A Slovenian Language Newspaper — Dedicated to ihe Cultural Progress and Polilical Guidance of Americans of Slovenian Descent and Slovenes Scailered around Ihe Free World—Through the Prin-ciples of Chrislian Demo-cracy.
sLovensk*
For a Free Slovenia
In Harmonr wilh th« American Tradilion of Freedom and Independ-eace, The SLOVENSKA DRŽAVA Champion« the Righl oi the Slovenian People to iheir National Unilicalion In Their Ovn Slovenian State.
Letnik — Volume IV
CHICAGO, ILLINOIS, 20. OKTOBRA, 1953
Številka 10 — Number 10
Narod naš umreti noče
(29. okt. 1918)
Slovenski narodni praznik je zopet pred nami. Spominjamo se dneva, ko je slovenski narod, opogumljen po svojih vodnikih: Jan. Ev. Kreku, A.B. Jegliču in dr. A. Korošcu odpovedal pokorščino tisočletnemu tlačitelju in izjavil, da hoče biti odslej sam gospodar na svoji zemlji.
Bil je to pomemben dogodek, na katerega se je narod pripravljal skoraj sto let od leta 1848 dalje. Na velikih narodnih taborih v letih 1860—70 so Slovenci izpovedali svoj narodno-politični program Združeno Slovenijo. Ta program je bil najljepše izražen v izjavi Dunajske Slovenije: "DA POLITIČNO RAZKROJENI NAROD SLOVENCEV NA KRANJSKEM, ŠTAJERSKEM, PRIMORSKEM IN KOROŠKEM, KAKOR EDEN NAROD SE TUDI V ENO KRALJESTVO Z I-MENOM SLOVENIJA SKLENE IN DA IMA ZASE SVOJ ZBOR".
Dne 29. oktobra 1918, ko se je zrušila Avsrto-ogrska monarhija radi velikih krivic, ki jih je delala slovanskim narodom, je program Zedinjene Slovenije z združitvijo Kranjske, Štajerske in dela Koroške, doživljal svojo prvo delno zmago. Ustvarjena je bila baza za dokončno uresničenje narodnega cilja. To je bila prva e-iapa na poti v popolno svobodo.
Država SHS, proklamirana v Beogradu dne 1. dec. 1918, Slovencem ni prinesla tega, kar smo upravičeno pričakovali. Velesrb-ski politiki so izigrali Slovence in Hrvate. Proti dogovoru je bila sprejeta brez dvetretjinske večine vidovdanska ustava. Vpeljan je bil centralizem, Slovenijo in Hrvatsko so podredili Beogradu.
Slovenija je postala kolonija,
plen "zmagovalne" Srbije, bolje rečeno, belgrajske caršije. Ni za-manj povdarjal dr. Korošec: "Ta centralistična ustava nas ni naučila, da smo bratje, ampak nas je naučila, da smo državljani L in 2. razreda . . . Vsak Slovenec mora plačati letno neposrednega davka 170 dinarjev, vsak Srb pa samo 60 dinarjev, potem mi čudno če misli: Vrag vzami to edinstvo, to bratstvo, to osvobojen je in združenje in vse fraze, ki mu jih prinašate" (Govor dr. Korošca 8. febr. 1928).
Kdo se ne spominja žalostnih dogodkov, ko je bila slovenska zastava prepovedana, vse slovenske organizacije zatrte, slovenski voditelji internirani. Bili smo le kolonija, narod, kateremu so odvzete vse pravice. Obsojeni smo bili, da utonemo v "jugosloven-stvu".
. I
V	teh letih ponižanja je med Slovenci še bolj vzrastlo spoznanje: Dovolj je tlake tujcu. Senčur-ski dogodki, številne demonstracije na ljubljanski univerzi pričajo o žilavem odporu Slovencev proti "srbskemu okupatorju". Slovenija in Hrvatska sta bili o-kupirani pokrajini kjer si naj zaveznica Antante, kraljevina Srbija zaceli svoje gospodarske rane. Upravičeno je p. Kazimir Zakraj-šek zapisal: "Bil sem apostol ju-goslovanstva. Pri Rafaelovi družbi pa sem s žalostjo spoznal, kako sem se strašno zmotil o Srbih. Rekel sem s dr. Jegličem: "Zmotili smo se!" Pri poslovitvi (1. 1941) mi je rekel škof Rožman: "Srbov ne bomo spreobrnili. S takimi, kakršni so, ne moremo naprej".
Upali smo, da nas bo Jugoslavija vsaj branila pred grabežljivimi sosedi. Zmotili smo se tudi v tem upanju. Za obrambo slovenskih meja ni padel niti en strel. Srbski i generalni štab jugoslovanske vojske je sklenil, da ne bo branil niti slovenskih hribov, niti hrvaških !> ravnin. (A Nation's Fight for Sur-vival, str. 154, 167).
V	dobi trojne okupacije je dokončno dozorela misel o svobodni slovenski državi. Nočemo umreti, je bil tihi krik slovenske akademske mladine pod vodstvom dr. L. Ehrlicha. Ta krik je povzel domala ves narod. Ni bilo mogoče te želje vidno izraziti, Okupator skupno s komunisti je dušil to narodno voljo.
Po končani vojni, ko se je sklepala mirovna pogodba z Italijo in ni bilo med Slovenskimi politiki v emigraciji nikogar, da bi na pristojnih mestih povedal, kaj narod doma želi, se je v Rimu osnoval Akcijski odbor za Slovensko državo, ki je takoj pričel z delom in ga nadaljuje danes. To je druga etapa na slovenski politični razvojni stopnji.
Danes Slovenci izpovedujemo: Nočemo biti več nikomur podrejeni. Bogu otroci, domovini sino-I vi, hlapci nikomu! Nočemo "pod" Avstrijo, ne "pod Italijo", niti "pod" Jugoslavijo. Hočemo biti popolnoma enakopravni drugim svobodnim narodom. Svobodna slovenska država, v kateri bo slovenski zunanji minister zastopal Slovence pred drugimi državami, to je naš cilj! Izpolnitev, uresničenje tega cilja — to bo tretja faza našega političnega stremljenja.
Narodni praznik 29. oktober naj nam bo vzpodbudo k temu delu. Ne sme nas biti strah dela in žrtev. Naši veliki vodniki so nam pokazali pot. Naši slovenski fantje, ki so padli za svobodno
Protest Slovenske Narodne Zveze
V zvezi z Anglo-ameriško odločitvijo, da prepustijo cono A STO italijanskim okupacijskim četam, je SNZ v Ameriki poslala predsedniku ZDA Dvight D. Eisenhowerju, naslednjo brzojavko: Predsednik D. Eisenhower
White House, Washington D.C.
Gospod predsednik:
Podpisani najodločneje protestiramo proti sklepu State Departmenta, da prepusti cono A STO-ja Italiji.
To ozemlje ni nikoli niti zgodovinsko niti etnično popolnoma pripadalo Italiji, kar še danes pričajo štiri čisto slovenske občine v neposrednem zaledju mesta Trsta.
Smatramo, da je ta sklep proti ameriški tradiciji ki smo jih prevzeli, ko smo podpisali mirovno pogodbo z Italijo 1947 in soustanovili STO.
Smatramo tudi, da je sklep proti ameriški tradicji, ki je ščitila male narode pred vsemi tujimi imperijalizmi.
Smatramo, da bo po tem sklepu okoli sto tisoč Slovencev brez vsake zaščite izpostavljenih najhujšemu narodnemu preganjanju.
Pravtako mislimo, da bodo narodi za železno zaveso začeli dv«; -ruti v pravičnost Združenih držav prav radi takih enostranskih sklepov. Smo nasprotni tako taktiki kot načelom sedanje jugoslovanske vlade, vendar Vas prosimo, da storite vse, kar je v Vaši moči, da se o-hrani STO pod nadzorstvom Združenih narodov, z odličnim spoštovanjem Za Slovensko narodno zvezo v Ameriki FRANK SHONTA 2049 W. Cermak Rd.
USODA TRSTA
Ko odhajamo v tisk, je prišlo poročilo o uradni izjavi angleške in ameriške vlade, da sta se odločili predati upravo Zone A Tržaškega Ozemlja Italiji in umakniti svoji posadki iz Trsta.
Ko to pišemo, ne vemo, ali bodo anglc^-ameriške čete Trst resnično zaupstile, italijanske čete pa ga zasedle. Vemo pa, da je an-glo-ameriška odločitev nepravilna z vsakega, razen s kratkovidnega italijansko-nacionalističnega stališča.
Titova vlada je takoj vložila o-ster protest anglo-ameriški odločitvi, zahtevajoč da prizadeti vladi to enostransko odločitev u-
slovensko domovino, nam kličejo: Na delo!
Slovenska država — prosta vsake tuje nadoblasti — je vse-narodni program. Tej ideji naj bo odslej posvečena vsaka naša misel, vsako, naše delo, vse naše žrtve.
Vsemogočnega, ki vodi usodo posameznikov in narodov prosimo, naj nam da kmalu dočakati srečni dan, ko bomo lahko praznovali resnično rojstvo svobodne slovenske države.
makneta. Tito je nemudoma o-jačil svoje vojaške sile v Zoni B in je izjavil, da bo smatral vhod italijanskih čet v Trst za napadalno dejanje.
Toda prvi diplomatski komentarji so izrazili mnenje, da Tito ne bo šel preko domačih demonstracij in diplomatskih protestov. Ne vemo, ali se bodo te sodbe izkazale za pravilne. Možno pa je, in zapadni tisk tako namigava, da je bil Tito pre'dhodno dal svoj zaupni pristanek na anglo-ameriško odločitev ter je potem protestiral in demonstriral le za domačo porabo. Zaporedno menjavanje Titovih predlogov za rešitev tr-
žaškega vprašanja vsekakor ni bi-
lo znamenje vztrajne gotovosti.
Ko spremljamo razplet in čakamo na izid te kritične igre in borbe za Trst, želimo objaviti v slovenskem prevodu novi in nedavni članek profesorja Dr. Ciril Žebota, ki je v mednarodnem svetu pogumno in vztrajno branil svobodo Trsta od začetka mirovne konference v Parizu do danes v vrsti spomenic zavezniškim vladam in v seriji člankov v The New York Times-u. članek, ki sledi, je bil obpjavljen v Times-u dne 15. septembra:
Proti Delitvi Trsta
"V The New York Times z dne
6. septembra je Cyrus Sulzberger (glavni mednarodni poročevalec lista) v svojem članku o nedavni napetosti okoli Trsta in o njenih diplomatskih odmevih predlagal nasljednjo formulo za dokončno rešitev tržaškega vprašanja: 'Oči-vidna osnova za rešitev bo delitev svobodnega ozemlja več ali manj vzdolž črte, ki loči obe okupacijski zoni tako, da bi mesto samo prišlo pod Italijo, obenem pa bi se izvršili manjši mejni popravki v skladu z etničnimi oziri'.
"Delitev ni rešitev za Trst. Trst je ena izmed velikih jadranskih luk. In to je zato, ker je ta luka bila življenjska nujnost za tržaško zaledje, ki si je to luko zgradilo. Tržaško vprašanje je bilo diplomatski sproženo leta 1915, ko je v tajnem Londonskem Paktu bila Italiji obljubljena posest Trsta.
"Kako nepotrebna in umetna je bila ta kupčija, je razvidno iz dejstva, da v svojih predhodnih pogajanjih z Avstrijo (o pogojih italijanskega sodelovanja v vojni na strani osrednjih sil) Italija Trsta ni niti omenila. Pogajanja so se razbila, ker Avstrija ni bila voljna odstopiti Italiji kos ozemlja kakih dvajset milj zahodno od Trsta.
Razkroj Avstrijskega cesarstva
"Ko bi avstrijsko cesarstvo po prvi svetovni vojni ne bilo razkosano, bi Trst ne bil izročen Italiji. In danes se splošno priznava, da je razkosanje avstrijske skupnosti Srednje Evrope bila ena največjih napak v zgodovini za-padne diplomacije. Namesto, da so jo razkosali, bi bili moralo tisto skupnost preurediti v resnično zvezo svobodnih narodnih držav. Druga svetovna vojna je v veliki meri bila posledica te zgodovinske napake.
"In ko je druga svetovna vojna prišla h kraju, so namesto osvoboditev in zedinjenja Srednje Evrope v zaledju njene tržaške luke potegnili železno zaveso skozi o-srčje Evrope vzdolž črte Stettin-Trst. Trst sam je postal prost, da ponovno pravzame svojo naravno vlogo kot luka in trgovsko središče Srednje Evrope; toda sedaj je Srednja Evropa bila odbarantana Sovjetski Rusiji. Napaka iz leta 1919 je bila podvojena leta 1945.
"Prava, dolgoročna rešitev za Trst je naslednja. Zakoniti in dejanski položaj STO je treba ohraniti. To je neposredno potrebno, ker je zavezniška posadka v Trstu edina možna vez med zahodnim in jugovzhodnim krilom protiso-vjetske obrambe ob vznožju kritične ljubljanske ožine. In ko se bo železna zavesa podrla, bo svobodni Trst, skupno s tolikim de-
Publiahed Monthly by the "Slovenska Država" Publ. Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, I1L, USA. Telephone: FRontier 6-3032
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir, Francija 500 frc.
Misli ob koroškem plebiscitu
(Dopis Koroškega rodoljuba)
Dr. Janez Ev. Krek je rekel v svojem govoru na 3. kat. shodu v Ljubljani 1. 1906: "Večkrat sem že povdarjal, mi Slovenci smo majhni, pa to še ni vsa škoda, hujša škoda je to, da se še manjše delamo kot smo. Naš narod — in med ta narod štejem tudi Istrane in Dalmatince in vse tiste, ki se i-menujejo Hrvate ali karkoli že na našem jugu naš narod, pravim, i-ma silno važno nalogo, ker naš narod šele sedaj pričenja živeti in vprašanje je, ali se bo to rojstvo našega naroda izvršilo prav in pravilno, ali pa bo ta naš narod na porodu umrl. To je vprašanje. Mi nimamo še doslej zgodovine svoje, imeli pa jo bodemo v bodočnosti, ker naš narod čuva obale Jadranskega morja in vse velike spremembe, ki se bodo vršile v socialnem in političnem oziru v Evropi, bodo upoštevale te kraje, kjer prebiva naš narod".
Kaj bi rekel danes dr. Janez Ev. Krek o tem "našem narodu"?
Usoda Koroške se je za nas odločila meseca novembra leta 1918. Stara avstro-ogrska država je razpadla. Koroška je bila tedaj kakor na krožniku položena pred nas. Samo seči bi bili morah po njej in imeli bi jo bili. Štajersko (Spodnještajersko) so rešili Štajerci sami brez sodelovanje Ljubljane. Če bi bili na Štajerskem čakali na Ljubljano, bi ja bili po vsej verjetnosti, da po vsej gotovosti ravno tako izgubili, kakor smo izgubili Koroško. A Maister ni čakal na Ljubljano, zasedel je Maribor in je Slovencem rešil Spodnještajersko. Ko so pozneje prišli Amerikanci v Maribor (komisija) in so videli, da je vse v redu, so Spodnještajersko pustili Slovencem brez plebiscita. Če bi Maister ne bi zasedel Maribora in ga držal, bi bili brezdvoma tudi na Spodnještajerskem nastali boji (Nemci jih imenujejo Abwehrka-empfe — "obrambni boji") posledica bi bila (kakor na Koroškem) plebiscit, ki bi bil po vsej verjetnosti izpadel ravno tako, kakor je izpadel na Koroškem (vsaj v o-kolišu Maribora) in Sp. Štajersko (vsaj Maribor s okolišem bi bili izgubili.
Treba je tukaj pripomniti, da je nad vse čudno in značilno, da slovenski narod (njegova dolžnost bi bila!) v Mariboru Maistru ni že davno postavil impozantnega spomenika.
Kakor rečeno, nam je bila Koroška meseca novembra 1918 na razpolago. Samo seči bi morali po njej. Zamudili smo zlato priložnost. Kdo je kriv, Tedanja Na-rodan vlada v Ljubljani! Dr. Brejc v tej vladi je silil, da se mora Koroška takoj zasesti. Storili bi lahko to meseca novembra leta 1918 brez boja. Igraje bi tedaj lahko rešili Koroško. Da se to
AFABN in Free Europe
ni zgodilo, je kriva tedanja prva narodna vlada v Ljubljani. Ta je v prvi vrsti, ali bolje rečeno: izključno kriva, da smo izgubili Koroško. Dr. Brejca so v vladi preglasovali in ga niso hoteli poslušati.
Kar se je tedaj po krivdi prve narodne vlade v Ljubljani zamudilo, se pozneje ni več dalo popraviti.
Nemci so začeli boje (dr. Stein-acher in drugi nemški mladi oficirji). Nemci so v deželnem zboru v Celovcu (pod pritiskom Steinacherjevih oficirjev) 5. decembra 1918 sklenili, da se bodo za Koroško bojevali z orožjem. Boj z orožjem za Koroško se je pričel.
Posledica bojev je bila, da so prišli na Koroško Amerikanci (Miles-ova komisija) in po informacijah te komisije je Wilson zahteval plebiscit. S tem je bila za Koroška izgubljena — po krivdi prve narodne vlade v Ljubljani, ki Koroške ni dala in tudi ne pustila pravi čas (novembra leta 1918) zasesti.
Zakaj smo izgubili plebiscit. Zato, ker so Nemci že od 1. 1866 sistematično potujčevali naš narod na Koroškem s pomočjo po-nemčevale šole. S pomočjo Slovencem vsiljene ponemčevalne šole — vsi slovenski protesti proti šoli-ponemčevalnici — so našli gluha ušesa — z pomočjo tega nemoralnega ponemčevanja so zmagali pri plebiscitu 10. okt. 1920. Nemoralen je vzrok — nemoralen je tudi učinek! Na Zo-pračah je bil Narodni tabor. Navzočih je bilo 10.000 koroških Slovencev. Bilo je to okrog leta 1870
—	torej predno je bil narod oku. žen po prokleli šoli-ponemčevalnici. Govoril je dr. Zarnik iz Ljubljane in drugi govorniki. Pri glasovanju je bilo 10.000 navzočih
—	torej vsi — za ZDRUŽENO SLOVENIJO. Podobno je bilo v Podjuni na Bistrici pri Šmihelu.
Določitev plebiscita v takih o-kolnostih — ko nam je torej nasprotnik skozi 50 let pred plebiscitom načrtno potuj čeval naš narod na Koroškem — je bila velika krivica, za naš narod. Ta določitev je bila nekaj nemoralnega.
V začetku majnika 1919 so Nemci popolnoma izgnali slovensko vojaštvo iz Koroške. 28. majnika 1919 se je začela nova bitka za Koroško, pod poveljstvom generala Milenkoviča. Jugoslovanska vojska je 7. junija 1919 zasedla Celovec. Vojaško smo zmagali, izgubili pa bitko na političnem področju s tem, ko nam je bil vsiljen plebiscit. Spominski dan plebiscita je črni dan za Koroške Slovence. Paričetek novega in še hujšega raznarodovanja, ki je doseglo višek ob času Hitlerjeve strahovlade. Hitlerja sicer ni
Ameriška zunanja politika ne ljubi zapletenih in težko razumljivih tez o bodoči ureditvi Evrope, temveč podpira priproste načrte, ki se bodo dali uporabiti pri rešitvi vseh vprašanj. Eden tak načrt so predložili predstavniki Free Europe, drugega pa organizacija American Friends of Anti-bolshevik Bloc of Naiions (AFABN).
Prvi inciatorji načrta Free Europe so bile ruske emigrantske skupine, ki so tej organizaciji botrovale direktno ali indirektno in to od caristične do najnovejše trockistično-komunistične. Vse te skupine so se trudile, da bi prišlo do enotnega nastopa proti komunizmu, da pa ne bi prenehala ruska nadvlada nad drugimi narodi po zlomu komunizma. Vsi narodi, ki so danes pod sovjetsko oblastjo, naj bi še nadalje ostali pod ruskim vplivom. Po zlomu komunizma, bi nekomunistične stranke rade obnovile veliko Rusijo z U-krajino. Belo Rusijo, Kavkazom in Baltskimi narodi. Temu načrtu so se z veseljem pridružile one skupine, ki zagovarjajo nadvlado enega naroda nad drugimi v več-narodnih državah kot so Jugoslavija, češkoslovaška in deloma Poljska. Te skupine tiho upajo, da se bo tudi njim posrečilo, da bodo obdržale nadvlado nad drugimi narodi kot so to Slovenci, Hrvatje, Macedonci, Črnogorci, Slovaki, Pcdkarpadski Ukrajinci in Ukrajinci V Galiciji. Zato vse te skupine okoli Free Europe neprestano povdarjajo le, da je potrebno uničiti komunistično diktaturo, nočejo pa govoriti o nobenem načrtu o bodoči ureditvi, češ da prinaša to le prepire in slabi enotnost nekomunističnega tabo-
USODA TRSTA
(Nadaljevanje s 1. str.)
lom svojega bližnjega zaledja kolikor ga bo voljnega sestavljati e-no zvezno enoto s Trstom, postal enakopravni člen bodisi srednjeevropske ali pa vse-evropske zveze.
Ohraniti Svobodni Trst
"Medtem pa je potrebno, da Trst preneha biti smatran in tre-tiran kot italijansko-jugoslovan-sko vprašanje. Tako Italija kot Jugoslavija sta bila umetna, imperialistična tekmeca za Trst, ki po svoji zgodovini in naravi ne pripada ne enemu ne drugemu. Niti prisilna delitev niti čustveno razvneti plebiscit za razdelitev Trsta med Italijo in Jugoslavijo ni rešitev za Trst.
"V svojem govoru dne 6. septembra je Tito, komunistični diktator Jugoslavije, dokončno odstopil od svoje prvotne zahteve po Trstu. Ako bi sedaj Italija napravila enako, bi zavezniška u-prava Trsta in njena bistvena o-brambno-vezna vloga bili olajšani in bolj učinkoviti, Trst pa bi bil ohranjen za dan njegove prave rešitve."
več., toda boj proti slovenstvu na Koroškem je v polnem teku in v tej ogabni gonji proti slovenski narodni manjšini tekmujejo vse stranke na Koroškem pričenši od Volkspartei pa do Wedenigovih socialistov in komunistov.
Slovenski rodoljub
ra. S tem izgovorom pa le zakrivajo svoje imperijalistične namene. Tako Ukrajinci kakor vsi drugi narodi velike Rusije pa dobro vedo, da bo v nekomunistični Rusiji tak režim, da jim ne bo mogoče uveljaviti svojih osnovnih pravic in da ne bo priznala nobena ruska vlada po zlomu komunizma niti Ukrajincem niti drugim narodom njihove suverenosti in previce do samoodločitve. Zamenjali bodo le komunistično diktaturo z novim ruskim jarmom.
Enaka usoda čaka tudi Slovence v novi Jugoslaviji, ki bo po sedanjem stanju radi nerešenega srbsko-hrvatskega spora nujno temeljila na vojaški diktaturi, to se pravi na unilarisiičnem centralizmu, ki bo zanikal tudi vsako federalistično ali konfederalistič-no ureditev. V emigraciji ni niti ene stare Srbske stranke, ki bi bila pripravljena priznati, da se bori za federativno Jugoslavijo in so zato izjave vseh slovenskih politikov, ki zastopajo federativno ali konfederativno stališče, le enostranske želje brez vsake veljave. Šele kadar bodo imeli zagotovilo vodilnih srbskih strank, bodo slovenski politiki stopili z mirno vestjo pred slovensko javnost in ji povedali, da so za federalistično Jugoslavijo.
AFABN je predložila ameriškim državnikom drugi načrt bodoče ureditve Evrope. Treba je zlomili komunistično diktaturo in osnovati novo Evropa na temelju narodnih držav. Podlaga novi Evropi morajo biti narodne države. Šele ko bo uresničeno to zdravo načelo, se lahko prične na njem graditi nove večje bloke, ki bodo privedli do Združenih evropskih držav. Pri vsakem takem združevanju bo moral vsak narod enako odstopili nekaj svoje suverenosti višji mednarodni tvorbi. Ta su-verenost pa mora bili vsakemu narodu priznana, potem šele bo lahko prenesel del suverenosti na višjo skupnost. Zato si je AFABN postavila za svoje načelo, da se bo borila proti ..komunizmu, ..boljševizmu in ruskemu imperij alizmu. Istočasno pa povdarja, da se bori za priznanje pravice o samoodločbi narodov v Evropi. Vsak narod mora imeli možnost, da sam odloča o svoji usodi, vsakemu narodu se mora priznali njegova suverenost.
Vsi narodi se bodo borili složno proti komunizmu, če bodo sigurni, da bodo dočakali po zlomu komunizma lepšo bodočnost, da bodo gospodarji na svoji zemlji.
Pristaši Free Europe gibanja niso sovražniki slovenskega naroda, saj celo nekateri slovenski politiki sodeljujejo pri tem gibanju. Njegovo pravo mesto pa je v AFABN v Združenih državah, kajti lo gibanje se bori tudi za priznanje suverenosti. Zmaga AFABN bo rešila Slovence komunistične diktature, priznanje slovenske suverenosti pa bo temelj na katerem bo slovenski narod gradil svojo bodočnost. Zato bi bilo edino pravilno, da bi vse protikomunistič-ne skupine v Združenih državah podprle AFABN.
V sami AFABN pa lahko vrše Slovenci veliko poslanstvo s tem, da posredujejo, da bodo zagovorniki kontinuitetnega načela evropskih držav sprevideli svojo
zmoto in se pridružili AFABN. Ker nimajo Slovenci sporov s Srbi kot narodom, lahko posredujejo, da se pridružijo temu gibanju one srbske stranke, ki bodo uvidele, da temelji zdrava ureditev Evrope na priznanju pravice do samoodločbe. AFABN bo z veselje sprejela Srbe, ki se bodo borili za svobodno Srbijo, Čehe, ki se bodo borili za svobodno Češko, Poljake, ki se bdo borili za svojo Poljsko in one Ruse, ki se bodo borili za Rusijo v njenih narodnih mejah.	B. Logar
Pozabljeni in neznani grobovi...
Za vernih duš dan, ko bodo peli zvonovi mrtvim v spomin bo naša misel pohitela v lepo Slovenijo, v "nebesa pod Triglavom". Satan je spremenil mirno Slovenijo v pekel; v brezmejni hudobiji je oskrunil grobove naših bratov.
Po smrti neha sovraštva; na pokopališču spe brez strasti prijatelji in sovražniki. Komunizem pielele ne pozna. Še po smrti ni dal miru onim, ki so se borili za resnico in svobodo.
Na velikovškem pokopališču na Koroškem so nemški nestrpneži raztrelili spomenik padlim slovenskim partizanom. Bodel jih je v cči slovenski napis. Gotovo ne-pietelno, vse obsodbe vredno, barbarsko, dejanje! Komunisti se danes razburjajo nad tem dejanjem. Ne pomislijo pa, da so dali vzgled, kako nepietetno je treba nastopati proti že mrtvemu nasprotniku.
Misel hvaležnega spomina bo kljub zastraženim mejam pohitela iz svobodnega sveta v deželo suženjstva, da se pokloni našim dragim.
Iskala bo grob mučenca L. Ehr-licha, Frančeka Župca, Jaroša Ki-klja, grobove turjaških žrtev, po hitela bo na Orlov vrh pri Ljubljano med Kraške prepade. Grobov ni več, zravnani so z zemljo. Satansko delo rdečih oblastnikov! Grobove so zravnali z zemljo, misleč, da so Resnico izbrisali s površja zemlje. A Resnica živi dalje in priča vsak dan glasneje: Tu. di tirani pridejo na vrsto; smrt bo tudi njih delež in pozaba.
Naši dragi, ki so se borili in u-mrli za pravico, pa žive slavno v našem spominu in bodo živeli na veke.	o.
SMRT VZORNIH SLOVENSKIH MATERE
Prejeli smo sporočilo, da je meseca septembra umrla v Savinjski dolini gospa -Breznikar, mati preč. g. Vili Breznikarja, župnika pri cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Republic, Washington. Bila je dolgo bolna. Veliko je pretrpela med drugo svetovno vojno. Sedaj je šla k Bogu po plačilo. Blaga po-kojnica je bila sestra očeta g. Marije Žebot. Naj bo vzorni slovenski ženi Vsemogočni obilen plačnik, sinu duhovniku pa naše iskreno sožalje.
V. Št. Vidu pri Stični je umrla g. Ana Lavrih, roj. Hribar. Dočakala je lepo starost 77 let. Blaga pokojnica, vzor krščanskih mater, je mati Rev. Ivana Lavriha, župnika pri St. Lawrence Church, Jetmore, Kans. Rev. Lavrihu ob bridki izgubi naše sožalje: Blaga pokojnica naj uživa pri Boga mir, ki ga na stara leta v domovini ni imela.
POJASNILO
Opozorjen sem bil, da je "Slovenija" (občasna priloga "Ameriške Domovine") v neko svojo nedavno polemiko s hrvaško "Danico" vpletla vrsto očitkov in na-migavanj name.
"Slovenija" govori kakor da sem jaz dal izvestne izjave ured-, ništvu "Danice", obenem pa mi naprtuje odgovornost za neke slovensko-hrvaške sestanke in izjave v Argentini. (In morda še kaj drugega, na kar nisem bil opozorjen.)
To in tako pisanje "Slovenije" je izmišljeno.
S pisanjem "Danice" imam jaz prav tako malo opravka kot n.pr. s pisanjem "Slovenije" s to razliko, da so mi urednik in pisci "Slovenije" bolj ali manj poznani, dočim urednikov "Danice" ne poznam ne osebno ne po dopisovanju. (Pač pa se je n. pr. g. Dr. Krek, samozvani predsednik SLS, za katere samozvano glasilo se "Slovenija" predstavlja, svoje dni smatral za zelo tesnega prijatelja sedanjega vrhovnega predstojnika urednikov "Danice".)
Pododno velja glede sestankov in izjav v Argentini. Jaz nimam z njimi nikake zveze, ne s svoje in ne z argentinske strani. V tej zvezi nisem ničesar svetoval, ne bil vprašan, ne informiran, niti nisem obvestil iskal. Pika.
Želim porabiti to ponovno neresnično pisanje "Slovenije" v zvezi z mojo osebo, da vsem, ki jih to kakorkoli zanima, pojasnim svoj položaj v zvezi s slovenskimi zadevami.
Edina moja funkcija, ki žadeva slovensko stvar, je staro titularno
predsedstvo Akcijskega odbora za svobodno in zedinjeno slovenko državo, ki sem ga prinesel s seboj iz Rima. Akcijski odbor je od svojega nastanka leta 1946 prostovoljna delovna ustanova, brez strankarskega namena ali celo organizator ičnega značaja. Edini in izključni namen in značaj AO sta izražena v njegovem polnem naslovu.
Pri emigrantskih organizacijah in strankarskih skupinah jaz nisem udeležen ne kot odbornik in ne kot član. Edino, kar sem v tem pogledu storil, je bilo, da sem dvakrat poskušal (brezuspešno) doseči, da bi v mednarodnih ustanovah za take namene bili demokratično zastopani vsi svobodni Slovenci, ne le ena sama izključna in zaključena skupina. Toda pri tem sem sebe osebno izrečno izvzel. Razen tega sem v nekajkrat, deloma v obrambo in deloma povabljen v informativne svrhe (kot n.pr. letos junija v Clevelandu) razpravljal o teh slovenskih vprašanjih.
V emigrantski strankarski politiki mene ni in ne bo. Zato nikomur ne dajem tozadevnih navodil, niti ne nosim te odgovornosti. Za svobodno slovensko državo pa se bom trudil po svojih možnostih dokler ne bo uresničena, ker sem globoko prepričan, da to ni le pravična stvar starodavnega in visoko razvitega slovenskega naroda, temveč tudi sestavni del pravilne rešitve evropskega vprašanja.
Ciril Žebot
PittsDurgh, Pa., 6. oktobra 1953.
TO IN ONO
Petar II. se je ločil
Montrealski "Star" je objavil 23. septembra t.l. poročilo Charles Foleya o koncu zakona med bivšim kraljem Petrom in Aleksandro. Poročevalec navaja naslednjo Petrovo izjavo: "Med odškodninami za izgubo prestola je tudi pravica delati, kar se mi zljubi. V tej svobodi je vključena tudi pravica končati zakon, ki se ni obnesel". Dopisnik poroča tudi o denarnih zadevah bivšega kralja. Predno je Hitler zasedel Jugoslavijo, so odpeljali zlato rezervo na varno — ena pošiljka v
Umrla nam je naša ljuba mama
CECILIJA KOLEDNIK, ro.j. Zupane — vdova po železniškem sprevodniku. 20 avgusta v Radečah pri Zidanem mostu, Slovenija. Dočakala je lepo starost 81 let. Vse življenje je zvesto služila Bogu, vzgojila je dva sina duhovnika. Dočakala je vsaj to tolažbo, da ji je bil ob smrtni uri vsaj en sin duhovnik. Drugi sin-misijonar je v Equadorju. Vsem znacem in prijateljem jo priporočamo v molitev in blag spomin.
Ana Kolednik, poročena Siru. belj, Canon City, Colo.;
Katarina Kolednik, poročena Zupančič, Zagreb;
Raza Kolednik, poročena Grze-tič, Zagreb;
Dr. Ferdinand Kolednik, misijonar v Equadorju;
p. Janez Krslnik Kolednik, ci-tercijan, Slovenija.
London, ena v Washington, ena v Istanbul, v Parizu 300.00 L. Tito je obljubil Petru letno odškodnino 10.000 L, če se odpove prestolu, — na kar pa Peter ni pristal. Poročevalcu je izjavil, da računa višino izgub na premoženju v Jugoslaviji na 25,000.000 L, med tem tudi zlati rudnik, ki ga ceni na L. 4,000.000. (pred vojno so pridelali v njem 350 funtov čistega zlata), na 300.000 L cenjeno Rembrandtovo sliko, ki so jo Nemci ukradili iz kraljevske zbirke v Beogradu. Peter je zanikal, da bi bil podpisal ček za $10.000 v Parizu, ki ni imel kritja v banki. Glede Titovega obiska v Londonu je izjavil: "Ko sem videl sprejem, ki ste ga pripravili v Londonu za Tita, sem spoznal, kakšen je bil moj položaj. Spre-letela me je bežna ideja, da bi se tega dne odpeljal z letalom v
BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1954
ima pestro, in zanimivo vsebino. Vsak je bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
STANE $1.25
s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
Raragova Praiika
6519 W.34th St., Berwyn, 111.
P.S.:
Znamk, prosimo, ne pošiljate
Beograd. Morda bi bilo prijetno videti, kaj bi se zgodilo, če bi pristal v svoji prestolici".
Volitve v Jugoslaviji
V Jugoslaviji so razpisali volitve v novo poslansko zbornico, katere naloga bo izvesti socialistični načrt ter podpirati vladno zunanjo politiko. Obljubili so možnost politične borbe, toda izrečeno so naglasili — Edvard Kardelj ni o tem dopustil nobenega dvoma — da svobodne volitve ne pomenijo svobode za tiste, ki nasprotujejo vladinemu socialističnemu programu. Dobesedno je Kardelj izjavil: "Ne živimo še v razmerah, da bi mogli dovoliti antisocialističnim silam in neomejeni politični aktivnosti, da bi izkoriščali naše trenutne težave za podminiranje socialističnega sistema kot takega". Kardelj je opisal kot štiri glavne naloge novega parlamenta: 1) Še nadalje razvijati socialistično gospodarstvo ter pripraviti zbirko predpisov za gospodarske odnove, ki bo predstavljala prvi socialistični dokument te vrste. 2) Izgraditi "komuno" kot temeljno celico družbe, ki bo sčasoma omogočila odpravo vseh političnih strank. 3) Izvesti samoupravo na področju vzgoje, zdravstva in socialnega zavarovanja. 4) Voditi gospodarska podjetja tako, da bo lastna korist podjetja omogočala ne. koj svobode v trgovanju, ki ne bo nasprotna socialističnim zakonom in načelom. Kardelj je povedal, da je vlada znižala število višjih državnih uradnikov od 4.027 (sredi 1952) na 2.624 (letos).
Gospodarske težave Evrope
Prebivalstvo Evrope je za šest odstotkov številnejše kot prebivalstvo ZDA. V Evropi je 12% več ljudi zaposlenih kot v ZDA toda Evropa izdela komaj 29% tega, kar ZDA. Po mnenju ministra za gospodarstvo Zapadne Nemčije bi bilo mogoče s primerno prilagoditvijo poedinih narodnih gospodarstev v Evropi dvigniti proizvodnjo v kratkem času na 49% proizvodnje ZDA. Evropska zveza za premog in železo utira pot v to smer. Dr. L. Erhard ne zagovarja socialističnega načrtnega gospodarstva, marveč svobodno gospodarstvo, kjer pa bi morali prenehati z vzdrževanjem poedinih strok v raznih državah, ki imajo zelo neugodne pogoje za proizvodnjo in se drže samo s podporami ali zaščitnimi carinami. Rešitev ne more biti po ameriškem vzorcu — da bi izgradili enotno državo s centralistično kontrolo, marveč v ohranitvi narodnih držav ter njihovih gospodarstev, Seveda pa bo treba ta narodna gospodarstva v toliko preorganizirati, da bodo upoštevala celotno Evropo kot eno gospodarsko področje.
Zgled požrtvovalnosti
Okrog 2 milijona katoliške delavske mladine v starosti od 18 do 26 let je darovalo za potrebe mladinske KA med delavci vsak po eno dnevno plačo v začetku oktobra t.l. za organizacijske potrebe.
Osebne vesti
Mr. Drago Lorenčič in Mrs. Do-ra Lovrenčič-Žebol sta nedavno v Londonu, Anglija, položila izpite za B. Sc. Economies z odliko. O-bema izrekamo prav iskrene čestitke!
Slovenski prirastek v Torontu.
Dr. Avguštinu in Mariji Kuk se je rodila hčerka, Janezu in Ančki Vižintin pa sin.
Novi slovenski zdravnik. Zdravniški izpit je položil dr. Blaž Korošec, ki je službi v Meth-odist Hospital v Peoria, 111. G. doktorju ki je naročnik našega lista, iskrene čestitke!
Dva nova slovenska duhovnika. Na Koroškem sta imela meseca julija dva slovenska duhovnika-begunca nove maše. Dne 19. julija je imel novo našo v Šmihelu pri Pliberku č. g. Ciril Turk, naslednjo nedejlo dne 26. julija pa je v Žihpolju daroval prvo najsvetejšo daritev č. g. dr. Nace Lo-vrenčič, sin bivšega sodnika v Mariboru, dr. Matije Lovrenčiča. Naj Vsemogočni blagoslovi njuna dušnopastirska prizadevanja!
Slovenske poroke v Torontu. V sobotu 5. septembra sta se poročila ing Tone Seljak in Valerija Papesh. — V soboto dne 26. septembra pa sta sklenila dosmrtno zvestobo naša prijatelja in naročnika g. Vili Zadnikar iz Clevelan-da in prof. Rela Bercieri iz To-ronta. Obema zavednima slovenskima paroma kliče uredništvo SD: Mnogo sreče in božjega blagoslova!
Slovenski rojak položil izpit na glazbeni akademiji. Dr. Alfred Fišinger, priznani slovenski pianist, je nedavno položil z odliko na čikaški glasbeni akademiji izpit iz glasbene stroke. G. Fišinger-ju, ki je tudi naš naročnik, k uspehu iskreno čestitamo
Poroka slovenskega para. V Springfieldu, Mass. sta se 24. okt. poročila g. Bizilj Drago in gdč. Nancy Skala. Zavednemu slovenskemu paru iskrene čestitke z željo, naj ju božji blagoslov spremlja skozi ose življenje.
SODELAVCEM SLOVENSKE DRŽAVE
Konzorcij Slovenske države je že lansko leto sporočil v Vestniku SNZ dopisnikom SD nekatere sklepe kot vodilo sodelavcem lista. Želimo te sklepe ponovno povdariti.
Slovenska Država je svobodna tribuna vseh prijateljev slovenske državne ideje. Vsak somišljenik more svobodno razvijati svoje misli ter podati svoje ugovore. Toda članki naj bodo kratki in zaokroženi: obsegajo naj največ tri do
Marijino leto
Papež Pij XII. je s posebno en-cikliko "Fulgens corona" razglasil Marijino leto od 8. decembra 1953 do 8. decembra 1954. Marijino leto je bilo razglašeno za 100 letnico razglasitve dogme, da je bila Marija brez madeža spočeta. Posebne slovesnosti bodo zlasti v Lourdesu, kjer se je Marija prikazala • kmalu po razglasitvi dog-
štiri razprto tiskane strani. Samo v izjemnem primeru more biti članek daljši, ako zahteva sam na sebi obširnejšo dokumentacijo.
Članke, ki izrazajo subjektivno mišljenje posameznika mora pisec podpisati. Konzorcij si pridržuje pravico, da ne bo objavil nepodpisanih člankov, posebno če so to polemike in kritike drugih gibanj, ali izražajo osebne napade. Konzorcij želi, da se taki članki čimbolj omejijo.
Prosimo prijatelje SD, da nam sporočijo probleme, katere menijo, da bi bilo potrebno osvetliti, da jih bomo skušali vključiti v naš letni program. Na ta način bo postal naš list bolj načrten in še bolj skupna last vseh svobodnih Slovencev.
KLIC TRIGLAVA
prične z novembrom objavljati F. Erjavčevo študijsko razpravo "NASTANEK SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK" Naročnino za list (letno $3.50) sprejema MR. JANEZ ŽERJAV, _355, Hancock Ave., Bridgeport 5, Conn._
Pomagajmo revežu
Prejeli smo prepis pisma, ki ga je pisal g. Henrik Strah, ki se nahaja v zelo težkem položaju v DP C Spittal ob Dravi. Navajamo le nekaj odstavkov: "V bedi in pomanjkanju se nahajam v taborišču Spittal ob Dravi. Živim tako, da še nisem živel nikdar tako slabo kakor sedaj. Bil sem zopet e-no leto v bolnici, nazadnje pa še na operaciji radi srca in pljuč. O-peracijo sem moral sam plačati. Sem bolan, da moram hoditi ob palici, podpore pa od nikoder nič! Z obleko sem popolnoma gotov, še malo, pa bom gol. Privoščiti si ne morem niti komad kruha. Zaslužiti si ne morem nič. Prosim Te, če mi moreš na kak način pomagati. Mogoče bi se našli dobri ljudje, ki bi razumeli položaj žalostnega begunskega življenja . .. Na organizacije ne more človek nič računati, ker preden pride do človeka, kateri bi moral kaj dobiti, se že vse prej posuši ... Če bi ne imel vere, katero me je mati učila, bi že zdavnaj obupal..."
Mislimo, da povedo gornji stavki mnogo. Prav lepo prosimo vse, ki imajo kaj srca, za prispevke, da pomagamo pomoči potrebnemu. Prispevke zbira Stanley Knaus, 1818 Farmington Rd. Peoria, 111. Lahko pa jih pošljete tudi upravi SD, 2307 S. Wolcott Ave-nue, Chicago 8, 111. Mnogi g. Straha, ki je bil nekaj let kapelnik taboriščnega orkestra v Spittalu, gotovo dobro poznajo. Prav ti se ga naj sedaj spomnijo. — P.S. Pravkar smo dobili sporočilo, da je moral g. H. Strah že v drugič na operacijo.
SLOVENCI KUPUJE JO V SLOVENSKI TRGOVINI
JOE GOMILAR
1801 W. Cermak Road, Chicago, 111.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. GOMILARJU: tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBA. SE, SUHE ŠUNKE, PREKAJE-NE, SVINJSKE ŽELODCE: PRAV SEDAJ PA IMA IZVRSTNO KISLO REPO. in ajdovo moko.	'
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM!

Pišite svojcem, da ste pri nas plačali prevoz in carino na pakete z hrano. Ako od Vaših zahtevajo plačilo prevoza in carine na pakete, naj zahtevajo potrdilo. Mi odgovarjamo, da bodo oni dobili denar nazaj.
BOŽIČNI CENIK!
Tukaj je naš božični cenik. NAJNIŽJE CENE, NAJBOLJŠE BLAGO! Preizkusite, pa se boste prepričali, DA SMO MI NAJSOLIDNEJŠA, NAJVEČJA IN NAJSIGURNEJŠA FIRMA ZA POŠILJANJE PAKETOV. Poleg tega morate vedeti, da je USA EXPRESS CO. edina firma, katera naprej plača CARINO in OSTALO PRISTOJBINO.
DVAKRAT DNEVNO pošiljamo po zračni pošti (Air
vwv.vwj\w.w.w^.w Mail) Vaša naročila, v TRST in REKU, kjer je naše skladište prvovrstnega, svežega AMERIŠKEGA in KANADSKEGA blaga.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovini preko naše NAJVEČE in NAJSI-GURNEJŠE AGENCIJE. Pri nas dobite NAJNIŽE CENE in NAJBOLJŠE BLAGO.
•	Paketi se izročajo prejemnikom v Stari Domovini v teku 15 do 22 DNI.
•	Jamčimo vsako pošiljko za delno ali celotno izgubo!
BELA MOKA *ll52
NAJFIN. BELA KANADSKA "OOO" 100 lbs. Do zadnje postaje Poznalo kot najboljše na svetovnem trgu.
$8.75
BELA MOKA
NAJFIN. BELA KANADSKA "OOO' 100 lbs. Do Reke Poznato kot najboljše na svetovnem trgu.
MOKO POŠLJEMO IZ NAŠEGA SKLADIŠČA NA REKI. NA VREČAH JE IME NAŠE FIRME!
PROSIMO, UPOŠTEVAJTE!
rina.
Pri vseh paketih je vračunan in plačan prevoz in ca-
Paket št. 1......$26.75
10 lbs. Riža - Rice 20 lbs. Sladkorja - Sugar 10 lbs. Masti - Lard 6 lbs. Kave - Coffee 15 lbs. Špagetov - Spaghetti 10 lbs. Mila - Laudry soap 10 lbs. Fižol - Beans (novog)
10	lbs. Bele moke - Flour
Paket št. 6......$13.75
11	lbs. Riža - Rice
3	kila Kave - Coffee
11 lbs. Sladkorja - Sugar II lbs. Špagetov - Spaghetti
Paket št. 30......$7.00
6 lbs. Kave - Coffee
3	lbs. Riža - Rice
Paket št. 31......$9.25
6 lbs. Kave - Coffee 10 lbs. Riža - Rice
4	lbs. Sladkorja - Sugar
Paket št. 32......$8.45
5	lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Sladkorja - Sugar
5 lbs. Kave - Coffee
5	lbs. Riža - Rice
Paket št. 33......$8.75
13 lbs. Sladkorja ■— Sugar
6	lbs. Kave - Coffee
Paket št. 34....$23.95
100 lbs. Bele moke - Flour 11 lbs. Riža - Rice 11 lbs. Špagetov - Spaghetti 11 lbs. Sladkorja - Sugar
4	lbs. Kave - Coffee
5	lbs. Mila - Laundry Soap
Odpremljamo Vaše lastne pakete. Pišite!
Paket št. 17......$9.75
10 lbs.	Sladkorja - Sugar
10 lbs.	R iža - Rice
10 lbs.	Špagetov - Spaghetti
10 lbs.	Bele moke - Flour
Paket št. 38....$15.75
3	kila Kave - Coffee
15 lbs. Sladkorja - Sugar DO lbs. Riža - Rice 1 lb. Čaja - Tea V4 lb. Popra - Pepper
5	lbs. Špagetov - Spaghetti
1	lb. Kakao - Cocao
Paket št. 39....$14.50
11	lbs. Riža - Rice
6	lbs. Kave - Coffee
6 lbs.	Špagetov - Spaghetti 6 lbs. Fižol • Beans (Novi)
6	lbs.	Sladkorja - Sugar
4	lbs. Masti - Lard
5	lbs. Mila - Laundry Soap
Paket št. 43......$8.10
7	lbs. Sladkorja - Sugar 7 lbs. Riža - Rice
2	lbs. Kave - Coffee
4	lbs. Mila - Laundry Soap
Paket št. 44 ..$13.25
13 lbs. Sladkorja - Sugar
12	lbs. Špagetov - Spaghetti 10 lbs. Riža - Rice
5	lbs. Kave - Coffee
Paket št. 11... $10.95
5 lbs. Kave - Coffee 5 lbs. Masti - Lard 5 lbs. Sladkorja - Sugar 5 lbs. Ječmena - Barley 5 lbs. Griža - Farina
Naši "SPECIALNI" Paketi
V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih. Najboljše pakovanje. Cene vračunane do zadnje postaje prejemnika. 100 lbs. koruzne moke -
corn meal ....................$11.45
50 lbs. koruzne moke -
corn meal ........................................6.50
50 lbs. bele moke - four..	6.75
10 lbs. riža - rice ........................3.40
20 lbs. fižola - beans ............5.60
20 lbs. špageta - spaghetti	6.15
20 lbs. sladkorja - sugar..	5.50
25 lbs. griža - farina ............7.10
37 lbs. svinj, masti - lard 13.50
25 lbs. ječmena - barley..	6.85 10 lbs. bakalara - stockfish 7.25
10	lbs. mila za pranje -laundry soap ............4.50
3	kile kave (Santos) .... 6.75 5 litra olja, maslinovo-oil 8.25
24 pks. kokošje juhe - soup 5.75
4	lbs. cocoa - kakao ...... 4.50
5	lbs. meso v konservi.... 4.45
11	lbs. šunke v kantah.... $7.85 10 lbs. mleko v prahu ....$10.25
1 lb. slanina - sušena
panceta ...................... 1.00
1 lb. Salama 'Gavrilovic' 1.50 5 lbs. Cikorija (Frank) 4.50
10 lbs. paradižniki __________ 6.50
5 lbs. jajca v prahu - eggs 5.75
5 lbs. masla - butter........ 6.75
5 lbs. kondenc. mleka .... 3.75
IZ UPRAVE LISTA: Za Tisk. sklad so darovali: Tone Šuta, Chicago $2.00; Mrs. Marica Staut, Milwaukee, v spomin pok. moža Franka Staut: $10.00, Miro Krek, Chicago $3.00. Vsem stokratni Bog plačaj! Posnemajte!
V zadnji številki smo. priložili opomine vsem, ki dolgujejo naročnino. Ponovno prosimo, ne prezrite naše prošnje. Leto gre h koncu, tudi mi moramo poravnati v tiskarni račune, zato. ne odlašajte s poravnavo naročnine. — Prispevajte v Tiskovni sklad SD.
Chicago in okolica
Lepo število birmancev. V slovenski fari sv. Štefana je sprejelo v torek dne 15. septembra zakrament sv. birme 150 birmancev.
Fantka so dobili. Mr. Frank Podlogar in Mrs. Josefina sta zelo vesela, ker jima je teta štorklja prinesla krepkega sinka — prvorojenca. Iskrene čestitke tudi od strani uredništva našega lista!
Vinska trgatev se je pričela. Če ne verjamete, pa pridite pogledat v našo slovensko naselbino, če imate dober nos, boste kmalu zavohali, da mošt že vre. Še ga bomo "cuknili" ob raznih slovesnih prilikah!
Smrt v plamenih. V Chicagu je v zadnjih treh letih umrlo v plamenih 558 ljudi; v teku prvih devetih mesecih letos pa 123.
Vandalizem med mladino. U-radniki CTA so lani izjavili, da so mladi nepridipravi napravili v e-nem samem letu škode na sedežih in razbitih oknih za $80.000.
The NEW WORLD — katoliški tednik v Chicagu prinaša v številki od 2. oktobra obširno poročilo o verskem zatiranju v Sloveniji. Navaja statistične podatke o zaplenjenih samostanih, cerkvah, razpuščenih redovih, katoliških šolah, organizacijah in o zatrtem katoliškem tisku. Napisal ga je očividec, ki je potoval po Sloveniji-
Preselitev na svoje . . . Naš prijatelj Otmar Tašner in njegova ženka Anica sta zapustila slovenski center in odšla v Cicero, kjer sta letošnje poletje kupilo hišo. O-stala bosta seveda še nadalje zvesta slovenski fari in pa — našemu pokretu. Mnogo sreče in sonca! Njun novi naslov je: 5415 W. 23 Street, Cicero, 111.
Chikaški župan odlikoval Slovenca. Direktor slovenskega radija v Chicagu, dr. Ludvik Lesko-var je prejel od čikaškega župana, Martin Kennelly, častno diplomo v priznanje za dr. Lesko-varjevo sodelovanje v vse-ameriš-kem tednu za preprečevanje ognja. Naše čestitke.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V CHICAGU
Slovenska Narodna Zveza v Chicagu pričenja zopet z rednimi mesečnimi sestanki. Prvi sestanek bo zadnjo nedeljo v oktobru, tj. 25. oktobra ob 4:30 u dvorani pod cerkvijo. Na tem sestanku bomo proslavili slovenski narodni praznik 29. oktober, obenem bo tudi občni zbor SNZ.
Drugi sestanek bo tretjo nedeljo v novembru, i.j. 15. novembra. Na ta sestanek že danes opozarjamo. Imeli bomo, v naši sredi izvrstnega predavatelja, g. Jožefa Grdino in Clevelanda, ki nam bo kazal slike iz svojega letošnjega potovanja po svetu (Sveta dežela, Grčija, Italija, Slovenija itd.). Vmes bo povedal mnogo zanimi. vega, zlasti iz domovine. Kolikor nam je znano, pride z njim tudi g. Anton Grdina. V kritje stroškov bodo prostovoljni prispevki. Pri-četek bo ob pol 5. pop. Predavanje bo v dvorani pod cerkvijo.
V BORBI ZA SVOBODNI TRST
Slovenska Narodna Zveza za Canado je poslala obširno in zelo dobro sestavljeno spomenico na UNO in zunanjemu ministru kanadske vlade.
PISNO IZ CLEVELANDA
Pn 7 n R I Dodajte za vsaki paket hrane ali vrečo moke 70 centov poštne takse. "	S TEM JE VSE PLAČANO ! ! ! VAŠI NE PLAČAJO Nič!
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zaupanjem na
Express Co.|
(Trade Mark)
720 TENTH AVE. (Between 49th & 50th St.)	NEW YORK 19, N. Y., USA. j
Telefon: PLaza 7-6459
Naslov naše podružnice: USA EXPRESS CO.
5501 BI vd. East, West New York, New Jersey
"Kaplana Klemena" poznam iz istoimenskega romana, ki je bil prvič priobčen v koroški Kroniki. Idealistični kaplan se mi je vtisnil v spomin, zgodba o njegovi ljubezni, odpovedi in žrtvovanju samega sebe ljubezni do bližnjega me je globoko dirnila. Zato sem nestrpno pričakoval krstne predstave "Kaplana Klemena" v novi obliki. Priznati moram, da me je tudi malce skrbelo, da se dramatizacija ne bi pisatelju posrečila. Predelati pripovedniško delo v igro je navadno težavno in tvegano delo, kajti oder postavlja težke omejitve, kakršnih pripovedniška proza ne pozna.
Uprizoritev dne 20. septembra pa je pokazala, da je bila moja bojazen odveč. Pisatelju Mauser-ju se je dramatizacija lastnega dela v glavnem dobro posrečila. Bralci romana so morda pogrešali nekatere prizore in slike, ki jih ni bilo mogoče spraviti v okvir nove drame, katere cilj je bil predvsem ohraniti socialno jedro dela. Kot znano je šel pisatelj po snov za to delo v "Sibirijo", predvojno barakarsko naselje v ljubljanskem Logu, kjer so životarili, trpeli, gladovali, preklinjali, pre-
zebovali in se plodili najrevnejši med revnimi, zapuščeni in od vseh pozabljeni, lahek plen komunističnih agitatorjev. Pogonska sila dela je trčenje dveh ne-spravljivih ideologij: marksistič-ne-leninitične, prepojene s strupom razrednega sovraštva in krščanske z njenim temeljnim naukom o ljubezni do bližnjega, ki naposled vse premaga. Kaplan Klemen je kakopak predstavnik, poosebljenje slednje; prvo predstavljata komunista Resman in Košak. Mauser je ta osnovni konflikt v celoti prenesel iz romana na oder. Zato je "Kaplan Klemen" v novi obliki še močnejše, izrazitejše in učinovitejše delo, ker so odpadle vse scene in idile, ki bi utegnile odvračati gledalčevo pozornost od tega osrednjega boja. Dramatizacija seveda ni brez hib in pomajkljivosti, n. pr. dialog je sempatja predolg, konec je nekoliko zavlečen itd., toda nobena teh hib ni tolikšna, da je spretna in iznajdljiva režija ne bi mogla odpraviti. Mauser je zaslužil šopek nagljev, ki ga je dobil na priredbi.
Ivan Jontez
(Nadaljevanje prihodnjič)