NAŠ DOM, LETO XVIII .. APRIL 1940 ŠTEV 4 - ^■ŽENSKI SVET Zdravstvo in kozmetika ^ Pomlad in nega telesa PJe samo rastlinje in živalslvo; tudi člo-' Vek začuti, bližajočo, se pomlad/Poraja .se hrepenenje po novem življenju, želja po lepoti, svežosti. - . ■ V pomladi pa se pojavljajo, tudi . zilaki . utrujenosti,, ki jih ne smemo vnemamo ■prezirati. Treha - j« izpremeniti naäin življenja in preErane. Telo pp težkih in mastnih ,zi,mskih jedeh z nalogo, da nam da do- ■ 1'olj toplote, zahteva sedaj lažje in pičlejše' hrane, V zimi se je polenila; kri, treba jo je spraviti v živahnejši obtok. . Pomlad nam prinaša svežih povrtnin,- ki jih lahko priredimo na najraznovrstnejše nabine. Sveže vrtno zelenje krepi in obnavlja kri in je lahko prebavljivo. 'Zato- ga zlasti priporočajo otrokom — tudi dojanč-kom — ■ malpkrviiim ' mladćnkani. ljudem nečiste polti, onim, ki jim izpadajo ' lasj.e . ter .živčno šibkim in nevrasteničnim; Ze- ■ lene prikuhe so bogate železa in dovajajo telesii prav onoj kar; nam. zdravniki in lekarne prodajajo za drag denar. Za tvorbo krvi je posebno važna' špinača. Kdor ne more uživati same pre-sne, iiaj pomesa vsaj med kiihano polovico ali še več sveže, sesekljane. Skoraj takisto krvotvorne so vse z'^lene sveže solate, sesekljane in zabeljeije. z ■ oljem, limonovim sokom in raznimi dišav-nimi zelišči; peteršiljem, zeleno, .drobnja-kdm i. dr. Mlad regrat.'je posebno kri. čistilen; prav tako mlade koprive, ki jih pa navadno kuhamo . . .. Travniška' in vrtna kreša vsehuj.e dragocene rudninske snovi ... . Me-:sečnd redkvico, luk, mlado kolerabo in mlado korenje uživamo z največjim pridom kar .presno, zaLeljeiio kakor solato .... A poza-hiti ne smemo poleg že omenjenih dišaVnih zelišč še pehtrana, krebuljice, kopra, mete, •melise, pqläja i, dr. Vse to dobro sesekljamo, pomešamo s solato, oljem, limonovim sokom ter rtioicebiti še s sesekljanimi, na trdo kuhanimi jajci. Paziti treba samo, da je dišavja malo, a-tem več solate .. . Tudi travniška kisliča je ponekod priljubljena in ■koristna. . . 'Prav posebno ugodno učinkujejo sveži sokovi, ki jili. iztisnemo iz jabolk, pomaranč" ali limon; dalje iz presne špinače, ki-slice, kojjriv, regrata, mladih gomoljev ko-renjiä i. dr. Eno izmed zelenjav zmeljemo -v stroju in iztisnemo sok s pomočjo ročne stiskalnice. ali preko močne; a ne pregoste. vlažne krpe. Sok jemljemo po 3—4 tedne vsako j^.itrOj m sicsr Četrt č?iŠ6' soIie ter tri-četrt čaše vode. Sadnih sokov pa seve lahko uživamo dosti več. Posebno dobrodejen je pomarančni in limonov sok le prav pičlo pomešan z vodo in sladkorjem. ' Razume se, da igra pri zdravljenju s pomladanskimi.zelenjavami iri sadnimi sokovi veliko ulogo tudi ostala prehrana. Lahko je po več dni brez niesa in naj obstoja pretežno iz mleka in mlečnih jedi. Zelenjavna jedila, sveži zelenjavni in sadni sokovi izčistijo kri, olajšajo in osvobodijo telo vseh izgorkov, ki so se nabrali v njem preko zime. Važno za izčiščenje telesa je poleg prehrane tudi pravilno, t. j. globlje, enakomerno dihanje, ki ne sme biti sunkovito. ' Razume se, da mora biti zrak svež in čist. Za obraz je potrebna masaža; toda ako masaža ni pravilna, lahko mnogo več škoduje, in pokvari kakor koristi. Kožo treba najprej očistiti z mlačno in nato še z mrzlo vodo. Ugodno vplivajo izmenoma vroči in mrzli, obkladki- kamilčnega čaja. Vroči naj pokrivajo obraz dalje časa kakor mrzli. Proti zaprtju Oilii „i. 3. br. 3/36 die 1«. II. 193». 25 -. Oba- obKUffiai ]:on>yimo Majm -petkrat, //Potein' nfcrišeiua-.iiafeiij&b r'«^^^ ' kpnio. itoKl;). -.sv hrijil-jiva .hörmoilsfeo..' ^pzii'omä ■.'trej)ljattio}' s" kazalcema' üi ' ■ .'sredincemi o.bcli.' ifiü. oj, šr^de. čeli -v. niaftll-.' ! :kro^iil-'pyotl-'_£enj:ani, -.ved^b'.. fi'-^lö.- ^kršt. ' "Pray'- tflkö'' "bb-dpl^jenio; iu'es^' 'ököH; -oči' .lit ';iiatm'vtrepljarij,V:.'t-" jC"s'.jrito .rak' r' ^'WiV-SNfisiramd ■■ fe ■; stÄii'. • Nato ■ -fe ■■iolämo;'. Ijc.:' Gia-»ifö ■ j s,-. '.d'av': illiamo\pn:\to đela.Jirst^^^ rianiag&r •■ " nil-' gi^'irepijatiti'.' ■göifknM - -I'J' ii .^reSkratj'.dTi'aviio'' pj'alp' .m/.-iiaMTO^^^ -iiir-;. tega l'^iiielxkäga ./;!:platna v-n fibfäiV ia;'Äv'V.'iäpr^^^^^ ; jotiÄÄimö -'y '^iio-^-ai/sv"'^^ iVi.polo^inif .na ■;:jzii30no.iiia''vTöSp Jn-'a^ ' jiaa.m' teoSda's^avjtna^iMtiJĆB! '.,yit{jv'.- ■Pojääariuv ;ga' ;:<>bHki ;kas_e; ^•^ibšil'g&rkeffa'-fia" tFöba'-' .pqWopatk -ppeyi'dtlP', i.n.- :' ■ jprrarpfe^ ''/■... ;■ ■ ysakä.- Keila-iiaj :äi 'ii.öguje-. tefe- .in-'že- po'.-.. 5Gbe7 in',.svo|i-..okoliti 'V yesclje;,'- ; ; boH^.- jiik ■'iiziva'iičario.,. ^ ,yT5cb'u.jf:,. iiinQg.,, pop«!'d.ti'ff ' .' ,'■ ffr^üiifvice-Seä^^^ '.js^a. "virn ialj,' l ;' ,. A'kö .nastopi.'ßri'zeüi-'',- ' - . »'ekKtialaai nervoza^ : (3ffišiiil..tiSvrAe'nija)-se'liilik .• . ■ .hbrtiiQns'te' ItrogUce.-za zeBe; ■ j-..;:. ..ppbf se vič'kaiaab/-.-. ; . .ZahteVäjte-p'opiViiiöli§irna- nävodUa^,lci jihT^o-; ■ piütt: bre'zplafenb-:-. &läV.nb • sUladis^." :Ftijrffl-' Keitt.-. ■ ■. ;-.i;.QbjdTätofii YiSrVitv ZagieVLaa^^ " žena In družba Zaupaj-vase l": ■— bocli pripravliena 'ISajdcjii-c) ' ■- jilv. v- iBikiK'Woii'iiH,. .du:liö\hiili/ pbklici.k.'- ; -i-.! syb-jc sf p-:;' : sobnqsti" . zyezdo.;- .syj-bbvö , - gÄTo- ■■■jfi -Ša -'tsd.Ä'g.a-.'äie ■' pbtirüdtjb'pri ysa'kem---syrtjeiTi,.(lelu-, .dji- ilajb-ob '.ysakeiii^piwb^VL.'.iil 'trb-^š^kj:- 'ž&ktc^li-.iiaj-' -.V; -Äfe piše-.\deB«r:;S iii'-ii'e - Prpdälg.dyiiif■ jp .iji. >stane ^ij.dJis ■-1 jubemi-va ati ■ uäÄa ^ -■"šiti --po.- .bieVibzirnib .sifiiqiiEili' Uake.-^daine? ... in-.pBl-rpeiljiyMM'fb: "■nidi --JBdra:; ;bi.liV.titiirta .Ijti-dem "š.'psjaijiali; ' üsluziib ""i^"'razpolago^.'.nc'.-^e.'-ilg^^ .JC&Y ■ fer ■■•zärbli.ii.eiivpb.i'i^^ i' s^iWänjjli,, lefiib Modajalao:hitr.o;;, ■ -sÜieBi.itf.-n.i^'CT ■■„■■',':-.' .ž^li-, zÄ]MsU;tVe,-'.\m što-■ •-■-piiiiiSijji-'-.'Ä^^ .26; ■ - flobTo-: izhaja", la ürü/ Jd. delai iiL - dž^Je .ri^ldij,; ., drjiigif^' ^ovjtt&žfiili; đeiive®y:\',Četud'r' ;; ..(foi)iy.sß^caka' -u^letj-. iii '^'o^ot sloves "kot :Ve-■/sferij- ■■VžtrKjsfj.-. iV-#ošcrbm/'-' letifi ifolatj j a^; 't'ä'ltfcsö.. •.EO^iie ji!;" y v-y svpjtsnr ;po]$jic,u': odvažnSjlimi,- pijd^etnejžiftii,..'-bolj, ■ iiiarl.]iviAÖ T.pžijp-- in; tärnajo^ "da-- -iiliiiVjo sre^e^-. ■ ..sinblo^ 'a. ■■;"■;■■'--i^ša," Vs.ali;-!ni"čm-""jel-i:t0lj: fe ^.^liümür. "p-öfeb'na''- feinelrjjta-ia-'t^str.Blcqim -' - QbYazJJa ki' -ntirati ":pot; š ;-' 1 ži-šljelije. in -ža'-đife ..'"> "' - .Zato 3ia;j--niti -d«kle .go^pi)r '■ šfego.v kiü-sqlfgga^Jaii:, JelaysSiig^ l'in'^" ■■■izpaišEita: Jpri^ijte,:' ki.. ;jdiTTa-'' nitdi, ■ 'Ro^T -.ila^koy, ^■ria^ "ta^ioj^ "pa ^mgfd'i^', ; .-^ä^-EöV Li^^iš'^^ • b präA-ilä;" .■fieXe,:>če"- Juj ".'"A " da .zriaJ/'vza'.f^VtTejja". . 'mlađib. ■" ^pa Ital^rat--. lu- ■ -.liT'd'i!"- ■■;iiö TtiW^Hc .ižgufeljen;'t:f in" zamüjcTie..tJ&iinQ.-.s.G_- vluli^q-iii.- se;.-mpr^iTTQ vse žiyljonjov -ker iima"^ " ■'^ö oittega-je^ kn'risi. -Roliß-poy^p'' " ..."Kp' pa" s-mo ■ si-.'pi-idoiifli'xlia'oßi'izbd .'üi'"si^-:- ■ .311' tretjegä; tcdaj v zaiipa:fipös61)i-nostl; in' -Jpjdfeo; ^^mq.zäveätnp; A'a'."-.::iiejd;, T i'qsty, '.■ ■'"■.:"■.■. Materinstvo ötioltoni tiidi smi>tl /a lepoto' --S&dqbiiinst-, nä'^ .slyÄmbit^ ^IjO'TO^^ ■■ .ki; prinafajb;^ . air'; ; "•'; iti/afi-inpsti, /ža,;:Vejipt;e •[sqdpbnb'st'^-'äimä.' (fisir ^;V■'.stva^nčKt•i■■ in"- "'■" 'uiTn^tjiösb'i ".r'adqif ; .'-SÄ -iitjä^rö i'ii.iš^OTe ii,'" na sÄ'dÄe ■" ""iepjfiV.' : -.läniji- ■ asflj-..o.dpöiirii, ■ in-'zV-bdpitu' f: >ÄiiSq, ; .v;,;" v; ";.■;;. ■..„'. ; |>a". y. /.ati'öliU-'ze', V-;zgod"n'ji "'.""iiiladbsti-! / .«fafSenjaaia^vKuaiti^ ; M-qseynega-'sVeta'/'ki j'e-Ie^äiy bp^tfef^i.i^kör,; ../pusti .šyeC s;t»"ä'rnpsth" ■pametna' -^pVfL ,'iil"' "ma^';" "■'dfet-.b^e";'^'"' '.plK- ■■ , Všiitsk; :;iađqy0lj;st"i-"a,"".';" to"..",^ "■ /üÄfä''; kraikifc ■ -■ pespiić. oplemenite "Mebtoj^^^^^ vza, tiiiiett..liiGsit.'-'i£i- ■:- vfliišli: ■'■ " "in'in;- "-,td'j;ok..bo nplem . "ŠOTbj'ide: "ill iiu'-priV^a5tfa-'-?,lrt radost' Ä;"'; .; Ič.'P '^.s'Ibg: .'v. -prsineni; -n älqgi. vkakpr .-T ■ -liyöpi•'". ; riašb ^^^ ■/lif'-.ilaTajaK'^-g^^ ■ Ifipbtb 'diyqtp^ .rtioijfii-"-:"; iipreWiinjfij.oJ^ ötlacija,' -.27" to ga je treba na vse opozoriti, mu vse razložiti ter mu neprestano dvigati pogled in duSevnost navzgor, k soncu, mesecu, zvezdam ter k vsemirju, zmerom zanimivem in krasnem. In kazati mu morata lepe slike in kipe, pa stavbe ter mu pojasniti,. zakaj so lepe. . kaj je na njih izraz duha in srca, smotrnosti in modrosti; Tak otrok ho imel odprte vše čute ter bo bogatejši, srečnejši, vedrefši •kakor zanemarjeni tovariš, ki je ostal za lepoto kakor gluh in slep. V glasbi .se mu bodo odpirala vrata, ki so drugim zaprta, in lepa popevka, lepa melodija bo prinesla otrokii užitkov, ki. so drugim neznani pojmi. Kot odrasel človek si bo otrok uredil stanovanje tako, da bo skladno, lepo, okusno, četudi morda skromno, si bo pridobil bržčas kmalu izvirno sliko ali izviren kipec ali -umetno vezenino, lepo preprogo ter bo srečen v svoji ponižnosti. ' . Mnoge matere . ne" sliitijd,'kako važna, osrečujoča je vzgoja otroka za lepoto. In ne vodijo ga niti y naravo, niti v muzej ali v galerijo, umetnin, niti v gledališče ali nä koncert. Ne opozarjajo ga na lepoto " rastlinstva in raznega živalstva, celo mrčesa, večkrat pač zato, ker "so same topo in slepe po duši in srcu. Toda mi v^no,. da je,smisel za lepoto in veselje ža v«e kar je plemenito, bistro, pa večnostno, . izraz' čudežne božje narave neizčrpen kapital resnične.sreče in zmagovito orožje v borbi s tegobami in puščobo nagega y.ivl jenja. Terezina. Kuhinja Ruski blini . Blinci ali mlinci pomenijo pri nas okrogle tanko zvaljane kose neshajanega testa, pečene 'V peči ali v pečici, nekak »poprt-njakftj .ki so ga včasi pekli o Božiču. Mlince peko tudi šc dandanes; pečene in ohlajene razlomimo, poparimo s slanim kropom ali mlekom, odcedimo odvišno tekočino in zabelimo mlince s presnim m.aslom. Kuski blini so nekaj drugega, dasi je izraz' vsekakor isti, Blini so Busom prava narodna jed, nekako to, kar je nam cvrtje, t. j. krofi ali flancati. Prirejajo jih prav posebno v predpustu. • Testo za bline treba pripraviti 5—6 ur -prej. Moka je pšenična ali pomešana z ajdovo; testo je prirejeno z mlekom ali vodo ter kvasom in mora biti približno, tako gosto kakor je gosta kisla smetana. Blini so podobni naäim palaCinkam, ki jih pečemo na okrogli, plitvi ponvi z držajem. Navadno testo za bline. Tri skodelice gorkcga mleka ali Tode in 3 skodelice pže-nične moke, 2 dkg vshajanega drožja in potrelDne soli in kavno žličko sladkorja zmes'aj v testo in ga dobro stepi. Potem naj Tzbaja na toplem. Da gre delo hitreje izpod rok in se blini ne shlade — ker je treba servirati vroče — je dobro, da imaš' dve ponvi, ki morata biti železni, kajti na njih se blini najlepše peko. Ko je testo vzhajalo, razgrej ponvi, namaži jih dobro z maslom in vlij na vroče maslo po eno zajemalko testa . polagoma, da se lahko lepo razleze. Ko je blin na eni strani pečen, ga z lopatkd obrni in rumeno spod Se na drugi strani-; biti mora debel kakor mezinec, lahak, mehurjast, znotraj mehak; na površini krhek. Za vsak naslednji .blin treba ponev nanovo z masleni namazati. Bline polagaj sproti na žirok krožnik, obložen z lepini prtičkoni. Daj jih na mizo čimprej, poleg serviraj raztopljeno maslo in dobro kislo smetano; obojega si gostje vpmejo po okusu. — Ako delamo bline z ajdovo, moko, je ne sme biti več, kakor polovica vse moke. Ajdova moka zahteva malo več drožja. . FinejH hlmi. Štiri kozarce toplega mleka, dva in pol kozarca ostre pšenične möke, 3 dkg vzhajanega kvasa in žlico raztopljen nega masla stopi v testo in naj vzhaja na toplem. Ko vzide, priniešaj dva riimenjaka, . v katerih raztepi žlico soli in žlico sladkorja, ter dva kozarca pšenične moke. Stopi iznova, dodaj proti koncu še. sneg dveh beljakov in pol kozarca sladke stepene sme; tane, še nekoliko stepaj in postavi končno na gorko, da zopet vzhaja. Ko se testo visoko , dvigne in postane mehnrjasto, ga, speci kakor prej v posamezne bline, . . . Blini.iz parjenega. testa.. Zmeša] in stepi, v testo 3 kozarce pšenične moke, 2 in' pol ■ kozarca tople vode, žlico raztopljenega mask in 3—4 dkg vzhajanega drožja. Ko je na toplerh vzšlo, dodaj kozarec ajdove moke in stepi- testo nanovo, nakar naj vzhaja. Eno uro pred peko testo zopet stepi, zalij ga z dvema kozarcema vročega, vendar ne vrelega mleka, osoli in stepaj; primešaj dva rumenjaka, v katerih si raztopila žlico sladkorja in končno sneg dveh belja- 28 Ve pozabite name,^ ko greste spat! mm^ CREH^ Zelo važno je, da si oki-e-pifc ponoči kožo z NIVEO. Preden greste spat, si zato dobro namažite lice in roke s kremo NIVEA! Ker vsebuje EUCERIT, prodira NrVEA globoko t kožo, hrani, in krepi kožno staničevje in mu daje odpornost. Razen tega Vam N1VEÄ varuje kožo pred škodljivimi vplivi domačih opravil in pred mrzlim in hladnimj,vremenom.'. kav, še malo stepaj in postavi na gorko. Ko je ponovno vzšlo, speci bline. Testo mora stati ves čas na toplem, ker vzhaja kar naprej. Pazi,' da ne treseš preveč testa, ko zajemaš z zajemalko, sicer se sesede. ♦ Mesne palačinke za. juho. Sesekljaj 34 kg kuhane govedini ali drugih kuhanih ali pečenih ostankov mesa; primežaj malo kruhovih drobtin, stresi ■ na sesekljano opraženo čebulo, osoli, dodaj par žlic smetane, mleka ali juhe, po okusu še opopraj in namazi ta nadev na velike palačinke. Zvij jib tesno, zreži na 2 cm velike koščke, ki jih povaljaj v raztepenem jajcu in drobtinah ter jih ocvri na masti ali olju. Daj jih k čisti goveji ali kaki postni juhi na mizo. Nadevane krompirjeve .hlöhasice. Iz kii-hanegä, osoljenega, stlačenega krompirja .oblikuj majhne pravokotnike, ki jih obloži s sesekljanimi ostanki mesa, ki si ga začinila s soljo, poprom, sesekljanim zelenim pe.teršiljem in opraženo čebulo in zmešala z jajcem. Nadevane pravokotnike zvij v klo-basice, ki jih povaljaj v beljaku in drobtinah in jih ocvri na olju ali masti. Daj jih s solato ali s paradižnikovo omako na mizo. Bramhorak (češko). Olupi 1 kg sui'ovega krompirja in ga nastrgaj na strgalniku.' Do^ daj 1 jajce, potrebne soli in približno 4 žlice moke. Testo, ki mora biti še tekoče, vlivaj z zajemalko na dobro pomaščeno ponev za omlete, spcci . bline od obeh strani lepo rumeno, zvrni jih na krožnik in pregani vsa_-■ kega čez pol. Daj jih s solato ali s sladkorjem posipane na mizo. Zelenjavni zrezki. V četrt litra mrzlega ■mleka razmotaj 15 dkg moke, nakar postavi v kozici na štedilnik in motaj z mo-tičem tako dolgo, da se mleko in moka zgostita v precej trdo testo, ' ki se začne pražiti. V tem trenutku postavi posodo nil hlad. Ko se testo popolnoma .ohladi, primešaj približno pol kg v slani vodi kuhane, dobro odcejene in prav drobno sesekljane špinače ali kake druge zelenjave. Dalje dodaj žlico presnega masla ali na majhne kocke zrezaiie, opražene slanine, s katero si bledo zarumenila nekoliko sesekljane čebule in si ji naposled primešala še zelenega, peteršilja, majaronovib plevic in potrebne soli. Vse dobro zmešaj v gosto gmoto in 29 f ;bbKK\ii, . s 'p^dd]« drabu^c jfi'St - v .blfit;/aH' . ]iitö "{Ka'-mlao-.^^-;.. i-."'/.' '."i • = p.äst'd-/.d}iüicf Wroina-Jed). 'drobnih^ •fä]iijnSrazlo>Ä\iii-' ^ki^liai' ' shu^ em ■ .'^rf^dt^rh -. ž irva iti". ddći-^ga. dljp. •maj.imd/.dTpbna .^esekljiiiio- • /.-kB reii iix jV;.-'^ätb /cilj •"'sol"M" .paprike 'ter- pca?:i,/,dt>kler/.&e'-lie zdiisv- Sedajr pr-imes^dj.' .yölikft ' žlicp.v p'ar.adižnitko'fie:," paste ' •xin;- toliko Vode •-.ali --jtiliej :vdä"'dohß '.^oštl-jato-;biiiako-.;;K.'a .ffeVi'e; še- nekaj --^iša; parilo," {pb^ii-■ - Äidm^'ko;' privkai- ;0^l:.cejfeiieV 'še;-Yrbče.i4jnm , -po:ti'csi "s .^'escldfahiito' . "ždaV aa z'-:naštfgaaini •^oi^čjmV-siitfii'L. ... '• ijir'^i/nm^^ • vVsla-nj-'Vodi .. häfte. ödce"di-<-.- Nato" .'uipie'Saj. "dkg '.-pr.e&wega--rri.ašiA- in':.2; • riimenjaka;,'; -prideiii." 'oljiajene ' ;-■ iajhinej:': ppino'-ži'ico:; -nastrganega- bc^iijjskö'-' • ^a• öjri..i"n' 'naraülo- • y- dghrö';' iiajnazänö". '-'ž;" '■•dtöl5tl!iiiiiaEni''.'."p^5ip;anp'5; • dg;n]ävarn'o.. k'pžoj • :vpotresi.'-tildi'. povrbi^^/nastegajiega'.idoMa'čega:'^ ■■ :pri'biižri.b;. ^- »r-c' irt;;gd'.däj';z-..zelenof iiiesäpö^. ,•nil'mizo..'.::.".. 'Vk ..pf'esne-' _ . im^lAi ''.^'d-kg'- ■ 8.d%g -zi-ezaapivpre;: . • lio^jVd^obnO'jä'iG&^.iftr.nia dmeta-.pogn&ttTi-a-. bja^u.H'T tes^o. .nre^.iia rörä)e.mV /liatetii^-obTiicuf ^roglj-^^eš -'kr/jüvvspeci'.Ttä,- .••ißeriiV.-aU '-'v .i;anili^ev:ern «lad^orlu;; . ■ • "•■'PwTi-s 'ii' JdbolčMh ' .yö-deV död^J [kfchelj. •.-Iii •■.•skörjicdf^ 'cimeta- ,.ter; kub'ai..lto •■približno ••^pöV" ure. o,dcedi \b4egtt ^fin-a-,': osja'di- ppV öku^! jri" -pireVn.'Äa^ •;. ■ .'ii qv.ö . ;Äkphp^s .'rpü nš[' [ Vv-ž^Gzni-ponVii^^^^ ' da"' s^"" • sla,dkor: • atppi^ ^ ^ redek-.-Sinip..;. .K i • 'me&i'v jkbplČBenm;-; .^iipsu.-' Se^\'iraj"i .jpräv-;. ö^jni'IpunX' Pöln-b'". Žli^o- ".čaluili": iiVti^äy,-'.; ■tfii^pke ••^ie .'lUnoiiej. i-h.-^.tjel^ ..s'la.äkoj:ja-,'.'ki:"m- g-a-'j • ^icaliv' Praktična navodila Leseno kuliinjsko orodie ■ v!Bele.";leseTie--:. k-ubiiajske7 pr^dmetß'f.-deške •- -.deseta;, ter ;k'i:o5iiik;^'-\tVeb'X-. imeti' -y'edii^o.'; čisto.'' ;;.pöniite ^in-Vs-prayl^ •^^pfjcnl'-'^pr.Q^o'ruV^^^ '■-.y-c'äp^vin' diöbtiiinV.^eWjaniin^.pd^^ ■Aiw.-': ;• je.-;lesenö"- 'poslOidfö'. öiastü;©/ v; ti?n•'^•••m^■Štä^;če'ž aib^ imes; i-žgdiie! Vti^ag.n^^ ; \injgii.ein&'.v/^ ^' bstirb-Vsikv, ! '•irdvb:'krt-a$p/..:y.oäo''-in'-iiüiömV.'-Pri.;''m^^ ; . ,d^ilT/;'kI-,SQ'-\se -z .'•^• 'les'j- t.r^a'.': '. rai'naTi] e • večkrat '-p6 .y tsii. pbn J . .'f• '..Zi V&s.eTvim pc^bdjefri. • zl'aS't-i .-rwairsik '..poldne-'üJEft^^ ••.•kb.j;- opiff^ile'.'iii'';^; "potrebi- pd^nilV;-s;." ■..p$s-1ioüi: ali -'^rtacbv-iliie-vtakä/sd^^n-fe';^ 'd6äti-;-maiT.jV.'! äkö'v.oÄstiiii'cr'X^e- spVpti,'.;.iTi" ddp- 'gier-hitr.ćj-e.'{zpoä'rrök::-.;:.;. : p "•.•;-'. •;"-Grd'a''navida^-ijb'.p^^^ ' da: s.er ■ržamplkle^^.'rNaje'm«^^ VJ'a-görti'p. .yäfi-j." "žli^« "/'i^kb jc' '..So. '.izarafU'} .•pptenin'ei^ • .^ili; k:^ätkoi7ia'^•o;^:;pKe^ .Mör^ovi s|)et,'J^i-pq ,• 'Afendar ^.i^iHlb ribe,. ' •Ijimo'.' česenr ifi .žebiilb^^-ieicairip';.^^^^ -.ste",; •fejnn^-.äli-irii-ag'Ui^^-Aep slaBovdiServDaKro'.-' hi; ^ 30- neippove Si ADN E KAVE v;;: l-Srti-^iÄK j. ^^.ptoaJilfaE»^^ ii'ffineslo ■ 'deske ' Iiirhnioitlit^^^ TDreeianasIfi'; pöd^ Iii' se' ?V''jjuliinfsK'i za-altttj.-.žTasti-.fla "pre-- •VI ; -' PÄW V'I-SpXcaV'kijr/.sersicfeiv'jKri^^^ tiialiSo'.kjijjQ ;; -f^el-neiejjh;'le'-iJi'člf^'mla'feiV''■:i-ödo^^ adt'o .fili' fcr,elj'ayJiitr'ö''''QBrifi'4ti'.':'v- ■ :'■ ■ ■ Zatfanje.mno£>oätraiislio uporabno - -gospoa-iiijstv^ ..haia ••sliizi .'žagahjfey prav,. ',':/7'™ög'Qsi:rate]fo: ■ jS-epro^-nrpr.': kra'snh'-'opie žiino^.'.a'kd. jjii '^goäto ^pćjtr'esemo'. z' Ž4g,i?'■. HlilliltOA /Seveda . l;rcbä',-, p'raör tem'IprVprogci; ' ;l«irfeljit(>, ste'iJsti.iti.'j.skrta.fifi:^^^ .lii,:praliia.. , ;". / je; rta .preprogi^ dy^'amo: 'ir'':' i'' pislrajt'imo'f da'se; p '.■•.-•Sa'gagjETii^.'M;-^^^^^ y. jjcine.tÄiK^^^^ ;; -^'iärgrfelnOjvjjDinsfe^ in ^jäiiqvo' liSiiijemb-^ž':; '?. ;.'mehkp . kfpp-;' >ddp. 'l^end'ar -■i}itnif9.:inn6ge'^gö_Sp.6diri^^^ da; je; iz- ;nieh.kili -tal; težko.p:' '■■/garija; ialö-'ga.; >ie, ■pripoEoäajjj. .IireK :.'pfir'. '.■ ■ '- /r ■ '-■ ■■.-';■ ^/'-iiio/.pod iijfe ■V vlagänjä- .sadja-'.iji-^ :''pOTcelana j.o'-z?gänj^ '-,■ ' .''-■.- ■■ palje z'-dH^.; ;; IM'.'Äzgratihi;.'iii'ga'iije^^ po-Srllu :dlSl!S;-ia - ; S a 4 p-:Ji i-po''p^^ '■-■jeneg^/.'s-siBišk'eg^^^^^^ že- najhotje '- ; "-o^hesej -.'Ao-yga.. - injem; ;ki -ga■ .;:, ;Kqn&o^/jia']«':služi- zagä;^je:?pd2iiiii -'tixdi'-'-; köt/kurivo,' - Äaae'peqi;^ .;.:in -preprostiL; soiraß; p-rav" s. .pridbpi; uporab^ ,J-jaia, Za .okras- stand-p^nja- tä'ka.^'pet.-res -iiv'. ; tqda .bgrerarije ž -ćo'ueno,' lidainp'.;.' ; i-n . prMrtidüi>;.. ako. postdp.ajiio; liatsi'n^jtö • .po:.. r'jfredpjsiji..- ;. ^ ■■ ' . '.j '/.',1 v /V V".' -.'; ''--;,.':■".' / :'. • pQ-va'ir'pCaJo '-.veJina'ijd- nfi-hJjzd^ škrftaij.jS6 f)G''tB)i-p'ostop-.',, - .kt 'plESeft- 'icyVedjlq skupaj'; 31 z-aTreči, ker ni vredno, da bi iz neumestne štedljii'osti stavljali v . nevarnost zdravje Ijndi. Plesnive kisle kumarice morda 2e lahko rešimo, ako odlijemo ves kis, .izbri-Semo vsako kumarico posebej s krpico, ki jo namakamo v kis, prevremo še trde ku-marice v novem vinskem kisu, pomeSanem s tretino vode in žlico soli, zložimo kmna-' rice v svež suh-kozarec, in jib zalijemo z vročim kisorn. Akp. so kumarice mehke in je že toliko prodrla, plesen vanje, da zanje ni reStve, iedaj ,jib zavrzimo..— Stanovanja, v katerih najdemo na stenah plesen, so vlažna,, zato nezdrava. Da ohraniš v živilih vso hranilno^ vrednost, peri zelenjavo, sadje, meso, ribe, äe preden si jih razrezala. Ne puščaj živil nikoli ležati v vodi, kajti voda izluži velik del. hranilnih' snovi. Peri živila hitro, po možnosti pod tekočo vodo. Zelenjavo- . snaži skrbno in previdno, tako- da pride čim manj v odpaldke. Vnanje liste in storže lahko s pridom-porabiš .še zazelenjavno juho ali kot dodatek k prikuhi. — Krompir, jabolka, redkev i. dr. če. že sploh lupiS,. lupi tanko, ker likoma pod olupki je največ hranil.-— Namesto da bi kuhala, jedi .po možnosti ra-je pari in duži, da ne ostane -preveč hranil y vodi. .,A če kuhaš, ne zame- tavaj zelenjavne vode, .marveč jo porabr za juhe ali omake. Kjer iuiaJ spravljena, žimia na zalogo, ne podcenjuj njihovih sovražnikov: .nesnage, prahu, vlage, muh in drugih mrčesov, toplote, slabega zraka, in' svetlobe. Vsi ti .so-■ vi-ažniki po-vzročajo, da se začno ži-v^ila kvariti. Zato pridno' zrači.iu. prcsušaj;. nioko. . parkrat v presledkih presej, lečo, fižol, riž, ješprenček in podobno z .yfjvnico premetaj. Krhlje, stihe gobe, posušeno zelenjavo presuši na zraku ali na zakurjeni peči, krompir prebiraj in odstrani poganjke, V današnjem času je posebno potrebno, da ne gre "hiti najmanjša malenkost v izfjubo. Učimo se od vnanjih sosedov! Ne skoparimo, toda varčujmo predvsem s tem,.da poiščemo koristno porabo za vse, kar bi lahkomišljena gospodinja zavrgla.. Madeii vode. Na oblekah, iz umetne ali iz surove -svile, pa tudi na nogavicah, se pozna navadno .vsaka kapljica dežja ali vpr. de. -Ti madeži izginjajo, ako ves dotični del' oblačila docela namočimo v vodo, ga posušimo toliko, da'ga je možno likati, in ga potem zlikamo.. Pri 'celi'h oblekah je težko uporabljati,'ta način snaženja. Madeži izginejo tudi, ako del. z madeži držimo nad vodno paro. Ne le da madeže odpravimo, tudi prejšnji lesk se zopet .pokaže. . Madeži' piva izginejo iz -belega perila, ako jih izpereš v vodi. pomešani s salmi-jakoni, potem pa še v čisti gorki vođi. Maroge ' kisline na priboru podrgni z ožgano probkovinoj potem s krpo. Blato spraviš iz o&Zeie.". Posuši jo dobro, skrtači. in po potrebi zmencaj blatna mestu z "rokami. Potem nareži sirov; krompir pa koso in drgni - ž njimi tam, kjer so bili madeži. . . - Da predmeti iz gume ne razpokajo, jih namaži z glicerinom, pomešanim z vodo, vsakega pol. .' Suh-grah postane skoraj, kakor svež. -Na- . makaj ga poldrug dan v mrzli vodi, potem jo odlif in zavij grah v- vlažno volnena krpo ter položi ali obesi zavoj vrhu štedilnika, kjer je toplo.. Grah dobi dober- okus. in se hitro skiiha. Praprot koristen za pranje perila. Kdor živi v bližini gozdov, kjer raste- praprot, n'aj. si ga naiiere velike množine. S.nh praprot pa liaj požge v peči ali štedilniku ; pepel daje -izvrstno sredstvo za prirejanje luga, v katerem peremo perilo.. Lug. 'napravimo prav tako kakor iz pepela bukovih drv. Lug-iz-praprotovega. pepela je še boljši, ker iiado-mešča tudi milo, kar .si treba zapomniti prav sedaj, ko povsod primanjkuje mila.' V lu-gu iz praprotovega pepela oprano perilo lepo ' diši. Tudi je praprotov lug docela neškodljiv. ..Ali že veš? Da obleka in obutev mnogo dalje traja, ako je ne nosiš dannadän, marveč jo puščaš, da še prezrači in posuši? - - D a'.ščetine 'ščetke (Jtrteče) lopet otrde, ako jo opereš v vodi, kateri ši. primešala .malo anio-nijaka, a potem ščetiilastr del. pomočiš v kis. in . . ščetko nato osušiš? ' • . . ' D a preženeš vonj. po dimu, ^o obesiš v sobo . - mokro in oietb rjuho," alr p'ostaviš posode i . vodo?' - : - ■ , Da steklen zamašek, ki se je tesno oprijel,'-i lahkoto potegneš iž steMenice, ako jo vtakneš i -pratom v toplo vodo ali 'jb: oviješ- z -mokro toplo krpo?. . .-'..'. . . . ' D a se načeta šunka ali salama ne posuši, če iiamažeš narezano mesto z nekoliko masti ali - položiš nanjo "rezino slanine? - Da bolečine opekline.-hitro prenehajo-, ako opečeno mesto takoj -jiamažeš z jajčnim beljakom ali s čisto mastjo, da zrak ne more .do opekline? .".;... _ - D a se jajca dalje čala ohranijo, ako jili na-. teremo s kožo sipine? ' - D'a hitro zaspiš', ako spije'š zvečer čašo shd-kome vode? 32