\
rmtorski
Poštnina plačana v gočovkni Abb. postale I gruppo
TRST, nedelja 12. aprila 1959
imivem predlogu novinarja W. Lippmanna
drugi dan po vojni smatrali za nujno začasnega. Zahodnjaki bi morali torej predložiti Hruščevu pogajanja za novo »berlinsko listino*, ki bi upoštevala novo mednarodno realnost in ki bi zajamčila stabilnost v tem sektorju. Dokler se obe nemški državi ne bosta neposredno sporazumeli, naj postane Berlin ponovno glavno mesto Združene Nemčije — dodaja Lippmann — morajo Združeni narodi jamčiti praktično izvajanje te »berlinske listine*. Bodoči statut bi moral seveda jasno definirati pravico dostopa, pogoje koeksistence, odnose med obema Berlinoma in navzočnost simboličnih vojaških sil OZN in zavezniških. Najboljši vzorec, ki bi se lahko izbral za Berlin, pa je lateranska pogodba. Taka rešitev bi ime-ia vsaj dve osnovni prednosti: Sovjeti in zahodnjaki bi imeli korist od pomiritve, ne da bi se odrekli svojih vplivnih področij ; perspektiva ponovne vzpostavitve Berlina kot glavnega mesta Nemčije pa bi ostala odprta.
Seveda je nemogoče reči, koliko in katere teze, ki jih zagovarja Lippmann v svoji evropski anketi, se lahko v praksi uresničijo. Toda te teze nas zanimajo predvsem, v kolikor predstavljajo poskus, da se nudi «namestnikom velikih*, ki se bodo 11. maja sestali v Ženevi, nova podlaga za pravno in politično razpravljanje. lippmann pa je pravzaprav samo tolmač potrebe, ki jo vlade že opažajo, potrebe, da se najde izhod iz slepe ulice, v katero je zar šia evropska politika in odnosi med velikimi silami. Spričo sedanjega stanja stvari ne gre dejansko več za izbiro, kot pravi Pella, med atomsko bombo in komunizmom:	gre
bolj za to, da se med mnogimi predlogi za pomiritev, izberejo tisti, ki bodo najbolj dolgo koristni za Evropo.
R. U.
(Iz glasila PSI)
. > točk:tvu ^di izho-ankete Wal-
NCnna-ki je da-
4 C^vnj*den najvec> kS J^ov za med-,> v ‘ ‘ in ki jo je K	tednih
in L°ndo <iSttate >sedai »bj avta^*6 Precej ča' z^n govoril, da
^izijJ°SPred nui-W Vs*h »'rojili.
‘tSoa* nemskega % 'C teilutka, ko Postalo v
taStii Tlu lcljuč mi'
/ tNa jv, trditev je je razumna. To-| Ojto bori? Ve«\jetno-
I	državnem
S bl LuTejeli' vsai
ta. V°^Stvn nadalje-ameriške
a, Je p«-fr. važnih
| bole' j ^auei-f 0 stališče
i . rjev umik), ki
Bela hiša je sporočila, da bo bivši predsednik britanske vlade Winston Churchill prišel v ZDA, kjer bo ostal od 4. do 6. maja in bo gost predsednika Eisenho-v.erja. Ta vest je vzbudila v britanskem 'tisku veliko zanimanje. Tisk spravlja Churchillovo potovanje v ZDA v zvezo s konferenco zunanjih ministrov, ki se bo začela en teden pozneje. Washingtonski dopisnik konservativnega lista »Daily lylaii* pripisuje Churchillu namen, da. bo skušal ugladiti angleško - nemška nasprotja s pomočjo svojega starega prijatelja Eisenhowerja. Slika kaže Churchilla v družbi bivšega predsednika francoske republike Cotyja v neki vili blizu
Pariza, kjer je bil Churchill dalj časa na oddihu: Vila je last Churchillovega prijatelja Revesa.
Nevarna atlantska enačba
B M
štedi z izjavami, ki prav nič ne prispevajo k fo-mirjenju. Ameriški agenci-1 ji UPI je Strauss izjlfjtil, da po njegovem mnfeiju skuša Hruščev v sedanji berlinski krizi «tipati 'f brambno voljo Zahoda*. Po njegovem mnenju ne vojne, «če se b» Hruščev; v. celoti zavedal obstoječ*; nevarnosti«. Strauss dodaja, da Hruščev ne teli vojne m da «ve, da bi vojna, ne glede na to, kdo bi zmagal, uničila njegovo dete-, lo. Toda Hruščev bo šel do skrajnih meja vojnega tve-' ganja. Kdor šibi zahodno o-brambno silo, bo odgovoren, da je povzročil voj-, no*.
Strauss pravi na koncu, da Hruščev «ne bo namenoma začel vojne«, dodaja pa, da kljub temu obstaja nevarnost zaradi snepre-’ mišljene impulzivnosti Hru-ščeva». Strauss pravi zatem, da Zahodna Nemčija potrebuje atomsko orožj* «za obrambo pred Sovjetsko zvezo«. Minister ujavJ lja dalje, da bi v primeru, da se vse države NATO razen ZDA odrečejo atomskemu orožju, pomeniloj da bi morale ZDA imeti svoje čete povsod. Tod* Angleži že kažejo težnjo, da zmanjšajo število svojih^ čet v Nemčiji in prav gotovo nimajo Američani nat, mena povečati števila svojih čet. Iz tega sledi, da mora tudi nemška vojske imeti atomsko orožje.
iRAN
lJevid je objavil ameriški tednik »Time* in kaže, katera področja Veze se lahko dosežejo z atomskimi izstrelki »Jupiter* z oporišč n ha Sardiniji, in do kod dosežejo izstrelki z oporišč v Angliji *RBM + NATO = ICBM pa pomeni »Intermediate Range Bal-les + Atlantski pakt = Intercontinental Ballistic Misslles*. To ^ni; izstrelki za srednje razdalje ne morejo doseči Sovjetske oporišč, in Amerika še nima medcelinskih izstrelkov. Prav 80 važna oporišča v Italiji in Angliji, za kar so sporazum že a v Turčiji, ki bo sporazum verjetno v kratkem podpisala. Ne mo-da ti sporazumi prispevajo k ozračju pomiritve, ki bi moralo vla-majsko ženevsko konferenco zunanjih ministrov velikih sil.
PflmorsTcTifno vm Je
12.
Aktualni
portreti
BORIS PASTERNAK Cm verjamete ali ne: Hru. Ker Je prebral njegov roman «Dr. Zivago* in izjavil, da ne razume, za. kaj Je bilo s tem v zvezi toliko hrupa in slabe krvi; zahteval je tudi, da Združenje sovjetskih pisateljev prekliče vse disciplinske ukrepe proti Pasternaku.
EVA BARTOK Je tudi ena od tistih tilm. skih igralk, katere čustveno življenje je baje ena najvažnejših stvari na svetu. Sedaj se baje nekaj plete med njo in indijskim princem Šivom. Nerodnost pa je v tem, da baje on hoče, ona pa ne.
DALAJ LAMA Je baje utelešeni Buda Tibetancev. »M oz« ima 23 let. Zatekel se je v Indijo Njegov brat, Pan-tem lama, ki ima 2* let, se tudi poteguje za tc, da bi bil utelešeni Buda Tibetancev in se za to opira na Maocetunga.
JULIA SCHEPHERD ima 29 let in so Jo nedav. no izvolili za umiss jeklo*. Doma Je iz Južne Afrike in ni znano zaradi katerih njenih pritiklin jo Je doletela ta čast.
k.
NTGOMERY CLIFT :apadei v melanholl-ker se bo Elisabetb. or poročila z Eddiem rterjem. Dejal Je, da poroki nasprotuje iz (teljstva do Liz: pra-pa, da je vanjo zaljubljen.
Sedem dni v svetu
«
Avanti!» o krivični obtožbi
Adenauerjev umik
V preteklem tednu je ves svet presenetila vest,-, da bo kancler Adenauer kandidiral za predsednika zahodnonem-ške republike pri volitvah, ki bodo 1. julija. Vest je prišla toliko bolj nepričakovano, ker je kancler doslej odločno odklanjal vsako možnost svoje kandidature in je hotel še dalje voditi bonnsko politiko. Pred njim je demo-kristjanska stranka imenovala za kandidata podkanclerja in ministra za gospodarstvo Ludwiga Erharda. Toda na prigovarjanje številnih voditeljev stranke se je Erhard kandidaturi odrekel, ker j® bila večina mnenja, da mora tako dober gospodarski strokovnjak še dalje ostati v aktivni politiki. Z Adenauerje-vo kandidaturo pa ni bilo tako. Kancler je svojo kandidaturo sporočil kmalu po povratku zunanjega ministra von Brentana s konference NATO v Washingtonu. Ta mu je podal podrobno poročilo o tamkajšnjih razgovorih in o razpoloženju, ki vlada med zahodnimi zavezniki do bonnske politike nepopustljivosti. Brentano je kanclerja opozoril, da se zahodni zavezniki ne mislijo odreči abčnejši politiki in da ne iz-
9'	-	-
ključujejo možnosti sporazuma o področju zmanjšane o-borožitve ter pogajanj o Nemčiji. In prav zaradi nepopustljivosti zahodnonemške vlade se niso mogli v Wa-shingtonu sporazumeti o skupnem stališču, ki naj ga zavzamejo na konferenci zunanjih ministrov s SZ. Zaradi tega je Mac Millan še bolj poživil svojo ofenzivo, da tt-veljavi svojo politiko gibčnosti. S tem v zvezi je verjetno tudi napovedani Churchillov obisk pri Eisenhotoerju, katerega bo skušal prepriča-ti, naj pritisne na bonnsko vlado, da popusti. V kratkem pa bo odpotoval v Moskvo maršal Montgomery, ki se bo razgOvarjal s sovjetskimi vo-ditelji Š tem v zvezi je že imel 'daljši razgovor z Mac Millanom.
Adenauerjev sklep o kandidaturi za predsednika republike je izzval celo vrsto komentarjev. V Bonnu hitijo zatrjevati, da se njihova politika ne bo v ničemer spremenila. Adenauer je pred svojim odhodom na počitnice v Griante v Italiji govoril po radiu in izjavil: »Moj sklep je preračunan na to. da se zagotovi nepretrganost nemške politike na vrsto let.* Pri tem je dodal, da so doslej položaj predsednika re-
   P	Jcer	je	it _____
publike podcenjevali. »V pn- te j&j Jr Jt>di, da bo hotel hodnjih letih in ne sgfno set's	tPjTOoati na bonnsko
politiko,
daj v obdobju mednarodnih K„v„,	™------------
konferenc se zunanja politiki? ■	ip^etprašanje je,
Zahodne Nemčije ne bo v	"SŽT to. uspelo.
ničemer spremenila in Zah.
Nemčija bo ostala zvesta svo-
jim zaveznikom.*
Kancler je tudi ostro napadel »spletke, katerih na-men je skaliti odnose med Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo*. »Nekateri britanski krogi zaradi svojih posebnih zunanjepolitičnih koristi si sistematično prizadevajo da bi skalili odnose med obema državama. Ukrenili bomo vse. da bi zavr 11 nadaljnje naraščanje te pro-tinemške smeri.* Izjavil je zatem, da je prišlo do nekih britanskih napadov na De Gaulla zaradi nekih razlik, da pa so bili zmerni. »Napadi, naperjeni na nas, in posebej še name, pa postajajo vedno ostrejši.»
Da bi poudaril svoie pn-?adevanje, da bi še dalje vo-dil bVnnsko zunanjo nolitiko, tudi ko bo predseduj; republike, je kancler najprej o-menil, da se je »položaj predsednika do sedaj podcenie-val», zatem pa je Izjavil, da «nobena zahodnonemška vlada ne bo privolila v konfederacijo dveh sedanjih nemških držav*.
Kakor rečeno, je Adena-uerjeva kandidatura sprožila celo vrsto komentarjev. V glavnem se vsr strinjajo, da pomeni to, da se bo vsaj s časbm bonnska zunatkja politika spremenila in da bo postala pibčnejša. Adenauer si prizadeva, da bi izbral takega novega kanclerja, ki bi bil pripravljen nadaljevati njegovo politiko nepopustljivosti. Vedno vztrajneje pa se govori o kandidaturi Er-harda, o katerem pravijo, da je širših pogledov in da prav gotovo ne bo vztrajal na tako togih stališčih kakor A-denauer. Glede tega pa se še vodi borba nasprotnih
;
__
V Florenci si sledijo o-
brambhi govori na razpravi proti tako imtnvvnni »beneški če*i». Prihodnjega IS. in IS. maja bosta govorila zadnja dva branilca ■ (razprava je bila preložena zaradi bolezni enega od branilcev) nato bo sledila razsodba, razen če ne bi z novo pametno odložitvijo pridobili na času, da bi spoznali dokončen obseg amnestije, ki zadeva dejanja in dogodke izza osvobodilne borbe, kar bi dopuščalo, da se proti obtožencem u-kine sodni postopek na temelju tega ukrepa.
Ce dobro premislimo, bi to ne bil le dolžnostni akt *• korist odpora, ampak e-dini pristno politični akt, s čim*r bi, brez demagogije is. brez hrupa, storili nekaj za nacionalno korist na vzhodnih mejah domovine.
Oglejmo si na kratko dejstva.
Poglavar izraelske države Ben Gurion med delegati iz Gane ob priliki mednarodnega kongresa poljedelcev v Jeruzalemu
struj v Adenauerjevi stranki. Ker pa je sedaj struja, ki se zavzema za gibčnejšo politiko, prevladala z odstavitvijo Adenauerja, je pričakovati, da tudi odslej ne bo odnehala. Opravka pa bo imela z močnimi militarističnimi krasi-
Vodstvo socialdemokratske stranke je mnenja, da pomeni Adenauerjev umik neuspeh njegove dosedanje politike in pot k novim svobodnim idejam in novim ljudem. Tudi sovjetski tisk poudarja, da pomeni ta umik neuspeh kanclerjeve politike, vendar
pa pripominja, da je treba biti
previdni, ker so sedaj na delu mogočni militaristični kropi.
V zahodnem taboru je A-denauerjev sklep povzročil veliko zmedo in presenečenje. To se vidi po številnih komentarjih tiska, ki niso še pojenjali. Na splošno je tisk mnenja, da bo sedaj prišlo do gibčnejše politike Zahodne Nemčije in da bo mogoče resneje začeti reševanje številnih nerešenih vprašanj. Res je sicer, da bo Adenauer — ker bo pač prav gotovo izvoljen — nastopil predsedniško mesto šele septembra in bo do tedaj še vedno vodil bonnsko jjolitiko, pen-dar pa ne bo imel več tolikšnega ugleda kot doslej, “ sklenil umakniti
kakor je sam izja-Koli-Kot
predsednik ima tudi pravico izbrati not,epa kanclerja. Toda tudi glede tega se bo moral vdati volji vodstva stranke, ki je, kakor kaže, sklenila žrtvovati ga, dokler je še čas. >
Ogorčenj« v Londonu proti Adenauerju
Adenauerjev oster napad na Veliko Britanijo je izzval v Londonu veliko ogorčenje. Razumljivo je, da je stari kancler tako ostro napadel britansko politiko, ker mu pač prav ta najbolj križa račune. S spojim obiskom v Moskvi ter s svojimi predlogi o gibčnejši politiki in o ustanovitvi področja zmanjšane napetosti je Mac Millan močno prizadel Adena-uerjevo politiko nepopustljivosti. Po poročilu von Brentana po povratku iz VVashinp-tona je postalo jasno, da kancler ne bo mopel več vztrajati pri tej politiki, in sledil je njegov napovedani umik. Kancler je tako užaljen nasproti Londonu, da sedaj ni več ponora o njegovem napovedanem obisku v Londonu. Sedaj je na počitnicah v Italiji in govori se, da Londona ne bo obiskal pred konferenco zunanjih ministrov.
Zato pa pripisujejo toliko večji pomen obiskom, ki jih bo še ta mesec napranil predsednik francoske vlade Debre v Londonu in Bonnu. Poudarja se, da misli Debre med drugim posredovati v britansko-bonnskem sporu, ki se je še bolj zaostril po govoru Adenauerja po radiu. V Parizu ta spor ni nikogar presenetil, ker se tam v marsičem strinjajo z Bonnom.
Vendar pa je De Gaulle, kljub delnemu nesoglasju z Nemci, pred kratkim izrekel mnenje, da so se možnosti za francosko posredovanje povečale, ker se je v zad-
njem času francoska diplomacija uveljavila, posebno kar se tiče priprav za sesta-ftek med Vzhodom in Zahodom.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Po 8. septembru so nemški okupatorji — posnemajoč v tem stari habsburški sistem — uveljavili za vsa ozemlja Furlanije, Julijske krajine in Slovenije do Ljubljane poseben postopek e tem, da so jih dejansko priključili tretjemu Reichu.
Omejili so do Trevisa jnris-
dikcijo Republike Salo, po-stnvm irfsokrjjff itejnfsnrjn
dr. Reinerja za suverenega upravitelja civilnega, poli-..tičnega ,in, sodnega življenja, na tem ozemlju, si z rednimi razpisi zagotovili prisilne nabore ljudi za nemško vojsko in imenovali prefekte, Heterogenemu ozemlju, kjer prebivdjo' Furlani. Tržačani, Slovenci in Hrvati so celo dali novo ime. Bit je to nov »Land*: »Adria-tisches Kuestenland». •
Ta operacija, ki je bila neposredna vojaška posledi-cd Tatčpadp ' ithlijanske Vojske in invazije nemške vojske, je imela očiten političen namen,- hotela je zagotoviti tržaško pristanišče Srednji Evropi pod nemško oblastjo, mestu samemu pa dati obsežno zaledje z o-krog dvema miPionoma prebivalcev. To je postavilo maloštevilnim dezorienti-ranim italijanskim silam odpora, že od oktobra-no-vembra 1943 vrsto zelo delikatnih političnih in vojaških problemov, med njimi tudi vprašanje zavezništev.
Fašisti so si svojo vlogo izdajalcev izbrali s skrajno Ichkoto; skupno s slovenskimi fašisti (belogardisti,
plavdgardisti, domobranci)
so se postavili na stran na-tinttnrga gospodarja, iti to
z intuitivno razredno izbiro, ki jih je vedno (tudi za Ceno izdajstva) vodila k temu, da so se upirali ljudskim silam, ki so se borile za svobodo in za svoje pravice.
,Nt tia bi se brigali za fašisti, ' so NemCi razpihovali staro S žarišče etničnih razprtij in hujskali Italijane proti Slovencem in obratno (spomenik italijanskim padlim v vojni 1914-1918 v Gorici so s triiolom uničili leto 19*4 Slovenski belogardisti), da bi čim trdneje obvladali Jadransko Primorje.
V taki babilonski zmešnjavi se je za italijanske partizane postavljalo še drugo vprašanje: nedvomno je bilo, da so v kraljevino vključili celotna nedvomno slovenska ozemlja; nedvomno je tudi bilo, da je nora fašistična megalomanija po tej plati zatirala narodne težnje italijanskih državljanov slovenske narodnosti, po drugi plati pa poslabšala položaj z napadom na Jugoslavijo in s priključit vijo celotne ljubljanske pokrajine.
Ker je Italija po 8. sep-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiimiHiiiiimniiiiiiHiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiininiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ ZAPISNIKA O RAZGOVORIH MED STALINOM IN DE GAULLOM
V čem je De Ganile ostal zvest
svojim nekdanjim
Bonnskim krogom prav gotovo ni všeč De Gaullova doslednost glede poljskih zahodnih meja na Odri in Nisi, prav tako Sovjetom njegova nedoslednost do Zahodne Nemčije
Polemika med Zah. Nemčijo in Veliko Britanijo se nadaljuje. Nemcem nikakor ni prav, da jim Velika Britanija meče na krožnik nič kaj prelepo preteklost, posebno jim ni všeč trditev, da so vsi nemški voditelji enaki »vse od Bismarka do Adenauerja«. Hkrati pa Nemci ne morejo biti kdo ve kako navdušeni niti nad De Gaullovo potezo glede dokončnih poljskih zahodnih meja na Odri in Nisi. Sovjetska diplomacija je v zvezi s tem hudo živa. Sovjetski veleposlanik v Parizu Vinogradov je v enem tednu kar dvakrat obiskal francoskega premiera De-breja, moskovski list «Me-djunarodnaja žizn« pa je hkrati objavil zapisnik o razgovorih med Stalinom in De Gaullom. ki to bili 2., 8., in 8. decembra 1944.
Čeprav je marsikateri problem iz tedanjih razgovorov danes že daleč mimo, bo .zanimivo skrčiti vsebino tedanjih razgovorov med De Gaullom in Stalinom, ker nam kažejo razpoloženje teh- dveh predstavnikov dveh zavezniških vojskujočih se dežel, ki so bile tedaj zaveznice proti i-stemu nasprotniku, ki so si pa danes v laseh vprav zaradi problema, ki ga predstavlja bivši skupni nasprotnik.
Na razgovoru, ki je bil 2. decembra, so bili poleg Stalina in De Gaulla navzoči še Molotov, Bogomolov, Ro-ger Gftroud in Podcerov.
De Gaulle je govoril o zadnjih treh francoskih vojnah z Nemčijo, Stalin pa ga je vprašal, kaj ovira Francijo, da bi postala velesila. De Gaulle je odvrnil, da so glavna ovira Nemci in se pri tem pritoževal, da so Francijo po prvi sve-
\
t
mm
V Franciji so prišli na posrečeno idejo, da turistom, ki pridejo na črpalko po bencin, postrežejo s čašo dobrega francoskega vina iz kraja, kjer je črpalka
tovni vojni utesnili med slabe meje. Dalje je dejal, da ne ve, kaj Stalin misli, toda karkoli bi storili za o-slabitev Nemčije, ne bo dovolj, ker da bo nemški narod ostal. Stalin je pripomnil, da ne gre za nemško ljudstvo, pač pa za vodilne ljudi, ki da jih imajo Nemci mnogo in jih znajo skriti.
De Gaulle je bil mnenja, da morajo biti meje med Francijo in Nemčijo na Renu. Stalin je tu pripomnil, da si Francija želi priključiti Porenje in Pfalz. De Gaulle pa je dejal, da bi bilo dobro, če bi Porenje ločili od Nemčije in ga dali Franciji. Za Porurje pa je dopustil možnost, da bi mu dali mednarodni režim.
Stalin je bil mnenja, da Imajo Britanci v mislih drugačno možnost: Porenje in Vestfalijo naj bi postavili pod mednarodno nadzorstvo. De Gaullu to ni bilo znano in je izrazil upanje, da se bo to vprašanje proučilo v evropski posvetovalni komisiji. Stalinu to ni bilo pogodu in da je Sovjetski zvezi težko se temu postaviti po robu. Stalin je tudi dejal, da brez Angležev in Američanov takšnega vprašanja ni mogoče rešiti.
De Gaulle je vztrajal pri
tem, da sta Francija in SZ kontinentalni državi, vtem ko Velika Britanija in A-merika ne mejita z Renom — torej z Nemci. Stalin pa je dodal, da sta obe zadnji vojni dokazali, da je brez britanske in ameriške pomoči Nemce težko premagati. V zvezi s pogoji ameriškega in britanskega sodelovanja v zadnji vojni Je De Gaulle pripomnil, da bi bilo v interesu Francije in SZ, če bi obe državi že v začetku vojne imeli ugodnejše pogoje glede Nemčije.	..
Stalin je nato govoril o tem, da zadeva ne bo urejena le z mejami, pa čeprav so te v prid uspešnemu poteku vojne. Po Stalinovem mnenju smeje niso odločilne, pač pa so odločilni dobra armada in dobri poveljniki«. Stalin je nato prosil De Gaulla, naj razume, da Husi ne morejo sami u-rediti tega vprašanja brez posvetovanja z Britanci in Američani in to ne le tega vprašanja, pač pa še mnogo drugih vprašanj, ki jih «ne morejo reševati brez zaveznikov«. Po De Gaullovem mnenju mednarodna sistematizacija porenjskega problema Franciji ne ustreza, ker bi v tem primeru bila varnost Porenja odvisna od volje drugih, Stalin je vztrajal na zvezi proti nemški državi. Razen mejnih vprašanj je treba po njegovem upoštevati tudi medsebojno pomoč, kajti sile samo dveh držav ne morejo zadostovati za likvidacijo nemške nevarnosti. Upoštevanje le vloge meja hi pomenilo ponavljanje starih u-tvar.
Ko so nato na pobudo Molotova obdelali zadevo francosko-sovjetskega pakta iz leta 1935 in obojestranskega nezaupanja, ki je pakt pokopalo, so se na tem sestanku lotili razgovorov o poljskih zahodnih mejah. Stalin je rekel, da je treoa Poljakom dati Slezijo, Po-meranijo in Vzhodno Prusijo. De Gaulle pa je odgovoril, da bi morala meja teči na črti Odra-Nisa. Stalin je nadaljeval, da bi morala Avstrija postati neodvisna država, da pa je treba začrtati mejo Češkoslovaško na Sudetih. «Zatem je Stalin govoril, da so mei razgovori s Churchillom in Rooseveltom načeli vprašanje razkosanja Nemčije, toda :ie da bi šli v podrobnosti« — pravi dobesedno zanisoik. _ «De Gaulle je dejal, da bodo Francozi proti temu, da bi Poljaki dobili Vzhodno Prusijo in pripomni:, da mu je trenutno mar le vprašanje meja, ne pa d;u-ga vprašanja, ki se tičejo Nemčije«.
Do tu kratka vsebina prvega razgovora od 2. decembra 1944. Na drugem sestanku 6. decembra so ponovno govorili o poljskih mejah in De Gaulle se je strinjal, da bi meja morala teči na Odri in Nisi, ker da bi s tem hkrati rešili tudi vprašanje poljsko-sovjčtske meje. Priznal je tudi Cur-zOnovo črto pod pogojem, da dobi Poljska na zahodu nemško ozemlje. Na pobudo Rusov so nato govorili c, ustanovitvi zahodnega bloka, o čemer so Sovjeti že nekaj slišali. De Gaulle jim je zatrjeval, da je Francija proti ustanavljanju zahodnega bloka, pač pa je bil za blok Moskva-Pariz-London, ki da bi bil «pravi evropski blok«.
Stalin je ponovno govoril o Poljski in dodal, da računa s tem, da se bo usedanja francoska politika v u-godnem smislu razlikovala od britanske in ameriške«.
Stalin je šo dodal, da razume, da se je Britanija, ki , je povezana s poljsko emigrantsko vlado, kakor tudi z generalom Mihajlovičem v Jugoslaviji, precej zapletla in da ji je zdaj težko razmotati ta klopčič.
V nadaljnjem pogovoru je Stalin razložil, zakaj ugled poljske emigrantske vlade na Poljskem nazaduje. Med drugim je rekel: »Druga e-tapa padanja vrednosti delnic poljske emigrantske vlade se je začela po polomu tako imenovane varšavske vstaje. Poljski narod je zvedel, da so s to vstajo začeli brez vednosti in soglasja poveljstva Rdeče armade. Ce bi sovjetsko poveljstvo vprašali, ali lahko vojaško pomaga vstaji, bi to povedalo, da ne more. Stvar je v tem, da je Rdeča armada tedaj opravila 800 km poti od Minska do Varšave med boji. Ko se je približala Varšavi, sta bili njeno topništvo in strelivo okrog 40 km daleč v zaled-
ju. Tako ni bila pripravljena na takojšnjo ofenzivo na VaršaVo... Ljudstvo to ve in zato je ogorčeno, ker so ga pahnili v pustolovščino...«
Tretji razgovor med Stalinom in De Gaullom je bil dva dni pozneje in Se je povečini nanašal na ukrepe proti Nemčiji, kot tudi na zvezo med Francijo in ZSSR. De Gaulle je bil mnenja, da bi bilo treba jiroti Nemčiji ukreniti troje; spremeniti meje, razorožiti jo in ustanoviti omenjeno zvezo.
Vzhodna meja naj bi potekala na črti Odra-Nisa, na zahodu naj bi nemška suverenost ne segla čez Ren. Glede razorožitve je De Gaulle izrazil pcfrebo po raznih ukrepih moralnega in gospodarskega značaja in sodil, da bi bilo koristno za mir, če bi Porurje prišlo pod mednarodno nadzorstvo. Vztrajal je na dvojni zvezi med Francijo in ZS-SR. Po njegovem je Britanija »drugo obrambno nadstropje«, ker je Britanija kolonialna dežela z lastnimi interesi in hkrati zavez-inik, ki «vedno in povsod :zamudi», Američani pa kot .((tretje obrambno nadstropje« so precej daleč. \
Stalin je možpošt IrancO-
sko-sovjetskega pakta puščal odprto, vendar se je zavzemal Za trojni pakt z Britanci. Velika Britanija, je menil, da bo s Nemčijo »zelo groba«. De Gaulle pa je bil mnenja, da bo groba le v prvem času, kot se je zgodilo po prvi svetovni vojni, ko je Lloyda Georgee zamenjal Balfour. Stalin je k temu dodal, da ima Anglija zdaj možnost raz-dejati nemško industrijo kot svojega glavnega tekmeca na svetovnem tržišču in da bo to storila. De Gaulle je odgovoril, da je dobro, če je tako, č* pa ni tako — kakšno bo britansko stalisce čez deset let?
Stalili je pri vsem tem vztrajal na trojnem paktu in De Gaullu povedal, da jc dva dni prej že sporočil Churchillu, da so Francozi v Moskvi sprožili vprašanje sporazuma ZSSR-Franeija, da pa Je Churchill predlagal ustanovitev trojnega pakta in da je on, to je Stalin, Churchillov predlog sprejel.
Čeprav nas od tedaj loči že 15 let, najdemo v tem kratkem nizanju različnih mnenj marsikaj, kar je še daneg kanimivo in tudi — znai.lno.
tembru napovedali, ^ vojno, da bi rcafll^jjDlŠ
varijo, in iter J*
pridobila naslov Iva ^ »prfjeiir, •“
• iv
-----	.	Mii	n
med temi je	^	j
goslavija), je oč'tn0.
Malo 4-1 el no Sltiro Hurwitz. so i* Južne Afrike prepeljali v Pariz, ker boleh* za levkemijo. Podvrgli
jo bodo enakemu jtostopku, kakršen je bil oni, ki je rešil življenje jugoadov. znanstvenikom iz Vinče
le
»stvar* botbe nat* „ ne vsebovala *	i,|i,	®
čela svobode, so navdihovali
stvar■	.	»iftl« *
Zaradi tega >o 0 «
moodločbe narodov ,	„
moodloibe naro	^ p
melju etničnega	1
stala last skupne	-*
iorv‘>,
stala last	jdf
jo je Italija vodi* mi narodi.
d narodi.
z namenom, 9irJl.‘ no odločnostjo j( #* •intnelri n fiS
kus, 0 , 'I
CilVoeju	g(	pr
nemški poskus,
g a) o deti e
p M it
tatijanski, M* fa 9' „ Trst itd.), *kr*LVm * J ostali zvesti v ^ lu svobode, ki 1,^ / lo borbo nove li > * nacizmu t» fat'„	T*
stajalo eno	4
In to sredstvo .1*
Katero je 0	.\0	-
ati * dl! "
Katero j« -	-
stvor Premagati ^ z zavestjo razprt'j > ^
nainrp.i jašizem 'i JJ
zavestjo razm™ n najprej fašize j Ji nacizem ustva,‘	f|
jant m s}°*e**TOibif j
jam m	j0v
napore obeh« prCtl jaškem podj'u	* f
nemu resničn	„ ji	lij
ku obeh; nemšk
torju
Tako se je ‘•'LgoVj se italijanske »L ,/ cVo formacije b0
lleTrmacije^;/^
ob rami; tako Se L k da so « W“l%«*»$% ijani boril i v j	1^
vojski i« obr
...
nje meja bi kor . končani vojni,
Ut
Ito
Koncuni	»ki™	d
lo med drugim 0
sporazumih iz
italijanskim tn,bi,ni^J
osvobodilnim 9 .(jlij*»
tega Položaja *^ ^
reakcija "	i« ’
.	-o	nasta" ..id
il Hoj
te
•u,
rov, ki so nasta sc poravnali P jt^ vzhodnih meja	(
opravičiti tako ^ fašistično nepoP ^ „j , borbi proti ntljtr.) ski krajini, P° ki it Hj; t>eda na podp	' j-jte	>t
dali nemškim	Ju,,
nim težnja«-Tako je bil ren tudi za ta Pr /j borih 5Č obtolb^ t. partizano«, * it enoti
Korpusa, k' * <t' ,f / fantastično	rti^fi	b
četa*, je dala	*
preiskavo, k'
let.	“'(d
'spričo okolf;‘>£
pirtizani, kmutf skoro vsi	.ult'Lti*
S*°r° iTr
n osti, btli ali ski državljan*'/
SKI a TZUVfJ- -dan nevetje «izda*stva#•
Ze na P*oC':rp»'u . ni tožilec more 55 od 50 ebf
55 od t>« jt 18 obtožencev obsodbo ti« . ji
obsodbo na kaznivega dej
stalo na ln vprav
tu j S /j Vi
pr«1
ln vprav	_
surdni in	r,	L
se branilci	J
ob podpori	jtJ \
jonskega ®	^
vprav pr°l%
it^m Z
skemu	J
odpor pričaj t*ji n ostjo d oko« naj za,
J In
naj'za.	?
?l.edan,:eAnmm	S
gledanje,	gVfOY
liki m idealom	n,
svobodilnegd ■ tir*. ifi. % cionalnim ■httvajo, da
Žit JU	t'
bratsko bor škemu okupot
roda živita l’Xor. žitju danes, ^ ff0
ALI
državah
n« 392
Čeprav
"‘p'
nih nekoliko 2
»tovlja	ra)
št vedno *, „<)»,
vieh *aP°’a ,ta * A
v teh tap'"'- 0 m. (fr.
čudnega,
nl
dikalni orO ftl rali ipohod	a	^
Waihincton»^># ^
čl*«1 PJ
t
da
»Združenja **„»» Jji-
gospodoveg , l
več zadovoU K,r p
škim Princ*n’ 0* ji \ volj poboI*nj9piJ»t J ložnosti J* pred končaj 0d mudil d0*
golfa-
rttki JtI'1« ri
morlstični	M.
Douglasu	M
slabšo vlojl° * ft B m,riški /•'«*	^
meriški V
Gre za njev .jjgi#
gočo igro	A
da
sars $.<?}
Grivasa V *._ «* |
urivasa -.ia i Vendar ga	r „_
riška vlada, V <tjJf
seljenci, k*	mr
1 MHONSE DAUDET
s FRANKFURTSKIM MIROM, ki je zaključil franco-sko-prusko vojno 1870—1871 je bilo prebivalcem Alzacije dano na izbiro, da se odločijo 28 Francijo ali Nemčijo. Domoljubi, ki so ostali zvesti Franciji, so se izselili. Nekaj le bilo tudi takih, ki so se opredelili za Nemce, da bi o-branili svoje «stolčke», svoje USNJENE BLAZINE, kakor Pravijo Francozi. Tak je bil Uidi naš colmarski sodnik.
heie
^ mali76 ?risegel cesariu Viljemu,
fej*
iti uhna Oprave s
^tim SV°iirn ------------------------- '
k^b>rn\UStnicami rn trojnim pod-* ie lagodno počival v musli-
so^nik Dollinger iz Colmara fejaj nne?s* človek na svetu, ko je pri-čepico poveznjeno debelim trebuhom,
1.1 «'i bom sedaj sladko zadre-* n» ®°®°ril njegov obraz, ko je 3 ^	®®°7e mesto in pravi užitek je
•9 V sc 1 kako je stegnil debelušaste
biti.
-j Sg	J
, ^ Pogreznil v svoj veliki nasla-jlo m raehko in hladno usnjeno o-e% h*ln°’ ^ ?e precej pripomogla r4or ^ Po tridesetih letih sodnij-%vic-av’ ohranil svojo dobro voljo, j? ?n vedrino, h £« dollinger!
®	usnjena	blazina	ga je tu-
55 njej Tako udobno se je počutil afco prijetno mu je bilo na ** m* is moleskina, da se je raje
,,rViljeir,a*COr da bi se ie odrekel. Ce-Nem m mu ie dejal: «Le ostanite na ;%!0er estu' gospod Dollinger!* In I ^ s?e ostal- Tako je sedaj sodni X ^iterio co^marskem sodnem zboru k beri in ^eli Pravico v imenu njegova S0(Ji. ga veličanstva.
i^U se nič ni spremenilo, dol-11(1 s SUo Pasto je kot prej: sodna dvo-j1*	izpuljenimi klopmi in go-
■ :'o h>-J. ie ostala ista in v njej še
to J brjM-	”•	“ •-/-/ —
« eastr/ odvetniški govori; še vedno ® svetloba, ki prihaja skozi h • ®e vprttn l?žke volnene zavese; na h**0 Slann° *Sii Kristus s sklonjeno N'm - ^ in razprostrtimi rokami. S Uu}rsko °^orn na stran Prusov ni JjV' n °dišče nič izgubilo na svoji Ji cesarkoncu dvorane še vedno v ** khuh° doprsje... Toda — Dollin-jStoj, £e tzmu počuti tujca. Nič ne Ij&io serfSe Vr^ v svojem naslanjaču a vanj; tistega prijetnega in
^ Jflenrj J *	trt
%U slučai emuckanja ni več in če erWje '	°	zgodi,	da	med	razpravo
fU mučijo strašne sanje.
s*
Zan^a, ie na Visoki - kakOT Honeck
gori, nekaj Qj . ~"J' nunecK ali Alzaški Mjj’ » Sl)0 ela tam, sam, v sodni togi, vitkem naslanjaču, na N? ia-krn j višinah, kjer ne vidi nič, ir”to«. e lh dreves in rojev mušic?...
ve. čaka ves naježen v C tlačil’ ki 9a ohUva in mori, ^ t(tri vetiko rdeče sonce vstaja lSe po; a’ Za smrekami črnega goz-^S,|<1 Ar>rna dviga nad dolinami lij, Nasen dnstra. Po vsej Alzaciji se * ruP ‘ šum korakov, škripanju stil? narašča, se bliža in srce. Kmalu zagleda
\Si g0*tiSka
sprevod viiugi žalostni in brez-»-	a...	v«	alzaški	narod	se
se tu, na tem
na	Ves
t&S ZTei' d-
1» 0 izsd, U’ masovno in demon-I* 8
TneV?do so dolgi vozovi, ki **ie)k Voz0v? dva para volov. To so V*,0 naložp ’ ki v času žetve sre-i>w°’ iermU6 S snoPjem. Sedaj vozijo \J°keornne’ °rodje: velike poste-\\ mOJQre' katunaste obleke, neč-^ Hh^e te B otr°ške stole, starinske N r^hraii pisano zbirko relikvij, ki-tjo seil? Vseh kotlh in ki sedaj </‘1)3	1°	V vetru sveti prah za-
l1 trpkih ?	č?ele hiše potujejo na
tilko	tudi talen ipniin vnt.n
:k^k0 vlečejo, kakor če bi Sifc* nrnijgTdia koles, kakor če bi
fou&Hah, l*°°s.tal.e na branah, in fobijah s svojo tezo avo 1*1 kakor da je ta seli-
' t J6	koraka	alzaški	narod
in S«u>5e/nSfro,s“; od velikih star’
\ 3 d0 mnuu *e tresoči opirajo N*it3®čah kodrastih plavolasih Sjc' Od hrr,lS barhenta in z naram-X>it0 ~me -tu^ke, ki jo krepki v ki Uh Svn‘lih   '*• ■*" ‘ra-
zvojih ramenih do do-'Z^tere stiskajo na svoje „ avi in bolni; tisti, ki bo-eto šli na nabor in tisti,
ki so se vrnili iz strašne vojne; oklopni-ki brez nog, ki se vlečejo na berglah; upadli in izstradani topničarji, katerih razdrapane uniforme spominjajo na špandavske kazemate. Vsi ti ljudje ponosno stopajo po cesti, ob kateri sedi colmarski sodnik in ko pridejo do njega, se njihovi obrazi obrnejo stran, polni gneva in studa...
Oh! Nesrečni Dollinger! Rad bi se skril, pa ne more. Njegov naslanjač se je zajezil med gorske grebene, okrogla usnjena blazina v naslanjač in on v njo. Tedaj spozna, da je prikovan ob sramotni steber, katerega so zato postavili tako visoko, da bi njegova sramota bila vidna vsem... Mimohod se nadaljuje. Vas za vasjo — pastirji iz švicarske meje s svojimi ogromnimi čredami, rudarji iz Sare z rudarskimi vozički, natovorjenimi z orodjem. Nato sledijo mesta; delavci iz predilnic, strojarji, tkalci, sno-vači, meščani, duhovniki, rabini, sodniki v črnih in rdečih togah... Glej colmarski sodni zbor, s svojim starim predsednikom na čelu. Dollinger bi se najraje pogreznil v zemljo od sramote, rad bi si zakril lice, a so mu roke ohromele, rad bi zaprl oči, a se veke ne premaknejo. Obsojen je, da vidi in da ga vidijo. Ni mu prihranjen niti en prezirljiv pogled, s katerimi ga obsipajo mimoidoči tovariši...
Ta sodnik ob sramotnem stebru je nekaj strašnega! Še strašneje pa je, da so v sprevodu tudi vsi njegovi domači, ki ga nočejo več poznati. Njegova žena, njegovi otroci gredo mimo njega s sklonjeno glavo, človek bi dejal, da se ga tudi oni sramujejo! Celo njegov mali Michel, katerega ima tako rad, odhaja za vedno, ne da bi mu privoščil pogled. Le njegov stari predsednik za hip postane pred njim in tiho reče: tPridite z nami, Dollinger! Vaše mesto ni tukaj, moj dragi...>
Toda Dollinger ne more vstati. Upira se, kliče na pomoč, med tem pa sc sprevod vleče cele ure. Ko ob sončnem zatonu končno izgine, zavlada v lepih dolinah, kjer sicer odmevajo zvonci in tovarniške sirene, irobna tišina... Vsa Alzacija je odšla. Ostal je le colmarski sodnik, prikovan tam gori, ob sramotnem stebru, nepremičen v svojem naslanjaču...
... Nenadoma se prizor menja. Trikotni svečniki, črni križi, vrste grobov, ljudje v črnini. Colmarsko pokopališče na dan svečanega pogreba. Vsi mestni zvonovi žalostno donijo. Umrl je sodni Svetnik Dollinger. Kar ni mogla opraviti čast, je opravila smrt. Ona je okrogli usnjeni blazini iztrgala nepremičnega sodnika in vodoravno zravnala človeka, ki je trmasto vztrajal v svojem naslanjaču...
Ni bolj groznega občutka, kakor sanjati o sebi, da si mrtev in sam žalovati za sabo. Dollinger s strtim srcem prisostvuje svojemu pogrebu in, kar je še bolj žalostno od smrti — med i>so množico ljudi, ki se zbira okrog njega, ni prijatelja, ni sorodnika. Nikogar iz Colmara! Sami Prusi! Pruski vojaki mu izkazujejo poslednje časti, mrtvaški sprevod vodijo pruski sodniki, na njegovem grobu odmevajo pruski govori in — joj-mene! Zemlja, ki se usipa na njegovo krsto in ki je tako mrzla, je pruska zemlja!
Naenkrat se množica začne spoštljivo umikati. Oklovnik v bleščeče beli uniformi se približa, noseč pod plaščem nekaj, kar spominja na mirtin venec, čuje se mrmranje:
cBismarck! Sam Bismarck je prišel!*...
In colmarski sodnik žalostno pomisli:
*Zame je to velika čast, gospod grof, toda — ko bi le bil tukaj moj mali Michel...*
Prekine ga gromek smeh, blazen, rogajoč, divji, nezadržni grohot. *Kaj jim pa je?* se prestrašeno sprašuje sodni svetnik. Dvigne se, pogleda... Grof Bismarck je pravkar pobožno položil na njegov grob okroglo usnjeno blazino, Na njej se vije napis:
NEPOZABNEMU SODNIKU DOULINGERJU
PONOSU ALZAŠKEGA SODIŠČA V SPOMIN!
Vsi se zvijajo od smeha. Surovo prusko veselje odmeva po vsem pokopališču in na dno groba, kjer mrtvi joka, zasut z večno sramoto in porogom.
(Prevedla JASNA KO6MINA)
ERSKINE CALDWELL
«Jaz lahko	govorim
A kar se mene	tiče
sodobnem	človeku
gospodarski	in
nitviv, svetu»v«
(ERSKINE CALDWELL)
Srbski publicist Zika Todorovič je v zadnjih letih razposlal najvidnejšim književnikom vseh držav na svetu nekatera vprašanja s prošnjo za odgovor. Vsi so se vabilu zelo radi odzvali. In tako je nastala obširna zbirka nadvse zanimivih izjav, ki bo izšla v kratkem ne samo v srbščini, temveč tudi v drugih jezikih — najprej v angleščini — v posebni debeli knjigi. Zika Todorovič je našemu dnevniku odstopil nekatere izjave, da bi z njimi seznanili tudi na še čitatelje. Za danes objavljamo odgovor a-
meriškega pisatelja Er-skina Caldutella.
* * *
Erskine Caldwell je pisal iz San Fiancisca. Toda pismo sem mu poslal na njegov star naslov v Arizoni. Oslanjal sem se na neko njegovo izjavo, ki jo je dal pred dvema letoma na ameriški televiziji: «Na poti iz New Yorka do Los Angelosa sem se neke noči ustavil v mestu Fenixu, da bi se odpočil. Tedaj sem zvedel, da ne bom nikdar več zadovoljen z življenjem, če ne pridem v to mesto, v Arizono, da bi živel v tako
zanimivem in razburljivem kraju Amerike. Eden izmed razlogov, da sem se tako zaljubil v to deželo, je oil, da so se obzorja Arizone zdela širša od vidikov katerega koli drugega kraja Združenih držav. Drugi razlog pa je, da se mi je zdelo, kot da je tukaj nebo bolj modro in bolj visoko kot kjerkoli drugje Predvsem, duh gora in pu ščave se je zdel bolj prijateljski in vabil k sebi. Najbolj pa so mi ugajali ljudje.»
Kljub temu je Caldwell zopet obrnil na drugo stran. V začetku svojega
•lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllMIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllltlUllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllMIIIIMINIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllUlUMmillllllllllimiMIIIUIIimillllllllllllMIIIIIIIIIIIIII
pahoeč Onkraj pekla so ljudje
Roman s številnimi resničnimi kvalitetami ter s poglobljeno in zahtevno zasnovo, ki sodi med najboljša slovenska dela preteklega leta; po svoji ideji pa je med njimi naj zanimivejše
Najnovejši roman Borisa Pahorja »Onkraj Dekla so ljudje« je najobsežnejši prozni tekst v slovenski literaturi zadnjega leta. napisan z resnim umetniškim hotenjem in že zato vreden vse pozornosti bralcev in kritike.
V fabulističnem smislu je zgodba romana kaj preprosta:	ob razsulu Hitler>eve
Nemčije se Igor Suban, mlad tržaški intelektualec, reši iz enega od številnih taborišč smrti in se na poti, ki bolj kot domov vodi čimdlje od dežele pogina, ustavi v Parizu, kjer ga bolnega na pljučih sprejmejo z drugimi povratniki različnih narodnosti na zdravljenje v neki sanatorij, nedaleč od Pariza. Tu se spozna z mlado francosko bolničarko, Arlette, ki je po svojem značaju in življenjskih izkušnjah njegovo pravo nasprotje, in med ob»» ma se vname nevsakdanja ljubezen, ki jima pomaga, da najdeta vsak svoj življenjski smisel. To je fabu-listični skelet, ki pa seveda ni bistvena komponen.a romana, saj bi zadostoval komaj za povprečno novelo.
Teža romana je na njegovi notranji vsebini, v njegovi ideji, ki naj bi bila obče človeška in hkrati značilna prav za ta čas in še posebej za vojne grozote, kakršne so bile v nemških ♦aboriščih smrti. Z drugimi uesedami; glavni junak romana, Igor Suban, pričaka osvoboditev telesno in duševno skoraj popolnoma strt. Telesno pravzaprav i-ma, kljub bolezni, izčrpanosti in naporom, vendarle še toliko moči, da se odpravi v novi svet, medtem ko je duševno tako prizadet, da na početku v ničesar več ne more verjeti, nekako nagonsko prepričan, da ni mostu razumevanja in zbližanja med povratniki in tistimi, ki niso doživeli taborišča. Z zadnjo trohico upanja se o-prime edine rešilne bilke: ljubezni.
Na to opozori pisatelj bralca že v svojem mottu, v kate.ega je zapisal besede Alberta Camusa: — Bolj kakor godbe na križiščih, so prav ti oznanjali resnično odrešitev. Zakaj ti zavzeti pari, tesno oprijeti in skopi v besedah, so sredi trušča in z vsem zmagoslavjem in z vso krivičnostjo srečnih ljudi potrjevali,
* “«»rl veliki ameriški arhitekt Frank Lloyd Wrigt. Na sliki njegovo delo »Sturgesova hiša*
da je kuga premagana in da terorja ni več.
Toda Igor Suban nosi v sebi grozljivi svet svoje preteklosti. Čeprav se ga je telesno rešil, ga ne more iztrgati iz srca, iz spomina, ne samo da ga ta svet spremlja na vsakem ‘ koraku, ves je v njem, boleče in že bolestno pričujoč, o-glaša se povsod, vsak trenutek, tudi v ljubezenski o-mami. Je dušljiva senca, ki je ne more ne pregnati, ne živeti pod njo. Je goreča bakla, ki sproti uničuje ljubezen samo, prav tisto, ki bi ga lahko edina rešila, in vendar je prav ta priču-jočnost uničujoče zavesti ta-borišča zasledujoč opomin, ki nenehno opozarja svojo žrtev, Igorja Subana, da še je mora rešiti.
In tako se začenja nova Kalvarija, nov križevpot ljubezni; sleherni vzpon je že vzrok za nov padec in v slehernem padcu je prav tako nujnost novega poskusa, vzpeti se nad samega sebe, nad svoj svet prekletstva, rešiti se v svet, ki sicer ni takšen, o kakršnem so sanjali v taboriščih, je pa edini realni svet, v kate'-rem je mogoče celo živeti in biti morda celo siečeri. To je neke vrste delirij I-gorja Subana, tauoriščnega povratnika.
Subanov soigralec je mlada in čedna Arlette, ki se je vojna ni dotaknila, vsaj ne v tistem smislu kot I-gorja, ki je ostala rta drugi strani mostu, a je vendar tudi ona potrebna prave, resnične, odrešujoče ljubezni, da bi se rešila, če že ne z dna, pa vsaj iz slepe ulice, kamor jo je privedla njena naivna mladost; doživela svoja ženska razočaranja in nehala ali skorajda nehala upati. In Arlette se trudi, da bi se, oprta na I-gorjevo ljubezen, prav tako kot on, povzpela nad sebe samo.
Torej; dve antipodični figuri, ki iščeta skupne poti. Dve diametralno nasprotni preteklosti, težeči za isto sedanjostjo, ki ji pa še ne vidita prave podobe. In prav težko breme preteklosti daje obema, Igorju in Arlette, potrebno moč, da ne o-magata, čeprav so njuni odnosi eno samo, neskončno omahovanje. Pri Igorju seveda bolj kot pri Arlette, zakaj avtor je njo obdaril z večjo mero naravnega instinkta in življenjske prilagodljivosti, medtem ko je njega kaznoval z bolestno intelektualno razdraženostjo in občutljivostjo.
Da bi bilo nasprotje med obema glavnima akterjema romana še večje, je pisatelj z nasprotujočimi si barvami nas.'ikal še -ijun domači ambient, na katerega sta vsak po svoje nenavadno navezana:	Igor	Suban, ki
tudi v sanatoriju v pariški okolici ostane zaveden tržaški antifašist in Slovenec, je ves čas z intimnimi človeškimi vezmi in občutki vezan na svoje rodno mesto, ki je tedaj predmet mednarodnih političnih špekulacij in nečednega barantanja; Arlette pa se bojuje sama s seboj, da bi se iztrgala vplivu svojega preračunljivega očeta, podeželskega štacunarja, ki vidi v njeni živahni in privlačni
mladosti predvsem predmet dobre kupčije.
Pa tudi sicer, čepršv je pisatelj posvetil vso svojo pozornost tako rekoč izključno svojima osrednjima junakoma, oziroma problemu vračanja izpred odprtih vrat gorečega krematorija v svobodno življenje, je ves okvir romana s široko mrežo stranskih, komaj rahlo skiciranih oseb, izrazito mednarodno obarvan. Dejanje se namreč odvija skoraj samo v sanatoriju, kjer se zdravijo povratniki različnih narodnosti m z različnimi odterki političnega prepričanj*. Mimo tega se pisatelj tudi drugače, v meditativnem, e-sejističnem smislu rad dotika splošnih političnih problemov tedanjega časa.
Ideja in zasnova torej, ki sta vredni največjega truda in najvrednejšega peresa. Nedvomno je treba šteti pisatelju v dobro, da se ie sploh lotil take teme, da jo je tako široko zastavil in da je roman napisan vseskozi prizadeto. Glavna o-seba romana, Igor Suban, nosi celo številne in neutaj-Ijive avtorjeve poteze, tako da imamo ves čas občutek neposredne, osebne izpovedi, čeprav ni delo pisano v prvi osebi. Simpatična poteza pisatelja je ‘udi v tem, da svojega avtobiografsko pobarvanega junaka v ničemer ne idealizira, da mu, .lasprotno, prej Dripisuje vrsto slabih lastnosti: razdražljivost, neosnovano ljubosumnost, neodločnost, celo plašljivost, ki jih ni po-
V " *
m t
Na koncertu v gledališču •Verdi* bo violinist Tržačan Franco Gulli (spodaj) odigral Koncert za violino in orkester Tržačana Giu-lia Viozzija (zg»raj)
■
\
BORIS PAHOR
vzročilo ali priklicalo na dan samo nečloveško trpljenje v taboriščih, ampak i-majo svoje korenine tudi v junakovem značaju samem. To je, kot rečeno, človeško simpatična poteza, je pa hkrati tudi dvorezen nož, vsaj v obliki, v kakršni prihaja do izraza v romanu.
Avtor je idejo romana nedvoumno zastavil, nanjo je opozoril celo v mottu; ljubezen je edina pot, po kateri se povratnik iz taborišča smrti lahko povrne v življenje. Pahor to misel večkrat omenja tudi v tekstu samem in jo celo simbolično privzdigne, nad samo usodo Igorja in Arlette. Vendar pa prav ta posplošena ideja o vračanju izpred praga nasilne smrti v svobodno življenje ne dovoljuje takih človeško in moralno malenkostnih karakternih lastnosti, s kakršnimi je v preveliki meri o-bremenjen Igor SuDan. Ne da bi moral biti idealiziran heroj .nasprotno, vendar tako nepomembna osebnost, ali vsaj. prikazana tako izrazito tudi skozi to prizmo, skratka ne v sebi sami tragična osebnost s svojimi drobnimi človeškimi hibami in slabostmi, ki, rekel bi. češče povzročajo usodne zaplete kot pa prestane grozote nemškega taborišča, nekako ne more biti umetniško prepričljiv nosilec i-deje, ki ji jo je pisatelj namenil, Z drugimi besedami: ko spremljamo Igorja Subana po njegovi ljubezenski kalvariji, ki je, kot rečeno, vračanje interniranca v življenje, nas veliko bolj ganejo in prepričajo grozljive podobe taborišča same po sebi, v svojih fragmentih, kakršne se pač pojavljajo kot plod neštetih asociacij v Subanovi zavesti, kakor pa kot materialen dokument z njimi okužene-
ga tkiva internirančeve psihe. Skratka; pripoved izgu-b. precej na svoji obče človeški vrednosti in se v bralčevi zavesti polagoma zožuje v oseben problem e-nega samega človeka, in to, poudarjam, zaradi prevelike odvisnosti junakovega notranjega doživljanja, od njegovih umetniško nepomembnih značajskih slabosti.
Tako je roman, najbrž proti pisateljevi volji, že skoraj zanihal v navadno ljubezensko štorijo, ki postaja sama sebi namen m se tisto, kar bi moralo biti idejno jedro romana, umika in vodeni v okrasnem okviru te ljubezenske zgodbe. Ne trdim, da se je to pri Pahorju zgodilo, je pa odločno zanihalo v to smer, kar bo sleherni bralec prav zaradi številnih resničnih kvalitet romana in predvsem zaradi njegove moderne, poglobljene in zahtevne zasnove iskreno obžaloval. S svojim najnovei-šim romanom »Onkraj pekla so ljudje* si je Boris Pahor zastavil morda nalogo, ki je večja od njegove pisateljske moči, zato zgornje opombe niso očitek, temveč zares iskreno obžalovanje, da delo ni tako, kakršno bi po svoji zasnovi lahko bilo. Prav ta zahtevna zasnova, ki si jo je postavil pisatelj sam, določa slehernemu ocenjevalcu stališče, s katerega skuši vrednotiti omenjeno delo. Trudil sem se, da bi pošteno . ocenil sončne in senčne strani romana in če jih na koncu še enkrat sumiram, moram zapisati, da sodi Pahorjev roman, tak kakršen je, med najboljša dela slovenske prozaistike preteklega leta in da je po svoji i-deji morda najzanimivejše med njimi.
CIRIL ZLOBEC
pisma odgovarja:
«Moj novi naslov je San Francisco, že dve leti ne živim v Arizoni.z>
Kot da je ostalo nekaj v njegovi krvi iz tistih dni ranega otroštva, ko je kot sin potujočega prezbiteri-janskega duhovnika krožil po Ameriki. Caldwell piše: «Od mojega rojstnega dneva pa do dvajsetega leta sem redko kdaj živel v nekem mestu več kot. šest mesecev.*
Toda kot se mnogi kritiki strinjajo glede tega, potuje književna slava Erski-na Caldwella mnogo bolj daleč kot sam pisatelj.. Skoraj dvajset milijonov izvodov njegovih knjig, prevedenih na okrog dvajset jezikov, so razprodali samo v letu 1949.
Rodil se je v decembru leta 1903 južno od Atlante v Georgiji, osem milj daleč od najbližje poštne postaje. Napisal je mnogo. Doslej je izšlo čez 30 njegovih del. Imajo ga za enega od največjih , sodobnih ameriških pisateljev'. V zadnjih desetih letih, nenehno notuje po Ameriki in po Evropi. Po njegovih romanih so posneli že več filmov. Z gotovostjo se lahko reče, da je Caldwell med tistimi ameriškimi pisatelji, ki imajo največje število čitateljev. Njegov fenomenalni uspeh nenehno narašča kljub temu, da so nekatera njegova dela strogo cenzurirali. Celo pred sodiščem je moral odgovarjati zaradi «sramoti-tve newyorške družbe*. Caldwell piše:
»Cenzura, v primerih ko sramotitev in pohota nista dovolj jasno določeni in očitni, postane osnovna grožna za svobodo tiska, nisanja in čitanja sploh. Prej ali slej se mora dp-takniti vsakogar.*
Caldwell je znan kot napredni pisatelj Piše enostavno, kratko. Priznan je za največjega mojstra kratkih romanov in povesti v sodobni ameriški književnosti. Njegova glavna dela so: «Vojni dnevnik*, »Vso dolgo noč*. «Deček iz Georgije*, «Pankrt*, »Dninar*, »Tobačna cesta*, «A-meriška zemlja*, «Hiša na visoki planoti*, «Imenuj to izkustvo*, «Videli ste njihove obraze*, «Mala božja njiva*, »Ubogi norec*, »Povej! Mar je to Amerika?*. Napisal je precej krajših povesti. Med zadnjo svetovno vojno je bil nekaj časa v Sovjetski zvezi kot posebni ameriški dopisnik. Poleg drugega je napisal tuai delo «Pot v Smolensk*.
Caldwell piše: «Od vsega, kar se danes pojavlja v sodobni ameriški književnosti, cenim samo tisto, kar pišejo Steinbeck, Faulckner in Hemingway in — .niti besedice več!*
V svojem pismu iz' San Francisca pravi dalje: «Tistega, kar sem izbral, da bom napisal, oziroma tistega, kar predstavlja predmet mojih kratkih povesi in rem~.nov, nisem v?el zaradi tega, ker so name vplivali nekateri drugi pisatelji, temveč zaradi svoje želje, da pišem o ljudeh, ki sem jih spoštoval in imel rad.
Ne bi mogel poslati nikakršnega sporočila; to je sklep, ki ga mora sprejeti vsak pisatelj sam osebno. Jaz govorim lahko samo o sebi- A kar se mene tiče, želim pisati o sodobnem človeku in o njegovi gospodarski in družbeni ohranitvi v svetu.
Če bi bilo pot-ebno. da bi sam izbral n'»kaj izmed svojih dei za kako svetovno antologijo, bi izbral v celoti ali pa samo eno ali dve kratki povesti iz moje zbirke »Deček in Georgije*.
Zahvaljujem se vam, ker ste mi pisali. Ostajam vaš vdani
Erskine Caldwell.»
Pridobitev za Koper
V koprski stolnici se je nahajala velika slika Vittora Carpaccia »Madona z otrokom na prestolu s šestimi svetniki«. Ker je delo že močno razpadalo, so ga v ljubljanskem Zavodu za spomeniško varstvo pod vodstvom prof. Mirka gubica restavrirali. Po treh letih dela je slika sedaj skoraj obnovljena in po razstavi v Ljubljani se bo vrnila na svoje mesto v Koper. Razen te slike obnavljajo tudi nekaj manjših slik. z vsemi temi obnovitvami bo Koper pridobil novo pomembno u-metniško drago- nost med-,iiaj,udne vupdnosti.
pFrarasraiv	-«-	a	«45
radioteleskop
PADiD TiV ANTENA
Z LE TEČA ZA ' EDPLANETARNE AKETE _
mrQONa m&c
OBSEfiJVATORl
PLOŠČAD s
600m
PREMERA
't,
VELIKA	NEVARNOST	PRED	N
Več kot 50.000 telefonskih deklic v Italiji Milan,	Rim	in	Genova	g -
Nemčiji,	Franciji	in	drug
ti Maccia, je policija začela s kontrolo raznih sumljivih telefonskih zvez in že po nekaj dneh je izsledila novo zbirališče «te!d-fonskih deklic* pri neki Clorindi Boffelli, poznani pod imenom Rina. Bilo je proti večeru, ko so policijski organi ujeli naslednji telefonski razgovor Rine z neko žensko »Se za ta večer mi preskrbi Carolino, tisto s kratico pristriženimi lasmi, potem Pinuccio, ki ima bolnega moža in če moreš še Mariuccio.* Takoj so policisti pregledali seznam imen prostitutk, ki so bile vpisane v policijskih registrih. Toda teh imen ni bilo med njimi. In tako Je prišla policija do spoznanja, da gre za povsem nove prostitutke, za takšne, ki so vodile na videz zelo pošteno življenje, ki so bile celo poročene in matere, a so v resnici že spadale v kategorijo «c*ll girl.»
Je namreč razlika med
^telefonskimi deklicami* in «call girls*. Lahko bi rekli, da so «call girls* predhodnice današnjih »telefonskih deklic*. In kakšna je pravzaprav razlika? Razlika je ta, da so »call girlS* v glavnem odvisne od zvodnic, ki jim preskrbijo kliente, ki jim dajo dostikrat na razpolago tudi svoje stanovanje in ki so zaradi teh «uslug» tudi primemo plačane. Ta dekleta seveda dosti manj zaslužijo, nimajo pa zato skrbi s sta-
novanjem in iskanjem klientov.
Toda mnogo deklet je spoznalo, da bi na svojo roko bolje zaslužile in da bi bila tudi nevarnost, da jih policija odkrije dosti manjša. Tako so se pojavile v vseh večjih mestih, kot na primer v Milanu, Florenci, Rimu, Genovi in Neaplju prve »telefonske deklice*, ki imajo svoje stanovanje, svoj telefon in pa svoj krog klientov, od katerih nekatere celo stalne.
Pa ne mislite, da gre za dekleta, ki bi jih lahko že na prvi videz spoznali za prostitutke, oziroma vsaj za dekleta brez predsodkov, Gre v glavnem za dekleta. ki vsaj na videz vodijo čisto normalno in pošteno življenje. Med njimi je flfcsti študentk, manekenk, uradnic, poročenih žensfc in celo deklet iz bogatih in’ dobro stoječih družin. Vsaj za zadnje ni mogoče reči. da so se lotile tega poklica iz želje po denarju. Gre za vse hujši pojav, ki kaže na nemoralo in pokvarjenost nekaterih slojev današnje mladine.
Pri prvih skupinah deklet, ki smo jih navedli gfe' V glavnem za dekleta, ki si sama služijo kruh po raznih službah in bi si rade svoj zaslužek nekoliko povečale. Ena si želi krzneni plašč, druga lepo stanovanje, tretja lep prstan itd. Pot do »telefon-ske deklice* pa, vsaj v več-
jem mestu, ni težka. Zadostuje, da si pridobi prvega klienta, potem gre vse laže.
Dva novinarja, ki sta začela proučevat; problem, sta se v Milanu kaj kmalu spoznala z vrsto deklet. Prvo sta dobila s pomočjo nekega znanca, ki jima je povedal njeno telefonsko številko. Nič ni bila ne-zaupna in takoj je bila pripravljena, da ju počaka nekje v mestu. Radovedna sta bila, kaašna je. Kako sta se začudila, ko sta zagledala lepo, visoko plavolasko, zelo elegantno, a tudi zelo resno oblečeno, ki je držala pod pazduho kup knjig in skript. «Seveda sem študentka, kaj pa sta si mislila* jima je dejala in kar brez sramu priznala, da je tudi sama «telefonska-deklica*, da starši za to njeno »aktivnost* nič ne, vedo, da, pa zasluži kar lepe denarce ter da je s svojim vpoklicem* kar zadovoljna. cimam nekaj stalnih klientov, od katerih eden mi daje mesečno od sto do dve sto tisoč lir. Vsi ostali So priložnostni.* cKje pa sprejemate svoje kliente?* <Kar doma* jima je Odgovorila in povedala, da si je najela sicer majhno, a lepo stanovanje ter da je opravičila ta svoj korak pri starših z željo, da bi bila bolj samostojna ter da bi se laže učila. «Mno-ge kliente sprejmem kar doma, z drugimi grem zopet na daljše, ali krajše izlete.* «Pa se nič ne bo-
li trudljiv, je pa zato bolj donosen, ker konkurenca še ni tako velika.* «Pa vas je tukaj v Milanu že dosti takih deklet?* «Ne vem natančno, a mislim, da nas bo več kot 10.000.* «Kako pa je kaj v drugih mestih?* cV manjših mestih takih deklet po mojem ne bo, ker bi jih vse prehitro in prelahko odkrili, toda v velikih mestih so prav gotovo že povsod.* cPa zakaj ste stopili na to pot?* «Bila sem uradnica, pa sem zaslužila komaj toliko, da sem si plačala sobo in hrano. Starši mi niso mogli pomagati. Sedaj pomagam še jaz njim. Seveda ne bi hotela dolgo ostati to, kar sem. Moje sanje so družina. A za sedaj so mi potovanja kar všeč.*
Lahko bi našteli vrsto takšnih »sekretark* in študentk in še ne bi izčrpali vsega problema. Pa ne mislite, da se to dogaja samo v Italiji. Tudi v Nemčiji so odkrili že nešteto takih in podobnih organizacij, prav tako se širi ta nov «poklic» tudi po drugih državah, kot na primer v Angliji, Franciji in drugod.
Oblasti, ki morajo skrbeti za moralo in vzgojo današnje mladine stojijo pred zelo resnim problemom. Kako ga bodo začele reševati? V Italiji so se za sedaj odločili, da prouči problem »telefonskih deklic* posebna komisija, v kateri bo več zdravnikov, psihologov, profesorjev, pedagogov in še drugih vzgojiteljev. Komisija bo imela nalogo, da se dodobra seznani s tem problemom ter da na o-snovi podatkov sprejme sklepe, ki naj bi privedli do rešitve vprašanja, ki začenja postajati prava rana naše družbe.
Načrt, ki ga objavljamo, se zdi fantastičen in ga je izdelal ruski učenjak prof. G. I. Pokrovski. Astronomi so vedno bolj zahtevni; toda prah, vlaga itd. ovirajo njihova opazovanja. Ce bi bili astronomski observatoriji v stratosferi, bi astronomi lahko odkrili še mnoge tajnosti vsemirja. Zaradi tega delajo strokovnjaki razne načrte, da bi jim to omogočili. Načrt ruskega učenjaka predvideva 210 km visok stolp. Premer osnovne ploskve bi meril 80 km; zgoraj pa bi bila ploščad s 600 m premera. Ogrodje stolpa bi bilo iz plastične mase, v njem pa bi bil plin. Z dvigalom bi lahko prišli na gornjo ploščad v dobrih dveh urah. Dvigalo bi bilo seveda ▼ posebni cevi na zunanji strani stolpa in bi uporabljalo energijo, ki bi nastala zaradi razlike pritiska v notranjosti stolpa.
GOVORICE 1IS O SODOBNIH
ogromni kuščarji
Na indonezijskem otočju žive
smrti bi se kesal in tolkel po glavi, če ne bi šel.
Komodo je krasen otok. Kakšno morje. Bistro, modro. Otok lep, zelen; zalivčki, obala za kopanje. Sredi otoka strme gore, vse porastle z zimzelenim rastlinjem. Kamor smo prišli, ptičev vse polno. In kakšnih ptičev, vseh barv, vseh velikosti. In nič se nas niso bali. Pa njih glas. Eni so zvrgoleli, drugi kot bi trobentali, kot bi kdo žagal, kovač na-bijal s kladivom, ali pa tolkel po kolesih vagonov.
Seveda smo jih videli zmaje. Ogromni kuščarji. Zelo dolga glava. Dolg vrat. Zavaljeno truplo. Kratke, zelo močne noge; na koncu dolgi, nazaj za-krivljent kremplji. Največ-ii je rep, za pol telesa ga je.
Ustrelili so divjega prašiča, pa so ga nastavili. Mi smo se poskrili in čakali. K orna j je sonce dobro vzšlo, so prilezli. Bližali so se vabi. Ustavil se je lakotnik. Dvignil glavo. Miroval; oči pa so švigale v vse smeri. Bolj ko se je bližal, bolj se je ustavljal, kot bi sumil, da ni vse v redu. Ugotovil je, da je vse prav, Aha, bil ;e pri mesu. Zapičil je kremplje, vlekel in vlekel in požiral. Kot bi kdo metal meso vanj.
le v poletnih mesecih je kriz. Pol uredništva je na dopustu; toplo je; človeku se ne da. časopis pa mora iziti. Tu pa tam se je kak časnikar spomnil zmaja s Komode. Razpisal se je. Pa so čilali ljudje o groznih zmajih, divjih, krvoločnih. Komaj koga zagledajo, že se zakade vanj. Ni umika, ni rešitve. Raztrže konja, požre vola. Drugi časnikar je dodal, da grozno tulijo posebno ponoči. Kri ti ledeni po žilah, ko to ču-ješ. Tretji je dodal še o groznem smradu ki daleč naokoli zastruplja zrak. Četrti na drugem koncu sveta je vedel povedati, da se pokadi zmaju iz žrela grozoten dim, samo da zmaj odpre gobec.
So tudi ljudje, ki jrišejo knjige. Zmaj s Komoda je prišel tudi v knjige. Zakaj bi ne, saj so prišle še manj zanimive in važne stvari. Pisatelj je zbral vse, kar je čital in dodal, da je ta zmaj rdeč, rumen, zelen in po hrbtu se mu vleče greben, bodeč, nazobčan in živo jgisane barve.
Tudi mene je zanimal ta orjaški stric. Je že tako naneslo, da me je zaneslo v tako bližino Komoda, kot od nas do Milana. Prilika je bila iti na Komodo za nekaj dni in se to v družbi lovcev. Do
časnikarji radi ljudem vedno kaj novega in zanimivega povedo. Najbolj so srečni, če lahko na prvi strani postavijo čim bolj debele in čim bolj mastne črke.
Dandanes ljudje spuščajo v zrak od Zemlje proč kovinske kroglice, krogle in zelo velike krogle, ki naj bi šle na Luno, na zvezde, mimo drugih zvezd. Petdeset ali sto se jih že blizu Zemlje razpoči, kot neprerezan kostanj v peči; ena zleti proč. Seveda ne tja, kamor so hoteli. Pa spet na prvi strani debele, mastne črke. čez petdeset let bo že bolje.
Pred leti so tako sjnt-ščali v zrak letala in so jih pošiljali po svetu. Ena so uspela, druga ne. Koliko jih je padlo na tla, tam kjer ni bil njih namen.
Indonezija. Dežela neštetih otokov. Največjim že vemo imena, pri naštevanju manjših otokov, pa še menda indonezijski šolarji dobijo cvek. Kdo je do leta 1912 poznal mali otoček Komodo. Tega leta je pogumen ameriški letalec frčal nad otoki Indonezije. Pajek v motorju, pa je moral dol. Pristal je na neznatnem otoku Komodo. Seveda se ■ie rešil in se vrnil v A-
meriko. Tam je pravil, pravil. Časopisi so prinesli na prvi strani z debelimi črkami: — Orjaški zmaji. Na otoku Komodo žive še pravi zmaji. Letalec jih je sam videl. Komaj jim je ušel. — Vest je šla okoli sveta, tisočkrat in tisočkrat prepisana.
Svet se je začel zanimati za te zmaje. Takrat so v Indoneziji vladali Holandci. Na Javi je sedel zastopnik holandske kraljice. Vprašali so na Javo. Odgovorili so jim, da niso to čire čare, pet za groš, marveč, da drži.
Otoček Komodo je onkraj ekvatorja. Vzhodno je večji otok Flores, za-padno pa Sumbawa. Vmes je pa še vse polno malih otočkov. Domačini s tistih otokov že davno vedo za zmaje. Ni bilo zlepa koga, ki bi si upal na Komodo. Od ust do ust je šlo, da žive tam grozni zmaji, ki napadajo in raz-tržejo ljudi. Ribiči in iskalci biserov so se v velikem loku izogibali otoku.
Toda leta 1912 je svet vrgel oči na otoček Komodo. Naravoslovcu Ou-ivensu iz Jave je še istega leta uspelo dobiti mrtvega zmaja. Ogromen, temen kuščar, dolg nekaj manj kot štiri metre.
Včasih tudi časnikarji ne vedo, kaj pisati. Tako-
Rosemarie Nitribitt, nemška ((telefonska deklica*, ki je tragično zaključila svoje mlado življenje
..	—-—  ——------------------------—-------------------------------jite, da bi se nalezli kakš-
 	-	|	nih bolezni?* cPrav nič.
^ jmum n #y	HBPV	Moji klienti so dobri dru-
HJf	M	zinski očetje in možje, za-
Tl	ErVK BL M Hv	t0 ni 8 te strani nobene
Lp	nevarnosti. Bolj me moti
s|c	to, da sem že trikTat zano-
sila. Toda tudi iz teh zagat si znam pomagati.* Novinarja sta onemela nad temi odgovori. «Kako, da ste se odločili za ta poklic?* «Ne vem, kar tako. Nekaj zaradi tega, ker sem rabila denar, nekaj pa zato, ker mi takšno življenje vsaj za sedaj ugaja. Ce se bom nekoč odločila, da sc poročim, ga bom opustila.* Preden so se poslovili jima je dala naslov drugega dekleta. «Spoznala bosta še druge vrste »telefonskih deklic*, jima je pred slovesom še dejala.* In res sta tokrat spoznala »letečo telefonsko deklico*. Bila je to majhno, drobno in lepo dekletce, ki bi Jo vsak lahko zamenjal za ubogljivo hčerko kakega industrijca, ali pa za dobro plačano sekretarko. In res je bila tudi ona neke vrste sekretarka, samo, da je imela kar cel kup šefov. Njena naloga je pa, da spremlja svoje kliente na raznih službenih potovanjih ter da jim krajša čas »Od nas se ne zahteva samo, da smo vedno lepe in okusno oblečene, temveč moramo biti tudi izobražene, da lahko vodimo razgovore v vsaki družbi* je pojasnila vedno bolj začudenima novinarjema. «Moja naloga je, da imam potni list vedno v redu. Klientov ne manjka. Prepotovala sem že skoraj vso Evropo in tudi nekatere države Bližnjega vzhoda. Moj po-^ klic je morda nekoliko bolj
VELJAVEN OD 13. DO 19. APRILA
._____ Strelec (od 23.
f * V\ 11. do 20. 12.)
■ "j \ Mnogo opravkov L J in dopisovanja, V /L J Sreča vas še m ^—S zapustila, čeprav se vam tako zdi. Ugodne prilike za potova nje in prijetne izlete. Nevoščljivi jeziki naj vas ne razburjajo.
  Kozorog (od 21,
f	12. do 20. 1.) Več
k \ novic; vse pa ne JH,] bodo prav dobre.
1 / Prilagoditi se bo-ste morali novim razmeram, ki se bodo v bližnji prihodnosti zboljšale. Ogibajte se družinskih prepirov.
Lev (od 23. 7. do
22. 8.) Tudi vam \ je sreča še na-I klonjena in se *	J lahko lotite na-
V S Črtov, ki so vam pri srcu; toda delajte	načrtno. Prijetne vesti;	poslovni razgovori.
Možnost potovanja.
Oven (od 21. 3.
f	\ do 20. 4.) Razgi-
\ bani dnevi in no-J vosti. Imeli boste £	J polne roke dela
in dosti opravkov. Preden se odločite za nekaj, dobro premislite. Prijatelji vam bodo pomagali. Pazite bolj na zdravje.
Bik (od 21 4 do
020 5.) Zvezde »o vam naklonjene in lahko uredite važne osebne zadeve, zlasti ekonomskega značaja. Bodite bolj vztrajni. Prve dni ne bo šlo, ob koncu tedna pa boste bolj podjetni.
Dvolčka (od 21.
5. do 22. 6.) Pr-/ AAA \ ve dni boste na-ln tVL) leteli na vpraša-J nja, ki jih boste morali rešiti in vas bodo malo zmedla. Zasebne zadeve boste lahko uredili ob zaključku tedna. Novosti naj vas ne spravijo s tira.
  Rak (od 23. *.
/TTrN. do 22. 7.) Poklic-no deio zahteva I ZMFA / v*č pozornosti m V ’< 1J dobre živce. U-godne prilike za ureditev zasebnih zadev. Zvezde so vam še naklonjene, zaradi tega iz-rahite vse pri'ožno'sti.
Devica (od 23.
* do 22. 9 ) Se
' fKt \ vedno nerešene j zasebne zadeve, J zlasti ekonom-skega značaja. Nekoliko več iznajdljivosti in poguma, pa jih borte v kratkem rešili. Ugodne prilike za sentimentalne zadeve.
Tehtnica (od 23-f x 9 do 23. 10.) Hi-
til 1 tro se botte ra;-
fVT’ 1 burjali, ker se l [1 J vam bo zdelo, da V ./ ne morete rešiti neke zapletene zadeve. Posvetujte se s prijatelji glede stvari, ki lahko odloča o vaši prihodnosti.
  Škorpijon (od 24
10 do 22. 11.) Se
'	\ boste nekolike
Vi' I r.ervozni in se bo l aM J ste prepirali. H koncu tedna pa se bodo razmere zboljšale in se boste lotili svojega dela z večjim elanom. Ugodne prilike za re šitev važnih vprar.ani.
Vodnar (od	21.
1. do 19. 2.) Pod
ds	\	jetnosti vam	ne
L	primanjkuje,	le
JI	/	nekoliko več	re-
da v osebnih zadevah! Male nevšečnosti in nesporazumi bodo izginili proti koncu tedna. Bodite bolj vljudni in popustljivi.
.—.	Ribi (od 20. 2
do 20. 3.) Ugod A	ne prilike za	pj
klicno delo.	Ma
le nevšečhosti v *	družini, ki vas
bodo vznemirjale, ker ste še nervozni. Pomirite se, pa bo mir v družini in ne boste izgubil1 pr.ijatel iev
im
VKKk
<1SoOqoooOOi
^kaj misli pred pomembno
bo letošnje tekmovanje koscev *ehnično bolje uspelo od lanskega
tiiti bo treba predvsem dve vprašanji: kje in kdaj naj bo tekmo-^/6 in po kakšnem kriteriju bo komisija ocenjevala tekmujoče kosce
b° komu zdelo
,'Wg°V0riti 0 k08nji
"C.TU koscev - ko 4 Vi'
!a^» Je* h** ^ ni °zelene emo-da b°ie
% ;:'0Vsn* koscev u-
c^Uanikega’tedaj
-	0a!a	in	jt tre-
i!. b° letoi-=2aČeti z delom’
J1' #ajv5j°Sn^a Prireditev v l,:	1	mert zadovoljila
' m gledalce.
,*"®kaj besed o lan-0V^3U. Predvsem
N,f5mejkUedariti' da je za'
SSil, 2veze, ki je or-
«*)!'Vo tekmovanje >v lakr etela na ugoden
pr* kmetovalcih
k.M* O«!*«!	1	H-IUCU
odziv !m obainstvu, saj ko
ev zadovoljiv, - b" b,i«lL^hk° rečemo, da v ®ko te’ tov
i
■. — I w
bilo nekaj
,lt°tin2U t)e, b*io gledalcev
IsS llt ahko re^'
l'*ivečia t0km?vanie ko-
tv naf kmečka priredij* t fm Področju. Or-
k.'1 Eeprav“°Vanja ie bila
pNh *
C*"! oceM .iivosti in »ecei ,^evan3a je bilo
C l!>* ttnr **• Te kriti‘
š m avi^ene, a organi?’* Zameriti, saj so S Pn^eb z zadevo, »hfcdčlt. * sPada v pristoj-“	**	»‘rokovne	or«.
Pri letošnjem drugem tekmovanju koscev bo treba na vse te stvari pomisliti in ko sc bo v kratkem sestal odbor Kmečke zveze, bodo temu vprašanju nedvomno posvetili potrebno pozornost. Gre za vež vprašanj, ki so po našem mnenju bistvene važnosti za uspeh te prireditve. In da ne bomo po nepotrebnem zgubljali časa, naj začnemo s prvim vprašanjem;
Kje in kdaj naj se organizira tekmovanje koscev?
Mnenj je več. Eni pravijo, da bi bilo najbolje, ko bi tekmovanja prirejali vsako leto v Bazovici. Glavni razlogi, ki govorijo v prid temu mnenju, so v tem, da je Bazovica nekako živinorejsko središče, da je travnikov na pretek, da so ugodne prometne zveze itd. Drugi pa pravijo, da bi morali tekmovanje prirediti vsako leto v drugem kraju, predvsem pa eno leto na Krasu, drugo leto pa v Bregu. Ta način naj bi pripomogel k popularizaciji tekmovanja in bi zajel več koscev kot sicer. Za kaj se bodo organizatorji odločili? Vprašanje je zanimivo m v kratkem bomo nanj dobili odgovor.
V zvezi s tem vprašanjem se postavlja drugo, iu sicer,
^NABREŽINA
"*>U ieb
VPtbwuarja smo či-
*V l*Sm dnevniku«, ***« . S*,t: J1 turistični se-
ruarja smo či-
S L. Vi
lanu
turistični se-
ta
razstava na-
''iv.d®®3
S v*' »aj* V'*4 "aS je
J 3e marmor o-^ d11* t,P3eSka industrija _ sP°darska vei»
•>;- >>,„ r-4.arska veja, *»® , °gim družinam
V?J1 Cvg‘m druži \ *,r»dj t ’ žePrav skro-
^ U,lr,19huega smo na nje’ V>tedn„Vsi za*nteresira.
<0b«n'£lavf!
S i? n^"ske razsta’
S«V* 'o dniki’ trgovci).
^d«*	vi!**	običajna
-PodaVkn3/8 kate'
ehi » dejavnost. J i(<»mo že imeli ži-
KRIZ
Cim manj so gostje po gostilnah s pijačo zadovoljni — in tako je, žal, marsikje na našem področju — toliko bolj so v čislih ne le redke gostilno s pristno domačo pijačo, ampak tudi naš že stari način razpečavanja lastnega vinskega pridelka — osmice. Danes je ta naziv mnogo bolj umesten kot nekoč, ker se dober pridelek na splošno razpeča v r.
i. l°b4do in 8 Pod-
VhV t*h'nka‘ bi rada spod-
^^vaznejšihkml
S	da	napove-
Nl> je letos ne bo. S>K{n.°'Up.ni,a
X V.
0‘va sreaZ'age: - naj-
V‘ r»*«tf-'nam zdi ta
k'tš!)	Sr	j	že	iz8°'
i t*., ln v « (z‘vino, vi-
kVs1* tud;3e,T !voj trud Sbn 1,1 jt 1 s‘rožke. Tudi S	e	a3	podobne-
cbiikr,ra,i'mu
h <t v,pti r»,	°	in	lmetl
SM inda ’tavi stroške, vi v nakloniS ’^ci Prvotno ^ {Si* » ni’ »o se naj-
Nu Vdelan mvisHU' češ: ildelki camen’ kaj XS lta!n ko ba lah-V‘htk the2 n er' v surovem ^ Pa ^ropaKande! Za
Kv* »' Odn menda ni druoj P°yedali svoj
tVa °rgani ! tem zain' I t», itd j , ‘trgovinska
\SSl tUdi' Tako je
V/OtSk. v " V lis*
ekaj dneh. Pivci navalijo na osmico kot muhe na med in se od dobrega soda le s težavo ločijo. Tako se je začelo pri nas že pred prazniki in prineslo v v^s dobro voljo po starem«. Ta da je ta pra-a, menijo ta stari. Prav i-majo! Nič zato, če se na vse to naslednjega dne malo po-estuje mačka.
Naša vas, nekoč kmečko-ribiško naselje, je leto za le-tcm bolj proletarska in vedro bolj odvisna od delovnega trga. Možnost zaposlitve pa se krči in «mrtvih rok« je v zadnjem času vedno več. Njih število se vrti že okrog 70.
Bojimo se, da bo še zraslo, To _ zadevo	pretresamo premalo	za£etnl	fazi	tekmovanja	pred-
resno in	stvarno.	Prav bi bi-	vsem	ta,	da	bi	njeni	posamez-
lo, če bi	se malo	ozrli k so-
sedom Prosečanom in jih po možnosti	skušali	posnemati.
Mislimo na vrtnarstvo. Mai'
»Sa*5’
li.1) a,?*®
3® za to pre-
!!>Ncihni8 ie' da bi se
hN »Pr0'iUa ar ,)e na*
VK> d*lo ^ ^lSil za ‘o
t
pripra
mS ®a o 5ebn° opozo-5 k> vod, iz SN>a n„ ' Prnti Trno.
W' ?* 3* iSto SemP(>
t1;.'«-"
V izre.1« ■“**,eaom
ra2Rledom
V,*ih,!,Ua ol?a,nki<' t8k0 orjc. V ja
S * U p»r’di VB* do
SV* Pfiha,! 8vicarsk
'hSa« v*ait,> se*nkaj i
V
.. 'ia, 'J' iIrn razen , . dobe dobro
PoBt
r«tbo.
kdaj naj bo tekmovanje: dopoldne ali popoldne? Eni pravijo, da bi bilo najbolje v zgodnjih dopoldanskih urah, drugi menijo, da bi dopoldne napravili izbirno tekmovanje, popoldne pa finalno tekmo, tretji pa so mnenja, da bi bilo tekmovanje popoldne in zoružcno s kako vaško veselico. Po .našem mnenju bi bilo najbolje tako, da bi kse tri predloge združili v enega; da bi namreč priredili izbirno tekmovanje dopoldne, popoldne bi lahko bila finalna tekma in po njej bi se začela prosta zabava.
Potem je tu vprašanje tekmovalnih prog. predvsem se nam zdi, da so bile lani tekmovalne proge površinsko premajhne, saj so jih kosci pokosili v največ pol ure časa, eden celo v 13 minutah. Res je, da je težko dobiti večje komplekse travnikov, ki bi vsaj približno ustrezali enakim pogojem, a menimo, da bi se šlo lahko preko tega. Po r.zšem mnenju bi bilo bolje, ko bi večji kompleks zemljišča razdelili na določene, površinsko enake dele, in jih nato izžrebali. Za košnjo določe-ni travniki bi morali biti taki, da bi zahtevali vsaj dobro uro dela. In če bi prišlo do finalnega tekmovanja, bi zanj pustili raven travnik, ga zakoličili in vsakemu odmerili kos, ki bi bil enak drugemu.
Glavno vprašanje pa je o-cenjevanje, saj je bilo lani na ta račun slišati največ kritik. Zgodilo se je namreč, da kosec, ki je svojo progo pokosil v 13 minutah, ni dobil nagrade, oni, ki je potreboval pol ure, pa je nagrado dobil. Zato bo treba letos predvsem u-poštevati faktor «čas», saj je dejansko res v glavnem od časa odvisno, če je kosec dober ah ne. S tem pa seveda ne mislimo podcenjevati dela Kot takega, namreč kako je bil travnik pokošen. Zato mislimo, da bi se moralo ocenjevanje naslanjati predvsem na čas, ootem pa bi imela komisija nalogo, da vsaa pokošen kos pregleda in posebej oceni delo, predvšem čistost košnje.
Se nekaj besed o ocenjevalni komisiji. Slišali smo mnenje, da bi morala biti vsaka vas, ki bi dala kosca za tekmovanje, zastopana tudi v c cenjevalni komisiji. Toda zdi se nam, da ta kriterij ni pravičen, saj bi se hočej nočeš zgodilo, da bi vsak svojega raščana bolje ocenil. Po našem mnenju bi komisija morala biti sestavljena iz kmetovalcev, ki s tekmovalci ne b, imeli nobene, ne posredne ne neposredne zveze. Le na ta način bi zajamčili nepri-stranost in objektivnost. Naloga komisije bi morala biti v
mo, da bo tudi letos odziv naših koscev zadovoljih, najmanj enak lanskemu, a upamo, da bo še večji. Toda zdi se nam, da bi šli lahko še malo bolj v širino in zato menimo, da bi k tekmovanju povabili tudi naše rojake iz Goriške in Beneške Slovenije. S tem bi tekmovanje pridobilo na pomenu in ugledu.
Seveda so še vprašanja, ki jih bo treba obravnavati. Toda lansko tekmovanje je bilo dragocena izkušnja in tako ne dvomimo, da bodo tudi pri letošnjem tekmovanju organizatorji storili vse, da bo organizacijsko in tehnično brezhibno potekalo.
* M , t**« .
i,” t	-
iTrMillllli i ' '1 > '	>	m	,4<Sf
■l!
Slika nam kaže vhod v znano podzemeljsko jamo pri Treb. čah. Nad odprtino so sicer zazidali nekako cementno barako, a ta je brez vrat, tako da lahko pride zraven kdorkoli. Prav bi bilo, ko bi spet namestili vrata, saj je znano, da nesreča ne počiva. In če bi do nesreče prišlo, kdo bo prevzel odgovornost?
KRIŽANKA
BESEDE POMENIJO:
imiiiiiiiiMiimiiuiiiiiiniiiiiiMMiiiimiiiiMiiiitmiiftitiiiniimiiiHimmntiiimiinmiMiiiiit, ■iiiMiiiniuiiiiimiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VODORAVNO:	1. redkost,
12. vrsta piščalke, 17. zdrobljeni ostanki, 18, nosniki, 19. župnik, 20. skandinavsko moško ime, 21. pomembna, dobra lastnost, 22. majhna ploča, 23. glas, 24. izvršiti drugo britje, 25. vrsta klorove spojine, 26. znak za erbij, 27. časovni prislov, 28. moško ime, 29. kratica za Osvobodilno fronto, 30. junaki, 31. preomo-tan, 32. oblika pomožnega glagola, 33. vojna zvijača, 34. vrsta cvetov (ajda!), 35. vojaško vodstvo, 36. neumna, z žebljem pritrjena, 37. srbski pisatelj, 38. svojilni zaimek,
39. prebivalci goriških Brd,
40. orodje, 41. oddelek, predel, 42. prečni drog v kozolcu, 43. bolezen, ki jo po.vzro-čijo glive, 44. izročim za kupnino, 45. okrajšano moško ime, 46. zadovoljen, 47. razkopavam zemljo, 49. italijanski predlog, 50. obrtnik, 51. jedilni pripomoček, 52. znak za galij, 53.
Kaj moramo
olupljen, obeljen, 54. roman pi°atelja Bartola, 55. vinograd-
lško delo, 56. stranka v prav. di, 58. vrag, 59. planinske ptice, 60. miselni, 61. nevoščljivec.
NAVPIČNO:	1. sostav, u-
da bo letina
sikatera družina bi si mogla tem vsaj delno pomagati. Nezaposlenost moških pritiska na ženske, da si iščejo zaposlitve v svojstvu hišnih pomočnic in tako ublažijo težke socialne razmere. Z vrtnarstvom (zelenjadarstvom, cvetličarstvom) bi mogle — vsaj nekatere — doseči ieto.
Ze večkrat je »Primorski dnevnik« pisal, kako izgubljamo zemljo ob obali. Kos z« kosom zamenjuje svojega lastnika In z njim tudi svoj značaj. Spekulacije so v polnem teku, gospodarji pa računajo na skok cen, na lego in vrednost svojih parcel. Ze sedaj gre cena kvadratnega metra zemljišča z lepo leR® v tisoče. Naravno, da Je to zapeljivo in )e tudi razumljivo, če lastnik taki ponudbi podleže. In vendar drži, da pomeni zemlja za vsakogar rajbolj trdna tla pod nogami. Denar je kot trgovsko-promet. no sredstvo vedno bolj potreben. A ima to slabp lastnost, da je lahek, premičen (pravi« mo da je okrogel) in zaradi teg- v mnogih in celo premnogih rokah kaj hitro in brez gospodarskega hask* skopni, uahko si očitamo, dg smo premalo realni, oi-.roma, da na splošno premalo računamo z resničnimi razmerami. In to Je naše zlo,
ni člani pazili predvsem na čas vsakega posameznega tek. movalca in šele po košnji bi morali v skupini pregledati pokošena zemljišča.
In za zaključek še to: misli-
Od vsakega dela pričakujemo čim večji gospodarski u-speh. Cim večji je uspeh, tem večje je tudi moralno zadoščenje in toliko večja pobuda za nadaljnja ustrezna prizadevanja. Menda pa nobena dejavnost ne pričara prijetnih čustev v toliki meri kot obdelava zemlje, kjer gre v vsa. kem primeru za novo rast, no. vo življenje, ki pteteino pomeni nujnost za naše življenje. Vsakogar pa potre, če je njegov trud malo uspešen, o-ziroma — v našem primeru — če so slabe letine. Takih je pri nas veliko preveč.
Veliko preveč, ker ni skrb za vsako uspešno novo rast, pa naj gre za rastlino, Hval ali človeka, tako enostavna zadeva. Poljedelec ima predvsem posla z rastlinami. Te pa so zagonetna tvorba, skrivnostna tovarna, ki more delovati samo pod vplivom toplote in svetlobe, zraka in vode. Le z njihovo pomočjo morejo kmetijske rastline spreje-_ mati iz zemlje one snovi, ki jih za svoj razvoj nujno potrebujejo. To pa pomeni, da čeprav bi bila zemlja s temi Snovmi te tako bogata, brez teh štirih zidarjev bi bile sno. vi za rastline brez vsakega poj mena. Seveda velja tudi tukaj in predvsem tukaj pravilo: Ne preveč tega ali onega, zlasti ne toplote ali vode, a ni ti premalo!
Redke so zemlje, ki bi mogle nuditi ' rastlinam -*■ v tam primeru mislimo kmetijska rastline — pogoje za njihov razvoj v zadostni meri, in Še to seveda le za določen čas. Fristopiti mora človek in vpreči kot pomoč naravi svojo dejavnost. Rečemo, da mora z naravo sodelovati. To pa je
zelo širok pojem, ker sode-1 letini. Kmetje se vedno bolj
lovanje je takšno ali drugačno: dobro ali slabo, umno in zaradi tega uspešno, ali pa starokopitno in zaradi tega neuspešno. Tako je v primerjavi z naprednimi deželami pri nas zastarelo: držimo se starih navad, starega načina kmetovanja in zaradi tega ne moremo zaznamovati večjih uspehov — boljših letin. Naš pridelek sestoji v glavnem iz krme (živinoreje), okopavin in vina. V splošnem je skromen po količini in večkrat tudi po kakovosti. Kako hude gospo-a arske posledice trpi naše kmetijsko gospodarstvo, če pri. delamo na hektar 23—30 stotov slabe nanjesto še enkrat toliko dobre krme, ki bi pri molži zadovoljila gospodinjo! Naša krompirjeva letina se giblje med 150—200 stotov na hektar. Sami kmetje pravijo, da je to za polovico premalo. Moderno vinogradništvo računa s tri, štiri in večkratnim pridelkom (v Vipolžih v Brdih je dala lani malvazija 260 hi na hektar)!
Dočim so za zvišanje pridelka krme in vina potrebne večje investicije (vloženje kapitala za zboljšanje zemljišč, oziroma za nove vinogradniške nasade), ni v poljedelstvu to potrebno, ker moremo to doseči s pravilno pripravo zemlje, z dobrim in primernim semenom in s pravilnim negovanjem rastlin med razvojem. S privitno pripravo zemlje omogočimo čim bolj pravilno učinkovanje prej o-me njenih činiteljev (sonce, voda, zrak j na zemljo in zalotimo (z gnojili) zemljo s potrebno hrano za rastline. To je zelo važno poglavje, ki močno odloča o douri ali slabi
a?
r k OS	<	J,K	X
X zidom, ki ga vidimo na sliki, so pregradili nekdanjo sežansko cesto, ki Je povezovala Bazovico s Sežano. Na prihodnjem zasedanje stalne mešane komisije, ki se bo sestala v torek v Vidmu, bo jugoslovanska delegacija predlagala, da bi na tej cesti postavili nov dvolastnlškl blok, s čimer bi močno ustregli predvsem kmetovalcem in živinorejcem iz Bazovice, ki morajo sicer napraviti 12 km dolgo pot, da lahko pridejo na svoja zemljišča onkraj meja
animajo zn dobro seme, ki tudi vsebuje pomemben delež za uspešno letino. To pa gre v znatni meri skozi privatno trgovino, ki nudi zato premalo jamstva. Večje jamstvo mo. re nuditi lastna ustrezna organizacija (kmet. nabavno-pro-dajna zadruga).
Ze sedaj — ob setvi in saditvi -r opozarjamo na negovanje poljskih rastlin. To sestoji predvsem iz zračenja trahlanja) zemlje, gnojenja z umetnimi gnojili pod list in iz zaščite pred škodljivci. Dostop zraka v zemljo v času razvoja rastlin je važna za-deva. Zemlja se torej ne sme preveč uleči, strditi in tako ivirati pronicanje zraka vanjo. Treba jo je torej ob rasti poljskih rastlin po možnosti primerno rahljati, in to tudi zato, da zadržimo v žtjej vlago čim dalj časa. To Velja zlasti za vse qkopavine.
Ko so rastline primemo razvite in če nismo že prej pognojili, oziroma zadostno po gnojili, moremo to storiti gnojenjem z umetnimi gnojil pod list. Ce so vkopavine slabo razvite in imajo slobotno bledozeleno listje, jim potresemo dušičnato gnojilo (čiltk; soliter) in za boljši in lepši plod Še s kalijevim in /o forum gnojilom (kalijeva sol. su-perfopfat). Sicer dobimo v trgovini sestavljeno gnojilo, ki vsebuje vsj tri snovi. Gnojenje opravimo ob p letvi.
Zaščita poljskih pridelkov se nanaša predvsem na krompir in krmsko peso. Prvega napadata koloradski hrošč in pe-tonospora, peso pa gosenice Borba proti hrošču jt že znana, proti peronospori pa se navadno poslužujemo — a vse premalo — modre galice, ki je v vsakem primeru zelo priporočljiva.
stroj, sklad, 2. začetek, Izhodišče. 3. svojilni zaimek, 4. dedna zasnova, 5. del telesa, 6. žensko ime, 7. potegovati črta, 8. stopiti ven, 9. kazalni zaimek, 1(J. okrajšano žensko ime, 11. osebni zaimek, 12. vrsta meča, 13. prebivalec me. sta ob Jadranskem morju, 14. umorjen, 15. okrajšava za La-cedemonija, 16. nepismen človek, 19. mesto ob istrski obali, 21. mešana krma za pitanje, 22. poljski delavec, 24. postajati zrel, 25. .kamnoseški delavec, 27. pesno perje, 28. trd kamen, 29. otalim, 30. redovne obleke, 31. prej, 32. ječim, vzdihujem, 33. zategadelj, 34. učitelj živali. 35. raz-hojen čevelj, 36. izgubiti živo barvo, 37. slovesen, 38. rastlina ovijalka, 40. invalid, 41. začetek zavedanja, aktivnega življenja (množ.), 43. križajoč povprek, 44. priprava, ki kaj drži, 46. če jih cedimo, si kaj vneto želimo, 47. letovišče v Italiji, 48. stoj, miruj, počivaj (v igri!), 50. lepilo, 51. sad, 52. uspehi v nogometni igri, 53. vrv, 54. klic v na-lečju, 55. gora v Julijskih Alpah, 57. predlog, 58. kratica za Zvezo komunistov, 59. med. met.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODOR VNO: 1. dediči, 6. kolaps, U. epi, 12. encim, li. ure, 15. krivina, 19. nos, 21. enaka, 25, renegati, 27. sledilec, 29- atomist. 30. Slovaki, 31. L(judska) P(ravica), 33. onile, 34. praviti, 35. at, 36. UL T, 38. Ika. 39. zletati, 40. kri, 41. Verd, 43. slabina, 45. il, 46. Neva, 47. umivam, 48. vrv, 50. Mirna, 51. previta, 52. grozen, 54. ata, 55. prelati, 56. krepel, 57. re, 58. kredit t, 60. klatim, 62. svariti, 63. pud, 65. ošine, 66. obiti, 68. mamon. 70. pasivnež, 71. kosi.
NAVPIČNO: 1. deveto, 2. e-pigoni, 3. dinamika, 4. če, 5. Inn, 6. kis, 7. ONI, 8. au, 5. predati, 10. seniki, 13. Col, 15. Krilov, 16. re, 17. Ina, 18. Aii-la, 20. Slovani, 22. ali, 23. K(ardelj) E(dvard), 24. ace-tilen, 26. Ise, 27. slatina, 28. Evita, 30. srebati, 32. plenitev, 34. plaviti, 35. ari, 37. trema, 39. zlivati, 42. dva, 43. smel i, 44. propast, 47. ureditev, 48. vrelo, 49. vzeti, 50. Mars, 51. Pretiš, 52. Grk, 53. Elin, 55. priba, 58. krop, 59. rum, 61. me, 63. paž, 64. dok, 67. me, 6.9. no.
'PROSI ZM-r—
«*O6L0/J
 ^
DursY...rr
kNOR ?
s
BAHJLNil VOLK , K/ JE BIL NA $ELU BOJEVNIKOV, SE JE PRAV ČUDEŽNO	,	BS
MOTV/,.. VSI M pr V/
W°AU. A*C\J! BO JEVN/k/
SLIVNO
O naših poteh smo pisali že nekajkrat. Smo v tem na slabem. Vendar upamo, da ne bodo te razmere trajale v večnost, saj ie sama obremenitev urejenih cest zahteva, da se čimprcj uredijo tudi slabe poti ki niso več kos svoji nalogi. A cestni piomet še narašča, in to celo na poti, kot je naša proti Sempolaju in Sesljanu. To je že stara, lahko rečemo zgodovinska pot, ki je služila devinskemu gradu; temu so tod vozili dajatve vasi od Repentabra sem in tod so jahali njegovi upravniki po svojih opravilih. Od tedaj do danes se bistveno ni spremenila. Občina jo vsako toliko malo »osnaži«. Tudi le tos je pot proti Sempolaju nasuta z drobnim gramorim. Za nekdanje razmere bi to zadolčalo, za dt.lašnje pa ne.
Obe novi stavbi (trgovca Miliča in vdove Marušič) sta že zasedeni. V prvi je javna tele-fonska govorilnica.
KOTVA NE Bi Rf\TJUN.£J-,k.AJ SE JE ZGODILO j S E JE ISAM JEN t VOLK
OGLEDOVAL NASKOČI, DOKLE tj N! li$l
IME. A KEVAJ Nt.
£qr4 za raz.
.PRAVO!
X
Od
MALA BELA KAČA /J 'N/O f TO WPQ4v MOJE]jpS^
um
....in dru&i sojo urrpa odkuRil/.
ZATO SE LEPO O BRNI PRoTI VRHU i
op/čc /hzačhi premikati sropnuii MNOG? ao -\y±~r
(Nadaljevanje sledi)
zemlja (ponovitev); 18.07 Robert Schumann: Simfonija št. 1 v B-duru «Pomla<lna»; 18.37 V narodnem tonu (domači plesi in popevke);! 20.00 Revija zabavne glasbe; 21.00 Melodije za vas: 2*.15 V plesnem ritmu; 23.10 Od
obeh	predtenm
prvo in drugo men '
Vsa tri tekmovali ^ ocenjevala strokov I (j misija.	- ’
Slovenska Pr0svetnavrtt, za bo podelilo ra drugo, tretje 'n ^ mesto v jinolu (|) prvo, drugo, treti" četrto nagrado.
zgodba; 20.30 Poročila; 22.05 Portreti velikih: Gandhi; 22.30 Poročila.
Jutri
14.00 Šolska oddaja; 17.00 Oddaja za otroke; 18 30 Poročila; 19,05 Popevke; 19.35 Oddaja za delavce; 20.05 Športna oddaja; 20.30 Poročila; 21.00 Film; 22.35 Športna oddaja in poročila.
RTV JUGOSLAVIJA
11.00 Kmetijska oddaja — Ljub. ljana; 11.30 «Na valovih Mure«, film po noveli MiSJca Kranjca v režiji Igorja Pretnarja — Ljubljana; 20.00 TV dnevnik — Beograd; 20.20 Tisk partije do vojne — dokumentarna oddaja v okviru proslav za 40-letnico ZKJ — Zagreb; 20.35 Dokumentarni film — Zagreb; 20.50 Glasbena revija — Zagreb; 21.50 Mile Klopčič: «Ma-t;», mala scena — Beograd.
Jutri
20.00 Oddaja iz poljudne znanosti — tehnični filmi — Zagreb; 20.30 «Enainštirideseti», sovjetski celovečerni umetniški
DRUŠTVO SLOVENSKIH
GOSTILNA
ŠKABAR
dobrim
GOSTILNA in TOBAKARNA
Pismo svetovalca NS1 dr. Dekleve županu
Namesto predlagane delegacije
odpotovali v Rim samo demokristjani
Neopravičljivo županovo ravnanje ■ V delegaciji bi morali biti zastopani predstavniki vse tržaške javnosti in važnih ustanov
Te dni so tržaški časopisi obširno poročali o županovem potovanju v Rim. Spremljali so ga tudi pokrajinski tajnik Krščanske demokracije Belci, oba tržaška demokristjanska poslanca in predsednik trgovinske zbornice Caidassi. Preden se na kratko dotaknemo rezultatov tega potovanja, bomo orisali čudno županovo ravnanje.
3. februarja je svetovalec Calabria predlagal, naj bi dal občinski svet pobudo za sestavo delegacije ali komisije, v kateri naj bi bili predstavniki občinskega sveta, trgovinske zbornice, sindikatov in pokrajine ter morebiti še predstavniki drugih ustanov. Ta delegacija naj bi šla v Rim, kjer bi intervenirala pri vladnih organih in zahtevala vladne ukrepe v prid tržaškega gospodarstva, zlasti pa v prid lad-jedelniške industrije. Predlog so sprejeli takrat vsi, vključno z županom. Kasneje se je v pokrajinskem svetu pridružil tej pobudi tudi predsednik pokrajine Gregoretti.
V zvezi s tem je občinski svetovalec Neodvisne socialistične zveze dr Jože Dekleva pisal županu dve pismi. V drugem au dne 24. marca je dr. D, eva napisal, da se iz županovega odgovora na njegovo prvo pismo vidi, da gre za nesporazum, kajti na sej' občinskega sveta 3. februarja so bili vsi prepričani, da je župan usvojil predlog o sestavi delegacije, ki bi šla v Rim. Pismo dr. Dekleve županu se tako nadaljuje:
V svojem pismu mi pišete, da naša uprava ni sklenila, da se ustanovi taka komisija, marveč da je dala pobudo za to, da se Vi sporazumete s predsedniki pokrajinske uprave, trgovinske zbornice, Javnih skladišč in rotacijskega sklada za koordinirane akcije v prid dejavnosti tržaških podjetij, zlasti pa podjetij skupine IRI.
Predvsem bi hotel vedeti, če imajo predstavniki ustanov, s katerimi ste se že posvetovali, namen intervenirati v Rimu s kolektivno delegacijo in s smotri, ki ste jih navedli. Ce je to vaš namen, kot se mi zdi logično, se s tem popolnoma strinjam.
Toda ker načrti investicij IRI ne predvidevajo, ničesar za podjetja v Trstu, ker ni predsednik vlade Segni v svojem programskem govoru sploh omenil potreb tržaških podjetij in ker Segnijeva vlada sedaj redno deluje, tržaška industrija pa nujno potrebuje konkretnih ukrepov. Vas prosim, da vsaj približno poves’e, kdaj bi lahko ta delegacija odpotovala v Rim, kako bi lahko bila sestavljena in kakšne ukrepe namerava zahtevati. Vse prebivalstvo bi z zadovoljstvom sprejelo Vaš izčrpen in konkreten odgovor v občinskem svetu na to Vprašanje.
4. aprila je župan Franzil odgovoril dr. Deklevi, da so v Kirnu že štirje tržaški poslanci, ki so bolje kvalificirani, da zagovarjajo tržaške interese pri vladi. Njegovo pismo se nato nadaljuje; Kljub temu imam namen, da se kot župan pridružim njihovi dejavnosti v Kim z vsakovrstnimi posegi, med drugim tudi z obiskom pri predsedniku vlade in ministrih ter tudi po stranki, kateri pripadam. Poudarjam pa, da bom zapustil svoje delovno mesto in odpotoval v Rim samo takrat, ko bom gotov, da me sprejmejo ter da fcom odšel v Him z osebami, ki mi bodo olajšale težko nalogo, da dosežem okrepitev gospodarske dejavnosti v Trstu. Gotovo boste razumeli, da je treba to tako važno akcijo pripraviti in izvesti x namenom, da se dejansko dosežejo zastavljeni smotri.
Iz tega pisma je jasno razvidno, da je župan Franzil prelisičil občinski svet ter da si je hotel prihraniti vso pobudo zase oziroma za svojo stranko. To se je videlo tudi iz odgovora, ki ga je dal v občinskem svetu na seji 3. a-prila, ko je dejal, da pojde v Rim s takimi ljudmi, ki bodo vladnim krogom pogodu. Fri tem je še zvito dodal, da mu je pač glavno doseči v Rimu čimboljši učinek. Potem pa se je iz časopisov zvedelo, da so odpotovali v Rim. Takšno ravnanje vsekakor ni demokratično. Ce bi šel župan na primer samo k tajniku svoje stranke Moru, tedaj ne bi imel nihče nič oporekati, toda ker je šel k Segniju ter k raznim ministrom in podtajnikom, je stvar drugačna. V Rim bi morali iti zastopniki vsega tržaškega javnega mnenja, ker bi tako lahko z večjo upravičenostjo in močjo nastopili pri vladi ter branili tržaške interese. S takšnim pristranskim strankarskim in osebnim ravnanjem, pa si župan res ni dal lepega spričevala. Človeško razumljivo je, da si pač hoče nabrati lovorik ter morda kakšno kolajno, toda politično njegovo dejanje ni na noben način opravičljivo.
Kar se rezultatov potovanja tiče, se zdi, da »o do sedaj kaj skromni. Nekaj splošnih zagotovil o prostem področju v industrijskem pristanišču ter o naročilih ladjedelnicam. Glede deželne avtonomije pa menda prav nič, ker v Rimu ne slišijo sedaj radi na to uho. Da položaj ni rožnat, priča tudi sestanek, ki so ga Imeli včeraj v Vidmu predsedniki tržaške, goriške in videmske pokrajinske uprave
Na tem sestanku so razprav-
ljali o krizi v ladjedelnicah (%tDA ter poslali ministru za državne udeležbe Ferrariju Aggradiju brzojavko, v kateri so zahtevali naročila, da se ponovno zaposlijo suspendirani delavci ladjedelnic v Tržiču, hkrati pa zaposlijo novi delavci.
In še nekaj. Iz beneškega demokristjanskega dnevnika vidimo, da je dr. Franzil pred svojim odhodom iz Rima izjavil med drugim; »Kar se tiče dežele, je jasno, da bomo skupno nastopali z videmsko in goriško pokrajino in bi želel, da bi nas vse skupaj sprejel predsednik vlade, da bi se odkrito pokazala naša volja po skupnem delu. Medtem pa mora Trst v pričakovanju dežele braniti proračun vladnega komisariata, upoštevajoč, da se dviga za njegovim hrbtom železna zavesa«.
Kaj čudna logika, če je še v četrtek celo predstavnik istrskega CLN v običajni oddaji beneškega radia za «Giu-liane« dejal, da je prav naša meja ena izmed najbolj odprtih v Evropi!
•----*»—!—
Izjava MUIS o pisanju
agencije «Giulia»
Predstavnik MUIS je podal v zvezi s pisanjem agencije KD «Giulia» in z njenimi napadi na to gibanje izjavo, v kateri pravi, da agencija širi izmišljene vesti in potvarja mestno politično stvarnost. Voditelji in pristaši MUIS so takoj po odcepitvi od PSDI izjavili, da bodo stopili v PSI le pod določenimi pogoji. Med pripadniki MUIS torej ni nobenih bistvenih razlik in o-stajajo pri svojem prvotnem stališču. MUIS in PSI sta imenovala vsak svojo delegacijo za pogajanja, ki bosta stopili v stik, kakor hitro bodo nastale možnosti sporazuma v vsedržavnem merilu. Kar se tiče sindikalistov v DZ, so vsi tudi na zadnjem sestanku v torek sporazumno izjavili, da bodo stopili v PSI, če bo priznano načelo svobodne izbire sindikatov. Tudi kar se tiče trditev o različnem stališču Schiffrerja, Cesafa, Pise, Pierandrea, pulciantja’ in FSr~ zinija niso vesti agencije resr nične. Kar se pa tiče domnevnega spora med Dulcijem, Lonzo in Pittonijem izjavljajo vsi trije, da gre za tendenciozne veati. Odgovorni krogi v MUIS izjavljajo, da zavzema vseh 700 pristašev
gibanja enako stališče ter da so vsi upi prof. Zuccallija in Pretija o povratku teh pristašev v PSDl le prazna u-tvara.
 «»——
PREDAVANJE V soboto 18. aprila bo Clau-dio Tonel v Ljudskem domu v Griži pri Miljah predaval o temi; »Češkoslovaška 1939 in lik Juliusa Fučika«. Neki znani tržaški režiser bo bral odlomke iz Fučikovega dela «Napisano pod vešali«.
Kdo bo zmagal danes v Borštu ?
Tekmovanje pevskih zborov v narodni pesmi je vzbudilo pri pevcih in pri tistih, ki spremljajo njihovo delo, precej zanimanja. To smo lahko opazili že na prvi izločilni tekmi prejšnjo nedeljo na stadionu in po komentarjih, ki smo jih poslušali ves teden. Vsekakor lahko rečemo, da je tekmovanje doseglo svoj namen.
Danes bo drugo izločilno predtekmovanje v dvorani v Borštu, kjer se bodo pomerili zbori iz Bazovice, Lonjerja-Katinare, Boršta in Doline. Vse kaže, da bo tekma precej ostra, ker ima vsak zbor določene prednosti. Tudi s tega predtekmovanja bosta prišla prva dva v finale, ki bo v nedeljo 19. aprila v Avditoriju. Danes bomo torej zvedeli, kdo se bo pridružil Prosečanom-Kontovelcem in Padričanom v finalu.
Izpred sodiiča
Drago ga bo stala neprevidna vožnja
Vozil je v nedovoljeno smer in trčil ob rešilni avto
Tema je bila in ceste so bile popolnoma prazne. Le tu pa tam so žarometi posvetili na cestni tlak in avtomobili so mirno vozili dalje. Nenadoma pa je na križišču med Ul. So-
čarja Ottavio Pisani iz Ul. Baiamonti in Mario Reschitz iz Vicolo Castagnetto, pa se je vračal na postajo Rdečega kri. ža. Bolničarja sta namreč spre. mila v bolnišnico nekega boi-
litario in Ul. S. Maurizio tre- I nika in sta Se s Pieenijem
ščilo. Prišlo je do karambola med rešilnim avtom Rdečega križa in tovornikom podjetja Postir. S tovornikom je 36-letni Luciano Iviani iz Ul. Mo-lin a vento, poleg katerega je sedel Ettore Zornada iz Ul. Pondares, razvažal mleko. Rešilni avto, ki ga je šofiral Ne-reno Pičeni iz Ul. Appiari in v katerem sta bila tudi bolni-
Zaradi nepopustljivosti delodajalcev
JUTRI SPLOŠNA STAVKA
delavcev Kamnoseške industrije
Na našem področju bo stavkalo nad 1000 delavcev
Jutri bo vsedrž&vna stavka delavcev v kamnolomih, katero so proglasile sindikalne organizacije GGIL, U1L in CISL in ki bo trajala 24 ur.
Na našem področju bodo stavkali delavci v vseh okoliških kamnolomih v vseh petih občinah. Stavkalo bo nekaj nad 1000 delavcev. To ni prva stavka delavcev te stroke, saj so bili prisiljeni stavkati že lani. Zadnja stavka je bila v oktobru ter je trajala tri dni. Nato so se pogajanja obnovila, niso pa privedla d.o nikakega stvarnega uspeha, ker delodajalci nočejo popustiti in pristati na upravičene delavske zahteve.
nolomih ne dela nepretrgano dustrie -n Intersinda ter o
ter so delavci včasih tudi po več mesecev na leto, bodisi zaradi vremenskih neprilik bodisi zaradi stanja v gradbeni industriji, prisiljeni ostati doma.
Poleg tega kamnoseška industrija še zdaleč ne preživlja krize, kar še zlasti velja za tržaška podjetja, ki stalno dvi.
gajo proizvodnjo in ki so po uradnih podatkih proizvedli 1954. leta 11.311 ton marmorja in 1958. leta 28.918 ton.
Te podatke neposredno potr. jujejo tudi podjetja sama, ki so se pripravila na stavko na ta način, da so povečala v
Delavci zahtevajo v prvi vr- fadniem tednu proizvodni ri-,  m  ik tem in so v večini podjetij
sti povišanje prejemkov za 15 odst., kar utemeljujejo z dejstvom, da so njih plače izredno nizke in temeljijo na delov, ni pogodbi iz 1954. leta, od takrat pa so se življenjski stroški občutno zvišali, tako da so dejansko prejemki delavcev v primerjavi s preteklimi leti sedaj celo nižji.
Po lestvicah delovne pogodbe iz 1954. leta prejema ročni delavec 140.20 lir na uro; poleg tega pa seveda še draginj-sko doklado, ki mu pripada po zakonu; specializirani	ročni
delavec prejema 149,50 lir, kvalificirani delavec 157,90 in specializirani delavec 175,85 lir. Te plače so zelo nizke, zlasti če upoštevamo, da morajo delavci delati v izredno težkih in zdravju škodljivih delovnih pogojih, na prostem v stalnem prahu. Poleg tega se v kam-
nin .......
Iz koprskega okraja
Priprave v Ankaranu za turistično sezono
Obnovili bodo zunanje lice Kopra Gostovanje SNG iz Ljubljane
Turistična žuje; niti dober mesec nas ne loči od časa, ko se bodo pojavili inozemski in domači turisti, ki bodo potem v skupinah ali posamezno preživeli več dni ob slovenski obali. Ce je Portorož že urejen letovi-ščarski kraj, ki je zaslovel že po svetu, nismo mogli tega do sedaj trditi za drugi ravno tako važen turistični kraj, t. j. Ankaran.
Letos pa je tudi Ankaran dobil popolnoma novo lice in marsikateri obiskovalec se bo začudil, kako je ta kraj letos lepo urejen. Poleg že obstoječe restavracije in weekendov bodo letos na razpolago še nove weekend-hišice, ki bodo oprem, ljene z vsem komfortom. Novi weexendi bodo enonadstropni in v njih bo skupno prostora za 200 gostov. Delo, ki ni še dokončano, napreduje zelo hitro in bo do 1. maja končano.
V starem samostanu, ki je bil do sedaj zapuščen, je sedaj urejena restavracija s sobami, igralno sobo in barom, ki bo imel prostora za 150 ljudi. Zunanjost starega samosta. na ali »Konventa« je prikupno urejena z restavracijskim vrtom in plesiščem, na katerem bo prostora za 600 ljudi. Na vrtu so nasajene vrtnice, ob zidu pa lepe cvetoče japonske kutne; poseben pečat pa dajejo vrtu več sto let stare cedre.
V prihodnjih dneh bodo vsa gradbena podjetja, ki gradijo v Kopru, začela z obnavljanjem fasad, tako da bo Koper dobil pred turistično sezono lepše lice. Stanovanjska uprava je za ta dela določila 3 milijone dinarjev. Tudi razna podjetja bodo po svojih možnostih prispevala svoj delež, tako da bi fasade v Kopru v dveh letih obnovili, krathi pa bodo tudi sanirali marsikatero zgodovinsko zgradbo, ki sedaj propada.
f e •
Ob koncu tega meseca bo gostovalo v Kopru SNG iz Ljubljane, ki bo uprizorilo v Kopru, Izoli in Piranu dvoje dramskih del, s katerimi je želo tako v Ljubljani kot tudi na drugih odrih velik u-speh.
Predstavili se bodo z dramo sodobnega ameriškega pisatelja Arthurjo Millerja »Smrt trgovskega potnika« in z dramo, ki jo je spisal Osborn »O-zri se v gnevu«, ki' je žela pri občinstvu obilo uspeha.
Gostovanje SNU iz Ljublja-
v letošnji sezoni.
čudno, da je zanimanje med občinstvom že sedaj veliko.
V kombinatu Delamaris si resno prizadevajo, da bi pocenili proizvodne stroške in s tem seveda tudi svoje izdelke. Zaradi obilice ročnih del je draga zlasti izdelava antipa-ste, zato si bodo nabavili stroj za rezanje zelenjave. Modernizirali bodo tudi oddelek juh z nabavo stroja za avtomatično pakiranje. V načrtu imajo tudi nekaj drugih izboljšav, tako da bo nekaj ljudi v tovarni preveč. Zaposlili jih bo-du v drugih tovarnanh v o-kolici Kopra in Izole.
* * *
V tovarni TOMOS nameravajo letos izdelati okrog 20 tisoč raznih vrst motornih koles in motorjev, od tega 17 tisoč kolibrijev, ostalo pa skuterje Galeb, tricikle Herkul, u-niverzalne motorje UMO-05 ter ladijski motor LAMO-05 K. Za izdelke tovarne je veliko zanimanje, • saj je naročil dvakrat toliko, kolikor znaša letošnji plan tovarne. Razen od domačih kupcev je največ ponudb iz držav Bližnjega in Daljnega vzhoda.
* • «
V kratkem boejo začeli obnavljati kanalizacijo v Semedeli in na Gramscijevem nabrežju v Kopru. Vsoto 15 milijonov so že odobrili. Vse kaže, da bodo letos obnovili tudi Trg revolucije v Kopru. Predvideli so 10 milijonov dinarjev, vendar še ni povsem zagotovljeno, da bodo ta denar porabili za ureditev Trga revolucije, ker je v Kopru vrsta perečih zadev, sredstev pa razmeroma malo. Pač pa bodo zagotovo začeli graditi novo pekarno s sredstvi občine in podjetja »Kruh«.
Vsota, ki jo bodo letos porabili za gradnjo stanovanj, se je povečala na 870 milijonov dinarjev. Vendar menijo, da bodo zbrali še nekaj denarja, tako da bodo letos porabili za gradnjo stanovanj v Kopru okrog milijardo dinarjev.
• • «
Koprčani so opravili že nad 8000 prostovoljnih delovnih ur v počastitev 40-letnice ustanovitve KP Jugoslavije. Urejajo pešpoti čez nasij v Ankaran in proti Škocjanu ter okolico novega stanovanjskega naselja v Semedeli. V prihodnjih dneh bodo posfnvili tudi ne'iaj pokritih avtobusnih postajališč v okolici Kopra,
delavci opravljali povprečno po dve naduri dnevno, da bi si podjetja zagotovila kamen, ki ga morajo po pogodbah dostaviti naročnikom.
Jutri <Vukania> odpluje v Ameriko
V ponedeljek bo ob 10. uri odplula iz Trsta motorna ladja «Vulcania» na redni progi pro. ti New Yorku. Ladja se je tokrat zadržala v tržaškem pri. stanišču nekaj dalj časa, ker so na njej opravili običajna popravila. Na ladjo se bo v Trstu vkrcalo 200 potnikov, med katerimi bo 170 namenjenih preko oceana. Med temi potniki bo tudi 100 ezulov, ki se bodo izselili v Ameriko. V Benetkah se bo na ladjo vkrcalo še 230 potnikov.
21. aprila stavka v lesni industriji
Delavci lesne industrije bodo tudi v Trstu stavkali 21. aprila v okviru vsedržavne stavke, ki so jo proglasile sindikalne organizacije zaradi za. vlačevanj in odklonilnega stališča delodajalcev pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe.
 «» .
V torek skupščina vseh kovinarjev
Tajništvo sindikata kovinar, jev FIOM-CGIL je sklicalo v torek 14. t. m. ob 18. uri skupščino vseh kovinarjev. Skupščina bo v prostorih v Ul, Ma-donnina 19 in bo na njej govoril vsedržavni tajnik kovinarjev CGIL Alberto Masetti o pogajanjih med kovinarji in industiijci, o stališču Confin-
perspektivah. Skupščina bo torej imela izrazito pripravljalni značaj za vsedržavno stavko kovinarjev, ki bo 16. aprila in ki bo zajela v Trstu delavce največjih in najvažnejših podjetij.
 «»-—
Običajno trčonje
Nekaj minut po 16. uri so z rešilnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 32-letnega Steilia Zuppina iz Ul. Bel-poggio, ki je imel poleg rane na roki in na podlahthici tudi zlomljeno kost.
Zuppina so sprejeli na ortopedskem oddelku. Povedal je, da se je vozil z lambreto po Ul. Flavia proti mestnemu središču. V bližini stranske Ulice Domus civica pa je prišlo do trčenja med njim in trokolesnim poltovornikom Fausta Fonde iz Ul. Ponticel-lo št. 34.
Po mnenju zdravnikov se bo moral Zuppin zdraviti 20 ali morda tudi 4o dni.
Nočni obisk v tovarni
Ponoči med petkom in soboto so neznani tatovi vlomili v tovarno »Sodificio Trie-stino« v Ulici Lamarmora. Ne* znanci so se morali precej potruditi, da so prišli do pisarn, a tu, kljub temu, da so vse prebrskali, so našli le o-koli	20	tisoč	lir	v	gotovini.
Ker	ni	bilo	nič	drugega, so
se kmalu oddaljili.
Tatvino je odkril včeraj zjutraj neki uradnik, ki je prvi prišel na delo. Njegova pisarna je bila v popolnem neredu. Ker tudi direktorjeva soba ni bila nič boljša, je takoj	spoznal,	da	so	tovarno
obiskali nočni tatovi. Zato je telefonsko prijavil zadevo policijskim organom, ki so s pomočjo agentov znanstvenega oddelka uvedli preiskavo,
 «»-----
Zlom nosnih kosti zaradi prometne nezgode
Kmalu za 55-letnim Rartolo-mejem Logarjem iz Ul. Madon-nine, ki se je v spremstvu žene zatekel v bolnišnico, se je zglasil na policijskem uradu tudi 38-letni Peter Lipovt s Katinarske ceste. Medtem ko so Logarja zaradi zloma nosnih kosti poslali na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 20 do 30 dni, je Lipovt povedal, da je on na Reški cesti podrl ranjenca na tla. Bil je namreč namenjen z vespo proti mestu, ko se je znašel preg Logarjem, ki je zaradi vinjenosti hodil sem in tja.
[ U A P « O
NEDELJA, 12. aprila 1*39 1IADIO THST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenska folklorna glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Casella: Scarlat-tiana, suita; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 in 14.30 Glasba po željah; 15.00 Jazz ansambli; 15.20 Ciganski orkester Veres Lajos; 15.40 Zbor Emil Adamič; 16.00 Glasbeni popoldan; 15.30 Plesna čajanka; 17.00 »Voo-va Rošlinka«, veseloigra v tren dejanjih, ki jo je napisal Cvetko Golar; 18.45 Klavirski duo Cer-goli-Safred' 19.15 Pestra glasba;
20.00 Spori; 20.30 Operetna glasba; 21,00 Pesniki in njih stvaritve — »Elizabeta Bagrjana«; 21.20 Od melodije do melodije; 22.10 Slovenske zborovske skladbe; 22.30 Hindemnith: Kammermuslk, opus 42 št. 1;	22.45 Južnoameriški ritmi; ‘ 23.30 Nočni ples.
THST
9.50 Kronika otvoritve mednarodnega velesejma v Milanu; 1210 Tretja stran; 17.30 Simfonični koncert; 22.45 Koncert violinistke Johanne Martzy in pianista Jeana Antoniettija.
IL PHOGRAM
16.00 Glasbena revija; 20.30 #24. ura«.
HADIO KOPER Poročila v italijanščini: 12.30 17 15, 19.15 22.30.
Poročila v »lov.: 7.30,	13.30
13.00.
6 0A7.15 Prenos RL; 7.15 ki 7.40 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Kmetijstvo in letni go, spodarski načrti — Pogovor med agronomom in Drejo«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; C 00 Nedeljska reportaža:	»Spo-
mladanski sprehod po Zgornji Soški dolini«; 9.20 Zabavna glasba; 10.00i.10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper (Catalani, Gounod Cilea, Verdi, Massenet, Ma-scagm); 11.20 Simfonični koncert;
12.00 Fogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski politični pregled; 12.50 Glasba po željah (II del); 13.30 «Za našo vas«; 14 15 Igrajo in ppjejo Pohorski fantje; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.10 Glasba po željah; 16.00-19 00 Prenos RL; 19,00 Športna nedelja: 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 in 22.40 Plesna glasba.
SLOVENIJA 327.1 n. 2(2.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 800
10.00. ISTO. 15.00	17 00,	19.30
22.00. 22.55 6.00-700. Nedeljski jutranji po-
zorav; 7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mia. dinska radijska igra — Pino Vatovec: Tretji udarec; 8.45 Kratke skladbe za razne Instrumente — Alain VVeber: Scherzetto za flavto in klavir — Marijan Vodopivec: Tri skladbe za violino in harfo — Paul Htndemith: Sonata za harfo — Blaž Amič: Tri pri-
iiiiMiiiiiiHiiamiHiiiiHiimmiiimiiiiiHiiiiiiiimiiiHMiiiiiiiiiiHiiHiHiuiiiiiuiiHiiMiiiMiiiiiiiinmiiiiiitiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiHimiMiiiiHimmiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiMiinN HOJSTVA, SMHT1 IN POHOKE
vračala po Ul. Solitario.
Hitrost ni bila velika, ker se jim nikamor ni mudilo. Vrhu tega so bile ceste prazne, manjkalo je namreč pet minut do 4. ure zjutraj. Iz Ul. S. Maurizio ni bilo pričakovati nobene nevarnosti, ker je dovoljena le enosmerna vožnja. To se pravi, da se lahko vozi samo proti bolnišnici in nikakor ne v nasprotni smeri.
Kljub temu je iz nasprotne smeri privozil tovornik. Oba šoferja sta spoznala, da sta v nevarnosti, zaradi česar sta za. vila na stran, in pritisnila na zavore. Toda vseeno je prišlo do karambola, pri katerem je rešilni avto utrpel precejšnjo škodo. Medtem ko sta se Iviani in Zornada rešila brez poškodb, sta morala bolničarja po zdravniško pomoč. Sicer njune poškodbe niso bile resne, a sta vseeno vložila tožbo proti neprevidnemu Ivianiju. Kazalo je, da se je tudi šofer rešilnega avta rešil brez poškodb; zunanjih znakov namreč ni bilo, a kaj kmalu je začel bruhati, začel se je tresti in pojavilo so se tudi motnje v vidu. 15 dni se je moral vzdržati dela, a 'ker njegovo zdravstveno stanje ni bilo niti kasneje povoljno, so ga premestili na drugo delo.
Karambol se je pripetil 24. januarja 1956. leta in šele sedaj so poklicali Ivianija na zatožno klop zaradi obtožbe nenamerne povzročitve telesnih poškodb. Pičeni je potrdil svoje prvotne izjave, Iviani pa se je skušal izmazati, a žal je moral že med policijsko preiskavo priznati, da je privozil s tovornikom iz prepovedane smeri in da j'e vozil precej hitro; Vztrajal pa je pri trditvi, da se je rešilni avto zaletel ^anf. • *	*	"T'
Oba bolničarja sta včeraj preklicala tožbo, Pičeni pa jo je potrdil, zaradi česar se je prijavil kot zasebna stranka. Dobil je zadoščenje, ker sodnik ni le obsodil Ivianija na 20.000 lir globe, temveč je odredil, da civilno sodišče določi vsoto moralne in materialne škode. Picenijev odvetnik je zahteval 5,782.500 lir. Čeprav je sodnik v glavnem sprejel predlog odvetnika zasebne stranke, je prepustil civilnemu sodniku nalogo, da določi višino odškodnine.
Sodnik D’Amato, tož. Vinci-guerra, zapisn. Scelzo, odv. zas. stranke P. P. Poillucci, o-bramba odv. G. Tamaro.
 «»-------
Nerodno je stopH
Od 6 do 40 dni se bo moral zdraviti 26-letni Livio Miotti iz Sottoselva pri Palmanovi, ki je moral včeraj dopoldne z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Verjetno si je zlomil peto leve noge, zaradi česar so ga nemudoma sprejeli na ortopedski oddelek.
Miotti je izjavil, da se je ponesrečil med delom v notranjosti železniške postaje. Nerodno je stopil, z nogo med tračnice in si jo poškodoval.
PROSVETNO DRUŠTVO •IVAN CANKAR* TRST
Naši najmlajši vabijo na svojo prireditev, Ki bo danes 12. aprila ob 16. uri v kinematografski dvorani v KRIŽU
nfUdani
tiAMAČkl'
pod režijo Eme Starčeve (članica SNG). — Pevski zbor pod vodstvom Fride Valetičeve. — Baletne točke vodi Adrijan Vile? (član SNG).
Točno ob 13.36 bo odpeljal avtobus, ki bo čakal	nastopajoče	in
spremljevalce za glavno avtobusno postajo v Trstu.
vabi na sestanek, ki bo v ponedeljek 13. aprila ob 20.30 in na katerem bo prof. Černigoj prikazal pomen slikarja Ce-zanna kot predhodnika moderne likovne umetnosti.
Opozarjamo članstvo, da bo v ponedeljek dne 20. aprila zanimivo predavanje o umrlem arhitektu Wrightu.
5. t. m. sta si obljubila večno zvestobo
LAURA REŠETA in
ONORATO (STELIO) BERTOK
Novoporočence. a želijo obilo sreče sorodniki, prijatelji in znanci.
Iskreno jima čestitata tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika.
povedke; 9.15 Zabavne melodije in popevke; 10.00 Se pomnite, tovariši... Spomini dir. Pavla Gregoriča; 10.30 Operna matineja; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15,25 Igrajo angleške delavske pihalne godbe; 15.45 Pojeta Anica Zubo-vič in Ivo Robič; 16.00 Mitja Kreft: Rakičan — novo središče (reportaža); 16.30 Samospevi in zbori iz čitalniške dobe; 17.00 Po! ure z zabavnimi orkestri Radia Beograd, Zagreb In Ljubljana; 17.30 Radijska igra — Zvonimir Bajsič:	Rahla
zemlja (ponovitev Schumann: duru
popevke do popevke; 23 35 Uroš Krek: Mouvements concertants.
TELEVIZIJA 9.00 Oddaja za kmete; 9.50 Otvoritev mednarodnega velesejma v Milanu; 16.00 Športna oddaja; 18.30 Poročila; 18,45 Perry Como Show; 19.45 Kriminalna zgodba; 20.30
gieb; 20.31 vjetski film — Zagreb.
G?
GLEDALI
OD VČERAJ DO DANES
Dne 11. aprila	1959 se	Je v
Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 14.
POROČILI SO SE: inženir Bruno	Ravagnin in učiteljica	Maria
Di	Vito, kemijski	asistent	Dario,	dinja	Liliana	Paliaga,	uradnik	Riccobon	In	delavka	Enrica VI-
Nereo	Gandinl	in	uradnica	Gra-1 sir.tini,	tapetnik	Claudlo	Bertol in
Cubei in prodajalka Giovanna Divlncenzo, strojnik Ennio Bal-dueci in uradnica Franca Pren-cini, agent CP Ermanno Pistan in učiteljica Edda Del Favero, dr. kemije Remo Grossano in dr. kemije Giorgina Rodinis, zidar Fulvio Meloni In gospodinja Gi-gbola Drudi, vojak am. vojske Jack Malchose in uradnica Eligia Cecolo, uradnik Mario Vaccaro in uradnica Maria Pia Marcolin, trgovec Narciso Pacor in gospodinja Maria Mpcorovi, tiskar Lui. gi Vascon in šivilja Antonia Pe-rini, kovač Onorato Bertocchi in gospodinja Laura Rešeta, natakar Sergio Del Puppo in natakarica L aura Scherii, trgovec Tulilo Pettorosso in	gospodinja	Diva
Boch, risar Carlo Corradfni In uradnica Norma Baldo.
UMRLI SO:	67-letnl Ugo	Ca-
»tellarvi, 64-1« ni Roberto Callega-ris, 67-letni Ezio Tomasi, 67-letna Maria Scopinich vd. Rumor, 84-letna Vloletta	Cristo por.	Gua-
raldl, 65-letna Cristlna Semeja vd. Bensa, 75-letni Luigi Blasi, 79-letni Ivan Kolar, 71-letna Rosa Termino.
OKLICI
Uradnik Benedetti in uradnica FJena Zangrando, uradnik Ales-sandro Cravos In uradnica Laura Machne, pomorščak Claudlo Za-netta in pletilja Arma Laura Ve-nier, pomorščak Mario Carboni in prodajalka	Adelma Vidonis,
uradnik Livio Pugliese in knjigo-vezka Annamaria Vidonis, uradnik Gherardo Stocehi in uradnica Franceschina Vernchiaruttt, trgovec Angelo Bearzotti in gospodi-nja Ediliana Larini, uradnik Roberto Bandellt In gospodinja Mana Luisa Calzoni, telefonist Sergio Bertoli in gospodinja Lucia Palumbo geometer Ennio Magrls in šivilja Anna Russian, šofer Vlncenzo Tognettl In gospodinja Ermida Marussi, tiskar Luigi Pes. sina in uradnica Giorgia Colmanl, uradnik Sergio Pertot in gospo-
ra, Regina in Karla 2.000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. mame Kopu no ve daruje Cvetka Pavlovič 500 lir za Dijaško Matico.
LOTERIJA
ziella Perotti, težak Guldo Ster-pin in natakarica Rosanna Oerat-vacni .ndustrljski izvedenec Lu-1 cio Lanci in učiteljica Paola Fer. netti, mehanik Adriano Mazza-roll In šivilja OrneUa Lindi, zidar Giuseppe Marsich In gospodinja Elvira Hrvatin, težak Silvano Silli in šivilja Liliana Pao-letti, šofer Gaetano Jablchlno in gospodinja Marta Brunetti, strugar Stello Cozzi in šivilja Maria Burlo, zastopnik Francesco Ho-glievina in uradnica Ester Badi-nl, godbenik Elio Bondiani in pletilja Mariagrazia Campluttl, natakar Luigi Viezzoli In šivilja Nerina Pasquottl, podčastnik am. vojske Elmer R Iverson in gospodinja Wally Rusconi, kapitan Ennio Donat in učiteljica Maria Bruna Senigaglia. natakar Tulilo Fonda in gospodinja Margherlta Plez, risar Antonio Sferco in gospodinja Caterina Massenl, mesar Franc Plščanc in gospodinja Maria Grazia Lupetti, mehanik Giuseppe Torcello In delavka Grazia Urblno, mizar Emil Košut* in delavka Sonja Spanger, kiepar Giorgio Fraglacomo in gospodinja Attilla Pozaecco, tiskar Fulvio Geruslna M uradnica Laura Bonitaclo, trgovec Fablo Don-da in učiteljica EUa Lanierl, mizar Sergio ChlarutUrvi in gospodinja Lucia Loro, kapitan Enrico Mestroni in gospodinja Ada Bur-fa, pomorščak Dante Orvcsak .n gospodinja Kate Luise Murcken, podčastnik GG.FF. Miehele Caro-sellt in gospodinja Elma Giam-marco, lekarnar Angelo Glampic. colo in študentka Glanna Tumi-ro, zastopnik Luigi Moscatelll in gospodinja Franca Valeri, šofer Claudlo Sctalpl in frizerka Eleo-nora Vattovani, uradnik Carlo CaJzi in gospodinja Marija Žagar, uradnik Umberto Dapretto In u-adnlca Laura Cerlaml, zastopnik a Ido Franco in frizerka Marija Križmantit, delavec Fulvio
prodajalka Egle Colombin, natakar Claudio Segato in natakarica Marina Selva, Luigi Dl Saverlo in Ida Romualdl, uradnik Co-stantino Veos In gospodinja Ana N.kolova, agent CP Ferruccto dl Lauro in uradnica Gluseppina Cossi, pek Eugenlo Ferlatti In vezilja Bruna Scolarl, geometer Giorgio Rlguttl In gospodinja Ma. rija Pregare, pleskar Fulvio Marega in gospodinja Angela Spa-gnol, pomorščak ltalo Degrassi in dtlavka Rosanna Destradi, industrijski Izvedenec Albino Calln in učiteljica Jolanda Falt, trgovec Ettore GaVlina in učiteljica Fede-rica Bevilacpua, jahač Antonio Quadri in gospodinja Maria De Carotis, pomorščak Dulllo Pobega In uradnica Giordana Marcella Falt, Inženir Alessandro Cotich In uradnica Maria Puglierin, karabl. njer Salvatore Totaro in gospodinja Maria Faggiano, uradnik Giordano Busletta In profesorica Hildegard Foohtmann.
—.—«» ...
NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprila Davanzo, Ul L Bemtnl 4; Giustl, Furlanska cesta 7; Millo, Ui Buonarott! U; Mizzan, Beneški trg 2; Tamaro-Nerl, Ul Dante 7; Harabagtla, Barkovlje, In Nlcoti, Skedenj. Imata vedno nočno službo.
KAIM OMVMTII.A )
V sredo 15. t. m. ob 2030 bo seja tržaškega pododbora Sloven. ske kulturno-gospodarske zveze v Ul. Roma 15.
Rakovi in pkinpdvki
BARI	S	72	25	41	71
CAGLIAR1	53	76	27	26	34
FLORENCA	33	u	78	73	41
GENOVA	50	14	33	6	86
MILAN	71	30	83	2	34
NEAPELJ	90	15	49	22	8
PALERMO	66	60	39	62	2
RIM	79	32	17	82	40
TURIN	50	31	70	23	30
BENETKE	83	66	29	85	80
ENALOTTO					
1 X X X	2 2 2	2	X 2	1	X
Kvote: 12	— 13.407.981;			U	—
372.443; 10 — 22.572 lir.
•---«»——
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-visje, v 3. prevladujoče)
pomaranče;
»rdeče« .........
«svetle» ........
limone .	. . . •„
jabolka;
»abbondanzas I. (tahbondanza* II.
»delizia« I. . . . .
»deltziaa II. . . . »imperatori« I. . artičoke (1) ... brokola ......
cikorija ,.......
čebula...........
koromač ..... razna solata . . . nova solata . . .
krompir .........
kifeljčar .......
nov krompir , . . grah ........
zeleni radič . . .
Špinača .	. v.
83	153	141
41	106	94
71	106	94
36	47	43
21	31	29
»4	118	112
53	83	59
41	65	47
10	30	22
2»	59	41
24	65	41
2«	53	36
24	71	47
38	100	88
100	200	150
29	53	33
47	88	71
86	106	94
83	106	88
36	400	88
25	80	83
V počastitev spomina pokojne	Večina blaga »e prodaja po
Ivane Kopun darujejo Olga, Zo-I prevlad, ceni (3. stolpec).
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri predstava komedije «Vrtiljak», ki jo je napisal Massimo Dursi,
l g I W O )
E x c e Is i o r 14.00: »Vsi zaljubljeni«, M. Mastroranni, J. Sassard.
Fenlce. 14.00: «7. Simbadovo potovanje«, Kervvin Mathews, K. Grant. Technicolor.
Nazlonale. 16.00:	»Robinzonove
pustolovščine«, R. Schneider.
Arcobaleno. 13.45: »Les amants«, Jeanne Moreau Prepovedan Vstop mladini izpod 16 let.
Supercinema. 14.00: »Upor gladia. torjev«, G. M. Canale.
Filodrammatlco. 14.30:	Družina
Cece Doria-Rosy De Sevilla predstavlja revijo «Horoskop za vse«. Na platnu: «Gotov zadetek«, Eddie Constantine.
Grattacielo. 14.00: »Christine«, Ro-my Schneider in Alain Delon.
CrlstaPo. 14.00: »Crna orhideja«, S. Loren, A. Quinn, Vistavisiori.
Capitol. 14.30: «Nagi in mrtvec«, A. Ray, B. Nichols. Technicolor.
Astra Roiano. 14.30:	»Mornarji,
ženske in težave«, M. Arena, A. Lane.
Alabarda. 14.00: »Gospodar plavžev«, Virna Lisi, Antonio Vilar.
Aldebaran. 13.30, 16.15, 19.00, 21.45: «Sayonara», Marlon Brando, Miiko Taka. Cinemascope, technicolor.
Arlston. 14.00: »Gospa je odletela«, L, Turner in J. Chandler.
Aurora. 15.00: «Grešniki v bleu jeans«, P. Petit, J. Charrier. Prepovedano mladini.
Garibaldi. 15,00:	»Dogodivščine
Toma Sawierja», T. Ka!ly. Technicolor.
Ideale. 14 30: »Divji zapadli, D. Robertson, M. Corday. Technicolor.
Impero. 15.00:	»Prva ljubezen«,
L. De Luca, R. Matildi.
Italta. 14.00: »Običajni neznanci«, Vittorio Gassman, Marcello Ma-stroianni, Rossana Rory, Toto
Moderno. 1.3.30: »Zenska, ki je dvakrat živela«, J, Stevvart, K Novak.
S. Marco. 14.00: »Fraeulein«, D. Wynter, M. Ferrer, D. Michaels.
Savona. 14.00:	«Indisikreten», I. !
Bergman in C. Grant
Viale. 14.30: »Ljubezen se rodi v Rimu«, C. Villa, A. Cifariello
Vittorio Venelo. 13.30: «10 v ljubezni«, D. Day. Vistavision.
Belvedere. 14.00' »Prepovedani j planet« Technicolor.
Marconi. 14.30: »Barbar in gejša«, I J Wayne, Tiko Ando
Massimo. 14.30: »Valencia«, Šarita Montiel.
Novo cine. 14.00: »Totb na Luni«, Tot6, Sylvia Kosclna.
Odeon, 14.30: «Ljubezen v Parizu«.
RadK>. 14.30: »Ljubezen, kruh in Andaluzija«, De Sica, Carmen Sevilla.
KINO V MILJAH
Europa: »Herod Veliki«, E. Pur-dom in S Lopez.
Verdi: »Vikingi«, Kirk Douglas Tony Curtls, Janet Leigh.
Roma: »Sierra«. Technicolor.
Volta: »Maracaibo«, Cornel WU-de, Abbe Lane. Technicolor. Vistavision.
Sl
TBSiU
PRIREDI
tekmovanje peskih > narodni pesno
Danes 12. april«1oUMjj v Borštu:	e	^j.
pevski zbori t jn ce, Boršta, D#" Lonj er ja - K«tinc ' ^
19. aprila 1SS9 o**1	,
finale v Avdtfonl (j! Trstu: Tekmujejo P ^ zbori, ki soJo^LjiV
Vas postreže večno
vabi na dobro
doffl
Najnovejše 6 sredstvo proti	,
dlesen, majavo«*''	^
nevšečnemu zada
PARAGlfi
Nudijo
lekaf*
N - O - v '
Anton Grad: l e ^ .j/js
la angleščina
Saša Vegri:	$■'
ni konj	_df
TRŽAŠKA
I>mI - lil* r
... . til-' J
ŠKOCJANSKE J*
vabij0
MALI OGLASI
:)
NAJLEPSA DARILA vašim »o-rodalkom !u prijateljem v Jugoslaviji so ameriška BUNDA, VE-TRNI JOPICI, MONTC,OMERY, dežni ali balonski plašč, dežnik, nogavice, rokavice, kos blaga za moško ali žensko obleko ali spominski predmet, kar vse lahko dobite po najugodnejših cenah V VELIKI MANUFAKTURNI TRGOVINI »MAGAZZ1N1 ALLA SVAZIONE« V TRSTU, UL. CEL-LINI 2 (K nekaj korakov od post. .). Stroške pošiljk v Jugoslavijo krijemo mi. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. Oglejte si, neobvezno, našo bogato Izbiro!
POUČUJEM VSE PREDMETE
Uspeh jamčim. Cene nizke. Fer. mo posta 0252037, Trst,
OTROŠKE VOZIČKE, športne vo.
žičke, žimnice originalne Perma. flex in vsakovrstno pohištvo do-bite pri MADALOSSO v Trstu, Ulica Torrebianca vogal Trenta Ottobre,
VOS
OGLED VSAK ^ IN OB VSA ^ al(.
Cene: 200,
GOSTINSKI	pojjp.
« R 1 S N I K » ,	j
in «oStilna PrnUd, 0t)!
ski Janu Vam cjai,K	j
in domače sP vin('	j
domača
■"	,	uvi*
—'C-
Sra3S'“*""
zlatega «S prernik°m
avtomatično
na vezenj© gumbnice
CENE od
Pj iN JL v J/s O
Na obrbke^f0jjoV.
Obrnite se ga
BAZZANEL1^ ve**''
Vei- *
Pošilja se
CIcIo M
7.500 ur %o*Li K ženska I« vsfpA# komplet'13 u
mestnimi p
PrfinorsH 'JnevTiJ le
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,5, najnižja 7,3, zračni tlak 1009,2, veter zahodnlk 7 km, vlaga 60 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 12. •P'®
Lazar
Sonce vzide ob 5.26 in za 18 46. Dolžina dneva	jSl
vzide ob 7.54 m zatone o° ■ Jutri, PONEDELJEK, »•
Ida	-
Goriško-beiteški dnevnik
Dogodki tedna
joriikega ^čimkega sveta
so izglaSO-ii |,t	*	Un	noriške	občine
kmfL.
Zanj 30 glasovali id|j	misini, svetO-
NlijS neodvisni Rudi Ih	Pa svetovalci
PLl in pNM-z "“tovtiiri1*"1	Pr°računa so
Un .j, ustavili občinske-i*i,S°ru Pooblastilo, da z Kil j. Povišanjem dodat-
i. j ** zemljišča, zem-hh |.,jrr*Be dohodke izter-IHMuT* denarja, da bo * Prevhovešen.
* »ittkiu	Prejemkih Hiti . "I *° številni sVeto-Mn,j Je“laga!t spremembe, Nit,.., 90 njihovem mnenju **** li * občini toliko mili-
d* bi se lahko od-H t; dodatnim davkom, H I«- ®n° zaklinčUa financ-tz Primanjkljaja.
VC| *> doberdobskega
’e °Prostil° ‘t J(ren ’ eSa župana Andre-% ’ e® da je itvdrl v za-W * a,lje jameljskega hi« 1. anfe»- Na podlagi 1 tl iC 3e sodišče spozna-*!(t f).,Upan' ni storil kazni-
«Prosma in 3e zat° izre' hiti 1°. ^sodbo. l' tade 3e s°dišče razso-
* pte|j V.°' zaradi katere se Hiiai	tako	žolčavo
j^Sie«.	glas, nas
* tftiH, zanima, kaj pravi todla0i fektura, ki je na
^ razrt\Ttr-anskih informa'
'n /nnJc' a župana opravlja-dobo e'1 iavneOa oficiala mesecev. To je Sv! Pred volitvami. S ?'* MMl“men°m? -Ali name-f »on Ta svoj krivični daviti. Kako?
> . - suspendiranih
,“rCRM
sestanek su-
C#D delancen vseh odtisi nm^* ki sta ga oraa"
komisija in i.** ipo-Jl1, notranje komtsi-
S rn, U' kai *» ie P0’ W ^onateljstvo o raz-
J^j ie	V	ladjedel-
rn	J	J*
■«l| -	nateljstVo o raz-
* Po”
755
u-n ji. suspendiranih, v ,/,t!e|at. v elektromehanič-Xj gU??*1 pa je položaj & !'ll!'n' FIOM mW>:
J“Hj	dolpfi sindikalni
e!1 • It*. n^*fanih delav-v Primeri’ s Mitu . Itni delavci CRDA
JU»7ri! ?stalih p°djet'
\ državi ravnajo naj-
V«
mali industrij-fta področjih
M''1. ,o’Z kot 10.000 pre->in?' Itll- Zakonu «. 635 »“"ja ri\ 195^ oproSčeni
'i?- olajša,	.nins,ceoa dav'
* ti ,,,a n	jim -je prizna-
blatnih a Podlagi zakona li? za d,'podr°čjih. Zakon
iSr*'« *»
za tiste kot 1,	* zaposlujejo
*to delavcev.
i»^«nj!V4n^ kmetov
bj,” »'0,,0-^deljo dopoldne
■> Ra. vojaškega mu-
S«	0 G°^ na-
(djo j,?6 ^ket? za mo-hlev- ' •
sv
ie oroall8?0 in staj. Ak-
I
g
nzkr ■ gospodarskih
tzirala
namen dva milijona so potrošili za
fes®
lir nad devet
Vtsti it
Jamelj
Hi
^^•C,»D1»n'W8ciu v Go‘ Slh- ^do 'i8 dražba, na
V' Uben,! ?8'1 Kradnjo
v pri Frletičih
5nj'	1	P®Ue v stare
O
Sole se z naglimi koraki bliža koncu. Ko bodo poslopje zunaj in znotraj prepleskali in nakupili še Šolsko opremo, 'bo pripravljeno za sprejem prvih šolarjev. Predvidevajo, da bodo z deli končali 1. maja, s prihodnjim -šolskim ’ letom pa bodo pričeli redni pouk v novem poslopju. Občina ima za opremo nakazana 2,5 tftilijond lir. Š tem denarjem bodo opremili dve u-čilriici in šolsko kuhinjo. Pozimi bodo prostore greli s centralno kurjavo na nafto. Zgradili so tudi rezervoar za 1.000 hi kapnice, ki jo bo po ceveh poganjala avtomatična črpalka. Poslopje je nedvomno med najmodernejšimi, kar j:h premorejo slovenske vasi na Goriškem.
DAROVI PODPORNEMU DRUŠTVU V počastitev spomina ob 1. obletnici smrti dr. Milana Bogataja daruje gospa Marija Bogatajeva 5.000 lir, Franc Tronkar 200, Katarina Trušno-vec 200 lir, Karel Semolič 200 lir, Karel Gravner 200 lir, Antonija Kristjančič 200 lir, Amalija Konstantin 200 lir. Iz Standreža; Mirko Gulin 00 lir, Karel Kodrič 300 lir, Roza Pavleti 200 lir in NN 100 lir.
Vsem prav lepa hvala.
Pričetek gradnje ceste Rdeča hiša-Tržaška cesta
Županstvo je že pred časom sklenilo z zasebnikom pogodbo, ki mu je dala pravico, da je posekal vse platane V Ul. Blaserna (od Ui. Scuola Agra-ria do Rdeče hiše). Posekali niso samo drevesa na tistem delu Ul. Cravos, kjer se cesta najbolj približa meji. Jutri bo podjetje pričelo graditi novo avtomobilsko cesto med Rdečo hišo in Tržaško cesto, ki bo šla po Ul. Blaserna in po začetnem delu Ulice Cravos. Na nekem odseku bodo , morali, zgraditi novo cesto, da bodo odpravili oster ovinek v Ul. Cravos. Županstvo nam je sporočilo, da bodo promet usmerili po Ul. Alviano in Ul. Lantieri, dokler dela ne bodo končana.
Spremembe voznega reda avtobusa na Oslavje
Podjetje ATA sporoča, da bo na željo potnikov spremenila vozni red avtobusa št. 8. Avtobus, ki je do sedaj šel z glavne postaje ob 19.10, bd od ponedeljka 13. aprila odpeljal ob 20. uri in bo vozil čez Podturen. Z Oslavja bo od ponedeljka dalje odpeljal ob 20.30 in ne ob 19.30 kot do sedaj.
Zanimiv primer stečaja tovarne slaščic v Gorici
Lastnika so obhodili na pogojno kazen
Ko je prišla Gorica 1947. leta pod italijansko upravo, so se začeli za naše mesto hudi časi, ker je ostalo njeno naravno zaledje pod Jugoslavijo. Zato je vlada ustanovila prosto cono, da bi tako olajšala brezposelnost in nudila ugodne pogoje industrijskemu razvoju. Toda industrijski krogi v Gorici so se poslužili ugodnosti proste cone predvsem za svoje koristi, ne da bi postavili solidne temelje, ki bi odločilno vplivali na ekonomski razvoj. Tako smo imeli v zadnjih desetih letih nič koliko «tovarn», ki so po kratki dobi prenehale delovati. Vzroki za tako stanje so čisto e-lementarni; nova tovarna se ne more uveljaviti, če ne razpolaga z močnim kapitalom, če je ne vodijo sposobni ljudje, in predvsem, če se ne poslužuje sodobne reklame.
Tak je bil primer tovarne FIDA (industrija slaščic), kar tere odgovorni upravitelj, 36-letni Riccardo Bertola iz Gorice, Ul. Campagnuzza 14, je bil včeraj na sodišču obsojen pogojno na 8 mesecev zapora, 68,000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov, ker je s svojim upravljanjem poslabšal pasivo podjetja in ker ni vo-
iitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiii«iiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiilliimuniii>iii"iii''>«“*,™,*iiiiiii*,ii,M,,MU«,i,,,,,M*
Delo kemičnega poskusnega zavoda
S kemično analizo zemlle doseči pravilno gnofente
Občina bo zavodu prispevala prihodnje leto 200.000 lir
lairii
e'jske
osnovne
Med razpravo o proračunu goriške občine je nastala zelo živahna ih zanimiva razprava o delovanju poskusnega kemičnega zavoda v Gorici. Ker }e občina sklenila prihod-hje leto dodeliti temu zavodu zelo skromen prispevek, je 'neki svetovalec kritiziral pomanjkanje zanimanja občine za njegovo delovanje ter pred-, lagal, naj občina poviša svoj prispevek na 200 tisoč lir.
Zakaj ta predlog?
Naša' pokrajina le v . p'Te-težni meri kmetijskega značaja. Večji del zemlje je v rokah malih in srednjih posestnikov, ki nimajo zhanja niti sredstev, da bi temeljiteje proučili sestavo svoje zemlje in jo pričeli gnojiti s takimi gnojili, ki ji bodo dali vse tiste sestavine, ki ji primanjkujejo. S kemično a-nalizo zemlje moremo odpraviti številne bolezni, kulture bolje uspevajo, ker jim s pravilnim gnojenjem dodajamo, kar potrebujejo. Modernega kmetijstva si brez tega skoraj ne moremo misliti. V Italiji 3mo v tem pogledu še precej zadaj. Pri nas stane kemična analiza zemlje okoli 5.009 lir, pa tudi več, v Avstriji, ki jo skupno z Anglijo in Nemčijo v tem pogledu med najbolj. razvitimi evropskimi dr-ževatni,! stane taka analizi komaj 500 lm.
Kateri kmet na Goriškem bo plačal pet tisoč lir, da bi mu kemik pregledal sestav r.jegove zemlje in mu predpisal, kakšna gnojila naj uporablja, da bo zemlja imela vse prvine, ki jih potrebuje?
Zaradi tega je tolikp bolj hvale vreden sklep občinskega odbora, da bo prispevek poskusnemu kemičnemu zavo-vu povišal na 200.000 lir, da bo brezplačno pregledal zemljo vsem kmetovalcem, predvsem pa malim in srednjim kmetom. Seveda bodo kmeti valci potem dolžni gnojiti zemljo na tak način, kot' jim bodo predpisali; samo v takem primeru bo akcija dosegla svoj namen. Korist od te-
ga pa bodo imeli predvsem kmetovalci, katerim bo zemlja bolje rodila.
Paradižniki
Na posestvu kmetijskega nadzorništva v Ul. Duea d’Ao-sta so pričeli prodajati sadike zgodnjega paradižnika, ki ima zelo dobre sadove za konserviranje in za kuhanje. Vsaka sadika stane 3 lire.
 «»  . ••••«'
«Juventina» v Mrianu
Danes popoldne igra Juven-tina v Marianu. Igralci se bodo nb 14. uri zbrali pri podvozu, od 'koder se bodo z avtobusom odpeljali v Mariam  «»----------------
Nesreča motociklistov
Včeraj popoldne ob 16.20 so uslužbenci Zelenega križa pri šli na pomoč vespistoma, ki st,a se ponesrečila v Farri. To sta 24-letni Giusepoe Pir-ra, doma iz S. Pier dTsonzo, ter I9-letni Bruno Bassanese, doma Iz Gradiške. Fanta, ki sta se peljala iz Gradiške v Koprivo, sta na nekem oVinku zaradi grušča padla. V bolnišnici Brigata Pavia so zdrav-.i.iki ugotovili, da je Pirra "pri padcu dobil pretres možganov, zlom lobanje ter šok. Ostal je v bolnišnici na opazovanju. Bassanese pa se je pri padcu potolkel po. rokah. Fo potrebni pomoči so fanta odposlali domov.
Rojstva, smrti in poroke
Od 5. do 11. aprila se je rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb, oklicev je bilo 5, porok pa 7.
Rodili so se: Massimo Simone, Laura Banizzardi, Norma Manservisi, Massimo Bonea, Luciano Del Marčo, Mariange-la Tea, Licia Antonello, Ales-sandro . Rufolo in Alessandra Sossou.
Umrli so: 47-letni zdravnik Edoardo Traversa, 71-letna Matilde Sporeni vd. Diana, 81-
letna Maria Zorzin, 831etni u-pokojenec Vincenzo Mrak, en dan stara Laura Bonizzardi, 56-letna Francesca Ogric, 62-letni upokojenec Giuseppe Marcuzzi, 75-letna Luigia Chia-pulin vd. Grusovin.
Oklici: uradnik dr. Antoniu Scarano in prof. Maria Enrica dr. De Luca, mehanik Marino Drioli in Annamaria Stani, geometer Aldo Baiocchi in zdravniška pomočnica Edvina Fabro, stražnik Mario Pighin in Italia Verdoliva, trgovec Bruno Missero in Maria Ma-rangani.	»
Poroke: Candido Frascarolo in delavka Antonietta, Porta, oficir Vincenzo Fedele in Dui-lia Bernes, bančni uradnik Guerrino Qualia in Anna Ro-sconi, prevoznik Mirko Doljak in uradnica Marija Vončina, električar Ernesto Pettarin in delavka Silva Micheluzzi, podjetnik Armando Brotto in Anna Brumat, dr. ^itomir Tei> čelj in prof. Marta dr. Legiša.
 ---<i»---
Kino v Gorici
CORSO. 13.30: «Krik in bes», J. Brynner, G. Wood. VERDI. 14.30: «Kjer je zemlja vroča«, G Cooper.
VITTORIA 15.00:	»Maščeva-
lec«, J. Sorfithe, R. Schiaf-fino.
CENTRALE. 15.00:	»Neusmi-
ljen«, G. Madison, V. Freich. MODERNO. 15.00: «Izgubljeni
j »in«, lij
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 16.4 , stopinje ob 15.40, hajnižja 2,8 stopinje ob 4.20. Vlage 75 odstotkov. V višini tisoč metrov je zapadel sneg,
 *»-—
O Tiskovni urad PSI sporoča, da bo poslanec Vittorio Marangone na razpolago meščanom, ki bi hoteli z njim govoriti, jutri 13. aprila od 16. do 18. ure na sedežu PSI v Ul. XXIV. maja št. 1.
O Goriški prefekt dr. Nitri je predvčerajšnjim sprejel žu-pana H. Podveršiča, s katerim se je razgovarjal o vprašanjih, ki se tičejo števerjan-ske občine.
dil po zakonu predpisanega knjigovodstva.
Leta 1951 so Raffaele Amma-nati, Riccardo Bertola in bogati industrij alec Varihi iz Milana registrirali ustanovitev tovarhe Rida s kapitalom 800 tisoč .lir (!), ki naj bi proizvajala razne vrste šOkolade in bombonov. Za sedež podjetja so vzeli v Ul. d’Aosta 195 v najem obširen prostor z veliko lopo, v katero je lastnik terena Mario Angelini spravljal slamo in seno za vojaško upravo. Varini, ki je finansiral podjetje, je sklenil preurediti lopo, toda preden je bil« delo končano, je umrl, tako da sta morala plačati stroške Ammanati in Bertola, kar ju je stalo 10 milijonov. Ko pa je bilo treba nakupiti potrebne stroje in nabaviti surovine, sta .vppašala za posojilo lokalne banke. Podjetje se je močno zadolžilo, še preden je začelo s proizvodnjo. Seveda bi se bila tvrdka ob pravem vodstvu še vedno lahko rešila, toda Bertola, ki jo je zastopal," ni, lahko rečemo iz nekompetentnosti, pod-vzel nobenega ukrepa, da bi podjetje utrdil ter usposobil za neizogibno konkurenco. Tako je kriza v industriji sladkarij, ki se je pojavila v državnem merilu, spravila v krizo tudi tovarno FIDA in ugodnosti proste ene so se pokazale za neučinkovite v primeri s konkurenco in trdnostjo starih italijanskih podjetij. Da bi prebredel težave, je začel Bertola izdajati menice in čeke, ki pa niso bili kriti, in končno mu niso hotele dati več kredita niti banke, ker ni mogel dajati zadostnih garancij. Ob taki situaciji ni bilo mogoče naprej in tako je sodišče 9. septembra 1957 zaprlo podjetje zaradi stečaja.
Zanimive pa so izjave, ki jih je dal Bertola ob tisti priliki. Rekel je, da je skušal spremeniti podjetje v zadrugo (katere predsednik bi bil znan predstavnik krščanske demokracije) ter da so se za to zanimali lokalni upravni in politični krogi ter celo neki parlamentarec in prefektura. Toda med temi Nagajanji mu je hranilnica nenadoma ustavila kredite, tako da se ni mogel izogniti stečaju.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo Korzo Verdi 17, tel. 28-79.
Danes na občinskem stadionu
Triestlna-Ale§sandria
v direktni borbi za obstanek
Tekmo bo sodil Joni iz Macerate ■ Gostje prispeli v Trst ie sinoči
Tržaški občinski stadion bo danes popoldne predpredzadnjih v letošnjem prvenstvu po-
zorišče dramatične borbe Trie-stine za obstanek v A ligi.-Njen nasprotnik bo Alessan-dria, kar pomeni, da se bosta v direktnem srečanju spopadla dva izmed najresnejših kandidatov za izpad v nižji razred.
V dveh zadnjih domačih nastopih proti Genoi in Bologni je tržaška enajstorica zaigrala zelo dobro tako, da se je v tržaških nogometnih krogih že začel polaščati optimizem. Toda poraz Triestine v Rimu proti Laziu je namah zrušil vsa optimistična predvidevanja, bolj kot zaradi poraza samega morda še posebno zato, ker je tržaška enajstorica zaigrala brez vsake borbenosti in prizadevnosti, takorekoč resignirano. Jasno je, da s ta-do igro ni mogoče računati na rešitev, posebno še, ker so vse ostale enajstorice iz kritične cone prav v času, ko je Trie-stina v Rimu izgubljala, na drugih igriščih nabirale prepotrebne točke.
Kljub porazu v Rimu pa ima Triestina še vedno prav toliko ali pa le malo manj teoretičnih in praktičnih možnosti za rešitev. Zato je upravičeno pričakovanje njenih pristašev, da bo danes zaigrala spet tako kot zna če hoče in da bo svojega direktnega tekmeca premagala. Ali bo njena zmaga tesna ali visoka, ni prav nič važno. Važna je morala, s katero se bo vrgla v borbo in volja do zmage in obstanka.
Kot po naVačH, se Trevisan do sinoči še ni odločil glčde formacije. Prevladuje prepričanje, da bo poslal v borbo isto enajsterico kot v Rimu, vendar pa so se včeraj pojavili glasovi o slabi fizični kondiciji Bernardina in Bandinija ter delno tudi Tortula. Odsot-ndst Tortula in predvsem Bernardina bi seveda silno ošibi-la enajstorico tako v napadu kot v obrambi. Trevisan je kot njuna namestnika vzel v poštev Merkuzo in Clemente-ja vendar pa smemo upati, da le iz previdnostnih razlogov in da bosta tako Tortul kot Bernardin danes na svojih mestih, medtem ko bi Bandinije-va odsotnost ne bila tako huda, ker , mu je Rumich bolj ali manj enakovreden.
***
Moštvo Alessandrie je prispelo v Trst včeraj ob 19,10 in se je nastanilo v hotelu Joly. Prispelo je trinajst igralcev, med katerimi pa trener
Aktivnost slovenskih tržaških športnikov
49 prijav za turnir v namiznem
Danes na stadionu «Prvi maj» prve igre II. članske skupine
Za namiznoteniško tekmovanje za novince in član«, ki ga pčireja »Pripravljalni Odbor slovenskih športnikov na Tržaškem«, se je prijavilo 49 tekmovalcev, ki bodo tekmovali z6 ekipni in individualni plasma po naslednjem programu)
NOVINCI:
I. skupina — v Dolini 19. t. m. ob 9. uri: Bucaj, Toscan, Pangers, Lavrija, Jeredi, Otta;
II. skupina — na Proseku,
13. t. m. ob 2*. uri: Cesar, Fur-lab, Vrša, Bogateč, Star, Mi jot;
III. skupina — na Proseku, II. t. m. ob II. uri: Rutar, Milič, Rebula, Drasič, Bole, Fra-ainelli;
IV. skupina — na sedežu p. d. R. Pregare, 19. t. m. ob
9. uri: Sirca, Puntar, Lukša, Kokošar, Lupine, Morel.
ČLANI:
I. skupina — na Proseku,
15. ob 20. uri: Rudolf, Cibic, Živec, Bajec, Ukmar, Sirca;
II. skupina — na stadionu •Prvi maj«, 19. ob 9,30: Grbec, Jurkič, Hrevatin D., Hrevatin J., Posega, Augustinčič;
III. skupina — na sedežu p. d. R. Pregare, II. t. m, ob 20, uri:	Sosič, Berginc, Cesarec, Žerjal, Cibic, Kovačič L.
IV. skilpina — v Nabrežini, 19. t. m. ob 15. uri: Merlak, Patrizio, Svetlič, Caharija, Sta-nissa, Pertot, Mitič.
Nadaljnje tekmovanje bo potekalo tako, da se bodo zmagovalci posameznih skupin (v obeh kategorijah) pomerili med seboj za plasma od 1. do 4. mesta, drugoplasirani v posameznih skupinah za plasma o,d 5. do 8. mesta, tretjepla-sirani v posameznih skupinah pa za plasma od 9. do 12. mesta.
O poteku tekmovanja bomo skušali poročati sproti.
TRIESTINA
Rumich
Tulissi	Brach
Szoke Bernardin Rimbaldo Massei	Tortul
DelNegro Bresolin Santelli
(Oldani)
Tacchi	Lorenzi Castaldo
Pistorello Manenti Nardi	Pedroni	Snidero
Giacomazzi Boniardi Cuman ALESSANDRIA Začetek ob 15.30.
Sodnik: Joni.
Pedroni še ni izbral enajstorice. Na vsak način je v dvomu samo za desno krilo, za katero ima na razpolago Ca-stalda in Oldanija.
Nihče od igralcev in vodstva ni hotel dati ob prihodu kakš-
ne izjave v zvezi z današnjo tekmo.
# * #
Tekmo, ki se bo začela ob 15,30, bo sodil sodnik Joni iz Macerate.
—_«»------
ZIMSKA OLIMPIADA
Italijani v Squaw Valleyu
BENETKE, lY. — Na zasedanju nacionalnega odbora FISI so tehnične komiRije sklenile predlagati odboru CONI, naj bi Italijo zastopali na zimski olimpiadi v Squaw Valle-yu: 4 atleti, trener za streljanje in 1 spremljevalec v modernem zimskem Biathlonu, 4 tekmovalke in 6 tekmovalcev z dvema trenerjema in enim spremljevalcem v alpskih disciplinah, 8—9 tekmovalcev in nobena tekmovalka v severnih disciplinah, 2—3 skakalci, 2 tekmovalca za kombinacije, 2 trenerja, 1 maser in 1—2 spremljevalca.
   mu  ................
Evropsko prvenstvo srednjetežke kat.
Schoeppner premagal po točkah R. Mazzolo
Nemec je ohranil naslov evropskega prvaka
DORTMUND, 11. — Nemec Eri«; Schoeppner je ohranil naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije z zmago
po točkah v 15 rundah nad Italijanom Roccom Mazzolo.
Mazzoia je nudil evropskemu prvaku zelo močan odpor in je naredil na gledalce zelo dober vtis. Nemec je zmagal i malenkostno razliko. Že po prvih udarcih sta oba boksarja krvavela zaradi ran nad očesi, zaradi česar sta potem boksala zelo previdno. Prve tri runde so bile neodločene, vendar pa je bil Nemec precej dezorganiziran in Mazzoia ga je često stisnil k vrvem, toda pred koncem rund je Schoeppnerju uspelo reagirati in si pridobiti neznatno prednost v' 'naslednjih štirih rum dah.
V 8. ‘ttlhm se je Mazzoia
vrgel v napad in pridobil precej točk. Schoeppner si je nato priboril 9. rundo, 10. pa je bila spet neodločena. V 11. rundi je Mazzoia nehote povzročil nasprotniku z glavo novo rano nad obrvjo. Ta runda je bila njegova, toda Nemec si je kmalu opomogel ter si priboril 12. in 14. rundo, 13. in 15. pa sta se zaključili neodločeno.
BOKS
Zmaga Paola Rosija s t. K.0. v ZDA
SYRACUSE (New York), 11. — Italijanski boksar Paolo Kosi je premagal s tehničnim knock-outom v 2’48 ’ tretje runde Amerikanca Frankia Ryffa. Dvoboj je bil predviden na razdaljo 10 rund. Sodnik je prekinil borbo potem, ko je bil Ryff v tretji rundi dvakrat zrušen na tla in ni bil več sposoben upirati se Rossi-jevim napadom.
V pfVi ruridl sta se cba boksarja proučevala, vendar pa si je Rosi z močnimi udarci že zagotovil nekaj prednosti. V drugi rundi je prevzel pobudo Ryff, ki je Rosiju povzročil rano nad desnim očesom. V tretji rundi je Rosi začel previdno, toda kmalu na. to je z močnim desnim udarcem poslal nasprotnika nepričakovano na tla. Amerikanee se je takoj dvignil, toda Rosi ga je znova podrl z levim spodnjim udarcem v čeljust. Ryff se je skušal še enkrat dvigniti, tedaj pa je sodnik zaradi njegove očitne inferiornosti že prekinil borbo.
Eden izmed razsodnikov je prvi dve rundi priznal Ryffu,
drugi pa je proglasil za prvo neodločen izid, drugo pa je priznal Ryffu. Glavni sodnik pu je prvo rundo ptižnal Rosiju, drugo pa Ryffu. V anle-riških boksarskih krogih menijo, da si je Rosi s to gladko zmago precej povečal svoje možnosti kot kandidat za dvoboj s svetovnim prvakom Joem Brownom.
OLIMPIADA
Finsko zastopstvo na olimpiadah 1960
HELSINKI, 11.,,— Predsednik finskega olimpijskega od-bera Yrjo Valkana je izjavil, da namerava Finska poslati na olimpiado v Rim 80 atletov, na zimske olipijske igre v Kquaw V.alley pa 35 smučarjev.
 «»_—
LAUSANNE, 11. — Tajnik mednarodnega olimpijskega odbora Otto Mayer je sporočil, da se bodo zasedanja CIO 19. maja v Rimu udeležili predstavniki nacionalnih olimpijskih odborov 55 držav.
~’	ATLETIKA
Danes v Trstu
NOGOMET
Triestina - Alessandria, prvenstvo A lige; Občinski ,»ta-dion ob 15.30;
Edera - Belluno, meddežel-no prvenstvo. Igrišče v Ulici Flavia ob 15.30;
Ponzlana • Turriaco, diletan-tj. Igrišče Ponziane ob 15.30;
Crda - Cava Romana, diletanti. Igrišče pri Sv, Ivanu Ob 15.30;
Muggesana - Fortitiido, diletanti. Igrišče v Miljah ob 15.30.
ATLETIKA
Deželni ženski miting v organizaciji Fidal. Občinski stadion, začetek ob 9.30.
KOŠARKA
Stock • Udinese, ženska A serija; športna palača ob 18.;
Krožek trgovinske mornarice - Gornje Poadižje, ženska B serija, telovadnica v Ul. della Valle ob 14,30;
Olimpija Hausbrandt - UCSI Benetke, moška B serija. Telovadnica v Ul. della Valle ob 16.
Vis Trst - Gasilci, moška B serija. Igrišče v Ul. Battisti Milje ob 9,30;
Libertas Trst ■ Gasilci (Benetke) moška B serija. Igrišče v Ul. Franca ob 11.
HOKEJ NA TRAVI
U. Sportiva Triestina - Poli-sportiva Trieste, državno prvenstvo skupine C. Igrišče v Ul. Flavia ob 8.;
Poiisportiva Trieste - Unio-ne Sportiva Triestina, junior-ji. Igrišče v Ul. Flavia ob 9,30.
KONJSKE DIRKE
Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 15. Glavna dirka »Premio dei Colli«, lir 335.000, proga 1680 m. Tudi dirka za TOTIP.
MEDNARODNI NOGOMET
SRanko
SENICA
(tD£N NAR
sem se vrnil iz Augsburga.* V tem mestu *^Va ^rav PrijStna dueva- Edep pa je bil še po-
N Kq "*'•	—
j8®1?! obiskal uredništvo tamkajšnjega Usta «Schwa-h*! nrtKndeszeitiing» me je eden od kolegov vprašal, ali N? ^iv« 0tinje dni toliko časa, da bi se z njim udeležil neke razprave. »Ne bo vam žal, če boste ŠU,» mi Je Podobne razprave so tudi pri nas V Nemčiji
V1’0 žri Smel čas, šel sem z njim in zares mi kasneje
firXtv0v*jU Sll6ni sodni razPravl najbrŽ ne 1,0111 n‘ 1
^ kota
ivri*	Je	bil velik in debel, njegov široki, rdeči obraz
4» *hi in rel od zdravja. Njegove oči so prijazno gledale po Hi	f* Zeu	ki	so se mu nabirale okrog ust, fco	pričale,
^	smeje.	Bil je dokaj dostojno oblečen, in	čeprav
Mate< Je Uti njegov usnjeni suknjič dobro	krojen
^	XJh(*n	klopi poleg njega je sedel stražnik,	ob tem
r hieio ?laboten mož rumenega obraza, črnih brk in nhollenth oči. M .vlc»m
X j	J*	spregovoril sodnik, «sta že prejela	s
Deb^i, , vaju bremeni obtožnica zaradi trpinčenja J* Ystal, se nasmehnil in dejal;
svojo
otro-
«Trpinčenje otroka, to je dobro povedano. Pobič je dobil, kar mu je pripadalo.«
«Toda saj to sploh ni bil vaš otrok.«
«Bog ne daj! Se tega bi se manjkalo!«
«čujte,» je rekel sodnik, «najbolje bo, če nam lepo po vrsti poveste, kako je vsa reč potekala.«
«Saj tu ni mnogo povedati,« je dejal debeli. »Potrebovala sva avto, Max Josef tule in jaz, da bi lahko opravila vlom in zato sva si enega vzela. Bil je črn Volkswagen. Stal je na trgu, obdan z ruševinami, in ker je bilo tako temno, sploh nisem pogledal v zadnji del voza. Mimogrede sem sicer opazil, da leži na zadnjem sedežu nekak sveženj, toda to mi je bilo popolnoma vseeno.
Jaz sem vozil, Max Josef pa je sedel na sedežu poleg mene, top ih nem kot običajno. Strokovnjak je samo za odpiranje. To ima pač v prstih. Max Josef odpira vse; ni je ključavnice, ki bi je ne odprl. Eden ima svoje v glavi, drugi pa	v rokah. Kaj	hočemo, je že tako. Jezilo me je pa vseeno,
da	je Max Josef	tako topo sedel poleg	mene. Rekel	sem ihu:
«Cuj, Max Josef, nekoliko mi je neprijetno. Nikjer še nisva naletela na znamenja, da bo šlo res vse o. k.» »Saj bova imela srečo, Hans,« je odvrnil.
Rekel sem: «Ne govori neumnosti,	če gre prej	vse tako
po	sreči, se na	konou navadno rado	skazi. Hotel	bi kakš-
no znamenje.«
»Vraževemež« je zamrmral.
«Vraževernež», sem dejal, »Ti še ne opravljaš dolgo tega poklica, zato ne govori tako. Ko boš nekaj let v njem, takrat bi te rad slišal, kako boš govoril. Kot vlomilec si še vedno dojenček.«
Na naslednjem cestnem križišču sva videla policista Ir, ta je nenadoma dvignil roko, da bi ustavil najin voz.
«Tu imaš svoje znamenje!« je zavpil Max Josef obupano. Jaz sem pripomnil samo: »Končno«.
Voz se je ustavil in policist je prišel bliže. Svetilka v njegovih rokah Je zažarela. Obsvetil je najina obraza.
»Kaj sta naložila? Ali lahko vidim« Svetlobni snop je usmeril proti zadnjemu delu voza, prav na sveženj. Tudi midva sva pogledala nazaj in istočasno s policistom opazila, da se sveženj premika.
»Oprostite! Žal mi je, da sem zbudil otroka,« je dejal policist, »toda	saj bo	gotovo zopet takoj	zaspal...	Je	že	vse
v redu.« Max Josef je	zaprl usta.
«Lahko noč,« šem zaklical, »in mnogo sreče pri opravljanju službe.« Voz je potegnil in Max Josef se je olajšano oddahnil.
»To je bilo znamenje,« sem mu razlagal, «tale otrok tu. Rešil naju je.	Ali ni	to znamenje?« Vozila	sva	dalje.	Toda
možgani Maxa	Josefa	so pričeli mleti.
»Kaj bova storila z otrokom,« je končno vprašal. Dejal sem:
»Popolnoma jasno. Vzela ga bova s seboj. V trgovino.«
»V trgovino? Ali se ti je zmešalo, Hans?«
Zadaj se je pričelo nekaj premikati.
»Hej! Moža!« je bilo slišati glasek, »kam se pa peljemo?«
»V neko trgovino,« sem odvrnil, «po neko stvar morava iti... kako ti je ime, moj mali?«
»Ime mi je Martin,« je povedal glasek.
»Še to,» je zamrmral Max Josef.
»Zakaj ,še to’? Koliko pa si star, Maitin?«
»Osem let.«
»Prav lepa starost. Gotovo že hodiš v šolo.«
»Ne učim se rad,« je odvrnil glasek
»Kako to? Zakaj ne? Kaj pa bi rad postal?«
Pobič je med tem zlezel s sedeža in porinil svojo glavo med najini. Potem je dejal: »Isto kot vidva.«
«Oh,» sem rekel, »tega raje ne! Nimam kdo ve kakega lepega poklica. To, kar sem jaz? Kaj pa sem pravzaprav jaz?«
»Vlomilec,« je rekel pobič, »saj ste vendar sami dejali, •’e preden vas je ustavil ,polip’.«
«Polip?» Nekoliko sem se prestrašil. »Resnično, ti si zlata vreden fantič. In vlomilec bi rad postal...«
(Nadaljevanje sledil
QUANTICO, 11. — Na atletskem mitingu v Quantico je Rink Bebka vrgel disk 54,25 m daleč, John Ellis pa 53,50 m. Na 880 yardov je zmagal Tom Murphy s časom 1’50”1, na 440 yardov z ovirami pa Atter Berry s časom 53’’9.
PLAVANJE
TOKIO, U. — V okviru japonskega plavalnega prvenstva Indoor v 50-metrskem bazenu v Tokiu so bili v finalih doseženi naslednji rezultati:
400 m prosto:	1.	Tsuyoshi
Yamanaka 4’29’’B, 2. Tatsuo Fuiimoto 4’38”8; 200 m prsno: 1. Isao Masuda 2’44”7, 2. Shoin-nagai 2’47”6; 100 m metutiček: 1 Koichi Hirakida 1*01 ”6, 2. Fumiaki Masunaga 1’02”1, 3. Takashi Ishimoto 1’02”4.
* * *
PALM BEACH, 11. — Na ženskem plavalnem prvenstvu »Indoor* ZDA so bili danes doseženi naslednji rezultati: 100 yardov metuljček:	1.
Nancy Ramey 1’02”0; 500 yar-dov prosto: 1. Sylvia Ruuska 5’46’’f>;	100 yardov nrsno:	1.
Linda Clark 1’13”6; 201 yardov (štafeta):	1. Berkeley Ymca
(P. Ruuska, C. Schuler. A. Bancroft, S. Ruuska) 3’59”6.
Anglija - Škotska 1:0
LONDON, 11. — Pred 100 tisoč gledalci na stadionu Wem-bley je Anglija premagala škotsko s tesnim rezultatom 1:0. Edini gol je v 15’ drugega polčasa dosegel srednji napa daleč Charlton. S to zmago je Anglija prevzela vodstvo v tekmovanju za britanski pokal
Anglija je prevladovala na igrišču skoraj vseh 90 minut kar dokazuje tudi razmerje kotoV 10:3 v njeno korist. Toda škotska obramba je igrala odlično, kar velja posebno za vratarja Browna.
6. maja se bo angleška reprezentanca na stadionu Wem-b!ey pomerila z reprezentanco Italije, proti koncu letošnje sezone pa bo odpotovala na turnejo v Južno Ameriko.
ZA TEKME Z MADŽARSKO
Sestav jugoslovanskih nogometnih reprezentanc
BEOGRAD, U. — Komisija za sestavo jugoslovanskih nogometnih reprezentanc je danes določila reprezentance, ki se bodo 19. t. m. pomerile na štirih frontah z Madžari.
A reprezentanca_• Krivoku-ča; Belin, Sijakijvičj Kalope-rovič, Crnkovič, Krstič; Peta-kovič, Veselinovič, Zebec, Sekularne, Kostič. Rezerve: Jurič, Roganovič, Pajevič, Lipo-šinovič, Ognjanovič.
B reprezentanca. Vidinič; Sikič, Cofcič; Santek, Spajič, Tasič; Papec, Radič, Knez, I-voš, Pašič. Rezerve; Irovič, Hadžič, Radiljevič, Antonič.
Mlada (do 23 let) reprezentanca:	Soškič; Durkovič, Ju-
sufi; Zanetič, Nikolič, Miladinovič; Z. Cebinac, Galič, Ma-rovič, Radovič, Mihajlovič.
TENIS
AVTOMOBILIZEM
LONDON, 11. — Stirling Moss in Tony Brooks sta z letalom odpotovala v Modeno, kjer bo prvi preizkusil novo »Cooper MRM», drugi pa bo prevzel vodstvo ekipe Ferrari.
SABLJANJE
BUDIMPEŠTA, 11. — V srečanju za pokal Santelli so madžarski sabljači nocoj premagali italijanske s 24:12.
Japonska - Ceylon 3:0
Tokio, 11. — Po drugem dnevu teniškega dvoboja med Japonsko in Cejlonom v prvem turnusu vzhodne cone Davisovega pokala vodi Japonska s 3:0 in si je tako praktično že zagotovila vstop v polfinale.
V igrah dvojic sta Japonca Jssusnisa Shibata in Atsushi Miyagi premagala cejlonsko dvojico Bernardo Pinto-Rupert
Ferdinanda z 12:10, 6:3, 6:2.
ooiovornt urednik STANISLAV HENKO Tiska tiskarski zavod ZTT Trst
KtNOPROSEK-KONfOVEt
predvaja danes 12. t. m. ob 16. uri cinemascope barvni film:
SOUVENIR D' IIALIE
Igrajo:	JUNE LAVE-
RICK, ISABELLE CO-REY, G. FERZETTI, V. DE SICA
Juiic na
Wk
CrD charisse
predvaja danes 12. t. m.
z začetkom ob 15. uri Universal barvni film;
Kupitun
Južnih
morij
V ponedeljek II. t. m. ob II. uri ponovitev istega filma.
TRST, nedelja 12. aprila 1959
Leto XV. . Št. 88 (4212)
 	■“	- -«i|l(
Cena 30 Br
TeLs Trst 94-638, 93-W*> 37-388 . Gorico 33^*
Poštnina plačana v Abb. postale I
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. I, II. gad. - TELEFON 93-IM IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA * » —
Tel. St, 37-338 — Podružnic* GORICA: Ulica S. Peliico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 13.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 - ' CENE OGLASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širini	enega	stolpca:	trgovski	80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda
srja.v.ri. ,•__-____-___—.....................    .	  -	-------------- -----------------------------------------------------------------------.gl*gr«
NAROČNINA:	mesečna	480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur.;
FLRJ: v tednu 10 4m. nedeljska 30 din, mesečno 350 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 730, četrtletno 360 din —' Poštni tekoči račun. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-938. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani'
Še
ena_____
Monarhisti
nerodnost ministra Pelle združili v - PDI
so se
Novi «Partito Democratico Italiano» bo imel 24 poslancev in 7 senatorjev - Državni komisar za Sicilijo ne odobrava stroškov za junijske volitve - Nenni o «opereti z junakom, ki ponuja hčer, babico in prababico za veliko žrtvovanje*
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Tista izjava zunanjega ministra Pelle, ki jo je dal v New Yorku, da ima za svojo hčer pravzaprav rajši atomsko smrt, kot pa komunizem, ni bila njegova edina nerodna izjava. Zadnja številka ameriškega tednika «Newsweek» objavlja še eno Pellovo izjavo, ki jo je dal medtem, ko je obedoval skupaj z dopisnikom tega tednika
v Washingtonu. Pella je izjavil med drugim: «Mi smo edina atlantska sila, ki stalno veča proračun vojaških izdatkov. Naše prebivalstvo znaša 20 odstotkov prebivalstva zavezniških držav. S pomočjo našega sklepa, da zgradimo oporišča za izstrelke za srednje razdalje, smo dali nadaljnji prispevek k skupni obrambi Mislimo, da so te poteze zaslužile priznanje s strani zavezniških vlad.* Ce je bil torej doslej še kakšen dvom, da hoče biti Segnijeva in Pellova vlada prva v atlantskem razredu, sedaj takega dvoma ni več. Pellova izjava pa je tem hujša, če pomislimo na milijone brezposelnih, na pasivne kraje, o katerih ni pisal samo Danilo Dolci in če k temu dodamo še nazadnjaško notranjo politiko sedanje vlade.
Ni dvoma, da bo tudi najnovejša nesrečna izjava zunanjega ministra prišla na vrsto, ko se bo v torek nadaljevala razprava o njegovem poročilu v komisiji za zunanjo politiko poslanske zbornice. Prav tako ni dvoma, da ga bo zaradi te iziave njegova opozicija napadla tudi v senatu, ki -*■ prav tako v torek — začne z razpravo o interpelacijah in vprašanjih ter resoluciji PSI glede raketnih opo-Tišč. Doslej se je prijavilo ze 11 komunističnih govornikov in vse kaže, da bo razprava trajala več dni.
Nenni pa v svojem tedenskem uvodniku v jutrišnjem «Avanti» ironizira Pellove izjave in piše, da je njegova po-
litika »strnjena v apokaliptie,-
ralističnih
nih dilemah in v moralistični formulacijah: ali atomsko tveganje, ali komunizem; to je opereta z iunakom, ki nudi hčer, babico in prababico za veliko žrtvovanje*. »Mi smo edina država, pise Nenni, katere vodilni razred je ostal pri status quo, ko Sovjeti z ene strani in Američani z druge končno ugotavljajo, da ni v človeški družbi. v odnosih med državami in med narodi nič stalnega*. Generalni tajnik PSl poudarja dalje, da se vsak namig na zgolj obrambno in zem1 jcpis-no omejeno oceno zavezniških paktov, vsak namig na zavračanje razširitve sfere vojaških obveznosti, napada kot fron-tizem in kot zakrinkani komunizem in vsaka taka ocena se zavrača kot da ne bi zaslužila niti diskusije. Seznam iluzij sloni na podlagi pravljice, ki je v likvidaciji, kot je na primer domišljRnje o notranjem zatrtju komunističnega sistema, o ravnote?.ju sil kot jamstvu miru itd..
Saragat pa je napisal za jutrišnjo številko svojega glasil* članek, v katerem pravi, da je FSDI predvidevala nujnost pogajanj v nasprotju z zago-
vorniki status guo. Resnica pa je, da je status quo dolo-
čenega trenutka, piše o, Ije Sa. ragat, prijal tako Rusiji kot zahodnim konservativcem. Seveda samo neodgovorn, politik lahko misli, da je moč sovjetsko hegemonijo blokirati brez vojaških ukrepov. Samo z jamstvom varnosti narodov se lahko reši mir, svoboda in življenje. Saragat torej ne z.agii-varja Pellove alternative med suženjstvom in smrtjo, temveč postavlja alternativo — svobo. da in mir na eni strani ter suženjstvo in smrt na drugi.
Prav zato je Pella vprašanje izstrelkov slabo postavil. »Zahod pa mora pospešiti umik sovjetskih čet iz satelitskih držav s tem, da ob pravem času umakne svoje čete s področij, ki imajo enako strateško važnost. Zahodnjaki mo. rajo spraviti diskusijo na teren, na katerem so Sovjeti normalno, bolj šibki oziroma na teren kolonialnega imperializma nad evropskimi narodi. TSoda, da bi lahko postopali hi. tro, morajo quo l vso prev strabitj' svoj ko narodi druge barve*.
S področja notranje politi-ce je važna v*s*fc da je konč-
no odbor delegatov obeh monarhističnih strank objavil, da ;e bo nova stranka imenovala sPartito Democratico ltaliano». Lauro in Covelli sta sporočila tudi, da je bil bivši kralj Umberto di Savoia z vestjo o združitvi zelo zadovoljen. Glede novega naziva stranke pa sta dejala, da so besedo »monarhistična* izpustili zaradi tega, da ne bi nihče imel vzroka za očitke, da je nova stranka protiustavna, kajti take »obtožbe so bile tendenciozne*, vendar pa so kljub temu monarhistične stranke bile »postavljene na rob kroga tistih strank, ki so bile u-radno demokratične*. Nova stranka bo imela 24 poslancev in 7 senatorjev. Sporočeno je bilo tudi, da bo kongres nove stranke, na katerem bodo izvolili novo vodstvo, verjetno letos v oktobru.
Vodstvo KD pa bo v četrtek 1-azpravljalo — morda vendarle dokončno — o datu-
mu prihodnjega kongresa. Tajnik Moro zagovarja baje predlog, naj bi bil kongres v juliju.
Iz republikanskih vrst pa poročajo, da se je odpadniku poslancu Mazzeju pridružil še prof. Gregory in da bosta verjetno oba vstopila v Matteot-tijevo MUIS.
Do nove nadaljnje zaostritve položaja pa je prišlo na Siciliji, kjer so razpisane deželne volitve za 7. junij. Državni komisar pri deželni vladi za Sicilijo namreč oporeka ustavnost stroškov za volitve. Toda odpadniški demokristjan-ski predsednik deželne vlade Milazzo je izdal proglas, v katerem poudarja, da pomeni komisarjev odlok nasilje osrednje vlade nad Sicilijo. Milazzo še poudarja, da se bodo volitve vršile točno na dan, ki je določen, pa čeprav bi jih Sicilija sama morala finansi-
se na ta način »Sicilijancem zajamčila sveta volilna pravica.*
A. P.
Koroški Slovenci ne morejo sprejeti krivičnih zahtev
DUNAJ, 11,— Tednik »Slovenski vestnik* piše, da koroški Slovenci ne bodo sprejeli nedavno odobrenega zakona o manjšinskih šolah in o uporabi slovenskega jezika kot u-radnega jezika samo v nekaterih sodnih okrajih, ker ta dva zakona ne jamčita uresničenja njihovih pravic. List u-gotavlja, da je razprava o teh zakonih pokazala, kako malo
rati z razpisom nabiranja pro-t razumevanja ima Avstrija za stovoljnih prispevkov, da bi | pravično manjšinsko politiko.
ke je važna vest*, da je koni
iimmimuHiHiHimuiHtmiimimiHitiHiiiimiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiHiiiiitiiiiiiHiiiiiitimniiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiMiiiHHiHiuiiiiunMi
Zaostritev	med	Indijo
zaradi	sestrelitve
Indija obtožuje Pakistan, da so pakistanska letala večkrat kršila indijski zračni prostor, in sporoča, da ne bodo niti v bodoče sestrelili nobenega pakistanskega letala
NOVI DELHI, 11. — V spodnji zbornici je predsednik indijske vlade Nehru v zvezi z včerajšnjo sestrelitvijo indijskega letala nad Pakistanom izjavil, da gre ža »resen in žalosten dogodek*. Minister za obrambo Krišna Menon pa je izjavil, da je letalo pomotoma prišle nad pakistansko ozemlje. Dodal je, da je sestre-
litev letala neupravičena ter v nasprotju z mednarodnimi zakoni itt običaji." -ii—■	—1—
Menon je na razna vprašanja odgovoril, da predstavlja razdalja med mejo in krajem, Kjer je bilo indijsko letalo sestreljeno, tri minute letenja, Dodal je, da so pakistanska letala sedemnajstkrat prekršila indijski zračni prostor v času med oktobrom 1958 in januarjem 1959.
Menon je zatem izjavil, da bo zadeva rešena po diplomatski poti. Indija pa bo nadaljevala svojo politiko in ne bo sestrelila nobenega pakistanskega letala, ki bi prekršilo indijsko mejo.
Dalje je Menon izjavil, da indijsko letalo »Canberra* ni imelo orožja in je fotografiralo indijsko ozemlje v državah Himačal Pradeš in Jamu-Kašmir za geografske ugotovitve.
Pakistanski zunanji minister pa zatrjuje, da je pilot indijskega letala izjavil, da je namenoma letel nad pakistan skim ozemljem, da fotografi ra vojaške objekte. Predstavnik pakistanskega letalstva je izjavil, da je indijsko letalo letelo v višini 15.000 metrov. Ko so pakistanska lovska letala zadela indijsko letalo, sta se oba pilota spustila s padalom. Sedaj sta v bolnišnici zaradi poškodb
Poročilo pakistanskega zunanjega ministrstva pravi dalje, da je pakistanska akcija v skladu z mednarodnimi zakoni in določbami. Zunanje ministrstvo trdi, da so indijstea letala »Canberra* že nekaj časa preletavala pakistansko o-zemlje »zaradi izvidov in foto. grafiranja*. Pakistanska vlada poudarja, da so te kršitve pakistanskega zračnega prostora »hude*.
Uradni predstavnik je izjavil nocoj, da bo jutri odpotoval z
zdravnik, da pregleda dva indijska pilota, ki sta ranjena. Ce bosta sposobna za prenos, ju bodo z letalom odpeljali v Indijo.
Pakistansko zunanje ministr. stvo trdi, da je pilot Gupta izjavil, da je bil namenjen v Taxilo, 32 km severnovzhodno od Ravalpindi, ko ga je prestreglo pakistansko lovsko letalo in ga sestrelilo približno 240 km v notranjosti pakistan. •skega ozemlja.
Zatem pravi zunanje ministrstvo, da je današnja izjava Krišne Menona, da je letalo slikalo indijsko ozemlje; netočna. Pripominja, da izjave pilota zanikujejo izjave Krišne'Menona, in pripominja, da je bilo včeraj vreme jasno in da je bila meja jasno vidna. »Izgovori, da je letalo po pomoti letelo nad pakistanskim ozemljem, piso sprejemljive,* zaključuje izjava.
Zaostritev spora zaradi skupnega tržišča
LONDON, 11. — Londonski »Times* piše. da se opažajo znaki zaostritve britanskega stališča nasproti skupnemu tržišču. List omenja številna posvetovanja pri vladah enajstih držav premogovne in jeklarske skupnosti za skupen nastop proti 6 državam ter dodaja, da obstaja načrt za skupno akcijo za primer neuspeha pogajanj o področju za svobodno izmenjavo. Na pod lagi tega načrta bi združili letalske družDe 11 držav kot odgovor na sklep šestih držav za združitev civilnih letalskih družb v teh državah.
Govori se že o povezavi družbe «Swissair» (švicarska letalska družba), «SAS» (skandi-
letalom v Ravalpindi indijški | navska letalska družba-) in
britanske družbe «BEA». To bi bilo močno orožje pri bodočih pogajanjih. »Times* o-menja, da so s« že začeli razgovori s Švico, Avstrijo, Portugalsko in državami skandinavske skupine.
V poučenih gp$podacskib krogih z veliko zaskrbljenostjo ugotavljajo napredovanje v okviru «male Evrope*, kar se tiče tesnejšega sodelovanja med letalskimi družbami teh držav. Pripominjajo, da bi se v primeru popolne združitve teh družb znašle britanske letalske družbe v zelo neugodnem položaju in to prav v trenutku, ko se borijo s precejšnjimi gospodarskimi težavami. Na podlagi informacij, kj so fcile danes objavljene,' je primanjkljaj družbe «BOAC» na-rastel lansko leto na 4.750.000 šterlingov (približno 9 milijard lir), medtem ko je dobiček družbe #BEA», ki je leta 1957 znašal milijon šterlingov, padel lansko leto na manj ko 100.000 šterlingov.
Vendar pa niso v Londonu še zgubili upanja na sporazum. Nedavno sta Velika Britanija in Francija sklenili sporazum o uvoznih in izvoznih kontingentih, kar je dalo spodbudo za nova pogajanja. V nekaterih angleških krogiH ‘ pa upajo na večje možnosti uspeha, če bo sedanji nemški minister za gospodarstvo Erhard imenovan za novega kanclerja, ker je naklonjen sporazumu z Veliko Britanijo, kar se tiče področja svobodne izmenjave.
Prvomajska gesla CK KP ZSSR
MOSKVA, 11. — CK KP ZSSR je objavil danes prvomajska gesla, med katerimi so 'udi naslednja: »Živelo prijateljstvo in sodelovanje med ljudstvi Velike Britanije, ZDA, Francije m ZSSR v interesu trajnega miru*, »Narodi vsega sveta zahtevajte od ameriške in britanske vlade takojšnje prenehanje jedrskih poizkusov in prepoved atomskega orož ja», »Zahtevajte prenehanje hladne vojne, hitro sklenitev
mirovne pogodbe z Nemčijo in likvidacijo zasedbenega,režima v Berlinu*.
CK KP SZ pošilja bratske pozdrave delavcem Kitajske in ljudskih demokracij. Geslo o-menja tu-di Jugoslavijo s sledečimi besedami: »živelo prir jateljstvo med sovjetskim žri jugoslovanskim ljudstvom v interesu borbe za mir in za socializem*.
Med gesli je tudi poziy vsem »sovjetskim dplavcem, naj u-rešničijo zgodovinske sklepe XXI. kongresa partije, ki pomeni začetek pqve dobe, dobe pospešene izgradnje komunizma v ZSSR*.
Tassovo pojasnilo o iraških Kurdih
MOSKVA, 11. — Agencija TASS javlja, da je pooblaščena zanikati, da Sovjetska zveza pošilja v Irak «mlade Kurde, ki so oboroženi in izvež-bani za partizansko vojno*.
«Sovjetska ladja .Gruzija’, dodaja agencija, je dejansko peljala 459 iraških Kurdov in člane njihovih družin (skupno 394 oseb), med katerimi je bilo okoli sto starcev in invalidov, ki so leta 1947 zbežali pred režimom Nuri Saida in Fejsala v Sovjetsko zvezo. Po iraški revoluciji so izrazili željo, da bi se vrnili v Irak, in SZ 'je to željo sprejela.* Agencija dodaja, da je vest zahodnih agencij o potovanju 855 oboroženih Kurdov povzel v propagandne namene tisk ZAR, ki je pripisoval SZ vsakovrstne namene.
Tudi danes govori arabska agencija »Srednji vzhod* o tej zadevi. Agencija javlja, da je danes popoldne potovala na sovjetski ladji *Argun» nova skupina Kurdov, ki prihajajo iz Sovjetske zveze. Dalje javlja agencija, da je davi potovala skozi Sueški prekop tudi sovjetska ladja «Gavanx, na kateri je bilo 1600 ton sovjetskega orožja za Irak. V Port Said je prispela tretja sovjetska ladja »Stavropol*, ki je namenjena v Basro s tovorom 5.000 ton.
Libanonski list »Al Jom* poroča, da bo kralj Saud odpotoval čez nekaj dni v Zahodno Nemčijo, in dodaja, da bo odšel verjetno na zdravljenje. Ob povratku pa se bo baje ustavil v Kairu in se sestal z Naserjem, da se do-kon?no pobotata. Omenjeni list trdi tudi, da se muslimanski voditelji' posvetujejo o sklicanju islamskega kongresa v Meki, na katerem naj bi govorili o Srednjem vzhodu in o »komunističnem pronicanju na to področje*.
Kairski list »Al $ab» pa piše. da bodo prihodnji teden imeli v Bagdadu konferenco predstavniki komunističnih strank, ki bodo prišli »z vsega sveta*. List dodaja, da bodo zastopani tudi izraelski komunisti, ki so že prišli v Bagdad, ter iranski in poljski delegati.
Gronchi v Milanu
MILAN, U.
i.
Predsednik
republike je, J*f jvatno prispel
nocoj v Milan, kjer so ga sprejeli prefekt, župan in predsednik pokrajine ter druge civilne in vojagke osebnosti.
Gronchi se bo jutri udeležil otvoritve milanskega velesejma. Stanoval pa bo pri svoji sestri.
■ «»------
Zmaga CGIL v podjetjih ATAC in STEFER
RIM, 11. — Od 7. do 10. t. m. so bile volitve za obnovo notranjih komisij v podjetjih ATAC in STEFER.
V podjetju ATAC so bili volilni izidi naslednji (med oklepaj izidi iz leta 1957): vseh volivcev je bilo 9987 (10447), veljavnih glasov 9773	(10249), CGIL 6269 ali 64,24 odst. (59,94 odst.) CISL 2200 ali 22,51 odst. (27 odst.), UIL 481 ali 4,92 odst. (7,42 odst.), SALA 3,25 odst., SAFI 1,27 odst. Sedeži so takole razdeljeni: CGIL 45 ( 40), CISL 20 (26), tJIL 3 (4), SALA 2 (—), SAFI 1 (1).
V podjetju STEFER: veljavnih glasov 2411 (2343), CGIL 67,02 odst. (79,12 odst.), CISL 26,46 odst. (20,44 odst.), UIL 4,43 odst. Sedeži: CGIL 19 (20), CISL 6 (5)
AUGUSTA, 11. — Predsednik Eisenhovver bo prve dni prihodnjega tedna prekinil svoje počitnice in se vrnil v Washington, kjer bo v ponedeljek zvečer govoril na večerji, ki, jo bo priredilo združenje republikanskih žensk. V torek zjutraj ser bo Eisenho-wer udeležil otvoritve poslopja, ki je posvečeno spominu senatorja Tafta, zvečer pa se bo vrnil v Augusto.
r—t—«»——
RIM, 11. — Papež je sprejel dangs v privatni avdienci bivšega predsednika francoske republike Auriola.
Kardelj o zahodnoevropski integraciji
Povezava obeh delov vodi k utrditvi miru v
Evropsko delavsko gibanje je edina sila, ki lahko odstrani tivne politične posledice zahodnoevropske integracije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Jutrišnje jugoslovansko časopisje objavlja obširen odgovor podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja na vprašanja naprednega francoskega tednika «France Observateur* v zvezi z zahodnoevropsko integracijo.
Pojavi gospodarske integracije so po mnenju Kar-
delja manifestacija neizogibnega družbenogospodarskega razvoja. Sodoben razvoj tehnike zahteva namreč vedno širšo razdelitev dela; to pa usmerja vse narode v vedno večje sodelo vanje.
Kardelj je izjavil, da mora gospodarska integracija voditi k splošnemu povečanju gospo, darstee aktivnosti, ne pa samo omejenega področja, kot na primer sedanja zahodnoevropska gospodarska skupnost šestih držav. Gospodarski napredek je namreč moč doseči samo'če se politika pomoči nerazvitim področjem ne omejuje samo na države integriranega področja, temveč na reševanje svetovnih vprašanj.
Kardelj je dalje dejal, da je evropsko delavsko gibanje e-dina sila, ki lahko spremeni sedanji tok zahodnoevropske integracije in odstrani njene negativne politične posledice. Program evropskega delavskega gibanja bi moral biti program-nacionalne: kontrole nad izkoriščanjem gospodarskih virov ob istočasnem razvoju mednarodnega oziroma vsestranskega evropskega gospodarskega sodelovanja na podlagi enakopravnih dvostranskih oziroma večstranskih mednarodnih sporazumov.
Eri tem sodelovanju pa bi se morala upoštevati naslednja načela;
Gospodarska integracija mora sloneti na racionalni razdelitvi dela in ne na gospodarski avtarkiji; graditi se mora na osnovi gospodarske komplementarnosti, a ne političnega zavezništva; omogočen mora biti razvoj raznih gospodarskih sistemov, tako da bi bil* integracija praktično realizacija načela koeksistence v gospodarstvu; integracija se mora razvijati na načelu polnega razvoja nacionalnega gospodarstva, ne pa na osnovi internacionalizacije. Gospodarsko nerazvitim področjem se mora pomagati, da bi dosegla popolno enakopravnost. Napo. ri morajo biti usmerjeni na uresničenje svetovne integracije, ki pa je ostvarljiva samo s pogojem, da se odstranijo razlike med siromašnimi in bogatimi področji in prepad med različnimi sistemi, ki so zgrajeni, na političnh koncepcijah. Zato delavski razred
lahko doseže svoje cilje samo s pogojem, da pozitiven program borbe za gospodarsko integracijo služi programu borbe za socializem.
Na vprašanje, kaj misli o možnosti združitve Evrope šestih in v kakšnih pogojih bi bila Jugoslavija pripravljena sodelovati z evropsko skupnostjo, je Kardelj izjavil( da Jugoslavija ni zainteresirana za razširitev gospodarske skupnosti zahodnoevropskih držav, katera ima nekatere negativne posledice. Jugoslavija bi lahko sodelovala samo v taki evropski skupnosti, ki bi slonela na prej omenjenih načelih in ne bi bila v nobenem smislu vezana na bloke. Ker je Jugoslavija v Evropi, mora u-poštevati obstoječe gospodarske sisteme in z njimi sodelovati, toda s pogojem polne e-nakopravnosti brez kakršnih koli pogojev. Isto stališče zavzema Jugoslavija tudi v sodelovanju z integracijskim sistemom v Vzhodni Evropi. Velika naloga evropskega delavskega gibanja, tako na Vzhodu kot na Zahodu, je njegova borba proti poglobitvi prepa-
da, ki nastaja » 1 L, jtlt razdelitvi Evrope n* oVui4 Cim bolj intenzivni F ^ obeh delov Evrope J«^ dvoma danes edri> « ših prispevkov k ru v svetu.	^
Resolucija Polltl^,jrotibf ra arabske lig« * ■,®. ppsfi zasedanja, ki »M P ^
no sporu med	ffll
sko republiko ta B*jW, H nnup n.-vcmsnia
njuje nocojšnja «r". trJmt' dobrodošel dokumen gr^j£ cenitve stanja ha vzhodu in izraz Ttt ,Ti- ■ dogodkov in tendenc;. ^ kument, ugotavlja J( | predstavlja P0®^’ jn pot1
de realna podlaga.^
pomiritev in -T, ....	,
na Srednjem vzhodu ^ bo vseh tistih sm Jr j.|t, pile v službo SP ki delujejo proti ® . »teh rabskega sveta m ®	>;
rabskega sveta delu sveta.*
r	I
«Bejrutski sestanek,	;
čuje «Politika», J« hnieSti)f -
možnost, da se «8
sko‘dobro” voljo in P®“
vostjo poišče resr!k0 tr, med Združeno ara ^
nui"' T”lrom’0ii,dar»0f
ogroža arabsko sv‘‘,“"vai:j> J daje možnost sodelo.q ^
stim, ki jim ne |t> blokovska orien-lnva ,i skih držav in »J®®. povezava prav na ^ j
iiiiiiiiiiitiitiaiiiiiimaiiiitiiiiiiiiatiattiifiiiiiiiiiiniiHtiiiiiiiniiiiitiiiitftiHtii
0
Pančen lama napoveduj izvajanje reform v Ti
PEKING, 11. — Pekinški ra-|lo sodelovala s
dio javlja, da se je 8. aprila | plne,* je nadaljeva^r0jj,,
sestal v Lasi pripravljalni odbor za avtonomno pokrajino Tibet, ki so ga ustoličili potem ko so kitajske oblasti razpustile tibetsko vlado. Odboru predseduje pančen lama.
Podpredsednik odbora general Cang Kuo-Hus je izjavil, da »se je upor. tibetskih banditov pripravljal dolgo časa*. Pripomnil je, da so-«leta-1952 trije člani bivše tibetske vlade sestavili reakcionarno skupino in pripravili načrt za kontrarevolucionarno borbo*. «Bivša krajevna vlada v Tibetu je ce.
Delo {pripravljalnega odbora za avton0 pokrajino Tibet»
““•L- or^V olicin«	d / v
enjen® a ‘
ie,	v.	'
tiMiiiaMiiiHiiiititiiiimiiiititttiiMiMtiiiiiitiiiMiuniitiiiHmiaiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHimiiiiiiitiiiiiiimiiitiitiiiiiMtmtiiiiiiiHiiinitttiiiiiiii
Vdor francoskih vojakov na tunizijsko ozemlje
Ubili so dve osebi tor zažgali več šotorov in biš
TUNIS, 11. •— Tunizijsko mi- žirskih borcev na razne poli-
nistrstvo za informacije je ob javilo sporočilo, v katerem pravi, da so danes zjutraj oddelki francoskih čet ob podpori tankov vdrli štirikrat na tunizijsko ozemlje, kjer so u-bili dva civilista, zažgali šotore in hiše ter odpeljali več glav šivine. Francoski vojaki so tudi streljali z minometi.
Med žrtvami je 75-letni sle-
pec, ki je živ zgorel v svojem šotoru. Dti
uga žrtev je 16-letni mladenič, ki so ga Francozi ubili z revolverjem. Pogrešajo še tretjo osebo.
PARIZ, 11. — Med številnimi racijami, ki jih je policija organizirala v vsej Franciji zaradi obnovitve atentatov al-
Novi predlo ji za Berlin
V pariških obueščenih krogih pravijo, da bo ministrski
predsednik Debre v ugodnem trenutku predložil janodnim zavetnikom
ti kom načrt, ki ga j c kar se tiče njih
tul francoski strokovnjak ho»e oborožitve loroiitev Jules Moch, alt »čju ne Ot sni k načrt, ki bo temeljit Mo zb raketne
pripra
za razorožitev pa tak nažrt, na osnovnih postavkah Mocho. vega načrta, Moch je namreč v listu »Le Monde* objavil načrt za delno razoroženo pod. ročje, o katerem pravijo, da uživa podporo najbolj pristojnih krogov pete republike. V glavnem predlagm Moch, naj bi okoli Berlina v Nemčiji določili tri krožne i« koncentrične sektorje, katerih središče bi bil Berlin. Osrednji sektor bi vseboval celoten Ber. lin; bil naj bi popse«, demilitariziran in pod nadzorstvom Zdmtemh nnrodnv. O-koli prvega sektorja oi bil drugi sektor, Urok 200 km, ki bi bil povsem rasnrožen in bi predstavljal tpoizkusni kamen ♦nednaroanepa nadzorstva*. Na ta način bi bile zahodne države in Sovjetska zveza oddaljene 200 km od Berlina, (e bi se namreč v sedanjem položaju zahodne sile umaknile iz Berlina, bt bile oddaljen* od mesta ISO km, med
tem ko bi sovjetska vojska ostala v berlinskih predmestjih in bt mesto obkoljevala Sledil naj bi še tretji sektor, širok 200 km, ki bi segal do robov Porurja. V tem sektorju bi lahko bile razmeščene zahodne in sovjetske če. te v enakem razmer ju, in to ar se tiče njih števila in nji-: tem pod-smela biti opori-izstrelitve.
Mnogo zanimanja je v Londonu vzbudil zlasti načrt skus pine britanskih in ameriških
fiarlamentarcev štirim velesi* a m. Načrt predlaga, naj bi zahodni Berlin prišel pod nad. zhrštvo Združenih narodov;
bi čete Zdru-zamenjale se-e sile. Kra-ostala nespre-pa bt skuš
pole
žen da Jp
m e1 __ š«li uvi
bi bila sp P	I
atlantski kakor za varšavsk
np oblast, k( rejemljiva tako z
pakt.
■ Omeniti ga je
je treba ie pismo, ki ga je poslal p redsedmk vzhodnonemške vlade Grote* tvohl Adenauerju, v katerem predlaga skupne razgovore, dq bi te sporazumeli o skupnem stališču obeh nsmikih držaa glede nemške združitve. Razumljivo je, da bonnska vlada tak predlog odklanja, kakor je doslej vedno odklanja*
la sleherni stik z Vzhodno Nemčijo. Ker pa bo na ženevski konferenci nedvomno prišlo do stikov med predstav-ki Vzh. in Zah. Nemčije, si v Bonn u delajo preglavice, k a. ko naj te stike označijo, da ne bi kdo mislil, da Bonn priznava vzhodnonemško vlado. Označili so jih za «u-pravne stike*.
Italija
Tudi prejšnji teden je bila v središču zanimanja italijanska zunanja politika poleg zahtev državnih nameščencev. Višek razburjenja pa je povzročila sobotna izjava zunanjega ministra Pelle v Nevi Yorku, da bi celo za svojo hčerko raje imel bombardiranje z atomskimi raketami, kot pa da bi ta živela v komunistični državi. Skratka; Italijo je postavil pred alternativo; atomska smrt ali komunizem. Drugi udarec pa je doživel, ko je soproga komunistične-
ga senatorja Terracinija objavila pismo zunanjemu ministru, v katerem mu sporoča, da nikakor ni resnična njegova izjava v Neui Yorku, da bi bil to svoje mnenje sporočil tudi njej. Tretjič pa je Pello doletela smola, ko je po govoricah, da je bil prejšnji načelnik glavnega štaba upokojen, ker se ni ' strinjal s sporazumom o ameriških izstrelkih za srednje razdal je v Venetu in na Sardiniji, objavil izjavo, iz katere se lahko razume, da je bil ta spor resničen, čeprav je bilo uradno sporočeno, da je bil načelnik upokojen zaradi dosežene starostne dobe,
V petek pa je Pella po svojem poročilu v komisiji za zunanjo politiko v poslanski zbornici moral poslušati iz ust Nennija in Togliattija hude očitke zaradi protiustavnega sporazuma in zaradi nezaslišane neuigorške izjave. Nove očitke in nove kritike pa bo doživel še prihodnji torek, ko se bo razprava nadaljevala in
ko bodo govorili še socialdemokratski in republikanski prvaki, ki se sicer * Pellovi-mi ameriškimi izstrelki strinjajo, ni kakor pa ne odobravajo alternative; atomska smrt ali komunizem. Značilno pa je, da se s Pello strinjajo monarhisti in fašisti. Vsekakor pa je zunanji minister ponovno dokazal, da je najbolj vnet zagovornik atlantizma od vseh ostalih članic NATO.
Glavni argument levičarske kritike pa je bil naslednji: če trdite, da ste morali postaviti oporišča za izstrelke, ker jih je Sovjetska finpsa postavila v CSR in v Albaniji, ste pred sklenitvijo sporazuma še vedno imeli možnost pogajanj na podlagi predloga, naj se odstranijo oporišča tako iz CSR m Albanije kot iz Italije; toda namesto pogajanj ste izpostavili Italijo rajši možnosti atomskega uničenja. Nenni pa je še posebej dodal, da je PSI zagovarjala politiko izpolnjevanja obveznosti na podlagi atlantskega pakta, toda v tem primeru očitno za take obveznosti ne gre, sicer bi tudi druge iflanice NATO morale podobne sporazume podpisati. Italija pa je prva in do sedaj edina na vsem evropskem kontinentu, ki je to storila. Niti sporazum, ki ga je podpisala Anglija, ne
spada v okvir NATO, temveč je le dvostranski sporazum na bolj enakopravni podlagi.
Segni pa se je moral ves teden ukvarjati z vprašanjem državnih uslužbencev. Sprejel jih je in obljubljal, da bo vlada razpravljala o zadevi v petek. Vendar pa se je tudi tokrat izkazalo, da hoče št vedno zavlačevati; ponovno je odložil vso zadevo do torka, ko bo seja vlade. Kljub temu pa kaže, da so se stališča zbližala in da bo morda vendarle v torek prišlo do nekih konkretnih sklepov.
Medtem pa se je izkazalo, da imajo v parlamentarni skupini Fanfanijevi odpadniki večino. Pri volitvah za novo vodstvo skupine jih je bilo izvoljenih kar 13; hkrati se trdi, da so štirje med njimi Fanfanijevi pristaši, dva pa celo Scelbova. Tako se Je vedno ne ve, kaj se pravzaprav v vodstvu KD dogaja. Fanfa-ni pa se je oglasil tudi s posebnim intervjujem v nekem ilustriranem časopisu, da bi pojasnil vzroke svoje ostavke; zaradi ugotovitve diagnoze in izbire zdravila, je dejal. S tem seveda javnost še vedno ni poučena o pravih vzrokih ostavke. Vsekakor pa kaže, da se ie začel Fanfani pripravljati na kongres, kjer se bo hotel ponovno uveljaviti.
cijske komisariate, so aretirali skupno 492 Alžircev, med katerimi tudi bivšega muslimanskega poslanca Brahimija in njegovega brata.
Sedaj je v koncentracijskih taboriščih v Franciji 2.680 Alžircev. Sedaj gradijo novo koncentracijsko taborišče, v katerega bi do poslali šest tisoč Alžircev.
Cesaroni skušal zbežati
CARACAS, 11. — Venezuelsko zvezno sodišče je včeraj sprejelo zahtevo italijanskih oblasti za 'izročitev Cesaroni-ja, ki ie vodil znani roparski napad v Ulici Osoppo v Milanu. Cesaroni je bil aretiran nekaj dni po prihodu v venezuelsko prestolnico in je tam zaprt v glavnem zaporu. Ob prihodu v Caracas je Ce-»aroni najel sobo v luksuznem hotelu, ker je imel s. seboj več milijonov kot delež oropanega denarja. Mislil je, da ga venezuelske oblasti ne bodo izročile italijanskim o-blastem.
V upanju, da ga ne bodo vrnili v Italijo, je Cesaroni v zaporu ,v Caracasu izjavjl, da je izvršil nekatere zločine tudi v Venezueli. Na ta način je upal, da ga bodo sodila venezuelska sodišča, s Čimer bi se podaljšal čas njegovega bivanja v Venezueli. Postopek za njegovo ekstradicijo je trajal ero leto. Od sedmih udeležencev ropa 28- februarja leta 1958, ki jim je prinesel 114 milijonov, je na svobodi samo še eden, in sicer Eros Castiglioni, ki je izginil brez sledu.
Danes zjutraj je skušal Cesaroni pobegniti iz zapora v Caracasu. Pazniki so bili obveščeni o njegovih pripravah in so zgodaj zjutraj nenadoma prišli v -njegovo celico. Cesaroni je imel pri sebi ključe in se je pravkar pripravljal na beg. Pri preiskavi v celici so našli tri osebne izkaznice in 3.000 dolarjev v venezuelski in tuji valuti.
Kakor javljajo, bo Cesaroni
odpotoval iz Caracasa v lan prihodnji teden.
 »a—
Mi-
Pravice otroka
NEW YORK, 11. — Odbor OZN za človeške pravice je včeraj končal svoje 15. zasedanje. Soglasno je sprejel osnutek izjave o pravicah o-troka. Končna rBS°lucija poziva posameznike in vlade, naj priznajo te pravice z izvajanjem naslednjih načel: 1. Popolna enakost pravic ob rojstvu. 2. Pravna in socialna zaščita otrok. 3. Pravica otroka do brezplačnega in Obveznega pouka vsaj v osnovnih šolah. 4. Pravica do zfravljenja in do specialnega zdravljenja za pohabljene in nenormalne otroke. 5. Pravica do ozračja ljubezni in do moralne in materialne varnosti. 6. Pravica otroka, da ga vzgajajo v duhu miru in v ozračju, ki naj prispeva k razumevanju strpnosti in prijateljstvu med vsemi narodi. 7. Obsodba vseh oblik plemenske diskriminacije.
»in velika količin* j* bilo zaplenjen® rom, dokazuje,
kr°f' ^
soki reakcionarni ^ ^ upol*
ta v tesnih odnosj11., u.-..«________  Sika"6	Ji.	e
bivše pokrajine Sika
Iz Pekinga jav'ja)„nrib “
so na sestanku 8-brili resolucijo
ku: Zm
‘jL‘“ .«»«/*—j°»	ji
pravni ustroj	f
odbora. Resolucij* v upD p ustanovitev n° jr8 sekcij za javno 1 industrijo in trgo • j* r, munikacije,	ji
no varnost, ki se že ustanovljeni®:	[iar
deve, civilne za“e ’ ji šolstvo in gratlnjej/itjjS||,V Agencija »Nova , edotf 4 javlja, da je pt*' pravljalnega °d lama, ki je med‘e
kosilu, ki so ga ■_ „> sti priredile nje® . j b J Lančovu v Polcr8^avil> i Pančen lama je K io .
*A
se »tibetsko
trioti strnili še 5T3& ljudske vojske, * i»■ * por, vzpostavijo	£
ohranim enotnOS . i
ohranijo enotnos g izvedejo prve rc ]*!*>* f socializma*. f’anCkiog, ^ nato vrnil v Pe , jjl J
b°i7-. nila s
nja kitajske
ne.	  .,
Francoski
u
IVASHINGi^’
riška vo^ka j* pr^i vrsti francoski ^ op
  — - ,
s,kih izstreiko^ a i
luje pariškajov« vAy viation*. Gre *a	L
strelke	^
jih preizkušaj im m ,
1957 proti okieH se y f
in pravijo, d® -	'J
za boiji%,u%/s® 4
te reg a
10 lahko odvi—-jjj skih vozil. ** in iz letal.
RIBARIČ IVAN
IMP0RT . EXP0RT
TRST — ULICA t. CHISPI 1« — Tf'1' ULICA DEI.LE MII.IZ1E 1» - T
Tvrdka LORENZI
[,ambratta
tv m '
r>> SfajSk
PA in« t/
TRST, Ul
tel. 24-2*3, in
v Ul
moTOob.’s^