Stev. 267. Posamezna številka stane 1 Din. fiMMv-MKi ^ 24 Dovemura m. Naročnina ■■ ■ za državo SHS: do preklica: «) po polti mesečno Oin 14 b, dostavljen j na dom mesečno...... „ 12 za inozemstvo: mesečno.......Din 23 = Sobotna Izdaja: = v Jugoslaviji.....Oin 20 t inossmstiu.......40 UrednUtvo |e t Kopitarjevi ulini Stev. 6/IIL Bo.oplsl ae os vračajo; notranfclrana pisma se ne sprelemaio. Uredn telet itv. 90, npr ara, Itv. 328. Političen lis! za sloveiski narod. Leio li. ss Cene inseratom:^ Bnoatolpua oetltna vrsta mali oglasi po Diu 1-50 In Dla. 2'—, veliki oglaa! nad 45 mm vi-šine po Dtn. 2 50, poslana itd. po D n. 4 —. Pri večjem naročilu popust Izbaja vaak dan izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 5. ari zjutraj. Poštnina plačana y 9olQ?lnl Oprava Je t Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštne uran. ljubljanske it. 650 za naročnino In št. 349 aa oglase, zapreb 39.011 aarajev 7563, pra&ke In dunaj. 24.797. avtonomiji. Korak xa korakom izpodkopuje samo «rbski hegemonistični režim tiste ostanke avtonomije, ki so doslej še preostali od usodnega razvoja naše notranje politike po uzakonitvi vidovdanske ustave, tega otroka radikalno-demokratskega zakona. Na finančnem polju obstoji naša avtonomija v tem, da imamo dolžnost plačevati toliko, kolikor veli Belgrad iz nas iztisniti, dobimo pa nazaj drobtine, dočim večji del našega premoženja služi razun obnovi Srbije korupcijskim namenom režima, Razmerje 40 :7, katero vlada med prispevkom države za belgrajsko in prispevkom države za ljubljansko vseučilišče, govori dovolj jasno. Na polju lokalne samouprave stojimo pred namero vlade, da postavi nad naše občine nekake nad-poLcaje, ki bodo po nalogu in intencijah policajministra napravili vsako občinsko avtonomijo iluzorno. Medtem pa je samo-srbijanska vlada potom že u. eljavljenega zakona o državnih nameščencih s § 52. z eno potezo Izbrisala s sveta šolsko avtonomijo Slovenije, določajoč, da učitoljo «v glavnih skupinah vseh kategorij« imenuje kralj na predlog prosvetnega ministra, učitelje ostalih skupin pa minister sam. Z enim stavkom je srbski režim uničil zadnjo sled kulturne avtonomije Slovenije, ki je bila pod Avstrijo ena najvažnejših ustanov, s pomočjo katere ie naš narod imel vsaj nekaj pravice, da sam odloča o svojem narodnem šolstvu. Kajti ostale samoupravne agende lokalnih šolskih svetov je režim itak že vse eskamo-tiral. Ostane edino še nekaj avtonomije vseučiliščem, o kateri se pa ne ve, ali morebiti kdaj tudi ne postane predmet kakšnega atentata srbskega centralizma. V nobeni državi sveta ne imenuje učiteljev minister, kralj pa še celo ne. Kajti šolska avtonomija je na celem svetu ena izmed najbolj elementarnih agend krajevne, narodne ali plemenske samouprave, na katero centralna oblast v bistvu ne posega. Pač poznajo centralistične države večjo ali manjšo ingerenco centralne vlade na prosvetne agende, vendar pa se vsaj učiteljska imenovanja izvršijo od strani lokalnih faktorjev ali pa vsaj na njihov predlog, dočim je pri nas režim šel tako preko višjega deželnega šolskega sveta, da ne bo imel niti pravice predlaganja učiteljskih oseb. Ostanejo mu doslej le agende čisto postranskega značaja, tako da lahko mirno likvidira. Tako so krajni, okrajni in deželni Šolski svet izgubili vsak raison dčtre kot organi narodne kulturne avtonomije in so degradirani na avtomate, ki imajo po nalogu ministra izvrševati njegove sklepe, predvsem pa nalagati prebivalstvu stroške za šolstvo. Z eno besedo: vse naše pravice so se spremenile v dolžnost, da plačamo in «šutimo«. Sedaj pa naj naši petolizniški »slovenski« vladinovci povedo, kakšna razlika je med srbskim in starim avstrijskim ali pruskim ali ruskim centralizmom? V tem slučaju ta, da se je v vseh imenovanih državah učiteljstvo imenovalo od deželnih samouprav, pri nas pa od ministra, ne da bi se prizadeti na-?od ali kraj ali dežela sploh kaj vprašala. Posledice in namen tega so jasne. Režim bo imenoval seveda za učitelje same režimovce. Minister je Srb, njegov pomočnik je Srb in faktični voditelj naših prosvetnih agend je Srb, zraven tega še zagrizen «svobodomislec«, ki je izdelal famozni zakonski načrt o osnovnem šolstvu. Zdaj je srbskemu centralističnemu tiuhu svobodna pot v naše šolstvo, v ko-iega slovenski značaj je sedanji višji šolski svet dozdaj vsaj kolikortoliko ohranjal in branil. Tudi penzijoniral bo seveda minister. Atentat srbskega režima ua naše šolstvo je najhujši od vseh dosedanjih, ker posega na naš jezik, na našo narodno kulturo, na naše verske pravice (kdo bo branil ministru nastavljati drugovercc ali brezverce, če bo hotel?), na vse, kar oam je najsvetejše Reka italifcnska. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Med našo vlado in rimsko je prišlo do sporazuma v reškem vprašanju. Glavne točke sporazuma so te-le: Reka pripade Italiji, toda se za sedaj še obdrži okupacija, dokler se rapalska pogodba ne izvrši. Italija zato izprazni Delto in Baroš, Bankino pa dobi Jugoslavija v najem za 99 let. Poleg tega pa se izvrši mejne korekture v našo korist, predvsem v okolišu Triglava in sploh na meji Slovenije. Ta sporazum bi se imel izvršiti deloma v najkrajšem času, deloma pa pozneje, ker zahtevajo korekture meje dolgotrajno delo razmejitvenih komisij. O tem sporazuma bo po naših informacijah obvestil narodno skupščino sam Pašič in sicer bo porabil priliko, ko pridejo na dnevni red interpelacije o zunanji politiki. V zvezi s tem sporazumom stoji popolno prenehanje dela razmejitvene komisije j v Sloveniji, ker delo teli komisij na soda-nji podlagi ni več potrebno. Vesti o tem sporazumu so se zvedele šele danes, kljub temu, da se je vedelo, da se vrše intenzivna pogajanja med Belgradom in Rimom. Kljub eventualnim dementijem se bližamo defi-nitivni rešitvi tega vprašanja. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je bila končana generalna debata o proračunu. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec Žebot Konštatiral je, da je proračun fiktiven in da je posebno za prečanske kraje krivičen. Ostro je kritiziral vlado in posebno njeno politiko napram uradništvu in ugotovil, da je vlada reducirala slovenske oficirje, med njimi edinega slovenskega generala Majstra na zahtevo Nemcev. V posameznostih navaja krivice, ki jih vlada dela Sloveniji in po temeljiti kritiki celokupne vnanje in notranje politike vlade izjavlja, da Slovenci ne bomo prej mirovali, dokler se upravno in finančno ne ločimo od feel-gi^ds. Borbo z,i dosego avtonomij p boter-poostrili in potencirali do končrte zmage. — Pri glasovanju je bil proračun v načelu sprejet s 14 proti 12 glasovom. PRITOŽBA PROTI DR. GORŠIČU. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Včeraj in danes se je mudila tukaj deputacija invalidskih organizacij, ki je pri ministru za socialno politiko dr. Pelešu protestirala preti načinu, kako je dr. Goršič sestavil predloge za redukcijo uradnikov. Deputacija je predložila ministru obširno spomenico in obtežilni material proti celokupnemu delovanju dr. Goršiča. Ker so proti dr. Goršiču prispele na ministrstvo pritožbe tudi z mnogih drugih urledrih Hrani, je minister izjavil, da bo uvedel strogo preiskavo. Kakor smo zvedeli, so se proti dr. Goršiču pritožili tudi vodilni radikalni krogi. ZA BOLNIŠNICE V SLOVENIJI. Belgrad, 23. nov. (Izv.) Na seji finančnega odbora je bil dovoljen naknadni kredit 2,900.000 Din za bolnišnice v Sloveniji. ZAKON 0 SODNIKIH. Belgrad, 23. nov. (Lzv.) Danes je pododbor zakonodajnega odbora začel z razpravo o zakonu o sodnikih. Pri členu 3, ki govori o predsednikih in sodnikih apelacij-skili in kasacijskih sodišč, je dr. Hohnjec odločno nastopil proti predloženemu tekstu zakona, po katerem bi lahko vojaški sodniki — oficirji v činu podpolkovnikov in polkovnikov brez sodnega izpita postali ne samo sodniki, ampak tudi predsedniki teh sodišč. Po daljši debati je bil ta člen toliko spremenjen, da se za vojaške sodnijske oficirje, ki bi naj postali člani kasacije kot referenti v vojaških zadevah, zahtevajo redne pravno-fakultetne študije iu redni sodnijski izpiti. NOVA POGAJANJA S FRANCOZI. Berlin, 23. nov. (Izvirno.) Krupp von Bohlen in iz ječe izpuščeni ravnatelji poren-skih veleindustrij so danes začeli nova pogajanja s Francozi zaradi reparacijskih dobav. VOLIVNA AGITACIJA NA ANGLFŠKEM. London, 23. nov. (Izv.) Volivna kampanja je v polnem teku. LIoyd George jo v imenu liberalne stranke izzval velikansko kampanjo proti Franciji. Delavska stranka je postavila svojo kandidate v okoli 500 okrajih. ŠPANSKI KRALJ PRI PAPEŽU. Riin, 23. nov. (Izv.) Španski kralj je obiskal dunes Vatikan, kjer ga je papež sprejel v svečani avdijenci. Kriza nemške vlade. Berlin, 23. nov. (Izv.) Na današnji seji državnega zbora je prišlo do važnega glasovanja. Vlada je zahtevala zaupnico, za-j upnico pa so odklonili s 159 glasovi proti j 132. Z ozirom na to glasovanje je vlada po-i dala svojo demisijo. K N Razpust angleškega parlamenta je men-. *o brez precedenta v zgodovini parlamentarizma. Tekom 14 dni je bila usoda šele komaj leto stare zbornice, v kateri je vlada razpolagala z močno absolutno večino (kon-zervativci — vlada- 346 sedežev, liberalci 115 sedežev, Labour: 147 sedežev) zapečatena in narod pozvan pred volivne urne, Danes je še teško navesti vzroke, ki so min. predsednika Baldwina prisilili do tega koraka, ker je bil razvoj dogodkov preblisko-vit in ker vlada še ni popolnoma odkrila svojih namenov. >Mi absolutno ne vemo, kam jadramo ter s prestrašenimi očmi čakamo na trenotek, ko se bo megla, v katero je zavit mi-sterij sedanjih volitev, razpodila. Mi smemo samo ugibati,« piše Times. Naši kontinentalni parlamentarni pojmi so enostavni. Ministrstvo vlada tako dolgo, do!:ler ima za seboj večino zbornice, in gre, kadar mu večina izreče nezaupnico. Če se tuintam po državah Srednje in Vzhodne Evrope pripeti, da ministrstvo brezbrižno vlada naprej proti parlamentarni večini, so to le izjeme v splošnem zakonu, da mora v konstitucionelnih državah vladati večina. Baldwinova vlada je pa razveljavila mandate poslanske zbornice, v kateri je imela zanesljivo in disciplinirano večino 69 sedežev. V tem leži misterij razpustitve dne 16. t. m. Ministrski predsednik je sicer podal izjavo, ki raj bi pred javnim mnenjem opravičila njegov korak, češ, »vlada bo prisiljena napraviti resne poizkuse, da odstrani brezposelnost, ki kot kamen leži na našem narodu, a ni si upala pod vzeti nobene iniciative v tej smeri, dokler ne dobi za to poverjenja, ki ga še nima.« Volitve se bodo vršile v znamenju starih in v zgodovini britanskega imperija tako pomembnih gesel o protekcionizmu in o svobodni trgovini. Razklale bodo otočje zopet v dva tabora, razpalile vgašene strasti izza časov Sir Robert Peel-a, Gladstona in A. Chamberlain-a. Jabolko je vrženo med narod in boj je začel besneti. Pozabiti pa ne smemo, da se je v zadnjih dvajsetih letih poleg dveh tradicionalnih političnih strank, konzervativne in liberalne, pojavila nova, od dne do dne rastoča skupina delavcev pod imenom Labour. Bliskovito naraščanje delavske stranke, disciplina v nje-I nih vrstah in jasen socialni program La-! bour Party bodo seveda dale več ali manj gospodarsko-trgovskemu značaju volivne borbe med konzervativci in liberalci tudi socialno barvo. Labour se bliža trenotku, ko se bo vsedel na čelo angleško administracije. V kolikor je mogoče videti jasno v megli, ki obdaja volitve, se mi zdi silno malo verjetno, da bi vlada bila riskirala nove volitve v najkritičnejšem času evropskega socialnega miru edino le z nagiba, da izvo- juje zmago protekcionistični carinski poli* tiki. Tarifne reforme, ki jih napovedujejo, so premalo dalekosežne, da bi se ta eksperiment izplačal. Ker pa je nemogoče povedati kaj gotovega, so ugibanja seveda brez-meina. Eni trdijo, da je Bakhvin res izključno iskal samo izhoda iz neznosnega položaja povzročenega po brezposelnosti. Zapreti hoče britansko otočje proti invaziji tujega cenejšega blaga. Drugi zopet menijo, da vlada misli že na daljno bodočnost in si hoče ustvariti rabi ji vo orožje, s katerim bo v danem trenotku lahkO branila svojo industrijo pred franko-porenskim železnim in premogovnim blokom, ki kot grabežljiva pošast vstaja izza obzorja. Morda misli vlada tudi na bližajoči se boj za petrolejslča bogastva in hoče razpolagati za to okolnost z gibčnim tarifnim orožjem, ki bo sekundi-ralo delovanju britanske diplomacije proti . Ameriki. Lahko je tudi mogoče, da je vlada vzdignila zastavo protekcionizma v svrho, da zopet tesneje zveže vse dominije, ki v zadnjih letih preveč premišljujejo o avtonomiji. Nekateri pa ugibljejo, da se je Baldvvin hotel znebiti na ta način nekaterih prijateljev, ki ga preveč ovirajo, da ne more zavzeti odločnega stališča napram evropskim problemom. Ne morem se znebiti občutka, da so morali vzroki biti silno tehtni in da morajo meriti dalje kot pa teoretična diskusija o dobrotah gospodarskega liberalizma ali protekcijske carinske politike. Vsakokrat še, kadar se je v angleški zgodovini vnel boj med Whig in Tory, vsakokrat je sledila silna aktivnost Velike Britanije izven svojega otočja. Teško, da bi topot stari eksperiment imel drugačne posledice. Volitve bodo nanovo podžgale uspavano zanimanje za svet, bodo »zrušile postelj in premikastile zaspane, lei so se vlegli, odkar so prišli iz vojske domov,« kot pravi Mac Donald, voditelj Labour stranke; raz-podile bodo ves sentimentalizem, v katerem še plavajo srca nekaterih vodilnih mož, ki sanjajo o bratskih zvezah na bojnem polju spričo skupnega sovražnika in ki pretakajo solze ob spominu na prisege nevenljive zvestobe v strelskih jarkih. To so pojmi, ki jih britanski praktično misleči razum ne more dolgo obdržati v glavi. Volitve bodo razčistile ozračje in korenito iztrebile to ne-angleško čusivarenje ter posadile angleško politiko nazaj na staro praktično podlago trgovskega računanja. Ne čustva, ampak računi so ustvarili angleški imperij. To se mi zdi eden najveljavnejših argumentov za novi pokret Nazadnje bi omenili še eno; mi v naših razmerah nismo nikdar imeli preveč prilike videti kake intimnejše želje po sodelovanju med vlado in narodom. Naša ministrstva si rada zamašijo ušesa in zavežejo oči ter tavajo naprej. V Angliji se pa no moremo dosti naeuditi tesni zvezi med demokratičnim in politično dozorelim narodom in med vlado, ki ima v rokah usodo države. Razpust parlamenta dne 16. t. m. je zopet dokaz, kako tankovestno se angleški državljan povpraša vsakokrat, kadar stoji domovina pred usodepolnimi dogodki. Naše demokracije bi se v istem položaju od angleškega vzgleda najbrž ne dale inspirirati, Morda pa še tudi nismo dozoreli do one veličine angleškega državljana, ki živi in umre le za svoje cesarstvo. ..j Državotvornost fašizma. Trst, 22. novembra 1923- Edina italijanska stranka, ki je dosedaj zavzela v šolskem vprašanju Mussolinijevi vladi nasprotno stališče, je socialistična in sicer Turatijeva struja. T struja je imela pred kratkim v Milanu 'voj kongres, na katerem je sklenila stopiti v najodločnejše opozicijo proti fašistovski vladi in obsoja in odklanja principielno vsako sodelovanje ž njo. To svoje postopauje motivira v dolgi resoluciji, v kateri očita vladi med drugim tudi to, da >vstvarja s pritiskom in nasilnim raznarodovanjem tujerodnih manjšin, anektiranih po vojski, nov iredentizem.* Ta resolucija pa ni zanimiva samo zaradi tega pasusa, ampak tudi iz splošnega političnega vidika, ker je iz nje razvidno, kako presoja del italijansko iavnosti sedanji politični Doložai svoje do- movine. Zato mislim, da bomo ugodili jugoslovanski javnosti, ako podamo na podlagi te resolucije malo slike političnega življenja in gibanja v Italiji. To je po našem mnenju tem bolj potrebno, ker so v inozemstvu razširjena zelo zmotna naziranja o fašizmu in njegovem delovanju. Laško časopisje, iz katerega zajema inozemstvo svoje informacije, je danes skoro vse, še celo del popolarskega, pod vplivom fašizma. Nepristransko sodbo o italijanskih politčnih razmerah zamoremo najti le še v par popol. in social. listih. Če bi tuji svet bil o fašizmu prav poučen, dvomimo, da bi se še kdo mogel zanj zavzemati in ogrevati. Turatijeva stranka, ki šteje v parlamentu »krog 50 poslancev, motivira torej svoje strogo opozicionalno stališče proti Mussolinijevi vladi, ker je značaj sedanje vlade diktatori-5en, antidernokratičen, antiproletarski in anti-Bocialističen. Fašizem je prišel z nasiljem do oblasti, z nasiljem ln žuganjem se vzdržuje in izjavlja, dn je tudi odločen z vsemi sredstvi se vzdržati na vladi in si izsiliti privolitev (consenso), naj bi bila bidl parlament in narod nasprotna. Fašistovska vlada omejuje Bistematično osem strankam, razen svoji, pravo združevanja in zborovanja ter celo osebno svobodo, zagotovi-eno po ustavi. Vlada vzdržuje nasilno brezpravje v provincah s pomočjo svojih strankarskih glavarjev, ki podpirajo centralno vlado, ki je njih jetnica. Vlada žrtvuje tem prov. glavarjem na ljubo avkto-riteto državnih uradnikov in državnih postav, lako da je zadušen vsak pojav svobode. Strankarsko zločinstvo se ne kaznuje, če se dočin izvrši na korist gospodujoče stranke in necivilni nazor je bil eelo posvečen s kraljevim dekretom v amnestiji. Parlament je obsojen na nedelavnost in je v zasineh. Volivna reforma izroča na predrzen način manjšini večino. Pri občinskih volitvah je izključeno vsako svobodno izvrševanje glasovanja razen za one, ki glasujejo za stranko diktatorja. Te volitve kažejo že sedaj, kakšne bodo svobodne volitve za parlament. Vlada je tudi ustanovila takozvano narodno milico, ki pa je pokorna samo strankinemu poglavarju, vzdržuje se pa na stroške vsega naroda, kateremu je le v škodo. Uničena so bila vsa podjetja, ustanovljena od delavskih organizacij v zaščito dela in na njih mesto so stopili sindikati, v katere morajo delavci po sili vstopati in v katerih so organizirani delodajalci in delojemalci baje v svrho, da se razredni boj eliminira, v resnici pa da razorožijo delavce in jih izroče na milost in nemilost izkoriščanju gospodarjev. Vlada je ali odpravila ali pa poslabšala vso socialno zakonodajo br-uničila organe, ki naj isto ščitijo. Tako-evana vzpostavitev se kaže v tem, da jo vlada afeinlla vse svoboščine uradnikom, učiteljem, uslužbencem. Polno moč, izsiljeno od parlamenta je zlorabila, da je vrgla na cesto vse uslužbence, ki 60 bili drugega političnega mišljenja. Uničena je iluzorična kontrola nad javnimi financami. Skrčili so število šol z jasno izraženim namenom, da se vzgoji °amo neko elito. Šola je postala privilegij onih, ki morejo plačati. Vse finančne reforme ne odpravijo strašnega deficita. Vsa bremena vojne in povojne krize hočejo naprtiti na ramena proletarcev, n. pr. z davki na delavske plače, drugim se pa hoče olajšati z odpravo taks itd. Vsa ekonomska in bančna politika ?re za tem, da uniči zadružno organizacijo in i tem gospodarsko moč ljudstva. Na drugi strani se pa utrjuje monopol trustov in oderuštvo posredovalcev. S tem se množi draginja in revščina ljudskih mas. Državna podjetja (železnice) — ki so bistvo modeme države in najučinkovitejše sredstvo napredka, če so pametno vodena — se bodo izročila privatni špekulaciji. V vnanji politiki rabi vlada rada visokodoneče besede nacionalizma, ki so vstanu povzročiti najnevarnejše nezaupanje ln ki spravljajo državo v nevarnost novih strašni požarov in osamujejo Italijo ekonomsko. Krjti Italiji, ki je odvisna od inozerr*Va zaradi pomanjkanja kapitala iu surovin in radi emigracije, je bistveni pogoj za nje obstanek samo internacionalna solidarnost. Italija zasmehuje Društvo Narodov, ki res da nima danes še posebne moči, je je pa treba podpirati, zato da doseže svojo svrho: to je nrir in pravičnost med narodi. Resolucija nadalje toži tudi zaradi časopisja, ki je v službi fašistovske stranke, podpirane v tem od afa-ri8tov, ki žrtvujejo, da ščitijo svoje interese, stotine milijonov. Vsled tega je izključena vsaka kontrola javnega mnenja in so odprta vrata na stežaj vsaki korupciji. Iz vseh teh vzrokov in pa zaradi tega, ker bo vlada zahtevala podaljšanje polnomoči, kar znači popolno uničenje parlamentarne kontrole, bi bilo bedasto govoriti o kakem spoznanju zmote od strani vlade ali pa o kakšnem bodočem sodelovanju s to vlado. Proletarijatu ne ostane drugega, kot stopiti v najstrožjo opozicijo. Če tudi se ne pokažejo takoj uspehi, imamo vendar absolutno gotovost, ki jo potrebujejo tudi n^brojni vedno bolj očitni znaki, da pride do čisto druge politične situacije, na katero se moramo pripravljati. Slika, kakršno razgrinja pred nami ta resolucija, o sedanjem italijanskem političnem življenju, odgovarja popolnoma resnici. Iz nje je pa razvidno, da je fašizem najhujša reakcija v službi kapitalizma. Ne"",1l'ivo je, kako je mo^la taka stranka po vojski, kakršna je bila zadnja svetovna i:: po povojnih dogodkih, ki sa vendar razkrili kapitalizem v vsej nagoti in krutosti (glej mirovne pogodbe) priti do veljave in oblasti. Razlaga, da je to reakcija proti boljševizmu, ne zadostuje, šo bolj neumljivo pa je to, da stoje na čelu taki reakcionarni, kapitalizmu zasužnjeni stranki, mladi ljudje, ki so sami poskusili vojno gorje. Kaj takega je menda mogoče samo v Italiji, kjer je politična izobrazba ljudstva pod nič1o. + Shod SLS v Št. Jerneju dne 18. t. m., ua katerem je poročal poslanec Sušnik, je sklenil sledeče resolucije: Izrekamo Jugoslovanskemu klubu in SLS neomejeno zaupanje. — Zahtevamo politično, gospodarsko, finančno in zakonodajno avtonomi«1 jo Slovenije. — Protestiramo proti razdelitvi Slovenije v županije. — Najodločneje ugovarjamo proti uvedbi sramotnega kuluka. — Ugovarjamo proti krivičnemu davčnemu vijaku za Slovenijo. — Ugovarjanj proti nameravani odpravi krajnih, okrajnih iu pokrajinskih šolskih svetov. Zahtevamo pa, da imajo davkoplačevalci odločevati pr* šolstvu. — Zahtevamo katoliško in versko' nravno vzgojo otrok. — Zahtevamo, da naši vojaki služijo v Sloveniji. — Ugovarjamo proti novi trošarini in taksnemu zakonu. -f- »Ekvivalent«. »Ekvivalent« je po »Slov. Narodu« protivrednost. »Protivrednost« daje Slovenija Belgradu v davčnem oziru za to, da ima Slovenija »samostalnost naših krajev in svobodno edinstvo«. Prav. Mi nimamo prav nič proti »svobodnemu edinstvu«. Nekaj drugega pa je, ali izvira to »svobodno edinstvo« iz principa ljubezni, ali iz principa plačevanja. Če bi izviralo »svobodno edinstvo« iz principa ljubezni, bi mi rekli, prav je — tako smo si mi tudi to edinstvo zamišljali. Ako pa izvira »svobodno edinstvo izprincipadavčne-ga oderuštva, moramo pa reči odkrito in pošteno, da se za tako »svobodno edinstvo« javno zahvaljujemo. + Kaj ugotavlja »Slov. Narod«? Naš stari ata pravijo: »Ekvivalent, ki ga daje »Biograd« (to smo zapisali mi, op. ur.) Sloveniji za presežke davčnih dajatev, tvori državna samostalnost naših krajev, svobodno edinstvo in moč Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Dajatve Slovenije služijo torej deloma domačim upravnim, gospodarskim, šolskim in drugim interesom, deloma skupni državi in skupnim institucijam.« — To ima »Narod« čisto prav. Deloma služijo dajatve Slovenije interesom skupine »Arko— Praprotnik—Cognao—Triple—Sec, deloma pa za kompanijo Rade Pašic. Eppes esoi — eppes esoi, za Slovenijo pa prav »nike esoi«. + K preobratu v Narodni tiskarni. Razen žo navedenih upravnih odbornikov Narodne tiskarno je odstopilo tudi celokupno nadzorstvo: gg. Peter G ras-s e 1 i , dr. Janko K e r s n i k , Iv. K n e z, K. K o 1 m a n in Urban Zupane. »Slov. Narod« so zaradi našo včerajšnje konsta-tacije, da ,je »Slov. Narod« prešel v dru- fe roke, silno jezi, jo pa samo potrjuje, o napoveduje čas, »ko bo v s e napredno časopisje brez izjemo stalo složno na braniku proti skupnemu sovražniku — kle-rikalizmu«. »Narod« se je samo toliko zmotil, ker se to že dogaja. »Narod« in »Jutro« sta se zadnje čase napadala kot dva tigra. Radi korupcije v demokratski stranki so so »Narodovci« — tako so dejali — ločili od demokratske stranke in ustanovili lastno narodno-napredno slranko. Dan za dnem sta se obmetavala oba lista z najogabnejšimi očitki, borila sta se za »načela« — bančna načela kajpada — danes je pa »Narod« že prijadral v jutrovski »izvenstrankarski« pristan in samozavestno desaurira svojo dosedanjo kampanjo z »Jutrom« kot medsebojno klanje. tiber allen Wipfeln ist Ruh', tudi pri »Jutru«. V kratkem že bomo morda lahko poročali tudi še o drugih izpremembah pri »Slov. Narodu«. Vso naenkrat pač ne gre, ne da bi »Narodovi« naročniki tega ne zapazili in dejali: zdaj nas še-le ata farbajo! + Netočnost »Slovenčevih« podatkov. Na naša včerajšnja izvajanja o davkih in na naša izvajanja v prejšnjih dneh odgovarja »Slov. narod« samo tako: »Mi smo že včeraj opozorili na netočnost »Slovenčevih« podatkov.« — Ne ne, gospoda! Vi niste »opozorili« prav nič, ampak Vi ste kratkomalo trdili, da se je »»Slovenec« zlagal. Mi smo Vas pozvali, da nam odgovorite s številkami. Ali ste odgovorili? Do danes nel Ali ste zajci? Ali ste se skrili? Če pa morete odgovoriti, zakaj ne odgovorite s številkami? Za vaš diktat z visokim nosom se pa danes cela Slovenija prav nič ne briga. 4- Resno vprašanje. Včeraj smo brali V »Slov. narodu« te-le besede: »Mi pa, ki poznamo klerikalne namene, vemo sedaj, da ti finančni očitki klerikalnih politikov (to so š t e v i 1 k e , ki smo jih navajali mi v »Slovencu«, op. uredn.) niso resni.« — Prosimo gosjjode pri »Slov. narodu«, da nam povedo druge številke, ki so »resne«. Mi trdimo z vso upornostjo, da so naše številke presneto resne in nam razni belgrajski petolizniki teh številk sploh izpodbiti ne morejo, ampak morajo pred našimj številkami enostavno na kolena. Tu jim ne pomaga nikak »visoki tron« in noben ošabni cviker na ušesih in na očeh, ampak je treba priznati, kar je. Kar Slovenija plačuje, to plačuje, samo to je zlo, da nihče v Sloveniji ne ve, z a k a j plačuje. Mi vemo samo to, da plačujemo »porodici«. Če pa demokratska gospoda ve kaj druzega, naj pove, zakaj plačujemo. Demokratje pravijo, da mi plačujemo, »da imamo slovenski uradni jezik«. Prav. Ali pa ti gospodje nič ne vedo o nekem ferma-nu, ki ga je dobil slovenski višji šolski svet, kjer stoji zapisa"o, kako naj se slovenska mladina p o s r b i ? In za to naj plačujemo mi? Navsezadnje celo za to, da bo slovenska demokratarija nas posrbljo-vala z našim davčnim denarjem? In samo za to, da bodo naši slovenski demokratski »inteligenti« nas »posrbljevali« ker so oni sami popolnoma za nič in preslabotni, da bi s svojo lastno močjo ubili »klerikalnega zmaja«? Če hoče slavni dr. Žerjav doseči to, naj on tako kampanjo plača sam, če ima kaj in če zna kaj! Naše žepe pa naj demokratska gospo-da za take svoje žalostne poizkuse pusti v miru! 4- Demokratski jezdeci, ki bi v svrho varanja javnosti zadnji čas radi jahali av-tonomističnega konjička, so v svojem srcu taki zagrizeni centralisti, da se nehote v vsaki svoji izjavi izdajajo. Tako n. pr. je »Jutro« zadnjič (št. 272) v polemiki zoper naš članek o 6 milijardah pisalo, da nas kri-vičnega davčnega sistema »ne bo rešilo plemensko hujskanje, najmanj pa avtonomija«. V svoji številki od petka pa (275) glede na naš protest zoper nameravano ukinitev ob-činske avtonomije piše, da bo »samoupravo velikih občin pred radikali branila tudi vsa demokratska javnost«. Katere velike občine da mislijo demokrati »braniti«, izvemo iz iste notice, kjer se »Jutro« baha s tem, da so »občinski svetniki JDS že pred par tedni stavili ob stilizaciji tozadevnega skupnega predloga v občinskem svetu \ Ljubljani predlog, naj naše velike občine Zagreb, Ljubljana, Sarajevo in seveda Belgrad skupaj proučujejo načrte, se o njih izjavijo in stavijo predloge.« — Neglede na medlost tega predloga, ki hoče šele vprašanje »proučevati«, namesto da bi odločno in odkrito proti nameravani ukinitvi avtonomije protestiral, treba konstatirati, da vladni predlog uničuje avtonomijo občin sploh in da demokrati hočejo »braniti« zgolj ve-like občine Ljubljano, Zagreb, Sarajevo in Belgrad, ukinjenje avtonomije ostalih občin pa jim je Hekuba! Na tem se spozna konjsko kopito demokratskega »samoupravnega« programa, ki ga zadnji čas v uvodnih člankih »Jutra« svojim lahkovernim brav-cem izobešajo. Kmetske občine demokrati brez vsega takoj centralizmu žrtvujejo, glede velikih pa bodo to vprašanje tudi šele »proučevali«. Seveda — takle »nadžupam bi bil prav čedno koritce tudi za demokrata, če bi kdaj demokratom zopet vladno solnce zasijalo! Dotedaj pa se hoče JDS ogrniti s »samoupravnim« plaščem platonič-nih izjav, ki itak radikalov ne bodo ženi-rale pri njihovih načrtih. Kakšen efekt more neki imeti kakšna hinavska izjava v pri log avtonomiji velikih mest, ko pa de mokrati nimajo nič zoper ukinjenje občin ske samouprave sploh? Ali mar mala me sta ne potrebujejo samouprave prav take kakor velika? Kdor je za princip, ta mora biti zanj v vseh slučajih, sicer je goli opor-tunist in to so res naši demokrati, ki jim ni nič za splošne koristi, ampak zgolj za svoje. — Telefonska zanemarjenost. Sneg potrgal telefonske žice. To ni nič novega Novo pa je to, da je bil sinoči z Gradceit telefonski razgovor že mogoč in je bila tu di zveza z Belgradorn vpostavljena, samo Ljubljani včeraj niso mogli vpostaviti zve ze. Telefonska uprava bi morala v interesi javnosti takoj vpostaviti zveze za uredni štva; če je bilo to desetletja mogoče, bi bil: tudi sedaj, ako bi bilo malo dobre volje — Občni zbor Slov. kat. akad. starcfinslv bo v Celju dne 2. decembra ob 9. dopoMnu hotelu aEvropa«. Dnevni red: 1. Čitanje zapis nika. 2. Poročilo odbora- 3. Volitev. 4. Rcfcra dr. Korošca. 5. Slučajnosti. — Prošnja za polo vično vožnjo je bila vložena, odgovora šc ni Upamo na povoljen odgovor. Kosilo skupno, sla Motoren V zadnjem nedeljskem »Slovencu« je dr. Joža Glonar napisal listek, ki se je pečal z Mohorjevo družbo, kakršna da je v letu 1923. Listek je vzbudil dokaj nejevolje pri mnogih, zaeno pa brez dvoma sprožil tudi razgovor o tej naši verski in narodni instituciji. Jaz sem zase popolnoma uverjen, da dr. Glonar ni imel prav nobenega namena, da bi s tem člankom kakorkoli hotel Družbi škodovati: vendar se mi pa zdi potrebno, da s pojasnilom odkrhnem nekatere osti, ki so preostro, zaradi nepouče-nosti celo krivično zadele odbor Mohorjeve družbe. Prvi klic Glonarjev jo: Družbo je treba reformirati, ker bi drugače prišla v nevarni položaj, da bi morala likvidirati. Dokaz tega položaja je, da je p a d a-nje števila naročnikov. Številke nam dokazujejo, da je imela Družba največ naročnikov 1. 1918. Po tem letu pa je padalo število naročnikov in sicer: od 90.512 (1. 1918) na 59.677 (1. 1919) (največji padec); od 59.677 na 43.608 (1. 1920) in letos imamo približno isto številko, 43.809. Številke in letnice dokazujejo, da ta ogromni padec nima svojih korenin v vsebini publikacij sami, ampak v raztrganju Slovenije in v povojnih razmerah. L. 1917 in 1918 je bilo de-ooria kot listja, sedaj ie zavladala cdinšci- na, kakor je ta rod nc pomni. Prav vse književne in publicistične ulanove zdihujejo ob bornem številu naročnikov: »Matica«, »Dom in Svet«, »Zvon«, »Čas«, »Zbornik« itd. in vendar vsem tem ne moremo očitati, da imajo odbore in urednike zanič. Korenite reforme je treba v žepih, pa bi se število naročnikov pri vseh začelo dvigati. Torej reforma družbine oiganizacije, ki ee je skozi 70 let obnesla kot dobra, se zdi, da ni potrebna. Pravila, kakor so stara (iz 1. 1860), so v svojem jedru zdrava. Kot najbolj očitno zlo navaja dr. Glonar dejstvo, na je Družba vsako leto de-ficitna. To je res, da je deficitna, res pa ni, da jc to zio. Deficitna jc, v kolikor jo knjige stanejo več kot znaša letnina članov. Če bi družba dajala knjige tiskat drugam in bi bila le neka posredovalka, ne pa producen-tinja obenem, bi bilo to zlo res hudo. Ko pa ima ista družba tiskarno, ki obratuje tudi za trg — je torej ta deficit le dokaz, da ni kapitalistično podjetje, marveč da je in dodaja v prilog svojim članom vsako leto iz zaslužka od drugod. Če pa v bilanci z a j a v n o s t ni izkazana vsaka stvar podrobneje, jo to i č običaj vseh takih bilanc povsod. — O družbinih hišah v Celovcu io podan odgoverr v koledarievem Glasniku. Jasno je, da se to mora in se bo uredilo. Pot za to stvar pa ni pot javnega razgovora, ampak Drovidne premišljenosti. Družba je cerkve- na bratovščina, ki ima svoj sedež pač še vedno v Celovcu in je ob teli razmerah hudo prav in koristno, da ga ima. Zato pa tudi ne more biti nihče drug njen »zavetnik« in cenzor kakor škof, ki biva v Celovcu. Razpravljati kaj več o tem javno pa bi utegnilo Družbi več škodovati kot koristiti. Dr. Glonar ima tudi prav, ko sam prizna, da bo rsšitev težavna. Načeta pa je bila že večkrat iu mora biti trajna skrb odbora. Trde in neupravičene pa so besedo Glonarjeve, ki zadevajo letošnjo iu napovedane publikacije. Lanski koledar je obvestil javnost, da pišejo za Družbo poljudno znanstvena dela strokovnjaki: dr. Mal »Zgodovino slovenskega naroda« (nadaljevanje Grudnove), dr. Brecelj: »Biologijo človeškega telesa«, dr. Pitamic »Državo«, prof. Pengov »Kemijo«, inž. Turk »Travništvo«, prof. Knific »Naše nebo«. To je program znanstvenih del za nekaj let. Knjiga »Življenje svetnikov« jo dotiskana prva četrtin-ka. (Omenjam, da pod »pridigovanieni« dr. Glonar ni mislil te knjige, pač pa da bi želel več o naših svetnikih, o cerkvah, krajih, kjer se časte, o umetninah nekaj, ki so njim posvečene; tudi dobrih molitvenikov ni odklanjal.) Koledar si je začrtal novo pot, da bo prinašal poljudno znanstvene raz-pravice, ki so najbolj aktualne za tekočo leto. No, in Večernice? Glonar se strašno boji pridig. Ali jc bil Pregelj pridgvar? Ali Detelja? Ali jc Carski sel? Pa moida letošnja etična čitanka »Za vsak dan«, ki jo imenuj« posvetno postilo in se boji njenih »pridiga On sam zahteva, da naj vsiljivi ton mora lizacij in lepih naukov izgine; prav ima naj nevsiljivo učita krepostni narod pesen in povest. To pa baš hoče etična čitanka, k jo goje tudi Angleži. Imena avtorjev letoš nje čitanke: Cankar, Tavčar, Aškerc, Tol stoj, Stritar, Prešeren, Sofoklej, Seneka Levstik, Meško, Gregorčič, Medved, Milčiii ski itd. — menda že jamčijo, da Družba ni ma namena traktirati bravcev s »pridgvf njem«, kakor ga po pravici preganja Glona iz povesti. Odbor jo dobil več »pridgvarsko zaokroženih izvirnih povesti, pa jih je od klonil in rajši segel po prevodu. Vse to, mi slim, da je vendar nekoliko dokaza o »re formaciji« Družbe, ki jo dr. Glonar pretr dovratno taji — ali vsaj zamolčuje. Še o slovarju, ki ga sedaj sam dr. GIo nar pripravlja za novo izdajo in zato tud najbolje občuti vso njegove hibo, kratk' pojasnilo. V odboru 1. 1908. ni sedel zbe jezikoslovcev. Zato je odbor poveril del prof. Hubadu, ki je s pomočjo strokovnja kov in pod kontrolo odbornika prof. dl Sketa — tudi strokovnjaka — slovar pri redil. Če so vsi ti profesorji opravili svoj1 delo slabo, nikar ne obsojajte odbora! Od bor je hvalevreden, da se je za koristno do lo zavzel, avtorje pa naj kritika prime zj ušesa, če so se lotili stvari, ki ji niso bil kos. ne 90 K. Obvestilo treba poslati tov. dr. Ogrizka do aobote, 1. decembra najkasneje. Glede vožnje pride pravočasno objaval Tovariše opozarjam, da bo skupna av. maša pred občnim zborom. — Predsednik. — SomiSljenike na deželi prosimo, da po- upešijo razprodajo koledarja Jugoslov. km etike iveze. Kdor ga še želi, nai se obrne na tajniitvo Kmetske zveze, Jugoslov. tiskarna. One, ki bi ga nikakor ne mogli razprodati prosimo, da da čimprej vrnejo na zgornji naslov, V Ljubljani ae dobi v tajništvu in v Jugoslovanski knjigarni. Cena 10 Din. — Županom in občinskim funkcionarjem Se enkrat priporočamo, naj takoj naroče svoj list .Občinska uprava«, ki bo začel Izhajati samostojno. Opozarjamo znova na okrožnico, ki ao jo prejela vsa županstsva. — Glede Kola jugoslovanskih sester v fLranju moramo dopolnilno k naši tozadevni notici iu tej sledečemu pojasnilu v naši Številki od 23. t. m. konstatiratl, da naš dopisnik, ki mu gre popolna verodostojnost, v svoji notici našemu listu ni Izreeno trdil, da je podružnica Kola v Kranju pristopila kot deležnik k zadrugi »Sokolski Tabor«, ampak je mislil na osrednje Kolo v Ljubljani, ki je matica VBek krajnih podružnic, s čemer je hotel po pravici poudariti strankarski značaj tega društva kot skupne organizacijo. (Da je osrednje društvo pristopilo kot deležnik k »Sokolskemu Taboru«, je poročalo »Jutro« dne U. novembra.) Kar pa se tiče bo-žičnice za otroke v Kranju, nočemo ospar-jati njenega zgolj blagotvoruega namena, kakor nam zatrjuje drugi dopisnik, ki se je Sutil dolžnega to poudariti. Vendar pa treba potrditi informacijo našega prvega informatorja glede tega, da kranjsko Kolo po Silja nabiralne pole našim somišljenikom, ker za to obstoja konkreten slučaj Lc okolice Kranja, kjer je naša somlšljenlca dobila potom nekega urada polo kot poverjenlca, dasi se sama nikoli ni vpisala, temveč je bila brez svoje vednosti vpisana od druge dame. Pola jI je bila na to še enkrat privatnim potom vsiljena. Tudi moramo opozoriti na to, na s svojim lojalno prlobčenim pojasnilom, da kranjsko Kolo obdaruje revne otroke brez ozira na strankarsko pripadnost, nikakor ne mislimo Kola kot celotno organizacijo opravičevati, ker je, kakor je iz dogodkov v ljub-Ijauskem osrednjem odboru zuano, nam nasprotnega duha. — Šmartin pri Kranju. V nedeljo, 25. nov., 6o ob 3. popoldne v našem izobraževalnem dru-Stvu skioptično predavanje o sveti deželi. Čea SO zanimivih slik. — Pianino (ali klavir) ca gojence (dijake) nfslfonlšča. Misijonski gojenci zelo pogrešajo planino ali klavir. Mogoče ga ima kaka blaga oseba, tt bi iim ga blagovolila darovati za misijonski og povrni« li za primerno nizko ceno. Sporo« Sila naj se naslovijo na «Misijonsko hišo v Ljubljani, Tabor 12.« — Članom »Slovenskega lovskega društva«. »Beogradsko Lovačko Udruženje« nas vabi na divje svinje dne 1. in 2. decembra t. L v Mora-viču pri Šidu (Srem). Lovišče je izredno bogato ua divjih svinjah in drugi divjačini. Odhod iz Ljubljane v noči od četrtka na petek o polnoči l poštnim vlakom. Voznina do Šida III. razred 156 Din. Prihod v Marovič v petek ob pol 9. uri [večer. Za prenočišča je preskrbljeno. Kdor se lova udeleži, naj se javi najkasneje do 28. t. m. pri društvenem predsedniku dr. Iv. Lovrenči?u, odvetniku v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8. - Odbor SLD. —18. mesečna plača za občinske uradnike f Novem Sadu. Novosadski občinski svet je v Bvoji zadnji seji sklenil, da se izplača mestnim uradnikom 13. mesečna plača kot izredna podpora. Uradnikov je 324 in bo znašala celokupna vsota 467.000 Din, ki je pa popolnoma krita s prihranki obline. Radikali so bili odločno proti tej podpori in so nasprotno predlagali, da se izvrši temeljita redukcija uradništva. Ostali so vmanjšini. — Nenavaden dogodek. >D. Volksblattu« poročajo iz Črnega Brda v Bačkl ta-le čudni Za sklep še to: Velika napaka je bila, fe se je kritika premalo vestno bavila i publikacijami družbe sv. Mohorja. Navadno je bila vsa stvar dokaj površno opravljena, včasih nekoliko pikro, redko kdaj pa z »vestjo, da kritik vrši važno kulturno nalogo, če pokaže Družbi boljša pota. Vprav ir. Glonar je dokaj ostro prijel Družbo v >Zvonu« 1. 1917. — in sam naj sodi, če ni xl tedaj znatnih sledov preokreta. Druga napaka pa je bila ta, da se je ta oliko važna kulturna ustanova omalovaževala od kulturnih delavcev samih. Znano ie, da je vladalo kar splošno mnenje: Če spis ni za drugam, ga ponudim Mohorju. In tako so se tudi mnogi pisavcl, ki drugod niso dobili strehe, vrinili v Družbo ln pisali >in usumStyria<, vredno 8000 K. — Med vožnjo od Hrastnika do Celja je bU ukraden Zagrebčanu AL Zochu kovček, v katerem Je imel ročno torbico z raznimi spisi in knjigami ln več perila ter čevjje v skupni vrednosti ao 4000 K. — posestniku fr. Kiklju v Sp. Salovcih je bila ukradena velika, 8 let stara, šekasta krava, vredna 80.000 K. — — Imena oorotnlkor za prihodnja porotni-Sko zasedanje: Mencinger Ivan, posestnik, Brod (Radovljica). Kune Franc, posestnik, Rovte (Logatec). Vovk Jakob, posestnik. Jesenice. Snol Anton, posestnik, Toplice (Litija). Verglee Matevž gostiln., mesar in poMstnik. Sava (Kranjska tfora). Udir Jakob, posestnik, Žagar In mlinar, Sp. Beamea (Kranj). Tdillazl Josip, posestnik In trgovec, Cevka (Logatec). Pleši« Andrej, posestnik io trgovec. Sora. (škofi« Loka). Skrjanc Anton, aUvbenlk Ziganja vse (Tržič). Dolant Matija, poaeatnlk, Kolča (Litija). Globočnlk Karel, tovar- Trži«. VreteU Jakob, leani trgovec. Trata (Kranj). Čebela Jož«, posestnik. Lege (Litija), Dei-ainger Josip, poae«tnik In trgovec, škofja Loka. roU?ar MIha, poaeatnlk In mizar, Milno (Radovljica). Pogačnik Franc, kolarskl mojster, Srednja Dobrava (Radovljica). Flla Jakob, poseatnlk In trgovec, Steb (Kamnik). Pretnar Ivan, posestnik In mizar, Milno (Radovljica). Hrlbernlk Franc, posestnik ln trgovec. PuStal (škofja Loka). Jelov. Can Jernej, posestnik In trgovec, Murave (Kranj). Rovlek Fran, pbsestnlk, Ribče (Litija). Bernard Josip, poaeatnlk, Koritno (Radovljica). Jemc Fr-posestnik in pleskar, Bled (Radovljica). Ažman Janez, posestnik, Brda (Radovljica). Kocjančlč Fr., poaeatnlk. Dovje (Kraoiaka tfora). Kuralt Jakob, posestnik, Žabniea, (Škofja Loka). Zupan Joeip, lesni trgovec In posestnik, Dovje (Kranjska gora), Sitar Peter, mizar, Sebenje (Tržič). Lombar Andrej, kroiač. Zg. Šiška (Ljubljana). AmbroMč Josip, gostilničar. Ljubno (Radovljica). Kolak Fr., poaestnik in gostilničar, Stranaka vaa (Ljubljana). Zemlja Josip, posestnik In gostilničar. Vrba (Ra-dovljica). Gorjanc Ignacij, posestnik, Jesenic« (Kranjska gora). Matjan Josip, posestnik, Vlžmari« (Ljubljana). Caleeri Fran, lesni trgovec, Vlrmal« (škofja Loka). Jane Florjan, posestnik, Radovljica. — Nadomestni porotniki) Bajec Anton, vrtnar in posestnik. Podboj Ivan, trgovec in posestnik. Vr. tačnik Ivan, pek in posestnik. Komar Ivan, trgovec in posestnik. Verllč Jos., trgovec. Gayer Rudolf, ključavničar In pos. Moser Juri) Fran, iz-voSČek in posestnik. Rojlna Ivan, posestnik. Hro. vatin Maks, lastnik tiskarne — vsi v Ljubljani. — Razne nesreče. V tovarni atekla v Hrast, niku se je obrezala na čreplnjah delavka Milko Matilda po desnem stopalu. Vsled Infekcije ae ji je rana nevarno razbolela. — Delovodji tvrdke Gologram v Gaberjah pri Celju Martinu Kramarju ie padla pri neki atavbl na glavo opeka ln 4\ težko poškodovala na čelu. — Pri izdelovanju umetnega zobovja ae je ubodla v levo roko zobo. tehtnica Brodanlč Marija pri dr. Stuhecu v Ptuju. — V opekarni Miha Glasenčnika v Sp. Raz. boru se je delavec Josip Pačnik vsekal v levo nogo. — Pri gozdnem uradu barona Borna v Tržiču si i« drvar Sodi« Franc zlomil pri sprav. Ijanju lesa več reber na levi strani. — V Trbov. ljah je padel delavec Gradišnik Ivan la odra neke atavbe ln si zlomil deano roko. — V to. varni kem. izdelkov v Hrastniku je padla de. lavka Guzej Veronika tako nearečno. d« si j« zdrobila desno roko. — Razne tatvin« In vlomL Ant. Gorjancu je bila ukradena v Ljubljani pri razvažanju mleka pločevinasta ročka, vredna 300 kron. — Na Poljanskem nasipu ie ukradel Lizl Humarjevi neki Bosanec, ki je kupoval staro obleko, iz hodnika veliko belo rjuho, vredno 400 K. Iz čebelnaka Gašperja Trampuša v Preski je bilo ukradeno miz. mojstru Luki Ahačiču v Ljubljani 5 panjev čebel v vrednosti 8000 K. — Na progi dolenjske železnice med drogi 57—60 Je bilo ukradeno 120 metrov bakrene, 4 mm debele žice, vredne 7000 kron. — V Cerovcu je bilo vlomljeno pri poa. Francetu Tacerju. Tat mu je ukradel srebrno "epno uro, vredno 2000 kron in pa 1120 kron gotovine. — Med vožnjo Iz Laverce ▼ Ljubljano j« bila ukradena sprevodniku Albinu Erženu črna usnjata ročna torba, v kateri je imel 3 žel. legitimacije, lonček, vrč, steklenico in brisačo, r skupni vrednosti 3000 kron. — Pepperm!nt-Lysoform, najboljša antiseptična voda za usta, se zopet dobi v vsaki lekarni in drogeriji. 7324 — Svarilo pred nakupom manufakturnega blaga za dame Ir gospode, preden si ne ogledate v©, liko zalogo po najnižjih cenah v Specialni trgovini Josip Bedrač (hiša Pokojninskega zavoda), Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 7421 Primorske novice. p Proti knezonndškofu Sedeju. Goriški fašistov ski tednik je uvedel novo gonjo proti nadškofu dr. Sedeju. Zahteva, da zasede goriško nadškofijsko stolico Italijan. Sedaj, ko je rešeno šolsko vprašanje, mora priti na vrsto vprašanje duhovščine. Tako mislijo fašisti. Pa smo lahko mirni: tudi fašistov oka drevesa ne bodo zrasla v nebo in fašistovskega nasilja bo tem preje konec, če bo začelo boj s cerkvijo. p Zasluženo plačilo. Kakor znano, se je proslave fašistične revolucije z veliko v. emo i udeležil tudi slovenski župan Obljubek, ki je j imel ob tej priliki v Gorici govor. To priliko je porabil italijanski pisatelj Piero Gobetti, da pove svoje mnenje o vrednosti takega patriotizma. Gobetti piše geuovskem »II Lavoro«: »Gosp. Obljubek je idealen vzorec podložnika, kakor hrepeni po njem naš ljubeznivi Mussolini. Tako popolni vzorci se morejo najti samo med Slovenci v Julijski Krajini. Ideal Vseh hlapcev je, najti gospodarja ln red.« DiČni Obljubek je to lekcijo lz Italijanskih ust zaslužil. Gobetti samo to nima prav, da hlapčevstvo posameznika pripisuje celemu narodu. Še bolj se moti, ko pravi, da so Obljuhki mogoči samo med pri? morskimi Slovenci. Dejstvo je, da je bilo takih zvestih podloŽnikov n. pr. pod bivšo Avstrijo tudi med Italijani precej. A tudi sedanji fašistični režim ima med svojimi lastnimi ljudmi vse polno Obljubkov, ki so obrnili plašč po vetru ln z enako vnemo služijo Mussoliniju, kakor so preje služili n. pr. Glo-llttiju lu bodo enako služili tudi novemu gospodarju — naj že bo kdorkoli —, ki pride za Mussollnljem. Na te ljudi je Mussolini sam že opetovano s prstom pokazal. Drugače smo pa g. Gobettiju dolžni velike hvale, da je odkrito povedal, kakšno sodbo imajo pošteni Italijani o ljudeh, ki komurkoli na ljubo čez noč menjajo svoje prepričanje ln za-taje svojo narodnost. p Nesramna žalitev slovenskih sodnikov. Kakor znano, so bili prejšnji avstrijski sodni-ki v Julijski Krajini doslej samo začasno nastavljeni. Dne 14. septembra t. L je izšel odlok, da se morajo vsi ti sodniki do 81. decembra L 1. vpokojiti — ako so doslužili svoja leta — ra oialno nastaviti, oziroma odmistiti. Sedaj so dobili H sodniki, po veliki večini Slovenci poleg nekaj Italijanov, od državnega pravdništva pozivnice, d« se, ako hočejo, žogo« varjajo proti očitkom, ki so došla proti njim na višje mesto, dolieč jih avstrijakantstva. Nato slede očitki proti posameznika ln sicer: da po-tratno živi, da ne obvladuje Italijanščine, da nima ogleda, da ma splošno manjka brihtno-Sti ln podobne nesramnosti. Obrambne vloga je poslati potom državnega pravdništva, ki mora vlogam dodati svoje opatke, tekom 10 dni pravosodnemu ministrstvu v Rim. Razume se ob sebi, da se justičnl minister na vse obrambne dokaze ne bo nič oziral, ako ta ali oni nesrečnež ne bo podlegel sili trenotka in se prodal fašizmu na življenje in smrt Vlada je to nesramno komedijo s sodniki, ld jI niso povolji, vprizorila pač samo sata, da za svojo krutost dobi figovo pero «11 pa s tam zadnjim pritiskom ujame slabiče, da pljunejo na načela in svojo pošteno prošlost ter se brezpogojno udinjajo fašizmu. p Vpokojitev uradnih* prejšnjega gori* ikega deželnega odbora. Po višjem ukazu sa vpokoje vsi uradniki goriškega deželnega od« bora, ki zaključuje tačas svoje zadnje posle. Posebno kruto Je, da bo veljala upokojite« od 8. februarja 1928. š ta ler ske novice. I Velenje. Jamomeree in zunanji promet" ni upravitelj rudarske uprave v Velenju gosp. Franjo Jereb je dne 20. t. m. umrl v Idriji. Po* kojni je bil vesten uradnik, dober tovariš in zaveden narodnjak iz sasedenega ozemlja, ka« mor se je vrnil, — žal — na k zboljšanju nap rušenega zdravja, temveč k zadnjemu {»očitku v rodni zemlji. Pokojniku bodi blag spomin, njemu veljaj zadnji rudarski pozdrav: »Na srečotc i Mariborska mestna mesnica Je zaspala. Mariborski soetjalni demokrati s vodjo Bahu-nom na čelu so si kar naprej po svojih listih* zlasti v >Volksstlmme< peli slavo, da so oni oskrbeli Mariboru ceno meso, toda Bahun obrača, Izvozničar Markovič pa obrne, ker se je menda naveličal prodajati meso s izgubo, pa je kakor v Celju tudi v Mariboru prenehal s sekanjem hrvatskega mesa. Ustanovitev mesnice, kjer bi dobilo revno prebivalstvo mesa ceneje, bi vsakdo pozdravljal, toda ta mesnica bi morala biti trajna. To eo sodjallsti tudi obetali, toda Markovič jih Je potegnil za nos. IZ PTUJA. Prisega novega župana. V torek, dne 20. L m. se Je vršila občinska seja. Na dnevnem re^ du je bila prisega novega slovenskega župana Antona Blaieka ter volitev podžupana. Zupan Lozinšek je otvoril sejo in pozdravil vladnega zastopnika vladnega tajnika dr. Zavadlala, prebral dopis okrajnega glavarstva, ki nalaga občinskemu svetu, da oaj izroči g. Lozinšek posle od kralja potrjenemu novemu županu. Vladni tajnik dr. Zavadlal Je zaprisegel g. Bla« žeka kot ptujskega župana, povdarjal, da je čas, katerega preživlja država, podoben dobi, ko vre mošt, lz katerega se bo izčietllo čisto vino. Zagotavljal ga je vladine pomoči v gtv spoemrskih in državno narodnih ter kulturnih zadevah. G. župan je v svojem govoru nagla« šal, da čakajo občinski svet težka dela, občina jamči mestni posojilnici iz medvojnih časov za 20 milijonov avstrijskega vojnega posojila s obrestmi vred. Dolžnost vlade je, da odvzame občini to breme. Na dnevnem redu je prodaja nove vojašnice državi in nakup dominikanske vojašnice od občine. Ako se hoče Ptuj razvid jati, mora dobiti električno moč is Fale. Ena oseba ne more ničesar storiti, treba je složno^ sti v gospodarskih vprašanjih. Kralju in dr« žavi je izrekel svojo vdanost Prej se je še g. Lozinšek zahvalil obč. svetovalcem za pomoč ter vladi, ki mu je šla vedno na roko. Le ne< sloga slovenskih strank ga je spravila na žu-panski stolec. Omenja pa, da najmanj tretjina ptujskega prebivalstva ni zastopana v mestni občini. (Klic z galerije: Kdo so ti?) Drugo točko dnevnega reda je tvorila volitev podžupana. Za skrutinatorje so bili imenovani g. dr. Fermevc, obč. odbornik učitelj Serona iu obč. odbornik Rozman. Pri prvi volitvi jo dobil obč. odbornik Segula (soc. dem.) 7 glasov, Maho-rič (demokrat) 5 glasov, 12 glasovnic je bila praznih. Te so bile socialistične. Ponovna volitev je imela rezultat: Segula 7, Mahorič 5* 12 glasovnic praznih. Vršila se je n&to ožja volitev med Segulo in Mahoričem. Pri tej je dobil Segula 7 Mahorič pa tudi 7 glasov. 2reb je nato odločil za Segulo, ki i»a je Izjavil, da radi pre* obilil. poslov ne more prevzeti mandata, na« icar je župan izjavil, da po postavi mora pre-vzeti mesto, če noče Izgubiti za tri leta voli v« ne pravice, daje mu pa do četrtka čas za premislek. G. Segula je izjavil, da si bo Be pre-mislil. Nato je bila seja zaključena, s galerij« so se čuli glasovi: Zlvio, prvi slovenski ptujski župan. Po mestu se je to dni Urila vest, da nameravajo sucialnodemokralaki občinski odbo*-nlki odložiti svoje mandata in na ta način izzvati nove volitve. V koliko je ta vest resnič. na, bo pokazala prihodnost Mislimo pa, da ravno ni možato, če sedaj odklanjajo odgovornost za občinsko upravo, kateio je vodil njih pristaš g. Lorinšek. ki so mu vendar izreki/ zaupanje, ko so ga Izvolili za župana. V nemških ptujskih krogih se silno pritožujejo nad davki in drugimi bremeni. Suti! Izvolili ste svojega Schsuerfa. Id galoplra * vlado črez grm ln strm' Gospodarstvo. g Trine cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I. 25 Din, IL 23, III. 20. Teletina 1 kg I. 32.50, IL 30. Svinjina BO—40 Din. Kože: 1 komad konjske kože 150—225 Din, 1 kg goveje kože 17.50—20 dinarjev, telečje 25—30, svinjske 11.25, gornjega usnja 105—120, podplatov 100—140. Perutnina: 1 majhen piščanec 20—27, večji 27—37, kokoš 50—55, raca 50—75, gos 80—100. Jabolka srednje in slabše vrste so po 3—6 Din 1 kg. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3.25, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, navadnega fižola 4.50. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št 0 6.50, št. 1. 6.25, št. 2. 6, št. 4. 5.75, St. 6. 5.25, št. 7. 4.50, prosene kaše 7.50, ješprenja 6.50, otrobov 2.25, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pSenlčnega zdroba 7, ajdove moke št 1. 9, št 2. 7.50. Krma: 1 q sladkega sena 100—112.50, otave 100—112.50, ovsene slame 75. Kurivo: 1 kub. met trdih drv 200, mehkih drv 175, 1 q trboveljskega premoga 42—45, velenjskega 27 do 30, 1 kg oglja 1.50—2, 1 kg koksa 1—2.10 dinarjev. g Oblok bankovcev. Po izkazu Narodne banke z dne 15. novembra je znašala metalna podlaga 446.4 milijona dinarjev in se je od prejšnjega izkaza sem povečala za milijon. Istočasno se je zmanjšal obtok bankovcev za 36 in pol milijona dinarjev in je dosegel navedenega dne višino 5880.7 milijonov Din. g Uvoz v našo državo v 1. tromeseiju letos. Sedaj so objavljeni podatki o uvozu v naso državo, ampak le za prve tri mesece t 1. V navedenem času je dosegal uvoz vrednost 1913 milijonov dinarjev. Najvažnejše uvozne postavke so bile sledeče: tekstilne Burovine in izdelki iz njih 732 milijonov, metali in izdelki 306 milijonov, zemljedelski predmeti 209 milijonov (1), stroji, aparati itd. 137 milijonov. V prvem tromesečju letos je bila zunanja trgovina znatno pasivna, ker je v navedenem času znašal izvoz samo 1512 milijonov dinarjev. g Produkcija premoga bi bakra v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih se je produci-•alo 1. 1922 v Jugoslaviji skupno 4 milijone :on premoga in 851.000 meterskih stotov aakra. V letošnjem letu se sodi, da bo produkcija presegala lansko produkcijo za 50 nistotkov. g Nova tvornica vagonov v Novem Sa- du. Tvornica vagonov v Subotici »Ferrum« namerava 2graditi tudi v Noveru Sadu veliko tvoruico za vagone, kjer bi bilo zaposlenih skoli 81)00 delav cev. Vsa poga.'anj8 glede scouceslje, nakupa sveta itd so že končana, Jako da lahko takoj prično r zgradbo. — tudno je to, da je ministrstvo trgovine, kjer ?ospoduje znani gospodin Savii, dalo koncesijo za tako važno tvoruico v mestu, ki leži skoro ob mejL Ali se ue boji, da bi mažarski aeroplani tvoruico v 24 urah lahko do tal oničili! Ali je vojska samo Sloveniji nevarna! g Belje. Veliko državno posestvo Belje nam doni vsak dan na uho. Ne predstavljamo Bi prav njegove obsežnosti in gospodarskega pomena. To obsežno državno posestvo meri 590 km3 ah nad 87.000 oralov t. j. toliko obsežno posestvo, kolikor merita pri nas v Sloveniji ikoro dva sodnijska okraja n. pr. velikost sodnega okraja Krško Ln Radeče, ali Črnomelj in Metlika, ali Kranj in Skoljaloka itd., t. j. 20. del vse bivše Kranjske. Na tako obsežnem prostoru živi pri nas nad 30.000 prebivalcev. Pečajo se poleg kmetijstva z obrtnijo, rokodelstvom itd. ter donašajo letno direktno in indlrektno več v državno blagajno na davkih in pristojbinah kakor 60 milijonov dinarjev ln to na Kraškem ozemlju, kjer je vsa priroda trda, ne pa v Banatu, kjer je bogastvo zemlje na višku. To je vzgled uzornega in marljivega intenzivnega gospodarstva, ki bi pri ugodnejših razmerah donašalo dva do trikrat toliko. g Buska nafta za bratislavsko rafinerijo. Med delniško družbo > Apollo« v Bratislavi in nekim inozemskim konsorcijem se vrše pogajanja za uvoz ruske nafte po Donavi. g Železna ruda v Bosni. Največji bosanski rudnik železne rude Lubija, ki je državna last, je dal v teku lanskega leta 45.000 ton rude. V prvi polovici 1. 1. je produkcija dosegla 66.000 ton in tako presegala lansko celoletni rezultat. g Povišanje poštnih pristojbin v Avstriji. Radi deficita v avstrijskem poštnem ln brzojavnem ministrstvu se bodo povišale od 1. decembra dalje poštne tarife za 70 odstotkov, a telefonske za 100 odstotkov. g Rumunski izvoz lesa v Japonsko. Kakor poročajo listi, 6e bo tudi romunska lesna Industrija z znatnimi količinami udeležila obnovitvenega dela na Japonskem, kakor se ga udeleži tudi Ogrska. Samo o naši državi se ne poroča kaj takega. g Italijanski državni dolg. Po oficijelnlh podatkih je dosegel italijanski državni dolg 81. marca t 1. višino 188 milijard in 296 milijonov lir v papirju. g Promet v panamskem kanalu. V fiskalnem letu 1922-23, ki se ]e končalo 30. junija letos je vozilo skozi panamski kanal 3697 ladij, ki so vozile 19,568.000 ton blaga. Ta dosežena številka znači rekordno višino. Dohodki ameriške vlade od kanala so se znatno povečali in znašali v. navedeni dobi 12 milijonov dolarjev, UufiUaiisIce novice. lj Vremenski preroki! Koliko je tega, ko so vsi časniki prinašali rožnata prerokovanja raznih učenih in neučenih vremenoslovcev o >mili zimi«, ki nas čaka. Tudi lovci niso šttv dili s svojimi »izkušnjami« v naravi in so nam pripovedovali, kako veverica in drugi taki požeruhi še prav nič ne mislijo na zbiranje zimskih zalog, da tudi še niso menjali dlake, kar vse da je najboljše jamstvo, da je zima še daleč. Tako so nam pripovedovali in mi smo seveda radi verjeli, tem raje, ker se je vsa narava držala čisto po zgodnjejesensko in po zimi ln snegu še prav nič ni »dišalo«. Pa je v nedeljo začelo liti, zvečer pa treskati in — snežiti. In ne morda za šalo, ampak čisto zares. Vsi pametni ljudje so najprej zmajevali z glavo in dejali, da bo le za šalo in nikomur se nI dalo, da prezgodnjega belega gosta šiloma spravi s poti, češ, saj bo sam izginil. Tudi mestna uprava je nekaj časa očividno računala na to. A njej moramo ta optimizem vsekakor še najpreje odpustiti, kajti ako se občina loti snega, stane to težke denarce, od katerih pa nima končno ničesar pokazati. No, ko je sneg le padal in padal, so se polagoma zmajali vsi: mestna uprava in policija, ki je hodila po hišah majat gospodarje, ki so potem omajali svoje podložne in so počasi, počasi jeli nastajati poti in prehodi. V redu pa davno še ni vse in na mnogih mestih te oblije kurja polt, ko moraš čez meter in več §irok sneg in snežene luže. Ljudje tožijo vsevprek: Noben čevelj ne drži. Kako neki, za taka pota bi moral imeti človek na nogah dobro zasmolene čolne. Otroci pa od veselja nad prvim snegom nog sploh ne čutijo. Največje veselje jim je, kjer morejo gaziti v celem. V Strossmayerjevi ulici, kjer so nakopičene kocke za tlakanje cest, se je krdelo šolskih deklic med razposajenim smehom pognalo na visoke kupe, češ: »Pojdimo na planine!« Seveda staršem taki »izleti« po snegu ne vzbujajo ravno najveselejših občutkov, kajti gorje čevljem, oziroma njihovim — roditeljskim seveda — žepom! Športnikom sedanji sneg, ker je premoker, še ni prinesel, kar bi želeli. Gotov dobiček imajo zaenkrat le brezposelni, ki jih v tem letnem času tudi pri nas ne manjka. Naj jim bo zaslužek blagoslovljen! Drugi pa upajmo, da se prerokbe vremenskih »strokovnjakov« naknadno vendarle še uveljavijo. lj Miklavžev večer šentpeterskega Orla v »Unionu« bo gotovo najimpozantnejši, ker bo ob očarljivo bajni razsvetljavi in pr3-krasnih dekoracijah spremljalo Miklavža preko 20 angelov poleg ostalega spremstva. — Starši, pridite in pripeljite seboj otro-čiče, ki bodo ob krasno prirejeni tradicio-nelni prireditvi prejeli najlepše utise o sv. Miklavžu. lj Belgijski narodni praznik se praznuje v torek dne 27. novembra t. L Oficijelni sprejem ob 11. dopoldne na belgijskem konzulatu. lj Umrl je 22. t m. ob pol devetih dopoldne Alojzij Gregorič , poštni uradni ravnatelj, šef telefonskega in telegrafskega oddelenja. Blagopokojni ravnatelj se je odlikoval kot Izboren strokovnjak v svoji službi in je bil splošno priljubljen med prijatelji in znanci in zlasti med svojimi podrejenimi tovariši. Pogreb bo danes v soboto, ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta št 10, na pokopališče k Sv. Križu. N- j sveti pokojniku večna luč, žalujočim ostalim izrekamo svoje sožalje. lj Poročil se je v nedeljo dne 18. novembra v stolnici g. Franc K r e d a r z gdč. Tončiko VanelL lj Ljudska visoka Ma v Ljubljani priredi v nedeljo dne 25. t m. ob desetih dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o temi: So-ci a 1no-e t i čne naloge osnovnega šolstva. Predava g. Ivo P e r t o t — Vabimo vse kroge naše javnosti, zlasti še naše vzgojitelje ter one, ki so jim vzgojna vprašanja pri srcu! lj Klub občinskih svetnikov SLS ima sejo danes ob iestih zveier. Vabim v tiskarno k točni udeležbi. — Predsednik. lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 11. do 17. novembra je bilo v Ljubljani rojenih 20, naknadno prijavljeni 2 rojstvi; umrlo je v tem času 16 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju življenjska slabost v 2 jetika, v 1 trebušni le-gar, v 1 griža, v 1 otročiška vročica, v 1 možganska kap, v 1 srčna hiba, v 1 rak, ostalo druge boleznt lj »Mlklova Zala« na Ljudskem odru. Krekova mladina priredi v nedeljo dne 25. novembra 1923 v Ljudskem domu narodno igro v osmih slikah izza turških časov »Mi-klovo Zalo«. Predprodaja vstopnic je v Jugoslovanski strokovni zvezi na Starem trgu štev.2-1 in eno uro pred predstavo pri blagajni. lj Izredni občni zbor »Strokovne zveze javnih nameščencev« se vrši glasom 6klepa odborove seje dne 7- decembra t 1. ob 20. v kleti I. del. kons. društva Kongresni trg 2 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, 2. določitev poviška strokovne članarine z ozirom na sklep plenarne seje JSZ, 3. volitev strokovnega odbora glasom pravil, člen 11, 4. slučajnosti. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši isti pol ure pozneje z istim dnevnim redom na istem prostoru brez ozira na število navzočih. — Tovariši I Udeležite se polnoštevilno! — Načelstvo. lj "Strokovna zveza javnih nameščoneov«. Odborova seja ie vrSi danei, v soboto, dne 24. nov., ob 30. nri v klati I. dal kons, drugtva na Kongresni trg 2. — Predaednik- lj Slovensko zdravnlštvo društvo ▼ Ljubljani ima redne znanstvene seje vsak prvi ia tretji četrtek v mesecu ob pol 5. popoldne, katere se bodo vselej objavile v časopisih, kakor tudi ev. Izredne demonstraoije. Nadaljevalne kune otvori zdravstveni odsek za Slovenijo spomladi to Jeseni. Prihodnja seja se vrii 6. decembra 1923 ob pol 5. popoldne. lj V draitvu »Soča« predava daaes v soboto, 24. novembra 1923, v salonu pri «Levu« univ. prol. g. dr. Leonid Pitamic o proporcionalnih volitvah. Po predavanju prosta zabav«. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost. Ij Sentpetersko prosvetno društvo priredi jutri, v nedeljo, ob pol 8. uri v društvenih prostorih, v Župnijski ulici 1, predavanje. Predava č. g, dr. Srečko Zamjen o Ameriki. lj Druitvo sv. Ma:rte ima v nedeljo ob 5. popoldne svoj shod. lj Izkaz posredovalnice Slov. trg. društva Merkur v Ljubljani 10. nov. 1923: V službo se sprejme: 1 knjigovodja, 1 kontorlst, 5 potnikov, 1 skladiščnik. 8 pomočnikov, 3 korespondentinje, 2 kontori-stinji, 1 strojepiska, 1 hlagajničarka, 5 prodajalk, 5 učencev, 7 učenk. — Službe iščejo: 6 knjigovodij, 2 korespondenta, 10 kontoristov, 12 poslovodij, 8 potnikov, 4 skladiščniki, 38 pomočnikov, 15 kon-toristinj, 36 strojepisk, 16 blagajničark, 24 prodajalk, 10 učencev, 12 učenk. lj Gostilna pri Maj&ronfiku zraven Leoni-šča je prevzela s samostojnim obratom ga. Alojzija Gor j up. Točijo se pristna dolenjska vina. Abonenti na hrano se sprejemajo. Več pove danršnji inserat. 7479 lj Konrert. Danes v soboto koncert dravske godbe v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. 7031 Najcenejše in najnovejše obleke za dame In gospode dobite samo: Šelenb. ul. 3, Griiar <& Mejat. Cerkveni vestnik. Cerkev sv. Jožefa. V nedeljo, dne 25. t m. zvečer ob 6. uri verskosocialen govor z vsebino: Naš prvi pomočnik pri reševanju socialnega vprašanja. c Moška in mladeniška Marijina družba v Križankah ima v nedeljo, 25. t. m. ob 5. uri popoldne sestanek v družbeni dvorani. c »Družbenik Marijinoficijelni molit-venik za kongregacije, po katerem se že veliko vprašuje, je v IV. izdaji dotiskan in se te dni veže. Ker ga bodo marsikje potrebovali 8. decembra pri sprejemu v družbo, 6e tem potom naznanja, da ga lahko že sedaj naročate, da se dopošlje takoj, ko bo zvezan ln ga imate 8. dec. v rokah. Naročila sprejema »Dobrodelna pisarna« (Poljanski nasip 10), kjer se dobi na 10 izvodov eden povrhu. Cena različnih vezav 15, 20 in 30 Din. c Sodalitas ss. Cordis Jesu za Mežiško dolino. Dne 29. novembra ob pol 11. se vrši v Guštanju (župnišče) po daljšem odmoru zopet sestanek oživljene 6odalitete dravograjske dekanije, nakar se gg. sobrati posebej opozarjajo. Ker prehaja s 1. decembrom t L Mežiška dolina po dolgem in težkem čakanju vsled odredbe sv. stolice zopet pod upravo lavantin-skih škofov — škof Slomšek Je Iz Št. Andraža v Labodski dolini vladikoval Slovencem Mežiške doline (Glej knjigo dr. J. Kušej: Joseph II und die aussere Kirchenverfassung Inneroster-reichs) — bo napovedani sestanek iz več ozirov pomenljiv. Duhovni tovariši iz sosednih lavantinskih dekani j so na sestanek iskreno vabljeni. Radi skupnega kosila se gg. udeleženci naprošajo, da javijo svojo udeležbo do 27. t m župnemu uradu v Guštajnu. c Romunski princ katoliški duhovnik. V kapeli St. Lazare v Parizu, kjer so shranjeni zemski ostanki sv. Vlncencija Pavelskega, je pred kratkim pariški kardinal Dubois posvetil v duhovnika romunskega princa Ghiko. Princ Ghika je bil prvotno romunske pravoslavne vere, a le že pred delj čsom prestopil b katoličanstvu. Kot sotrudnik uglednih katoliških listov je med katoličani dobro znan. Narodno gledišče. Dvajsetletnica umetniškega delovanja opernega pevca gosp. Jnlija Betetta, Nocoj se vprizori v opernem gledališču Smetanova opera •Prodana nevesta«, v kateri poje vlogo Kecala g. Julij Betetto, ki proslavi ta večer 20 letnico svojega umetniškega delovanja. Občinstvo zna ceniti visoke umetniške vrline g. pevca in mn Je prav gotovo tudi iskreno hvaležno za vse užitke, katere mu nudi v partijah raznih opar. Ljudska operna predstava. V nedeljo zvečer se vprizori v operi Čajkovskega »Evgenlj Onjegin« pri znižanih ljudskih cenah. Drama vprizori v soboto «Danes bomo tiči«. V nedeljo popoldne mladinsko igro «Krojaček juna ček« in zvečer «Osma žena«. Vse te tri predstave se vrše izven. Prosveta. pr Glasbena Matica v Celju Je priredila dne 18. novembra ob 5. popoldne cerkveni koncert v cerkvi čč. oo. kapuclnov v Celju s sodelovanjem ge. Dore Wagner (sopran), g. Stanko Premrl, stolni kapelnik iz Ljubljane (orgije), g. Karel Sancln, ravnatelj »Glas. Mat.« (gosli) ln »Celjski komorni kvartet« (gg. Sancin, Sajovic. Osterc, Wagner). Spored je bil sledeč: 1. Bach: Grave — orgije, 2. Bo-cherini; Larghette — kvartet, 8. a) Bossi: Ave Mana, b) Quilmont: Meditacija — orgije, 4. Mozart: »Ave verurn« (za sopran, gosli in orgije), K. Rein-berger: a) Vizija, b) Agitato — orgije, 6. Ditters-dorf: Andante religioso — kvartet 7. Bach: Dorska tekata ln fuga za orgije. — Pred 5. uro Je občinstvo napolnilo prijazno tn lepo cerkev sv. Cecilije. Cerkev je bila lako polna, da jo moralo veliko jih oditi, ker nI bilo voč prostora Koncert je prav dobro izpadel. G. Promrl je v resnici vlrtuoz in ta- borni registrator ter zna vse spremene potisno ta- koristiti. Njegovo igranje je blagodejno vplivalo na srca poslušalcev. Posebno je ugajala Doraka toka ta in fuga, katera se je mogočno razlegala po cerkvi Ga. Dora Wagner nam je zapela Mozart: »Av« v«, rum« > spremljevanjem gosli in orgelj. Njen glaa je Izšolan, nad vse prijetno doneč, močan in fin, I« izgovorjava nas je nekoliko motila. Tudi celjski komorni kvartet nas je iznenadil s 2. točkama, ka. teri je mojstersko izvajal. Posebno priznanje zašlo. 81 Glas. mat v Celju, oziroma njen ravnatelj g. R, Sancin, da nam je preskrbel ta dan tako sladek glasebni užitek. Sploh moramo reči, kdor Je bil ta dan pri cerkvenem koncertu, mu gotovo ni žal, edino eno bi si še želeli, da bi spet kmalu kaj takega slišali. pr »Slovenski pesniki in pisatelji«. Učiteljska tiskarna namerava pod uredništvom znanih mladinskih pisateljev Frana Erjavca in P. Flereta iz-dati vse slovenske pesnike in pisatelje v mladinski izdaji ter ilustrirane od vseh slovenskih gratikov, tako da bomo imeli v uekaj letih pred seboj pr«. gled vse slovenske literature in upodabljajoče umetnosti. Vsa edicija je popolnoma enotno ter razkol-no opremljena, tako da bo tvorila, ko bo končana res krasno salonsko biblioteko. Doslej so izšli v tel zbirki že F. Levstik, Fr. Erjavec, M. V«. 1 j a v e c in J. Stritar, zadnje dni pa tudi SI -mon Jenko, okrasili so pa dosedanje zvezke A. Koželj, F. Podrekar, R. Subic, S. Sautel In F. Sti-plovšek V vsak zvezek uvaja čitatelja obširen živ. ljenjepisni in literarno historični u.od, nato sledi antologija, razdeljena ve-ao v več poglavij, zak tj čuje pa vsako knjigo podroben tolmač. 2e iz tega j« razvidno, da zbirka vkljub svojemu naslovu »za mladino«, ni namenjena toliko otrokom kot v prvi vrsti dijaštvu, kateremu bo tudi res izboruo služ i. Pri najnovejšem zvezku, ki obsega izbrana dela nežnega pevca Sorskega polja Simona Jenka, sta imela prireditelja vsekakor zelo kočljiv posel, kajti bistvo Jenkove poezije tvori predvsem mehka Iju-bavna lirika, ki pa v tako izdajo ne sodi. Vkljub tej težkoči pa podaja knjiga precej točno sliko Jeir kovega dela, le tega ne razumemo, zakaj nista »prejela v antologijo vsaj nekaterih odlomkov lz »Jo-prikega učitelja«, ki ni le najboljše Jenkovo delo v prozi, temveč tudi pravi pravcati kulturno historični dokument. Pa Ja ni imela tu zopet svojih pr> stov vmes znana in že naravnost bolestna učiteljska občutljivost? Za literarnega zgodovinarja sta posebno važna življenjepis in tolmač, ki prinašala precej, doslej še neznanega in nepreiskanega literarno historičnega gradiva, kar daje obema po-glivjema samostojno znanstveno vrednost ter priča o -3snih ambicijah prirediteljev. Vkljub zgoraj, šnjin nedostatkom pomenja tudi ta zvezek za nai knjižni trg lepo pridobitev ter ga moremo vsem ljubiteljem lepe knjige, zlasti pa še mladini le priporočati. Kakor posnamemo z ovitka, je kot na« slednji zvezek že v tisku A. M. Slomšek, pripravljajo se pa »Starejši pokrajinski pesniki in pi. satelji«, »Noviški« pesniki in pisatelji itd. Ta načrt se nam zdi zelo srečen, kajti videti je, da forsirata prireditelja v prvi vrsti starejšo literaturo, ki je na našem knjižnem trgu že davno pošla in ki je širše, mu občinstvu že naravnost nedostopna Prepričani smo zato, da ti zvezki ne bodo zanimali le mladine, temveč najširšo čitajočo publiko. Z Gregorčičem in podobnimi, ki jih v tej zvezi tudi naznanjata, bi lahko nekaj let še počakali, kar 1« njihovih spi rov naš knjižni trg še poln, krvavo pa potrebujemo Slomška, Bleiweisovega Vraga, Pa-gliaruzzija, »Glasnikovih« pisateljev, P. Pajkove itd., »ato priporočamo založništvu in prirediteljema, da pospešijo zlasti ta Z njimi ne bo ustreženo 'a mladini, temveč vsem. Zbirko toplo priporočamo r. željo, da bi bila čim prej končana, kajti z njo bo Izvršeno veliko, važno in potrebno kulturno delo, ki bo v čast prirediteljema in založništvu. D. Najprimernejše Miklavževo darilo je gotova dobra knjiga, s katero obdarite svojo deco. Knjiga mladino vzgaja, ji blaži srce in bistri um. Za t« namen priporočamo: Za one, ki Se ne znajo brati: Robinzon starši. Povest s podobami za otroka Din 20. Mati palček. Pravljica s podobami. Din 2ft Obisk na pristavi. Knjiga s podobamL Din 20 Za mladino pod 10 leti: Dedek je pravil. — Marinka In škrateljčki Pripoved ba. Spisal Julij Slapšak. Din 20. Martin Krpan. S slikami vezano Din 30. Dane. Povest za mladino s štirimi slikami Spisal Andrej Rape. Vez. Din 24. Spillmannovo povesti (dobijo se samo še zve zki): XII- zv. Korejska brata, XVII. zv. Prvič med Indijanci po Din 8, vez. po Diu 10. Angelček. Ilustrovan list za mladino. Anto« Kržič. Letniki: 1895, 1906, 1908, 191?—1916, 1921 in 1922 vez. po Din 20. Za mladino nad 10 let: Turki pred sv. Ttlnom. Zgodovinska poved Spisal Jurij Slapšak Vez. Din 24. Vrtec. Časopis s podobami. Anton Kržič- Le* nik: 1910, 1011, 1913-1917, 1921, 1922 vez. P* Din 32. Obnovljeni vrtec. Mladinska knjiga s podob« ml. Uredil Anton Kržič- Vez Din 3? Zvonček. Časopis s podobami. Letnik: 190® 1910, 1912, 1914-1917, vez. po Din B6. JUGOSLOVAN' KNJIGARNA ▼ Liubliani, Gospodična vešča tudi nemškega jezika, iz dobre rodbine, ISCE mesta kot VZGOJITE-I.JICA pri mirni, boljši rodbini, za več let izven Ljubljane; najraje na kakem posestvu na deželi — Ponudbe pod ,MIRNl ZNAČAJ 7498« na upravo lista. UČENCA iz pošten e hiše z dobrim šolskim spričevalom, sprejme v trgovino mešanega blaga tvrdka: Julij Zigana naslednik JOSIP TIRŠEK, Polzela pri Celju, Slovenija. Orožniški vpokojenec (Sče primerne službe. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 7459. Vajenca fa ŠPECERIJSKO trgovino v Ljubljani, SPREJMEM TAKOJ. - Hrana in stanovanje pri starših. — Naslov se izve v upravništvu lista pod številko 7489. ABSOLVENT ^VTlS: ljani IŠČE SLUŽBO v večjem podjetju v Ljubljani. Ponudbe z navedbo plače na upravo Usta pod šifro -Absolvent 7491«. Iščemo potnika ta Slovenijo, kateri je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in ka-vurnarjih. Stalno nameščenje, liksna plača, provizija in dnevnice. — Pismene ponudbe z zahtevo plače na naslov: Hrvatska Sredlšnja Vlnara d. d. Zagreb. ODDA SE SLUŽBA & Ti »OPALOGRAF« razmnoževalni aparat, zelo poceni naprodaj. Naslov pri upravi pod št. 7496., POZOR! — PRODAM VOZ in dva KOMATA vse v dobrem stanju. Več pri FRANC ERKLAVC, Kladezna ulica 3. 7493 Prodam GOSTILNO z vsem INVENTARJEM. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 7492. ŽENIN! Ako hočeš napraviti nevesti veselje za MIKLAVŽA ali BOŽIČ, kupi KUHINJSKO emajlir. POSODO katero dobiš najboljšo in najceneje pri «FORTUNA«, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). . 7444 Enonadstropna hiša s petimi sobami in sezijsko gostilniško koncesijo v hiši, ter gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, z električno razsvetljavo ter 8 oralov zemlje, z velikim sadnim vrtom na Dobrni pri Celju, radi preselitve takoj naprodaj. — Več se izve pri lastniku Matevžu Matko.. Pietilne stroje vsakovrstne, 6 poukom, nudi tvrdka FRAN KOS, LJUBLJANA, Židovska ulica. Jerhovino strojim. Vzamem v stroj gamse, srne, domače koze kakor tudi vse vrste kož in kožuhovine, brzo in po primerni ceni. — Matija Bren-čič, VRHNIKA 182. 7213 BUKOVO OGLJE nudi najceneje H. SKALA, Ljubljana, Mirje štev. 4. 6830 Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naš dobri oče Alojzij Rakoše v 73. letu svoje starosti nen doma preselil v boljše življenje. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 24. novembra, ob 11. Uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vavti vasi. Svete maše zadušnice se bodo opravile v več cerkvah. Gor. Straža, dne 22. novembra 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Povodom smrti naše blage, iskrenoljubljene sestre, ozir. tete, gospe M. Luitgarde Rihar uršulinke ae najlepše zahvaljujemo vsem za izraženo nain sožaije. NajlepSa hvala njenim čč. sosestram za požrtvovalno ljubezen in skrb v dolgem trpljenju in g. dr. Jamar-ju za njegov trud in skrbne obiske za časa njegove bolezni. Iskrena hvala za častno spremstvo na njeni zadnji poti in za poklonjeno krasno cvetje, zlasti velespoštov, rodbini Pollakovi, vlč. duhovščini, univers. prof. dr. A. Ušeničnik«, kons. svet. A. Levičniku, kanoniku AL Stroju, č. g. V. Zupančiču, dr. Vodušku, g. kuratu Bonaču ter sploh vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na ta ali oni način skušali olajšati njeno trpljenje in nam našo težko izgubo: Stotero Bog plačaj! LJUBLJANA, dne 23. novembra 1923. j Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana Gosposvetske cesta 10. Telef inter Si 103 Ustanov leta 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ier izvršuje načrie in proračune. Kupujemo vsako količino HRASTOVIH in bukovih hlodov za žaganje. Ponudbe z navedbo cene pod »DRAGA«, lesna trgovska in industrijska družba z o. z., Ljubljana, Jera-nova ulica štev. 14. 7423 ■■■BnaantaBBRSMMSHBEiBaBc Inserirajte v,Siniti'! bbbbbbbbbbbbbbbbbbb NAJVEČJA ZALOGA elektro-motorjev bakrene žice v vsaki debelini, Bergman-novih cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZURAN in COMP., LJubljana, Dunajska ccsta 33. Telefon štev. 13, 223, 366, 534. Naprodaj je PSICA (nemška doga), izvrstna čuvarica. Našlo* v upravi »Slovenca« pod štev. 7445. RIBJE OLJE zajamčeno pristno, najboljše norvejk« znamke, dospelo. - Lekarna BAKARCIČ, Ljubljana, Karlovska cesta 2. — Dir t. (ni import iz Kristijani jel 7130 Zidna opeka nova, mala oblika, ležeča v Prisilni de« lavnici, NAPRODAJ. — Cena nizka. I. ČERNE, Dunajska cesta št. 28. POHIŠTVO! raznovrstno, Imam VEDNO V ZALOGI po priznano nizkih cenah. — MATIJA ANDLOVIC, mizarstvo in zaloga pohištva, Vldovdanska ccsta 6, Ljubljana. III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OlIE VSA POPRAVILA MAST IN VOZNIC (UGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Lc prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Trgovino i meš. blagom na zelo prometnem kraju, dam radi obi» teljskih razmer a 1. januarjem 19?4 T najem. Zaloga blaga v približni vrednosti 4—500.000 kron je za prevzeti. — Kje. pove uprava .Slovenca« pod štev, 740«, BBBBBB9BBBBBBBBBBBBBBBBKHB Pohištvo naročite najceneje prt ERNIAN & ARHAR MIZARSTVO - ŠT. VID šter. 4 nad Ljubljano. - Zaloga *A. Ž. PANJEV. Zahtevajte ceniki ■BBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBB Hc 99/23. 7282 Dve hiši v Konjicah NAPRODAJ, in sicer štev. 85 in 108, dne 28. novembra 1923 ob 10. dopoldne na licu mesta potom prostovoljne javne sodne dražbe. Pripada več stranskih poslopij, gospodarsko poslopje, dvorišče in vrt. Cel kompleks leži ob veliki državni dunajski cesti in je prav primeren za nastanitev večje trgovine ali drugega podjetja. Vadij znaša 50.000 K. Draž-bene pogoje in iniormacije nudi notarska pisarna v Konjicah. — RADO JEREB' L r., notar kol sodni komisar^ Svarilo! Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in dru-go modno BLAGO, preden si ne ogledate najdovraenejSih ČEŠKIH in ANGLEŠKIH izdelkov pri: Lenasi & Gerkman fyAuNB: ____________L J AN A I/! AVJR Se dobro ohranjen, pro-B\fcoMBS«I Jam Ceno. — Naslov pri upravništvu »»Slovenca« pod štev. 7390. CBBflBBHCTBSflBBflBBflBBBBBBBBBBBBBBflBflBBBBBl& ™ .... g ■ Odon Koutnv ■ - Specialna trgovino ® z orodfem. strop in tehničnimi potrebščinami S vifudno naznanja, da se fe preselila na % Ale&sanflrovo cesto St 1 (vogal Bettievnove ul.) S m ter prosi svoje ceniene odiemalce 1 nadaijne nahlonienosii. B SBBBBBBBBBBBEBBB B H B 81 BB BBBBBBBBBBBBBBBBBa? Bi m u m s hlevom in vrtom ter mlekarsko orodje naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7299. Zakaj vžlvats po nepotrebnem prazno juho? Praktičen človek kupi in napravi v hipu Iz prazne juhe najboljšol IHB^KBflBHIiBBHBBBaBBffiiSflBflBflBfiaBflBBa&tiHaiSg 8 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nauvse tužno vest u bridki izgubi našega najdražjega, predobrega soproga in očeta gospoda gostilničarja M posestnika kateri nas je po dolgi mukepolni bolezni danes ob 23 uri zvečer za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega piokojnika se vrši v nedeljo, dne 25. novembra t 1. ob pol 4 popoldne iz hišo žalosti, Ahacljeva c. 15 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. novembra 1923. lalntoCf osl&ii. VRSTNA TRGOVSKA HI tik glavnega kolodvora v Ljubljani (Reslieva cesta St. 22) obstoječa iz velike enonadstropne stanovanjske hiše s, kletmi, 3 samostojnih stavb na dvorišču, ki služijo za skladišča in pisarne, obširnega dvorišča in vrta (celokupna površina realitete ca. 3.000 kvadr. metrov), se PRODA najboljšemu ponudniku potom pismene ofertalnc licitacije v smislu pogojev, ki so v pisarni podpisane družbe na vpogled in ki se na zahtevo upošljejo. — Vse ponudbe morajo biti vložene do 15. DECEMBRA 1923 in obvezne do 15. JANUARJA 1924 ter mora vsak ponudnik tudi sočasno podpisati prodajne pogoje. — Vsi trgovski, tako skladiščni, kakor tudi pisarniški lokali so kupcu takoj na razpolago. Ponudbe jc nasloviti zapečateno z označbo »PONUDBE ZA HISO« na »Slovensko trgovsko delniško družbo v likvidaciji, Ljubljana«. 31 b fl » B a a B a B a a a iw Priporočajo se sledeče domače tvrdke: lObjavo 4 BAKRENO KOTLARSTVOi »Jngometalija«, Kolodvorska ulica St 18, dvorišče. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogata), konces. elektrotehnično podjetje. Sv. Petra cesta 30. Joie Markel, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARIls Remžgar & Smerkol, Rorijonsko ul 13. Kom I, Poljansko ccsta štev 8. KONC. AKUMULATORSKO PODJETJE) (van Hebein, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 14. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fucha, Liubliana, Mirie štev. 2 dinarji.) MEHANIČNA DELAVNICA« pisalne, računske, razmnolevaln« ia druga pisarn stroje popravila In prenavlja Lndovilt Baraga. Selenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Schrcva nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev. 5. ŠPEDICI1SKA PODIETIA: »Čehoslavija« d. d. Sodna uL 3, Tel. 463. Ranzinger R, Cesla na luž železn 7—9 TRGOV Z DE2NIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Pran Erjavee. pri M, — | Halo! B Preden kupU, oplej si Irlotbo pri Najboljši premog, drva in nilllo KUPITE najceneje pri DRUŽBI "SJIJC ILIRIJA, Liubliana, Kralja Petra trg itev 8, telelon itev. 330. 244; vliva najceneje ln z dobavnim rc ko n do 2 do 6 mesecev Zvonarna in livarna St. Vid nad Ljubljano- | it. Sinftovlc nssL li Soss JL Prodaja do Konca meseca s J 10-20% POPUST/1 , iivmwwmiv«mwi«ivi! Glavno shladišft: in delavnica tvrdke rrlearlch l Haaga. rtasdiiiieiHaDrlli Wien Prag Glavno zastopstvo ZAGREB, Račkoga ul. 7 a. Vse naprave za mesarje, klobasičarje in tvor-uičarje salam. Stalno veliko skladišče strojev in sestavnib delov. Brušenje izvršuje takoj in poceni Iiiserfraite u »Slouencu"! trgovina + l na debelo \ o* (Mars d. d. o i poslovodja Jgnjat (fteusser, Zagreb INZ. M. MBHOR TEHN. PISARNA - ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SL0MSK0VA ULICA 7 Projektuja, dobavi, ocenjuje In prelzkuSa vrste Strojne naprave, orodje, žel. konstrukcije, transportne in Industrijske naprave. Nudi tudi ugodno PR0DA10 ali NAKUP ter sprejema prijave I: tu- In Inozemstva za vsake vrste na prodal stoječih, dobro ohranjenih Pozor pekli Ne dajte se izkoriščati po raznih nemških židovskih tvrdkah tet naročajte samo LAD Je mnogo boljši in znatno cenejši. — NAROČAJTE SAMO DOMAČ IZDELEK! TOVARNA DIASLADA in SLADA v prahu. Telelon Št, 509. Spoštovanjem Telelon it. 509, Makso ZaloKer, d. z o. z., Ljubljana-Vič. podaljšana Oatjova V USNJARNI KAROL POLLAK, KRANJ, se PRODAs Mader eaidStracIrslci !«0BrB.deF&250c:IjslcI parni stroj ocl HP Se popolnoma novo ohranjen z PARNIM KOTLOM, katerega gorilna ploskva (Heizflache) meri 26 ma in ima 8M atmosier pritiska. Ogleda se ta stroj lahko v tovarni v Kranju, kjer se izve tudi za prodajno ceno. Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane šivalne strojje GRITZNER v vseh opremab za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri JOSiP PETELINU, UdUBInJHim. SV. Petra nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanteil|a, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumM. žlica, noži, iNa veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižjo. BHBBBBBBMBHSrBHEBBKnOBBBMBB Prazne SODE lesene in železne, od petroleja, strojnega olja ji bencina — KUPUJEMO. — Ponudbe prosimo na KERNC & FAVAI Ljubljana, Dunajska c. 17, L nadstropje. BBEBaBBBBiSasaiiBBBBHHHaiBISSHBB registrovana zadruga z omejeno zavezo. PLarna v Ljubljani, Tržaška ccsta štev. 2. — Tehniško vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inženirju. — Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženirsko stroko spadajoča dela. Delo solidno! '314 Cene konkurenčne, VOZOVI -- B.B » m gBBBSBBHBBBBBBSMBflflBBBflaaBBBBflBS v zalogi in v dolu. Izvršujem po naroČilu novo in popravila in tudi zamenjam. izdelovatelj vsakovrstnih voz DiaqomeiJ, št. 40, p Domžale. B « B C) « « ® B B n B » H 91 B KI S 9 e w B B n KI B B n ■ I Vrača frank Ustanovljeno 1854 Zagreb, Safmtšte trg št 2 Telefon it 22-70 Veletrgovina manufakturmga blaga glavno zastopstvo in zaloga. Gantmalder n ljudeh Din 4 — i u živim Din 4-—; za nSi v ob elri in ne-rlln Din 7*50; proti mrčesu oa •afljni.n solenJ&£l proti mravljam Din 7*50. 1'osilja n- pov/etiu Žaro" ,.a eksport ,AETES" kom laboratorij BL Jiin er, Pa.rlajs-a ul. 3. Zagreb 39. Trsovooro url veojem ofljomu popust. Vmtte^va JilUStOtf v svetilniku. Cvetlične kaplje brez alkohola čudovito naravne. Kapljica zadošča. Šmamiee, vijolice, vrtnice, španski, bezeg, hehotrop, poplfi (tro-piim mak) itd.. tt Glavna zaloga za preprodajalce: Urt" fl fl odd. Jurij Dralle, ZAOREB, V» Vm Patmottievaalieait.es. i za vzidanje, vloma- in ognjavarne, v vsakem stanovanju oziroma prostoru z majhnimi stroški nevidno namestljive, v 6 različni!) velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, Bleivveisova cesta 18' Provizij&ki zastopniki naj se javijo! iinutiutiiitiiiniiiiij Eedna pofcralšlcai plovba. HAMBURG NCW-Y0RH s parobrod! na 2 In 3 vijake. ttioiiciiurlja iS.©39 ton. rtnlond 12.222 (on. MOBgoilo 13.639 ton. Kronlond 12.222 (on. mnnehado IT.221 ton. - izredno nrelene habtne za 3 razred. - Izvrstno Krona. Ustanovljeno 88T1, iniornBadifc daso prezplatno zastopstva Beograd. Karaaiordieva 91. Zagreb. Trg 1. Dr. 16. LJUBLJANA. PlArlllM IH$j 2. ©ruž. Obalo. Bltolj, Bankarska ulico br. 12. Vel. BeCheretf. Svetosovsho ul. 18. laiiiiiin^iiniaiiiuitineniriitiiiiiiiniuinitiititiiitniiiiiuiiiiiitiMiiiiuiiiiifiiKiMmivatiifsiiiiKKNttMii Zadružna Gospodarska banka d. d. n Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis & vis hotela „Union"). Telefon St. 57 in 470. Račun poStno Čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080. Podružnice: DJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura; BLED, Intorerna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital ln rezerva skupno nad Din 13,000.000'-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu iu na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. mm. J tzdaia konzorcii >Slovencav Odilovorni urednik: Mihael Mnikerc v I.tnhltan' Jugoslovanska tiskarna v l.mbliani