Nekaj zanimivosti o numulitinah iz Vipolž 2 v Brdih
Some interestings features about nummulitins from Vipolže 2 in Brda, west
Slovenia
Rajko PAVLOVEC
Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Slovenija
Ključne besede: terminologija, numulitine, eocen, Slovenija
Key words: terminology, nummulitins, Eocene, Slovenia
Kratka vsebina
Ljudsko poimenovanje nekaterih flišnih kamnin, kot so sovdan, sovdanovec in podobno, ne izhaja iz besede sovd, to je novčič, latinsko nummulus. Numulitin, podobnih kovancem, po južnozahodni Sloveniji ni povsod toliko, da bi jih ljudje poznali. Med numu-litinami iz Vipolž v Brdih se odpira vprašanje nekaterih vmesnih oblik ali novih vrst, predvsem med Assilina marinellii marinellii in Ass. praespira ter Nummulites praelorioli in N. boussaci. Nahajališče Vipolže 2 je zgornjecuisijsko, morda blizu meje cuisij - lutecij.
Abstract
Popular names of certain flysch rocks as sovdan, sovdanovec and the like do not originate in the word sovd, i.e. coin, nummulus in Latin. The nummulitins resembling coins are not that frequent in southwest Slovenia that would be known among the people. Concerning the nummulitins from Vipolže in Brda appears the problem of certain intermediate forms or new species, especially between Assilina marinellii marinellii and Ass. praespira as well as Nummulites praelorioli and N. boussaci. The Vipolže 2 locality is Upper Cuisian, perhaps near the Cuisian - Lutetian boundary
Uvod
V Brdih so znana in že opisana nahajališča numulitin predvsem iz okolice Vipolž. Iz najdišča Vipolže 1 (Čimer man et al., 1974) sta opisani novi vrsti Assilina medanica P a -
v	1 o v e c in Nummulites quasilaevigatus P a -
vi	o ve c. Podobna favna je tudi v bližnjem nahajališču Vipolže 2 (Pavlovec & Sim-čič, 1999). Zadnje nahajališče zlasti pridno obiskuje zbiralec Stanislav Bačar iz Ajdovščine, ki je prinesel še nekaj zanimivih primerkov in se mu za to najlepše zahvaljujem. Našel je tudi kos sivega apnenca, prenešene-ga iz starejših plasti, najbrž z manjšim pod-
morskim plazom. V tem kosu so redkejše asiline, numuliti, alveoline, miliolide in še nekatere foraminifere.
Terminološke pripombe
Latinska beseda nummulus pomeni novčič, kovanec. Mnoge numulitine so tanke, okrogle ploščice, podobne kovancem. O tem je pisal že F. Seidl (1913), ki omenja tudi nahajališče pri Vipolžah. Na strani 17 pravi, da je tam zlasti veliko lupin nekih malih živali, »ki ne živijo več v sedanjih morjih, ker so že davno izumrle. To so numuliti.
Tako jim pravimo, če jih zovemo po njih latinskem imenu, po slovensko bi rekli nov-čarji (nummulus = kovan denar, novec)«. J. Rakovec (1949, 280) piše takole: »Na Vipavskem pravijo preperelim laporjem sovdan, na Goriškem pa imenujejo peščenjake sov-danovec, oboje pač po 'sovdih', to je numuli-tih, ki nas po obliki in velikosti spominjajo na kovan denar. V peščenjakih nastopajoči numuliti se pri preperevanju izluščijo večinoma v celoti, tako da je na takih mestih najti navadno polno kamenenega drobiža«.
R. Pavlovec (1973, 56) navaja Seidlove podatke in njegovo oznako novčarji, kar je edino slovensko ime za numulite. Brez dvoma pa ne drži, da so ljudje besedo sovdan izpeljali iz sovda, torej kovancu podobnih numulitov. Teh ni povsod tako veliko, da bi jih vsi poznali. Res je, da so mi domačini iz okolice Vipolž v Brdih povedali, kako so se kot otroci igrali s temi sovdi. Tako bogatih najdišč numulitin, podobnih kovancem, po Sloveniji ni veliko. Ljudje pa po raznih krajih govorijo o sovdanu, sovdanovcu in podobnih izpeljankah tako v Brdih, Brkinih in ob slovenski obali (Pavlovec , 1961). Podobne besede poznajo tudi drugod, kjer ni flišnih plasti, recimo v istrskih saldamah kopljejo kremenov pesek.
Izvor besed sovdan, sovdanovec in podobnih smo reševali tudi z italijanskimi kolegi iz Padove. Opozorili so na izraz terra salda-nea in še nekatere druge, vendar do pravega izvora nismo prišli. Od latinske besede sol-dus oziroma solidus (= trd, jedrnat) skoraj gotovo ne izhaja, čeprav so zgoraj omenjeni izrazi navezani največkrat na kamnine s precejšnjo kremenovo primesjo.
Numulitine a) V flišnih plasteh
Assilina marinellii marinellii (Dainelli) (tab. 1, si. 1-2)
Ta podvrsta v Vipolžah 1 in 2 še ni bila najdena. Očividno je precej redka. Primerek iz Vipolž 2 je blizu vrste Assilina praespira Douville. Podoben je tudi asilinam iz Kute-ževega in Dolenje drage pri Ilirski Bistrici (Pavlovec, 2003, 234). Hišica ima premer 11,5 mm. Na površini je debel in okrogel za-vojni rob. V notranjih zavojih se vidijo na septalnih podaljških nežne granule. Septa so rahlo usločena in v zgornjem delu močneje upognjena nazaj. Zavoji se počasneje dvigajo kot pri tipični Assilina marinellii marinellii.
Opisani asilini je zelo podobna Assilina aff. praespira Douville iz nahajališča Vipol-že 2 (Pavlovec & Simčič, 1999). Morda bo potrebno takšno obliko opisati kot novo vrsto ali prehodno obliko med Assilina marinellii marinellii in Ass. praespira, vendar so vsi doslej najdeni primerki iz Slovenije preslabo ohranjeni za takšno odločitev. Ob tem bo treba revidirati tudi podvrsto Assilina marinellii similis (Khan & Pavlovec), opisano iz Podgrada v Brkinih (Khan et al., 1975).
Assilina maior maior Heim (tab. 2, si. 1-2)
Ta oblika je ena najpogostejših asilin v obeh nahajališčih pri Vipolžah. Tanka hiši-
Tabla 1 - Plate 1
Slika 1 - Figure 1: Assilina marinellii marinellii (Dainelli), ekvatorialni prerez - equatorial section Slika 2 - Figure 2: Assilina marinellii marinellii (Dainelli), površina hišice - surface of the test Slika 3 - Figure 3: Assilina maior punctulata Schaub, ekvatorialni prerez - equatorial section Slika 4 - Figure 4: Nummulites friulanus Schaub, površina hišice - surface of the test
ca je rahlo valovita in ima nekoliko izstopajoč zavojni rob, med katerim so večinoma tudi na površini vidne kamrice. Premer največjega primerka je 22 mm in ne sodi med največje znane. Po Schaubu (1981) ima mikrosferična generacija te vrste premere od 17 do 26 mm. Pri Vipolžah 1 so znane velikosti med 13 in 24 mm (Cimerman et al., 1974), pri Vipolžah 2 pa večinoma okrog 15 mm (Pavlovec & Simčič, 1999). He-im (1908) navaja največjo hišico s premerom celo 27 mm.
Assilina maior punctulata Schaub (tab. 1, si. 3)
V Vipolžah 2 se pojavlja asilina, ki ne ustreza povsem tipu Assilina maior maior. Takšno obliko iz tega nahajališča smo že pripisali podvrsti Assilina m.aior punctulata (Pavlovec & Simčič, 1999). Vendar se zdi, da so med obema podvrstama prehodi in ju je zato večkrat težko ločiti. Tudi Assilina maior maior na tabli 1, slika 2 je v omenjeni razpravi prav lahko Ass. maior punctulata. Ta podvrsta je nekoliko manjša in ima večkrat nekoliko daljše kamrice kot Assilina maior maior. Višine zavojev in zavojni rob so pri obeh podvrstah zelo podobni. Kamrice so pri Assilina maior punctulata nekoliko daljše, skoraj izometrične, kar omenja že Schaub (1981). Ta zgornjecuisijska podvrsta je bila že najdena v Furlaniji in na Krku.
Nummulites friulanus Schaub (tab. 1, si. 4)
Ta vrsta je med numuliti v Brdih najpogostejša. Hišica je debelo lečasta, na površini ima številne, goste, okrogle trne. Zunanji rob je oster in blizu roba se ponekod vidijo zaviti septalni podaljški. Premer hišice iz Vipolž 2 je 8,6 mm in njena debelina 4,3 mm. Schaub (1981) navaja velikosti med 5 in 12 mm in debelino med 2,5 in 6 mm, Pavlovec in Simčič (1999) pa debeline od 5
do 8,6 mm. Pri Vipolžah 1 (Cimerman et al., 1974) so bile velikosti večinoma pod 10 mm in debeline hišic med 3,5 in 4 mm.
Nummulites praelorioli Herb & Schaub (tab. 3, si. 1 - 3)
Pri Vipolžah je bila ta vrsta že najdena (Pavlovec & Simčič, 1999). Vendar se kaže, da je pogostejša, kot smo mislili doslej. Precej tanka hišica ima na površini goste, zelo zavite septalne podaljške. Granule so v osrednjem delu redkejše, proti zunanjemu robu pa precej goste. Pri polmeru 6,5 do 7 mm je 16 zavojev. Variiranje višine zavojev je precejšnje, tako tudi debelina zavojne-ga roba. Tudi potek zavojev je pri nekaterih primerkih nekoliko nepravilen. Pri enem primerku (tab. 3, si. 2) se jasno vidi sled preda-torja, ki poteka od devetega ali desetega zavoja in se konča v enajstem zavoju.
Nummulites aff. praelorioli Herb & Schaub (tab. 4, si. 1-2, tab. 5, si. 1-2)
Takšna oblika je bila pri Vipolžah 2 že ugotovljena. Sedaj najden dobro ohranjen primerek ima tanko hišico debeline 4 mm. Zunanji rob ni posebno oster. Na površini so goste in zavite septalne linije. Proti zunanjemu robu so granule gostejše. Po Schaubu (1981) imajo primerki mikrosferične generacije premere med 14 in 18 mm. Numulit iz Vipolž 2 ima premer 25 mm pa tudi več doslej tam najdenih primerkov (Pavlovec & Simčič , 1999) je bilo večjih od Schaubovih navedb, namreč s premeri med 15,7 in 27,2 mm. Tako velike hišice imajo primerki vrste Nummulites boussaci Rozlozsnik, namreč 15 do 24 mm (Schaub, 1981). Vendar je ta oblika srednjelutecijska, torej mlajša od plasti z numulitinami pri Vipolžah 2. Zavoji so nekoliko gostejši kot pri tipičnem Nummulites praelorioli in še gostejši kot pri N. boussaci. Pri polmeru 9 mm je 19 zavojev, pri 8,5 mm pa 18 zavojev, pri nekaterih pri-
Tabla 2 - Plate 2
Sliki 1-2 - Figures 1-2: Assilina maior maior Heim, površina hišice - surface of the test
merkih je zavojev tudi 20 do 21. Naraščajo počasi, le v srednjem delu malo hitreje. Sep-ta so močno nagnjena in potegnjena nazaj. Zavojni rob je precej močan, najdebelejši je v zunanjih zavojih.
Ob bogatejšem in dobro ohranjenem fosilnem materialu bi kazalo razmisliti o morebitni prehodni obliki med obema sorodnima vrstama Nummulites prcielorioli in N. boussaci ali še verjetneje kot stranska veja od Nummulites praelorioli, ki ne vodi neposredno proti N. boussaci. Čudi pa, da so v zgornjecuisijskih plasteh ali plasteh na prehodu cuisij - lutecij pri Vipolžah tako veliki predstavniki.
Nummulites distans Deshayes (tab. 6, si. 1)
Hišica te, v Vipolžah očividno redke vrste, ima premer 26 mm in debelino 5,2 mm. Po Schaubu (1981) doseže mikrosferična generacija velikosti 18 do 40 mm in debeline 4 do 4,5 mm. Hišica je tanka, zunanji rob je rahlo valovit. Površina najbolje ohranjenega primerka je najedena, zato se komaj slutijo srpasti in meandrirajoči septalni podaljški. Številne majhne granule so očividno posledica najedenosti.
Zavoji so v srednjem delu hišice najvišji in tam je zavojni rob najdebelejši. Ob zunanjem robu se zadnji ali tudi predzadnji zavoj nekoliko znižata. Septa so močno nagnjena, serpasta in zlasti v zgornjem delu zelo potegnjena nazaj. Najpogostejša septa so v sredini hišice. Pri polmeru 13 mm je 21 zavojev.
Nummulites distans je živel v srednjem in zgornjem cuisiju do baze z Nummulites polygyratus Deshayes (Schaub, 1981). Ta vrsta doslej ni bila najdena niti v nahajališču Vipolže 1, niti Vipolže 2.
b) V kosu apnenca
Assilina laxispirci De la Harpe (tab. 6, si. 2)
Edina dobro vidna hišica v kosu apnenca je prerezana po ekvatorialni ravnini. Velika je 18 mm in ima okrog 11 zavojev. Schaub (1981) navaja velikosti te vrste med 12 in 20 mm, najpogosteje med 15-17mm. Pri polmeru 7,8-9,4 mm je 11 zavojev, kar vse ustreza tudi našemu primerku. Hillebrandt (1993) omenja velikost največje hišice 17,4 mm. Pri polmeru 7,9-8,8 mm je 11 zavojev.
Vrsta Assilina laxispira je bila najdena v Furlaniji pri Buttriu (Schaub, 1981) in v Avstriji na Grobničkem polju (Krappfeld; Hillebrandt, 1993). Živela je v srednjem cuisiju in starejšem delu zgornjega cuisija.
Nummulites praelucasi Douville
V kosu apnenca je en sam dobro viden primerek vrste Nummulites praelucasi. Hišica je velika 5 mm in ima 7 zavojev. To ustreza podatkom, ki jih navaja Schaub (1981), to so velikosti 3-6 mm, pri polmerih 1,5-2,4 mm ima 7 zavojev. Kapellos (1973) omenja manjše velikosti 3 - 3,5 mm.
Vrsta je živela od zgornjega ilerdija do srednjega cuisija. Najdena je bila v Franciji, Španiji, Turčiji in na Krimu (Kapellos, 1973; Sirel, 1976; Schaub, 1981).
Zaključek
Nekatere numulitine so podobne kovancu (novec, ljudsko sovd), iz česar izhaja tudi njihovo ime oziroma slovensko ime novčarji.
Tabla 3 - Plate 3
Slike 1-3 - Figures 1-3: Nummulites praelorioli Herb & Schaub, ekvatorialni prerez - equatorial section
Vsekakor pa ni mogoče, da bi ljudje poimenovali po njih nekatere flišne kamnine sov-dan, sovdanovec in podobno. Zelo bogatih nahajališč izoliranih numulitin je pri nas sorazmerno malo, da bi jih ljudje poznali po raznih južnozahodnih pokrajinah Slovenije.
O numulitinah iz Vipolž v Brdih so nekatera nova razmišljanja. Vse bolj se kaže, da je med Assilina marinellii marinellii in Ass. praespira vmesna, morda prehodna oblika. Nadalje je vprašanje, zakaj so primerki podvrste Assilina maior maior pri Vipolžah 1 v povprečju večji kot oni iz nahajališča Vipol-že 2. Morda so bili ugodnejši pogoji za rast, morda pa sta obe nahajališči le nekoliko različnih starosti. Nekatere hišice oblike Num-mulites aff. praelorioli iz Vipolž 2 so večje kot doslej znani predstavniki vrste N. praelorioli iz drugih nahajališč in so bližje vrsti Nummulites boussaci. Morda gre za novo vrsto ali podvrsto. Ta je lahko prehodna oblika med Nummulites praelorioli in N. boussaci, še verjetneje pa stranska veja, odcepljena od N. praelorioli. Zaenkrat smo tega numulita označili kot Nummulites aff. praelorioli. Za rešitev teh vprašanj smo dobili pri Vipolžah premalo primerkov pa še ti večkrat niso najbolje ohranjeni.
Najden je bil primerek z anomalijo. Hišica je vdrta in tam nekoliko zavihana. Očivi-dno je bila poškodovana, poškodba zazdrav-Ijena, vendar je ostala vidna nepravilnost.
Nahajališče Vipolže 2 je zgornjecuisijske starosti, morda že blizu meje cuisij - lutecij. Kos apnenca je verjetno iz manjše olisto-strome v flišu in je srednjecuisijske starosti. Na to starost kažeta vrsti Assilina laxispira in Nummulites praelucasi.
Summary
Some interesting features about nummulitins from Vipolze 2 in Brda, west Slovenia
In Brda, west Slovenia, two rich localities of nummulitins are known, Vipolze 1 (C i -merman et al., 1974) and Vipolze 2 (Pavlovec & Simcic, 1999). From the second locality several additional interesting individuals were found that are described in the present paper. The following forms were determined: Assilina marinellii marinellii, Ass. maior maior, Ass. maior punctulata, Nummulites friulanus, N. praelorioli, N. aff. praelorioli in N. distans. The age of this locality is Upper Cuisian, perhaps already near the Cuisian - Lutetian boundary.
From the flysch near Vipolze is a piece of limestone of Middle Cuisian age with Assilina laxispira and Nummulites praecursor.
Assilina marinellii marinellii from Vipolze 2 differs somewhat from the typical specimens. From south Slovenia the subspecies Assilina marinellii similis (Khan et al., 1975) was described which also differs very little from the type. For these forms a revision would be needed on the base of better fossil material. Between the typical Assilina marinellii marinellii and Ass. praespira the existence of an intermediate form as an independent species is not excluded.
At Vipolze 2 a form marked Nummulites aff. praelorioli (Pavlovec & Simcic, 1999) was already found. It is larger than the typical Nummulites praelorioli, and it is closer in size to the species N. boussaci,
Tabla 4 - Plate 4
Sliki 1-2 - Figures 1-2: Nummulites aff. praelorioli Herb & Schaub, ekvatorialni prerez - equatorial section
which is, however, younger. It might be an intermediate form between the mentioned species.
Literatura
Cimerman, F., Pavlovec, R., Pavšič, J. & Todesco, L. 1974: Biostratigrafija paleogen-skih plasti v Goriških Brdih (Biostratigraphy of the Paleogene Beds of Goriška Brda). - Geologija,
17,	7-130, Ljubljana.
Heim, A. 1908: Die Nummuliten- und Fly-schbildungen der Schweizeralpen. - Abh. Schweiz. Paläontol. Ges., 35, 1-301, 8 tab., Zürich.
Hillebrandt, A. von. 1993: Nummuliten und Assilinen aus dem Eozän des Krappfeldes in Kärnten (Österreich). - Zitteliana, 20, 277-293, München.
Kapellos, C.C. 1973: Biostratigraphie des Gurnigelflysches. - Schweiz. Pal. Abh., 96, 1-128, 49 tab., Basel.
Khan, M.R., Pavlovec, R. & Pavšič, J. 1975: Eocenski mikrofosili iz okolice Podgrada (Eocene microfossils from Podgrad). - Geologija,
18,	9-60, Ljubljana.
Pavlovec, R. 1961: Prispevek k poznavanju ljudskega poimenovanja eocenskega fliša (A contribution to the knowledge of the popular nomen-
clature of the Eocene flysch). - Geografski vest-nik, 33, 153-164, Ljubljana.
Pavlovec, R. 1973: Šestdeset let Seidlovih sprehodov po Goriškem. - Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1973, 53-57, Gorica.
Pavlovec, R. 2003: Nummulitins from flysch of Ilirska Bistrica, southwest Slovenia. - Geologija, 46/2, 231-244, Ljubljana.
Pavlovec, R. & Simčič, I. 1999: Numuliti-ne iz okolice Vipolž v Goriških Brdih (The nummulitins from the surrounding of Vipolže in Goriška Brda, Western Slovenia). - Annales, ser. hist, nat., 9, 269-280, Koper.
Rakovec,! 1949: Naši kraji v paleocenski in eocenski dobi. - Proteus, 11/10, 273-281, Ljubljana.
Schaub,H. 1981: Nummulites et Assilines de la Tethys paleogene. Taxonomie, phylogenese et biostratigraphie. - Schweiz. Pal. Abh., 104-106, 1-236, 97 tab., Bale.
Seidl, F. 1913: Geološki izprehodi po Goriškem. - Socialna matica, 1-40, Gorica.
Sirel, E. 1976: Haymana (G Ankara) yoresi Ilerdiyen, Kuiziyen ve Lutesiyen'deki Nummulites, Assilina ve Alveolina cinslerinin bazi tiirleri-nin tanimlamalari ve stratigrafik dagilimlari (Description and stratigraphical distribution of the some species of the genera Nummulites, Assilina and Alveolina from the Ilerdian, Cuisian and Lutetian of Haymana region (S Ankara). - Bull. Ge-ol. Soc. Turkey, 19, 31-44, 15 tab., Ankara.
Tabla 5 - Plate 5
Slika 1 - Figure 1: Nummulites aff. praelorioli Herb & Schaub, ekvatorialni prerez - equatorial section Slika 2 - Figure 2: Nummulites aff. praelorioli Herb & Schaub, površina hišice - surface of the test
5 mm
Tabla 6 - Plate 6
Slika 1 - Figure 1: Nummulites distans Deshayes, ekvatorialni prerez - equatorial section
Slika 2 - Figure 2: Assilina laxispira De la Harpe, ekvatorialni prerez v kalkarenitu - equatorial section in the calcarenite