Poitnina plačana v gotovini lzda)a Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kuiar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. - Izhaja 2*krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale. ■ri- si: Domžale, 14. januar 1970 IHTO XV it. 1 poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D0M2ALE Našim bralcem ob prvi številki Simfonični orkester Domžale-Kamnik in mešani pevski zbor DKPD Svoboda Mengeš je tudi letos z novoletnimi koncerti uspešno nastopal Zopet stopamo v novo leto izhajanja našega glasila in zato je prav, da povemo tisto o čemer smo se pogovarjali, kaj smo predvidevali in načrtovali, pa nismo zaradi objektivnih vzrokov uspeli sprejeti do izida prve številke. Gre namreč za to, kako bo z našim glasilom v tem letu in če bo mogoče realizirati sklep, ki je bil sprejet na razširjeni seji Občinske konference SZDL, da bi Občinski poročevalec brezplačno prejemalo vsako gospodinjstvo v občini oziroma vsaka hiša. Ker pa do konca leta nista bila sprejeta dogovora o splošni in skupni porabi in ker še vedno poteka usklajevanje, ni bilo mogoče rešiti vprašanje financiranja glasila, ki bi po predvidevanjih izhajal v nakladi 9.000 izvodov in za kar bi bilo potrebno zbrati približno 100 milijonov starih dinarjev. Ravno to nedorečeno vprašanje pa je pustilo odprto še nekaj in sicer to, da bi redno v posebni prilogi v skrajšani — informativni — obliki objavljali gradivo za seje delegatske skupščine in tudi vseh samoupravnih interesnih skupnosti, kar bi brez dvoma pomagalo pri širšem oblikovanju stališč delegacij in delegatov na zasedanjih najvišjih samoupravnih organov. Vendar ne glede na to, pa si bo uredniški odbor prizadeval, da bo glasilo objavljalo vse tisto, kar je pomembnega in se dogaja na vseh področjih življenja in dela v krajevnih skupnostih in posegalo bolj, kot do sedaj, v gospodarska dogajanja v naših delovnih organizacijah. Pri tem pa se uredništvo zaveda, da bo to mogoče doseči le tako, da bo prejemalo čim več novic, sestavkov, spodbud in mnenj. Tako bo glasilo postalo tribuna tistega, kar si želimo, to je takšne vsebine, da bo sleherni izmed nas našel v glasilu tudi tisto, kar ga še posebej zanima. In kdaj se bomo srečavali? Kot v preteklem letu: dvakrat in sicer 10. ali 11. in 25. ali 26. v mesecu. Ker dogovori še trajajo, vas bomo o naročnini in ceni obvestili v prihodnji številki in zaradi tega vas prosimo, da glede tega počakate. Upamo pa, da bomo sklenili ustrezni dogovor in to takšen, ki bo sprejemljiv za vse, ki nam glasilo pomeni spoznavanje življenja in dela, težav in uspehov v občini, v kateri živimo in delamo. Kljub vsem tem nejasnostim, pa pričakujemo še več vašega sodelovanja, kajti z njim boste dajali pomen in vsebino našemu glasilu - OBČINSKEMU POROČEVALCU ! /O ljubljanska banka Priporočamo vam, da čimveč bančnih poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah. IN ŠE TO: Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem. LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE SVEČANOST V RUDNIKU J Na spominski svečanosti v Rudniku V Rudniku pri Radomljah je bila v nedeljo 4. januarja spominska slovesnost posvečena tragičnim dogodkom, ki so se na tem mestu odigrali 6. januarja 1945. leta. Tega dne je okupator po izdaji napadel politične delavce kamniškega okrožja, ki so prišli v Rudnik in se nastanili v bunkarjih nekdanje tiskarne. Okoli 30--tih političnih delavcev je je le redkim uspelo pobegniti v bližnje gozdove in uiti smrti. Mnogi so padli, ali pa so si sami vzeli življenje, ujete pa je okupator po zverinskem mučenju naslednjega dne ustrelil v kamnolomu v Vrhovljah nad Lukovico. Na spominski slovesnosti so se zbrali preživeli borci, predstavniki kamniške in domžalske občine, mnogi občani in mladina ob številnih borčevskih praporih. O dogodku in posledicah ter o naši revoluciji in povojni graditvi je spregovoril predstavnik Občinske konference SZDL Kamnik tov. Drobnič. V kulturnem programu pa so sodelovali: Moški pevski zbor SOLIDARNOST iz Kamnika, dijaki kamniške gimnazije z zborno recitacijo „Ba-taljon" in učenci osnovne šole iz Duplice. Tovariško srečanje nekdanjih borcev in aktivistov, mnoge besede o težkih časih naše zgodovine in krutega boja so bile zopet živo prisotne in ponovno je bila poudarjena pomembnost oživljanja spominov na vse tiste borce, aktiviste in nedolžne ljudi, ki so žrtvovali, pa če tudi na pragu svobode, svoja dragocena življenja za naš čas in današnjo stvarnost. DEDEK MRAZ Iz vseh krajev v občini nam poročajo, da je tudi v letošnjem letu Dedek Mraz obdaril predšolske otroke in šolske otroke ter starejše občane ob Novem letu. Kljub temu, da je bila akcija s strani sindikatov in Društva prijateljev mladine usmerjena v to, da bi vse delovne organizacije prispevale sredstva v ta namen, pa vendar ni bilo to prizadevanje v celoti realizirano. Toda kljub temu so se v vseh krajevnih skupnostih potrudili, da bi vsi otroci bili obdarjeni in da bi tudi starejši dobili skromna darila, predvsem pa toplo izrečene besede ob Novem letu. V ta namen so bili pripravljeni kulturni programi, posamezne skupine učencev so skupaj z Dedkom Mrazom razveseljevale najmlajše in tudi starejše, skratka vse je potekalo tako, kot bi moralo. Verjetno pa je bilo najbolj prisrčno doživetje v domovih počitka, saj je Dedek Mraz obdaril vse oskrbovance in pionirski zbori so pripravili krajše kulturne programe. Marsikatero oko se je orosilo tem našim ljudem, ki svojo starost preživljajo v domovih in tudi na podeželju ni bilo nič drugače. Verjetno je topla beseda in prisrčen stisk roke pomenil več, kot pa skromno darilo, ki so ga povsod pripravili člani Društva prijateljev mladine skupaj z ostalimi organizacijami. Verjetno pa bi bilo še lepše, če bi vsi delovni kolektivi pravočasno sprejeli sklep, da podprejo prizadevanje Občinskega odbora društva prijateljev mladine in Zveze sindikatov, ker bi s tem vsi otroci bili enako obdarjeni, tako v nižinskem predelu, kakor tudi v drugih krajih v občini. Čeprav gre za drobne stvari, pa vendar bomo morali v bodoče več pozornosti posvetiti temu in pokazati več humanosti ter razumevanja za odpravljanje nekaterih razlikovanj, ki so bila prisotna v zadnjih letih. Doživetja ob Novem letu pomenijo srečanje, ki ostaja v spominu vseh kot nekaj, kar predstavlja začetek novega in lepšega leta. Zato je tudi naša dolžnost, da že sedaj začnemo razmišljati, kako bomo tekom leta uredili vse stvari, da ne bomo na koncu ponovno ugotavljali, da nekaterih stvari nismo izvedli tako, kot si predstavljamo. Prepričani smo, da bodo naša prizadevanja uspela in da bo Dedek Mraz v bodoče resnično tisto, kar mora postati v naši družbeni stvarnosti. D. P. Na osnovi MNENJA sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 26.11.1974 je glasilo SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Zasluženo priznanje PRIZNANJE JE IZROČIL GENERALPODPOLKOVNIK FRANC 02BOLT Delegacija JLA si je med svojim obiskom v INDUPLATIJarše ogledala tudi moderno urejene obrate. Na sliki vidimo generalpodpolkovnika tovariša OŽBOLT A v razgovoru z direktorjem tovarišem BERGANTOM Delovni kolektiv Induplati Jarše je pred praznikom JLA obiskala delegacija, ki jo je vodil general-podpolkovnik Franc Ožbolt. V spremstvu predstavnikov skupščinskega in političnega življenja domžalske občine je na svečani seji delavskega sveta predal delovnemu kolektivu Induplati Jarše SREDNJO PLAKETO, ki jo Jugoslovanska ljudska armada podeljuje delovnim kolektivom /.a uspešno sodelovanje in kvalitetne izdelke. Tovariš general - podpolkovnik Franc Ožbolt je v priložnostnem govoru poudaril velike uspehe, ki jih je delovna organizacija Induplati Jarše dosegla s svojimi kvalitetnimi izdelki za potrebe naše vojske in tudi za druge oborožene enote, ki jih vključujemo v naš sistem obrambe. Izhajal je iz dejstva, da pomeni tesno sodelovanje armade z delovnimi kolektivi in delovnimi ljudmi istočasno tudi osvajanje koncepta splošne ljudske obrambe, ki jo gradimo v obliki splošnega ljudskega odpora. Dejstvo je, da moramo priborjeno svobodo čuvati in s tem čuvanjem doseči to, da bo naš nadaljnji razvoj potekal tako, kot smo to zapisali v ustavi in sprejeli na kongresih družbenopolitičnih organizacij. Zavedati se moramo, da moramo čuvati pridobitve revolucije, prenašati na mladino vse tisto, kar je vezalo borce med NOB in da ne smemo pozabiti na mnoge žrtve, ki so dale svoja življenja za našo stvarnost. Predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič pa je izročil kolektivu Zlato plaketo, za katero so dali predlog občani Krajevne skupnosti Peče. V utemeljitvi predloga je med drugim zapisano: „Delovna organizacija Induplati .farse je pred leti odprla obrat v Pečali in s tem skoraj v celoti preprečila fluktuacijo kmečkega, polkmečkega in delavskega prebivalstva v industrijska središča. V nekaj primerih so se odseljene družine že vrnile. Delovna organizacija Induplati je vložila tudi znatna materialna sredstva v razvoj in napredek celotne Krajevne skupnosti (sofinanci- ranje trafopostaje in električnega omrežja, materialna pomoč društvom in KS). Prisotnost obrata Induplati v Pečah je čutiti tudi na vzgojnem področju in pri sphšnem dvigu prosvetljenosti občanov." Direktor delovne organizacije Induplati Jarše Bergant ing. Srečo se je zahvalil za prejeta priznanja in poudaril, da to ni samo priznanje k dosedanjemu delu, ampak nalaga delavnemu kolektivu še večje odgovornosti in doseganje boljših in kvalitetnejših rezultatov tudi v prihodnje. Nato je sledil ogled posameznih obratov, ki so velikega pomena pri novih tehnoloških osnovah dela in za uvajanje večje produktivnosti ter boljših pogojev zaposlenih delavcev. Brez dvoma je kolektiv Induplati dosegel takšne uspehe, ki mu dajejo vse pogoje, da se pojavi tudi na tujih tržiščih, kajti njegova proizvodnja je zanimiva tudi za * oborožene sile drugih držav, predvsem dežel v razvoju. ar V TRZINU OB DNEVU JLA V počastitev praznika naše JLA smo skupaj s šolsko mladino, člani ZZB NOV in ZRVS Trzin naredili pohod na tista mesta, kjer so bile žrtve okupatorja v našem kraju. Zbrali smo se pri OŠ Trzin in krenili do hiše, kjer so 9.10.1944 zverinsko pobili tri funkcionarje in sicer: sekretarja KPS Mengeš, člana Okrajnega odbora OF Mengeš in načelnika Okrajne gospodarske komisije. Nato smo se napotili na kraj, kjer so se 25. 4. 1944 spopadli člani VOS /. nemškimi žandarji. Pri lem spopadu je padel en borec VOS, ranjen pa je bil tudi en žandar. Potek spopada je šolski mladini povedal član VOS tovariš Franc Orel Primož. Po končanem pripovedovanju smo krenili na tretje mesto, kjer so Nemci 10. 8. 1943 napadli dva borca Šlandrovc mobilizacijske patrole. V tem spopadu je en borec padel, eden pa je bil ranjen; ravno tako je bil ubit nemški vojak. Kako so se ostali borci Šlandrovc patrole prebili in koliko jih je bilo, je šolski mladini povedal tovariš Orel. Za vse tri primere je podrobne podatke prebrala šolski mladini upraviteljica tovarišica Teodora Blejec. Vse te podatke sem zbral iz kamniškega in mengeškega zbornika ter jih povedal tako, kot so mi ostali v spominu. 0rel Franc Plaketa in priznanje, ki ga je prejel delovni kolektiv INDUPLATI Jarše za plodno sodelovanje z našo armado in za razvoj Krajevne skupnosti Peče m MELODIJA MENGEŠ ZNAK KVALITET* Mladi v enotah teritorialne obrambe V počastitev 22. decembra Dnevu JLA je bila v Domžalah svečana akademija, na kateri so bili člani Zveze socialistične mladine sprejeti v enote teritorialne obrambe. ' „Svečano izjavljam, da kot član ZSM prostovoljno stopam v enoto teritorialne obrambe. Izjavljam, da bom zavestno krepil bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, negoval vrednote naše revolucije in z osebno odgovornostjo disciplinirano, zavestno izpolnjeval vse naloge, ki jih zahteva obramba domovine. ba idejnopolitično in vojaško strokovno usposobiti in pri tem OK ZSMS Domžale čakajo še velike naloge. Ob tem je treba poudariti, da tu ne gre za nobene enote mladincev - prostovoljcev, temveč za vključevanje mladih v enote teritorialne obrambe. Mladinka, mladinec, prostovoljec v enotah teritorialne obrambe je torej moralno—politično čvrsto izoblikovana mladostnikova osebnost, ki je pripravljena samoupravno aktivno sodelovati in se pripravljati na obrambo domovine, s ciljem varovati naše samoupravne socialistične pridobitve in nemotenega razvoja naše družbe. Obenem pa mlademu človeku to vključevanje pomeni zadovoljevanje tistih konkretnih potreb, ki mu jih danes organizacija ZSMS ne more zadovoljiti, saj imamo danes za to vrsto specializiranih institucij. Naša želja je, da bi se mladi prostovoljci čimbolje vključili v enote teritorialne obrambe v naši občini in da bi jih OK ZSMS Domžale skupaj s štabom za teritorialno obrambo čimbolje idejno politično in strokovno usposobila. Vera Grošelj Mladinski odred teritorialne obrambe je na proslavi dal svečano zaprisego Vlagal bom vse sile r izgradnjo in v obrambo naše samoupravne socialistične skupnosti. Varoval bom ugled oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije in prispeval svoj delež k bojni pripravljenosti moje enote." Taka je bila svečana izjava 46 mladink in mladincev, ki so z vstopom v enote teritorialne obrambe potrdili svoje delo na področju ljudskega odpora in družbene samozaščite. Oblečeni v enotne uniforme, z jugoslovansko zastavo na čelu, so se pridružili tisočim mladim, ki so v Sloveniji vključeni v enote teritorialne obrambe. Akcija ZSMS in štabov enot teritorialne obrambe se je začela že v letu ll)6X. ko so vse družbenopolitične organizacije s sprejetjem koncepta splošnega ljudskega odpora dobile novo pomembnejšo nalogo. Že sedaj se je mladina na najrazličnejše načine vključevala v obrambne priprave. Formirane so bile posebne mladinske partizanske enote, ponekod celo borbene enote, formirane pa so bile tudi mladinske partizanske enote iz članov družbenih organizacij in društev. Vključevanje mladih v enote teritorialne obrambe se je začelo po večletnem preizkušanju, ko smo mladi ugotovili, da bomo preko te oblike mlademu človeku omogočili praktično uresničevanje samoupravnih pravic, sodelovanje in priprave na vse oblike odpora proti napadalcem. V enote teritorialne obrambe se vključujejo mladinke in mladinci (pred odsluženjem vojaškega roka), ki jih je tre- Praznovanje 22. decembra — dneva JLA in vseljudske obrambe Ob zaključku praznovanja tridesetletnice zmage jugoslovanskih narodov v boju za osvoboditev smo letošnjemu DNFVU JLA v občini dali še poseben poudarek. Ob tem jubilejnem letu. kije najtesneje povezano / ustanovitvijo prvih regularnih partizanskih enot, smo še posebno slovesno proslavili ustanovitev Prve proletarske brigade, prika/ali veličino tega trenutka v vsej njegovi razsežnosti in povezali ta zgodovinski dan, 22. december, v praznik JLA in vseljudske obrambe. V počastitev obletnice rojstva naše armade je letošnje praznovanje, ki je v občini Domžale trajalo od 6. do 23. decembra, doseglo največjo masovnost in kvaliteto i/vedenih prireditev ter akcij. V mnogih prireditvah, ki jih je načrtoval Občinski odbor ZKVS Domžale in nase prevzel tudi največje breme, so sodelovale tudi d ružbenopol iti čne orga n izacije, zlasti pa šolska vodstva, ki so bila pobudniki in organizatorji mnogih uspelih prireditev za mladino. Že tradicionalnega občinskega strelskega tekmovanja za pionirje, ki je bilo na strelišču „Induplati" v Jaršah, seje udeležilo 60 najboljših strelcev pionirk in pionirjev iz vse občine. Za vse učence so v okviru obveznega programa na šolali posve- tili šolsko uro pomenu in značaju 22. decembra, v nekaterih šolah pa so učenci pisali naloge na temo naših oboroženih sil. Na osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah so v sodelovanju s TVD Partizan pripravili tradicionalno telovadno akademijo. Na osnovni šoli v Radomljah so učenci pripravili lastno likovno razstavo na temo JLA. Vodstvo Posebne osnovne šole Homec je organiziralo obisk sedemdesetih učencev v vojašnico „Ljube Šcrcerja" v Ljubljani. Poleg rednih predavanj so organizirali v sodelovanju z ZRVS in ZZB NOV na osnovni šoli Brdo, „Šlandrove brigade" v Domžalah. Mengšu, Radomljah in na Srednji tehnični usnjarsko-galanterijski šoli, posebne razgovore o tem pomembnem dnevu. Teh razgovorov, ki so jih vodili tovariši Anton Kos, Rajko Hafner in rezervni vojaški starešine Franc Avbelj, Nadja Avbelj, Boris Len-ček, Ivan Anžin in Roman Maligoj, se je udeležilo 1834 učencev. V vseh šolah in nekaterih delovnih organizacijah so RVS s pomočjo likovnega krožka t ipravili foto-slikovne razstave na temo „Življenje in delo pripadnikov JLA in teritorialnih enot." Takšna razstava je bila odprta tudi v veliki dvorani Komunalnega centra v Domžalah. Vseh teh razstav, ki so jih predstavljali uspeli umetniški eksponati iz arhiva Doma JLA iz Ljubljane, si je ogledalo okrog 1300 odraslih in 4600 mladine. Rezervne vojaške starešine so v vseh srednjih osnovnih šolah v občini organizirali predvajanje filmov iz dela in življenja v JI A m 0 pripravah na vseljudsko obrambo, ki si jih je ogledalo 4600 učencev. Družbenopolitične organizacije so s kulturnimi društvi in šolskimi vodstvi v krajevnih skupnostih Mengeš, Radomlje in Moravče pripravili za občane proslave v počastitev DNEVA JLA s kulturnimi programi. Vse te proslave so lepo uspele. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so bile letošnje proslave v krajevnih skupnostih polnošte-vilno obiskane, saj se je skupaj z osrednjo proslavo v Domžalah, telovadno akademijo na šoli „Šlandrove brigade" in proslavo v ..Dijaškem domu 1MP". le-teh udeležilo 2270 odraslih in učencev. Osrednja občinska proslava v Domžalah Je bila v petek. ll>. decembra. Na proslavi je o pomenu 22. decembra govoril predsednik ZRVS Domžale in član Sveta /a ljudsko obrambo pri Občinski skupščini tovariš Bojan kiištol. ki je mnogim odlikovancem tudi podelil odličja in priznanja. Proslava je bila obogatena / dobro izvedenim kulturnim programom moških pevskih zborov iz Domžal. Radomelj in Lukovice ter z recitalom o Ljudski armadi in malini koncertom Domžalske godhc. Osrednji slovesnosti v Domžalah je dal še poseben pomen sprejem |x:t desetih prostovoljcev mladink in mladincev v občinske teritorialne enote, ki so na tej proslavi dali slovesno zaobljubo, kar j« pomemben korak na poti vključevanja mladine v vseljudsko obrambo. S tem je Občinska konferenca ZSMS skupaj / družbenopolitičnimi organizacijami in občinskim štabom /a ljudsko obrambo začela izpolnjevati pomembno nalogo |>ri kadrovanju mladine v teritorialne enote, kar bo moralo tudi v bodoče bili njihova nenehna skrb. Minulo praznovanje Dneva JLA je bilo značilno po tem, da je bil povsod prisoten pomen lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti, pomen zasnove vseljudske obrambe, ki se hitro prilagaja našim razmeram, v katerih ima vsak državljan največje možnosti za uresničevanje svojih pravic do obrambe dežele MB Priporočamo naše i/delke v lastni prodajalni v Jaršah induplati Napredovanja, odlikovanja in priznanja ob dnevu JLA Ob slavnostnem proslavljanju 30 let osvoboditve in mirnega razvoja naših oboroženih sil, ob ugotavljanju dobrih rezultatov v pripravah na vseljudsko obrambo, so delovne organizacije, organi za ljudsko obrambo in posamezniki, ki so na vseh ravneh po svojih sposobnostih, predanosti naši socialistični družbi, vložili mnogo truda, da je naša obramba danes res vseljudska in da lahko uživamo sadove narodnoosvobodilnega boja, prejeli odličja in priznanja ter napredovali v višji čin naslednji: 1. NAPREDOVALI SO: - v čin rezervnega majorja: SLAVKO BAJEC, DIMITRIJE DELE-T1Ć, MIRKO GREGORČIČ, MARKO HRIBAR, BORIS LENČEK, STANISLAV MODEC, ALBIN PAVLIN, IVAN PIRŠ, JOŽE PIRŠ, FELIKS POGAČAR IN IVO SONC. - v čin rezervnega kapetana I. razreda: VLADO JAŠOVIČ. - v čin rezervnega kapetana: JOŽE GAŠPIR, ANICA KALIMAN, MARIJA IVKOVIĆ, MIRKO KOVAČEC, JAKOB ZANOŠKAR. - v čin rezervnega višjega vodnika I. razreda: MIHAEL BURJA in MIRKO POŽEK. - v čin rezervnega vodnika I. razreda: STANKO BRUNČEK. 2. PREDSEDNIK REPUBLIKE SFRJ JE ODLIKOVAL: - z Redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči: MARKA HRIBARJA, JANEZA MEŽANA in FRANJA RIHTERJA. - z Medaljo za vojaške zasluge: MARTINA CAPUDRA, FRANCA GRČARJA, VIKTORJA HRIBARJA in FRANCA NOVAKA. 3. DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO SFRJ JE PODELIL „SREDNJO PLAKETO JLA" DELOVNEMU KOLEKTIVU „INDUPLATI" JARŠE. 4. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO SRS JE PODELIL „MALO PLAKETO JLA" DELOVNEMU KOLEKTIVU „TOSAMA" VIR. Ob obletnici ustanovitve JLA je predsednik skupščine občine odlikoval z občinskim priznanjem nekatere občane. Na sliki vidimo tovariša Marjana CAJHNA, ko prejema priznanje - PISMENA PRIZNANJA: ODBORU ZA LJUDSKO OBRAMBO „INDUPLATI" JARŠE. ODBORU ZA LJUDSKO OBRAMBO KRA JEVNE SKUPNOSTI VIR, DIMITRIJU DELETIČU, MARJANU LOGARJU, ALBINU KLEMENCU, MAJDI NIKOLIČ, IVANKI ZAJC IN ANTONU ZUPANIČU. 5. REPUBLIŠKI ODBOR ZRVS SRS JE PODELIL „ZLATO PLAKETO ZRVSS": MIHAELU BERNOTU IN JANKU UKMARJU 6. OBČINSKI ODBOR ZRVS DOMŽALE, JE PODELIL SREBRNO PLAKETO ZRVSS: FRANCU AVBLJU-LOJKU, MAKSU CERARJU, JAKOBU ČERNETU, DIMITRIJU DELETIČU, NIKOTU KERŽANU OSN. ŠOLI RADOMLJE, ANTONU MIHELIČU, VINKU PECLJU, ANTONU POJETU-ZVONETU, JANEZU VREČKU IN ANTONU ZUPANIČU. „BRONASTE PLAKETE ZRVSS": DOMINIKU GRMEKU, ANTONU KOČARJU, OBČ. STRELSKEM ODBORU DOMŽALE, MILORADU POPOVIĆU, VIKTORJU PRAŠNIKARJU, IVU SOKLERJU, KONRADU STOPARJU IN MARJANU ŽAGARJU. - PISMENA PRIZNANJA: JERNEJU BERLOTU, VINKU BLEJCU, SLAVKU HRIBOVŠKU, STJEPANU JALUŠIČU, MILANU JUHANTU, ALOJZU KLEMENČIČU, ANTONU KRIŽAJU, IGORJU KUZMIČU, ALOJZU LEBU, ANTONU PAJERJU, JOŽETU POGAČNIKU, VINKU ROJSU, BOŽIDARJU STUPICI, JANEZU SVETLINU, ANTONU TURŠIČU in MATIJI VIDMARJU. 7. OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE JE PODELILA PLA KETO SZDL OBČINE DOMŽALE: MARIJI AVBELJ-NADJI, MARIJI IVKOVIĆ, ANICI KALIMAN Srečanje ob dnevu JLA Predsednik skupščine občine je pred dnevom J l.A priredil sprejem, katerega so se udeležili nekateri heroji in prvoborci, ki so bili nosilci narodnoosvobodilnega boja v naši občini od vsega začetka, žene borke naše občine, nekateri politični delavci v času revolucije, delegat Kočevskega zbora odposlancev, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinskega štaba teritorialne obrambe, štaba brigade teritorialne obrambe, sklada za financiranje splošnega ljudskega odpora, oddelka za ljudsko obrambo pri skupščini občine, postaje milice, člani komisije za zadeve borcev NOV in predsedstva ZZB NOV in ZRVS. Poleg tega so bili prisotni tudi vsi tisti, ki delajo na področju civilne zaščite kot sestavine odpora na področju občine. V krajšem nagovoru je predsednik dejal: „Prepričan sem, da se redko kje tako kontinuirano in povezano nadaljujejo revolucionarne izkušnje, da redko kje mlade generacije prevzemajo izkušnje trdega partizanskega in revolucionarnega boja tako spoštljivo in hvaležno, kot na tem področju. In prav je tako, da se tu srečujejo starejše generacije z bogatimi, neprecenljivimi izkušnjami borbene šole, ki je bila plačana s krvjo z mladino, njenim zanosom in energijo. Naša osnovna dolžnost in naloga je braniti domovino, svobodo in mir z vsemi izkušnjami, z znanjem in ljubeznijo, vključiti v SLO vsakega poštenega občana in delavca ne glede na spol in starost, vključiti v SLO vso našo imovino, vse tovarne, polje in gore, naše nebo in vode, vsako ped naše zem-{je. Vse kar delamo za obrambo svobode in miru je naša velika dolžnost in naloga, to je samo naša obveza, ki tujcev in tistih, ki nam ne žele dobro, nič ne briga. Vsak naš občan, ne glede na to, kje dela in živi, se mora stalno zavedati nalog v zvezi z obrambo, vložiti mora ves svoj trud, da bo naš odpor postal vseljudski, naša last, ki jo vsak neguje in varuje. To pa so tudi osnovne naloge na področju družbene samozaščite, ki je bila med NOB povsod prisotna in vsajena globoko v zavest vsakega borca, aktivista, otroka, mladinca in poštenega človeka." S temi mislimi je predsednik skupščine čestital vsem zbranim in poudaril tudi to, da bo od bodočega sodelovanja odvisna naša pripravljenost, da bomo sposobni uničiti vsakega napadalca in Mnogi rezervne vojaške starešine so ob praznovanju Dneva JLA prejeli priznanja. Predsednik Občinskega odbora ZR VS Bojan Krištof čestita in izroča priznanje tovarišu Rajku Hafnerju varovati razvoj ter rast naše samoupravne socialistične družbe. Nato je predsednik v imenu komisije za odlikovanja podelil občinska priznanja naslednjim tovari-šicam in tovarišem: Mariji Ivkovič, Nadji Avbelj, Ančki Kalirnanovi, Ivanki Bevk, Marjanu Zupančiču, Marjanu Cajhnu in Janku Urbancu. Takšna srečanja so brez dvoma velikega pomena, saj se na njih srečujejo tovariši, ki so bili nosilci revolucije in katerih dolžnost je sedaj, da prenašajo svoje bogate izkušnje tudi na mladino ter jo seznanjajo /. vsemi dosežki narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. RAZPIS Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Komunalno gospodarstvo Mengeš, Mengeš, Prešernova c. 2 objavlja prosto delovno mesto za določen čas BLAGA J NIŠKO-ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe z dokazili pošljite do 31. 1. 1976 na naslov Komunalno gospodarstvo Mengeš, Prešernova c. 2 Delovni kolektiv Termita za spomenik na Oklem mm i ■ j i i Krajevna organizacija ZZB NOV Ihan je na svoji seji v novembru sprejala sklep, da se v letu 1976 posveti vso pozornost ureditvi spominskega obeležja na prizorišču bitke na Oklem. S tem v zvezi seje odbor zaradi pomanjkanja finančnih sredstev obrnil s prošnjo na delovno organizacijo „Termit" v Domžalah in na sindikalno organizacijo kolektiva „Termit" v Ihanu. Pri omenjenem kolektivu smo dosegli popolno razumevanje za naše želje in potrebe. Že za praznik 29. novembra so nam iz lastnih sredstev izdelali v prostem času in montirali 9 m visok kovinski drog za zastave. Ta objekt bo vsekakor lep doprinos k spominom na žalostne dogodke iz leta 1944, ko so na tem mestu umirali partizani in partizanke iz raznih krajev naše, takrat okupirane slovenske zemlje. V nadaljnjem planu pa smo z istim kolektivom v dogovoru še za pomoč pri ureditvi, čiščenju in zaščiti požganih domačij na Oklem. KO ZZB NOV Ihan si prizadeva, da se to spominsko obeležje čim manj oddaljuje od svojega naravnega okolja, vendar želimo, da se nekatere še trdne ruševine zaščitijo pred nadaljnjim propadanjem in ohranijo kot spomin poznejšim generacijam. V kolikor bo potrebno, bomo stopili v stik tudi z Zavodom za spomeniško varstvo. Računamo pa tudi na pomoč mladinske organizacije iz. Ihana, katera bi z enodnevno delovno akcijo veliko pripomogla k rešitvi te naloge. Sindikalni organizaciji „Termit" Ihan in celotnemu kolektivu se javno zahvaljujemo /a izkazano razumevanje in pomoč pri urejanju tega spominskega obeležja. Za KO ZZB NOV Ihan CD. Na tovariškem razgovoru sta bila tudi tovariša Jaka A VSlČ in Franc LES KOŠEK L UKA JAVNA ZAHVALA Komite občinske konference ZKS Domžale se zahvaljuje vsem osnovnim šolam in centru srednjih šol, organizacijam združenega dela in vsem posameznikom za čestitke ob Novem letu z željo, da bi dosegli še boljše delovne uspehe za napredek in razvoj naše občine. Iskreno se zahvaljujemo tudi voščilu tov. Staneta Dolanca, sekretarja Izvršnega komiteja predsedstva C K Z K J. Namesto novoletnih voščilnic, je komite občinske konference ZKS nakazal denarna sredstva v višini 1.000 din Posebni osnovni šoli Homec. AVNOJ-CI pozdravljeni v Domžalah! Leta I970je Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije prvič organizirala mladinsko pohodno brigado, ki je šla po poti slovenske delegacije, katera se je leta 1943 udeležila II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Mladi so leto za letom, skupaj z nekdanjimi borci in delegati, obujali spomine, letos pa so se odločili, da se vsi skupaj srečajo v Domžalah. Tako se je v petek, 27. decembra ob 17. uri v Hali komunalnega centra zbralo zelo veliko obiskovalcev, med njimi udeleženci vseh 5 pohodov AVNOJ in pohoda SUTJESKE 75, delegati i/, leta 1943, mnogo vidnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja Slovenije in občine Domžale, člani predsedstva Republiške konference ZSMS in vrsta mladih iz cele občine. Po uvodnem podravu napovedovalcev Jerice Mrzel in Rada Časla je nabito polni dvorani spregovoril član predsedstva RK ZSMS in trikratni komandant mladinske brigade AVNOJ tov. Ludvik Filo. Pozdravil je vse navzoče in jim zaželel prijeten večer, ter na oder povabil slavnostnega govornika tov. Vlada Janžiča, namestnika sekretarja IK predsedstva CK ZKS, ki jc najprej poudaril, da se moramo spomniti revolucionarne preteklosti in ob tem opozoriti na njeno vsebinsko povezanost s sedanjo preobrazbo naše družbe. Mladi so se v vojni z ramo ob rami borili s starejšimi tovariši in iz njih je zrasla vrsta svetlih likov revolucionarjev in herojev, ki so današnji mladini za vzgled. Omenil je. da današnji pohodi Po poteh slovenske delegacije, niso le oživljanje spominov, marveč je to predvsem oživljanje in krepitev moralnih vrednot in idejnopolitične enotnosti vseh slojev mlade generacije. Po nekaj besedah o vlogi delavskega razreda v naši družbi in Občinska konferenca ZSMS Domžale, ki je prevzela organizacijo srečanja, je ob pomoči osnovnih razmerah v notranji politiki je tov. organizacij iz srednjih šol, še po- Janžič spregovoril že o ZSMS. ki je sebej iz. Dijaškega doma,prelepila po njegovih besedah po kongresu Domžale s plakati, ki so vabili na zelo napredovala na srečanje, ki je imelo zelo bogat idcjnopolitičncm področju. Vse kult urno-zabavni program, osnovna organizacija ZSMS Domžale, pa je prevzela samo organizacijo srečanja. mlade je vključila v proces ustavne preobrazbe. Opozoril je na izreden pomen mladinske organizacije pri sprejemanju v zvezo komunistov in Občinska konferenca ZSMS Domžale je pripravila srečanje „POHOD A VNOJ 75", katerega so se udeležili nekdanji odposlanci slovenskega naroda, ki so sodelovali na posameznih zasedanjih A VNOJ-a dejal, da smo v zadnjih dveh letih v ZK sprejeli veliko mladih ljudi, rezultat je 1 /4 članov ZK mlajših od 27 let. Prav od teh mladih komunistov je odvisno, kako bo delala ZSMS, kako bo uresničevala svoje programe dela in naloge. Med mladimi komunisti ne bi smelo biti niti enega, ki bi ne bil vključen v delo mladinske organizacije. Veljati mora pravilo, da mora sleherni kandidat za sprejem v ZK pred tem delovati v mladinski organizaciji. Mladi komunisti morajo biti idejno in akcijsko jedro mladinske organizacije. Ob koncu je še dejal, da nihče ne želi skrbniškega odnosa nad mlado generacijo, ker so mladi že večkrat dokazali, da so mladi sposobni in pripravljeni nositi svoj del odgovornosti. Vsi bi pa le morali poskrbeti za čimboljše usposabljanje mladih, zato bi morali biti v to usposabljanje vključeni vsi faktorji, ki oblikujejo osebnost mladega človeka, ne le vzgojno-izobraževalni proces. Po govoru je nastopil akademski komorni zbor iz Kranja, kije zapel nekaj partizanskih pesmi, za njim pa vojaški plesni orkester pod vodstvom dirigenta Leska, ki je letos na tekmovanju v Postojni zasedel 1. mesto. Posebno doživetje je bilo poslušati slovenske narodne pesmi v izvedbi Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane, za njim pa je, za mlade najbolj zanimiv, nastopil ansambel Pepel in kri. ki se je tokrat predstavil s lastnimi partizanskimi pesmimi, od katerih je posebno Pohorska brigada navdušila zbrane poslušalce. Baritonist Franc Javor-nik je ob spremljavi plesnega orkestra iz. zbora zapel Mi smo mlada vojska, nato pa še pesem o Titu. Tomaž Pengov je /apel lastno skladbo o nasmehu nekega dneva, za njim pa sta nastopila še Braco Koren in Marjana Deržaj in s tem je bil kulturno-zabavni program končan. Pohodniki, katerim so se pozneje pridružili tudi drugi obiskovalci, so v dvorani zaplesali Kozaro in medtem je na oder prišel vojaški narodnozabavni ansambel iz Postojne, ki naj bi igral za ples. Medtem so vojaki iz Ljubljane pripravili partizansko večerjo; pasulj, paprika, kruh, in v dvorani so se obiskovalci, pretežno mladi, posedli ob mizah ter povečerjali, nato pa seje začel zabavni del ples, kije trajal tja do polnoči. J Vera Grošelj RAZŠIRJENA SEJA PLENUMA Na seji je bilo sprejetih več aktov, ki so v javni razpravi. Izvoljen je bil tudi nov predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale. Člani plenuma OS ZS ter predsedniki osnovnih organizacij sindikata so ocenili izvajanje sklepov sveta in prvi del ocene samoupravnih razmer v občini, poleg tega pa se več družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. IZVAJANJE NALOG SINDIKATA Poročilo o izvajanju sklepov ugotavlja, daje v organiziranosti sindikata v občini po VIII. kongTesu ZSS nedvomno čutiti napredek, kljub temu pa je še vrsta vrzeli, ki jih je potrebno izpolnjevati. Dalje, da gre za neločljivo soodvisnost med aktivnostjo osnovne organizacije sindikata ter organi sindikata na občinskem nivoju; tako na enem, kot na drugem se nc more uspešno izvajati zastavljenih nalog, če ni medsebojnega sodelovanja, pomoči in opore. V praksi se o sklepih razpravlja takrat, ko jih delovni ljudje sprejemamo, potem pa pogosto na sklepe pozabimo, pa ne zaradi prenatrpanosti z nalogami, temveč zaradi neznanja o načinih organiziranega delovanja. Tuje prisotna še vedno nedovolj učinkovita povezanost med družbenopolitičnimi organizacijami za izvedbo posameznih nalog. Zato je še toliko bolj pomembna enotnost akcij, zlasti tistih, kijih načrtujemo skupaj. V skupnih akcijah je enotnost tudi v tem, da se vsi istočasno in na podoben način lotevamo istih problemov, ne pa. da se v neki delovni sredini odlašajo v nedogled in se poudarja le ocena. Ob uvajanju nove organiziranosti sindikata so še vedno prisotni razni odpori, zlasti med vodilno strukturo, četudi velja organiziranost sindikata za vse člane sindikata in nas kot sklep VIII. kongresa ZSS obvezuje. Na novo se morajo organizirati zlasti v večjih OZD (Papirnica. Tosama, Universale), nova organiziranost pa mora biti naloga vseh družbenopolitičnih organizacij. Organiziranost sindikata je v bistvu le sredstvo za dosego čim-večjega odločanja, kar omogočajo le bolj gibljive osnovne organizacije sindikata, ne pa nek dokončen cilj. zato mora vsebinsko zaživeti organiziranost tudi v tistih OZD oz. TOZD. kjer je postavljena na papirju, praktično pa ostaja vse po starem. SINDIKAT O URESNIČEVANJU SAMOUPRAVLJANJA Občinski svet je sprejel prvi del ocene samoupravnih razmer in aktivnosti sindikata pri uresničevanju ustave, ki obsega področje konstituiranja TO/D in združevanja dela. samoupravno sporazumevanje ter družbeno dogovarjanje, informiranje, delovanje delavske kontrole, delegatski sistem in svobodno menjavo dela. Po oceni se uresničevanje ustave v tistih OZD. ki so na tapeti že dalj časa, še vedno počasi uresničuje (Papirnica. Tosama. Termit. Napredek), četudi so nekje občutni premiki (Zdravstveni dom). Tudi v tistih delovnih organizacijah, ki so že konstituirane v skladu z ustavo, vendar pa ta organiziranost zahteva dopolnjevanje, bo potrebno še izpolnjevati dosedanjo organiziranost. To je obenem preseganje miselnosti, da je uresničevanje ustave nekaj dokončnega. Na področju samoupravnega sporazumevanja je sindikat pobudnik in predlagatelj sprememb ter nosilec javnih razprav o sporazumih, ki urejajo delitev dohodka večino bolj prisoten v združenem delu kot prej. To velja še zlasti za končno dograditev samoupravnih sporazumov dejavnosti, čeprav mora biti vloga sindikata v dajanju predlogov in sprememb na obstoječi samoupravni sporazum stalna. Še vedno pa sta prisotni predvsem tendenci, da je akt sprejemanja sporazuma precej formalističen in premajhna pomoč sindikatu s strani strokovnih služb ob dajanju predlogov in dopolnitvah že obstoječih samoupravnUi sporazumov. V sistemu informiranja in obveščanja je čutiti poizkuse po preseganju do sedaj razmeroma majhni razširitvi tovarniških glasil in biltenov z uvajanjem delovnega mesta tajnika samoupravnih organov, ki bi bil tudi referent za informiranje. Na organih sindikata in ZK je bilo že večkrat poudarjeno, da bi morali v delovnih organizacijah, ki štejejo več kot 500 zaposlenih, nujno odpreti delovno mesto referenta za informiranje, sicer se ne bo mogoče uspešno izvajati sistem informiranja in delovanja samoupravnih organov. Organi delavske kontrole bolj delujejo, kot so pred kratkim. K temu je pripomogla tako akcija sindikata, kot tudi aktiva delavcev komunistov. Četudi so več ali manj opravljene formalne naloge kot je sprejem pravilnika o delu, načrtovanje programa dela, kadrovske okrepitve, se organi nadzora še vedno premalo ukvarjajo s temeljnimi nalogami tega organa, ki se neposredno navezujejo na uresničevanje samoupravno sprejetih sklepov: delitev dohodka, planiranje, investicijska politika, kadrovska vprašanja itd. O uresničevanju delegatskega sistema na občinskem nivoju organiziranosti sindikata še ni bila sprejeta celovita ocena. Začetna pomanjkljivost vključenosti sindikata v delovanje delegatskega sistema je premajhen poudarek na težave in probleme, s katerimi se srečujejo delegacije v združenem delu, pa tudi vse premajhna pozornost in iniciativa za družbenopolitično izobraževanje delegatov, kar je vsekakor ena od pomembnih nalog sindikata. Pri ocenjevanju dela skupne porabe je bilo poudarjeno, da SIS ne dajejo poročil o delu posamezne SIS med letom tako, da delovni ljudje nimajo pravega pregleda nad izvajanjem nalog. Razprava je še pokazala, kako je uresničevanje ustave povezano z aktivnostjo vseh družbenopolitičnih organizacij v OZD, ne le sindikata, saj je očitno, da so ponekod močni odpori v uresničevanju ustave. Pokazalo pa se je tudi, da dosledno izvajanje organiziranosti sindikata in obravnavanje posameznih vprašanj nujno dobi tudi ugoden odziv v uresničevanju samoupravljanja, saj gre v obeh primerili za izvajanje interesov delavskega razreda. PLENUM SPREJEL OBMOČNI DRUŽBENI DOGOVOR Kritična ocena dosedanjega dogovarjanja okoli družbenega dogovora, ki ureja dohodkovni sistem, je bila dana že v prvi točki dnevnega reda. Iz nekaterih struktur so prihajale celo pripombe, kjer se je le kritiziralo „po dolgem in počez" brez pravih vsebinskih predlogov; o tem je bila izrečena negativna ocena. Člani plenuma in predsedniki so dajali šc pripombe in vprašanja na predlog dogovora tako, da je končno besedilo z. vsemi do sedaj prispelimi pripombami obdelano, razen poglavja, ki zajema skupno porabo, ker ta ni usklajena v občini in republiki. V dogovoru bodo do sedaj sporna vprašanja črtana ali korigirana glede na to, da je območni družbeni dogovor težko graditi, saj je ,,vzorcev" še malo. Plenum je sprejel sklep, da Občinski svet pristopa k območnemu družbenemu dogovoru z vsemi dosedanjimi predlogi in pripombami, danimi na razširjeni seji plenuma. Delavke v obratu, kjer izdelujejo predvsem opremo za potrebe naše armade PRIPRAVE NA USTANOVITEV KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV Predsednik iniciativnega cxlbora za ustanovitev kluba tov. Pančur je opisal dosedanje delo za ustanovitev kluba. Ker je ena od najpomembnejših nalog kluba družbenopolitično usposabljanje samoupravljalcev, in ker kljub prvotno predvideni stopnji sredstev za namensko izobraževanje (2%), ostaja v predlogu sindikalne liste /a leto 1976 1,5 %, je plenum sprejel stališče, da se mora od 1,5 % sredstev najmanj 0,2'/, odvajati za klub samoupravljalcev namensko za družbeno izobraževanje, kar naj se vgradi v območni družbeni dogovor; obenem pa je plenum v imenu občinskega sveta pristopil k Samoupravnemu sporazumu O ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljalcev. V nadaljevanju se je je plenum sprejel tudi družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini, potem družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini, obravnaval pa tudi samoupravni spora/um razvoja krajevnih skupnosti v občini s pripombo, da naj se v naslednjem letu preide na financiranje programov KS tako, da naj bo osnova za izračun i/plačani bruto osebni dohodek. MARJAN KOPITAR PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ZS DOM ŽALE Zaradi smrti prejšnjega predsednika OS ZS je bil potreben postopek za izvolitev novega predsednika. Na podlagi kriterijev, ki jih je predložila komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja pri OS, sprejelo pa predsedstvo Občinskega sveta, je bilo v fazi evidentiranja predlaganih 9 možnih kandidatov, od katerih je kadrovska komisija in predsedstvo OS ZS na podlagi mnenja koordinacijskega odbora za kadrovsko politiko pri OK SZDL Domžale in koordinacije političnega dela pri OK ZKS izbrala kot možnega kandidata za predsednika Občinskega sveta ZS Domžale tov. Marjana Kopitarja, zaposlenega v Leku (Mengeš) na delovnem mestu vodje vzdrževanja. Predlog za tov. Kopitarja je v fazi soglasja prejel polno podporo v osnovnih organizacijah sindikata, ravno tako pa tudi na razširjeni seji plenuma, kjer je bil tov. Kopitar po javnih volitvah enoglasno izvoljen za predsednika Občinskega sveta ZS. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje in poudaril, da bo uspešno izvajanje nalog mogoče le ob tvornem sodelovanju osnovnih organizacij sindikata z organi občinskega sveta in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v združenem delu, ki so prav tako, kot sindikat, dolžne delovati v skupnih akcijah. Jože Skok POSEBNA PRILOGA RESOLUCIJA O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE DOMŽALE V LETU 1976 I. REZULTATI DOSEDANJEGA RAZVOJA Delovni ljudje občine Domžale so v obdobju socialistične graditve v okviru družbenopolitične skupnosti dosegli znatne in pomembne rezultate, pri čemer je zlasti pomembno, da so rezultati tako na materialnem področju, kot na področju družbenih dejavnosti, rezultat razvoja samoupravnih odnosov. Vsa družbena aktivnost je odvisna od razvoja socialističnih proizvodnih odnosov, kajti le-ti pogojujejo nadaljnje širjenje materialnih možnosti in obsega dela, ter poglobljeno vzpodbujajo tisti razvoj, ki vodi k uresničevanju ciljev naše socialistične družbe. Osnovne značilnosti v uresničevanju sprejete družbeno-ekonomske politike občine v letu 1975, je bilo družbeno spoznanje in dognanje posameznih nosilcev razvojnih programov o nujnosti stabilizacijske usmerjenosti na vseh področjih družbeno-ekonomskega življenja in to povsod v občini. To spoznanje so narekovale razmere v občini in tudi odločitve v okviru družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnostih. V občini so se te razmere odražale zlasti v: — močno negativni izvozno—uvozni bilanci; — povečanem zaposlovanju; — premajhnem povečanju produktivnosti. Družbena akcija v okviru občine, da se čim preje pripravijo stabilizacijski programi, velika prizadevanja v združenem delu in tudi na drugih področjih, je omogočila delovanje samoupravnih mehanizmov in tudi to, da so delavci in delovni ljudje bolj odločno posegli v dogajanja. Pozitivne premike zasledimo že kmalu po prejetju programov tako, da sedaj lahko ocenjujemo vsa gibanja bolj realno in tudi perspektivno. Istočasno pa je mogoče vsa prizadevanja usmerjati tako, da se vzpodbudi aktivnost tudi v tistih smereh, pri katerih je že opaziti, da zaostajajo v skupnem razvoju. 1. Pregled uresničevanja ciljev resolucije v letu 1975 Glede na gibanja v devetih mesecih 1975 ocenjujemo, da se bodo posamezni pokazatelji, izraženi v realnih odstotkih, gibali: Resolucija Doseženo v% v občini vSRS - realni družbeni proizvod 9,5 9,5 4 v tem: družbeni sektor 10,5 10,5 — — število zaposlenih 2 5 5 produktivnost 7,4 3,8 - I - izvoz 13 20 -8 — uvoz 9 0 - 5 - fizični obseg ind. proiz. 11 11 5 — kmetijska proizvodnja 8 0 1 promet v trgovini 9 2-3 — Podatki za prvih devet mesecev leta 1975 kažejo, da je fizični obseg industrijske proizvodnje bil v tem obdobju za 11 % večji, kot v enakem obdobju lani. To povečanje je v skladu z resolucijo za leto 1975. Od industrijskih podjetij so v tem obdobju največ povečali fizični obseg: ETA za 54 %, Helios za 42 %, Mlinostroj za 40 % in Induplati za 30 %. V obdobju januar-september 1975 seje izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal nominalno za 33 % uvoz pa je v devetih mesecih letos nominalno za 9 % večji, kot v enakem obdobju lani. Tako ugoden odnos med izvozom in uvozom se kaže v zmanjšanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja za 28 % in je v tretjem četrtletju gospodarstvo doseglo pozitivno blagovno menjavo, saj je bil izvoz za 4 % večji od uvoza. Zaposlenost je v občini Domžale dosegla visoko stopnjo. Devetmesečna primerjava z istim obdobjem leta 1974 kaže za 5,4 % povečanje. Predvidevanja za leto 1975 kažejo, da bo realna rast kmetijske proiz-diu °Stala V ^nskoletni višini, saj so se kljub 52 % povečanju površin v «nizbenem sektorju za zgodnje posevke, zmanjšali pridelki za 15%. selaor'^1' S° * Pr'delki na ha v zasebnem sektorju in privatnem Prav tako tudi promet v trgovini ni potekal tako, kot je bilo predvideno v resoluciji. , v ra^U^ ne'kumentacijo bo potrebno izdelati v letu 1976, ker to zavira že celotni usklajeni razvoj občine. 5.1. Sklad za izgradnjo šolske mreže bo v letu 1976 financiral izgradnjo telovadnice v Dobu in sicer s sredstvi krajevnega samoprispevka in nadaljeval izgradnjo šolske mreže po programu. 6.1. Na področju splošnega ljudskega odpora je najpomembnejša nadaljnja dograditev oboroženega dela priprav v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih ter OZD, v skladu z izoblikovanimi stališči. Ustanovljene bodo enote civilne zaščite, v katere bo vključen del celotnega prebivalstva občine. Sprejeti bodo občinski predpisi za izgradnjo zaklonišč in ustanovljen bo sklad za izgradnjo in adaptacijo zaklonišč. V skladu z začrtanimi izhodišči v srednjeročnem načrtu bo zagotovljeno financiranje potreb SLO s poudarkom na opremljanju in vzgoji enot teritorialne obrambe, civilne zaščite in centra za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. 7.1. Na področju družbene samozaščite bodo v vseh TOZD in KS ter drugih družbenih organizmih ustanovljeni organi družbene samozaščite. Izdelan bo tudi program dela ter organov. V okviru tega programa družbene samozaščite bo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nadaljeval z delom v osnovnih šolah, TOZD in krajevnih skupnostih. Na področju požarnega varstva bo ustanovljena samoupravna interesna skupnost in sprejet program požarnovarnostnih ukrepov. 8.1. Krajevne skupnosti v svojem nadaljnjem razvoju niso odvisne samo od višine sredstev, ampak prvenstveno od poglabljanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov in od zagotavljanja vpliva delovnih ljudi na vse odločitve o razvojnih programih. KS so temelj vsega planiranja, kjer delovni ljudje živijo in kjer se porajajo vsi problemi. Le celovita družbena akcija v okviru krajevne skupnosti lahko zagotavlja, da se smotrno iz vseh potreb izluščijo tiste, ki so najbolj odločujoče za nadaljnji razvoj skupnosti in za razvoj vsake posamezne družine. V krajevni skupnosti še zlasti izstopa delovni človek in temu so prilagojena vsa prizadevanja in vsi razvojni koncepti. Delovni ljudje, združeni po svojih delegacijah v krajevni skupnosti, bodo na novih osnovah združevali tudi sredstva za potrebe krajevnih skupnosti, del dejavnosti krajevnih skupnosti pa se bo zagotavljal še iz okvira splošne porabe (proračuna). Za uresničevanje take razvojne politike v letu 1976 pa je poleg razvoja samoupravnih družbenih odnosov v produkciji in izven nje, potrebna velika družbeno-politična aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij v okviru socialistične zveze in to na različnih nivojih. Ustrezna kadrovska politika je sestavni del novih odnosov, nosilec vseh prizadevanj za to pa je socialistična zveza, ki s široko politično aktivnostjo zagotavlja na frontni osnovi, da se očuva tisto, kar smo že dosegli in da se razvoj snuje tako, da je zagotovljen osnovni smoter, to je nadaljnji še hitrejši razvoj socialistične družbene skupnosti. Številka: 30-6/75 PREDSEDNIK Datum: 29. 12. 1975 skupščine občine Domžale Jemej LENIČ, l.r. (Nadaljevanje z 8. strani) Na podlagi I. in 10. člena zakona o davkih na promet nepremičnin (Ur. list SRS, št. 27/72 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 192. člena statuta občine Domžale, je skup ščina občine Domžale na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 12. 19 75 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Domžale se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in /a gradbene objekte ter so naslednje: 1. ZA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA: Će znaša prometna vrednost 1 kv. m površine - dinarjev znaša davek do 3 12 % nad 3 do 4 0,35 + 18 'J, od presežka nad 3 din 4 do 5 0,55'+ 24 % od presežka nad 4 din 5 do 7 0,80 ♦ 30 '% od presežka nad 5 din 7 do 10 1,40 + 36 % od presežka nad 7 din 10 2,45 + 42 % od presežka nad 10 din 2. ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA: če znaša prometna vrednost I kv. m površine - dinarjev iznaša.davek do 30 12 % nad 30 do 40 3,60 + 18 % od presežka n jd 30 din 40 do 50 5,40 + 24 % od presežka nad 40 din 50 do 70 7,80 + 30 % od presežka nad 50 din 70 do 100 13,80 ♦ 36 '/kod presežka nad 70 din 100 do 150 24,60 + 42 % od presežka nad 100 din I 50 45,60 + 48 % od presežka nad 1 50 din 3. GRADBENI OBJEKTI: če znaša prometna vrednost 1 kv. m površine dinarjev Znaša davek do 4.000 14$ nad 4.000 do 5.000 560 din + 18 % od pretežka nad 4.000 5.000 do 7.000 740 din + 22 % od presežka nad 5.000 7.000 do 10.000 1.180 din ♦ 26 % od presežka nad 7.000 10.000 1.960 din + 30 % od presežka nad 10.000. 3. člen Holeg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo i kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Lastnost kmeta, razen občana, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet, dokaze občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče. Ce bo tako zemljišče prej, kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Ur. vestnik občine Domžale, št. 9/72). 5. č len Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od I. januarja I 976 dalje. Stevilka:42l 9/75 Datum: 29. I 2. 1975 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej I.ENIĆ, l.r. Na podlagi 197. in 220. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale 4/74) ter 14. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS št. 16/67) v zvezi z 28. členom zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS št. 24/75) je zbor združenega dela skupščine občine Domžale na seji, dne 29. 1 2. 1975 sprejel SKLEP o potrditvi statutarnega sklepa o spremembi statuta kovinskega in strojnega podjetja HIDROMETAL Mengeš Potrdijo se spremembe statuta kovinskega in strojnega podjetja HJDROMI I Al Mengeš, ki jih vsebujeta statutarni sklep z dne 15. 10. 1975 in začasni statu tarni sklep o volitvah delegacije v zbor združenega dela SOh Domžale z dne II. 3. 1974, v predloženem besedilu. SKUPŠČINA OBČINI; DOMŽALE PREDSEDNICA Številka: 023 14/75 II zbora združenega dela Datum: 26. 12. 1975 Lojzka ROJC, I. r. Na podlagi 6. in 9. člena temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (llradni list SI RJ št. 15/65) in 190. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. 12. 1975 sprejela SKLEP o imenovanju občinskega javnega pravobranilca Emil TOMC, roj. 9. 8. 1942, diplomirani pravnik, s pravosodnim izpitom, stanujoč v Domžalah, Ljubljanska cesta 83, se imenuje za medobčinskega javnega pravobranilca za občine Domžale, Cerknica. Grosuplje, Kamnik. Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE PREDSEDNIK Številka: 111-85/75 skupščine občine Domžale Datum: 29. 12. 1975 Jernej LENIČ, I. r. Sodelujmo pri načrtovanju telefonskih « in telegrafskih kapacitet podjetja dobili dopisnice - ankete s prošnjo, da jo izpolnijo in vrnejo podjetju. V Podjetju za ptt promet Ljub Ijana smo pripravili načrt razvoja tt kapacitet za obdobje do leta 1985 in celo do leta 2000. Pri načrtovanju smo upoštevali znane razvojne načrte dejavnikov, ki vplivajo na širjenje tt kapacitet, in merila, ki veljajo v svetu, predvsem v razvitih deželah. Potrebe po tt kapacitetah so zaradi hitrega razvoja gospodarstva, družbenih dejavnosti in življenjske ravni večje, kot smo pred- videli v razvojnem rjačrtu. Zato ni dovolj načrtovati le od zgoraj navzdol, temveč moramo ubrati še drugo pot. To pomeni, da moramo dobiti podatke za izpolnitev razvojnega načrta tt kapacitet tudi pri uporabnikih, sedanjih in bodočih telefonskih in telex naročnikih. Kako dobiti podatke? V Podjetju za ptt promet Ljubljana smo se odločili za anketo. V dneh 7., 8., 9. in 10. januarja bodo družine, organizacije združenega Izpolniti anketo ne bo težko. Vprašanja so preprosta. Odgovarjajo sedanji in bodoči naročniki. V Podjetju za ptt promet Ljubljana pričakujemo, da bodo občani vrnili izpolnjene ankete, tudi tisti, ki že imajo telefon ali telex priključek, ker bo le tako delo vredno truda. Uspešno zbrana anketa bi dala podatke o številu predvidenih naročnikov in o predelih, kjer so ti osredotočeni. Te podatke bomo potrebovali tudi pri ustanavljanju samoupravne interesne skupnosti za ptt promet, pri usklajevanju razvojnih programov krajevnih skupnosti ter za čim boljši prispevek k stabilizaciji našega gospodarstva. Za spodbudo in da se oddolžimo anketirancem za prispevek, bomo ob koncu anketiranja izžre-brali 3 izpolnjevalce anket, ki bodo prejeli praktična darila. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje. PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21-224/74) izdaja davčna uprava skupščine občine DOMŽALE POZIV ZA VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV za leto 1975 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1976 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1976. Napoved za»odmero davkov morajo vložiti: Za leto 197%- 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1975. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1975. 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1975. 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1975. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin in dohodki od oddajanja opremljenih sob. 5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1975. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni Ust SRS, št. 26/73) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1975 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana. 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1975. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1975 presega 50.000,00 dinarjev. 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninah, in invalidskem zavarovanju za leto 1975, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1975 presegli 67.560 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki, brez pokojnine, udeleženi z več kot 10.134 dinarjev in to: — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti. — zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Za leto 1976 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1976. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1976 in to: — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napoved vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 200 dinarjev. SKUPŠČINA OBČINE Davčna uprava Nagrajeni mladi varčevalci LB podružnice Domžale Ljubljanska banka - podružnica Domžale je tudi v letošnjem oktobru, mesecu varčevanja, organizirala tekmovanje šolarjev osnovnih šol domžalske občine. Hoteli smo nekoliko spremeniti način tekmovanja, zato je naša propagandna komisija predlagala, da učenci nižjih razredov rišejo na temo varčevanja, višjih pa napišejo spise. Z veseljem smo ugotavljali, da so se mnogi učenci udeležili tega tekmovanja. Med mnogoštevilnimi resnično dobrimi risbami in spisi je naša propagandna komisija skupaj z zunanjim sodelavcem težko izbrala najboljše risbe in spise. Končna odločitev je bila, da se najboljše risbe nagradijo z nagrado 100 din in sicer naslednji učenci in učenke: Francka Hribar, Marko Marolt, Julijana Kotnik, Judita Klemene in Dani Štrimpf. Avtorji najboljših spisov so bili: Tine Jenko, Meri Stupica, Sašo Kerč, Mojca Rode, Jože Rugelj, Veri Lunder in Polonca Svetlin. Nagrade za najboljše spise so bile po 150 din. Vse nagrajence je podružnica LB Domžale povabila na krajše srečanje v njenih prostorih. Ob tej priliki jim je nagrade izročil tov. Milan Likar, predsednik Odbora varčevalcev. V razgovoru smo izvedeli, da od dvanajstih nagrajencev le eden do sedaj še nima hranilne knjižice. Tudi ta jo je še isti dan dobil. Pogovorili smo se tudi o pomembnosti varčevanja in o vlogi banke v življenju mladega varčevalca. Na koncu smo vsem nagrajenim učencem zaželeli veliko uspeha v šoli in še več sodelovanja z našo podružnico. Zaradi tega, da bi bili tudi naši bralci seznanjeni o tem, kaj so pisali nagrajenci o varčevanju, objavljamo nalogo, ki jo je napisala učenka 8. razreda Osnovne šole Šlandrove brigade, Polonca SVETLIN in ji dala naslov: VARČEVANJE Če bi me kdo vprašal, kaj je to varčevanje, bi mu odgovorila, da je to po mojem mišljenju pametno nalaganje denarja. Varčuje vsak, ki pozna pregovor: „Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača." Tudi jaz varčujem Denar dobim za spričevalo ali rojstni dan od sorodnikov. Včasih si prihranim tudi od mesečne žepnine. Skušam čimbolje obrniti vsak dinar tako, da dam ob koncu meseca denar v hranilnik. Dostikrat dam nekaj svojega denarja takrat, ko zbiramo pomoč za ljudi, ki na žalost še dandanes, v tem modernem civiliziranem svetu umirajo za lakoto ali živijo v nezdravih življenjskih pogojih. Takrat se spomnim na vsakodnevna poročila v časopisih o modernem jederskem oboroževanju nekaterih dežel. To orožje še zdaleč ni zastonj. Sredstva zanj gredo v stotine milijard. Koliko dobrega bi lahko s tem denarjem naredili revežem Tako pa jih s tem orožjem pobijajo v vojnah. Ljudje bi morah bolje pomisliti na to, kam in zakaj dajejo denar, kajti marsikje na svetu se denar naravnost nepremišljeno zapravlja. Sama se trudim, da bi svoj prihranjeni denar čimbolje porabila. Kupim le stvari, ki so mi potrebne in ki so ugodne. Pri tem mi pomagajo tudi starši. Tako oni, kot tudi jaz vemo, da znam tiste stvari, ki jih kupim s svojim denarjem bolje ceniti, kot tiste, ki mi jih kupijo oni ali ki jih dubim v dar. Zato me starši vzpodbujajo k varčevanju in rada jim ustrežem, kajti vem, da s tem koristim le sebi. Posebej me veseli, da imamo v okviru Ljubljanske banke sedaj otroci svojo banko. Zelo rada zahajam vanjo in komaj čakam da je hranilnik poln in ga nesem v „leteči krožnik." Zelo všeč so mi pikapolonice, tako nalepke, kot obeski. Denar je sveta vladar, pravijo in to je res. Vendar, na svetu bi bilo mnogo manj gorja, če bi znali vsi ljudje varčevati in obračati denar v pravi namen. V prostorih Ljubljanske banke - podružnice Domžale so bili nagrajeni mladi varčevalci, ki so s svojimi sestavki uspeli na nagradnem natečaju 20-letnica obstoja občinske gasilske zveze Domžale Na svečani akademiji sredi meseca decembra so se zbrali v Domžalah člani gasilskih društev, ki jih povezuje Občinska gasilska zveza Domžale. Svečane akademije so se udeležili tudi predstavniki družbenega in političnega življenja naše občine, Gasilske zveze Slovenije s tovarišem profesorjem Brankom Božičem, Občinskih gasilskih zvez Kamnika in Gro-supelj. Svečane akademije v počastitev obstoja Občinske gasilske zveze Domžale se je udeležilo veliko število gasilcev in predstavnikov javnega in političnega življenja naše občine Predsednik Občinske gasilske zveze tovariš Aleksander Rilitar je v svojem govoru najprej spregovoril o pomembnosti obletnic, ki jih proslavljamo v letošnjem letu in'o nekaterih problemih našega vsakdanjega življenja. Orisal je povojno izgradnjo naše domovine in poudaril tudi veliki) delo. ki so ga opravili pripadniki gasilskih ilnistev v tem obdobju. Predsednik Občinske gasilske zveze Domžale tovariš Sandi Rihtar med svečanim govorom ..Posebno poglavje pa predstavlja ustanovitev občinskih gasilskih zvez pred 20. leti. Glede na takratno upravno-teritoi ialno razdelitev so bile ustanovljene tri zveze in sicer v Domžalah, Mengšu m Moravčah, ki so se leta l')6l združile v enotno Občinsko gasilsko zvezo Domžale. V času obstoja zveze je bilo organiziranih vrsto posvetovanj, strokovnih predavanj, vaj in tekmovanj, na kate-nli so si člani pridobili strokovno znanje in vse potrebno /a stalno čuvanje življenj in premoženja delovnih ljudi in občanov ob po/arih in drugih elementarnih nesrečah. Tudi vprašanju opremljenosti samih društev je bilo posvečeno veliko pozornosti, saj lahko ugotavljamo, da je dvoje društev opremljenih z avtocister-nami in da imajo skoraj vsa društva tipizirane motorne črpalke ..Rosenbauer" in gasilske avtomobile. Ravno tako je bila velika skrb posvečena graditvi gasilskih domov in nakupu ostale opreme. Za vse to, kar imajo sedaj gasilska društva, se moramo zahvaliti mnogim občanom, ki so društvom pomagali z denarnimi podporami in pa tudi Skladu pri skupščini občine Domžale ter Zavarovalnici Sava, ki sta pomagali z denarnimi sredstvi /a materialno opremljenost društev. Občinska gasilska zveza združuje 27 prostovoljnih in K industrijskih gasilskih društev in ima 1343 aktivnih članov, 1675 pod pornih in častnih članov, 240 mladincev in 131 pionirjev. Će seštejemo vse te številke, lahko vidimo, da je v vseh društvih vključenih 3189 članov in da gasilstvo v naši občini predstavlja močno organizacijo, ki je zaradi strokovne usposobljenosti še kako pomembna tudi pri obrambni sposobnosti naše države v okviru splošnega ljudskega odpori in civilne zaščite. V kulturnem programu na slavnostni akademiji so sodelovali pevci, harmonikarji in recitatorji Zasluženo priznanje Med odposlanci slovenskega naroda, ki so se udeležili II. zasedanja AVNO.I 1943. leta je bila tudi Albina Mali. Z. njo smo se skupaj / ostalimi predstavniki, ki so bili na tem zasedanju, srečali v petek v Domžalah na sprejemu, ki je bil organiziran v počastitev dneva JI.A. Tovarišica Albina MAI I je narodni heroj in je te dni praznovala 50-letnico svojega življenja. Ob tej priliki ji je bila na spominski svečanosti podarjena slika, ki prikazuje slovensko pokrajino in čase iz najtežjega obdobja naše zgodovine. Ob tej priliki je tovarišica Albina opisala vrsto dogodkov, ki so ostali v njenem spominu na čas revolucije, na čas borbe in življenja v posameznih brigadah. V svojih besedah je posegla v čase borbe in skušala v spominu orisati težke, pa vendar lepe doživljaje, ki so bili rojeni v eni sami besedi TOVARIŠTVO. ,,Ta beseda je bila tista, kije združevala ljudi v najtežjih časih, kijih je vodila sko/i borbo in revolucijo vse do zmage. Zaradi tega moramo danes mladim ljudem", je poudarila tovarišica Albinca. ..povedati pravo vsebino in smisel te besede, kaj t i s tem jim bomo lahko dali vse tisto, kar mora priti danes še bolj do izraza." Na tem tovariškem srečanju, na katerem jc bil med ostalimi tudi Franc LeskovSek Luka, jc bila izražena misel, da bi se še večkrat srečali in skušali v spominih obuditi vso našo /godovino. predvsem pa boj delovnega človeka za svoje pravice in se spomnili vseh težkih časov, ki jih je morala generacija borcev nositi na svojih plečih zato. da danes lahko živimo v takšnem družbenem sistemu, v katerem lahko gradimo svetlo prihodnost. ar OBISK KASARNE MARŠALA TITA V okviru prireditev ob 22. decembru Dnevu JLA smo člani osnovne organizacije Zveze socialistični' mladine Slovenije Dob v imenu OK ZSMS Domžale obiskali Kasarno Maršala lita v Ljubljani, s katere osnovno organizacijo ZSMS sodeluje OK ZSMS Domžale. V ponedeljek. 22. decembra smo se odpravili v kasarno, kjer so nas že nestrpno pričakovali, ker so kulturni program prestavili na bolj zgodnjo uro. Takoj, ko smo prišli, smo morali nastopiti na proslavi v počastitev praznika. Komaj smo se dobro ogreli, že smo šli na oder. kjer smo se predstavili z recitalom NEKOGA MORAŠ IMETI RAD, ki so ga vojaki zelo lepo sprejeli. Po končani proslavi, na kateri jc nastopila vojaška recitatorska skupina in njihov zabavni ansambel, nas je sprejel kapetan Lukič, ki nas je skupaj z drugimi odpeljal na uradno proslavo, ki je bila na dvorišču. Po pozdravu generala in čestitki vsem vojakom in starešinam, so bila razdeljena odlikovanja in priznanja najboljšim starešinam in vojakom, nato pa smo si ogledali prostore kasarne in bili sprejeti pri generalu Škrku in podpolkovniku Smitu. Po sprejemu smo šli skupaj z ostalimi gosti in vojaškimi starešinami na kosilo, kjer je igral naiodnozabavni orkester. Po kosilu smo se zadržali v prijateljskem razgovoru z starešinami, v katerem smo spregovorili o našem dosedanjem in o bodočem sodelovanju. V zvezi s tem, sta nas v petek obiskala predstavnika osnovne organizacije ZSMS Kasarne Maršala Tita, s katerimi smo se dogovorili o konkretnih akcijah v letu 1976. Sodelovali bomo na kulturnem, idejno-političnem in športnem področju, izmenjavali izkušnje in skupaj obujali tradicije NOB. Zgodaj popoldne smo se od prijaznih gostiteljev poslovili v želji, da se še kdaj srečamo- V. G. Več sredstev za krajevne skupnosti Dvajsetletnica tretje mature PODPISAN SAMOUPRAVNI SPORAZUM O FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zagotavljanje materialne osnove za uresničenje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti je eno ključnih vprašanj uresničitve njenega ustavnega položaja ter izraz pojmovanja in uveljavljanja krajevne skupnosti kot spleta samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V 10-letnem obdobju, odkar krajevne skupnosti obstaja se razvijajo iz komunalno potrošniških skupnosti vse bolj v samoupravne skupnosti občanov, kot osnovne samoupravne celice naše družbe, ki povezujejo interese občanov in delovnih ljudi z vsemi družbenimi in gospodarskimi organizacijami na svojem območju in delovnimi organizacijami izven krajevne skupnosti, kjer so občani zaposleni. Ta razvoj pogojuje nadaljnjo rast samoupravnih odnosov v vseh oblikah družbenega in gospodarskega socialističnega samoupravnega sistema v naši družbi. V našem družbenem sistemu ni dovolj, da se razvija le proizvajalna sposobnost gospodarstva, temveč se morajo vzporedno in sočasno razvijati vse ostale družbene dejavnosti, ki morajo zadovoljevati potrebe delovnih ljudi in občanov zlasti tam, kjer prebivajo in živijo. Občanom je ustava iz. leta 1974 dala vse možnosti, da na samoupravni način uresničujejo svoje potrebe v okviru danih ekonomskih možnosti. V letu 1975 so krajevne skupnosti pripravile svoje srednjeročne programe razvoja, ki so jih že obravnavali zbori delovnih ljudi in občanov in tudi delovni ljudje v organizacijah združenega dela. Ti programi so se v mesecu decembru 1975 že usklajevali s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v naši občini (šolstvo, vzgoja , varstvo, telcsnakultura, itd.). Iz teh programov so zbrane okvirne potrebe krajevnih skupnosti za srednjeročno razdobje 1976.....1980 in ki seveda zahtevajo zagotovljeno materialno bazo za izvajanje teh nalog. Znano je, da bo proračun občine tudi v letu 1976 sofinanciral del dejavnosti krajevnih skunostt in to tisti del, ki se nanaša na njihovo redno dejavnost. Za financiranje ostalih nalog družbenega standarda pa jc treba zagotavljati sredstva na podlagi družbenega dogovarjanja o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih namenijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih. Skupščina občine Domžale je na svoji 13. seji, dne 6. 12. 1975 sprejela družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov de- lovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih namenijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih. Na podlagi zgoraj navedenega družbenega dogovora je bil 5. 12. 1975 v Uradnem vestniku občine Domžale (št. 15/75) objavljen predlog samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti v občini Domžale, ki je bil dan v razpravo. Na podlagi tega sporazuma bodo delavci namenili za krajevne skupnosti 300 dinarjev na zaposlenega delavca s tem, da se od tega zneska izloči 20 % za solidarnostna sredstva, ki naj v smislu ciljev, ki jih vsebuje resolucija prispevajo k odpravljanju razlike med krajevnimi skupnostmi z močnejšo materialno bazo in med krajevnimi skupnostmi, ki teh pogojev nimajo. S temi sredstvi se bodo dodatno financirale manj razvite krajevne skupnosti, da bodo lahko pri svojem razvoju šle v korak z bolj razvitimi krajevnimi skupnostmi. Dne 26. 12. 1975 je bil v sejni dvorani SOb Domžale podpis samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov v krajevnih skupnostih v občini Domžale. S tem je bil potrjen in podpisan samoupravni akt, ki naj zagotavlja sredstva za nemoten razvoj in delovanje krajevnih skupnosti v smislu določil ustave SR Slovenije. Za samo finančno realizacijo tega sporazuma računamo na to, da se temeljne organizacije združenega dela zavedajo, da bodo le pravočasno in 100 7 zbrana sredstva iz tega vira zagotavljala nemoteno delo vkrajevnih skupnostih za izvršitev programskih nalog, za katere so se vsi podpisniki sporazumeli. Bogdan Remic V šolskem letu 1954-1955 je kamniško gimnazijo zapustila že tretja generacija 21 maturantov, med njimi deset iz domžalske občine, dva iz Vodic in devet iz Kamnika. Domžalski dijaki so se vozili v Kamnik z vlakom, Pavla Stare in Malka Ziherl sta se vsak dan pripeljali s kolesom iz Vodic, Miha Jezeršek pa s kolesom iz Komende. To je bila prva generacija, ki je opravljala maturo iz francoskega jezika. Njihov razrednik je bil prof. Ivan Zika, predsednik pri maturi pa univ. profesor dr. inf. France Avčin. Zadnji dan šolskega pouka so zapeli Gaudeamus pred vrati gimnazije, dirigiral pa je Darko Ravnikar, ki čepi pred fotografom. Na sliki so v prvi vrsti od leve: razrednik prof. Zika, Marija Auers-perg, Amalija Ziherl, Darinka Drolc, Irena Šušteršič, Milena Bodlaj, Milica Malešič, Ivanka Žvab, Cecilija Andrejka, Pavla Stare, Zdenka Skerjanc in Jelka Terstenjak. V drugi vrsti od leve so Roman Dobrovoljc, Ivan Kralj, Valentin Pardubskv, Hermina Vi-dic, Anton Ručigaj, Jože Kržišnik, Peter Prešern in Miha Jezeršek. Manjkal je Kari Potrato. Ob dvajsetletnici mature se pred nedavnim sestali v Kamniku Pod skalo in obudili spomin na čase šolanja skupno s profesorji. Bilo je veselo svidenje, ki ga je motilo samo obžalovanje, da so bdi nekateri zadržani. Toplo so se spominjali dobrega tovariša Jožeta Kržišnika, ki je leta 1973 umrl. Takratni ravnatelj gimnazije dr. Avguštin Lah, podpredsednik IS Slovenije, je tudi to pot spet prišel med svoje nekdanje dijake. Na sliki sedijo z leve profesorji Jožica Vrtačnik, Auguštin Lah, Marija Bohinjec in Ivan Zika, stojijo pa Hermina Vidic, Milena Bodlaj, Tine Pardubskv, prof. Branko Šinkovec, Pavla Stare, Zdenka Škerjanec, Amalija Ziherl, Cilka Andrejka in za njo skrito Ivanka Žvab, Milica Malešič, Dare Ravnikar in prof. Jašo Kordič. Zadaj stojita Kari Potrato in Miha Jezer šek. Fotografsko kamero drži v rokah Roman Dobrovoljc, zato ga seveda ni na sliki. IZ. POPRAVEK V 20. številki Občinskega poročevalca smo med Alpinističnimi novicami pomotoma zapisali, da je hil po razpu-stu domžalske in mengeške sekcije pri AO Kamnik, ustanovljen alpinistični odsek, ki deluje samo pri Planinskem društvu Dom/ale. Povedati je treba, da sta po razpustu sekcij nastala dva odseka, eden v Mengšu, drugi pa pri Domžalskem planinskem društvu, zaradi uspešnejšega in lažjega delovanja la odseka delujeta skupaj. (lani »Usekov skupaj načrtujejo ture, skupaj plezajo, združili pa so tudi drago alpini stično opremo. Sodelovanje je zelo uspešno, vseeno pa obstajata dva odseka, ker na ta način laže sodelujejo z matičnim planinskim društvi,in. imajo pa tudi nekaj prednosti pri financiranju in pri udeležbi na odpravah v tuja gor stva. AO Domžale AO Mengeš V prostorih skupščine občine je bil podpisan samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti, ki so ga podpisale vse delovne organizacije in tudi obrtniki iz naše občine Profesorji in dijaki Gimnazije Kamnik na svečani proslavi ob 20-letnici mature Naš razgovor 0 delu sindikata odgovarja Marjan Kopitar Novoizvoljenega predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale predstavljamo delovnim ljudem in občanom potom razgovora, ki smo ga imeli z njim. Glede na to, da bi njegove poglede na delo sindikata v naši občini spoznali, smo mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je tudi odgovoril. Kako si predstavljate delo osnovnih organizacij sindikata in kaj hi morala narediti občinska organizacija, da bi delavci spoznali v tej i organizaciji tisto dejavnost, ki je vsakodnevno povezana z njihovim delom in zadovoljevanjem osebnih in družbenih potreb ' Sindikat bo moral navezati tesnejše sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v občini z vsemi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kajti ta kontakt je bil do sedaj premalo opazen in to predvsem zaradi tega, ker niso bile dovolj urejene kadrovske zadeve. Zaradi tega bo brez dvoma prva naloga samega sveta, da se kadrovsko okrepi in notranje tudi utrdi. To pa pomeni uskladitev strokovnih služb vseh družbenopolitičnih organizacij, kajti sam sindikat z eno osebo ne more pokrivati področja ekonomike, pravnih zadev, družbenopolitične in idejne dejavnosti ter vseh tistih zadev, ki so vedno prisotne v občini. Predvsem pa je treba doseči, da bodo osnovne organizacije sindikata tekoče spremljale vse pojave v svojih sredinah, predvsem pa pravočasno ukrepale in razreševale posamezne probleme. Novo mesto in vlogo sindikata vidim v razreševanju nekaterih zadev, kjer nastopa sindikat kot pobudnik za pokrenitev akcije, ki pa mora v nadaljnjem oblikovanju nujno najti mesto in pomoč pri vseh in to ne samo družbenopolitičnih organizacijah, ampak tudi v organih in sredinah, ki so odgovorni, da se akcija zaključi tako, da bodo doseženi v izhodiščih sprejeti cilji. To pa pomeni bistveni premik, ker bo delo sindikata tako postalo stvar vseh in dani bodo vsi pogoji, da bodo začete akcije postale del samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Sa mo upra v no sporazu m evanje in družbeno dogovarjanje se v občini vedno bolj uveljavlja. Pri tem opažamo nekatere negativne pojave, za kar pa verjetno največkrat lahko iščemo' vzroke v premajhni informiranosti, in v tem. da ne znamo najti pravilnih oblik tega sporazumevanja in dogovarjanja. Kaj bi morali pri tem zasledovati in kaj narediti, da bi bilo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje zadeva vseh delovnih ljudi? Vsaka taka razprava bi se morala začeti na občinskem sindikil-nem svetu. Kajti dolžnost sindikata je, da najde delovno organizacijo v kuje ustava, saj sindikat deluje preko delegatskega sistema, posameznih konferenc in sindikalnih aktivov. To delovanje delegatskega sistema še ni povsem zadovoljivo in nujno je pristopiti k iskanju novih oblik in oživljanja tesnejšega sodelovanja s samoupravnimi organi in vodstvi TOZD in OZD. Pri tem pa se moramo zavedati, da bo le soodgovornost vseh pripeljala delegatski sistem v tisto fazo, ko bo pretok informacij in oblikovanje stališč potekal od baze na organe in skupščine ter obratnim potom nazaj v bazo. Tako bi lahko dosegli vse tisto, kar do sedaj nismo, ker ni bilo povezanosti med samoupravnimi organi, z delovnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi ter tudi ne z družbenopolitičnimi zborom pri skupščini občine. Naj na koncu poudarim še naslednje. Delo sindikata ni nikdar Tovariš Marjan KOPITAR - novi predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale tem sporazumevanju, da se ugotovi sposobnost in predvsem materialne zmogljivosti samega sporazumevanja in dogovarjanja. To pa pomeni, da bodo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori realni takrat, ko jih bo mogoče tudi materialno vrednotiti, kajti v nasprotnem primeru bomo še vedno lahko ugotavljali, da smo nekaj sprejeli, finančno pa tega ni mogoče realizirati. Pri tem pa mora priti do tega, da se bodo vse razprave prenesle v vodstva osnovnih organizacij sindikata in preko njih na vse delovne ljudi. Vendar pa pri tem ne morejo in ne smejo stati ob strani tako ostale družbenopolitične organizacije kot strokovne službe in celo nekje vodstva TOZD oziroma OZD. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje mora postati stvar vseh zaposlenih na vseh nivojih in ne glede na delovno mesto, ki ga ljudje zasedajo. Le tako bodo tudi v razpravah prišla do izraza vsa hotenja in vse pobude, ki bodo pomagale dokončno oblikovati posamezne dogovore in sporazume. Iz tako oblikovanih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov pa bodo izhajale za vse enake dolžnosti in pravice. V zadnjem obdobju mnogo razpravljamo o delu sindikata in o delovanju delegatskega sistema. Ker gre za nekatera bistvena vprašanja, ki neposredno zadevajo tudi osnovne organizacije sindikata, bi želeli vaše mnenje o tem vprašanju. Že v samem sindikatu je bila narejena reorganizacija, ki jo nare- tako ozko, da bi bilo samo stvar sindikata, kajti delo in razprave na področju sindikata je mnogo širšega družbenega pomena, ker je to že poseganje v življenje in dejavnost vsakega izmed nas. Brez dvoma pa mora biti delovanje osnovnih organizacij sindikata in zveze komunistov tesno povezano, ker si drugače ne moremo brez prisotnosti obeh političnih činitelj ev predstavljati naprednega dela. Od odprtosti dela obeh organizacij bo odvisno sprejemanje takšnih sklepov, ki bodo postali obveza za vse, ne samo posameznih organov, ampak tudi celotnih kolektivov. Z drugimi besedami povedano: pred sindikalnimi organizacijami so velike naloge in kakšni bodo rezultati, je v prvi vrsti odvisno od organiziranosti in pravilnega povezovanja z vsemi, ki živijo in delajo v naši občini. Razgovor pripravilo uredništvo Pred novimi nalogami POSVETOVANJE O DELU SAMOUPRAVNIH DELAVSKIH KONTROL Občinski svet Zveze sindikatov je ob sodelovanju Službe družbenega knjigovodstva organiziral posvetovanje o delovanju organov na tem področju in razpravljal o reševanju posameznih problemov. Ugotovitve namreč kažejo, da samoupravne delavske kontrole sicer obstojajo, tla organi nekaj delajo, vendar pa ne tako, kot bi morali. Kritična ocena jc pokazala, da kljub nekaterim pozitivnim rezultatom ostaja Se vcdnopomanjklji-vost pri njihovem delu. Vzroke za to lahko iščemo v naslednjem: — premajhna povezanost in nepravilno pojmovanje vloge ima za posledico, da niso pripravljeni pravilniki in poslovniki za njihovo delo; — opaziti je premalo samoini-ciative, kar se kaže v reševanju posredovanih vlog in zavira v resnici tisto dejavnost, ki bi morala biti vedno prisotna pri delu teh komisij; — premajhna je povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami in tudi tolmačenje posameznih strokovnih služb ni tako, kot bi moralo biti; — vse prepočasi prodira v delovanje tudi vsebina družbene samozaščite in osnovnih izhodišč Službe družbenega knjigovodstva; — opaziti ni dejstva, da bi morali tem organom pomagati vsi delavci, kajti področij za delovanje je veliko, ki pa jih same komisije ne morejo pokriti in morajo zato pripraviti tudi ostale člane kolektiva; — posamezne probleme in pojave ter zadeve je potrebno prilagoditi sredinam in ne povšalno ocenjevati vseh negativnih pojavov, ker so le-ti v posameznih sredinah dokaj različni. V razpravi je prišlo do izraza tudi to, da bo potrebno pri zaključnih računih kritično oceniti posamezne pojave in da bodo morali priti do izraza vse negativnosti, ki vplivajo na slabo gospodarjenje in nepravilnost dela. Zaradi tega bo Služba družbenega knjigovodstva pripravila dodatno informacijo, ki bo v pomoč organom samoupravne delavske kontrole, da bodo znali pravilno gledati na posamezne pojave. Udeleženci so se dogovorili, da bodo taka srečanja v bodoče še organizirali in da bodo na njih konkretno obdelali tista vprašanja, ki so najbolj značilna za delo na tem družbenem pomembnem področju. M. B. POPRAVEK V 21. številki Občinskega poročevalca je bil objavljen tudi prispevek ZBOR ŠTIPENDISTOV, v katerem je potrebno popraviti: Truditi se jc potrebno, da bo kadrovska problematika (prej: politika) dobila tisto mesto . ... Čeprav je kadrovska služba dobro organizirana v občini, je treba omeniti, da so premalo razvite in še neustrezno organizirane strokovne kadrovske službe v organizacijah združenega dela. (prej: je potrebno, da se bodo vanjo vključile vse DPO, še posebno pa ZSMS.) Hvala tov. Miklavčiču za razumevanje. Vera Grošelj Slikar Danijel Fugger razstavljal v Dolu V torek 23. decembra je bila v graščini Dol pri Ljubljani odprta razstava del akademskega slikarja Danicla Fuggerja pod naslovom ,,Prostor in slika". Pokrovitelj te prireditve, ki je bila v počastitev 30-letnice osvoboditve, je bila Občinska kulturna skupnost Ljubljana Bežigrad. Ob tej priliki je izšel tudi izredno lep katalog, ki so ga pripravili prof. Majda Smoletova, arhivski svetnik v Arhivu Slovenije, dipl. ing. arhitekt Miloš Zalaznik in kustos Mestnega muzeja v Ljubljani Franc Zalar. O graščini Dol, ki se v zbirki listin Arhiva Slovenije omenja že leta 1462 je najprej spregovorila prof. Majda Smoletova, ki jc med drugim omenila, da jc ta graščina v Erbergovem času uživala sloves ..kranjskega Versaillesa". Pod rob- Vzrok« za umetnikovo večletno ..razstavno abstinenco" prav gotovo ne smemo iskati pri slikarju samem, kot nezaupanje v lastne tvorne moči, saj vemo. da je bil „likovni krst" tega nadarjenega učenca znanega slovenskega umetnika Gojmira Antona Kosa dokaj uspešen sledilo je celo nekaj osebnih in skupinskih razstav doma ter v tujini. Vzroke za ta, nenavadni, I uggerjev večletni ,,likovni molk" je treba iskati predvsem v dokaj čudni programski politiki nekaterih naših razstavišč, ki so usmerjena na predstavljanje del ozkega kroga izbranih likovnih ustvarjalcev, drugi pa čakajo lela in leta zaman, da bi razstavljali; vzroki za abstinenco so tudi v tistem, kar mi. navadni zemljani, radi pozabljamo, kadar gre za umetnike bitka za vsakdanjo eksistenco. Umetnik je navsezadnje ravno tako bitje iz mesa in krvi, preobložen z vsakdanjimi skrbmi in problemi, kol je obložen sleherni izmed nas; umetnike vsi občudujemo, povzdigujemo vrednost njihovega ustvarjalnega napora v nebo. kupimo pa od njih bore malo ali nič, / rastave akademskega slikarja Danijela Fuggerja v Dol u noje je opisala tudi lastnike graščine Erbcrge. Žal je bila tako lepa graščina med zadnjo vojno uničena. Od leta 1950 dalje jo pa obnavljajo, pri čemer pridno pomagata akademski slikar Danici Fugger in arhitekt Miloš Zalaznik. Pričujoča razstava je prva razstava v tej graščini, ki naj bi v bodoče služila predvsem za prirejanje specialnih razstav, Da jc arhitekt Miloš Zalaznik predvidel razstavo pod rhottom „Prostor in slika", ga je vodila zgradba graščine, njen atrij, čudovite barvne kompozicije zidov in harmonični arhitektonski preplet lokov in obokov, kot pravi sam v priložnostnem katalogu. O akademskem slikarju Danielu Luggerju jc nato spregovoril kustos Franc Zalar, ki je o slikarju Danielu Fuggerju povedal sledeče: „Dasiravno akademski slikar Danici Fugger, ki živi in likovno ustvarja v Domžalah, sodi v zrelo, srednjo generacijo naših likovnih ustvarjalcev, sta nam njegovo ustvarjalno podstal odkrili v pravi luči šele razsiavi, ki ju je imel umetnik v letošnjem letu: prvo skupaj z akademskim slikarjem Janezom Ravnikom na Bledu, drugo samostojno v zdravilišču Radenci. Tretja razstava, ki jo umetnik zdaj odpira, v arhitektonsko izredno zanimivem ambientu, graščini Dol, je torej dokončna potrditev Kug-gerjeve slikarske pristnosti v slovenskem kulturnem prostoru. /nradi vseh teh in podobnih prob lemov Danilo Fugger do/daj ni dosti slikal, vsaj toliko ne, kot bi lahko ali kot bi želel; vseeno pa si tudi ta redka dela, ki so nastala v kriznih obdobjih, verno zrcalijo in izpričujejo dosleden razvoj umetnikovega kritičnega in avtentičnega likovnega reagiranja na svet, in pojave, ki ta svet opredeljujejo. Vsa novejša dela. od katerih večino smo videli že na razstavah na Bledu in v Radencih, se kažejo kot nasledek, rezu I lat dolgoletnega, notranjega umetni kovega likovnega zorenja in prečišče-vanja. V slikah, ki so v glavnem velikega formata, prevladujejo kol osnovne likovne ideje in nosilci primerne likovne konstrukcije, stripovsko podane in malce erotično nada h njene človeške figure in drastične povečave detajlov človeških figur, zlasti ženskih aktov. Ti figuralni sestavi so po eni strani dediščina iz prejšnjih Inggerjevih slikarskih stvaritev, po drugi strani jih pa lahko vrednotimo kot odzivanje na sodobna likovna strujanja v svetu, ki se odvijajo pretežno v znamenju nove figuralike, novega realizma; prav tako ne moremo mimo vpliva, ki ga ima na t uggerjevo slikarstvo eden najznačilnejših predstavnikov ameriškega pop-arta,James Rosan-quist. Slikarja snovno in slikarsko najbolj zanimajo odnosi, ki se porajajo med človekom in naravo, zlasti se pri tem osredotoči na različnosti in podob nosti med fizikalnimi strukturami človeške kože in površino drugih oblik organskega in anorganskega sveta. Slike Danijela Fuggerja so po svoji specifičnosti in namenu poskus slikarskega zlitja dveh ali več sestavin v likovno enotno učinkujoč in večpomenski slikovni organizem. Večina njegovih del je harmonično uglašena na rožnato - vijoličasto barvno skalo, s poudarkom na žlahtni in precizni obdelavi in ritmičnem grupiranju detajlov v ornamentalno in slikovito likovno misel; nekatere slike so dosti več, kot le aktualne in zanimive slikarske raziskave; so oster obračun z mitologijo današnje potrošniške družbe." V kulturnem programu so nastopili: solista Ljubljanske opere Rudolf Iranci, ki je zapel pesem Pomlad, skladatelja Marjana Kozine in F.dvard Sršen, ki je zapel Mlado Pesem, skladatelja Josipa Pavčiča: Domači kvartet „Savski val", kije zapel Petra Jereba - Pisemce, Benjamina Ipavca Imel sem ljubi dve in Danila Bučarja lam kjer pisana so polja. Slovenski godalni kvartet v se- stavi: Slavko Zimšek-I. violina, Karel Žužek-II. violina, 1 rane Avaenak-viola in Stanislav Demšar-vkilončelo je zaigral Valček Viktorja Parme. Recitator Tone Ravnikar je pa recitiral odlomek iz dela Ivana Cankarja Zaklenjena kamrica. Samo razstavo je v imenu Občinske kulturne skupnosti in Občinskega sveta ZKPO Ljubljana-Bežigrad odprl tov. Stane Koman. Ljubitelji likovne umetnosti, ki se jih je zbralo lepo število, so pazljivo poslušali izvajalce in jih nagradili z aplavzi, nato si pa z zanimanjem ogledali prvo razstavo v delno prenovljeni dolski grašč ini. Ione Ravnikar SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALL RAZPIS SMUČARSKIH TEČAJEV 1. Smučarsko društvo Domžale bo v času od 24. 1. do 27, 1, 1976 organiziralo 3 4 dnevni smučarski tečaj v Kranjski gori. Prijave sprejemamo za tečaj predšolske mladine (v spremstvu staršev) ter za začetni, nadaljevalni in tekmovalni tečaj šolske mladine. V tečaj se lahko prijavijo tudi odrasli (spremljevalci predšolskih ot rok). (ENA TEČAJEV JE NASLEDNJA: 1. tečaj predšolske mladine 200 din 2. začetni tečaj šolske mladine 250 din 3. nadaljevalni tečaj šolske mladine 300 din 4. tekmovalni tečaj šolske mladine 300 din 5. tečaj za odrasle (brez žičnic) 250 din tečaj za odrasle (z žičnicami) 500 din V ceno tečaja je vključen vsakodnevni avtobusni prevoz iz Domžal, stroški smučarskih učiteljev in stroški žičnic. Odhod avtobusov bo vsak dan ob 7. uri izpred blagovnice Napredek in povratek ob približno 18. uri. Prednost prijave imajo člani SD Domžale in člani TVD Partizan Domžale. Ker je število tečajnikov omejeno, bomo upoštevali prijave po vrstnem redu. SD Domžale si pridržuje pravico spremembe kraja tečaja ali odpoved v slučaju neugodnih snežnih razmer. Prijave in vplačila sprejema MALI MAJA, Ljubljanska 80, in sicer do 20 1. 1976 vsak delavnik od 15. do 17. ure. 2. Smučarsko društvo Domžale organizira dne 17. 1. 1976 enodnevni smučarski izlet v Kranjsko goro. CENA JE NASLEDNJA: 1. za šolsko mladino 120 din 2. za odrasle 150 din V ceno je vključen avtobusni prevoz, stroški smučarskih učiteljev in dnevna karta za vse žičnice. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred blagovnice Napredek in povratek ob približno 19. uri. Prijave in vplačila sprejema Mali Maja, Ljubljanska 80 in sicer do 14. 1. 1976 vsak delavnik od 15. do 17. ure. Izvršilni odbor SD Domžale Osrednja proslava ob Dnevu JLA je bik kvalitetno dobro pripravljena in je privabila veliko število občanov in delovnih ljudi TELESNOKULTURNA DEJAVNOST V LETU 1975 Ob zaključku koledarskega leta bomo na kratko poskušali rezimirati delo Telesnokulturne skupnosti in vanjo vključenih Telesnokulturnih organizacij. Najprej o delu organov skupnosti v letošnjem letu. Aktivnost skupščine in njenih organov je bila naslednja: skupščina-3 seje. Izvršni odbor-13 sej, Ekonomsko-finančna komisija-6 sej, Komisija za šport «3 seje, Programski odbor-11 sej, Samoupravna kontrola-4 seje, Komisija za ŠŠD-6 sej in Komisija za športne objekte-2 seji. Najbolj delaven je bil Izvršni odbor, ki je moral reševati sprotno problematiko Telesnokulturnih organizacij glede na to, da v domžalski občini do sedaj ni bilo strokovne organizacije, ki bi povezovala in koordinirala delo teh organizacij. Prav zaradi tega so bile glavne teme sestankov izvršnega odbora, kakor tudi ekonom-sko-finančne komisije, financiranje telesnokulturnih organizacij, kar je v nekaterih primerih burilo kri predstavnikom posameznih dejavnosti. Vedeti je namreč treba, da je bilo ob razširjeni telesnokulturni dejavnosti v letošnjem letu za to dejavnost ravno toliko denarja, kot prejšnje leto, o čemer je bilo delo organov skupnosti še oteženo. Tega pa posamezne telesnokulturne organizacije niso hotele razumeti in so vztrajale na: „Lani smo dobili pa toliko1" Obseg dela skupnosti se je znatno povečal s prevzemom Komunalnega centra — nerentabilnega v upravljanje TKS. Programski odbor je vzel v upravljanje Komunalni center „resno v roke", prav tako tudi delavci, ki imajo s halo vsak dan opravka in rezultat ni izostal. Fakturirani promet bo koncem leta tri in pol krat večji, kot v preteklem letu, s tem, da so se cene najemnin v tem času dvignile za 15%. Ker se pa zavedamo, da ni realizacije brez vlaganj, je bilo poskrbljeno tudi za to. Prebeljeni so bili vsi prostori v Komunalnem centru, obnovljena je bila klet, kjer trenira TAK Domžale, zamenjane so bile vse luči. Komunalni center je tekoče vzdrževan. Da pa tisti, ki z njo upravljajo, ne gledajo samo na finančni rezultat, je razvidno iz tega, da je hala odprta Osnovni šoli V. Perko, ki nima svoje telovadnice, in to za minimalno plačilo. Tudi ostali odbori in komisije so reševale problematiko po svojih področjih, da pa je bilo veliko, je razvidno iz števila sej. Vse te seje so bile izven delovnega časa, to je popoldan, kar ni povsod običaj, niti ne samo hobi članov teh organov. Će te ure preračunamo v dinarje, to znaša cca. 64.000. dinarjev. Financiranje dejavnosti Telesnokulturnih organizacij do sredine decembra izgleda takole: TVD Partizan Domžale, Jarše, Moravče 19.000.- din TVD Partizan Mengeš 50.000.- din NK Dob 46.690. - din NK Ihan 67.750.- din NK Domžale 42.680.- din NK Induplati 42.680.- din NK Mengeš 42.680.- din NK Krašnja 18.700.- din NK Lukovica 34.190.- din NK Radomlje 28.740.- din NK Moravče 18.700.- din SD Domžale 43.740.- din SD Mengeš 4a740.- din SD Ihan 84.560.- din PD Domžale 31.000.- din P D Mengeš 19.320.- din Kegljaški ki. Domžale 7.800.- din Šahovski ki. Domžale 66.930.- din Občinski str. Domžale 51.740.- din Hokej Prevoje 17.600.- din Košarkarski ki. Domžale 272.500.- din 34.000.- din 2.000. din 95.072.- din 10.000.- din 15.000. - din 5.000. din 51.000. din 3.000,- din ŠD Radomlje ŠD Invalid Domžale TAK Domžale Taborniki Domžale Karate klub Domžale Plavalni ki. Domžale ŠŠD Ženska sekc. Domžale Za ostale namene so bila sredstva porabljena in sicer: - za najemnine 318.200.- dinarjev - za zdr. preglede 50.336,- dinarjev - strokovne kadre 18.500.- dinarjev 4 za množičnost 13.800.-dinarjev - za investicije 260.000.- dinarjev - za zavarovanje 4.500.- dinarjev Za usposobitev bazena v Domžalah je Telesnokulturna skupnost najela pri TKS SRS kredit v višini 180.000.-dinarjev. Na Visoki šoli za telesno kulturo Ljubljana imamo tri študente, ki jih TKS štipendira. V 30 Telesnokulturnih organizacijah občine Domžale je zajeto 6.990 članov. V 8 ŠŠD pa je zajeto 860 otrok, torej skupno 7.850 občanov v 38 TKO. Pregled dejavnosti od TKO dosegajo najvišjo kvalitetno raven sledeče TKO: TAK Domžale, ki tekmuje v I. zvezni ligi v dviganju uteži in ima v svoji sredini perspektivnega mladinca Dime Rajka, ki je tudi mladinski državni reprezentant. Šahovsko društvo Domžale, ki se je ponovno uvrstilo v I. zvezno šahovsko ligo. Košarkarski klub Domžale, ki s svojim članskim moštvom nastopa v II. zvezni ligi — zahod — z lanskim najboljšim strelcem te lige Durom Lemaičem. Planinsko društvo Domžale, katerega član Klemene Stane se je udeležil VI. JAHO odprave na Makalu. Smučarski klub Ihan, ki je s svojo pionirsko ekipo na lanskem državnem prvenstvu dosegel vidne uspehe. Prav tako dosega v tekmovanjih dokaj kvalitetne uspehe na novo ustanovljeni Karate klub Domžale, katerih člani se na večjih tekmovanjih uvrščajo med najboljše. Zelo razširjen šport v občini je nogomet, saj kar 9 klubov nastopa v treh rangih nogometne podzveze Ljubljana. Od teh se v najvišjem rangu nahaja NK Ihan. Razveseljivo pri tem je predvsem to, da dosegajo dobre rezultate, predvsem pionirji teh nogometnih moštev. V tekmovanju članskih moštev nogometnih klubov pa ni vse tako v redu, kot bi moralo biti, ker se med klubi pojnvlja klubaštvo in predvsem želja po zmagi nad domačim moštvom. Pri tej želji pa se igralci moštev poslužujejo raznih sredstev, pa čeprav nešportnih. Po izjavi enega od nogometnih funkcionarjev sta povprečno dva nogometaša celo leto v bolniškem staležu zaradi poškodb. Pri vsem tem mogoče niti ni omembe vredno, da disciplina peša tudi takrat, ko se je treba pokoravati sodniškim odločitvam. Pri partizanskih društvih in športnih društvih, ki jih imamo v občini šest, je vidna preobrazba oziroma prehod iz splošne vadbe in rekreacije na tekmovalne panoge, kot so: košarka, namizni tenis in šah, saj obstaja samo še TVD Partizan Domžale, ki se ne ukvarja s tekmovalnimi športi. Pri smučarskih društvih, razen Ihanu, se kaže stagnacija predvsem zaradi pomanjkanja snega v zadnjih zimskih sezonah. Poseben problem je obstoj Hokejskega kluba Prevoje, ki nima ustreznih pogojev za treninge in tekmovanja — gostuje v Hali Tivoli - pa kljub temu dosega dobre rezultate v slovenski članski ligi. Glede na to, da v KS Prevoje ni druge športne aktivnosti kot hokej, se čuti TKS dolžna, da to moštvo vsaj deloma podpre, ker bi v nasprotnem primeru športna aktivnost v tej KS zamrla. Največji skok v aktivnosti pa se je pokazal pri ŠŠD, ki imajo že osnovne pogoje za vadbo, prav tako pa jim je skupnost namenila znatnejša sredstva v letošnjem letu, ker se zaveda, da dobra športna aktivnost izhaja iz usmeritve v zgodnjih letih. Velika je tudi aktivnost strelcev, ki pa jo je težko registrirati glede na to, da nas bolj slabo obveščajo o dogodkih v tej panogi. Veliko občanov je bilo v letošnjem letu vključeno v množične akcije na območju občine, pa tudi na prireditvi „Ob žici okupirane Ljubljane" smo bili z 1.913 udeleženci po udeležbi na drugem mestu v Sloveniji z izjemo Ljubljane. Kaj nam še manjka in kaj bi bilo še potrebno v domžalski telesni .kulturi? Verjetno je bila telesna kultura v občini preveč neusmerjena - šla je preširoko. Zavedati se moramo, da je v 18 panogah naenkrat nemogoče uspeti, prav tako je nemogoče doseči primarno množičnost v vseh teh panogah. V bodoče bo potrebno v skladu s slovensko usmeritvijo selekcionirati športne panoge in jih ločiti na tekmovalne in rekreacijske. To se pravi na tiste, ki dosegajo in naj bi dosegale kvalitetne dosežke in na tiste, ki naj bi se razvijale samo na območju KS in občine in naj bi vključevale Čimveč občanov. C. R. Kronika telesne kulture v Domžalah POZABLJENA OBLETNICA Nastop pripadnikov TVD Partizan Domžale za zletno vajo „Hej tovariši" 26. decembra leta 1905 je bila v naši občini ustanovljena prva vodstvena telesnokulturna organizacija TELOVADNO DRUŠTVO SOKOL. Leta 1906 je začel z delom sedemčlanski gradbeni odbor, katerega predsednik je bil arhitekt Ravnikar, ki je tudi izdelal načrte za gradnjo telovadnega doma. Že čez pet let je stala ponosna stavba, ki je pomenila za takratno kulturno življenje v mali vasi, kot so bile Domžale, izredno pridobitev. Značilno je tudi to, da je Sokolski dom bil eden izmed prvih na območju Slovenije. Po L svetovni vojni leta 1922 „SOKOLCI" nastopajo in tekmu- jejo na velikem vsakoletnem zletu v Ljubljani, kasneje pa dosežejo vidne uspehe tudi v različnih tekmovanjih, vse do zveznega nivoja. Poleg tega uvajajo mnoge športne panoge, predvsem odbojko, smučanje in težko atletiko. Med drugo svetovno vojno društvo ni delovalo, vendar so se mnogi odzvali klicu domovine, mnogi se niso nikoli več vrnili. Zaradi naprednih idej in sodelovanja v boju proti okupatorju je Svet za kulturo in prosveto SFRJ sklenil, da je današnji TVD Partizan naslednik Sokola. V osvobo- (Nadaljevanje na 19. strani) ■■■■■ Ti ova štafeta na trojanskem klancu. Palico nosi Jurij VULKAN r ŠOLSKO KULTURNO DRUŠTVO NA OSNOVNI SOLI JOSIP BROZ TITO Sokolski dom v Domžalah, ki je bil eden prvih takih domov na Slovenskem ,,t,v< (Nadaljevanje z 18. strani) jeni domovini je že leta 1946 pod starim vodstvom začel z delom novi rod v takratnem fiz.kulturnem društvu. V obdobju dvajsetih let po vojni najdemo naše mladince in člane na vseh vidnih tekmovanjih. Leta 1949 moška in ženska vrsta na tekmovanju v Novem Beogradu osvojita državno prvenstvo v mnogoboju, mladinci pa so tretji. Leta 1955 članska vrsta orodnili telovadcev zastopa Slovenijo na zveznem tekmovanju I. razreda v Beogradu. Mladinci nastopajo za reprezentanco Slovenije. Plavalci, predvsem pa atleti, dosegajo vidne uspehe v republiškem merilu. Titova štafeta je bila ponos vseh listih, ki so na poti od Trojan do dobravskega klanca izmenoma v teku ponesli pozdrave tovarišu Titu. Tradicionalna proslava obletnice ustanovitve društva je bila vsako leto vzorno pripravljena kot svečana akademija v počastitev Dneva armade. Ob petdesetletnici je bil velik telovadni nastop, ki je pokazal moč takratnega Partizana. Na tem nastopu je sodelovala tudi mladinska orodna vrsta Partizana Narodnega doma iz Ljubljane. Takrat smo v Domžalah prvič videli našega vzornega športnika Miroslava Cerarja, ki je štirinajst dni kasneje v Beogradu dosegel prvi ikisIov mladinskega državnega prvaka. Ne dolgo zatem je 160 telovadcev iz sedmih društev iz Slovenije nastopilo v Kopru na novem stadionu pred maršalom Titom in indijskim predsednikom Nehrujem. To naj bi bil majhen prispevek in obenem vspodbuda današnjim društvom Partizan v naši občini, kako se je delalo nekoć in kako bi se lahko delalo danes, ko imajo društva drugačne materialne pogoje za svoje delo. Toda na žalost se ob letošnjem praznovanju Dneva JLA člani niso pojavili na tej politični manifestaciji, ki bi bila obenem tudi lahko proslava v spomin na obletnico ustanovitve društva SOKOL pred 70. leti. Zule Pavlin SPREJEM V ALPINISTE Ob zaključku plezalne sezone alpinisti posvetijo več pozornosti svoji organizaciji. Organizirajo plezalno šolo, ocenijo svoje delovanje v preteklem letu in naredijo načrt za naslednjo sezono, za marsikoga pa je najvažnejši sprejem starejših pripravnikov med alpiniste. V alpinističnih odsekih Domžale Mengeš so bili letos sprejeti štirje pripravniki: Marjana Klemene, Matjaž Vcsclko iz Domžal, Miro Šušteršič in Miro Štebe iz Mengša. Pripravniki morajo obvladati letno in zimsko plezalno tehniko, znati morajo reševati padlega tovariša, obvladati pa morajo tudi prvo pomoč. Kdor je želel biti sprejet je moral opraviti vsaj 20 letnih in 5 zimskih vzponov, poleg tega pa je moral aktivno sodelovati pri vseh oblikah dejavnosti svojega odseka. Izpiti pred sprejemom so poleg obvladovanja plezalne tehnike zahtevali tudi poznavanje zgodovine planinstva, orientacije, vremeno-slovja, tujih gorstev in nevarnosti v gorah. Po izpitih je kandidate za sprejem čakala še zadnja preizkušnja. V domu v Kamniški Bistrici so se morali skupaj s pripravniki iz Kamnika zagovarjati pred častnim sodiščem izkušenih alpinistov. Za vsak nepravilen odgovor na dvoumno vprašanje je rabelj „neizkušenim začetnikom" vtepel znanje na zadnjo plat s pomočjo cepina, vrvi ali pa kar z roko. Pri tem je bilo toliko smeha, da se je marsikdo od gledalcev držal za trebuh. Za konec je vsak novopečeni alpinist dobil planinsko ime, potrditi pa ga je moral s kozarčkom „eoctaila" iz ruma, gina, popra in feferonov. Miro Štebe DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC! Številnim šolskim kulturnim društvom se je v sredo 3. decembra pridružilo tudi šolsko kulturno društvo na Osnovni šoli Josip Broz Tito v Domžalah, ki je imelo ta dan ustanovni občni zbor. Na ta pomembni dogodek so se učenci že dalj časa skrbno pripravljali, saj so pripravili pester kulturni program na katerem so nastopili mladinski pevski zbor, ki je pod vdostvom Metke Pichlerjeve odlično zapel nekaj partizanskih in umetnih pesmi, prav tako odlično so i/vedli svoje točke recitatorji, uspešno je pa zaplesala tudi folklorna skupina. Za tem so izvedli volitve v nov odbor, sprejeli so pravilnik društva ter pripravili program za šolsko leto 1975/76, ki so ga prisotni soglasno sprejeli. Prav je, da ga v celoti posredujem, kajti iz. njega se vidi, da so se mladi člani resno lotili svojega dela. ,,Na šoli delujejo naslednji krožki kulturnega društva: pevski zbori (mladinski, otroški, pionirski in komorni); recitatorska skupina, ki jo sestavljajo učenci iz vseh oddelkov; — folklorna skupina, sestavljena iz učencev in učenk nižjih razredov,; — likovni krožek; — literarno-novinarski krožek, ki ureja in izdaja Glasilo osnovne šole Josip Broz Tito; — klub OZN, sestavljen iz učencev 7. in 8. razredov; — pionirska knjižnica, ki jo je treba zaradi premajhnega števila knjig stalno dopolnjevati, Kulturno društvo se udejstvuje na naslednjih področjih: Interne proslave 8. februar, 8. marec, 27. april, 9. maj, 30 let v svobodi, zaključek šole, angleški večer „Vabilo na čaj", 24. oktober, 7. november, 29. november, 22. december in pol urne proslave po zvočniku ob dnevih in tednih posvečenih boju Vietnamskega ljudstva, ob Tednu otroka in podobno. Prireditve za starše in ostale občane KS Jarše in Vir 8. marec, 9. maj, 30 let v svobodi, 1. november, koncert, revija pevskih zborov, angleški večer, sprejem cicibanov v PO. Javne prireditve Revije pevskih zborov, razstava likovnih del učencev Osnovne šole Planina pri Sevnici, kurirčkova torba, štafeta, koncert, sodelovanje na občinskih proslavah, zgodovinski kviz za vse osnovne šole, razstava ob zaključku šolskega leta, sodelovanje na reviji folklornih skupin, sodelovanje s programom vojašnice Maršala Tita, angleški večer v Mengšu, Radomljah in Dobu. Tekmovanja Bralna značka 420 učencev, Jugoslovanske pionirske igre 250 učencev, Vesela šola Pionirskega lista 280 učencev, tekmovanje klubov OZN — doseženo 3. mesto, zgodovinski kviz. Obiski gledališč in kina Lutkovno gledališče za učence od 1. do 4. razreda, 4 predstave Mladinsko gledališče za učence 5. in 6. razredov, 1. Kino predstava Dramsko gledališče ali opera za učence 7. in 8. razredov, 1 Kino predstava Pastircev in Sutjeska. Sodelovanje S Počitniško zvezo na Bazi 20 s programom, z mladinsko organizacijo Vir za kulturne programe z gasilci Jarše, z DPM, z ZB za komemoracije, ZSMS Domžale. Nabava 1.000 knjig za Pionirsko knjižnico, kril in bluz za mladinski pevski zbor, kril za folklorno skupino ter potrebnega materiala za likovni krožek. Vseskozi si bomo prizadevali za čimbolj urejeno in lepšo okolico šole, saj smo že dosedaj organizirali kar 12 akcij za varstvo okolja in narave, kjer so sodelovali vsi učenci šole. Prav tako si zelo prizadevamo za čimlepše vedenje in celotno ponašanje vseh učencev v odnosu do starejših, med seboj in v odnosu do narave. Za novo leto in ob praznikih gremo voščit v delovne organizacije z našega terena. Vsi člani kulturnega društva smo pripravljeni še bolj tesno sodelovati z Občinskim svetom ZKPO in Kulturno skupnostjo, različnimi družbenopolitičnimi organizacijami, gospodarskimi organizacijami in s Krajevno skupnostjo. Telovadnica, kjer je bil ustanovni občni zbor šolskega kulturnega društva je bila skoraj premajhna za številne učence in mentorje, ki so prisostvovali temu pomembnemu dogodku. Prisotne je v imenu Občinskega sveta ZKPO in Kulturne skupnosti Domžale pozdravil predsednik Izvršnega odbora Kulturne skupnosti Stane Habe in jim zaželel še nadaljnjih uspehov, saj so učenci že s sedanjim delom dokazali, da so na pravi poti. S tem je bil tudi zaključen občni zbor. Tone Ravnikar STAbtUlAcTfA ne ?oft\VM\ r^eve'č' . t>RUe,| stravi IN MEMORIAM FRANCETU LOVRACU Prve dni decembra 1975 smo v Moravčah pospremili na njegovi zadnji poti znanega posestnika in pridnega družbenega delavca FRANCETA LOVRAČA. Pokojni France ni bil samo dober in priden gospodar in skrben očka svoji družini, bil je tudi vsestranski družbenopolitični delavec. Bilje dolga leta aktiven član domače Strojne zadruge. Z vso dušo pa se je predal delu v domačem gasilskem društvu. Do ukinitve moravske občine je bil tudi predsednik Občinske gasilske zveze Moravče. Njegova glavna skrb je bila posvečena napredku domačega gasilskega društva. Ne malo zaslug ima prav pokojni I rance, da so moravski gasilci prišli do novega gasilskega doma, gasilskega avtomobila in motorne brizgalne. Čeprav že hudo bolan, se je vsak dan zanimal, kako napredujejo njegovi gasilci v Moravčah. Prav nič manj pa se ni zanimal tudi za okoliška gasilska društva v Moravski dolini. Vedno je znal prav postaviti potrebno besedo v korist in dobro teh društev. Kako je bil sam vesten in discipliniran gasilec naj navedemo samo dejstvo, da ga ni ustavila niti slaba makadamska cesta, niti dež, niti mraz, da se ne bi udeleževal sej Občinske gasilske zveze v Domžalah. Vedno pa je tudi sprejel vse zadane naloge. Prav tu se je pokojni France pokazal, ker je s svojim prijaznim nasmehom in modro besedo znal vedno prav svetovati in rešil marsikateri nerešljiv problem. Ko mu izrekamo vso zahvalo za njegovo požrtvovalno delo, želimo, da bi Moravčani kmalu našli v mladi generaciji še veliko tako požrtvovalnih in predanih gasilcev, kot je bil pokojni France. Nace Vodnik JANE2ICEVI MAMI ..Ko potekajo zadnji dnevi leta premišljujemo o tem. kako bomo zopet sli k vsem tistim, ki so svoje življenje posvetili ne samo svoji družini, temveč tudi današnji stvarnosti. Kako bomo v spomine priklicali vse tisto, ki je bilo skozi desetletja vtkano v srca ljudi, kar ni ostalo samo del njihove lastne sreče, ampak tudi drugih ljudi..." To so bile uvodne besede v poslovilnem nagovoru, ki ga je imela tov. Kolenčeva ob odprtem grobu Janežičeve mame iz. Moravč. Takole pravi tov. Kolenčeva še naprej: ,,Janezu':eva mama, ki so jo vsi partizani - borci in terenci poznali pod imenom ,,NAŠA MAMA", je bila vedno, tudi v najhujših časih NOB vedno nasmejana, vedno pripravljena vsakomur postreči vsaj s toplo in prijazno besedo, ki je včasih zalegla več, kot sto raznih dobrin. Njen topel stisk roke je marsikateremu borcu znova vlil poguma in novo vero v našo z.nago. Kakor je znala svojim otrokom pokazati pravo pot v življenju, tako je znala o pravem času svetovati in pomagati nam partizanom. Ni klonila! Kljub vedno večjemu preganjanju s strani okupatorja, niti ob pre-bridki izgubi svojega dragega sina Milana, ki je padel za našo svobodo. Ne bomo pozabili njenih dobrih rok, ki so bile vedno polne drobnih stvari, ki so pa za nas partizane veliko pomenile. V njej se je poznala trdota časa, vendar je bilo v njej toliko prisrčnosti in topline, da je vsem dajala novih moči in duha upornosti Žal, da mnogi vedno bolj pozabljajo na te naše dobre partizanske mamice! Zato se na njih zadnji poti s trpkostjo spominjamo vseh njihovih nesebičnih del in dobrot. Z ničemer se jim ne moremo oddolžiti, razen z našo iskreno zahvalo. Naša obljuba pa naj bo, da bo v srcih vseh borcev in bork NOV ostala podoba Janežičeve mame in vseh naših partizanskih mamic taka, kot smo jo poznali in imeli radi vsa štiri leta NOB." Številni borčevski prapori, številni nekdanji borci in znanci so se še zadnjič poklonili spominu Janežičeve mame iz Moravč ob petju žalostink. Z Janežičevo mamo pa je legla v svoj prezgodnji grob zopet ena izmed naših številnih herojskih slovenskih mater. Naj počiva v miru! Nace Vodnik MARJETI GOSTICEVI Čas in smrt ne vprašata. Dan za dnem nam trgata iz naše srede tiste dobre naše ljudi iz časa NOB, ki so nam dali več, kot so nam bili dolžni dati. Najbolj grenko bol pa občutimo, ko nas za vedno zapuščajo naše nekdanje partizanske mame. To ime so si zaslužile zaradi svoje brezmejne vdanosti in požrtvovalnosti. Taka partizanska mama je bila tudi Gostičcva mama. V spominu so nam številna topla srečanja s to partizansko mamo. a današnje srečanje je poslednje in najbolj grenko za vse borce, ki so pri njej vedno našli vso materinsko toplino in ljubezen. Go stičeva mama se je pred več kot 80 leti rodila kot Bognarčkova Metka na Prevojah pri Lukovici Že v rani mladosti je morala preizkusiti vso trdoto življenja in spoznati, da sije treba z lastnimi rokami trdo zaslužiti svoj vsakdanji kruh. Kasneje kot mati treh sinov se je zavedala, da mora dati njim lepšo bodočnost, kot jo je imela sama. Toda prišel je čas vojne, kije z vso krutostjo posegla tudi v njen dom. lakoj je spoznala, da to ni samo navadna vojna, temveč borba tudi za drug lepši in srečnejši družbeni red. In ni pomišljala niti trenutek. Njen najstarejši sin je že v letu 1942 odšel v partizane. Žal je zev jeseni istega lela padel v borbi z okupatorjem v Preserskih gozdovih. Velika in težka izguba je bila to za Gosti-čevo mamo. A ni klonila, še bolj se je zagrizla v borbo z vero v končno zmago. Za novo leto 1944 sta prinesla njen sin Marcel in sosedov Stane slovensko zastavo na Krtinski hrib. kjer je za vihrala v veliko veselje borcev in v strašno jezo okupatorja. Toda kruta smrt je ze v januarju 1944 pobrala tudi sina Marcela v Prevojskih gozdovih. Dvojna bol se je sedaj naselila v srcu Oosti-čeve mame. l'a ni klonila. Še bolj se je razdajala za novi čas, ki je prihajal vedno bližje. Tudi po osvoboditvi (Jostičeva mama ni mirovala. Vneto je sodelovala v družbenopolitičnih organi zacijah z vso predanostjo in zavestjo, da je tudi sedaj njena pomoč prav tako potrebna. Na njenem pogrebu se je zbralo veliko število borcev in bork, terencev in aktivistov, ki so bili nekdaj deležni njenih dobrot, da se ji še enkrat zahvalijo za vse. Njeno življenjsko pot je v poslovilnih besedah orisala tov. Kolenčeva in prapori Krajevnih organizacij ZZB NOV so se še enkrat globoko priklonili v njen spomin oh petju žalostink. Počivaj sladko draga mama v slovenski zemlji, za kalero si toliko žrtvovala! Nace Vodnik Tudi v Mengšu so bile zgrajene Zale Razstava ročnih del v Dobu V programu osnovne organizacije ZSMS Dob je bila tudi organizacija razstave ročnih del. Članice 00 ZSMS smo v soboto in nedeljo, 20. in 21. decembra 1975 v prostorih Krajevne skupnosti Dob pripravile razstavo ročnih del. Razstavljalo je 11 mladink, ki so se predstavile z majhnimi in velikimi prti, pletenimi puloverji, šali, kapami, rokavicami, kvačka-nimi pleti in podobnim. Razstava je bila zelo lepo urejena in upali smo, da bo tudi dobro obiskana. Pa ni bilo tako. Kljub temu, da smo izobesili plakate, razdelili vabila med delovne ljudi in občane in z organizacijo razstave seznanili mlade in predstavnike družbenopolitičnih organizacij na redni volilni in programski konferenci v četrtek, obiskovalcev na razstavi skoraj ni bilo. Menim, da upravičeno sprašujem mlade in starejše, predvsem zadnje, zaradi katerih smo razstavo pripravili, zakaj niso obiskali naše razstave, na kateri nismo pobirali vstopnine. Mladi smo s svojimi akcijami že večkrat dokazali, da delamo, da smo aktivni, želeli pa bi, da bi zato dobili tudi kakšno priznanje, pa čeprav bi bil to le bolj množičen obisk na razstavi. V informacijo in potrditev slabega obiska na razstavi, ki je bila odprta v nedeljo ves dan, naj povem, dajo je obiskalo 100 obiskovalcev, med njimi manj kot 20 obiskovalcev starih več kot 27 let, nekateri med njimi niso bili iz Krajevne skupnosti Dob. Vendar mladih slab obisk ni prizadel v takšni meri, da ne bi naprej uspešno delali. Vera Grošelj ZAHVALA ob izgubi moža in očeta Leopolda STRAŽARJA se iskreno zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam za izrečeno sožalje, cvetje, poslovilni govor in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi sosedom, ki so nam požrtvovalno stali ob strani. Žalujoča žena, sin in hčerki z družinami. V primeru okvare na cesti se lahko poslužite „VLEČNE SLUŽBE", ki jo opravlja Pavel Novak, Prcserje, Tovarniška 27, Radomlje, telefon (061) 72-784.