prerokbe omenjenih mož se naslanjajo na eno zgodovinsko dejstvo — babilansko snžnost. Ako omenjajo tndi asir sko, je pač le radi tega, ker govore preroki do vsega Izraela, v Judeji in Samariji. Splošni realni substrat je ta: Ker je narod grešil, ga zadene kazen — sužnost, a rešil .ga bo njegov Bog, zakaj Mesija pride in boTcntfjeval s svojimi izvoljenimi vsem narcdom na veke. Te. splošne misli precizira 16 svetih, časti ji vih mo| (prerokov), vsak po svoje, slikajoč po navdi-hovanju sv. Duha Mesija, ta bolj z ene, ta bolj z druge strani.
Jasnejša in jasnejša je postajala podoba Mesijeve v govoru in v pismu prerokov.
Malahiju, zadnjemu preroku,-ne preostaja skoraj drugega, kakor raz podobo Mesijevo, ki so je na-črtaili'njega predniki, odgrniti še zadnjo tančico, in pred seboj imamo — novi zakon. Zmagovito napoveduje malomarnim levitom, da
Bog kmalu ne io hotel njihovih daritev, zakaj "od vzhoda do zahoda je veliko moje ime med narodi, ... in pdvsod darujejo mojemu imenu čisto daritev, ker veliko je moje ime med narodi, pravi Gospod vojnih trum." Kot zadnji med preroki napove še enkrat "vpijočega v puščavi," ki bo tako srečen, da pokaže s prstom na Mesija, Angela zaveze, ki bo preizkušal levitsko duhovščino v ognju in jo usposobil za novo čisto daritev.
Kristusova podoba je gotova, in mirno odloži čopič zadnji prerok. --
Kakor sikrben umetnik je uporabljal sv. Duh človeške duševne in telesne razmere in sestavil ta velikanski mozaik. S to idejo je hotel sedaj narod napojiti, nudeč mu svete knjige, ki so mu jih čuvali njegovi učeniki. V teh knjigah naj bi narod njšel samega sebe in tudi čutil svoje ozko razmerje do Mesija.
To je hotel sv. Duh, govoreč po prerokih k svojemu ljudstvu. In da bi ljudstvo laže spoznalo in pojmilo Mesijev značaj in njegovo nalogo, je nalašč povzročil neko logično zvezo med spisi posameznih, posebno večjih prerokov. Dasi torej ne nahajamo prav jasne, celotne podobe v posameznih spisih, prav • kakor v posameznih predpodobah ne, vendar je bila ljudstvu tukaj ona družilna misel tako bljftu kalkor je nam po uresničenju predpcdobe jasna misel
predpodobe. Rekli smo "ljud-
stvu," a to ne velja toliko o prostem narodu, kakor o njegovih u-čenikih, ki so narodu svete knjige razlagali. Oni bi bili lahko našli to tajno zvezo v svetih knjigah.; a njih popačeno in meseno 3rce je ni hotelo videti. Tako se je zgodilo, da je res narod zavrgel Kriy stusa, a tega so bili krivi učeniki, ki so narod prepuščali njegovim mesenim nazorom o Mesiju. A še več. Ne da bi bili narod poučili, še hujskali so ga proti Mesiju. Nekako podobni, tem laži-u^enja-kom so moderni reonalisti, flri tudi ne vidijo Mesija — Kristusa v pismih starega zakona, zato ker ga nočejo videti. Razlika je samo v tem, da imajo zadnji veliko večjo krivdo, ker vidijo v večji meri prerokbe doppljnjene, kakor jih je videla Kristusu sovražna šola tedanjega časa. Saj je Bog porabil ravno hudobijo one šole, da se je uresničil znaten del prerokb.
Že staremu racionalistu Amma-nu se Mesijcva slika v prerokbah ne zdi taka, da bi jo nanašali z gotovostjo na Kristusa. On pogreša na tej sliki jasnosti.
Toda ali je opravičeno očitanje nejasnosti, naj poznavctelj sv. pisma sam presodi.
Z božjim bistvom se ne sklada, siliti ljudi k veri. Bog se marveč skriva v naravi in zgodovini, in le onim, ki. ga iščejo, se posreči, da ga najdejo. f .
Tudi preroikbam je dal toliko jasnosti, da so oni, ki ni^o hoteli, nalašč sami sebe varati, lahko spoznali bistveno in zase važno vsebino prerokb; vendar je pustil v njih toliko nejasnosti, da ni bil k veri prisiljen nihče, ki mu bi bilo mar resnice. S tisto pravico, s katero kdo zahteva večje jasnosti v prerokbah, bi tudi lahko zahteval, naj, Bog dela čudesa vsak hip, da prepreči neumneže o svojem bova-nju.
Ako bi imele prerokbe jasnost zgodovine, bi se njih znaten del ne bil mogel dopolniti. Ako bi! bil Bog v prerokbah v zahtevani zvezi načrtal Kristusovo življenje in silovito smrt, njegovo zavrženje od .strani Judov in kot posledico — razdejanje Jeruzalema, bi bilo to tako jasno, da bi bili tudi ljudje mesenega mišljenja, morali razumeti; tedaj bi se pa ravno ne bil izvršil božji sklep o Kristusovi smrti in odrešenju. Da so pa prerokbe tu pa tam radi tega bolj temne, Iker niso bile pisane samo za ono dobo, ampak tudi za prihodnje rodove, ki so imeli živeti v drugih razmerah kakor tedanji rod, smo omenili že prej. — Tudi novejši racionalisti: Strauss, Re-nan, Bauer in njegova "kritična šola" in drugi v prerokbah niso našli Kristusove podobe. Saj so jo s svojo destruktivno/kritiko izbri-
■
prerokb sploh ni. prej pa je utemeljeval' jo slavno "mitično hipotezo" Jezusovem življenju s tem, da so evangelisti prenesli mesiansko zavest tedanjega časa na svojega u-čitelja. Najprej zgradi ta mož svojo hipotezo na judovske mesianske prerokbe, a potem ji izpodnese tla sam, trdeč, da mesianskih prerokb sploh ni. Ali je mogoče še hujše protislovje..
Enako so se ponesrečili tndi drugih racionalistov poskusi, utajiti Kristusovo podobo v prerokbah. Ni čuda, saj jim že njegova veličastna podoba v novem zako nu dela nepopisne preglavice.
Ako pregledamo še enkrat oba glavna različna načina, po katerih je Bog v svojem ljudstvu iz-raževal mesiansko misel, vidimo takoj, da je drugi način veliko važnejši od prvega, dasi je od tega »elo odvisen. — Kakšen je bil pravzaprav namen predpodobe, ki jo nahajamo v življenju in napravah judovskega naroda, v vsem njegovem družabnem organizmu!
Sama na sebi za narod ni imela pomena, k večjemu je označevala opravičbo, ki se je godila zaradi vere v Krustusa. Daritve, v katerih nahajamo vrhunec predpodobe, niso donašale milosti same iz sebe, ampak le radi vere in upanja v Kristusovo odrešilno daritev. Zato jih sv. Pavel imenuje "slabotne uboge naprave."
A važna je bila predpodoba v drugem oziru. Vemo namreč, da je duševni razvitek vsakega naroda ja/ko odvisen od njegovih vnanjih razmer. A v božjem sklepu je bilo, da se je imel ravno izraelski narod s svojim posebnim naziranjem razločevati cd vseh drugih narodov. In to posebno naziranje je Bog sam vcepljal narodu v mesianskih prerokbah, v katerih je kazal ljudstvu podobo prihodnjega Kristusa. Zato je vtisnil tudi vnanjemu življenju lzra-eLskemu temu posebnemu nazira-nju primerno »lice, po katerem se je razlikovala od življenja drugih narodov. Ljudstyo je lahko Kristusovo podobo bolje razumevalo, ko jo je videlo tako jasno v jem značaju :in vseh svojih napravah.
A pomen predpodobe je še večji, ako pogledamo, kako je cela preroška šola, slikajoča Kristusa, popolnoma od nje odvisna.
KakOr
jemlje vsalk pisec obliko ideje, ki jo hoče vtelesiti, iz svojstev in razmer svojega naroda, delali so tudi preroki. Seveda jih je k temu napeljevala zraven naravnega navdušenja za narod tudi nevidna božja moč, pod katere vplivom so pisali. Tukaj se prav vidi, ka'ko je bil Bog svojemu narodu vedno blizu, ker je že prej kakor je nastopila preroška šola, ki je imela šele pravzaprav sistematično naslikati Kristusa, narodovo življenje v posameznem in splošnem tako upodobil, da preroki potem niso imeli velikega truda, da bi izrazili v pismu, kar je bilo že do dobra upodobljeno v vnanjem narodovem življenju. Da je bila prerokba v svojem nastopu nekako odvisna od predpodobe, razvidimo iz tega, da jemljejo že sveti pevci, opevajoč Kristusovo Ikralje-stvoj obliko iž slavnega Davidovega in Salomonovega kraljestva. In to nahajamo še jasnejše pri poznejših prerokih, ki primerjajo Kristusa z Davidom; da, včasih ga nazivljejo kar naravnost Davida. Tudi govoreč o Mesijevem duhovniškem poklicu, se naslanjajo na duhovniško čast Levijevo, ki jo bo Mesija le prenovil in izpo-polnil.In sama babilonska sužnost služi posebno starejšim prerokom neštetokrat kot pedoba sužnost i greha, iz katere bo Mesija rešil človeštvo. Sploh slikajo Kristusa in njegovo slavo le kot neko višjo potencijo sl&ve svojega naroda. A da je to višjo potencijo izraelske slave razumeti le v duhovnem zmi-slu, vidimo lahko na mnogih mestih. Te vzrdke najdemo, zakaj je nastopila prerokba pozneje 'kakor predpodoba, ako motrimo razmerje obeh s stališča izraelskega naroda.
Obe napravi pa imata tudi ob-čečloveški pomen, in tudi ta zahteva med njima isto nasledbeno razmerje. Kar so bili namreč izraelskemu ljudstvu preroki za hudih vnanjih stisk, isto je imel biti Izrael vsem narodom za njihove naj-
jala njihovega duha. A kdo naj narodom danes, to to luč? Kdo naj jih pouči, da naj še npajo bolj-ših časov t Izrael nosi to luč, dasi se je sam dobro ne zaveda. A dovolj je, da čuva zvesto svete knjige, iz katerih odseva še bl^sk onega božjega žarka, ki je razsvetljeval sv. pisatelje. Izrael sam je že davno odevetel glede na svojo po-svetovno slavo, njegov pomen in poklic je le še čisto duhoven, dasi ga sam ne razume. In res, kje so tekmeci njegovih slavnih prednikov, Babilonei, Asirci, Egipčani? Kako more torej Izrael pričakovati še politično obnovitev in slavo svojega kraljestva? Očividno se moti. A najvažnejše je le storil, med tem. Ker ga ni toliko motil hrup vnanjih opravkov, je laže sedal k svojim knjigam in polagoma lepo vzgojil mesiansko idejo, katero kaže narodom ponosno ravno tedaj, ko obsipavajo. In narodi prihajajo in čudeč se bero. Ko bi bila mesijanska prerokba prišla prej, ko je bil Izraei še slaven, bi bila prišla prezgodaj za Izrael, a prezgodaj tudi za narode. Izrael bi ne.bil imei pravega zmisla zanjo in tudi ne časa, da bi jo gojil, v narodih bi ne bila našla odmeva, ker njihove teme še niso bile 3opolne. Saj Živo potrebujemo luči šele, iko se popolnoma stemni! I In ta blesk iz svetih knjig, ki zrael in poganstvo dobrodejno slepi, je zarja "Vzhajajočega" — Kristusa. Dolgo je skrival dobri "Pastir* svoje svetlo lice, boječ se, da bi ne ostrašil grešnega človeštva, ko bi potegnil naglo za-grinjalo,%za katerim se je veličastno bližal. A ko je Človeštvo po njem hrepenelo, je zahrejene-lo tudi njegovo Božje Srce, porušil je trhla zastarelo ograjo, ki si jo je postavil v Njega že davno nevrednem izraelskem ljudstvu, in za žarel jasno vsem narcdom — na veke. ; .
rodom vami dan, ovesnosti 15. Božje v
auketganu, se tem potom prav " zahvaljuje za prijazni, gostoljubni jugoslovanski sprejem.
Lepa zahvala le posebej Mr. Fr. Ogrinu, kar je storil za nas!
Ne bomo pozabili teh veselih ur, ki smo jih med Vami užili, in upamo, da se bomo še bolj sprijaznili in pobratili tako, da bomo v miru in ljubezni delovali za naše cvetoče slovenske naselbine v A-meriki kot dobri sosedje in da ob enem me bomo pozabili skupno delovati v pomoč našim bednim jugoslovanskim bratom v stari domovini. V imenu Slovenske godbe Feliks Zavratnik, tajnik. 2121. So. Ashland Ave. Chicago,
ni.
(Adverts.)
'TuŽnim prijateljem i iskrenoljublj*...
IŠČEM
John Janžekovič-a in sestro Marijo, omoženo Petrič. Prosim ju, da se javita zaradi smrti njiju brata Alojzija. Če kateri izmed cenj. rojakov ve za njiju paslo ve, prosim, naj mi jih blagovoli naznaniti. Louis Janžekovich, 309 Granite St., Joliet, 111. Advertis. No. 49, 50, 51.
dne 12. novembra po kratki in mucsni bolezni v starosti 41. let umrl. Bil je previden s sv. zakramenti, pokopan v Hibbing, Miitn. Tukaj zapušča mene, žalujočo ženo in pet nedorastlih otrok od dveh do deset let. Doma je bil od Šentvida pM Zatični. vas Su-brače, tukaj zapušča ene*a brata In dve sestri. Pokojnik je bil jako priljubljen m dobrega značaja; bil je dlan društva Slovenske Narodne Podporne Jednote in tudi član J. S. K. J., s sedežem na Ely, Minn.
Prisrčna zahvala vsem sosedom, znancem in prijateljem, ker ste mi pomagali ter me tolažili v teh britkih poskušnjah, v bolezni in smrti mojega moža; torej še enkrat lepa hvala vsem mojim sosedom, tebi neppzabljeni soprog naj ti bo lahka tuja zemlja! Na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Žena: Marija Skubec, otroci: Ana Johan, Toni, Louis, Jožef
Louis Zbačnik in Frančiška Zbačnik, svak in svakinja z družino.
Hibbing, Miim., 29. nov. 1918.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
TT 1} ' S • v	*' ' ' - »
■ ) Znancem in sorodnikom naznanjam žalostno vest, da je dne 25. novembra za vedno, v Gospodu zaspal rojak
FRANK SKRAJNAB,
doma iz vasi Kojsko, fara Boštanj na Dolenjskem; pred smrtjo je bil previden z zakramenti za umirajoče; spadal je k društvu sv. Družine št. 151 K. S. K. J.; pokopali smo ga dne 27. nov. na katoliškem pokopališču.
Ker mu je gori omenjeno društvo priredilo lep pogreb se vsem vsled tega iskreno zahvaljujem. Iskrena pa hvala rojaku John Markič, ki je veliko* pomagal za časa njegove bolezni in ob smrti.
Pokojnik zapušča tukaj sestri-čno in številno znancev; v stari domovini pa mater in enega brata. — Bodi mu lahka tuja žemljica.
Anton Sinkovič 704 Haugh Str. Indianapolis, Iud. 5. dec. 1916.
Najnovejša iznajdba.
Krasna ura samo $8.95 Lepa darila zastonj.
Ta slika nam kaže najnovejše iznajdeno uro, o kateri gotovo še niste nikdar preje čuli. Ta ura je zelo zanimiva. Le čitajte sledeči opis te ure, da si boste predstavljali kakšna da
je-
Notranja oprava te ure in kolesovje je narejeno iz najboljšega materijala, (platinane-ga niklja) vsled tega se je tudi ogenj ne prime. Navija se enkrat v 8 dneh. Čas in ure kaže natančno; bolj kot druge ure; garantirana je za 20 let. Ta •o ura ima budilni zvonec, ki se tako močno oglaša, da vas zbudi tudi iz najbolj trdega spanja. Nobene luči ali užigalic ne potrebujete po noči, da bi pogledali na uro; treba je samo pritisniti na gumb, pa je cela ura razsvetljena. Rabi se lahko v stanovanju, ali v pisarni. Ta ura ima tudi posebne vrste napravljeno luč za preiskavo očes, grla, nosa, ušes in zobovja. V sebi ima električno baterijd, katero se lahko vporablja pri zdravljenju raznih bolezni. Ima posebni prostor za hranjevanje denarja, varen proti ognju. Ta banka ima svoj posebni predal, ki se da odpreti samo s kombinacijo. Z vsako tako uro pošljemo tudi natančno navodilo, kako ravnati ž njo. Ta ura naj bi bila v vsaki hiši, ker je velike vrednosti. Mi vam jamčimo, da boste ž njo zadovoljni ves čas. Ta ura je vredna $20.00; da bomo pa ž njo javnost seznanili jo prodajemo samo po $8.95. Če vam ne ugaja, dobite denar nazaj.
ZASTONJ. Kdor izreze ta oglas in ga nam pošlje z naroČilom bo dobil popolnoma zastonj krasen, patrijotično izdelan žepni nož, krasno pasovno zaponko izdelano v 3 barvah in par pozlačenih gumbov za manšetne. Vsa ta darila so lepa in vredna drugače kakih $5.00; pri nas jih pa dobite popolnoma zastonj, če kupite gori označeno uro. Ne pošiljajte denarja; pošljite samo za 45c poštnih znamk za prevoz; ostanek boste pa plačali ko pride blago na vaš dom. Požu-rite se pa, ker ta ponudba velja samo za nekaj časa. Pišite takoj na
VARIETY SALES COMPANY, DEPT. 705, 3306 W. Crystal St, Chicago, 111.
pimi^i iin
Koledar zastonj!

&
S tem želimo naznaniti vsem našim prijateljem in odjemalcem Severovih zdravil, da smo zopet založili vse vaše lekarnarje z dovoljnb množino Severovih kalendarjev. Vprašajte za enega. So brezplačno!
Se?eroy Almanah za Slovence za leto 1919
vsebuje kot navadno vsa kalendarska pojasnila, lunine spremine, vremena, izvrstno podučno čtivo itt prijazne smeinice. Vsekakor vsebuje potrebna pojasnila s zabavo in je priporočljiva knjiga za vsako družino.
Vprašajte pri vašem lekarnarju zanj, kjer kupujete vaša Severova
zdravila. Ako vam ga je nemogoče tam dobiti, pišite naravnost nam in nam pošljite tudi naslove vaših prijateljev.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS. IOWA
t
Itj^i lll^MU^l U
JHwp

Kašelj in prehlad
sta skupno nevarna in prežita na bolnika vse povsod. Bodite vedno na straži pred njima. Zastavite ju takoj ob početku. Ne dovoljite ima se vkoreniniti. Poženite ju preč. Rabite
SEVERA'S BALSAM
FOR LUNGS
(Severov Balzam za pljuča) za odpravo kašlja, za odpravo hripavosti, otrganje katarov in zdravljenje vnetja in bolne kožice v notranjosti. Na dalje vzemite tudi
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
(Severove tablete "zoper prehlad in gripo), da tako odpravite prehlad.
Cena Severovemu balzamu za pljuča je: 25c in 50c.
Cena Severovim tabletam zoper prehlad in gripo je 30c.
Severova zdravila se prodajajo v vseh lekarnah. Ako vam je nemogoče dobiti ta zdravila od vašega lekarnarja, pošljite naročilo na:
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
spa*
Zopetni trubel. — Pajntu v slovo. — Umesten žtrajk. — "Hinden-hander" republika. — Slavnostni sprejem pujskov v Gorici. — Polentarji y Postojni. — Nova vojaka. — Pesem od kajzerja.
prijateljem,
Spoštovani gospod editor: —
—	Mislil sem že, da se ne bom ta teden nič oglasil, ker sem imel minule dni zopet trubel in sicer s svo jim giavnim tulsom, ali inštrumentom — s "fantenn" penom. Padel mi je namreč iz žepa na tla, da se je špica zlomila. Pisal bi vam pencelnom, pa pravijo gg. editor ji, da je to zoper rul. Kaj pa, če bi vam kdo poslal dopis spisan z ogljem na desko, ali pa s kredo na tablo; ali bi ga priobčili ? Sedaj se učim steno grofije ali šorthend; čez čas vam bom že poslal kak tak dopis, da ne bedo Polentarji trdi-dili, da so nas ti "ebisi" učili. Na te imam že tako piko, da bi najraje vse v laškem olju utopil. "Špeta moment o, koša ti vol! ta-ži šenjore Jera dentista!" — Tudi po teljansko jo malo pihnemo, kaj, rte?
—	Dne 1. decembra t X ob 12. uri ponoči, bi morale vse prajerce pa Ameriki piskati v slovo, ali v znamenje, da se je ta dan s kuhanjem pive zaštapalo. Tako piše in govori postava zato, ker smo kajzerja premagali. V zahvalo zato pa naj pijemo sedaj vodo T! t >To «e mi že tako "feržmaga", da bi jo najraje v Plzen na Češko potegnil; tam ga pa kuhajo noč in dan, čeprav jim jc šlo slabo v minuli vojni.
V spomin na ta dan sem zložil pajntu v slovo sledečo pesmico:
__ Pajntu v slovo.___
Adija, le zdrav mi ostani, Predragi ti pajntek "gudbaj!" Le name nikar ne pozabi, Ker v pokoj počivat greš zdaj.
Kako sva se rada imela: Ti mene, jaz tebe kot par; Kako sva res bila vesela, Ječmenov ko pil sem nektar.
Zdaj v staro pa dal sem te šaro, Ker piva ne kuhajo več, Premišljam te suše prevaro. — Veselje življenja je — preč. ,
Ko konec pa "fajta" bo vsega, Jaz upam, da spet ga bom pil T Naj Billy se Sunday le krega, Če s pivom te spet bom nalil. .
— Ko sem šel zadnji petek v groseri štor z besketom po ducat kurjih jajc in pol funta kravjega masla, sem padel skoraj v orne-dlevico. Pomislite drage mi slovenske gospodinje in bording bosov-ke! V Čikagi vetfa sedaj en ducat starih jajc 65e, en funt patra pa 72c. Aj Beč Jur lajf, da bi ga se v Iblani pred rovožem lahko ceneje dobil. Če bo šla ta draginja [ še tako dalje ,potem bomo dali jajcem slovo; puter bomo pa djali v kak okvir za spomin na minulo svetovno vojno. — Kdo bi si mislil. da vojska vpliva tudi na jajca in surovo maslo! Naj uživajo to stvar sami čik en farmarji.
Tukaj Čik Agi bomo začeli se-^ daj vsi štrajkati. Naredili boma posebno junijo zoper uživanje jajc in surovega masla. Pokupili bomo vse kokoši v lie nojs, potem naj pa le čiken farmarji nadaljujejo s svojim trustom. Torej slovenske gospodinje! Hajd v boj zoper jaj-ra in surovo maslo! Namesto tega . kuhajte raje kislo zelje in krompir, ki je veliko ceneje.
— Leto 1918 bo za vedno zapisa
no v zgodovini kot republikansko
leto, zato ker hoče imeti če vsakdo	. . . v _	_ M
svojo republiko. Jaz bom vsled te- krompirju m žgancib, nego pa pn
svoje geslo: "Hoch odler za grb pa flaSo brin je v čenih kostanjev in eno pomarančo, ali krancel fig (pa menda ne konjskih!) Pod tem grbom bodo zapisane besede "Bogeštahin! Vsa ta kočevska kočevarija bo v Kočevju na Kranjskem.
Na mirovni konj ferenci bo mo« da torej tudi kak kočevar kot delegat fige prodajal? — Te dni sem čital, da iščejo za to konj iereneo tolmače, ki umejo več jezikov. Za sedaj je določenih že 24 takih mož ali 24 jezikov. Med temi je tudi črnogorski jezik. Jaz bi prosil prosil predsednika tega zborovanja, da naj mi pošlje kako knjigo v črnogorskem jeziku, bodisi že slovnico, obece&nik, ali dikšejone-ri. Tako bfoifajo naši ameriški li sti svet. Slovenskega jezika pa ni so nič omenili. Kaj? — Ali nismo mi Slovenci tudi ljudje! — Ali smo morda v kisli župi na svekpri plavali! — Včeraj sem se ofe riral v Pariz za tolmača 11 jezikov za pariško mirovno konj ferenco. Jaz zastopim in govorim: po iblansko, po dolenjsko, gorenjsko, Stajer-ljansko, laško, polentarsko, angleško in latovsko. Slišim pa tudi po kitajsko, turško, arabsko, grško i. t. d. i. t. d. Če bo treba onim gospodom pri zeleni mizi v Parizu kaj po naše povedati, sem jim jaz na razpolago. Naredil bom že tako, k a bo za nas vse O. K.
V nekem ameriškem slovenskem listu sem čital novico, kako slav -nosten sprejem se priredili zadnje dni v Gorici 050 ! ?!! mladim pra šifčkom. Dasiravno reveži v starem kraju mnogo trpijo, imajo poleg vsega tega še svoj humor. Ne vem sieer, če je bilo vse res tako, kakor je oni list pisal; rečem pa samo to: da blagor se onim prašičkom, ker so vživali toliko časti in slave!
Tozadevna notica o onih prašičkih, ki so dospeli v Gorico, se je glasila sledeče:
"V Gorico se pripelje iz Linca v par dneh 050 ??!! mladih prašič-Bliskoma se je razširila ta iftčStWTmktfterr&b jim Sti eelo do Linca nasproti. Nobene tajnosti ne izdamo, ako povemo, kake predpriprave se vrie v Gorici. Vse hoče mlade prašičke kar najbolj slovesno sprejeti. Slavnostni govornik je že določen in išče povsod okrog Kniggejevo knjigo: "Umgang mit Sehweinen". Pevski zbor se uri in vadi vsaki večer; drugega tenorja so posodile Renče, base prvega pa Ajdovščina. Škoda, da odpade bakljada, ker ni sveč. Namerava se pa pribiti na palice karte za sveče in petrolej, kar bo tudi dobro. Za godbo bodo skrbeli novodošleci sami. Kdor se je bil vpisal, da sprejme proti plačilu kakega gosta na stanovanje in hrano, je že pripravil najlepšo sobo in se sam z družino umaknil v kuhibjo. Kmetje na Ajševici po Grčevni prepuste svoje lastne barake novim gostom in bodo spali na prostem. Ob nedeljah bedo po -stavljeni občinstvu na ogled. Kdor se izkaže s karto za meso in plača posebno vstopnino, si lahko ogleda prašička. Za dvakratno takso približa lahko svoj kos polente na di-stanco in za trikratno takso se lahko lastnoročno dotakne prašička. Tako se je predvojna svinja tekom vojne povzdignila do občega spo -štovanja. Če pa pride v Gorico tudi 350 koz, (in mfenda tudi nekaj kozlov! Op. stavca.), katere je že naročil deželni odbor, potem bo veselje meščanov nepopisno, in Goriška postane kar naenkrat deveta dežela, kar odgovarja stotni-škišarži."
Ali ni to regimentnot — Kako se res časi spreminjajo ? — Čudno, da tem prašičkom v počast tudi niso goreli kresovi in se jim ni streljalo z možnarji. — Kaj bi še bilo, če bi dospelo v Gorico več vagonov naSih amerikanskih bivolov, bikov, volo in krav?!
— Ali ste čuli najnovejšo novi -co, da se Polentarji (Taljan^ nahajajo že v Postojni? — Da, da. Ja'z to verujem, ker je po italijanskih mislih ?! Postojna polentarsko mesto? — Niti enega Laha iz Italije ne dobite tam. — vseeno pravijo, da pripada Postojna njim? Le počakaj ti grdi po-lentar ti! Ti boš že okusil naše kranjske žganee in našo pest. Mi ostanemo raje pri- Jtislem zelju,
a Lissa e No-
— Sedaj, ko se bliža v Evropi konec vojne, se je pa ta nesrečni "fajt" zaneslo sem v Ameriko med naSe rojake. Ne smete pa pri tem misliti, da se ti bojujejo s ka-noni, puškami, eroplani, sub Marinkami i. t. d. To je čisto druga stvaf, katera se mi~zdi zelo čudna. Pri tem sta se začela namreč faj-tati dva naša slovenska lista, ker priobčujeta zaeno, ali ob enem času povest "Z mečem in ognjem". Ker gre vsaka stvar rada tudi v tretje, se bojim, da se bo še kak drugi list oglasil s tem romanom Če bi vsi ameriški Slovenci preplavili javnost z mečem in ognjem, potem bi bila zmaga naša. — A ne samo v časnikih ali na papirju temveč tudi s pravim mečem in ognjem. To je naša nova vojska, katero sem pri začetku današnjega pisma omenil.
K sklepu teh vrstic hočem navesti še sledečo novo pesmico od kaj zerja in kislega zelja, kojo sem te dni čul od šolskih otrok na cesti: "Maj konj tri ti so ti, Aj kom from Germani Maj nem iz Pritaf. • Giv me som zaver kraut, Aj kik te kajzer aut. Giv me som bir, (beer) A j ste j hir."
Toliko za danes; prihodnjič pa mogoče zopet kaj, čc bom še živ in zdrav*
S pozdravom Vaš
M. C.
P. 8. Pismo Jaka Klepctača iz Volke gona sledi prihodnjič..--Čul sem, da delajo moji žlahtniki inprijatelji na ha Mlin Ave posebno kolek|o za nabavo novega klobuka. Mog sajz je 7% palcev okoli glave; to omefijam zaradi tega, da ne bo klobuk prevelik. Na tertt klobuku bi imel rad tudi kri veke, ali kak šnajd feder. Solong!
KAKO SO BJIVOLTXXAIJ JUGOSLOVANSKI POMORŠČAKI.
2eneva, Švica. — Revolucija avstro-ogreki mornarici, katero so izvedli jugoslovanski pomorščaki, je izpadla na sledeči način:
Del pomorščakov je 27. okfobra odrekel pokorščino višjim poveljnikom. Ko je videl vrhovni povelj nik grof pl. Thun,' da ne more ve3 narediti discipline, se je ustrelil iz revolverja. Pomorščaki so hato sklicali zborovanje in izvolili kapitana Kocha (Slovenca) vrhovnim poveljnikom mornarice. Toda kmftlu so bili tudi z njim nezadovoljni nakar so ga odstavili in izvolili odbor, ki je prevzel vrhovno poveijništvo nad vsem brodovjem. Istočasno so pomorščaki sklenili, da se odpuste iz mornarice vsi častniki in možje češke, italijan -ske in madžarske narodnosti. Ker so pa Italijani razglasili med svet, da so bili italijanski in ogrska po morščaki pomorjeni, je odbor pomorščakov brzojavil Narodnemu odboru v Budimpešto in italijanski vladi, da so častniki an mornarji njihove narodnosti živi in zdravi. — 30. oktobra je odbor jugo -slovanskih pomorščakov, izvabil zavezniško brodovje v Pulj za vzdrževanje reda. Na vseh bojnih ladjah bivše avstro-ogrske mornarice je od tdstega dne razobešena ameriška in jugoslovanska stava.
^ ^ JOŽEFA PUCKU
v najlejgi dobi svoje starosti Jb let. Pokojnica je bila rojena v Gotni vasi pri Novemmestu na Kranjskem. Ob času njene smrti je bila članica dr. sv. Jožefa 2, K. S. K. Jednote, Joliet, 111. Pokopana je bila 14. okt. na pokopališču sv. Jožefa v Jolietu.
Tem potom izrekamo najlepšo hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so naSo drago soprogo oziroma mater obiskali v njeni bolezni, ter jo tolažili, kakor tudi vsem onim ki so pokoj-nico obiskali za časa njene bolezni in smrti in jo spremili k večnemu počitku. Posebna hvala Mrs. Smolič, Mrs. Mary Pucelj, Mrs. Ramuta, ki so pokojnici toliko dobrega storile ter so pri nji prečule cele noči. Ravno tako tudi prisrčna hvala članom dr. sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J., ki so se vdeležili pogreba. Lepa hvala vsem darovalcem in darOvalkam cvetlic, ter vsem ostalim, ki so pokojnico spremili na pokopališče. Iz srca se tudi zahvaljujemo slavni K. S. K. Jednoti, za hitro izplačilo posmrtnine in tako naj -toplejše priporočamo omenjeno organizacijo vsem rojakom Sirom Amerike.
Tebi, nepozabna draga nam soproga in mati pa želimo žalujoči vsi Tvoji večni mir in pokoj! Spa-vaj mirno v hladni zemlji 1 'Nad zvezdami se zopet snidemo!
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
'Žalujoči ostali: Louis Pucelj, soprog, Alojzij, John, Josipina, Frank in
Julija Pucelj, otroci. Joliet, III. 3. dec. -1918.
I NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da mi je nemila smrt iztrgala iz naše srede ljubljenega soproga, ozir. očeta
Joe Chesnik-a.
Pokojni je bil star 46 let, rojen v Kleniku, občina St. Peter na Krasu. Tukaj zapušča 4 nedorasle otroke in ženo.
Pokojnik je bil član dr. sv. Družine št. 136 na Willard, Wis., ter popreje večletni član dr. št. 55 v Crested Butte, Colo.
Umrl je dne 22. nov. po kratki mučni bolezni kot prva žrtev epidemije v tej naseBbini. Pokopali smo ga na tuk. pokopališču dne 23. nov.
Vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku in vsem, ki so mi pomagali v zadnjih dneh njegovega življenja izrekam tem potom si<Čno zalivalo. Tebi nepozablje-ni soprog in oče pa bodi lahka a-meriška žemljica! Počivaj v miru!
Žalujoči ostali: Josipina Čhesnik, feoproga.
Jack, Josie, Agues, Kristina,
otroci.
Somerset, Colo., dne 1. dec. 1918.
"MARIJE SEDEM ŽA-
LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., n. s. pittsburgh, pa.

za
Ker so nekatere žene preveč vnete za drobiž; ga njih moški raje ne puščajo v svojih žepih. -:—__
TRINERJEV KOLEDAR ZMAGE
ZA LETO 1919. — GINLJIV SPOMINEK.
Trinerjev stenski koledar za leto 1919, — Koledar Zmage — bo jako ginljiv in presenetljiv spominek na zmage naših mladcev onkraj morja. Kolumbija drži lovor-jev venec nad glavo mornarja in vojaka, in za njo vidite ameriške bojne ladje na zelenkastih morskih .valovih, dočim oživljajo zračne ladje nebesno modi||b. Girlan-da s portreti Washingtona, Lin-colha in Wilsona je na vrhti, in razgled na Trinerjeva poslopja, ki so znamenita po Triaerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinu in drugih izvrstnih zdravilih, tvori vznožje. Pošljite deset centov za pokritje poštnih stroškov. — Joseph Triner Company, 1883-^1343 So. Ashland Ave., Chicago, X1L
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem n&znanjam vsem znancem in sorodnikom žalostno vest, da mi je nemila Smrt ugrabila mojega ljubljenega soproga
ANTONA HRIBAR,
doma iz Koroške vasi, fara Pod-grad pri Novem mestu na Dolenj-' skem. Bil je član društva sv. Družine št. 151, K. S. K. J. Bil je p-ed smrtjo previden s sv. zakramenti in pokopan dne 13. nov. po katoliškem obredu. #
Tukaj zapušča* mene, žaflujočo soprogo, tri nedorasle otročiče in enega brata. *
Na tem mestu se naj topleje zahvaljujem omenjenemu društvu, ker mu je priredilo tako lep pogreb. Obenem lie zahvaljujem tudi vsem znancem in prijateljem, ki so mi prihiteli na pomoč v mojih žalostnih urah. Bog naj vam vse to obilno plača; pokojnemu možu pa želim večni mir in pokoj. Bodi mu lahka tuja zemlja!
Katarina Hribar, žalujoča vdova. , Brownsburg, Ind. 5. dec. 1918.
Pomnožite svoje znanje v naravoslovju. -
Narava nam daje mnogo rastlin, t katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni eenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo.
MATH. PEZDIR, P. O. Box 772, City Hall Sta., New York, N. T.
Ameriško Slovenska P B A T I K A
za leto 1919 je izšla. Cena 15c. Baaprodajalcem popust. PBATIKA Publishing Co. 45 Vesey St., NEW YORK, N. Y.
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo ▼ mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St^ Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1918:
Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus* 6146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 866 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član te-
fft društva oglasiti pri II. tajniku rank Golobič, 6212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko xboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
NAZNANILO.
Naznanjamo, da imamo še dosti dobre in rodovitne zemlje na prodaj okoli Willard, Gorman* in Greenwood v državi Winscon-sin, V največji slovenski farmar-ski naselbini v Združenih državah.
Večina zemlje leži ob cestah in blizu šole ter sirarne. Zemljo i|i še lahko kupite zraven železniške postaje Gormans. Lahko si kupite zemljo na obrežju reke Black River, dve milji od Greenwooda.
Cena zemlji je $20,00. do $25,00 aker. Eno četrtino celokupne svo-te se mora plačati takoj, ostala svota se plačuje na lahke, večletne obroke .
Bonde Svobode vzamemo na. račun za popolno vrednost.
Za natančna pojasnila pišite v Slovenskem ali angleškem jeziku na naslov:
N. C. FOSTER LUMBER CO.
FAIRCHILD, WIS.
Opomba: Čez 16,000 (šestnajst tisoč) akrov zemlje so Slovenci že od nas kupili.
CENJ. ČLANI IN CLANIC1 TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, Id oglašujejo v nairm listni
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srccm naznanjamo izgubo, ki nas je zadela vsled smrti našega ljubljenega sina in brata
Alojs-a,
ki jc po dolgotrajni bolezni dne 4. decembra mirno v Gospcdu zaspal, star 31 let.
Ob enem se najtopleje zahval ju jemo vsem prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so nam bili v pomoč ter tolažbo.
Nadalje se prav iskreno zahvaljujemo za krasne, pokojniku v slovo darovane vence, tako tudi za obilno udeležbo pri pogrebu m vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast.
Jednako hvalo^isrekamo tudi našemu g. župniku Rev. A. Sojar-ju za opravljeno sv. mašo zadušni-co in za ganljivi nagovor v cerkvi. Še enkrat: Srčna hvala vsem skupaj!
Naj bo pokojnik ohranjen vsem v blagem spominu in večna luč naj mu sveti!
Žalujoči ostali: Martin in Marija Laurič, stariši. K&rol, Anton fn Viljem, bratje/
Julija in Karoliiia,.sestri. ,, _ Chicago, 111., dne 6. dee. 1918.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, ae vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaš« in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadrži te mirno in ne rujate zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ulogah
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in •• tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno poatreieni po avojem rojaka.
Nai* banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja t stari kraj- vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $8.00 na leto za ahranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
' Naie hanlrs jo depoaitni nrad pa zvezno poštno hranilnico, na mesto JoHet, aa okraj Will, aa državo Illinois in sa vlado Združenih držav.
£ 'Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,00«. Rezervni sklad 1160,000.
Telefon t Canal 80 . *
Martin
Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, 111.
Rojaki Slovenci vedno dobro došiil
vwwvu
JAKOB STAUDOHAR:
9520 Avenue L, South Chicago, HL
Telefon: So. Chicago 188«. j m priporoča 81oveneem in Hrva- « > tonu	3,
NATIONAL BANK OF JOLIET
ouaujMfi
. je že razoSa-
fisPptf

£.



u


samostana na
) %
ST- ... 5

AL90ŠT

• * »
XXXVII.
I	Naalenji dnevi.
/ _ . '.'■:.' '. . | Iter smo vojaki vsak hip pričakovali povelja pod orožje, nismo smeli častniki več prenočevati v: svojih zasebnih stanovanjih v mestu, marveč smo se morali po-dajti v razne vojašnice. Jaz sem odšel v vojašnico, kjer je bivali polkovnik Bachmann. Reding me je spremljal. Iz srca sem mu čestital k sreči, ki ga je doletela. Stresel mi je roko in rekel: "Damian, vem, da misliš pošteno. Toda sreča, ki mi jo hoče nakloniti Val-douleur, nkame. Določeno slutim, da ne preživim viharja, ki bo za-divjal. Govoriti hočem ž njim, da v slučaju moje smrti prepiše fidej-komis na Izabelo in tebe."
"Tvoje slutnje so neumne!" sem odgovoril. ** Grozna soparica, ki leži nad mestom, ti vzbuja tako težke misli. Saj pa bi se res človek skoro zadušil! Poglej črno plast oblakov na zahodu, kako zmiraj bolj zagrinja nebo. Kmalu bomo imeli strašno nevihto! Po-mudiva se še malo tu v drevoredu na zraku, kajti gori v vojašnici mora biti neznosno. — Kar sem hotel rečio kakem prepisu fi-dejkomisa na Izabelo ne more biti govora; marquis se nikdar ne odloči zato, da bi pravico, ki misli da gre starejši hčeri, prenesel na mlajšo. Razun tega ti hočem še zaupno povedati, da nikakor še nisem tako zatrdno sklenil, vzeti Izabele, vsaj tako naglo ne.''
"Damian — tedaj je vendar-le kriva delitev. —"
"Krivico mi delaš, Rudolf! Kakor bi mi bila lepa svota ljuba radi moje bolne matere in mojega botra, ki je v denarni zadregi, vendar ne bo to nikdar odločevalo pri moji volitvi. Toda misel, da bi moral opustiti vrnitev v Švico in se za vse življenje zavezati v kraljevo službo ter se za stalno tu naseliti — ne vem še, ali. se za to odločim! Mislim, da bi me tudi ponudba fidejkomisa. ne zbavila, če bi se moral za vedno odreči ljubi domovini. Saj imam vendar še vedno dolžnosti do svoje drage bolne matere, ki bi se je ne upal spraviti tako slabotne v Pariz." "Kaj misliš.tedaj storiti!" "Zaenkrat odložiti zaroko. Moram pnrti pred vsem na jasno, kakega značaja je Izabela. Nisem imel nobene prave priložnosti, da bi jo natančneje spoznal."
"Ona je dobra in nedolžna — toliko ti lahko zagotovim jaz. Menim, da ti postane ljubezniva in zvesta žena, četudi ni morda tako globokega duha kakor moja Marta. Dalje moraš pomisliti, da bo Valdoueur po svoji navadi smatral za zažaljenje, če boš brez tehtnih vzrokov zahteval, da se stvar odloži. Mislil bo, da se hočez umakniti, ker ti ženitvena pogodba ni všeč."
"To mi je najneprijetnejše pri vsej stvari! Toda naj misli na zadnje, kar hoče; jaz se ne morem odločiti, da bi se za stalno tukaj naselil, in Izabela mi mora vsaj obljubiti, da hoče biti vsaj zadovoljna tudi s skromnimi razmerami, ki jih ji lahko ponudim v Švici. Kdo ve, kako dolgo bodo tukaj še trajale blesteče raizmere! Jutri ji mislim pisati pi^mo v tem smislu in veselilo bi me, če bi ga ti sam nesel tja in Marto naprosil, da govori zame."
Reding je rekel, da je priprav ljen to storiiti. Tedaj pa so zašu-mele prve kaplje po listih velikih divjih kostanjev, pod katerimi sva hodila sem in tja. Grom, ki je donel iz daljave, je prihajal bli že; bledi bliski so švigali skozi črno plast oblakov, ki so se vedno bolj širili nad mestom. Čudno je šumelo in vršalo v ozračju, ko ni še nobena sapica vznemirjala dre resnih listov. "Zdaj je tu", je re-
kel Reding, "ožuriva se!"
V par skokih sva bila v vojašnici. Tedaj ^ se je tudi ulila ploha izprva navpično. Naenkrat pa je začelo tuliti v ozračju, kakor bi se bilo odprlo peklo. Orkan je u-daril v vrhove bližnjih dreves, jih zgrabil, vrtel in treačil na tla, da so zahreščala. Toča in dež sta šla zdaj skoro vodoravno, pomešana z opekami. f?i bilo posameznih bli skov, marveč kar vtzdržema se je svetilo; poleg tega so treskali in
bobnali gromi, kakor bi hotelo ne bo uničiti pariško mesto.
Vojaki, ki so gledali ta izbruh naravni^ moči, so vsi zavzeti dejali, da niso še videli kaj takega v svojem življenju. — Bog da hoče brezbožni Pariz pokončati, kakor je SodomoMn Gomoro, je dejal vrli Franc Mueller iz Ura in se zapore-, doma pre&riževal. Še Brunner, ki je stal zraven, in ki je navadno zmiraj zbijal šale £ svojimi pobož-nejšimi tovariši, je bil zdaj tih. Šele ko je čez dobro uro minila glavna nevihta, se mu je vrnila prejšnja lahkomizljenost. Povedali so, da se je mesto vnelo na več krajih; tedaj je rekel Brunner: "Če je Te udarilo v prave kloštre —k 'pobožnim' jakobincem namreč."
Stopili smo gori do strešnih o-ken, da bi pogledali po pogoriščih in smo samo v Parizu našteli 40 do 50 krajev, odkoder se je dvigal plamen proti nebu. Bila je najstraSnajša nevihta, kar jih pozna zgodovina. Zarets smo mislili, da je čas milosti potekel, in da hoče Gospod obračuniti z grešnim mestom, predno bi prihodnji dan naložil na njegovo vest novo strašno krivdo.
Četrti dan avgusta, ki je sedaj napočil, je bil namreč dan, ko bi se imela izvrziti v nebo vpijoča postava proti ženskim samostanom, ki jo je bila sklenila posta-vodajalna skupščina na veliki petek. Z najsurovejšo silo so šli na delo. Blizu 50,000 plemenitih žena, ki so se bile iz krščanske ljubezni posvetile pouku mladine in pa strežbi bplnikov, so z zasmehovanjem in grdim ravnanjem izpodili iz njih samostanov na cesto. Mnogo jih je bilo Starih, bolnih in be-. težnih. Zaman so prosile, naj jim ®»a \ za puste mirno umreti v n(jih ubožnih ' revščino, celicah. Tista, ki ni imela nič so-rodnjakov, da bi se zatekla k njim, je morala iti prosjačit. _ Ko sem šel tisto jutro mimo kraljeve palače, sem bil sam priča takega žalostnega prizora. Srce se mi je trgalo, ko sam videl več sto sirotnih otrok, ki so jih prehranja leuršulinke* v neki tamošnji sirotišnici, kafco so se glasno j oka je oklepali nun kakor svojih mater. Zmirjaje in pretepaje so jih orožniki in jakobinci odtrgali od njih, med tem ko je oddelek narodne brambe zaprl ulico. "Živela svoboda!" je upila drhal. "Ne rabimo nun! Proč s temi sužnjami fanatizma!"	• •
Med gledalci so vendar prišle marsikomu solze v oči; toda stali so tam strahopetno in si niso niti upali glasno izreči svoje nevolje nad tem v nebo upijočim dejanjem. Šele ko so bili otroci tepeni, so se oglasile nekatere žene, in ko so slednjič prinesli nekaj bolnih nun na nosilnicah iz samostana, ;je bilo slišati mrmranje med ljud-mK'	,
"Kam neso te državljanke?" je vprašal neki kramar pribočnika narodne brambe.
"V Sainte-Pelagie — narod bo milostno skrbel za nje", je bil odgovor.
Sainte-Pelagie?" je za vpila čokasta ženska, "kamor zapirajo vmazane vlačuge! Te angel je k hudičem v Sainte-Pčlegieju — čudim se le, da je nevihta sinoči v tem Babilonu pustila Še kamen na kamnu!"
"Da, v Sainte-Pelagie, kamor spadaš že davno! In če boš še dolgo tako kokodakala, spravimo tudi tebe tja. —Narod ne dopust da ibi vsaka 'baibnica besedičila nad pametnimi naredbami, ki jih je skllenlil v imenu svobode!
Šel sem žalostno dalje; ,zakaj nisem imel veselja poslušati ta prepir, ko mi je srce krvavelo ob pogledu na to grozno bedo.
Ko sem šel na poti k velikemu Hodniku Keyserju čez bližnji Zmagovalni trg, sem' videl neko izgnano nuno, kako je sedela ob tamkajznjemu vodnjaku in jokala. Mlada truma sočutnih duš se je zbrala krog nje, in pripovedovala jim je, kako je vse svoje življenje prebila v daljni Kanadi v |<! Severni Ameriki na misijonu med Huronci. "Šele to pomlad", je re-
bratje in sestre so 2e davno pod zemljo. Tu pri tem vodnjaku bom ostala in čakala, da se me u-smili Bog, ki je rekel:4 Iščite najprej kraljestvo božje in njegovo [pravičnost in vse dru^o vam bo pa vrženo."
Podal sem starki, ki so me njene preproste besede globoko ganile, malo svoto, ki sem jo baš i-mel pri sebi. Tedaj sem aačul za seboj znan »glas, ki je zakličal nuni: "Pojte, mati, z mano! Vaše zaupanje v Boga naj ne bo zastonj l" Ozrl sem se; bila je Mar« 'ta Valdouleur. Med odobravanjem ljudi je ponudila starki svojo roko in jo peljala v Malte&k\| hotel. Zardela je, ko me je ugleJ1 dala, jaz pa sem občudovaje zrl za njo.
Ali bi mogla tudi njena sestra storiti plemenito in pogumno dejanje? Da bi le to vedel, sem si mislil, ko sem šel dalje svojo pot.
V Sain-martinskem predmestju je bilo vsled strašne nevihte še vse I pokonci. Drevo z mogočnim vrhom, pod katerim mi je stari Hu-wiler pred tremi leti prerokoval padec kraljestva, je res postalo žrtva viharja. Hreače je bilo padlo čez streho male hiše in jo deloma porušilo. Prava povoden, je med tem preplavila kuhinjo in vežo, in našel sem staro Blanchet, .kako je s sinaho in nekaterimi sosedami hitela spravljati s posodami in, cunjami vodo proč, Sam živi satan je bil, ki je zanj^ noč gospodaril s svojimi peklenskimi pomočniki, je upila Blanchet. Ljudje, ki so prišli iz okolice v mesto, so pravili, da so vsi križi ob poti in na poljih podrti na tla. Iz tega se laibko sklepa, da je divjalo peklo. Kaj pravim jaz k temu? •
I ' (Dalje prihodnjič.)
f • ( ...	« v*
L Zdravje je bogastvo za vsake« zdravnike pometii
Stverov.i zdravila vrcJr/ujt jo zdravje v drn/inah.
jo vsakdanji gost skoro po vseh hišah; nihčs m neprjjatslj tega nadležnega gosta; in vendar se tako rad m nepričakovano pojavi te ostaja rad dalje časa pri hiil. Odienite ga s kakim dobrim zdravilom, pridno ssns ukoreni v vaiem telesu. Vzemite splošno znano zdravilo zoper kašelj in to je: m
gevera's
^ Balsam (ar Lungs
(Severov Balzam za pljuča), ki js že od leta 1881 uspešno odpravljal kašeH. prehlad, hripavost, bronhitis in influenco. Otroci in odrasli ga imajo radi. To zdravilo deluje hitro in uspešno in naj bi s« imelo isto pri vsaki hiši, ali družini. Dobite ga pri vašem lekarnarju. 25 in 50c.
W F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
M!
ISIS W. tta< street
Chicago. Illinois.
bine.

Pozor gg. tajniki kraicvnih dništev!
se aa največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 21415! Bine lslaai Ave., Chlcafo. DL
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno "dovoljnost gled« cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravna Vplačilne knjižice za člane in članic«, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznic« za blagajnike za izplačevanje bolniške nodoore in drugih isdatkov, ter po-
te podpore ing?drugih	■
botnice. Tiskane imamo tudi Bolniške lista, večje m manjše la posebne
lahko vedno na'
pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol f tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
t=r Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedeaih tiskovin na ogled brezplačno 1
OPOMBA: V naši tiskarai sa tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
MARIJA SL
1828 W 22N Cklctft, III.
izkušena "in V drtor
aim dovoljenjem potrjena
Tvrdka L Bachman,lokorp
ZASTAVE, REGALUE IN RA-ZNE DRUŠTVENE POTREB-
ft6m.
2107 8.	Ave., Chicago, Hi,
Telefon: Lawndale 441.
TISKOVINE
Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelja, trgovce in zasebnike.
500 papirjev..........$2.00
600 kuvert............1-76
250 vel. kuvert........ 1.76
600 vstopnic.......... 150
Bol nitke list«, nakasnica In pobotate«
po istotako ntaki ceni. Pilit« nam aa cono prodno narotito pravila in tiskovin« kja drnaK
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, IU.
Zaupno zdravilo prinaša iznenaflenja.
Skoro ie 80 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo a največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnoat izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo eene nekoliko povišati Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v eedanjoeti, ko moramo veliko vel plačevati aa potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji ▼ okom priti Zato pa bo vrednost Trinerjevih lakov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo sa nja.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino ■
<
torej ima tako zaupanja in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh, bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v šelodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani is notranjščine drobovja vsa nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanlee in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasi« šareče rudeče vino. V sadovi zabaaanosti, neprebavnoeti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadna slaboče, kakor tudi ▼ želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženake ob premembi žitja ali rudarje in «mge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lak, bost« našli v njam neprecenljivo vrednost. Dobite jš v vseh lekarnah.
» aa s m si s a e a ■■ a a e so........................
prodore vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti glešnjev in drugih, najhitrejša klin i"......^
TRINERJEV LINIMENT
In gotovo pomoč. Jako j« dobro tudi v zadevah odrgnin in ote zanj« po kopanju nog. Dobite jo ▼ vseh lakamah.
itd., tudi za drgnenje živcev in za ma-
nneriev
je izvratno in prav prijetno zdravilo aa aavadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako zs čiččenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi ae v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TBINBBJKVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—BAN FRANOISOO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
Kila umori 7000 ljudi j na leto.
Sedem tisoč oseb umrje na leto sa— kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaški listi. Čemu? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dostL ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrsanja, ali kile. Kako je pa s Vami T Ali se tudi Vi saRcmdVteto a tem, da nosit« 1« kako obvoso, ali kaj drugega ? Taka obvoza jc samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se no po-ruii. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava če s« preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi: taka obveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane.
Veda in umetnost je pa iznaila način, ki vsemu temu od pomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas sopor kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takosvano PLAPAO metodo, ki je najbolj-umetna, logična in uspoina pri domačemu zdravljenju kU«. Ta način je ie svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar ae jo tesno k telesa pritisne, s« ne premakne a prostora, vsled tega tudi bolnika ne tefti. Ta blasinka je mehka kot ia-met, lahka pri noinji Ta po ceni. Rabit« jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite
(kile) da
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864

fčite se torej kako je mogoče ustavlja-naravnim potom odprtino u trganja e) tla Vas isto ne bo vedno teillo.
Poiljite svojo ime in naslov ie danes na naslov: PI HHM St. Louis, Mo.. da Vam poiljcmo ZA8-«o in vsa po-
LAPAO CO„ Block SSST,
■P da Vam poi ' TONJ na poskainip Plapao trebna navodila. ^
Ž E 6 O L E X
• i - ■ ■ .
it ta banka varno Suvala In drfaia prihranka ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1«S7 fledai sna že 14,000 vlagatelj«*. tfj««u> skupno premoženje, ali imetje anaia nad $8,600.000.00. Preostanek flavniee kx «ati ddtfek nafta nad $550.000.00, kar ie drii v po^

kla, so me predstojniki poslali zo- r ; _____^____________ _______
pet na Francosko, da bi na doma-1;;	drva, selim pohištvo ia oprav-
eem zraku ozdravila od težke bo- ;;	lmm •kiwesae dosIo. lezni, ki me je popadla v mrzlih ?
gozdovih ob reki Sv. Lovrenca. I	'
asloitts torej Tale prihranke v ■AJBTABSJll XH MAJVBČJI BAJTO V JOLIETU.
Narasti« obresti so pottotoo pripisojojo k glavnici, ali pa lzplaii]a|a oa hranilne uloge od $1.00 naprej.
3%
FIRST
Illinois.
Joliet,
LJUDSKA