JList 12.
V ficlik 11. ¥elki§ei']iaiia
1848.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Prcdplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in 'L, za
gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., 'polletno
ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Austrijansko brodovje ali llota in njegova prihodna osnova.
Nikdar nismo bili tako in sicer žalostno prepričani, de Austrii bojne ladje manjkajo in de so napčno vravnane, kakor zdaj, ko bi nam dobro napravljene ladje tolikajn potrebne bile. Milan in ž njim staniše našiga bojniga bro-dovja Benedke sta se vzdignila na enkrat z celo Italio, prelomiti že razrušeni jarem stare Austrie; vse moči laške dežele so se zjedinile podreti, kar več ni stalo. Veselje zavoljo slavno dokončanih Sušcovih dni je bilo na Dunaju toliko veči za to, ker je veliko njih pred z našimi gorečimi sosedi v jugu deržalo, de so že pred se k boju za svobodo pripravljali, in ker se je mislilo, de njim bode zdaj na enkrat zadosti storjeno. Vendar kako žalostno smo čez 10 dolgih dni vidili, de smo se prerajtali bili; namesto novic od neizrečeniga veselja in vriska, so se narhujši reči zaslišale, de je namreč Italia vkljub zadobleni svobodi zoper cesarstvo in zoper njeno zvezo za orožje prijela; ako ravno več vzroka praviga ni bilo.
Mogočna Austria bo krepko in junaško to vojsko končala in zopet zvezo nezvesto odločenih z celotno deržavo vterdila. Upamo pa, de se bode iz te vojske marsikaj naučila, in zlasti tudi to, de se naprave (Institute), ki so lastnina cele deržave, ne bodo več samo La-ham izročevale, kakor se je doslej z austrian-skimi ladjami godilo; občne naprave morajo tako osnovane biti, de se cela deržava na-nje zanesti zamore.
De bi se to pri austrianski pomorski (na-morski) moči doseglo, mora vse mornarstvo pripravno in izurjeno in pa celi deržavi edino vdano in zvesto biti. Te lastnosti pak združene in v vsi popolnosti najdemo v slavjanskim narodu, ki na celim dolgim bregovji od izvira Timava do konca Dalmacie in po istrianskih in dalmatinskih otokih prebiva. On edino zasluži, de bi se mu austriansko brodovje čez in čez izročilo, on je bil tudi dosihmal jedro delavnih moči, to de njegova cena, ravno kot vrednost celiga austrianskiga Slavjanstva se spoznala in čislala ni; slavjanski mu mornarju, najbolj-šimu na svetu, je dozdaj zapovedoval Talianec; ta je čast imel, Slavjanu sta ostajala delo in trud.
Mesca Sušca se je izkazalo, de je veči del naše flote odpadel, samo ta okolišina je še en odsek Austrii ohranila, de se je namreč en razdelik austrijanskih bojnih ladij pri začetku laške vojske na istrianskim bregu znajšel in de se je z namestenjem slavjanskih in nemških vojakov izdaji v okom prišlo. Ako bi bila že pred za čisto slavjansko veljala, kdo bi bil derznil med mornarji izdajavce nabirati?
Ali zdaj so se nekteri vdali drugim željami, austrijansko brodovje ko seme in podlago za nemško floto imeti in porabiti, za ktero se že bira clo po našilh slovenskih deželah razpisuje. Počakajte, za ladje je treba morja; za nemško floto je treba nemškiga morja, kteriga pa v Austrii nikjer ne najdemo. Bodemo mi Slavjani le vedno sužni delavci ptujih gospodarjev! Slavjansko je morje, in slavjansko je mornarstvo od nekdaj slavno; kakor naš Vodnik poje:	Že močen na morju, Ilirjan je bil, K' se ladie tesat Jc It i inic učil.
Veči pripravnosti Ilirjana ko austrianskiga Nemca na morji mi ni treba izkazavati; saj je od detinstva več na vodi ko na zemlji; kumej rojen se že veslati od očeta uči; na bregovji je ribič, na morji je serčan in pošten prevoznik za vse narode, ki v srednim morji tergujejo; on v sebi zjedini vse lastnosti dobriga mornarja, ročnost in znajdenost, moč, terdnost, serčnost in poštenost; tudi njegova zvestoba domovini in cesarju je neoskrunjena. Ako tedej Austria izverstno in zvesto brodovje (floto) imeti hoče, zamore ono le slavjansko biti.
Vendar če kdo poreče, de Ilir viši mornarske učenosti nema, ki jo vodstvo bojniga brodovja tirja, se mu ogovori, dajte mu jo, seme učenosti bode nar rodovitniši tla najšlo. Ali ne dajte mu nemške učenike in mojstre, ne velevajte mu po nemško, ne silite mu ptu-jiga jezika, ampak dajte mu priložnost, de se narodno omika, izobraži in v narodnim jeziku si vikši mornarske učenosti zadobi; imeli boste mornarja, de ga nihče prekosil nc bode, z nemščino nc bote nikdar kaj popolniga dosegli; vse bo lc polovično.
Na Dunaju mesca Velkiserpana. M. Živic.
Kakosna se na Ilrovaškim sovraž-nikam domovine gode.
Vsakimu prav i mu Slavjanu mora od veselja serce poskakovati, če pomisli, kako se junaški rodoljubi na Ilrovaškim že od 1835 leta za svojo narodnost in domovino poganjajo. Na domačim in vogerskim zboru so se z nc-ostrašljivo serčnostjo in neizrečeno gorečnostjo sukali z Madžari in madžaroni za svoje pravice. Per mnogih perložnostih so jo očitno povedali, de jim je ljubši smert kakor ostudni jarem madžarski. Tode tudi na Ilrovaškim je bilo med rumeno pšenico nekoliko Jiern smerd-Ijiviga plevela. To so bili tisti škodljivi mer-česi, ki so nekaj iz gerdiga samoprida, nekaj iz nesramniga hlapčevskiga perlizovanja do prevzetnih Madžarov, veči del pa iz gole slepote hotli pravice trojediniga kraljestva dal-matinskiga, hrovaškiga ino slavonskiga zatreti, slavjansko narodnost v tih krajih s korenino zruvati, namesto krepkiga domačiga jezika v šestih letih zoperno okasto *) madžaršino v pisarnice vsiliti, tistim uradnikam pa slovo dati, kteri bi se je v tem času ne naučili, itd. Po tem bi bil ptujic gospod, llrovat pa berač v svoji domovini.
De bi bile pa te sovražne gerdouši svoj hudoben namen dosegle, so se včasi po gadje plazile, včasi so pa po labudovo glavo nosile, in so veliko premoženja iz sovražtva do svojiga naroda zapravile. Posebna čast gre Jo-zipoviču, nemirnima turopoljskimu županu (ko-mešu), de je z pomočjo sebi enakih gerdunov neizrečeno veliko prepira, sovražtva in clo poboja na Ilrovaškim napravil. Mende je mislil, de bo že jutro z vogerskim nadvornikam češnje zobal. Tode šiba božja je tudi te po ptujim hrepeneče gerdobe šlenila, de jih jc peklo.
Komaj zasliši hrovaško-slavonski narod, de svoboda svojo glavo vzdiguje, kar se vzdigne in na Dunaj cesarja prosit gre, de bi mu dal njegoviga ljubljenca, barona Jelačiča, za bana.
Zoperniga glasu ok je mad/.aršina polna.
Pisatelj.
• . .. —-.t—___________rrz
Pravični cesar pravično prošnjo vsliši, ter spolne serčno željo svojimu vselej zvestimu narodu. Jelačič, Hrovat in Slavjan od verha do tal, stopi med narod in reče, de je volja naroda tudi volja njegova. In volja naroda je bila : „Smcrt izdajavcam !" Toraj zdaj gorje madžaronam. Nekteri so še poboljšani meakulpali na persi, drugi so kakor ponočne ptice na skrivnim teremtetovali, in nekaj jih je derlo iz domovine svojim preljubim Madžaram v naročje, de se je kadilo za njimi. Ti se ski-tajo, kakor zgubljeni ovni po Vogerskim šun-tajo in podpihujejo Madžare na svoje rojake ino želijo nesrečo domovini svoji. To viditi in slišati zgrabi strašni serd in čert nektere v zboru zagrebške županije zbrane domorodce, ter so hotli ta nesrečen izrod svojiga rodii ojstro na premoženju strahovati. Tode nekteri v zboru vstanejo ino svetjejo, de naj še malo počakajo. Saj mende vender ni mogoče, so djali, de bi bila hrovaška dežela tolikanj nesrečna, de bi se njeni zmoteni sinovi po nobeni ceni ne dali na pravo pot perpeljati. Razser-•den zbor zopet potihne ino enoglasno sklene vse begune po Novinah domu poklicati, on jim svoje poštenje zastavi, de se jim nar manjši stvarce hudiga ne bode zgodilo, če pridejo poboljšani na svoj dom. Zraven tega se pa tudi strašno zagrozi tistim, kteri bi terdno-vratno per svojih peklenskih mislih ostali, de jih bo kakor izdajavce domovine ojstra pa pravična kazen zadela. Glejte! pravična šiba božja čaka vsaciga, kteri je sovražnik svojiga rodu!
Hrovaška dežela je nam Slovencam živa priča, de je ložej dereči Savi pot zajeziti, kakor zbujeniga duha narodnosti v verige za-kovati. Kakor zajezena reka jez razdrobi, in se razlije po žitnim polju jezivca, ravno tako serdito plane duh narodnosti stergavši svoje spone po svojih tlačivnicih, ino jih razperši kakor lahko plevo jezni vihar. Ne zatirati svoje narodnosti, ampak jo po svoji moči podpirati ino ji kazati pravo pot, je sveta dolžnost vsaciga Slovenca.	L. Pintar.
Francoski glas o Austrii.
Journal des Debats 30. pr. m. piše zastran dolnjih podonavskih dežela: Pred letam 1840 ni bilo dvombe zastran namena Angležov. Odkrito so se vpirali razširu Itusie. Leta 1840 se je vse premenilo: namesti odpora proti Rušam kazalo se je Angležain ložeje, razumeti se ž njimi proti Francozom zastran Egipta. Od tega časa se je vsigdar bati, de bi se Angleži in Rusi ne zjedinili. Ako Austria doljno Donovo brani, brani svojo neodvisnost (samostalnost), in nikomur toliko na tem ne leži kot Austrii, de čuje nad razširam Rusov na svoji strani. Ali Austria je ravno zdaj v nevarni krizi; vse narodnosti, pod njenim žezlam stoječe, se bojujejo proti sebi; Lahi se ji vmik-vajo; Čehi se močno poganjajo; Ogri se ravnajo na boj proti Hervatam. V takim stanju kaj more početi Austria, de bi branila neodvisnost doljne Donave? Te stiske Austrie morajo biti Rušam kaj vgodne in priležne. Dokler so austrijansko vlado poslušali (vbogali) v Pešti, kakor v Pragi, na Dunaju kakor v Inšpruku, se je Rusi? bati mogla, de najde na Donavi moč, ki bi ji cesto do Carigrada
zastopila. Ali zdaj je druga, Rusi ne vidijo ko prepir in razpertije med neprijatli. Tud izhodna Evropa je navdana z duham pomote in nje moči so oslabele in opešale. Ako Rusia tam z pokorno in terdno močjo na noge stopi bi lahko in gotovo premagala. — Kaj ima in kaj more francozka dežela pri tem storiti? Nam leži na tem, de to, kar je še od evropejske ravnovage (Gleichgewicht) ostalo, ob-deržimo, in nam je enako nevarno, če se ta ravnovaga podere na Donavi ali pa na Rajnu Ali sredstva so drugačne. Rajn in planine (alpe) so, bi rekel, okrog naše moči, in za to moramo z orožjem to stran varvati. Ali na Donavi in Hosforu zamoremo le z dnarji in di plomacijo kaj opraviti. Bode pak naša diplomacija polna zmot in naši dohodki prazni, se za naše besede nihče zmenil ne bode na ti strani Evrope. Ako govorimo o zmotah, mislimo zmote parižke diplomacije, in kako bi o blodnjah ne govorili, ko smo ni davno v zbornici slišali, de prihod Rusov na Donavi zamore zkaziti napravo velike podonavske zveze. Kaj je to za ena zveza podonavska? Kje je? Kako se bo deržala? Narodi na Donavi namesto združiti se jainejo iz narodne zavisti se pobijati. Slavjani se vzdigujejo proti Madžaram; Nemci bi radi dobiček vlekli iz tega boja. Kje je edinost? Ne sme se diplomacia pečati z prihodnostjo, ampak z pričujočnostjo. Govorite o veliki zvezi podonavski? De, je zveza, ki jo je liistoria storila, in ktero vi pozabite: ta zveza se imenuje Austria. Vemo dobro, de ne dopade Uto-pistam, ker ima staro ime: mi vidimo pa le eno nesrečo, de je ta zveza oslabela. Vendar to še vse ne brani, de bi Austria ne mogla biti mogočna zveza na Donavi. Austria terpi zavoljo razdružljivosti svojih pervin (živlev); ali mi se ne veselimo, marveč nam je to žal; zakaj mi si Austrie na nobenim koncu slabe ne želimo, kakor na enim in ta je v Italii drugodi si jo prav močno želimo, ker to za rešenje, srečo cele Evrope deržimo. Ne zgubimo tedej Austrio zavoljo velike podonavske zveze. Vstvariti podonavsko zvezo in naslonili jo na Nemško deržavo se pravi podreti Austrio. Boljši je pa ohraniti Austrio, ki je že, kakor novo si
ložeje."
vstvariti. Pervo delo je (Po Praž. nov.)
Austriansko Cesarstvo.
Dunaj.
Minister znotrajnih oprav, Doblhoff, o znani 8. t. m., de je njeg. Vel. naš presvitli Cesar v Inšpruku 5. d. t. m. poslance deržavniga zbora prijazno sprejel, in obljubil, volji svojiga naroda z veseljem, zadostiti; de tedaj presvitli Cesar in Cesarica in nj. c. Vis. Nadvojvoda Franc Kari z sinarn Francam Joiefam saboto (12. d. t. m.) na Dunaj pridejo. — Ako Bog da, pride s cesarsko rodo-vino tudi toliko potrebno zaupanje med Ijud-stvam in prestolam. —
Deržavni zbor se je 2. 3. in 4. dan t. m. dalej posvetoval čez opravilni red; tudi je bilo ministerstvo poprašano zastran raznih reči: Na vprašanje Šercerja, kaj je bojno ministerstvo storilo, de se povelje nemskiga boj-niga ministra „v. Peucker" zastran nemških kokard v austrijanski armadi izpolne, je odgovoril minister Latour, de so austrianski voj-šaki že večkrat in zadnič pri Lipskim zaNeince kri prelivali, brez de bi bili trojno nemško barvo nosili, de bodo Nemcam, če bo treba, še pomagali, de bi pa nemška kokarda samo av-striansko po bratovsko sklenjeno armado raz-dražiti vtegnila. Z drugimi ministri se pa še ni o tem posvetoval.
V seji 5. Velkoserpana je denarni minister obljubil natančno razlago čez sedajni stan denarstva v naši deržavi, de se bode deržavni zbor prepričal, kaj in kako de je; minister misli, de je austriansko ljudstvo še dovolj pri moči, vse dolžnosti svoje izpolniti; vendar pa de se mora zavoljo nenavadnih dogodeb in
stroškov letašniga leta tudi začasne nenavadne naredbe storiti, dokler ne bode zbor dokončno postavo zastran davkov in sploh zastran nabere potrebnih deržavnih dohodkov dal. -
Dalej je bilo govorenje o opravilnim redu.
•— 7. dan t. m. se je zbor dalej posvetoval čez opravilni red in razun drugih vprašanj je zbornik Bresti omenil, kako de se zamorejo besede iz prestolniga nagovora: „ Vojska na Laškim se ne pelja proti svobodi laških narodov" z tem zjediniti, kar general Velden oznani, de imajo namreč Austrianski vojšaki pregna-niga in vedno vsi svobodi protivniga vojvoda Modeneskiga zopet na prestol posaditi.
Doblhoff je odgovoril, de mu kaj taciga ni znano.
K. 8. d. t. m. Pretečeni teden se je bil raznesil glas, de mislijo nekteri republiko (sa-mostalno gospodarstvo ljudstva) razglasiti, kar jih je mnogo verjelo; vendar je bilo to prazno. Oba obhajila, namreč zastran izvoljeniga nemš-kiga namestnika (6. dan) in pa zastran slavne zmage na Laškim (7. dan) sta se prav v redu zgodila. V nedeljo je imelo tukajšno vojaštvo nemške trakove na banderih, ktere so pa že drugi dan berž sneli, in tudi šotor je imel 3 černo-ru-mene bandere, v kterim se je sveta maša brala. Nemških kokard pa vojaki vendar niso imeli. V današni sednici deržavniga zbora je odgovoril minister Doblhoff na vprašanje zastran Hervatov in Madžarov, de mu sicer ni znan konec pogovorov Bana z nadvornikam (nadvoj. Stepanam), de je pa na vprašanje madžarskiga ministerskiga predsednika Bathianyta odpisal, de austriansko ministerstvo pragmatiško sankcijo za popolnoma veljavno derži in de der-žajc se pravila, svim narodam enake pravice podeljiti, terjanje Hervatov za pravično spozna, ter na strani Hervatov stoji.
Potem se je prevzel predlog Kudlicha (zakaj opravilni red je bil včeri dognan), vendar še zbor nobene odločbe izrekel ni. Kudlich je v prijetnim govoru stan in razmere kmetijstva razložil. Ako bi kmetje zraven bili, bi bili vidli, de gospoda boljši za-nje govori, kakor sami. Danas so vsi kmetje molčali, nihče ni čehnil, če ravno se je le od kmetov in grašin govorilo. Zberite si tedaj učeniga, znajdeniga moža, — vendar pošteniga dobriga serca.
*	C. kr. ministerstvo šolstva je sklenilo vse konvikte odpraviti in razpustiti. —
*	Jelačič je šel iz Dunaja brez pomirenja z Madžari. Bo vojska, bode. V Slavjanski ka-vani na Dunaju se spisujejo dobrovoljci proti Madžaram. Eni pravijo, de jih je že 4000, ker je tudi mnogo Nemcov med njimi. Jo potegnejo do T a ter (karpatov), Slovake k življenju obuditi.	(Narod, nov.)
(Iz narodnih novin, od H. Borovskiga.) Na Dunaju rojijo zdaj nemški časopisi kakor muhe; nikjer na celim svetu ni podnebje tako prijazno za časopise. Postava o tisku, po mi-nisterstvu na svitlo dana, plača tukaj kolikor toran; vsak piše in natiska, kakor za dobro t. j. za zlo) spozna. Dunajčani se obderže v stanovitni merzlici z temi časopisi, ki se povsod po ulicah prodavajo. Naključilo se je, de so vsi vredniki (redaktori) tiste vere, ktere sta bila preroka Habakuk inNehemiaš, pa zastran tega vendar v saboto časopise izdavajo.
En časopis te baže ima ime „Schwarz-Roth-Gold."; založnik je znani Lohner. Motto v pervim listu je: Deutschland, Deutschland iiber Alles, Ueber alles in derWelt! t. j. Nar-jred Nemec in — potem človek! Nemstvo čez vse in — čez pravico!
Dozdaj so še le 4 listi na svitlo prišli; vendar smo se že iz njih prepričali, de ni človeka na svetu, kteriga bi Lohner ponemčiti za pravično ne glasil.
V začetku stoji prostodušni nemški Čredo tako le: „Verujemo v s. Duha liumanite (človečnosti), ki gospoduje in življenje daja vsem narodam zemlje vsakiga plemena in kraljestva. Verujemo, de je ta duh na zemljo prišel kakor nemški narod (dass dieser Geist Menscli
geworden ist hn deutschen Vojke), čigar duh je duh njegoviga duha, de bi zbudil vse narode žive in mertve. — Očitno je, kar hočemo. Hočemo nemško edinost, nemško Austrio. Naše Nemstvo ne lepi na grudi (Scholle), kjer se je kdo rodil, ampak na žlahtnosti činov in misel i. t. d."
To se pravi po slavjansko v kratkim: Verujem, de so samo Nemci ljudje, le oni imajo nad vsemi gospodovati, le Nemci imajo razum, in drugi narodi morajo čakati, ako še kaj od tega razuma ostane in na-nje dojde; od Nemcov pride vse dobro na zemlji. Mi nočemo veliko: samo Austrio celo ponemčiti, in zaNemca ne deržimo samo tega, kdor se je na Nemškim rodil ali nemško govori, ampak vsakiga, kogar zamoremo prisiliti, de Nemec postane. Zraven tega se že samo na sebi razumi, de so vsi drugi narodi proti nam samo pleva, samo mi Nemci smo kaj vredni! —
De, de, duh njega je duh njegoviga duha, to je ta globoka filosolija in zavoljo teh duhov ste tako napihneni, de se več napihniti ne morete in ko tista živalca v muzi poči morate! —
Slovenske dežele.
Iz Ipave 3. Velkiserpana. Pred kakimi tremi mesci so bili začeli staro zapušeno cesto čez Hrušico na vso moč od obeh strani, — pri Logacu in nad Ipavo—popravljati, in sicer na cesarske potroške. Delali so jo tri sežnje široko, ker so menili, de se bo ne le vsa vo-jašna, kar je bil mende poglavitni vzrok tega započetja, ampak tudi kupčija iz Laškiga na to stran obernila, clo pošto že so govorili, de nam bodo iz Terga na Col (Podvelb) preselili. Teržanam in Šentvidcam, prej večkrat že o-pominjanim, poskerbeti, de bi se težavni in nevarni kos dozdajne velke ceste čez Reber-nico kako predelal in zboljšal, začne zadnič le vender po glavi šumeti, de bi jim nova cesta čez Hrušico ne le pri vinski kupčii morebit kej klubovati, ampak tudi, posebno Šentvidcam marsikak goldinarček, ki ga z volmi čez Re-bernico zaslužijo, odtegniti vtegnila. Kaj tedej je bilo početi? Ni blo dosti premišlovanja treba. Kar na enkrat se sliši, de delo je o-stavljeno — Čiči, kterih je vse gomalelo, se počasi domu zgube, ali pa drugod zaslužka išejo — napeljano kainnje pa in zemljo nakopano zdej dež spira, in cesta čez Hrušco je zapušena bolj ko poprej. Vzroki vsiga tega nam niso znani.
Vojakani in vsim tistim, kterim je na tim ležeče, liitreji do zaželjeniga konca svojiga popotovanja priti, bi cesta čez Hrušico o poletnim času — ne odrečem — nekoliko pota prikrajšala. Po zimi pa bi jo mende snegovi in veliki zameti, kakoršni so po teh krajih, popolnama zaperli. Se ve, de bi delavci bli najeti, sneg kidati, ali kaj to pomaga, ker bi ga burja, ki tudi tam, čeravno ne tako hudo, kakor po Ipavi, razgraja, čez noč, če ne prej, zopet nasula. Ali ni tudi velka Dunajsko-Ter-žaška kupčijska cesta zastran silnih žametov med Razdertim, Postojno in Planino po zimi večkrat zaperta? ko si vender cestna gosposka vse prizadene, jo vedno odperto in v dobrim stanu ohraniti, kar bi se pri novi čez Hrušico nar beržej ne, pa tudi ne tako lahko kot pri Teržaški zgodilo. — Kupčija iz Laškiga v slavjanske in nemške dežele je tukej skozi tako majhna, de bi se pač ne plačevalo v ta namen posebne ceste napravljati, in jo z velikimi potroški v dobrim stanu ohranovati.
ej vina, cukra, svile javalne dva voza iz knežije (Grafschaft Gorz) to je vse. Rrez tega pa, de bi se tudi le to malo blaga samo poleti po te poti voziti znalo, bi vsak voznik od Šturje do verhHrušice, pri vozu le koliko obloženim dva, tri in po permiri še več parov volov pred-prege (čvetera) potreboval, česar čez Reber-nico v taki daljavi ni treba. — Vse to velja tudi od pošte.
Pa burja po Ipavski dolini! — Res burjo, hudo burjo imamo mi, pa to je vsa naša zima,
tudi burja ne ostane cele mesce, kot sneg, kader ga enkrat na kupe pade; če neklere dni ali tudi tedne razsaja, pa za nekej časa zopet jenja, in poštni vozovi jo s pomočjo kakih osem ali devet deržačov večdel skoz prere-žejo, sneg pa Ipavcam nikdar dosti nadlege ne dela.
Le zadnič še pomislimo, kako samotna bi bila ta nova cesta čez Hrušico. Od Logaca do Podkraja — daljava 4 ur — gre skozi za-rašen temin gojzd, ni je do zdej gostivnice nobene, kjer bi se trudni popotnik nekoljko pokrepčal, in skorej tudi priložniga kraja ne, kako napraviti. De bi hudobni ljudje, kakorš-nih se nam je v sedajnih časih zavolj zmirej večiga vboštva in pomanjkanja bolj ko dosihmal bati, svoje bezdušne in kervave naklepe po tih tminah in samotah iskali tudi v djanji speljati, si je lahko misliti. Ker bi po tim takim od ceste čez Hrušico nič ali le malo koristi in dobička se nadjati blo, se tudi zdej od nobene strani, nar menj od Ipavske, kake pritožbe ne sliši, de je to delo vstavljeno.
— d —
Iz Štajerskiga piše neki rodoljub v Zagrebške d. h. si. novine: „Ker zvemo, de se pri vas prineski zbirajo za deželno brambo, smo tudi mi pripravljeni svojim bratam pomagati, samo povejte, kam čemo pošiljati prine-ske." (Gospodu Antonu Biščanu, deželnimu kasirju. Vredništvo.)
(E.) Od Drave 7. Velkiserpana. Culi ste gotovo, da je v oni čas, kedar so bile volitve za Frankfurt razpisane, tretji del voli-teljev volitne okolice ptujske (Pettau) očitno se zoperstavil vsaki zavezi, (izvzamši zavezo hranjenja zoper unajne ino znotrajne neprija-telje, ali kakor Nemec pravi: Schutz und Trutzbiindniss), s Nemci ino vsakemu pošiljanju poročnikov v Frankfurt. Med 280 volitelji (Wahlmanner) samo jih je glasovalo blizo 50 ponemčenjakov, ali pa podkuplenih Slovencov ino drugih, kteri še znali niso, zakaj se gre, tako da je res, kar je neki dopisnik Vašega kraja rekel, da bi jih bil tudi lehko človek za zavezo s Turki nagovoril. Ker je ali večina voliteljev in vse ljudstvo proti zavezi bilo, tako Ptujska volitna okolica nobenega poročnika v Frankfurt ni poslala, ker je v volitnem protokoli čisto ino glasno zaznamvano bilo, da je narod te okolice očitno zoper pošiljanje ino zavezo. Zavoljo tega tudi z 50 glasmi zvo-ljeni poročnik ni prijel poslaništva, ino c. k. gubernium gradčki ni nove zapovedi dal, po kateri bi nova volitev vkazana bila; znamenje, kako malo je vladi na serci ležalo za frank-furtsko zbiraljše, kterega je le neka nemško-židovska stranka vzbudila. Če ravno iz našega Ptuja ni poročnika bilo, vendar je nemški Ptuj bandero nemško na veliko soboto pred obhajilom vstajenja z muziko ino pokanjem mož-narov na stari ptujski turen posadil, nemške kokarde na vsaki steber obesil, ino se ko terdi Nemec nesel. Kedar je nadvojvoda Janez za nemške deržave opravnika razglašen, tudi naš Ptuj ni zaostal, ampak vse olje pokupil ino mesto posvetil. Da se nemških transparentov ni pogrešalo, se zastopi. Samo na dvema hišama se je bral slovenski napis : „Živio Joan", napravljen od nekega Moravca ino „Dolgu živi naš Janez!" zložen od kranjskega Slovenca. Čez tjeden dni je govoril naš Ptuj že drugači, ko je bral, da je za nemške dežele opravnika v Frankfurti na deržavne troške za nekoliko tavžent stan najet. Ali mi v našem mesti nismo tako dosledni (consequent), ko indi, zato gotovo polže za zajce strelamo. Pred nekoliko dnevi pride v mesto starorimsko, v mesto svojega rojstva neki dolitar Waser, professor pravice ino titularni svetovavec deželni v lnspruku, ino z širokimi ustami kaže, kako potrebno da je za mesto, da se kdo v Frankfurt pošle. Hitro si sedne mestni odbor, da si napisati prošnjo (ker sam prav nemški ne ve), na prezidium, da naj novo volitev razpiše, ali pa dohtorja Wasera ko zvoljeniga poročnika poterdi. Oho, ta ne gre! Ptujčani ste malo prebaliasti! Več ko 5000 jih je podpisalo, da neče k nemški zavezi, mislite, da bodo zdaj hitro prileteli. Ali niste čuli pervi-krat, kaj so Vam povedali: „Z Nemškega nič ne pride druga ko toča". Ali tudi čete v Frankfurti za princa Janeza stand (najem) plače-
vati, ino njegovega Cesarstva ministre ? Gotovo ne! V Dunaji je naš dober Ferdinand; Bog živi tudi Joana v Frankfurti, ker mu ni več v Esterajhi dopalo. — Rad bi vedil, kaj bode gubernium odločil. Slovenec ostani raj doma, ko pa da bi na volitev za Frankfurt šel. Okopaj krompir, mlati, kosi, več bode koristi, ko pa na volitvi. Plačeval boš doma tako precej dosti za svojega Cesarja, ne pa da bi še v Frankfurt denarje pošiljal. Varuj se Nemca ino Madžara, večih neprijateljev nemaš ino nesi imel.—
Danes so marširale skoz naše mesto dve kompanije l)on Migueleve regimente, od kterih Vi ste vSlovenii opomnili, nazaj na Ogersko; zakaj pa ne v Taliansko ? m V Austrii, se mi zdi, da gre vse narobe!
* Nemoremo slovenskim družtvam na Dunaju, v Gradcu, Ljubljani in Gorici zamolčati še do-zdaj neznaniga prijatla, namreč gospoda Antona Lipovška iz Štajerskiga, ki nas je v zadnjim svojim dopisu zagotovil: ,,dass sich der gesunde Sinn der — im obern Theile des Cil-lier Kreises und in Karaten — wohnenden — bessern slovenischen Bauern durch die ver-hiedenen „slovenske zbore" — mit separa-tistisclien und panslavistisclien Tendenzen — schwerlich werde verderben lassen! Es vverden lauter Luftschlosser gebaut!! Ultra - Radica-lismus (elieu!) wird bei den hiesigen — ge-scheidten Rauern nicht Eingang fmden." Dalej piše ta gospod, de je njegovo in vsih pametnih Slovencov misel popolnoma zadel „Odgo-vor Nemcov" Slovenskimu družtvu v Ljubljani, ki se je bral v dokladi k Wiener Zeitung list 138. '
Hervaska in slavonska dežela.
Nj. eksc. ban Jelačič je 4. d. t. m. v večer iz Dunaja nazaj v Zagreb prišel.
Od Drave 2. t. m. Mi stojimo pripravljeni na boj na desnim bregu te reke. Varas-din je polen vojašne in je izhodnimu taboru bolj podoben ko mirnimu mestu; k temu posebno pripomorajo veliki obrožani Serežani z rude-čimi kapami in suknjami; mi se protivnika sami lotili ne bomo, de ne pride čez nas prekletstvo narodov. Ako nas pa napadejo, bode pervi strel Evropi konec Košutoviga vladanja oznanil. Graničari so svi močno razkačeni, ter bi svojo jezo že radi v djanju pokazali. Ne more dolgo biti, de se sprimemo, vendar nam še dozdaj ogersko ministerstvo vojske napovedalo ni. —Naša beseda je: Bog živi ustavniga cesarja in kralja! svobodo, enakost in bratstvo vseh narodov! in s tem klicam pozdravijo tudi austrijanski vojaki vsih narodov graničarske regimente.	(Po Agramer Z.)
Mala občina v granici Ferdinandovac je na pervi opomin vredniga dušniga pastirja Ivana Južaka polovico žitniga zaloga, in pa gotovino, ki je iz občinske žitnice skupej prišla, na da-rilnik domovine položila. Občina Svesvete je 2000 gold. gotovine v taisti namen darovala, in vsaki gospodar te občine je še poveril 1 cent sena obljubil.
Češka dežela.
Pražki študenti so si izvoljili odbor (Aus-schuss), ki ima naslednji namen: Hraniti vse dozdaj zadoblene pravice in svobode Pražkih študentov z vsemi nasledki; na podlagi omikanosti ne le obderžati ampak tudi povišati moralno moč študentov, vendar brez vsiga hrupa in nemira. Tudi nobenih kap zazdaj učenci nosili ne bodo.
V čeških narodnih novinah pišenekdo iz Kerkonoš (Riesengebirge), de ako se Čehi z Nemci združijo, morajo Kerkonošani konec jemati; ker bi Nemci z mašinskimi izdelki celo deželo napolnili, ker so Nemci do zdaj že šole imeli, in so tedej ročniši in izurjeniši v mar-sikteri obertniški versti, od Čehov, in de ako se Nemci zastran eolskih davkov nočejo združiti z Angleži rekoč „weil uns die Englander uberlliigeln" (ker nas Angleži prekose), to mora tudi od Austrie in njeniga združenja z Nemci veljati.
Ravno tiste novine podajo razglas glavni-ga vodstva českiga obertniškiga družtva (Ge-werbverein) na vse rokodelce na Češkim, zlasti pa na ude tega družtva, v kterim glavno vodstvo na znanje da, de je odteržniga ministra (Horn-bostla);naprošeno, mu svoje misli in želje zastran čolne edinosti z Nemci razodeti; zatorej naj vsak tisti, ki je v teh rečeh znajden, svoje mnenje napiše in vodstvu pošlje, in sicer o tem prašanju: Ali je želeti združenje našiga Cesarstva z novo nemško deržavo v pogledu na našo obertnost ali pa kupčijo, ali pa pristop Austrie k nemškimu „Zoll-vereinu"? — Gotovo je to silno imenitna reč: ,,biti ali ne biti, to je vprašanje" za našo obertnost in kupčijo. Ko bi se vendar skušen in znajden mož, ki Austrio in sosebno Slovence ljubi, znajšel, de bi nam razjasnil, kaj de imajo
slovenske dežele glede na obertnost pričakovati, če se nemški edinosti pritaknejo.
Ogerska dežela.
Iz Karlovca 27. pret. m. Danas je prišlo iz Hervaškiga 1200 serežanov pod vodstvam županskiga sodnika Pajanoviča in dohtarjačai-ča. Karlovski tabor tedej šteje za zdaj' 5980 graničarjev, 823 Serbjanov in 1200 serežanov. Zdaj nej nas obiše Grabovski, upamo, de se ne on ne vojašna njegova od tod ne verne v mesto. Drugi naši tabori pa tako le stoje: NaHervaški meji poleg Drave je 18,000 graničarjev in do 7000 dobrovoljcov. Okoli Po-žege je 6176 oborožanih moz. Pri Čereviču (e 50OO graničarjev in 2000 Serbov. Pri Sentomašu jih je okoli 6000, pri Melenacu 5000. Pri Jazku je narboljši tabor, v kterim je 14,000 graničarjev in drugih. Na Sirigu je za zdaj 1200 ljudji, in pri Deliblatu le 3400. Tudi po drugih mestih jih še po kakšen tisuč. Do zdaj ima serbska armada 157 štukov. — Iz Noviga Sada čujemo, da so Madžari Čarnoeviča prijeli in zaperli. Glej, kako so ga Madžari plačali, de je Serbam vešala (gauge) stavljal. Pri Serbih je zgubil, kar mu Madžari dati niso mogli in pri Madžari tudi nič ni dobil. Tako se vsakimu godi, ki svoj narod zataj i!	(Beogr. nov.)
Deržavni madžarski zbor je sklenil po svetu Košuta, de naj se nemškimu Franko-brodskimu zboru simpatijo (sočutje) Madžarov izjasni z to prilogo, de — ako bi Nemci z Austrio v kakošno vojsko zamotali, Madžari nikdar in nikakor Austrii pomagali ne bodo.
Kakor se za gotovo govori, je madžarsko ministerstvo sklenilo, novi hervaski zbor v Va-raždin pod predsedništvam Jankoviča poklicati, in ako se tudi na tem zboru do pomirenja ne pride, hočejo Madžari za orožje prijeti.
(Serb. pešt. n.)
Loniliardsko-heiieško kraljestvo.
Kakor uradno oznanilo govori, se je Milan naši armadi vdal, in Radecky je 6. dan t. m. ob enajsti uri dopoldne notar v mesto marši-ral. 5. d. t. m. so se še branili Piemontesi, so bili pa povsod potolčeni in čez reko Ticino prepahneni.
Milanci so sami na Piemontese in na kralja, ko so se odmikvati jeli, streljali; vsi plemeni-taši so jo proč potegnili.	(Lloyd J.)
Radecky je vse štuke, 1000 bomb in 1000 raket s seboj vzel, de bode mesto Milan, ako se ne vda, grozovitno vkrotil. —
Tudi je zapovedal po tistih krajeh, ktere je že premagal, de morajo vse le v bankno-tah odrajtavati, tako de je že v Terst in Tirol dosti zlata in srebra prišlo za zmeno z bank-notami.
Korl Albert je razpisal na vse dežele zgorneltalie razglas, v kterim svoje zgube le večimu številu sovražnikov, neizrečeni vročini in pa pomankljivosti hrane pripisuje; vender obljubi, de bode v kratkim zopet terdno na nogah stal in opomina, ne obupati.
F. M. L. Velden je šel čez reko Po, neke trume rimskih križnikov in drugo derhal, ki je na naši meji nagajala, prepodit. Zraven pa obljubiRimljanam v lastnim razglasu, de bode papežovo zemljo berž zapustil, kakor hitro je od te nesnage očisti.
Po bojnimu oznanilu iz Milana od 31. Maliserpana sta sardinski ministerium in tačasna Milanska vlada Francozko pomoč prosila.
Ptuje dežele.
Menici.
Frankobrod na Majnu. Minister Šmer-ling je oznanil, de se bode vojska z Danci zopet začela, in de bode vsem Nemcam priložnost dana, pri ti pervi nemški vojski deležnim biti; de bodo tudi Austriani proti Dancam v kratkim marširali. •—
Ruski minister zvunajnih zadev Nessel-rode je na vse ruske poslance pri nemških vladah ali dvorih razpis poslal, v kterim se čez vedno dolženje Rusov po nemških časopisih in nemških postavodajavnih zborih pritoži, jih na stare zasluge Rusov zastran nemškiga naroda spomni in zagotovi, de je ruski Car terdno sklenil, vse ljudstva (in tedej tudi Nemce), ktere doma kakšne skušnje in novice delati hočejo, pri miru pustiti. —
V Kelnu se bode zopet zidanje kelnske cerkve praznovalo. Narodni zbor pošlje tje posebno odborstvo, in tudi novoizvoljen namestnik, nadvojvoda Joan je priti obljubil; in nihče ne dvomi, de se bodo zopet besede slišale: „Kein Oesterreich mehr; nur ein einiges Deutschland!" —
I e i> o 1 i t i i k i del.
Kratki pregled evropejškili narodov.
(Dalje.)
Slavjani si niso nikdar ptujih narodov v jarem sužnosti vpregali; njih vojske s sosedi so bile večidel vojske za lastno hrambo ali pa za odškodovanje žbog storjenih krivic; vojska pri njih ni nikoli bilo navadno opravilo, kakor pri Sarmathih, Gothih in družili, zlasti severo-aziatskih narodih. Slavjani so orožje nosili v hrambo in osebno varnost, ne pa za napade in za ropanje.
Desiravno so Slavjani k mirnima in tihimu življenju nagneni bili, so imeli vendar navado dobro prevdarjati nasledke vsakiga započetja; ravno kakor niso bili pripravni in zeljni vojske, so pa v hrambi lastne domovine, v varvanju svojih svobod in pravic navadno druge narode presegli, in so se v vojskah izkazali ne le z nepremagljivo močjo, ampak tudi z zdravim premislikam, z gibčno ročnostjo in vojaško znajdenostjo; kar posebno to spričuje, de so dostikrat gerški in osmanski cari svojim armadam Slavjane za vojvode (vodje) dajali.
Ta hrabrost, urnost in nevtrudljivost v o-rožji je bila stanovitna in starodavna lastnost celiga silniga nepokvareniga naroda Slavjanskiga, ktera je od prededov na sine in vnuke prehajala. To junaštvo so pa še povišali in vterdili poznejši Slavjani v mnogoverstnih bojih z ptujci.
Po pravici se zamoreta očitati Slavjanam dva madeža v njih lastnostih, ki sta od nekdaj gerdila krasni venec njihovih narodnih krepost (čednost) in kterima je pripisati, de so Slavjani se tudi manjšim narodam, kakor: Keltam, Skvtbam, Sarmatam, Gotham, Avaram, Koza ram, Bulgaram in drugim v sužnost in pod ložnost podali.
Pervi madež je, de so Slavjani, razdrob leni na neštevilne male občine, eden druzi-ga sovražili in v večnih prepirih in razporih med seboj živeli, tako de se nikdar k edinosti svojih misel in namenov, in k zadušenju osebne zavisti in nečimernosti povzdignili niso mogli.
Drugi madež je izviral iz lehkomiselnosti in posnemanja ptujsine, k kteri je bilo od nekdaj nagneno serce slavjansko, tako de jim je vse pluje, zvunajno ljubši bilo od domaciga, ptuji jezik in ptuje življenje vedno prijetniši od last-niga, materniga.
Pri vsem tem imajo Slavjani veliko zaslugo za nas, svoje naslednike. Zakaj, če prav so Slavjani živeči brez skerbi za svojo slavo in naslednikov srečo dostikrat celim rodovam neizrečeno nesrečo napravili; so vendar zavoljo svoje ljubezni do domovine, kmetijstva, obertnosti in kupčije, zavoljo mirniga in pra-vičniga življenja, sami sebe in pa lepo, s lastnimi rokami v plodonosni vert spreoberneno domovino nam in celimu človeštvu ohranili, za kaj drugači bi za njimi gotovo kakor za Skiti, Sarmati, Gothi, Vandali, Huni, Avari in drugimi druziga ostalo ne bilo kakor golo ime in nezmerne pušave.
Slavjani, ko udje velikiga indo-evropej-skiga rodu, se razdelijo v slavjansko in li-tevsko pleme, ko dva verha eniga debla.
Veliko in razširjeno slavjansko pleme, kije od nekdaj le en jezik imelo, se zdaj razdeli po govorenju, ki je časoma postalo, na jugoizhodno in zahodno versto.
Jugo-izhodna versta se razprostira po preobširnih deželah, ki ili narodi ruski in ju-goslavski pod rusko, austrijansko in turško vlado pod sabo imajo.
Sem se šteje (po Šafarikovim narodopisu) Busov: 51,184,000 vseh Ilirov: 10,833,000 med njimi prav Bulgarov: 3,587,000 Iz teh pride pod rusko vlado: 48,590,000 pod austrijansko „ : 7,327,000 pod turško „ : 6,100,000
Versta zahodna je v deželah v kterih Po-laki, Cehi, Moravani, Slovaki in Lužičani prebivajo, in sicer pod čvetero vlado: austrijansko, rusko, prusko in saksonsko. Šteje se Polakov:	9,365,000
Čehov, Moravanov in Slovakov: 7,167,000 Lužiških Serbov:	142,000
Iz teli pride:
pod austrijansko vlado 9,594.000 „ rusko	4,912,000
„ prusko	„ 2,108,000
„ saksonsko „ 60,000
Vsih Slavjanov v Austrii skupej je čez 17,000,000, kar veči polovico celiga cesarstva znese; manjši polovica obstoji iz Nemcov, Madžarov, Italianov in drugih narodov.
Pri češki kroni štejemo 4,414,000 Slav janov in sicer:
'na Češkim 3,016,000 (Nemcov je 1,145,000) na Mora vi 1,354,000 (Nemcov je 603,000).
Enako ž njimi vendar po lastnim narečji govore Slovaki pod tatranskimi gorami, kterih število okoli 3,000,000 znese. Živi tedej če-skoslavjanski jezik v ustih več ko sedem mil-jonov ljudi.
Poglavitne reke slavjanske so: Pri Rusih: Volga, Don, Dnepr, Neva, Na Polskim: Wisla (Weichsel),
V	Silczii: Odra,
Na Češkim: Labe (Elbe) in Veltava(MoI
V	Moravi: Morava,	[dau), Na Ogerskim: Dunaj, Tisa, Vag, Gron in
Nitra,
Na Slovenskim in po Slavonii: Sava in Drava.
Poglavitne gore slavjanske so: Ural med Azio in Evropo, Tatre na ogersko-polski meji, v Šumava (B6hmerwald) in Krkonoše na Češkim, Beskidc v Moravi, Triglav na Krajnskini, Učka gora v Istrii, Ve 1 e h it na Hervaškim, Balkan v gerško-slavjanskih ali ilirskih deželah.
Desiravno so se Slavjani, zlasti ilirski, že za časa svetiga Pavla in drugih apostelnov z kristjansko vero soznanili bili, je vendar kristjanska vera še le v devetim stoletji od vsih Slavjanov sploh prijeta bila, zlasti okoli leta 862. Moža pak, ktera sta jih kerstila, podučila in sveto pismo v slavjanski jezik pre stavila, sta bila Kyril in Metod, brata po rodu narberžeje Greka iz makedonskiga mesta Soluna. Ona sta narpopred učila sveto vero med Bulgari in Serblji; pozneje pa sta na povabilo slavjanskih vladarjev Svatopluka in Itastislava prišla v Moravo in Panonio, ter sta v ti veliki deržavi besedo božjo oznanovala.
Na Češkim je preložil sveti Prokop sveto pismo, ktero je pozneje v francozko mesto Reims prišlo, kjer so na-nj kralji pri kronanju prisegovali. Sveti Prokop je vstanovil tudi v Sazavi samostan (kloštar), v kterim so se dolgo časa sveti obredi v slavjanskim jeziku obhajali. Star šlavjansk spisatelj tega časa, z imenam Nestor pravi od te spomina vredne dogodbe: „Visoko so se veselili in radovali Slavjani, ko so zaslišali velike čudeže božje v svojim prirojenim jeziku".
Od Slavjanov so pa na se vzeli kristjan sko vero drugi sosedni narodi, p.r. Madžari, kterih kralja svetiga Stepana je kkristjanski veri spreobernil in kerstil sveti Vojteh (Adal-bert) pražki škof in po rodu Slavjan.
Slavjani niso vsi ene vere, ampak eni so staroverci ali gerške cerkve 57,000,000, drugi katolški ali rimske cerkve 19,000,000, še drugi protestanti 1,600,000, in eni se zad-nič tudi mahomedanske vere derže v ilirskih deželah okoli 800,000, in sicer 250,000 Bul garov in 550,000 Bošnjakov.
Poglavitne slavjanske mesta so: Na Ruskim: Moskva, Petrograd, Kijev, Novgorod itd. Na Polskim: Varšava in Krakov, Na Češkim: Praga,
V	Moravi: Berno in Golomovec,
V	Galicii: Lvov,
V	Dalmacii: Zader (Zara) in Dubrovnik (Bagusa),
Na Ogerskim: Bud in (Ofen), Na Krajnskim: Ljubljana,
V	Istrii: Te rs t,
Na Koroškim: Celovec, Na Hervaškim: Zagreb in Reka, Na Lužiškim: Budiš in (Bautzen),
V	Serbii: Beligrad (Beograd),
V	Bulgarii: Sofia, Filibe in Jedren(A-drianopol),
V	Bosnii: Sarajevo in Banja-Luka,
V	Čemi Gori: Četi nje. Slavjanskiga izvira, desiravno sedaj nemške, so tudi mesta: Sverin in Strelice, Vratislav v Silezli,Draždani inLipskona Saksonskim, Berlin v Braniborih itd.
Najslavniši možje iz slavjanskiga naroda so bili:
1) Vladarji in vojvodi:
a)	Na Češkim: Čeh, Samo (?), Svatopluk, Otakar II., Jaroslav Sternberk, Žižka, Juri Podebradski itd.
b)	Na Polskim: Leh, Krok, Sobieski, Kos-ciusko itd.
c)	Na Ruskim: Igor, Vladimir, Jaroslav, Peter Veliki, Suvarov, Debič Zabalkanski.
d) Med Iliri: Lauritas, Ogran, Serdivlad, Bato, Belizar, Samo, Ljudevit, Dušan Silni, Krešimer II. Veliki, Marko Kraljevič, Miloš Obilič, Miklavž Zrinski, Černi Juri.
2) Učeni Jjudje: Upravda Justinian), rimski cesar, Nestor, Hajek iz Hajka, Kopernik, Boskovic, Veleslavin, Ivomenski, Lomo-nosov, Deržavin, Karamzin, Puškin, Gundulič, Krasicki, Dobrovski, Kopitar, Vega, Dolinar, Linde, lvolar, Šafarik, Jungmann, Palacky, Mickievič, Palmotič, Marko de Dominis, Dosi-tej Obradovič, Koseski, Mazuranič itd. itd.
Spomina vredne osebe ženskiga spola so
1)	Med Čehi: Libuša, sv. Ludmila, Drago-mira, Božena.
2)	Na Polskim: Vanda, hči Krakova, Bro-nislava in Višna, kraljica Pomoranov.
3)	Sv. Olga, Marta in Katerina II. slavna cesarica ruska.
4)	Kraljice: Cerja, Tevta, Tuga Buga in devica Marula med Iliri.
(Dalje sledi.)
Nemci in Slovenci na Koroškim.
(Iz »Volksfrcund«),
Nemški otoki v jezikoslovnim pogledu so mesta: Celovec in Belak, tergi na Žilici: zgorni in (loljni Terbiž, Malborghet in drugi; slavjanski otoki Bjela ali na Bjeli (Obervellach) in s. Urili blizo Terga (Feldkirchen). Nemci imajo skorej dve tretinki cele Koroške dežele, vendar najdemo toliko slavjanskih imen rek, gora, potokov, gojzdov itd. de smemo reči, de je bil ta svet nekdaj Slavjanski. Že pred 11 sto leti so pod vojvodam Borutam Slavjani z Bavorci nekoliko se pomešali in po temjekoste dežele tako ponemčen bil, de se zamore vzeti, de je v sto letih nemški jezik eno uro poti naprej se pomaknil. Ilazun nemških šol je poglavitni vzrok tega, de slavjanski otroci v nemške vasi služit hodijo in nemške dekleta se v slavjanske vasi možijo. Sploh se zamore reči, de nemški Korošci druziga niso ko ponemčeni Slavjani. —
S ni e s.
Neki latinski bedak, kakor pravi, iz Ljubljane, je poslal vredništvu kos Slovenije z na-čečkanimi večidel latinskimi opombami, ki se sploh grainatikalnih pogreškov, kakor on misli, vtičejo; to de njegove opazke jasno spričujejo, de slovenske slovnice nikoli vidil ni. Ovadil se ta očitavec ni, temuč le naslednji uvod je pred svoje opombe postavil: Voli (sic) vsa hvala, — pogreškim (sic) prijazna opomba; piflie (sic} serčni (sic j prijatel.
Tudi se spotakne nad besedami: „zdihajočem pod turškim jarmam" ter meni, de bi se reči moglo: „turškiga jarma, selbst auch pod tur-fhkimu (sic) jarmu" itd. O sveta prepirljivost! Kdo bo tajil, de malokteri slovenski pisatelj še prav terdno na slovenskih nogah stoji. Da-mus liane veniam petimustjue vicissim. Vsaka ovca pa vendar ne misli, de zna več kot hruške peči.
*	Ako bi naše besede kaj izdale, bi svetovali saj toliko časa še z kovanjem novih besedi postati in pojenjati, de obljubljeni slovenski besednik na dan pride. Vse stare ptuje besedej ki se med ljudstvam slišijo, so težko toliko škodljive, kakor tje v veter, brez razu-menja pojemov ali zapopadkov skovane, opresne besede. Če pa s tem kdo misli kakšen krajnsk „Schutzvercin" začeti, se mu bode težko boljši (boljša) godila, ko pokojnimu lvošutovimu ve-degyletu. —
*	Živimo v imenitni dobi, j'e rekel nekdo k svoji ženi, to de velikih mož nam manjka. No tedej gledajte, de saj granatirji tukej ostanejo, je odgovorila ona.	(Včela.)
Slovenka Mariana Frelihova na škerleh, Sentvidske fare v Ipavi, je zadni dan prete-čeniga mesca mali serpana v jutro trojčike, dva fantiča Jožeta in Načeta, pa dekliča Joa-no porodila. Že prec po porodu močno slaba, sta fantiča oba pervi dan umerla; deklic scer tudi ne dosti krepkeji še živi.	-d-
Prošnja
Vsaciga na Krajnskim, kteri podpisanih ali podkrižanih slovenskih prošinj do svetliga Cesarja, zastran vpeljanja našiga jezika v šole in kancelije itd. še v rokah ima, prosim jih meni v Ljubljano poslati, de jih naprej v pravi kraj odpravim.
V Ljubljani 5. velk. serp. 1848.
Jan. Bučar,
c. k. tiskalni uradnik, v slonovih ulicah štev. 15.