Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 42 (642) - Trst - 29. novembra 1963 30 lir Snedli. In abb. post. - Grappo I Pogajanja za sestavo nove ! vlade levega centra so v glavnem zaključena. Vodstva štirih strank — demokristjanov, socialistov, socialdemokratov in fepublikancev — so že odobrila program bodoče vlade. Če ne ibo prišlo do kakšnih zapletlja- ' Beseda volivcem in volivkam Dragi tovariši, imenujemo vas tako četudi še nimate članske izkaznice komunistične partije in še ne delujete v naših organizacijah. Tovariši ste postali že s tem, da ste na volitvah oddali svoj glas za komunistično partijo ter tako pomagali tistim, ki hočemo, da se stvari spremene, da gremo naprej, da se uresničijo upi delavcev. Z nami ste upali v zmago in z nami ste se razveselili zmage 28. aprila 1963. Delavci vseh strok, možje in žene, ki ste glasovali za komunistično partijo! V zadnjih letih je prišlo po vsej državi do velikih socialnih bojev, do velikih manifestacij za svobodo in solidarnost z zatiranimi. V tovarnah, v mestih in vaseh, v bojih za izboljšanje mezd in plač, za pravice delavcev, za dostojno stanovanje, za mir in miroljubno koeksistenco so komunisti bili in so vedno v prvih vrstah. Leto 1963 je bilo pomembno leto za zgodovino in za življenje vsakogar izmed nas. To leto se je začelo kot leto u-pov. Vse levo usmerjene sile so spoznale, da ni mogoče naprej po stari poti, da je treba najti izhod iz slepe ulice in da mora priti do dejanskega preokreta v državi in deželi. Sedaj je treba iti naprej. Naši upi se morajo uresničiti ! Toda uresničili se ne bodo sami od sebe. Za njihovo uresničitev je potrebna borba. Ta borba pa mora temeljiti na najširši enotnosti vseh delovnih ljudi, vseh izkoriščanih in zatiranih. Tudi draginja, ki vedno bolj tare najširše ljudske množice potrjuje, da je nujna borba za izhod iz sedanjega navzdrž-nega položaja. In tudi v borbi proti draginji so komunisti v prvih vrstah. Da pa bodo boji za dejanski preokret, za spremembo obstoječega položaja, za pravičnejšo družbeno in socialno ureditev, za mir in koeksistenco — in za naše narodnostne pravice, kar je za nas Slovence še posebno važno — vstopite v naše vrste. Zato VPIŠITE SE V KOMUNISTI CNO PARTIJO! jev bodo v teh dneh izbrali tudi nove ministre, nakar se bo nova vlada predstavila parlamentu. Uradno besedilo sporazuma med štirimi strankami kaže, da so prevladale zahteve demokristjanov in socialdemokratov. Socialistom je bil predlagan program, ki v glavnem odgovarja tradicionalnim konservativnim programom tako v pogledu zunanje kakor tudi notranje in gospodarske politike. Ta sporazum so socialistični avtonomisti sprejeli, levica pa se je temu uprla in bo, kot je napovedala, tudi v parlamentu glasovala proti njemu. Novi sporazum štirih npr. sprejema jedrsko silo, čeprav z določeno previdnostjo, brez slehernega pridržka. Sporazum soglaša tudi s ponovno oborožitvijo Zahodne Nemčije. Tudi «Federconsorzi» ho po novem sporazumu gospodarila tako kot v preteklosti. Vsa ekonomska politika — z izjemo zakona o urbanistiki — bo še naprej in-spinnma od politike kapitalističnega razvoja. Problemi delavcev imajo po novem sporazumu podrejeno vlogo. Niso predvidena nobena jamstva niti za samoupravne dežele. Vse to kaže, da so prvaki socialističnih avtonomistov pri skle-paniu sporazuma šli preko meja, ki jih je določila socialistična stranka. Tn prav zato ie prišlo do odločnega reagiranja leve strankine struje. Ta struia, ie, kot že rečeno, napovedala, da bo glasovala proti novi vladi ako ne bo prišlo do novih činiteljev, zavedajoč se nevarnosti, katerim se izpostavlja stranka. Socialistični avtonomisti so si torej naprtili veliko odgovornost ne le pred svojo stranko, marveč pred vsem italijanskim delavskim razredom. To odgo- nnnooooonoooooonoooooooooooo ov[ plcksnosti notranjih in zunanjih rat" phh mer, v katerih delujejo. Zelo težk° -'ave si je zamisliti uspešen razvoj boj0 Pr za socializem v razvitih kapitalisti" ci t nih državah, če zavestne socialisti" [bor ne sile ne razumejo vseh kompO" 1 sc nent zelo zapletenega sodobnega jko : razvoja in nujnosti enotnega nast» '0 l, panja delavskega razreda, kot tudi 0rg£ tega, da morajo te sile imeti širo- tiko ko zavezništvo v boju za mir, de- Ta mokracijo in socializem. Nezadostno doumevanje vseh teh problemov, pomanjkanje popolne avtotio 's miie pri raziskavanju in obdela',1 | konkretnih razmer v lastni držaj1’ ter ponekod v določenih obdobji'1 jj sektaško zapiranje v prežive^ sheme in formule, se je manifesti-ralo v dejstvu, da j e v nekateri*1 državah politični vpliv komunisti^ ne partije slabši kot njen resničo1 vpliv v delavskem razredu in sindikalnih organizacijah, medtem k° so v nekaterih drugih državah cel° ’ zveze komunističnih partij z delavskim razredom slabe. Vendar P* ni treba pozabiti, da lahko vzrok * te poi ave, razen v rečenem, naid0-mo delno tudi v zaostajanju sodo*1-ne marksistične misli za objekti' nim razvoiem in da nastajam za' radi tega pri preučevaniu novih P0-iavov dobe, v kateri živimo, do^ čene slabosti. Toda protidogmatski in napredn’ f, procesi kot tudi čedalje razvitejši ■ spopadanje starega z novim, kar J (Nadaljevanje na 4. strani) 329.-11-1963 DELO • 3 Prosvetno društvo »Opčine" V soboto, 30.11., ob 20,30 in v nedeljo, 1.12. ob 16,30 v Prosvetnem domu na Opčinah BERTOLT BRECHT Dobri človek iz Sečuana Režija Drago Gorup Pesmi uglasbil UBALD VRABEC - Glasbena oprema DR. GOJMIR DEMŠAR - Pri klavirju SAŠA GORUPOVA Nastopajo : S. Baisova - B. Čuk-Sosičeva - P. čuk - D. Gorup - I. Hrovatin - S. Hrovatin - M. Kapelj * P. Kra-marjeva - S. Simičeva - A Sosičeva - B. Sosič - D. Sosi čeva - T. Sosič - A. Škerla vaj - P. škerlavaj - J. šuli goje va - L. Terčonova - K. Tavčer - D. Vremec - R. Vremec - V. Wilhelm. -¥■ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vas vabi na FOLKLORNI VEČER ki bo v soboto, 30. novembra ob 20.30 v občinski telovadnici v Miljah ; v nedeljo, 1. decembra ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu in v nedeljo, L decembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj» v Trstu. Gostuje 43 članov ansambla Tamburica iz Zagreba. Vstopnina L. 300.— Dijaki L. 150,— Ansambel stoletnikov . V prejšnji številki našega lista le bil med drugim objavljen tudi članek o stoletnikih, ki žive na pobočjih sovjetskega Kavkaza. V sestavku je bilo opišano tudi zdravstveno stanje omenjenih stoletnikov. Danes objavljamo še nekaj, |W bo prav gotovo zanimalo brav-Cc in čemur se bodo verjetno čudili. V samoupravni deželi Abhaziji, jki spada v okvir Gruzinske SSR, pivi okoli 2.000 ljudi, ki so stari vprcčno po 100 let. Vsa dežela bhazija ima okoli 300.000 prebi-avcev. Pred dobrimi 10 leti so Abhazij-ft prišli na povsem svojevrstno, ^orda edinstveno zamisel. Sklenili so, da ustanovijo plesno in pevsko skupino stoletnikov. Točno pred '0 leti se je ta zamisel uresničila. Organizirali so prvi nastop stoletnikov. Uspeh je bil velik. Ta skupina se je v teku prvega (Nadaljevanje na 4. strani) Nova premiera Slovenskega gledališča: „Don Pilonova Sestrica" Tretja letošnja premiera tržaškega Slovenskega gledališča : «Don Pilonova sestrica». S to Igro je gledališče nastopilo v ponedeljek v tržaškem Avditoriju, v sredo pa v Prosvetnem domu na Opčinah Mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Gorici Prvo mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Gorici bo 7. in 8. decembra 1963. Na tem tekmovanju bodo nastopili tudi slovenski zbori : «Gallus» iz Trsta, zbora s Proseka-Kontovela in Doberdoba in «Lojze Bratuž» iz Gorice. Zbori iz Slovenije, ki bodo nastopili pa so: «Tone Tomšič» iz Ljubljane ; «Lipa» iz Ajdovščine, «Simon Gregorčič» iz Kobarida in zbor Svobode iz Kopra. RAZSTAVA DEL MARIJA L. VILHARJA V KOPRU V koprskem muzeju so v sredo odprli razstavo slikarskih ln kiparskih del Marija L. Vilharja. Razstavo je pripravil tamkajšnji okrajni svet Zveze Svobod in prosvetnih društev. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Povprečna debelina ledenega plašča znaša od 2000 do 2500 metrov - Če bi se stopile te ledene gmote, bi se višina vseh oceanov zvišala za 70 metrov - Nekoč je na tem kontinentu vladalo zmerno podnebje O tej beli celini okoli Južnega tečaja še danes ne vemo prav veliko, še manj pa se je vedelo o njej do nedavnega. Dokler je ni Cook prvi obšel leta 1773, so sploh mislili, da je to del Avstralije, šele v prejšnjem stoletju so se začeli vrstiti prvi boječi obiski in 11. decembra 1911 je Amundsen prvi dosegel 90° južne širine, 35 dni kasneje pa še Scott, katerega ekspedicija se je žal tragično končala. Ledena odeja, pod katero se skriva Antarktika, je naravno največja značilnost te celine, saj povezuje v celoto mnoge njene dele in zato upravičeno govorimo o «kontinentu» čeprav je danes že precej jasno, da ne gre za eno samo celino. Vendar ji daje ta beli plašč večnega ledu enotno podobo in zaradi njega ima Antarktika tudi naj višjo povprečno višino, to je 2.500 metrov, medtem ko znaša srednja višina Azije 970 m, Evrope pa celo le 297 m. Na Antarktiki leži velikanska teža ledu, ki ga cenijo na 30 milijonov kubičnih kilometrov. Po- „Kriška osmica" na Kontovelu ÌÉH ^ nedeljo popoldne je prosvetno društvo «Vesna» iz križa gostovalo 1,0 Kontovelu. Ponovilo je program, s katerim je že prej nastopilo doma in na Opčinah vprečna debelina ledenega plašča je naravnost neverjetna: od 2000 do 2500 metrov, na nekem mestu celo 4335 m. če bi se stopile vse te silne ledene gmote, bi se višina vseh oceanov zvišala kar za 70 metrov. Raziskovavci sicer vedo, da se je led nabiral v dolgih letih s snežnimi padavinami, ne morejo pa še ugotoviti, koliko stoletij je to trajalo, niti niso še rešili uganke, če je ledu na tej beli celini vedno več ali vedno manj. Zanesljivo je le to, da je nekoč tam vladalo zmerno in celo relativno toplo podnebje, o čemer pričajo živalski o-stanki in ležišča črnega premoga, ki so jih lani odkrili tik pod tečajem. Francoski ledoslovec Claude Lorius bo prav letošnje poletje (pri nas zimo) skuša! s pomočjo ogljika 14 preiskati zračne mehurčke v globljih plasteh ledu in tako ugotoviti njih starost. Mraz in snežni viharji niso preveč prijazni gostitelji in raziskovav-ce močno ovirajo pri delu. Na Južnem tečaju je poleti povprečna temperatura 25° pod ničlo. Pozimi pa vsak promet ohromi, saj pade termometer na —60, 65°. Na Južnem tečaju so izmerili najnižjo temperaturo — 78,8°, na ruski bazi Vo-stok pa 24. avgusta I960 celo — 88,3”. Pred sedmimi leti so v okviru priprav na mednarodno geofizično leto mnoge države poslale na Antarktiko svoje razikovalne ekspedicije. Če jih hočemo našteti, so bile to Južna Afrika, Argentina, Avstralija, Belgija, Čile, Združene države Amerike, Francija, Vel. Britanija, Japonska, Norveška, Nova Zelandija in ZSSR. In kako potuje udeleženci takih odprav? Do obale se poleti pripeljejo z ladjo, Američani pa kar z letali, saj so na svojem oporišču zgradili pravo letališče. Nato pa prodirajo v notranjost z goseničarji. Resna odprava mora imeti čisto mehanizirana sredstava, kajti le tako lahko pripelje na mesto vso potrebno opremo, aparate in živila za vse dolge zimske mesece, ko je pretr- Tvorbe morskega ledu ob robu Antarktike gan vsak stik z ostalim svetom. Razen tega potovanje po večnem ledu ni noben turistični sprehod. Razpoke in ostri robovi ledu, ki so jih izoblikovali zimski viharji, pomenijo pogosto hude ovire. Minili so časi samotnih, pogumnih in nezadostno opremljenih ra-ziskovavcev. če hočejo danes odprave doseči kake uspehe, morajo biti sodobno in vsestransko opremljene. V zadnjih letih so izvedli pohode preko vse Antarktike: Angleži enkrat, Američani in Rusi po (Nadaljevanje na 4. strani) uooooooooooooooouooooooooooo Snežnik zaščiten naravni park Zavod za spomeniško varstvo Socialistične republike Slovenije je predlagal občinskima skupščinama v Postojni in Cerknici naj goro Snežnik proglasita za zaščiten naravni park, da bi tako zavarovali naravne lepote in izredno redko floro na tem področju. Na zaščitenem področju je prepovedano vsako trganje rastlinja ali spreminjanja okolja. To področje se razprostira po pobočjih in vrhovih Velikega in Malega Snežnika od nadmorske višine 1450 m navzgor in meri okrog 200 ha, zajema pa ves pas ruševja, planinskih trat in redkega cvetja, grmičevja in drevja ter skalovit svet. 1 2 E o S 0 5 5 2 OČ 5 1 < o < < oc g 0 Ó z Z 1 ALET-FITJE.FOLKLOeA-KNJIOE-llEVJIB.KINV Ò S I N Š S > > m > I > K H 3 H m 3 ICuUukna UtonLUa UNESCO (Mednarodna u-slanova za znanost, umetnost in kulturo, ki je pod okriljem Organizacije združenih narodov) je objavila 14 zvezek «Index translationum» t. j. mednarodni seznam prevodov w književnih del, ki so izšla le- 5 ta 1961. Seznam obsega na- o slove 32.931 prevodov knji- > ževnih del iz 75 držav. (Leta 5 I960 je seznam obsegal 31.238 5 prevodov iz 58 držav). Na pr- T vem mestu je leposlovje (17 ™ tisoč 688), sledijo dela iz pra- t va, socialnih ved in pedago- x gike (3.410), zgodovinska, g zemljepisna in biografska de-<5 la (2.729), uporabne znanosti g 5 (2.590) in jezikoslovje (1.330). E 3 Glede na število prevodov je S g na prvem mestu Sovjetska j 5 zveza (4.666), sledita obe Nem- < o čiji skupaj (3.304) in češko- b 2 slovaška (1.897). Za temi dr- S- 7nunm; T7__ £ m 5 ? | m * jjj žavami pridejo na vrsto Fran-$ cija (1.681), Španija (1518), 5 Holandska (1.416), Združene države Amerike (1.318), Italija (1.209), švedska (1.101) in Jugoslavija (1.062). Po avtorjih je največ prevodov Leninovih del ( 185), sledijo pa prevodi del Hruščova ( 160). V leposlovju je prvi Tolstoj ( 135), sledijo pa Agatha Chri- S sti (111), Tagore (101), Shakespeare (99) in Verne (88). ♦ MAKSIM GORKI je pred 30 leti ustanovil knjižno zbirko «Življenje velikih mož». Doslej je v tej zbirki izšlo že 364 zvezkov. V njej je bilo objavljenih 500 življe- njepisov. V prvem zvezku letošnjega letnika so izšli spo-_ mini in eseji, ki jih je na-2 pisal ustanovitelj zbirke Mak-> sim Gorki o Leninu, Tolsto- K ju, Stasovu, Čehovu idr. V < tej zbirki so poleg drugih iz-2 šla tudi dela o Mickiewicu, g Chopeinu, Dickensu, sedaj pa § je v pripravi knjiga o franco-Ž skem letavcu in pisatelju Sin-2 tu Exuperyju. Prihodnje leto 7 bo v tej zbirki izšlo 30 zvez- e 2 kov, ki bodo v glavnem za- 2 3 jeli življenjepise herojev dr- | 9 žavljanske vojne, organizato- o S rjev in voditeljev Rdeče ar- p 2 madc in njihove literarne S S stvaritve. V bližnji bodočno- g 2 sti bodo prišli na vrsto tudi § g Shakespeare, Spinoza, Giorda- 5 9 no Bruno, kubanski revolu- E 2 činnor Tz\cA Abortir «w Stiri 1rz% 2 5 2 2 cionar José Marty, grški ko- < munistični voditelj Beloyan- s nis, ruska pisatelja Krylov in 5 Saltykov - ščedrin ter ameri- p Ški pisatelj Hemingway. (NO- ó VOSTI). S ♦ š 5 2 . o 250 SOVJETSKIH PISATE- Ì S LJEV je v prvih desetih me- « 2 setih tega leta obiskalo 18 S A 5 secin tega leta obiskalo 18 S S različnih držav. Do konca le- S “ ta bo drugih 100 pisateljev P obiskalo še 10 držav. Pred S kratkim je odšla na Kubo 3 večja skupina sovjetskih pi- g sateljev. > ♦ 5 s I s < £ 1 ^ 3 3 OPERNI BALET iz Ljub S 9 ljane je doživel velik uspeh o > na gostovanju v Trevisu, kjer S y je nastopil z Labodjim jeze- 5 2 rom Čajkovskega. Prireditev g so se udeližili tudi najvidnejši 5 predstavniki tamkajšnjega po- ■ Uličnega ln kulturnega živ- 5 1 j en ja. S tem v zvezi pripo- * minjamo : Trst še ni dovolj zrel za taka gostovanja... Do kdaj bomo čakali na padec 5 zastrupljenega šovinizma? jTVKOTKioj-ariid-iaiva-iiaivai-vasvio-i/r. 29.-11-1963 Okrepimo borbo proti draginji 4 • DELO»! Apel tržaške federacije KPI - Iniciative Nove delavske zbornice - CGIL Ni dovolj tarnati, ker draginja narašča, vedeti moramo zakaj narašča ter delovati proti blaznemu višanju življenjskih stroškov. Tako je pravilno poudarjeno v nekem letaku, ki ga je objavila tržaška federacija naše partije. V tem letaku so v zgoščenih besedah navedeni tudi razlogi neprestanega višanja cen. Špekulacije z zemljišči za gradnje stanovanjskih hiš in z najemninami; zastareli sistemi prodaje blaga ; pomanjkan je nekaterih kmečkih pridelkov so med poglavitnimi činitelji draginje v Italiji. Zaradi tega so najbolj prizadeti delavci in revnejši sloji, dočim špekulanti, grosisti in monopoli imajo od vsega tega velike dobičke. Kako spremeniti obstoječi položaj? Na to vprašanje letak odgovarja: z agrarno reformo, krepitvijo zadrug in z odločnim posegom ter kontrolo nad razdeljevanjem blaga. Za preprečitev špekulacij z zemljišči pa je nujno potreben poseben zadevni zakon. Med ustanove, ki so poklicane, da se borijo proti naraščanju draginje, spadajo tudi občinske uprave. Tržaška občinska uprava je doslej v tem pogledu bore malo naredila. Komunisti so že pred več kot 9 meseci zahtevali, naj občinski svet odobri resolucijo proti draginji. Tej resoluciji so se protivili samo liberalci. Pravilno je, da si to občani dobro zapomnijo! Toda po krivdi tistih, ki upravljajo občino — in to so demokristjani — se je zadeva dolgo zavlačevala. Če bi bila omenjena resolucija odobrena že pred 9 meseci, bi bili lahko pravočasno sprejeti tudi potrebni ukrepi proti draginji in ne bi bilo med tem časom prišlo do povišanja cen mleka, masla, kruha, mesa, sladkorja, oblačil in obuval. Končno, po podražitvi vseh omenjenih in še drugih predmetov, je občinski svet sprejel zadevno resolucijo. Toda to še ni dovolj ! Treba je iti naprej ! Komisija, ki jo sestavljajo občinski svetovavci mora aktivno delovati za preprečitev nadaljnjih podražitev. Nemudoma naj skupno s Občinsko potrošno ustanovo — ENCO — sprejme vse ukrepe, ki so potrebni in med katere spada tudi municmalizacija osrednje mlekarne. ACEGAT ne sme povečati tarif! Občinska potrošna ustanova (ENCO) mora postati dejanski či-nitel i za preprečevanje naraščanja draginje. Delavske zadruge in druge konzorcialne ustanove morajo skupno s Občinsko potrošno ustanovo omogočiti neposredno razdeljevanje dobrin široke potrošnje in se tesneje povezati s proizvajava. Toda to r‘e ni dovoli: Vsi delovni liudje, vsi potrošniki, se morajo boriti proti špekulantom, proti monopolom proti politiki tistih, ki hočejo potlačiti mezde in potrošnio. Zato komunisti pozivajo vse delovne liudi in vse potrošnike, naj podpro borbo, ki io vodi KPI za o-brambo in izboljšani e življenjske ravni, proti tistim, ki izkoriščajo bedo ter zaostalost gospodarskega ustroja za svoje nezakonite profite. Tako se torej zaključuje besedilo apela, ki tra je objavila tržaška federacija KPI. O vprašanju neprestanega višanja življenjskih stroškov je ta teden razpravljala tudi Nova delavska /bor-nica-CGIL. Ta ie med drugim podčrtala, da se kljub draginiski dokladi, zlasti delavske družine vedno na slabšem, da pridobitni sloji zvračajo na siromake posledice go- spodarske krize in da je zaradi tega povsem razumljivo, da morajo sindikati posvečati veliko pažnjo tem problemov ter se ne smejo omejevati le na borbo za povišanje mezd in plač. Vodstvo Nove delavske zbornice je sklenilo, da bo okrepilo borbo na vseh omenjenih področjih. Zato je pozvalo vse stroke, naj u-stvarijo na bazi pogoje za enotno borbo vseh delavcev, kakor se že dogaja v drugih mestih v Italiji. V ta namen bo CGIL z razčlenjenimi akcijami po podjetjih ter z javnimi manifestacijami opozorila pre-bivavce na vzroke draginje, ki še niso povsem jasni. Obvestilo kmetovavcem Nadaljevanje Dokument CK KPI Obveščamo zainteresirane kmeto-vavce, da je pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu pričelo sprejemati naročila na nakup semenskega krompirja vrste «S. Michele» in «Majestic», pridelanega pri središču za razmnoževanje semenskega krompirja. Ob naročilu najmanj 50 kilogramov mora kmetovavec plačati 45 lir za kilogram semena. SOŽALJE Vsem svojcem in sorodnikom pokojnega Izidorja Vodopivca iz Doline naše najgloblje sožalje. «DELO» boditev narodov, za socializem. Oslabitev naše enotnosti bi koristila — in že koristi — samo silam imperializma. Enotnost komunističnega gibanja ima svojo osnovo v enakosti razrednih interesov, socialističnih ciljev, proletarskega internacio-nalizma in v moči razrednega sovražnika. Na probleme, oblike in značaj te enotnosti ni moč danes gledati tako kot v preteklosti. Upoštevati je treba nove čini-telje sedanjega položaja. Zato trdimo, da ni mogoče misliti na povrnitev k organizacijskim oblikam, ki so obstajale v preteklosti in da je realna samo enotnost v diferenciacijah in v avtonomiji. Med zahtevo po enotnosti našega gibanja in zahtevo po avtonomiji in neodvisnosti sleherne partije ni nobenega kontrasta. Avtonomija partije pomeni in mora pomeniti popolno spoštovanje načela o nevmeša-vanju ene partije v notranje živlienje drugih partij, da je vsaka partija odgovorna pred s voi im ljudstvom za svojo politiko in za delež, ki ga daje v snlošni usmeritvi in za napredovanje vsega gibanja. Predvsem pa pomeni zasledovanje revolucionarne strategije in taktike na poti napredovanja ter oblike borbe, ki jo mora voditi sleherna partija, pri lago je- oooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooo Pismo nogometnega kluba "Primorje-Prosek" Nogometni klub «Primorje -Prosek» je poslal raznim Spornim organizacijam in v vednost tisku naslednje pismo: Dovoljujemo si Vas s tem pismom opozoriti na razne ho-matije, ki preprečujejo našemu športnemu društvu redno udeležbo na nogometnem prvenstvu, ki ga je organizirala D ICC, kar se dogaja zaradi politične špekulacije nekaterih tako imenovanih športnih voditeljev v našem mestu. Naše športno društvo «Primorje» je nastalo na pobudo mladih športnikov v našem kraju v letih po prvi svetovni vojni, udeležilo se je krajevnih nogometnih tekem od leta 1921 do 1924 ter je igralo s tržaškimi ekipami. Kakor je fašizem zatrl vse demokratične italijanske in slovenske organizacije, tako je tudi razpustil naše športno društvo. Po osvoboditvi se je naše društvo «Primorje» obnovilo ter se udeležilo raznih nogometnih prvenstev. Sedaj šteje 150 članov, ki redno plačujejo članarino in po svojih močeh prispevajo za kritje stroškov. Ko smo obnovili «Primorje», si nismo zastavili posebnih političnih smotrov, marveč smo vedno imeli pred očmi nujnost zadostiti potrebi naših mladincev po o-pravljanju športne dejavnosti. Na vsak način poudarjamo, da nismo na noben način hoteli Žaliti narodnostna čustva mladih športnikov, s katerimi smo se hoteli pomeriti v športu, ko smo dali našemu društvu staro in tradicionalno ime «Primorje». Čudno pri vsem tem je to, da je vsedržavna FIGC redno sprejela naš vpis in da so šele kasneje posamezna društva o-drekla igranje z nami. Večina naših članov je slovenske narodnosti. Toda mi menimo, da to v športu nič ne pomeni; nasprotno, menimo, da je eden izmed idealov športa ravno ta, da pobrati ljudstva različnih narodnosti. Naši predstavniki so se ob raznih prilikah sestali z. voditelji FICC in z. voditelji zainteresiranih društev, da ne bi politične ovire, ki jih nekateri ljudje umetno postavljajo in ki so v resnici obsodbe vredna dejanja protislovenskega šovinizma, onemogočile rednega potekanja prvenstva. S tem pismom želimo zato o-pozoriti na to vprašanje vse mestne oblasti ter apelirati na zdrav razum javnega mnenja, na resnične vrednote športa, ki ga ne sme kvariti rasistična mržnja. Na ta način smo, skušali preprečiti, da ne bi prišel tržaški šport s takim ravnanjem ob svoje dobro ime. Za vodstveni odbor Predsediik (Antonio Cimador) no pogojem in potrebam naroda, med katerim deluje. Na osnovi take koncepcije o enotnosti v diferenciaciji in avtonomiji smatramo, da je treba reševati tudi probleme oblik stikov in sodelovanja med komunističnimi partijami in vprašanj, ki so v zvezi z metodami in tonom diskusije KPI meni, da oblika stikov, diskusije in sodelovanja partij mora izhajati iz razvoja medsebojnih odnosov. Potrebno je, da so ti odnosi urejeni tako, da omogočajo stvarno diskusijo in primerjavo stališč, odkrito in bratsko razpravo o nesoglasjih, o objektivnem proučevanju in poglobljeni analizi recipročnega položaja in izkušenj. Na terenu medsebojnih odnosov in izmenjave delegacij je KPI v zadnjih letih intenzivno delovala in njen namen je, da s tem nadaljuje. KPI, ki je sodelovala in ki ima namen še bolj povečati sodelovanje za razvoj diskusije v mednarodnem komunističnem gibanju, se je skušala in se skuša izogniti sleherni obliki zaostritve, degeneriranja in polemike. Odločno je branila in brani svoja stališča in usmeritve, ki so sad borbe in izkušenj vseh tovarišev. Zato pa zavrača napade in zgrešena stališča kitajskih tovarišev in še nadalje se bo zavzemala za bratsko diskusijo ter recipročno spoštovanje, ki mora obstajati med komunističnimi partijami. V zadnjih letih je tudi spričo dramatičnih dogodkov, do katerih je prišlo v mednarodnem komunističnem gibanju in v socialističnih deželah in spričo polemike, ki jo v zadnjem času vodijo kitajski tovariši, ie KPI vodila in vodi diskusijo, ki se razvija na demokratičen ter odgovoren način. In prav to je omogočilo, da je naša partija postala tudi revoluciornarno še bolj zrela. Tudi v bodoče se bomo trudili za poglobitev ideološke in politične linije za napredovanje na poti v socializem. KONEC 0 pravici do samoodločbe Slovencev Novi tokovi da, so njeni zavezniki in vse napredno človeštvo. Naša stvar je pravična in zmaga bo naša! Niti ene puške, ne eneea vojaka. ne ene lire za krivično osvajalno vojno trojnega pakta! Za pravico do samoodločbe; in zedinjenja narodov dežel, ki sta jih okupirala in zasužnjila Mussolini in Hitler! Noi živi skupna borba vseh narodov proti fašističnemu barbarstvu ! Naj živi Sovjetska zveza in njena slavna Rdeča armada! Naj živi Komunistična partije Italije! značilno za razvoj mednarodnega komunističnega gibanja v zadnjem obdobju, se kažejo nekje slabše, nekje močnejše tudi v komunističnem gibanju Zahodne Evrope. Tiste partije, katerim se je hitreje in odločneje posrečilo, da so se otresle nekaterih bremen preteklosti, so ime- le ■ tudi večje uspehe, tako gledf množičnosti in krepitve svojeg političnega vpliva v državi, kot liti di v prizadevanjih, da bi za svojo politiko zagotovile podporo širokih delovnih in demokratičnih mno-ff žic. To velja predvsem za KPI, kip je v tem procesu napredovala naj-e dlje in ki se ji je posrečilo, da se je v državi uveljavila kot pomemf ben činitelj, katerega aktivne •-navzočnosti ni mogoče ignorira til-čeprav se za to močno prizadevajo” skrajno desničarske politične ie ekonomske sile. KPI se razen tei prizadeva praktično - politično in teoretično obdelati pomembna vprašanja v zvezi z izgradnjo socializma, ki so danes v središču navzkrižij v mednarodnem komunističnem gibanju, s čimer spodbujaj hitrejši razvoj naprednih proccsoij v mednarodnem komunističnem gibanju. ! p Vprašanja, ki najbolj zaposlujejvar jo vse partije, je nedvomno mesto|in in vloga delavskega razreda in k» so munističnih partij razvitih kapitfr je lističnih držav v boju za socializem stai v svetovnih merilih. To pa zlasti ko zato, ker KP Kitajske omalovažujo javi in celo negira to vlogo. V Ule: tini i>i ud isri Veg Drugo vprašanje, ki ga tako p» gostoma obravnavajo, je odnos m«1* demokracijo in socializmom, ki je za komunistično gibanje na Zahodu posebno pomemben, ker vpliva v razmerah relativno stabilizirane buržoazne demokracije v državah- $loi kjer so dosegli in utrdili določen» |kop stopnjo politične demokracije it 'jo ker protikomunistična propagandi b na veliko razglaša, da v socialisti^ Ar nem sistemu «demokracija ni m°- **0 goča». ?vr< Razvoj sovjetsko - kitajskih odno|*jop sov, kot ena izmed pomembnih K komponent navzkrižij v mednarocj' Vsel nem komunističnem gibanju, je od"ciJc jcknil tudi v komunističnem gib3 T n ju * v državah na Zahodu. KoitH1 tierr nistične partije v teh državah s» ki , se znašle na skupni obrambi polih' ce« ke miru in miroljubne koeksistenc* % in so podprle sovjetske zamisli. 'ta (Povzeto iz revije $e «Mcdjunarodna politika») s,vc Val, ha Ansambel stoletnikov^ desetletja svojega obstoja močn» uveljavila. Danes ima na svoj eh1 sporedu kar šestdeset izvirnih na- $(aI rodnih pesmi in dvanajst plesoV-k j. Ta spored predstavlja bogat vir z» ^ narodopiscc, jezikoslovce, zgodoV>'L ^ narje, pa tudi za druge znanstv»'! . nike. jSio^ Oh desetletnici ustanovitve teF La originalnega plesnega in pevsker rv ansambla je v Moskvi izšel posel^ K' zbornik, ki vsebuje 168 abhazišk* ^et pesmi. Po zaslugi dobrega sport1*' ^ na in daru starcev iz Abhazije 5 L/ rešili pred pozabo stare ljudske iV pove, pa tudi pravljice, bajke druge zgodbe. Antarktika Ì štirikrat. Ostali narodi niso opi* V< vili tako obsežnih pohodov, vend-'1' ’°r je njihovo delo vseeno precej P1' V membno za raziskovanje te celih1, prei Krol Val ‘bsi Zakaj se danes kar cel duC'1