SVOBOD N 9  SLOVENIJA

VICTOR MARTINEZ 50
Buenos Aires

Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual N? 260254

“ESLOVENIA LIBRE“

GLASILO SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI

Ano (Leto) VI.

Buenos Aires, 15 . septembra (septiembre) 1948

No. (Štev.) 18.

Por el camino recto o torcido

TITOVA AFERA IN MI

“Slovenski Glas — La Voz Eslovena”,
instrumento de propaganda comunista
entre los eslovenos, demoro cuatro se-
manas en aparecer a raiz de la crisis
del camarada Tito. No cabe duda de que
el atraso se relaciona con las rencillas,
producto de las divergencias entre Tito
y el cominform. Ahora puhlico este or-
gano para los comunistas eslovenos y
simpatizantes de Tito las normas del
conducto bajo el titulo “Por el camino
trazado”. Parece que con eso quiere de-
cir de que el camino que torno ese pe-
riodico ha de considerarse como el ca¬
mino recto.

Pero la situacion entre los comunistas
yugoslavos en el pais argentinos pone
de manifiesto de que es absurdo hablar
de alguna linea recta. Pues hace poco
ha habido una pelea formal en un ho-
gar de los partidarios de Tito en el
Dock Sud en Buenos Aires entre los
fieles de Stalin y de Tito; luego de ha-
ber lanzado a la calle a los adictos de
Tito, los stalinistas tiraron detras de
ellos tambien el cuadro de Tito que
quedo abandonado en la suciedad de la
calle, y dudamos con sobrada razon de
que podrla a alguien todavia iluminar
y guiar por el camino recto. Tencmos
entendido de que tambien “Slovenski
Glas — La Voz Eslovena” no tendra
grandes muchedumbres para guiarlos
bien por el camino recto y trazado; la

gran mayoria de ellos esta mas bien
dispuesta a seguir a Stalin. Lo fatal
del caso es que ambos caminos se en-
trecruzan y brindan continuas oportuni-
dades para los choques.

Los adeptos de Tito y Stalin estan
eesforzando sus pulmones para ensor-
decer a sus adversarios demostrando a
grandes griots su fe comunista ortodo.
xa. Entre los inmigrantes eslovenos an-
teriores por cierto hay muchlsimos que
hasta ahora creian de que en las filas
de Tito habia gente empeiiada por los
ideales nacionales y autenticos del inte¬
res esloveno. Ahora ya es tiempo para
que abren los ojos y comprendan de
que ni unos ni otros defienden verdade-
ros ideales eslovenos. Si no les abando-
no la inteligencia y valor no tardaran
en despachar a “Slovenski Glas” y a
sus hinchas, pues *que pueden esperar
de Tito y de Stalin? Los dos son frau-
delentos y criminales lo que queda bien
demostrado con el inutil sacrificio de
tantas vidas eslovenas preciosas por el
mezquino juego de ellos. Que se puede
esperar de ellos en adelante.

Apurense no mas en salir de este ca¬
mino torcido v repleto de crimenes pues
poco tiempo les queda todavia a quien
quiere sustraerse para no quedar aplas-
tado debajo de las ruedas de la maqui-
na infernal que empujen Tito y Stalin.

V SPOMIN SEPTEMBERSKIM ŽRTVAM LETA 1943

Te dni poteka pet let od tistega
usodnega septembra 1943, ko je
slovenski narod občutil zadnji uda¬
rec italijanskega okupatorja. Slo¬
venski komunisti Titove vojske so
vzeli v svoje roke orožje fašistov
in vseh tistih laških uradnikov in
oblastnikov ter poveljnikov, ki so
ves čas okupacije morili slovenske
talce, pošiljali na tisoče nedolžnih
Slovencev v koncentracijska tabo¬
rišča, kjer jih je toliko pomrlo;
kadar je što Titovim partizanom
za korist komunistične revolucije,
ki so jo uvajali na našem ozemlju,
jim je bilo vsako sredstvo dobro¬
došlo v nemškem delu Slovenije
so se v ta namen vezali z Gestapo
in drugimi nemškimi predstavniki,
v tistem delu Slovenije pa, ki je
bil zaseden od italijanskih čet, so
izkoristili določbe zavezniškega
premirja z Italijo zato, da so si
mogli zagotoviti — ne osvoboditev
slovenskega ozemlja — ampak
zmago svojih revoluciona r n i h
načrtov.

V tem mesecu se bomo spominja¬
li vseh teh smrti najbolj idealnih
slovenskih fantov in mož, ki so
padli pod komunističnimi svinčen¬
kami na Turjaku, Grčaricah, na
Travni gori ali pa bili prepeljani v
kočevske ječe, od koder so jih v
oktobru po proslulem kočevskem
procesu — prvi proces v Sloveniji,

posnet po vzgledu moskovskih
procesov — prepel j avali v Mozelj,

Grčarice in Jelendol in jih po stre¬
lih v tilnik pometali v množične
grobove. Spominjamo se neštetih
ranjencev, ki so na pragu turjaš¬
kega gradu popadali v smrt, spo¬
minjamo se poveljnikov in častni¬
kov, legionarjev in vaških straž,
spominjamo se dr. Kožuha, prof.

Peterlina, junaškega Malovrha,
župnika Turka, Boruta Koprivice,
gregorskih fantov s Travne gore
in vseh tistih stotih in tisočev slo¬
venskih žrtev, ki so padli v tem ih-—zločinci.

sodnem mesecu, ko se je komuni¬
stični zločinski bes razvnel do
vrha.

V našem spominu in v spominu
slovenske zgodovine, ki ga bo pisal
pravičnejši čas, bodo živeli ti ju¬
naki kot naj večji borci za domovi¬
no in svobodo slovenskega naroda!

Na Čehoslovaškem so po vseh kat.
cerkvah prebrali pismo kat. škofov, ki
so ga poslali vladi in v katerem pro¬
testirajo zaradi napadov sedanjega ko¬
munističnega režima na kat. Cerkev.

V Berlinu se je napetost med zahod¬
nimi zavezniki in sovjeti še bolj zaostri¬
la po protikomunističnem zborovanju na
brit. področju, katerega se je udeležilo
250.000 ljudi. Tudi s sovjetske zone.
Med govorom prvaka socialistične stran¬
ke Neumana so sovjetske okupacijske

že več ko mesec dni zavija Moskva
Balkan in svoje satelite v več ali manj
prodoren dim ali smrad. Enkrat prodre
glas, da je Kremi izključil in proklel
Tita in nasljednji dan se okliče, da je
Djilas izključil kremlovske gopsoda; to¬
da sem in tja brizgne tudi kri: na meji
med Rumunije in Jugoslavijo obleži mr¬
tev Titov načelnik štaba, ker je hotel
pobegniti v Stalinovo naročje, toda sko¬
raj istočasno umre v Moskvi v Stalino¬
vem naročju zelo mogočni Ždanov, pred¬
videni naslednik Stalina v tajništvu so¬
vjetske komunistične stranke. Še vedno
se vali samo dim, ki sega od Grčije do
Poljske in kdor ne podre skozi stene te¬
ga dima, pričakuje mogoče celo, da se
bo iz tega skuhalo kakšno olajšanje na¬
šim zatiranim bratom.

Toda bodi spor med Moskvo in Titom
fingiran ali resničen, za nas je vse to
le spor med Belcebubom in Hudičem,
kakor pravi Pismo. Ne gre pri tem ni¬
ti za manjšega ali večjega hudiča, gre
le zato, da sta razne barve. Če ostane
Tito in se mu posreči preslepiti zahod¬
ne države za zaupanje, ali pa če ta Ti¬
to pade in pride iz Moskve drugi, je in
ostane jasno tole: pod enim ali drugim
Titom ne bo pri nas v domovini svobo¬
de in narod ne bo odrešen., Mi pa hoče¬
mo svobodno Slovenijo, ki je ne more
dati ne Tito I in ne Tito II.

Ko smo se mi kot begunci podajali
v svet, smo storili to zato, ker smo ve¬
deli, kakšno nasilje nas čaka pod pku-
pacijo moskovskega komunizma. Ko smo
prišli za mejo so nas tujci okoli nas —
nahujskani po titovskih agentih — zme¬
rjali s kolaboracionisti, izdajalci, faši¬
sti in še kaj. Ponekod so se povzpeli ce¬
lo do besede zločinci, kakor so to stori¬
li celo tukajšnji slovenski komunistični
listi in komunistični agenti. Tem smo
že odgovorili, ko smo razgalili Titovo
zločinstvo in zločinstvo slovenskih ko¬
munistov.

Toda naši starejši Slovenci, ki že le¬
ta in leta žive v tej poplavi komunistič¬
ne propagande, nam niso verjeli. Zdaj
pa so kar čez dan znašli ali v položaju,
da njih zmerjajo za “zločince”, ker drže
s tistimi komunisti, ki so tudi postali
Zdaj namreč komunisti sami

proglašajo Tita in njegove ljudi za zlo¬
čince. Vsi tisti komunisti, ki so v Ko-
minformu, proglašajo Tita in njegove
ljudi za nosilce “turškega režima”, za
“diktatorje”, za “kolaboracioniste” z

imperialisti in prijemlje se jih tudi že
oznaka “zločinci”; pa še hujše prihaja,
kajti očitajo jim tudi, da so “izdajalci”.

Titov veleposlanik v Teheranu sedaj
naziva Tita za “izdajalca” in njegove
tovariše za “bando morilcev in zločin¬
cev”. Njegov najbližji general Pero Po-
pivoda imenuje sedaj Tita celo “straho¬
petnega izdajalca” in o Ozni pravi isti
Popivoda, da je “dosedaj preganjala
“opozicijo in imperialistične špione”,
sedaj pa preganja” poštene in resnične
komuniste.” Tito že dobiva prilastke
“nacist, fašist,” itd. itd. Več kot dovolj
vpitja, da lahko danes vsak verjame,
kaj je Tito in vodstvo sedanje “demo¬
kratične” Jugoslavije: krvavi diktator,
zločinec, morilec, izdajalec... in tudi fa¬
šist, vse to in še več, kakor pa smo mi
pisali.

Sedaj mora biti vsemu svetu jasno,
kaj je “Goeringov dvojnik” na jugoslo¬
vanskem prestolu, že kamenje vpije...

Toda kako je sedaj s slovenskim na¬
rodom? “Izdajalci” smo mi, ki smo be¬
žali z doma, izdajalci so oni, ki so os¬
tali doma. . . Narod samih izdajalcev in
morilcev ? Toda ni mogoče, da bi se ves
narod tako do dna pokvaril.

Naši Staroslovenci v Argentini se
mučijo ob dimu, ki je nastal po sporu.
Njihov leseni malik Tito je padel v že¬
rjavico, ob kateri se lahko še marsikdo
opeče.

Pa ne verjemite, da je Tito postal
kakšen sovražnik komunizma ali pa ce¬
lo kakšen komunistični nacionalist, ka¬
kor mu to očitajo njegovi nasprotniki.
Tito sam na ves glas vpije, da je ko¬
munist in da je vedno delal za komuni¬
zem in se sam krčevito otresna sleher¬
ne nacionalne barve. Slovenska Osvobo¬
dilna Fronta je sama takoj objavila
uradno izjavo, v "kateri pravi, da “pa¬
triotizem in ljubezen do nove Jugosla¬
vije ni in ne more biti noben naciona¬
lizem.” Zakaj ne bi verjeli Titu, ki je
glavni tajnik komunistične stranke, da
je komunist, če to trdi sam, prav on
sam, ki se ga to bistveno ne tiče? Za¬
kaj bi li trdili, da so titovci v Sloveni¬
ji, to se pravi ofarji, nacionalisti, ko
sami na vse grlo vpijejo, da niso da to
nočejo biti?

Titovec je in ostane čistokrven komu¬
nist, volčiči so se le med seboj sprli in
bodo sprti, dokler bo to volkulji všeč;
hudič pa je ostal hudič, čeprav se je
sprl z Belcebubom...

čete oddale več strelov v zborovalce, ko
so le-ti skušali smeti s sovjetskega
spomenika rdečo zastavo. Socialistični
prvak Neuman je pri zahodnih zavez¬
nikih vložil oster protest proti sovjet¬
skemu nasilju v Berlinu.

Holandska kraljica Viljemina je po
50. letih vladanja na svoj 68. rojstni
dan odstopila. Nova holandska kraljica
je njema hčerka Julijana, poročena z
nemškim princem Bernardom, s katerim
ima 4 hčerke.

V Rimu zaseda Interparlamentarna
unija. Navzdočih je 370 delegatov, ki
predstavljajo 27 narodov. Delegate je

sprejel papež Pij XII. Omenjal jim je
sedanji kritični položaj v svetu ter se
je s strahom vpraševal, ali res ne bo
mogoče rešiti sedanjega! položaja druga¬
če, kakor z vojno. Ostro je tudi napadel
lažno propagando, ki se je poslužujejo
sile, nasprotne mirni in pravični uredi¬
tvi sveta.

V Gibraltarju se bo v drugi polovici
tega meseca sestalo ok. 50 višjih an¬
gleških in ameriških mornariških po¬
veljnikov. Ob tej priliki bo v Gibralta¬
rju zbranih tudi veliko število bojnih
ladij obeh držav. Samo ameriških bo
nad 20.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 18.

Lojze Adamič - med sovražniki

Amerike

Znana organizacija slovenskih titov-
cev v Severni Ameriki SANS je prišla
na spisek organizacij, ki jih je vlada
Združenih držav Severne Amerike ura¬
dno razglasila za protidržavne. Znani
pisatelj slovenskega rodu Louis Ada¬
mič, katerega umetno forsirana slava je
šla po vsem svetu, je njen predsednik
in torej, že kot tak ocenjen za proti-
amerikanskega človeka. Zdaj pa je nje¬
govo ime prišlo tudi pred komisijo, ki
jo je sestavil parlament, da uradno pre¬
iskuje sovjetsko špijonažno mrežo za
časa predsednika Roosevelta: priča Ben-
tly je imenovala Adamičevo ime kot po¬
srednika med sovjetskimi in ameriškimi
špijoni za sovjetsko stvar.

Bivša špijonka Bently ga je označila
kot takega, ki je posredoval pri izdaja¬
nju ameriških vojaških tajnosti potom
tedanjega glavnega urednika komunisti¬
čnega dnevnika Budenza. Ta Budenz pa
je v Zadnjih letih postal katoličan ter
se je odpovedal komunizmu. Kot tak se¬
daj priča pred to komisijo proti svojim
bivšim tovarišem ter je o izpovedih
Bentlyjeve izjavil, da “sodi, da govori
resnico.” O Adamiču pa je dodal še to¬
le izpoved:

“Mi komunisti smo pokvarili in za¬
strupljali mišlenje Lojzeta Adamiča v
korist in po naročilu Sovjetske Rusije.
Namen je bil, da dobimo Adamičevo
podporo za rdeči režim Tita v Jugosla¬
viji, ki je domovina Adamičeva. Mi
smo uspeli, da smo pridobili Adamiča
za velikega podpornika Tita.”

Tako nam postaja marsikaj jasno.
Louis Adamič je bil namreč pri Roose¬
veltu strokovnjak za balkanske zadeve
in med njimi za slovenske. Nanj je raj¬
ni predsednik veliko dal, k njemu je ho¬
dil Adamič na privatne obiske. Znanaje
njegova knjiga, ko opisuje obisk Chur¬
chillov pri Rooseveltu in mu je bil tudi
Adamič kot Rooseveltov prijatelj priča.
Ker se je nesramno izražal o Churchil¬
lu, ga je ta tožil in založnik je moral
plačati veliko kazen in preklicati neka¬
tere stavke, Adamič pe je bil izključen
iz pisateljskega društva. Tako je zače¬
la padati njegova slava, kar je nam
Slovencem hudo, ker izgubljamo “sve¬
tovnega” pisatelja; prav pa se nam zdi,
da prihaja na dan njegova politična
vloga pred in med drugo svetovno voj¬
no, ki ga bo označila v slovenski zgo¬
dovini za enega največjih krivcev naše
narodne nesreče. Njegovo ime se je pri
Slovencih umetno vzdrževalo na višini
svetovne pisateljske sile: Župančič je! ob
njem pel slavospev pisateljem, ki so
slovenskega rodu, pa slovensko ne piše¬
jo, samo da ga je uvrstil med naše ve¬

likane. Ob njem se je začela lavičarska
ofenziva v Jugoslaviji: prišel je iz Ame¬
rike, da je stopil v stik z našimi levi¬
čarji, ki so mu odslej peli slavo. On pa
je po vrnitvi pljunil na Jugoslavijo in
načrtno povzdigoval bodoče voditelje
krvavega komunističnega upora. Tako
je n. pr. hvalil Borisa Kidriča, čeprav
je zelo dobro vedel, da je tip nemoral¬
nega človeka, kajti sam mu je dal tole
oznako: “Razkrival je tako moralno ob¬
našanje, ki je po krščansko-meščanskem
pojmovanju enako popolnemu pomanj¬
kanju morale. Bil je pripravljen storiti
prav vse za svojo stvar.” Ni čuda, da
je predstavil svojo rodno domovino ši¬
rokemu svetu kot zemljo gnilobe in ne¬
reda, ki je zrela za revolucijo in tudi že
predstavil nove ljudi, saj je po izpove¬
dih istega urednika Budenza bil od ko¬
munistov Budenz sam postavljen, da ga
“politično korumpira” ter so prav to
njegovo knjigo pred tiskom pregledali
in odobrili “bivši predsednik komunisti-'
čne stranke v Ameriki Earl Browder,
tedanji predsednik nadzorstvenega odbo-*
ra KP Golos ter sam zastopnik Komin¬
terne v Ameriki Eisler.”

Taki ljudje so bili njegovi ideali za
bodoče graditelje nove Jugoslavije in’ ko
so prišli na oblast, jim je dal kot pred¬
sednik SANSa vso svojo pomoč in ugled
svoje osebe kot pisatelja. Njegova moč
med vojsko je bila taka, da je bil že
skoraj delegiran v Mednarodni Sredo¬
zemski odbor, ki je politično spremljal
zavezniško vojsko v Evropo. Titovski li¬
sti v Ameriki so si že čestitali, pa je v
zadnjem trenutku vskočil vanj dr. Krek
in reševal našo zemljo še večjih med¬
vojnih strahot. V marsičem odločilen za
nas je bil vpliv tega slovenskega komu¬
nista pri Rooseveltu; zdaj njegova po¬
vezanost s sovjetskimi špijoni stopa na
dan. S takimi, ki so delali za sovjetsko
stvar, je bil obdan predsednik Roosevelt,
zato se ni čuditi sklepom Teherana in
Jalte, ki so Balkan in z njim Slovenijo
vrgli nasilno in proti volji v žrelo azij¬
ske smrti.

Ko se bo razkrilo vse protislovensko
delo — kot sedaj protiamerikansko —
Lojzeta Adamiča, bomo morda videli v
njem podobo enega največjih škodljiv¬
cev rojstnega naroda, ker je tako zahte¬
val interes — ne rodne dežele, ne deže¬
le, ki mu je bila druga domovina in mu
odpirala najvišja družabna vrata, tem¬
več — mednarodnega komunizma.

Zopet pada ena usodno-pomembna
slovenska maska, ki je plesala celo okrog
vanjo zaljubljenega vladarja, da ji je
dal za plačilo — krvavo odsekano gla,-
vo njenega rodnega naroda.

KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI

‘CENA KULTURNEGA
DELA IZSELJENCEV

V naj novejših navodilih Komin-
forma za delovanje med slovenski¬
mi begunci, ki so ga našli pri ne¬
kem slovenskem taboriščnem raz¬
diralcu skupnosti, stoji tudi po¬
membni stavek: “Vsako kulturno
delovanje med begunci je treba
uničiti. Ne sme štediti s trudom
za desego tega cilja. Potrebno je
povzročiti razne škandale z name¬
nom, da se svet prepriča o kultur¬
ni brezpomembnosti emigracije.
Ne smemo štediti truda, za ovira¬
nje begunskega tiska. . .”

Iz teh besed navodila vidimo,
kakšno važnost so polagali naši ko¬
munistični sovražniki na naš be¬
gunski tisk po taboriščih, še bolj
gotovo pa in še z večjo pozornostjo
pa gledajo na naš tiskani izseljen¬
ski tisk, ki jim je trn v peti “Svo¬
bodna Slovenija” jih gotovo že s
samim imenom zbada v punčico o-
česa. Kljub vsem oviram niso mo¬
gli preprečiti našega “tiska” —•
čeprav ciklostilnega — po taboriš¬
čih, izhajale so celo resnično tis¬
kane knjige (Eboli), literarne zbir¬
ke v Trstu in Gorici in na Koroš¬
kem . . . Kulturni nastopi pevcev v
Rimu in Celovcu; razstave v Trstu
in v Rimu; dramatske prireditve
po taboriščih (Hamlet) ... Vse to
se obnavlja zdaj v Ameriki z no¬
vim elanom: nova imigracij ska

kultura je na pohodu: prireditve”
“imigrantov” se vršijo, dramatske
igro se pripravljajo, pevski nas¬
topi so pred vrati, knjige so v ro¬
kopisih . . . časopisi — verski in
politični — • pa izhajajo v tisku kot
predglasniki novega kulturnega de¬
lovanja, ki ga Kominterna skuša
“z vsem trudom. . . uničiti in ovi¬
rati ...”  Slovenci moramo tudi tu¬
kajšnjemu svetu pokazati kultur¬
no pomembnost slovenske imigra¬
cije, kakor smo jo dokazali v tabo¬
riščih. In to kljub Kominterni in
prav zaradi nje, kajti: doma, kjer
vlada ona celoti, je prava kultur¬
na tema, kajti — ni kulture, kjer
ni svobode! Mi uživamo svobodo in
sprejemano nase dolžnost nosilcev
baklje duha, ustvarjajoče sloven¬
ske kulture! Vztrajati moramo v
kulturnem delu, kot smo ga izkaza¬
li v Evropi v emigraciji, in z no¬
vim delom tu za Oceanom potrdi¬
ti laskavo oceno, ki jo je izrekel
eden vodilnih mož v sedanji komu¬
nistični Sloveniji ki je — pritožu-
joč se nad kulturnim mrtvilom do¬
ma, izrekel besede, ki smo jih sli¬
šali celo sem: “Danes je med Slo¬
venci samo emigracija kulturno
plodna”.

In ti? Ali se zavedaš svoje kul¬
turne dolžnosti do slovenskega ti¬
ska? Do časopisa? Do kulturnih
nastopov? Do knjig, ki bodo slej
ko prej morale priti na naš emi¬
grantski slovenski knjižni trg? A-
li ceniš tako naše kulturno delo kot
ga cenijo naši — nasprotniki?

V USA je bil 30. avgusta izvršen prvi
vpoklic v vojaško službo letnikov 1923
do 1930. Do 18. septembra bo vpoklica¬
nih v ameriško armado 96.000 fantov.
Tujci, ki imajo dovoljenje za stalno bi¬
vanje v USA, niso izvzeti.

Emanuel Shinwell, angleški vojni mi¬
nister, je v enem svojih zadnjih govo¬
rov pozival brit. mladino, naj se pro¬
stovoljno javlja v vojno službo. Dejal
je, da se jih je 50.000 že javilo, potre¬
bujejo jih pa še 100.000.

Predsednik republike, general
Juan D. Peron je v prvi polovici
septembra obiskal Santa Fe, ka¬
mor je dopotoval dne 7. septembra
zvečer. Prebivalstvo mu je prire¬
dilo navdušen sprejem. V sprem¬
stvu svoje soproge Marie Eye
Duarte de Peron se je predsednik
republike udeležil raznih priredi¬
tev.

Zunanja trgovina Argentine za

prvih šest mesecev leta 1948 je bi¬
la zopet zelo ugodna. V tem času
je bilo izvoženih pridelkov za 6 mi-
ljard 182 miljonov pesov, to je za
122 miljonov pesov več kot pa je
bilo uvoza. V primeri z letom 1947
znaša ta porast 41 odstotkov več.
V tonaži znaša izvoz 11.2 milj ona

ton, dočim je bilo lansko leto izvo¬
ženih 8.4 milj ona ton. Letos so v
juniju izvozili za 946 miljonov pe¬
sov blaga, dočim so lani v istem
mesecu izvozili za 753 miljonov pe¬
sov. Najbolj je narastel izvoz ži¬
taric in volne. Glavni kupec ar¬
gentinskih pridelkov je Anglija in
sledijo ji USA, Španija, Belgija,
Francija, Švica in Brazilija. Letos,
je tudi zelo narastla trgovina med
Argentino in Nizozemsko, ki do¬
bavlja Argentini petrolej.

Uprava argentinskih železnic
je odpustila iz službe 75 sprevod¬
nikov in kontrolorjev, ker je bilo
ugotovljeno, da so ti za posebno
nagrado dopuščali potnikom, da
so lahko potovali brez vozovnic.

V NEKAJ VRSTICAH

Biv. Predsednik čehoslov. rep. Dr. Be-
neš je 3. sept. t. 1. umrl v svojem let¬
nem dvorcu Sezimovo Usti. Star je bil
65 let. Njegovo truplo so prepeljali v
Prago, kjer je bil uradni pogreb 8.
sept. Pokojnika so hodile kropit števil¬
ne množice ljudi, ki ob tej priliki niso
prikrivale svojega odločnega nasprot-
stva proti sed. kom. režimu, kateremu
je pok. Beneš sam v svoji “dalekovid-
nosti” med vojno pomagal do oblasti,
ko je stalno zatrjeval, “da vse poti v
Prago vodijo samo preko Moskve.”
Kom. policija je zaprla več ljudi, po¬
grebni sprevod pa dala zastražiti z
oboroženimi delavskimi množicami. Dr.
Beneša se pokopali na njegovem pose¬
stvu v Sezimovih ustih 9. t. m. Navzo¬
či so bili samo najožji sorodniki.

Grški vojni minister general Stratos
je izjavil, da so se grške vladne čete
spopadle s Titovimi vojaki, ki so vdrli
8. t. m. na grško ozemlje. V boju je bi¬
lo ubitih 8 Tit. vojakov in 1 častnik,
več jih je bilo ranjenih, tri so pa ujeli.
Pobite vojake so pustili na mestu, kjer
so padli in jih zastražili,'takoj pa po¬
klicali člane preizkovalne komisije ZN
za Balkan.

Francija je znova v težki politični
krizi, ki je še bolj poslabšala njen že
tako slab gospodarski položaj. Vlada
predsed. Marie-a se je pri izvrševanju
svojega gospod, načrta znašla v zborni¬
ci v manjšini, za njo pa tudi nova Schu-
manova vlada. Ko to poročano ima na¬
ročilo za sestavo nove vlade redikal-so-
cialist Henri Queuille.

Državno pravosodno tajništvo v USA
je sporočilo, da se je začel proces za
deportacijo Jack Stachela, prejšnjega
tajnika kom. stranke in še 24. drugih
kom. prvakov.

V Bonnu v Nemčiji se je 1. sept. se¬
stala ustavodajna skupščina za zahod¬
ne nemške države.

Andrej Ždanov, član politbiroja in
eden od "velikih štirih” SSR (Stalin,
Molotov, Malenkov) je 31. avgusta “ne¬
nadoma” umrl v Moskvi. Pokojni žda¬
nov je bil najresnejši kandidat na Sta¬
linovega naslednika in zato najnevar¬
nejši tekmec Molotovu. Bil je velik na¬
sprotnik zahodnih demokracij in avtor
obsodbe neubogljivega učenca Tita s
strani kominforma.

Iz Beograda poročajo nekateri ino¬
zemski časnikarji, da se je sed. jug.
kom. diktator Tito začel bati za svoje
življenje, ker se zaveda, kakšna usoda
je doletela mnogo bolj vplivne kom.
prvake, kakor pa je sed. neubogljivi
učenček v Jugoslaviji, ki so se uprli
vodstvu svetovnega komunizma.

Uradno je bilo zanikano, da bi

predsednik gospodarskega sveta
Miguel Miranda nameraval obiska¬
ti Moskvo v okviru svojega bliž¬
njega potovanja v Evropo. Novi
argentinski veleposlanik v Moskvi
bo šele čez dva ali tri mesece na¬
stopil svoje službeno mesto.

Sovjetsko veleposlaništvo je v
zunanjem ministrstvu vložilo pro¬
test zaradi tega, ker ie poštno rav¬
nateljstvo ustavilo dovoljenje, da
bi se ukrajinski list “Luč” še smel
razpošiljati po pošti. Sovjetska
Vloga pravi, da si tisoči Ukrajin¬
cev v notranjosti žele redne dosta¬
ve tega lista in zato naj bi poštno
ravnateljstvo zopet dovolilo dosta¬
vo tega lista.

Od januarja do konca avgusta
je prišlo v Argentino 72.416 novih
naseljencev. V avgustu je dopoto¬
valo 8634 novih naseljencev.

Štev. 18.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Novice iz

V Ljubljani je 31. julija umrl biv.
pos. in veletrgovec z lesom Alojzij
Krajc iz Grahovega pri Cerknici na No¬
tranjskem.

Nove cene za zelenjavo in sadje v
prosti prodalji. Slov. min. za trg. in
preskrbno Repič Viktor je predpisal no¬
ve maksimalne cene za zelenjavo in sa¬
dje. Cene so naslednje: Krompir zgod¬
nji 10 din, grah luščen 28, fižol luščen,
mlad 24, cvetača 28, kolerabice, vrhnje
14, pesa rdeča 10, korenje,' rdeče 12, če¬
bula iz Banata 10, domača 14, česen 35,
špinača 16, ohrovt 13, kumare 10, para¬
dižniki 15, paprika, zelena in uvožena
20, domača« 22, solata, endivija 10, sola¬
ta, glavnata 10, peteršilj 20, buče 5, fi¬
žol, stročji, nizki 12, fižol, strožji, viso¬
ki 18, grah v stročju, domač 12, kuma¬
rice za vlaganje 20, zgodnje rdeče zelje
13, zgodnje zelje 13, breskve plemenite
23, breskve malo slabše 20, domače bre¬
skve 14, marelice 26, borovnice 15, bo¬
rovnice litr 10, ribez 14, zgodnje hru¬
ške 16, slabše vrste 12, zgodnja jabolka
12, slabše vrste 6, jabolka za industrij¬
sko predelavo 5, maline 20, ringlo 14,
zgodnje slive 16, mleko, liter 10, jajca,
komad 7. Navedene cene veljajo za 1 kg.

Pritožba z ljb. trga. V ljb. tisku be¬
remo pritožbo iz občinstva. Napisala jo
je neka ženska, ki takole pravi: Od os¬
me do dvanajste ure sem stala v kači
na trgu za 2 kg krompirja in perišče
solate. Predno sem prišla na vrsto je
obojega zmanjkalo. Doma me je pa še
čakalo novo razočaranje: Sestra, ki je
čakala na meso na karte se je tudi vr¬
nila domov praznih rok. Slična je tudi
kritika zaradi delitve mesa v Naklem.

Glas iz Titovega kom. raja. “Sedaj
imamo za hrano, samo še nekaj krom¬
pirja in solato. Koruzen kruh imamo
samo še za praznike.” — “Če si hočem
kupiti čevlje, moram imeti 10.000 dina¬
rjev.” — “Sem zidar. Če se hočem ob¬
leči in; obuti, moram trdo delati od zgo¬
dnje pomladi do pozne jeseni.”

Komunisti v Celju so zaprli 4 večje
posestnike iz celjske okolice. Obtožili
so jih utajitve površine posejane z ži¬
tom in prijave točnega števila govedi.
Obsodba: 8 do 10 mesecev zapora in 10
do 15.000 denarne kazni. Kom. tisk na-
glaša, da so odborniki KLO držali s
“saboterji.”

V Ljubljani so sedanji kom. gospoda¬
rji obsodili več solataric s karlovške ce¬
ste, češ, da so na trgu prodajale solato
po previsoki ceni.

Na Miklošičevi cesti v Ljubljani je v
menzi hrana iz meseca v mesec slabša.
Tako zatrjuje ljb. kom. tisk.

Mati Dr. Lojzeta Kuharja je umrla.
Pravtako je umrla Mira Majaron, žena
dr. Nandeta Majarona, hči dr. Egona
-Stareta.

V Ljubljani so začeli s pripravljalni¬
mi deli za novi dijaški dom, ki bo stal
ob Večni poti. V njem bo prostora za
250 akademikov.

Hanuš Krofta, ravnatelj Ljubljanske
kreditne banke je nedavno umrl.

Napad na kmete. Ljb. kom. tisk je
objavil v juliji oster napad na kmete,
češ, da sabotirajo gradnjo zadružnih do¬
mov. Zlasti v Selnici in št. liju.

Slab odnos do dela navaja ljb. kom.
časopisje primer, ki se je zgodil v Dra-
gatušu. V pisarno tamošnjega KLO je
prišel nekdo in hotel vpisati 1.000 din.
notranjega posojila. Poslovodja ga je
sprejel z besedami: “Baš me briga, če
kdo kaj podpiše ali ne.”

Franc Avbelj, rez. kapetan J. A. in
šef notranje uprave pri I.O.R.L.O IV
Rakovnik-Vič, je “nenadoma” umr.
Alojzija Paprotnika, vpokojenega po-

Slovenije

štarja v Domžalah, so zaprli kot “špe¬
kulanta”.

OZNA v Ljubljani je z devetim avgu¬
stom razveljavila vsa potna dovoljenja
za inozemstvo. Uvedli so nove obrazce.
S starimi potnimi dovoljenji je možna
samo še vrnitev.

Dr. Mitja Krejči, pravni referent min.
za gozdove v Ljb. se je smrtno pone¬
srečil na planinah. Pokojni je bil leta
1945 član sodišča, ki je izrekalo zelo
stroge kazni proti nasprotnikom sed.
kom. režima.

Mali oglasi v ljb. kom. tisku so zelo
zanimivi in nazorno prikazujejo “blago¬
stanje” v Titovini. Glase pa takole: Ku¬
pimo britvice, krojaške igle, kad za ko¬
palnico, pisalni stroj, štedilnik, strešno
opeko, kolesa, zračnice itd. itd.

Radi utaje so komunisti v Ljubljani
obsodili večjo skupino kmetov iz ljb.
okolice na 14 do 20 mesecev zapora in
na denarno kazen od 10 — 80.000 din.

V Ljubljani je pričela razprava proti
Ervinu Skiteku, ravnatelju odkupnega
podjetja in njegovemu pomočniku Aloj¬
zu Medvedu ter Avgustu Staretu, ravna¬
telju podjetja “Sadje in zelenjava.” Ko¬
munisti jih obtožujejo, da so oni krivi
za slabo preskrbo Ljubljane z živili.

Dr. Tone Roeger, biv. uradnik bano-

Buenos Aires, 11. septembra.

Vse slovenske protikomunistične emi¬
grante in ostale protikomunistične Slo¬
vence tako v Argentini, kakor tudi v
vseh ostalih državah Južne in Severne
Amerike ter povsod drugod, kjer na
svetu pač žive, obveščamo, da bo “Svo¬
bodna Slovenija” za prihodnje leto 1949
izdala koledar, ki bo poleg koledarske¬
ga dela obsegal tudi članke o Argenti¬
ni, v kateri je dobilo svojo novo domo¬
vino največ slovenskih beguncev ter po¬
ročila o življenju in delu slov. proti-
kom. emigrantov po drugih državah in
mnogo prispevkov slov. protikom. pesni¬
kov in pisateljev. V koledarju bodo
objavljene tudi številne slike iz begun¬
skega in sedanjega življenja in dela
slov. protikom. emigrantov. Vse napro¬
šamo, da nam čimprej sporoče število
izvodov, ki jih mislijo naročiti, da bo¬
mo lahko zagotovili potrebno naklado.

vinske hranilnice v Ljb., ki je bil obso¬
jen na zaporno kazen, bi bil moral biti
izpuščen 30. junija. Tega dne ga pa ni¬
so izpustili, ampak so zaprli še njego¬
vo ženo in mu zaplenili, hišo na Ambro¬
ževem trgu.

Ljb. kom. listi objavljajo sliko žitne
oddaje Franceta Balanta, “borca za ve¬
čje pridelke” v kraju Šmarje- Sap. Ko¬
munisti, zatrjujejo, da je oddal več sme¬
ti, kot pa rži.

Večjo skupino kmetov iz Hauptman-ce
in Črne vasi na Barju so prijavili za¬
radi utaje žitnega pridelka. Pridejo
pred sodišče.

Ljudje so že siti “prostovoljnega” de¬
la. Titovo časopisje se huduje nad sla¬
bim izvrševanjem “prostovoljnega” dela
v Mariboru in pravi, da bi bilo moralo
biti opravljenih v juliju že nad 600.000
ur. Do 1. avgusta pa jih je bilo le
300.000 O.P.Z se je obvezala na 11.600
ur, do sedaj pa še ni bila opravljena ni¬
ti ena, enako carinarnica, podjetje Sa¬
dje, postaja Tezno, Jugopetrol, Opekar¬
na Košaki itd. M.B.T. predilnica in tkal¬
nica Konstruktor ter Mariborska tiskar¬
na so opravile le 30 odstotkov svoje ob-
beze.

V Zagrebu je Titov kom. režim obso¬
dil na smrt 43 funkcionarjev dr. Pave-
ličevega ustaškega gibanja. Vse na
smrt obsojene so že tudi pobesili odn.
postrelili.

Lastništvo in uredništvo mesečne re¬
vije “Duhovno življenje” bo imelo 17.
oktobra ob 15. uri popoldne v salonu
San Jose, Azcuenaga 164 (blizu Plaza
Once) veliko prireditev z bogatim in le¬
pim sporedom. Med drugim bodo tudi
uprizorili Jalnovo narodno igro v 4 de¬
janjih “Dom”. Vstopnice po $ 2.— za
odrasle in $ 1.— za mladoletne lahko
dobite na Paz Soldan 4924, Pasco 431,
Condarco 508, Av. Francisco Beiro 5388.

OSEBNE NOVICE
Družina Martina in Fani Maček je
dobila 1. septembra sinčka, ki je pri
krstu dobil ime Martin-Jože. Čestitamo!

Poroka. 4. septembra sta se poročila
gdč. Bajc Jožefa iz Hotedršice in g.
Oblak Anton, čestitamo!

G. Župnik Anton Ravnikar je iz Lo-
bosa odšel na novo službeno mesto.
Njegov sedanji naslov je: Časa Parro-
quial, San Fernando, F.C.A.

TITO ODSTRANJA SVOJE
NASPROTNIKE

Po poročilih iz Beograda je Ti- 1
to preosnoval svojo vlado. Iz nje
je odstranil zadnje svoje tihe nas¬
protnike, bodisi, da je zanje sumil,
da so pristaši kominforma ali pa,
da niso člani KPJ, kot n. pr. Sta-
noje Simič. Svojima glavnima po¬
močnikoma notr. min. in šefu
CZiN'A-e Rankoviču ter Kardelju!
je dal nove položaje. Prvi je postal
še podpredsednik vlade, drugi pa
je prevzel od Simiča zunanje mi¬
nistrstvo. Podpredsednik zvezne
vlade je postal- tudi dosed. preds.
srbske vlade Blagoje Neškovič. Na-
daljne spremembe so pa nasled¬
nje: Svetozar Vukmanovič, eden
od kandidatov za kom. Politbiro,
je postal min. za rudnike, njegov
prednik Bane Andrejev je bil ime¬
novan za predsednika odbora za
hidroelektrično ekonomijo, Rudolf
čolakovič, član CKKPJ, je postal
prosv. minister. Dosedanji pros-
vet. minister Vlado Ribnikar, last¬
nik “Politike”, je prenehal biti mi¬
nister. Za kmetijskega ministra je
imenovan Mihaljko Todorovič. Da-
sed. kmet. min. Vaša čubrilovič
ni dobil več resora. Min. za javno
varnost je postal Pavel Gregorič,
član CKKPJ. Njegov prednik Dmi-
tar Nostraj je izpadel iz vlade,
prav tako prejšnji zun. min. Sta-
noje Simič, ki je bil edini nekomu¬
nist v Titovi komunistični vladni
družbi. — . . .črnec je pač opravil
svojo nalogo in je moral oditi...

NOV KRVAV PROCES
V LJUBLJANI

V zvezi s Diehlovim procesom
so v Ljubljani nedavno zaprli Bo¬
hinca Andreja, Kopača Vlastimi-
rja, dr. Vidmarja Romana in Bre¬
zovarja Viljema, same komuniste.
Komunistični rabelj je svojim so-
tovarišem očital sodelovaje z Ge-
stapom med vojno, izdajanje čla¬
nov OF ter sodelovanje pri muče¬
nju in uničevanju internirancev v
Dachau-u. Prvi trije so bili obsoje¬
ni na smrt. Brezovar pa na 16 let
zapora.

KAJ POROČAJO ONI, KI SO
ODŠLI S »PARTIZANKO”

V DOMOVINO

Na vpogled smo dobili dve pis¬
mi, ki so jih pisali oni, ki so na¬
sedli kom. propagandi in odšli v
Titovo Jugoslavijo.

V prvem pismu je zapisan sta¬
vek: »Bolje bi bilo, da bi se bila
ladja potopila, kakor pa, da sem
prišel živ domov.”

V drugem pismu pa beremo:
»Pri nas je sedaj tako, da bomo
kmalu začeli strašiti otroke. Če ne
boste pridni, bodo prišli po vas
partizani.”

KOMUNISTIČNI RABLJI
MED SEBOJ ..

Titovo notranje ministrstvo je
objavilo, da so jug, oblasti ujele na
begu polkovnika Vlado Dapčevica,
ko je hotel prekoračiti madžarsko
mejo. Uradno poročilo pravi, da
sta Branko Petričevič, in Vlado
Dapčevič priznala svojo krivdo ter
da njune izpovedi razkrivajo vse
okoliščine, ki so privedle skupino
gen. Arsa Jovanovič (ustreljen na
begu) — Petričevič — Dapčevič
do “poskusa težkega izdajstva”.

PODRŽAVLJENA PRIVATNA PODJETJA V SLOVENIJI

Zadnja »nacionalizacija” v Jugoslavi¬
ji, ki je bila izvedena pred dobrim me¬
secem, je pospravila v državni okvir
vse male industrije in zadnje ostanke
privatnih trgovin. Ta ukrep znova po¬
trjuje, da hoče sedanji protiljudski re¬
žim doma uničiti vso privatno lastnino
in na celi črti izvesti svoj komunistični
gospodarski načrt.

Med drugim so bila nedavno v Slo¬
veniji »podržavljena” naslednja privat¬
na podjetja:

Lajevic Fr., pletenine in trikotaža,
Litija; Zaletel Ivan, žganjarna »Jelen”,
Vižmarje-Stanežiče; Zaletel Franc, žga¬
njarna, št. Vid; Meden V., žganjarna,
Ljb., Celovška c. 10; Zelinka E., Ljb.,
Celovška 34; »Vitamin” Skerlep Feliks,
Ljb., Masarykova 46; šuc Nada, pletil¬
stvo, Šmartno pri Litiji; »Avtobus”,
Rojina Franc, izdelovanje karoserij,
Ljb., Vodnikova 89; »Kremenica” A.
Kos, Krmelj na Dolenjskem; Hlačar
Oto, trgovina z mešanim blagom, Žalec;
Maček Anton, tesarsko in mizarsko po¬
djetje, polnojarmenik in žaga, Spodnja

Zadobrova 16; »Novobor”, splošna in¬
dustrijska dd, Novo mesto, Proštijska
ul. 1; »Elektrarna Lahovnik” v Preva¬
ljah; »Prilika”, komisijska trgovina,
Ljb., Milošičeva 34; Kušar Ludvik, pe-
čarski mojster, Mala vas 50, Ježica;
Češenj Ivan, elektrarna Tacen; Zabret
Joško, žaga, Britof pri Kranju; Ber¬
toncelj Andrej, žaga in tovarna parke-
tov, Kranj; Šparovec Franc, žaga, Lip¬
nica, Srednja Dobrava; Kristan Valen¬
tin, žaga in strojno tesarstvo, Selo pri
Bledu; Stritih Franjo, stavbno mizar¬
stvo, Tržič; Kemperle Franc, kamno¬
lom, Suha pri Škofji Loki; Miklavžina
Matija, gradbeno podjetje, Braslovče;
Kolb-Predalič, športna trgovina, Ljb.,
Kongresni trg; Martinčič Avgust splo¬
šno ključavničarstvo, Ljb., Rimska c.
14; ing. Milač Polde, elektrotehnično
podjetje, Ljb., Mestni trg 9; Prapotnik
Avgust, strojno mizarstvo, Ljb., Ale-
ševčeva c. 37; Izgoršek Franc, mizar¬
stvo in žaga, Šmartno pri Litiji; Horvat
Milan, umetnostna lesna obrt, žgano
slikarstvo, Šoštanj.

(Nadaljevanje v prih. štev.)

Slovenci v Argentini

Stran 4.

S 7 C E O D N A SLOVENIJA

Štev. 18 .

SLOVENCI

U. S. A.

Cleveland, začetek sept.

Msgr. Franc Gabrovšek odšel v Mil-
waukee. Prijatelj nam poroča iz USA,
da je Msgr. Franc Gabrovšek, postal
župnik župnije sv. Janeza v Milwaukee
in da je v sredini; avgusta zapustil Cle¬
veland, kjer je prebil zadnjih sedem let
in odšel na svoje novo službeno mesto.
Msgr. Gabrovšku so Clevelandski Slo¬
venci priredili slovesen poslovilni večer
v cerkveni dvorani sv. Vida. Prvi se je
od g. Gabrovša poslovil Msgr. Ponikvar
ter se mu je zahvalil za vso veliko po¬
moč in uspešno delo v tej župniji ter
za vodstvo in pravilno usmeritev Cleve¬
landskih Slovencev med vojno do dogod¬
kov v stari domovini. V imenu Kat. Li¬
ge je govoril njen predsednik Matt In¬
tihar, ki je poudarjal vse velike sposob¬
nosti g. Gabrovška pri organiziranju po¬
moči za protikomunistične slov. begun¬
ce. Za njim so še govorili v imenu na¬
vzočih in odsotnih prijateljev Msgr. Ga¬
brovška Mr. Frank Mervar, Mrs. Kuhar,
Rev. Godina in končno še g. minister dr.
Miha Krek. Vsi so naglašali, da jim je
zelo žal, da jih neumorno delavni g. Ga¬
brovšek zapušča ter mu želeli mnogo
uspeha na njegovem novem službenem
mestu. Tem željam se pridružujejo tudi
vsi slov. protikom. emigranti, kjerkoli
na svetu pač žive, ki ne bodo nikdar po¬
zabili dela, ki ga je zanje opravljal v
USA, g. Msgr. Gabrovšek tako med voj¬
no, kakor tudi po njej, ko je vodil ves
boj proti komunistični družini okoli
Sansa ter jih pred vso ameriško javno¬
stjo razkrinkal kot čisto navadne komu¬
nistične agitatorje in propagandiste.
Vsi mu želimo na novem mestu mnogo
sreče in božjega blagoslova!

V Lemontu je bila 5. septembra ljud¬
ska proslava 50. letnice redovniških ob¬
ljub g. p. Kazimirja Zakrajška. Navzoč
je bil tudi škof g. dr. Rožman. Česti¬
tamo!

V Clevelandu so se na poti v svoje
škofije ustavili naslednji slovenski du¬
hovniki, ki so prišli v USA: Rev. Jože
Snoj, Dr. A. Dolinar, prof. A. Anžič in
Vovk.

ECUADOR

Guayaquil, začetek avgusta.

G. Tomazin Ludvik, slov. duhovnik, ki
je dosedaj služboval v tej državi, je pre¬
tekli teden odšel v Talco v Chile.

CHILE

Punta Arenas, julij.

Končno je le priromala „Svobodna
Slovenija” s ..kamniško” železnico. Sa¬
mo, da pride in nas malo poživi. V slav¬
nem Bagnoliu smo bili tovariši. Sem na¬
mreč januarski romar S. Cruz, a Vi ste

URŠIČ ANDREJ

krojaški mojster

ima svojo delavnico v Ramos Mejia,
ulica Temple 874, na vogalu Azcue-
naga 245, osem kvader od Rivadavie
v višini postaje Ramos Mejia, po ulici
General Bolivar.

Obleke za ženske in moške izdeluje po
amerikanskih in evropskih modelih

JANKO ARNŠEK

krojač,

Arroyo Toro, Tigre, Buenos Aires
Naročila sprejema vsako nedeljo po
maši na Victor Martinez 50
Cene nizke, postrežba solidna in
točna.

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires

PO SVETU

nam menda že prej ušli. Begunski pri¬
šleki smo tu trije. Od Velike noči. Vseh
pa tudi ni mnogo, a so zato vsi pridni.
Pri delu pa so skrbne tudi č. sestre us¬
miljenke, ki vodijo hiralnico in bolniš¬
nico za jetične, sirotišnico z osnovno
šolo in Splošno bolnišnico. Dela za celo
procesijo sester in ne samo za 15, ko¬
likor jih je tu. Nekoč je malokdo umi¬
ral previden in pripravljen. Danes umr¬
je malokdo brez zakramentov, .če zares
noče. Deset od 15 sester je Slovenk, ki
so prišle sem že pred vojno, a mislijo
še vedno z veliko ljubeznijo na svojo
trpečo domovino, žrtvujoč se dnevno za¬
njo. Pa še drugič kaj več. Želimo Vam
obilo veselih novic in naročnikov.

AVSTRIJA.

Spittal ob Dravi, začetek sept.

V Brazilijo oddide v kratkem trans¬
port slov. beguncev. Dne 24. avgusta je
bila v spitt. tab. brazilska komisija.
Zaenkrat je odbrala nekaj poljedelskih
delavcev in rokodelcev. Pooblastila pa
je tab. emigracijski urad, da naj spre¬
jema še prijave do 28. avgusta. Prvotno
se je bilo zglasilo za izselitev v Brazili¬
jo iz teg’a taborišča skoro 500 oseb, ke-
sneje pa se je dobra polovica izmed
njih premislila.

V Canado iz Spittala že nekaj časa
ni šla nobena večja skupina. Zadnja je
bila 15. avgusta, ki je štela nekaj oseb.
Med njimi sta tudi Bresar Jože, ki je
odšel za žagarja in Mate Vida. Od tu¬
kaj so se odpeljali v taborišče Tro-
faiach, kamor sa je, kakor znamo, pre¬
selilo tab. iz Judenburga.

V Anglijo pa j e 27. avgusta odšla
Kuhar Anica iz Vidma pri Dolu pri Ljb.,
ki ima v Londonu sestro, poročeno z biv.
brit. vojakom v Beljaku.

Vdove in ločenke v Canado. 1 ., 15. avgu¬
sta so v spitt. tab. pozvali, naj se v
tab. emigrac. uradu zglase vse vdove in
ločenke, ki imajo čez 45.let in ne več
kot dvoje otrok, ki bi bile voljne oditi
v Canado.

Romanje celovških Slovencev. Na pra¬
znik Marijinega Vnebovzetja (15. avg.)
se je pripeljalo v spit. taborišče nekaj
nad 100 celovških Slovencev. V glavnem
so bili to begunci, ki so tam na delu,
bilo pa je med njimi tudi prav lepo šte¬
vilo pravih slov. Celovčanov in Celov¬
čank. Z romanjem so bili zelo zadovolj¬
ni, posebno nad cerkvenim petjem so
bili pravi Celovčani navdušeni.

Slov. visokošolci iz Gradca na počit¬
nicah v Spittalu. Sredi avgusta je pri¬
šlo v tab. na počitnice okrog 20 slov.
visokošolcev iz Gradca, ki imajo tu ene¬
ga ali drugega svojca. Velik del pa jih
je iz Gradca odšel na delo, večinoma v
premogokop v Koeflach, da si nekaj
prisluži odnosno da odbije svojo visoko¬
šolsko počit, delovno obveznost po no¬

vih avstrijskih predpisih. Tisti pa, ki
so pred zadnjimi izpiti, so ostali kar v
graškem akadem. taborišču in pridno
študirajo.

Smrt. v taborišču. Slov. taboriščniki
malo mrjo, le od časa do časa vzame
kdo za vedno slovo od nas, pač pa ima¬
mo kar veliko rojstev. 19. avgusta pop.
smo pokopali Eržena Jožeta, doma iz
smleške okolice na Gorenjskem, starega
okrog 30 let. Pobrala ga je jetika. 23.
avgusta pa smo spremili k večnemu
počitku Drakslerjevega očeta. Imel je
raka na jetrih.

JUŽNA AVSTRALIJA.

Tarcoola, konec avgusta.

Sem eden mnogih emigrantov, ki so
prispeli letos v februarju v Avstralijo.
Hotel bi naročiti “Svobodno Slovenijo”.
Prosim Vas, da mi jo začnete takoj; po¬
šiljati.

ŠPANIJA.

Madrid, sredina avgusta.
Ob začetku študijskega ideološkega
tečaja pošiljajo slov. kat. akademiki v
Španiji vsem Slovencem v Argentini
bratske pozdrave!

"ČASA BOYlI”

OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabilda 2300)

je trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in nakitom in je slovensko podjetje,
ki bo z lepo in okusno izbiro ur in dragocenosti gotovo zadovoljilo vsakega
obiskovalca. — V delavnici bodo vsa popravila ur in zlatnine najvestneje
in točno izvršena. Našim rojakom, slovenskim kupcem dajemo poseben papust
Kupujemo briljante in zlatnino po najvišji ceni!

Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 15 do 20.

DVAKRAT D A, KDOR HITRO DA f

ZAVITKI ZA SLOVENIJO |

Dostava čez Švico, Dansko in U. S. A., s sodelovanjem tamkajšnjih organizacij za pomoč

M. ADOLFO SFKKFL

25 de Mayo 305, Ol. OlO - T. A. 32-3450

Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18; ob sobotah od 10 do 13.

ZAVITEK KAVE

iVz  kg najboljše surove “Santos”
kave cena mSn. 42.85

ZAVITEK SVINJSKE MASTI

doza zajamčeno čiste svinjske ma¬
sti, netto 2100 gr.

cena mSn. 30.40

ZAVITEK RIŽA

4 V 2  kg riža

cena m$n. 22.85

ZAVITEK SARDIN

14 doz I.a portugalskih sardin

cena m$n. 36.20

ZAVITEK MILA

4 kg mila

cena m$n. 30.40
ZAVITEK SLADKORJA

5 kg sladkorja

cena m$n. 18.20

ZAVITEK KAVE
3 kg surove kave
1 kg sladkorja
% kg cacaoa

cena m$n. 38.00
ZAVITEK MOKE IN RIŽA
pol moke, pol riža,

5 kg bruto

cena m$n. 22.85
ZAVITEK TESTENIN
rezanci, oz. špageti,

4% kg netto

cena m$i\. 22.85

Navedenim cenam je treba dodati za
poštnino v Sloveniji po m$n. 6.20 za
zavitek

KOLONIJALNI ZAVITEK

1 kg kave (doza)

2 lb s cacaoa

227 gr. Ceylon čaja
. 5 lbs kristalnega sladkorja

cena m$n. 40.—

MLEČNI ZAVITEK
2 dozi polnomastnega mleka
v prahu

2 dozi sladkanega kondenz. mleka

4 doze nesladkanega kondenz.
mleka

1 doza smetane cena min. 36.20
ZAVITEK ČOKOLADE

najboljša nizozemska čokalads
“Kwatta” v škatljah po 300 plošči«,

2 kg netto

cena m$n. 34.30

ZAVITEK MAŠČOB

1 kg (doza) surovega masla
netto 900 gr,

2 kg I.a margarine

cena m$n. 40.—

ZAVITEK TOALETNEGA MILA
8 komadov a 105 gr. ■

cena m$n. 21.—

ZAVITEK MOKE

5 kg pšenične moke

cena m$n. 21.—

ZAVITEK OVSENIH KOSMIČEV
4% kg ovsenih kosmičev

cena m$n. 21.—
POŠILJKE IZ DANSKE
(Poštnina vključena)

ZAVITEK “IRENA”

1 kg. suhe slanine
1 kg. sladkorja
V 2  kg. kave

400 gr. kondenz. mleka
450 gr. jeterne paštete
450 gr. govedine v omaki

cena m$n. 42.85

STANDARD S. A. 1
1660 gr. svinjske masti
500 gr. suhe slanine
908 gr. kave
340 gr. mleka v prahu
500 gr. sladkorja cena m$n. 53.20
STANDARD S. A. 2
850 gr. šunke
850 gr. svinj, mesa
500 gr. sira
400 gr. kond. mleka
450 gr. meda cena m$n. 49.—

NYLON — nogavice

8 parov nogavic Nylon vel 8'A-IO
v osem raznih barvah po izbiri
cena m$n. 60.—
(poštnina vključena)

PLETILNA VOLNA ZA VSE
EVROPSKE DEŽELE
SERIJA 1000
netto 650 g baby volne
bele barve in dve pletilni
igli z zvezkom navodil

cena m$n. 48.—

SERIJA 1020

netto 650 g volne za pullover v bar¬
vah: bela, črna, siva, rdeča, svetlo
modra, temno modra, zelena, petro¬
lejska, turkiz, beige in rjava in dve
igli za pletenje z zvezkom navodil,
cena m$n. 48.—

SERIJA 1010

netto 650 g volne za nogavice, v
barvah: srednjesivo, temposivo,

svetlo beige, srednje beige, rjavo,
modro, belo, črno, mešano in dve
igli za pletenje ter zvezek z navo¬
dili,

cena m$n. 48.—

Pošiljamo naravnosti iz Švice po
pošti. Vsak zavoj je zavarovan. V ce¬
no so vključeni vsi stroški prevoza,
zavojnine, zavarovalnine, itd.; more¬
bitno carino mora plačati prejemnik.

ŽEN. KOSTUM ali MOŠ. OBLEKA
3,2 m. čiste volnene tkanine sive,
rjave ali modre barve. Širina 1,42 m.

Cena $ 126.—

ŽENSKI ali MOŠKI POVRŠNIK

2,75 m. čiste volnene tkanine sive,
rjave ali modre barve, širina 1,42 m.

Dalje 1 žen. bluza aji moš. srajca iz
la. poplina.

Cena $ 126.—
Isti zavitki s popolnim kroj. pribo¬
rom

Cena $ 167.55

Poštnina vključena.

Za ostale zavitke zahtjevajte naše popolne sezname. Pri pismenih naročilih prosimo, da napišete jasno ime prejemni¬
ka in odpošiljatelja in priložite obenem poštni ček.

VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — URADUJEMO TUDI V SLOVENŠČINI.