jjhecl and distributed under permit (No. 732) authorized by the Act of October 6, J9l7, SLOVENSKE novice \ Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširit, v severozapadu Z. p. Uspešen za oglaševanje. on file at the Post office of Calumet,Mich, By order of the President, A.S.Burleson.,Postulaste Q. Sr SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best adver-tisinsr medium. Letnik IV. LIST ZA SLOVENCE V SEVERO? .PADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASÌLO S. K. P. DRUZBE, ______ _ CALUMET, MICHIGAN, AUGUSTA 1. 1919. Ste» 18 plemenskih izgredov- ,jri so se pričeli v nedeljo na kopališču na 29. cesti ft nadaljujejo vsaki dan. Boj se je zanesel v trgovski del mesta. je bilo ubitih 17 črncev in 13 belih. Vojaštvo je na starži. ic^o- Liko ponimi Komaj so se vzburjeni du- Lffashingtonu, že so se pri. Li plemenski boji in to pot jcagi. 1’ovod nemirom je j čisto mala okoliščina. Na Lje29■ cene, kjer je javno tjišče, 8ta prišla dva zamorska lielopoltni kopalci so na-,,j podi li. Kmalu po tem mai-imen dogodku je policija ria dobivati poročila, da so ia več mestih boji med beli -L črnci- Policija je takoj odila 400 policajev na konjih in «ene z puškami, da napravi-lin mir. Dala je takoj tud1 suiti vsa zabavišča. Nemiri še bol) razširili, ko se je ;!o, da so belopoltih pahnili »a zamorskega dečka iz neke-iitain je utonil. Začelo se je Mie na več mestih in v prvih dii' je bil en zamorec ubit. m w vršil1 najprej v srcu «b naselbine od BI, do 35 i.črnci so vsevprek napadali ter jih neusmiljeno tol- «S«, 111. — Freden so bile na jasnem, kaj na j pod-bjo a potlačenje plemenskih dobilo 14 oseb mrtvih ia 156 •ih Med ubitimi j« devet Ritnikov in pet zamorcev. boji so se pričeli ob pol o-i!fečer, ko so podžgani ljudeh streljati s samokresi na-'a Fet in tridesete ceste in '^ove ulice. bsti so odredile vse policaje. 11 bili n* razpolago, v bojni '* južnem delu mesta, kjer se »morska kolonija. Bivše (e'" pomorščake so zapriseg-aaghci kot policaje in pod so pozvali štiri rezervne ! 'nihče, ki štejejo 3,500 ^'čna in nadulična želez- I liticarli, kateri so zanemarjali svoje dolžnosti in niso hoteli izpolnjevati svojih dolžnosti. Chicago, 30. julija.— .Držav, no vojaštvo je naprosil župan Thompson, ko so se pričeli nemiri med belimi in črnimi na State Street in 50. ulici. Fozno nocoj éo beli in črnci paradirali po celem južnem delu mesta. Onici so se baje sprijeli z vojaki na 58. ulici in Kacine Ave. .Blizu 63. ulice so črnci vse bele prepodili iz cest. Ogenj je nastal na dveh mestih. Ena ženska je bila baje ubita. Sto in dvanajst alarmov za ogenj je bilo danes oddanih na južni strani mesta. Folicija trdi, da belopoltni nalašč zažigajo. Na enem kraju je bilo uničenih 12 hiš. Dosedanje žrtve med črnci še sedaj niso pokopane, ker se črno-poltni pogrebniki bojijo iti v mesto po pogrebno dovoljenje. Folicija, ki vzdržuje red v disfi.riletti klavnic je bila danes pomnožena za 560 posebnih stražnikov. Število ubitih je dane« narasl na trideset, 17 belili in 13 črni-cev. Governor Lowden in generalno adjutant Dickson posvečujeta ves svoi čas nemirom. Delajo se obširne priprave za preiskave. Uradniki New York (lenirai železnice so namamili policiji, da črnci streljajo na potniške vlake, kedar gredo skozi njihov distrikt. Fričakuje se, da bo navzočnost vojaštva hladilno uplivala na raz-burjene duhove. promet v južnem že v pondeljek zvečer. _'domobilu se je pripeljal adjutant Dickson. Z Isbilo v avtomobila še več I Uradnikov. Ko je avtomo-Wdrdral v bližino Sest in tri- b "aste in Vincenneaove lili-nanj oddani streli iz inatili belopoltniki in zamor-policiji napraviti red i.r a strasti so razplamtene od L^v na obeh straneh. Foli* j, Zelnik Gartity je odre' policajev v bojni pas čilo, vladata mirili red. Neodvi-jl h hoteli razbiti shod J ugoslo vaaov v Voloski blizo Reke. Jugoslovani so sklenili na teni shodu,da se pošljejo otroke na Hr vaško, da jim ne ho treka zahajat1 v italijanske šole. Ubitih je bilo osem Ital janov in 4 J ugoslovam- sno republiko so prokiamirali vojaki, katerim se je pridružilo civilno prebivalstvo. Gradec, 27. jul. — V Mariboru je pr'šlo do velikih nemirov, ker so vojaki zahtevali demebilizaci jo. Trideset oseb je bilo mrtvih in veliko število ranjenih. \ mestu so imeli socijalisti shod, na Katerem so govorniki zahtevali republikansko formo vlade. Slovenski in hrvaški vojaki so glas no zahtevali, da naj se ločijo od Srbije in ustanove neodvisno republiko. Zavezniki čakajo Države., na Zdr. 3(11 ta velika policijska sila kos pobeanelosti ljudi fil» I11M 29. jul.—Plemen-. I'ed1 v Ohicagi se nadalju- tevilo mrtvih je narastlo na '^•Od ranjencev je podleglo oseb. Vojaške čete iz U- so nà potit v Chi- r^akuje 3e jih danes po- ta način bo narastlo j? '°jaštva na 4500 Oboro-^0(1 ° a puškami in strojnica- ■ I : . zveznega državnega ìiaclay Hoyna, so po-te plemenske izgrede po- Upor Hrvaških čet proti Srbiji. Nemiri v Mariboru. Ustanovili so svojo republiko ter se bratijo z ogrskimi četami. Fariz, 27. jul. — Brzojavke iz Magreba in Gradca poročajo o veliki vojaški revolti na Hrvaškem, katera ima namen, da se vsa Hrvaška loči od sedanje država SHS in ustanovi svojo republiko. Toda brzojavno poročilo iz Ljubljane via Bazel pa zanika vsa ta poročila o kaki revolti. To uradno poročilo javlja, da je red in mir po vsej državi. Vsa poročila iz Zagreba pa za-trjujejo, da so se hrvaške čete ločile od srbske armade in proklamirale neodvisno republiko za Hrvaško in Slavonijo. Ob demarkacijski črti Hrvaške iii Slavonije ter Ogrske se hrva-ški vojaki bratijo z ogrskimi sovjetskimi četami. Vojaki zapuščajo svoje čete in častniki so potrgali raz sebe častniška znamenja. Ves železniški m brzojavni promet ja ustavljen. Srbske vlad-ue čete so na potu na Hrvaško, da zatrejo revolucionarno gibanje hrvaških čet. V Zagrebu, kakor navaja poro Washington, D. C. — Sporu o mirovni pogodbi so se. pridružile nove težkoče, kajti v kapi tol so dospele informacije, da Francija in Japonska odložita mirovno pogodbo in počakata na akcijo ameriškega senata. Francija hoče baje počakati, kaj ukrene senat glede anglo-francosko-ameiišiiega pakta, ki ga predsednik Wilson ni predložil senatu . Senator Lodge je baje prejel brzojavko, da je francoska zbornica odložila akcijo glede mirovne pogodbe do srede septembra. Francoska zbornica namreč pričakuje, da bo do tega časa ameriški nat sprejel pogodbo, ali bo pa pre-secizirai svoje stališče. Franciji se zdi, da bo senat odklonil pakt, senatorji pa menijo, da bo zbornica zahtevala, da se zapiše v ustavo lige narodov nekoč odklonjeni francoski predlog, da se ligi narodov da na razpolago mednarodno policijsko silo. Nekateri politicar]! povdarjajo da je Francija smatrala ta predlog zelo važnim svojim intersom in g& je opustila, ker je predsednik obljubil, predložiti senatu pogodbo o alijanei. Vodilni francoski politiki menijo, da liga ne bo zadosti varovala Francije, da bo njena varnost ugrožana brez aliance, in da bo se. nat zavrnil aleance. Vsled tega priporočajo, da se ustanovi liga, ki bo zavarovala interese Francije tako kot žele francoski politicar]!. Iz Tolcija je dospela v Washington vest, da je japonski minister za zunanja dela.podal izjavo ki na-zuaja, da, Japonska ne bo čakala skozi več mescev s pogodbo. Najbrž se ne bo bavila z njo, dokler ameriški senat ne dokonča svojega dela.) Zdi se da Japonska ni zadovoljna s prulikampanijo v Ameriki glede šautunske pogodbe, Nekateri sodijo, da je ta protikampanja že povzročila diploinatična izmenjavanja. Katsuji Debuči japonski posla ni k, je podal izjavo, v kateri pravi da ne postoji med Veliko Brita nijo, Francijo in Japonsko pogod ba za razdelitev Azije- Ta izjava je bila podana, ker obtožuje Tho mas F. Millard, da postoji taki tajna pogodba. Foličarji pa pravijo, da položaj postaja vedno bolj otežkočen kjub oficijelnim zanikanjem od strani diplomatov. Rusija naj sama uredi svoje zadeye. London 27- jul. — Fo izjavi prejšnjega ministrskega predsed. nika Ascjuitha mora Anglija držati roke proč od Rusije in jo pustit] da si sama uredi svoje zadeve. Hz-javil je, da on 'razume, zakaj ju splošno ljudstvo nezadovoljno a umečevanjem angleške viade z ruske razmere. Notranja uprav v R'sije je stvar Rusije same. in ni1- ogar drugega- ” c"» O , A ko se bo Anglija še nadalje utikala v ruske zadevej ima to lahko dalekosežne posledice za Testet. — Cestnoželeznjška stavka v Chicagu. Chicago Ili. — V torek zjutraj t’-lfuo ob štirih je zastavkalo šestnajst tisoč cestnoželezniških uslužbencev. Ob tem času so bil vt-i vozovi v remizah. Fo štirih se ni • -bracalo tudi eno kolo na ulici . Fred stavko se je vršilo zborovanje cestnoželezniških uslužbencev. Dvorana je bila ^nabita do zul n i ega Hotiča, v nji je bilo do deset tisoč uslužbencev. 'Fredsednik Quinlau se je izra-zil, da je odlašal stavko, dokler je mogel, da tako preizkusi moč konzervativnih elementov v organizaciji* Fokaza'o se je, da ni-majo nobene moči- Uslužbeuci zahtevajo 85 centov na uro. osemurni delavnik ob de lavnikih. šest ur dela ob nedeljah in šest dni dela v tednu. Kompanija je ponudila le 65 centov na uro in ravno tako ni sprejela vseh drugih zahtev usluž-bencev. Odborniki organizacije eestno-železuiških uslužbencev so podali izjavo, v kateri naglasa jo, da je neznosna draginja povzročila stavko. Bitka med Jugoslovani in Italijani. Ljubljana, 25. jul. — Med ita ______ lijanakimi orožniki in Jugoalova- JQa> izdelovalci ni je prišlo do bitke, ker so Itali- Klic iz Stare Domovine- Gosp. E. Kristali,, predstaynik države 8±i8., ju dobil od deželne vlade z» Slovenjo, oddelek za socijalno skrb, okìic, namenjen ameriškim Slovencem, s prošnjo, da se objavi in prevzame primerna akcija. Slovenskim rojakom v Ameriki' Strahotne so posledice vojne pri najhedolžuejih žrtvah svetovnega klanja, pri otrocih. Na tisoče otrok je opešalo vsled nezadostne hrane tako, da Je ogrožen njih obstanek, na tisoče je takih, kateri starisi žive v skrajni bedi, da jim ne morpjo nabaviti niti ua-potreb nejše obleke. Vsa ta armada nepreskrbljenih, hirajočih otrok potrebuje izdatne pomoči. Naše prebivalstvo živi v težkih gmotnih raz*' merah, novih bremen mu ni mogoče nalagati, našaJmlada država živi še v popolnoma neurejenih finančnih odnošajih ne more tem nabob) bednim izmed bednih pomagati tako, kakor bi bilo potrebno. Tubra kuloza, spolne bolezni in druge grozne posledice svetovne vojne bodo razredčile vrste naše mladine, ako ne pride pravočasna pomoč. Zato se obrača odsek za socicalno oskrb deželne vlade za Slovenijo do vas, ameriški rojaki, ki 6te bili toliko srečni, da n'-ste bili neposredno prizadeti vsled vojnih dogodkov kakor uii > da nam priskočite na pomoč. Ako bi vam mogli prav nazorno našli.., Kati bedo slovenske osirotele; bolne in sestraadne dece, tedaj smo pre. pričani, da ne bi bilo ujed Vami ene^a, ki ne bi daroval vsaj malenko* kosti za našo doraščujoeo mladino. Ce bi videli reke solz, ki jih točijo revne slovenske matere, ker ne morejo pomagati svojemu najdražjemu bitju, bi se najtršemu omehčalo srce. Ge bi videli “stano', van ja”, v katerih životari bodočnost našega naroda, tedajjjne bi verje»1 da je to resnica, ampak da gledate v težkih sanjali brloge. Skratka’ beda je neizmerna, izdatna pomoč nujna, drugače se ne izkoplje slovenski narod iz teh temnih dni in ne postane krepak ud jugoslovanske države. Matere in žene! Fredv3ein se obračamo do vas, ki bosta na p ciobokeje dojmile nesrečo, žalost, obup svojih sester^v domovini, ki morajo gledati, kako jim tura deca. Fridite nam na pomoč, nabirajte prispevke, da prebije naša deca najtežje dneve. Visoko število bolnijt otrok imamo, toda v vsej Sloveniji eno samo otroško bolnišnica, ki ima komaj za 60 otrok prostora. Sirotišnic imamo nekaj, toda sirot mnogo več, kakor je prostora v njih. Toda nobenega zavoda nimamo, kjer bi imeli varno zavetišče otroci od rojstva do šolske dobtì, otroci, katerih starše je uničila na katerikoli način vojna furi ja. Matere in žene zamislite se v usodo teh nesrečniti otrok, pomislite, kale. šno življenje čaka to deco, če ne dobi pravočasno pomoči, in slovenski narod potrebuje te pomoči, da se more tako dvigniti, da postane vreden član v družbi narodov. Na delo torej, slovenski rojaki v Ameriki! Za najbolj človeko ljubuo delo gre. Pokažite, da v tujini ni zamrlo sočustovauje z» brate in sestre v donovini. Deželna vlada za Slovenijo - Oddelek za socialno skrb. Poverjenik1 ALBIN PREPELUH — L r- podpis, Velika na svota razpisana Villo. El Faso, Texas, 30. julija. — Governor Andres Ürtiz od države Chihuahua je obl jubil 25,000 dol. v zlatu, kdorkoli mu pripelje Francisco Villo, iiieksikanskega upornika in baudita, živega ali pa mrtvega. Nagrada je bila objavljena kot oglas v nekem listu mesta Chihuahua. so sv. Vi se bodete čudili. Ako izgledate bolni aito imate slab tek, ako trpite z zabasanos tjo, sapo, v želodcu, glavobolom, ako imate slab spanec, ako se čutite, po trti, brez eneržije, —■- Vzemite nemudoma Trinerjevega Grenkega Vina in čudili si bodete kako da ste vsplob prebili brez njega. Dobi te ga v vsaki lekarni, ker Trinerjevo Grenko Vino jolegiti-matuo zdravilo ki se strin ja z vsemi naredbarm prohibicije zako-nov, ter.zopet pripoznano od U . S Internal Revenue Depart menta v Wa3hinto«n due 2 maja 1919. Njegova v. tòina, grei ka zelišča, korenine in skorja eminentne zdravniške vrednosti izčistijo drobovje in ga ohrancistega. To zdravilo kokor tudi Trinerjev Angelica Grenka Fonika, zane3-Ijiva, obujevlaka moči,s e veselijo svomga pri poznanja že 29 let. » Vsaki lekarjl ima Trinerjeva Zdravila v zalogi — J °8- ^riner 1333— 13 43 S. Ashland Ave., Chicago IH. __Vsakoletni izlet slov. kat. mlad. kluba “Phoenix” se je vršil, zadnjo nedeljo. Izletniki, katerih je bilo nad šestdeset, so poleteli to leto na za celo bakreno okrOžje zgodovinski kraj Delaware v Keweenaw okraju. Možki člani kluba, k sere je nekdo izmed par-ti je označil kot “rough necks se odpeljali v jutro po prvi maši v francoski cerkvi z truck-om ki sta ga dala klubu na raz* polago brata Vertin. Seboj so imeli seveda vse, kar je neobhod-no potrebno za zabavo in okrepčilo na takem izletu. Glavna gaida, obstoječa iz naših drazeštnih gospic in soprog in otrok klubovih članov pa se je odfurala po prvi maši v slovenski cerkvi, dočim Mr. John Vertin s svojim avtomobilom iz prijaznost, poca-kal, da je po drugi sv. maši odpeljal tudi našega g. župnika, ki je mimogrede omenjeno tesno zvezan z kluboviiu delovanjem. ,na kraj izleta. Ko je dospela ta partija, so bili naši izvrstni kuharji ali “rop. ghnecks” že z vsem pripravljeni. Mastna “chicken buja” je razsir-jala prileten vonj po celem Del-awareju in ni treba že posebej praviti, da so vsi navzoči, kolikor toliko utruieni in izstradan, po dolgi vožnji, storili vso čast slastni jedi. Fo obedu so se izletniki razpršili po divnih gozdih, nekteri ao šli ribarit, drugi jagode brat, tretji so si poiskali hladilne sence-s eno besedo /sak je imel svoj opravek in svojo zabavo, med tem ko so kuharji pripravljah večerjo obstoječo iz kranjskih klobas in kislega zelja. Izlet J« izpadel nad v9e zadovoljivo za klubove člane kakor tudi za povabljene goste, za kar gre vse pri z- J S ... • —i f ttd 1A m (Slovenskemu lovskemu za porabo njegove hiše usluge: klubu na Delaware, Vertin Bros. & Go. za porabo njihovega trucka. Mr. John in Joa. Vertinu in Mr. J os. Wershayu za blagohotno brezjf>o. plačno vporabo njihovih avtomobilov in sploh vsem povabljencem* ki so se tako rado volj no udeležili in pripomogli do tega, da je enajsti piknik kluba Phoenix se zavr-šil v splošno zadovoljnost vsfeh navzočih. Do svidenja drugo leto! —Edinu, kar je nekoliko oviralo veselo razpoloženje zadnje nedelje je bil spomin na veliko klubovih članov, ki se sedaj nahajajo v Detroitu, Milwaukee in nekaterih drugih mestih, ker niso mogli biti navzoči na tej klubovi prireditvi. Nekteri so nam že sporočili, da ne bodo zamudili te krasne zabave drugo leto. Bog daj! — Dvanajstletni John Lamut sin Johua L. in Agnes Lamut iz Tamaradka je bil zadnjo nedeljo žrtva avtomobilske nesreče, vsled česar se nahaja sedaj v Tamarack bolnišnici z zlomljeno nogo. S svojo materjo in mlajšo sestro jo šel popoldne na izprehod proti Lake Shore. V reme je bilo nad vse krasno, torej ni čuda, da je bilo na tem potu n «številno ljudi, ki so romali na hladne obale Gorenjega Jezera. Manjkalo pa tudi ni avtomobilov, ki so drug za drugim prevažali ljudi na priljub-enoletovišče. Mrs. Lamut s svojina otrokoma je v previdnost» šla >o jarku poleg pota, ds h1 — taka /.ognila vsaki nesreči. Ali kakor nalašč pridrvi mimo nek avtomobil in Bog zna na Jnačin kak zavozi v jarek in pri tem zadea» malega Johna, ki je seveda padel -e parkrat prekupiemi in obležal z zlomljeno nogo. Voznik avto- nanje klubovina prirediteljem. S. M. K. klub se tem potom srčno zahvaljuje sledečim z* iskazane mobila je znan in upamo, da bo dobil zasluže no kazen, dećk u pa želimo skorajšno okrevanj®-. Selanov Zet* Povest; spisal Slavoljub Dobravec. t “Sedaj bo dobro”,9 nasnvehljal se jfc Anici, ko je odhajal domov po zdravilnih sokov in drugih le njemu znanih lakov. Veselilo ga je, da je za jedno izkušnjo bogatejši, še bolj pa zato da je slednjič vendar rešil pri ljudeh že pojemajoče zaupanje “Ali je že umrl?” vpraša' ga dekle boječe. Oči je imela objokane, gledala ga je vendar tako živo, kakor bi hotela na njegovem obrazu brati razsodbo o življenju ali smrti.—svoji. “Kaj še!” de Lenček bahato. ’ Ozdravel bo, ozdravel. Kamo mir, prosim, mir, in počakaj, da se vrnem ! Čudeč se so gledali za starčkom ki je stopal urno kakor mladenič. Šel je in se vrnil, kuhal in mazal, molil in križal ter zapovedoval mir, le mir. Sesti dan je izpre-gledal njegov bolnik, spoznal ga vendar še ni, a spoznal je Anico, ki m,w je stregla ves čas tako skrbno, kakor svojemu bratu. Potem je giuil dan za dnevom jednakoiherno; Lenček si j e veselo mol roki, bolniku je' bilo vedno bolje. Kanjenac se zave v tihi sobici ležeč in nepremično zroč v strop. Vse okoli njega je bilo kakor v grobu, niti pokanja vozniških bičev ni slišati. Skozi okno pa siplje prijetno zelenilo odsev svoje barve v sobo, jesenski duh po suhi travi,in zrelem sadju z vrta dobro de onemoglim pluòini. O najmanjšem šumu se vzdram mladenič, pritisne roko na prsi in se piti ho ozre po sobi. Nad posteljo je visela v drznih potezah naslikana podoba Matere Božje, a reči smemo, da Kar je nedostajalo podobi te H u iške dovršenosti in idealne podlage, nadomeščala je v mia-deničeven srcu obilna njegova vera. Zaupno se je oziral k nebeški JUraljiei, in to mu je jMlo v samotnih urah na bolniški postelji veliko tešilo. prihajajo tihotapci in s njimi tudi mladi, živahni Belokranjec. Prav rada se je todaj pogovarjala ž njim; ni mu zamerila tudi. če je bil malo prijaznejši kakor drugi. “Ali ti je dovolil Lenček vstati? ” nadaljevala je danes izpraševanje. “To se ve, da, in roko mi je zavezal” de on ter pogleda deklico smelo v lice. Dobro se mu je zdelo, da tako skrbi znaj. Za koliko časa boš popolnoma zdrav, Tomaž!” “Upam, da v štirinajstih dneh. “Kaj bo pa potem s tabo?” vpraša deklica in povesi oči. da bi zakrila rdečico. ‘Sam na vem. Domov ne morem in ne smem . ” Ali pojdeš še k tihotapcem?” reče ona in ga pogleda tako živo n resno kakor, recimo, pogleda odgojevatelj svojega gojenca, o katerem bi se rad prepričal, ali je samo v zadregi, ali res ne zna odgovora. Ne, Anica, k titiotapcem nikoli več; Boga in tebe moram zahvaliti da sem še živ,” “Ne, ne, mene nič”, brani se ona. ”Po/ej rajši, kam misliš, ko se ti povrne zdravje?” “Anica”, reče on, kolikor more ljubeznivo .— njena skrb in prijaz-nost sta ga močno ganili .— “Anica, jaz si moram služiti vsakdanji kruli. ” Tu šiue deklici v glavo misel, ki je bila pozneje ža Tomaža in za jo uprav usodna. “Tomaž, zakaj bi ne ostal pri nas?” vpraša ga po dolgem molku. st ■J* bojiščih, na Nemške pvejih mejah proti Turkom. >pfcj*U so se zategadelj, da' jim vladarja za to hvaležna jjjI'm potrdila vse n jih pravice. J kak® so se zavzeli, ko je ce-n Ferdinand II. osnoval na j r?«sk-ein posebno zemljišče, ki j k’od tega časa zvalo Krajina. r14! «ved Bavo in Dravo so ime-I slavonsko (windischc) tudi usko Krajino ali varaždin; pierai,at, svet od Kolpe do »'jenskega morja pa hrvaško ili'51 ° karlovški generalat aačin‘je razdelil cesar Fer-II. ostanke kraljestva hr-Atega aa dvoje ter dal tako polstoletnim prepirom, ko se j6 j isti narod pod enim vladar- ji'11 v svoji deželi boriti za edin-^ Svoje države. Ta delitev lir— j/^9 kraljevine v korist dednim j^lata habsburškim in tujim ge-I ^Ous je škodovala tudi držav-jj'lh ker so se odslej hrvaš ti staled oklepali vedno bolj_ ogrskih ^«.dabi tein laže branili svoje *«6a Ko je bila po dokončani j'^Stletni vojni moč Habsbur- žanov na Nemškem precej zmanjšana, so izkušali upravijtelji habsburške politike razširti svojo moč proti jugoiztoku, t.1 j. pregnati lurke z Ogrskega in Hrvaškega ter uvesti v teh deželah absolutno vlado ne glede niti na narodne, niti na državne posebnosti obeh kraljevin. . „ V tem času (1. 1647.) je bil za hrvaškega bana imenovan Nikola Zrinjski. Sovražniki te imenitne rodovine co nagovarjali cesarja Ferdinanda 111., naj ne povzdiguje tega rodu do tolike časti; takrat je,, bil namreč tudi že Rejer Zrinjski stotink velemerišfci, slu-njski in žumberski. In res so Nikolaja šele leta 1649. svečano vnidstili na bansko stolico, a ktere je prisegel, da posveti svojo srečo in svoje življenje dragi svoji do-, movini. Topa je bilo tudi potrebno, kaj • ti Hrvaška je bila takrat popolnoma potlačena, in izmučena. Tridesetletna vojna je bila pobrala mnogo ljudi, a še več neprestani boji s Turki. Zemlja je bila skoraj vsa zapuščena, in trgovina je bila popolnoma prenehala. Tako slabo je bilo, da banska vojska že več' let zaporedoma ni dobivala svoje plače, pa je sedaj od Zrinjskega tudi ui zahtevala. lian poleg najboljše volje ni mogel pomoči; le dolgctrajem mir bi bil i,zleči te težkefrane. Roleg tega pa je zadela bana še težja naloga, da brani svobodo kraljevine svoje nasilnih »vetovavcev cesarjevih, in da tujci neVcazdele domovine. Toda ravno sedaj se je začela uganjati zgoraj omenjena politika proti Hrvatom in Ogrom, in mladi ban Nikolaj Zrinjski je imel z ogrskim palatinom mnogo posla, da je obranil vsaj svojo sodbenO vjlast, po k tori je ostal najviši sodnik za Hrvaško, kakor je to bilo od nekdaj. Zraven tega pa se ;e inorai braniti hrvaški ban na cesarskem dvoru proti premoči tujih generalov in stotnikov v Krajini, ki so se hoteli v teku dolgotrajne tridesetletne vojne /zdržati na vsak način za gospodar je na Hrvaškem ter so izpodrivati JHrvate iz vojaških krajinskih časti. Narod jim je moral donašati davke in darove kakor svojim graščakom. V zvezi z z doseljenimi Vlahi so gazili pravice kraljevine hrvaške. Stanovi hrvaški niso bili slepi, oni so videli, da je to politika dvora, katero so slepo izvajali generali na Krajin1. Stanovi so sporočali večkrat kralju, da oni ne morejo dopuščati, da on njih zemlje proglaša za svoje in da jih daruje Šta jerski, in da ravno tako ne m o tej o dovoliti, da se jim trga domovina Kranjska in Štajerska sta celo po volji cesarjevi potegnili carinsko črto naproti hrvaški deželi. Generali so celo že zdaj poskušali pod zaslombo cesarjevo zapreti Hrvaški Jadransko morje ter celo Primorje zediniti z avstrijskimi deželami, vendar s to osnovo za sedaj še niso uspeli,. Iztrošena Hrvaška je mogla zdaj samo ugovarjati proti cesarjevim odredbam, kar je-tudi večkrat storila, braniti se pa ni mogla. Samo v eni stvari je cesar F'er dinand III. popustil Hrvatom. Izdal jim je nainieč po tridesetletni vojni 11. 1649.) diplom kot pooblastnico, da je na Hrvaškem edino katoliška vera državna, S tem je zadobila Hrvaška poseben položaj poleg kraljevine Ogrske. Ta pooblastnica je bola v oči ne-prenolioma posebno nekatoliške Mažare, kterim so bila na ta način zaprta vrata na Hrvaško, To steno izmed Ogrske in Hrvaške razuši-ti je skušala Ogrska skozi celili dvo sto let, kar se jej pa ni posre-čilo Dunajski dvor «e je po vestfalskem miru neprenehoma trudili kako bi spravil ne samo Hrvaško nego tudi Ogrsko pod svojo oblast kot avstrijsko provincijo. Ogrska *e morala prositi cesarja, da ime- nuje pri dvorskih oblastih na Dunaju dva svetnika Ogra, ki Sta imela zastopati Ogrsko, Hrvaška pa si je morala imenovati agenta, ki jepospeševai hrvaške zadeve pri dvorskih oblastih. Tega agenta je imenoval m plačal zbor hrvaški od leta. 1649. Posebno pa so se vznemirili na cesarskem dvoru, ko so zvedeli, da le ves hrvaški narod zahteval, naj se zopet podvrže banu in hrvaškim stanovom. General grof Viljem Galler, zapovednik v varaždinski Krajini (1.644—1650) 3e je trudil po nalogu dunajskega dvora, da se to na noben način ne zgodi, in da Avstrija ne izgubi tb zemlje in tega naroda. V to s v rh o so upotrebili naseljene Vlake, katerem so obetali stare svo-bode, češ da jilj gotovo izgubijo, če pride narod pod bansko vlast. General Galler pa je na nesrečo avstrijsko 1. 1650. umrl. Bo poročilih na Dunaj je bil že predobil Vlahe za svoje osnove. Zato je zavladal zdaj na Dunaju in v Gradcu se veči strah, ker so mislili, da bi se mogli podati zdaj celi Vlahi z ostanov. Da se to ne zeodi O je moral general grof Honbrij Trautmansdrof upotrebiti proti temu vsa sredstva. Na Dunaju so resnobno m očit no snovali, kako b: Hrvaško čim ožje združili z avstrijskimi pokrajinami, češ da je to neobbodno potrebno radi obrambe proti Turkom. Cesar je celo hrvaškemu sa. boru sporočil, da naj bi se tudi v sodstvu vse dežele izenačile. Na zboru, ki je bil leta 1651. na Du-naju, kamor je bil pozval cesar Hrvate, da se dogovore o uredbi odnošajev na Hrvaškem glede na dedne avstrijske dežele, so Hrvati pod vodstvom bana Nikolaja Zrinjskega krepko poudarjali svoje pravice ter niso popustili v nobenem vprašanju, kar so jih predložili cesarski svetniki. Da pa ria cesarskem dvoru niso iskreno mislili s temi dogovori, dokazuje najbolje dogodek, ki se je kmalu potem pripetil v Senju. Cesar Ferdinand lil. je podelil Senjanom vsled sklepa ogreskobr-vaškogp. zbora t23. svečana leta 1652. pravice svobodnega mesta, kakršne so uživala takrat ostala kraljevska in svobodna mesta po Ogrskem in Hrvaškem, toda mestni stotnik ni dovolil poslancu hrvaškega zbora, da meščanom razglasi to pismo. — Nemški zapo-vedniki pa so se kar z vso sili. hoteli okoristiti tudi s sumarni v Hrimorju; celo morsko obrežje so zapirali bližnjim prebivavcem ter si sami lastili pravico do ribjega lova. Hrvatje so seveda neprenehoma tožili na cesarskem dvoru take nasilnike, toda cesar jih je vedno tolažil, češ da se sčasoma obrne vse na bolje. Ban Nikolaj Zrinjski je spadal med one hrvaške velikaše, ki se niso^mogli nikakor sporazumeti s tednajo dvorsko politiko, pa je za* tegadelj “venil in ginil”, kakor sam pravi, v svojem gradu Čakovcu ter samo še radi tega Boga hvalil, da se more včasih nagledati sramote turške. On in njegov brat Beter sia odbijala namreč vse napade turške na Hrvaško. Turske kaniške je Nikolaj celo prisilili, da so z njim sklenili’poseben mir. In ko je bil le-ta sklenjen, so prišli Turki od vseh strani gledat znamenitega junaka, ki jih je tolikokrat premagal in pobil. Na Dunaju niso bili zadovoljni zjbanom Nikolajem in še manj z o-eneralom Betrom ravno radi teh pinaških napadov. Ravno takrat je besnela grozna vojäka med Benečani in Turki radi Krete (1645 — 1669). Vojskovalo se ni samo po morju neco tudi po suhem; posebno Dalmacijo je mnogo trpela od obeh strani. Turki so se namenili, da napadejo Beneško prek Hrvaške: zato so vsak čas prihrumeli na Hrvaško, dasiravno je bil med cesarjem in sultanom sklenjen mir za več časa, in ga je dunajski dvor hotel vzdržati na vsak način za veci let. Turki so bili seveda vsakrat odbiti, ali seje vendar pri V3em tem prelivala kri in pokoncevala zemlja. Hrvaški narod je bil vznemirjen ter zahteval obrambe. Dunajski dvor pa se je bal, da bi se mogla iz tega izcimiti vojna, tey je zabran il vsak boj na mejah, in za škodo, ki so jo Turki na mejah večkrat provzroeili po svojih napadih. cesar ni zahteval odškodnine. To pa je bolelo Nikolaja in Betra Zrinjskega, in nista se mogla zdržati, da ne bi bila odbijala sovražnih Turkov. Ban Nikolaj je popeljal (1, 1652.) vojsko prek Kolpe na Kostajnico, da Turke vsaj preplaši, pa da bi mu ne silil' več v deželo. Bridružili so se mu s svojimi četami knez J ufi Franko- V pan, Bavci Čolnič, Krištof Dolisi-munovič in [hrabri kanonik Juri Ratkaj ter mladi knjez Vladislav Rakoczy, ki se je vračal ravno iz Rima. Zbrana vojska se poda prek Kolpe proti Kostajnici. Ban je postavil pešce ob gori Dedu, kon-jištvo pa je zvrstil na polju pred Kostajnico. 8 strelom iz topov in možnarjev so liaznali kostajniški Turki bratom v sosednih mestih y tje do Banjaluke, da je Kostajnica v nevarnosti. Ban razbije Turke, že le vse v strahu in joku razbežalo po sosednik hribih, samo da ne pride banu v roke. Kostajnico, dedovino Zrinjskih, bi bili takrat lahko osvojTi, toda ban je ui smel vzeti radi cesarjeve politike, nego se ju povrnil razbijajo jake turške čete, ki «o bile na strel iz topov prihitele na pomoč svojim bratom iz vseli gradov. Še već nego Nikolaj*je imel o-praviti z dunajsko dvorsko politiko mlajši brat Beter, ki je dobil po delitvi vsa Zrinjska posestva ,na Hrvaškem, pa jih je moral braniti napadov turških in tudi nemške vojske, a vrhu tega je bil cesarski general. Beter je razbil večkrat na tisoče broječo turško vojsko, dvor ga je zato pozval na odgovor. Dvakrat ali trikrat so ga odstavili (^òd službe; ko so ja Turki iznovič grozili hrvaškim mejam, so ga zopet postavili za venerala iz strahu pred Turki. Leta 1651. so mu zabranili udariti na Turke; toda on jih ni poslušal nego ja napadel in porazil sovražnika s svojimi iSenjani ter porobil Široko Kulo v Liki. Ko ga je cesar na tp odstavil, je šel Benečan-otn na pomoč, in tu so je odlikoval leta 1654. v pomorski bitki proti Turkom. Kotoraui so nagradili Bet ra, ker jim je rešil mesto, z dragoceno sabljo. Ko se je povrnil v domovino, so bili Turki ravno zopet napadli Hrvaško ; zgrabil jih ju pri Visibabi leta 1655. ter popolnoma razbil. Obenem je pojbenil Koreni co ter se povrnil z obilnim plenom. To je bilo sedaj cesarskemu dvoru všeč, in zopet se je z njim pomiril. Sploh pa sta se od tega časa prav rada ogibala Nikolaj in Feter Zrinjski cesarskega dvora, kjer sta imela toliko sovražnikov, po navadi podpihovanili od cesarskih generalov na Krajini. Le-ti tujci so jih črtili radi [sijajnih 'zmag nad Turki in radi pogumne obrambe pravic kraljevine hrvačke. Niti Nikolaj, niti Beter se večkrat nista hotela podvreči zapovedim cesarjevim, a še manj vršiti naloge krajinskih generalov, kadar-koli sta bila prepričana4 da ravnata tako le na koristsvoje domovine Ni bilo torej čudo, da sita bila oba' tako pogostoma obrekovana na cesarskem dvoru. V takih razmerah je prevzel Herbard X. karlovški generalat. Ni bil to prvi Turjačan kot general na hrvaški Krajini; bili so že štirje predniki iz Turjaškega rodu v tej časti, Brvi je bil. Herbard VIII. zapovednik celi Krap-in (1561 — 1575), znan radi svoje žalostne usode, lei ga je -zadela v bitki pri Budačkem leta 1575. L (Dalje prihodnjič.) Denarno Stanje First National Bank of Calumet Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919 Sedaj je čas Da prihranite del svojega zas= lužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom. Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= čevati. Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode -Liberty Bond- in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO. Naše veselje je Vam ustreči. Prva narodna banka v Calnmetu, Naši zastopniki v Minnesoti Celotni Stan Za VIRGINIA in okolico; G FRANK HRVATIÒ, 412 Cen j ter. Ave., Virginia. j Za CHISHOLM in okolico; G JAKOB PETRIČ, B. O. B. 646 Chisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH VIČ,B. O. B. 383, Gilbert. Äa EVELETH in okolico; G JOHN AHČAN, ^305 Faya Road Eveleth. Za ELY m okolico: G. JOS. J RES IIE L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih poto priporočamo. Upravnistvo Slov. Novice. Ali potrebuete očala? Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno 'zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Co. 3 2 peta cesta- Calumet, -Mich ‘ Finske vzajemne zavarovalnice v Calumet, Mich. Od časa organizacije 1860 Število zavarovalcev.... 3,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine ...........3,729,959.00 Dividenda izplačana čla- . noin............. 320,172.68 Požarne izgube ___151,250.42 Vrednost v gotovini.. .206,263.48 Naraščaj denarja v /.adnjih sedmih letih. 1912 ......... ,, 127,284.81 1913 ............... 129,067,45 1914................. 140,991.97 1915 ............... 156,150.60 1916 ............. 159,020.74 1917 ............... 179,829.38 1918 ............... 206,263.48 DIREKTORJI:. Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckoneni podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. L.ohela in William Johnson, dbornika. Nesreča se prigodi — bodite priprav- Shi N jrrHL I r> beni- Paìn-Expeller pomaga takoj pri spah- nenju, udarcu ali ope- \ ■ i ii klinah. Pazite na znak SIDRO. Po vseh lekarnah po 35c in C5c ali pa pišite na F. AD. RICHTER & CO.. 326-330 Broadway, New York Richterjev Pain Expeller % sidrom Vesti iz Domovine. Vspeino prodiranje Jug. čet na Koroškem. u.,1 vajo Ljubljana, 3. junija. Ljublj. i)op. Urad priobčuje ob. en; uri naslednje poročilo: N-aše prod ira n je se razvija vsptšno. Zavzeli smo Št. Pavel in Št. Jurij. Sov-razni k se umika v neredu. Naši leta vi so s strojnicami obstreljevali umikajoče se sovražmi-kolone, sestoječe iz pehote, toj) -ništva in antomobilov in povzročili veliko izgube. Potrjujejo se vesti, da je pri sovražniku vslvd stalniii porazov nostopila panika. Eden naših oddelkov je zajel 3 oficirje in 91 mož .ter zaplenil I gorski to j), 15 strojnic, 450 pušk za ter mnogo streliva za havbice in gorske topove. Nemci so zaprosili za premirje in poslali delegacijo 4 članov in sicer: konzula v nem-ško-avstrijske m ministrstvu Maksa Hoffingerja, ritmojstra dr Jakopa Kein lei na, generalštabneg podpolkovnika Sigmunda Kanusa in majorja Josipa Uaierja Ukazano je, da se ta delegacij« propusti skozi naše predstraže. V najkrajšem času se bodo stavili tej delegaciji naši pdgpji za ustavite sovražnosti. Allgemein.- (J lasom “Wiener Zeitung” so zaradi grozečega na pada jugoslovanskih čet oblasti zapustile Celovec . Mesto je prtd padcem . Nemško poročilo iz Celovca z dne 30- maja: Ponoči se je slišal grom topov, ki pa je -proti jutru ponehal. Ker so se oblasti priprav-ljale, da zapuste mesto se je velike ga dela prebivalstva polastilo raz burjenje. Mnogo družin je v velikih skrbeh zapustilo mesto in zbežalo črez Št. Via. Jako lnmogo Celovčanov je zbežalo crez Gorenja Štajersko v Gradec. Italija alarmira in protestira prot Jug- ofenzi vi na Koroškem. Italijani branijo zasedbo Beljaka in Celovca. Trst, I. junija. Italija. Italijanski listi živahno komentirajo jugoslovansko vojaško akcijo n Koroškem in alarmirajo javnost proti tej akciji, češ, da bi vspeb te ofenzive bil v veliko škoao za Italijo, posebno ako bi Jugoslovani prišli v posest Keljaaa in Celovca. Zato kličejo en tento, naj nastopi proti tej akciji ter ukrene da se ustavi prodiranje jugoslovanskih čet. Giornale d’Italia od 30. maja prinaša daljši članek, ki se peča tem vprašanjem. Najprej omen, ja, da dela Jugoslavija največje ovire gospodarskemu razvoju Italije, da hoče, na pr. uničiti itali, jansko lesno trgovino, ki je tako lepo cvetela v bivši habsburški monarhiji, in sicer na ta nacij da je odpravila vse koncesije, k so si jih Italijani pridobili s svojim delom in denarjem tar z v-atra j ni m bojem proti oviram in nezaupnostim bivše avstrijske vlade. .Druge težkoče pa so se pojavile v obliki prohibitivnih carin za vse itali janske produkte in s prepovedjo transita po Jugoslaviji za italijansko blago. Skratka pravi list. da se mora Italija odločno upreti vsakemu poizkusu 'Jugoslovanov da bi se < KOLASTILl BELJAKA IN CELOVCA KAJTI ŠKODA KI BI IZ TEGA IZHAJALA, BI BILA ZA ITALIJO VEČJA NEGO ZA NEMŠKO AVs-TKIJO. Je sicer res, piavi list, da pripada odločitev o končno vel. javni posesti ozemlja bivše avstio-ogrske monarhije pariški konferenci, vendar ]e to le do gotove točke za Italijo dobro jamstvo proti jugoslovanskim spletkam. Italijani morajo na vsak način zabraniti Jugoslovanom, da bi z' Jugoslovani v Karižu,! skoro nemogoče prisiliti Jih, da zapuste zasedene točke. Ako znači veliko Škodo že dejstvo Avstrije, in sicer južna železnica, D n uaj-G radec- L] ubi- jana Trst teči čez jugoslovansko ozemlje,' l>i, bila direktna katastrofa zà Trst, če bi bila tudi dinga' železniška zveza s Trstom, in sicer translapinska, obsojena, da se mor podvreči v Celovcu jugoslovanski kontroli, in če bi bila izpostavljena nevarnosti, da bi bila lahko odstrižena od — kakor se izraža liet-naših ljubeznjivih sosedov*. Ker se torej Italija v jadralskem problemu nahaja proti celemu omrežju spletk in zavratnosti, ene nevarnejše od drage, zaključuje list s pozivom na itajlijansk» vladne može, da morajo imeti oč; odprte, ne samo da vidijo, 'kaj se godi na pariški konferenci, nego tudi .spetkarjenje, ki se vrši na italijanski meji. Verižniško in tihotapsko gnezdo. “Kolizej” - ona mrka, temna kasarna na Marije Terezije cesti le pravopravcato zavetišče raznim verižnim navijalskim elementom. V soboto na vse zgodaj zjutraj so resno vstopili trije policijski agentje v stanovan je v sobo št. 65 Preiskali so temeljito stanovanje podnajemnice’ 271etne elegantne gespodične - nemškute - Marije Kolb, Tirolke iz Halla. Ta gos podična se je marljivo bavila z veriženjem in tihotapstvom tobaka v nemško Avstrijo. Veriženje ji je donašalo lepe tisočake. Najela je tovarišico, ki je v selitvenem vlaku fingirala bnlnieo ter ležala na blazinah, napolnjenih z tobakom. Nepričakovana, nenadna preiskava je imel vspeli. Našli so 30 kg cigaretnega finega tobaka in 10.000 kron denarja. Tobak in denar je policija zaplenila; Marijo Kolb pa je poslala na deželno sodišče, kjer ima priliko premišljevati o usodi lahkega verižništva. Spoznajmo Koroško naše Kosovo! Zavedajmo se ' svojih pravic do Koroškega —zibelke slovenstva. Vse premalo še poznamo Koroško in baš nrav je došla knjiga “Koroš«o”, ki jo je izdala pisarna za zasedeno ozemlje. Knjigi je pridejan vačbarven zemljevid. Koroške. Cena knjigi in zemljevidu je 4 K. — Opozarjamo tudi na brošuro “Poglavje o stari slovenski demokraciji” od dr. B. Volti laka, ki kaže, da smo. bili Slovenci že od nekdaj de mokra-tičen narod, ki si je na Gosposvetskem polju sam volil svoje kneze. Brošura stane 2 K. Obe knjižici se naročite pri upravniš-tvu J ugoslavjje. Umrl je 24. maja v Volčenjivah pri Mirni na Dolenjskem mladenič Janez Zupančič za boleznijo, ki si jo je nakopal v vojski. Bil je dober, krščanski mladenič. < Scotus Viator proti Beli Kunu in Madžarom. Tz Krage javljajo: Znani raziskovalec slovanskih razmer Beton Watson (Scotus Viator) je odpotoval v Kariž. V poslovilnem dopisu, ki ga je poslal češkim listom,-razpravlja o sedanjih razmerah na CehoslovaŠketli ter izraža prepričanje, da se bodo na Slovaškem kmalu pokazali odlični uspehi češke politike. Izjavlja, da v Evropi ne bo.miru, dokler ne bo odstranjena vlada Bele in ne bodo Madžari razoroženi. Uverjen je, da bo pacifistični blok Poljske, Celio-vaške, Komunske, Jugoslavije in Grške prvi korak k uresničenju lige narodov. v^-.. v./-*.-- */»-. A. vT-.^ t Ameriška akcija za otrok. prehrano Šolski otroci bodo začeli dobivat; od torka 18. junija dalje zajtrk po dnevnih zavetiščih in kuhinjah. Natančnejša obvestila dobe otroci po šolah. Steni opozarjamo le starše na pričetek akcije, ker bodo morali oni otroci, ki bodo dobivali kakov zajutrk preje z doma. Poskušen samomor dijaka. V Ljubljani se je Ustrelil učenec 5. razreda realke Franc Skodlar. Dejanje je izvršil med veroukom med 9. in 10. uro. dopol-dne vpričo kateheta in součeneev. Revolver je nosil že dolgo s seboj. Ko je izvršil dejanje, mu orožja ni bilo mogoče pravočasno izviti iz rok. Laške prismodarije- Ker so Lahi obupali, da bi Judenburške žrtve. V Judenburgu so bili dne 16. maja 1918 ustreljeni: desetnik Hafnar iz Loke. poddesetnik Mo žma, pešca Stefanie in Dantovič-18. maja: četovodja Kogel] in pešec: Hrahovina. Ročna?granata je strašno razmesarila desetletnega Pintarjevega Franceljna v Olčevku dne 30. maja. Našel jo je na butarah pred hišo in se z njo igral. Razletela se je s silnim gromom; pri hiši so popokala vsa okna. Deček je umrl čez nekaj minut. Beljakom in Celovcem ustvarili fait accompli; Kajti sicer bi bilo vsprico velikih protekcij, ki jih Obesil se je na Marije Terezije cesti št. 7 železniški uslužbenec Anton Umnik, vdovec, in oče več otrok, V-zrok neznan. Čehi za skupno mejo z Jugoslovani. Vsa čehoslovašlca kulturna dru- dobili Reko, so si izmislili drugi način. Reko z zaled jem in z delom Istre naj bo posebna, samostojna država, kjer naj vlada odbor iz 2 Italijanov, 1 Jugoslovana, 1 Mažara iu 1 reškega meščana. Ko 15 letih pà naj se vrši ljudsko glasovanje. Po italijanskih namerah ta načt ni slab. Ker bi v odboru sedela dva Italijana in en resici meščan, seveda tudi Italijan, bi bila italijanska večina, ki bi sku-šala-v 15 letih v toliko poitalijan-čiti naše ljudi, da bi se pri ljudskem odglasovanju pod pritiskom laškega uradnega aparata ljudstvo odločilo za Italijo. Naši odposlanci tega načrta ne sprejmejo. Italijani prekoračili demarkracij-sko črto na Notranjskem. Stari trg pri Ložu, 12. junija. (Izv. por.) Zadnje tedne je opažati na] demarkacijski Črti v šneper-skih in javorniških gozdovih znatno premikanie italijanskih čet. Na nekaterih krajih so Italijani preložili demarkacijsko črto a več kilometrov proti vasem občine Stan trg. Prebivalstvo te občine ob demarkacijski črti je zelo vznemirjeno, ker so nekateri posestniki povsem odrezani od svo jih gozdov in gozdnih pošnikov, g čemur jim je pavzročena velikan ska škoda. — Županstvo občine Stari trg je poslalo odločed protest proti razksanju naše zemlje in zlasti proti temu nenasitnemu italijanskemu polilepju po naših krajih. U m veno nam je, da Italijan hlepi po notranjskih goz„ dovili. Vestno zdravilo dela čudeže Približno-30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub .naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas pri-silili,da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse y bna Trin. Iekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz. lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki s0 vzrok pomnože vanju bacilov raznih bolezni povzročiljoče otrpneiija prebavnih organov .Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in sto vino. Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva' zdravila se dobijo od danes naprej edino le po eka rnaliin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trillerjev labretoiij preobložen do skraja moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonali] z naroči li družili Irgovce zdravili in leka> ue geor želi kupiti. Trinerjeva zdravili TRINERJEV prodira do sedeža bolečin, zato hitro poir.aga pri revmatizmu, nev ralgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz. ji INFMFNT vrsten pii izpahuenju, protegu jen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenju ■ ■ __________________ , po kopanju nog odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseh lekarnah. Trineriev Antiputrin, Antiseptika za zunanjo rabo, zn izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobiše po vseli lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panam 1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kotanjo JOSEPH TRINER, •3» izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL štva so podpisala izjavo, v kateri zahtevajo skupne meje med OehoBlovaško in državo SHÖ. Kočevska gimnazija- Kakor slišimo, namerava deželna vlada imenovati za ravnatelja na kočevski, gimnaziji tamošnjega kateheta F. Watzla, ki je bil po prevratu hnd nemškutar (afera Kopitar!), med vojsko] član nemškega profesorskega društva in “Ritter des Franz Josefs-Urdens.’’ Zahtevamo, da se misto zakomlo razpiše in odda usposobljenemu prosilcu. i Prvi jugoslovanski vlak, okrašen s cvetjem in zastavi-carni, se je peljal 15. junija v Uelovec. Na vseh ppstajali ga, je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Z neumorni m delom so jugoslovanski železuičarji popra, vili razdrto progo in razrušene nos tove. TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM! IZDAJAMO d neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” ^ll-Tth. St., Calumet, Mich. k Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. 'M SLOV. TISK. DRUŽBA a i bi [Oh 1 il 'jo. * 0£ "lau Calumet, Mich. “o. «du "'ll •'h I '% Vi WSW • SLOV. KÄT0L. POOP. DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. CILAVNI URADNIKI: predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St_Calumet, Mich. Pcdpreds.: Jahn Gazvoda, 509 Tain St_Laurium, rajnik: Matli F. Kobe, 420 7th St....Calumet, ” 11. taj.: Jos ß. Sedlar, Lindin LakeAveSt.Launum ’ Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St.... Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,......Calumet, ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt.............Calumet. John Gosenca, 4055 Klm St.............. ” Matt Sustarich, Osceola St.........Lauriuin POROTMÌJODBOV.. John Sustarsieh, 420 Osceola St. Lau riunì, Matt Straus, 2409 P St. Calumet Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. Mich. Mich VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbei ■ VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni N atančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbi no glasilo so “Slov Novice.’ razmere po Združenih državah. F. L. g- L s- Brzojavna poročila, prejeta od sdraine posredovalnice za'delo 'nited States Employment Serrai! za teden, ki je končal z 5. julijem, glede 80 mesti :i ZdnOene Države iskazujejo i prebitek delavcev od 177, '2nasproti prebitku od 211,290, ameni za prejšnji teden glede Gnest, 1’rebitek dela vcev pomenja, da 1 dotičnih krajih več delavcev «jih industrija potrebuje in ki i,a