PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 ie0 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 54 Maribor, petek 19.10.2018 OBČINA BENEDIKT 838. Odlok o rebalansu III proračuna Občine Benedikt za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, 11/2011- UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/2018), 63. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/2018) in 83. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 25/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na 27. redni seji, dne 17.10.2018 sprejel ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII ODLOK O REBALANSU III PRORAČUNA OBČINE BENEDIKT ZA LETO 2018 1. Splošna določba 1. člen V Odloku o proračunu Občine Benedikt za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin 60/2017, 25/2018 in 35/2018) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO NAZIV ZNESEK V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.405.692,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 1.682.029,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.546.170,00 703 Davki na premoženje 92.207,00 704 Domači davki na blago in storitve 43.652,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 262.030,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 115.010,00 711 Takse in pristojbine 2.600,00 712 Denarne kazni 3.400,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 51.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 90.020,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 362.271,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 362.271,00 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 99.362,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 99.362,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.312.612,24 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2043 40 TEKOČI ODHODKI 1.000.372,15 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 165.096,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 29.513,00 402 Izdatki za blago in storitve 754.916,15 403 Plačila domačih obresti 24.300,00 409 Rezerve 26.547,00 41 TEKOČI TRANSFERI 953.364,00 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 593.794,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 102.000,00 413 Drugi tekoči domači transferi 257.570,00 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 358.876,09 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 358.876,09 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 430 Investicijski transferi 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 93.079,76 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 131.001,00 500 Domače zadolževanje 131.001,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 211.294,22 550 Odplačilo domačega dolga 211.294,22 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) 12.786,54 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -80.293,22 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX)=-III.) -93.079,76 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2017 9009 Splošni sklad za drugo -7.584,91 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavljata na spletni strani Občine Benedikt. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 41002-005/2017-47 Datum: 18. 10. 2018 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan 839. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2019 Na podlagi 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2017) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na 27. redni seji dne 17.10.2018 sprejel naslednji St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2044 SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2019 I. S tem sklepom se določa vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Benedikt za leto 2019, ki znaša 0,000321 EUR/m2. II. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2017). III. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 1.1.2019. Številka: 42202-014/2018-2 Datum: 18. 10. 2018 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan 840. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2019 Na podlagi 3. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Benedikt (Uradni list RS, št. 109/07) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/18) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 27. redni seji dne 17. oktobra 2018 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO TAKSNIH OBVEZNOSTI NA OBMOČJU OBČINE BENEDIKT ZA LETO 2019 I. Vrednost točke za odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2019 znaša 0,30 €. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 42604-10/2018-2 Datum: 18. oktober 2018 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan OBČINA CERKVENJAK 841. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Cerkvenjak Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011- ORZGJS40) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (UGSO, št. 46/16) je Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 24. redni seji, dne 10. 10. 2018, sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24 URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI CERKVENJAK I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Cerkvenjak (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe in način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (2) Javna služba se opravlja kot koncesionirana javna služba. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki imajo na območju občine pravico do St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2045 uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na negovi podlagi sprejetimi predpisi. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, ki jih določa zakon. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt; • da ima zaposleni najmanj dve osebi; • da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene; • da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika; • da ima najmanj eno transportno krsto; • da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki; • da ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja javno naročanje. (3) Pogoji in dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev se podrobno opredelijo v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji. V. Javna pooblastila koncesionarju 7. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima javnih pooblastil. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi. (2) V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 5 let in jo je možno podaljšati še za enako obdobje, če koncedent ugotovi, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal koncesionirano dejavnost. Šteje se, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal dejavnost, če uporabniki storitev niso vlagali upravičenih pripomb na delo koncesionarja. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) (1) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz plačil uporabnikov javne službe. Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. (2) Ceno storitev javne službe oblikuje koncesionar v skladu z metodologije za oblikovanje cen storitev 24 urne dežurne službe. Koncesionar mora elaborat o oblikovanju cen posredovati občini v potrditev. (3) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe. Koncesijska dajatev se obračunava v odstotku od cene storitev javne službe, višina in način plačila se določi s koncesijsko pogodbo. (4) Koncedent se lahko v javnem interesu v korist uporabnikov storitev javne službe odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej določi v koncesijski pogodbi. X. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 13. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem koncesije in zakonitosti dela koncesionarja izvaja občinska uprava in občinski svet. XI. Prenehanje koncesijskega razmerja 14. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 15. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 16. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2046 dejavnosti javne službe. Odkup je možen le na podlagi sporazuma obeh strank. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 18. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XII. Način podelitve koncesije 19. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine. 20. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. 21. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka. ali razpisni dokumentaciji (3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu. 22. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi konkurenčni postopek s pogajanji v skladu z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje. (2) Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno prijav in ugotovitev sposobnosti in oceno ponudb imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog in ponudb. (3) Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (4) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti. XIII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 23. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku. XIV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 24. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan. XV. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 1. Prenos koncesije 25. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 2. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 3. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2047 ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 4. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 5. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 6. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVI. Končna določba 31. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 35402-0003/2017 Datum: 10. 10. 2018 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 842. Odlok o pokopališkem redu v Občini Cerkvenjak Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, 62/2016), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (UGSO, št. 46/16) je Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 24. redni seji, dne 10. 10. 2018, sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI CERKVENJAK 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom Občina Cerkvenjak (v nadaljevanju: občina) določa: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • obratovanje mrliških vežic; • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalno dobo za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; • razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. Za izvajanje 24. urne dežurne službe občina podeli koncesijo po postopku in na način kot je to določeno s koncesijskim aktom. (2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (3) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve: • prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba; • pripravo pokojnika; • upepelitev pokojnika; • pripravo in izvedbo pogreba. (4) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in jo zagotavlja občina. 3. člen (upravljavec pokopališč) (1) Na območju Občine je pokopališče Cerkvenjak. (2) Upravljavec pokopališča je Občina Cerkvenjak. (3) Upravljanje pokopališča obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2048 (4) Občina lahko za izvajanje določenih nalog v zvezi z upravljanjem pokopališča izbere izvajalca pogrebne dejavnosti v skladu s predpisi o javnem naročanju. 4. člen (splošna ureditev pokopališč) (1) Pokopališče mora biti primerno ograjeno. (2) Upravljavec mora na pokopališču zagotoviti dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezno mrežo za oskrbo z vodo in odvoz komunalnih odpadkov, lahko pa zagotovi tudi ozvočenje in osvetlitev. (3) Upravljavec je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar. (4) Upravljavec je dolžan iz naslova grobnin zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter druge pokopališče infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode, elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela, predvsem pa urejenih prostorov za odpadke, vodovodnih naprav in ograj na območju pokopališča, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba v skladu z letnimi plani urejanja in vzdrževanja pokopališča, ki jih sprejme občina. 5. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Potek pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti, društev, ob pokopu njihovih stanovskih pripadnikov pa tudi vojska in policija. 3 Storitve pokopališko pogrebnega moštva 8. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališču Cerkvenjak zagotavlja upravljavec z najmanj dvema osebama (zastavonoša slovenske zastave in vodja pogreba). (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. 4 Pogreb 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 4.1 Prijava pokopa 10. člen (prijava pokopa) (1) Pokop naročnik prijavi upravljavcu pokopališča oziroma izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 4.2 Priprava pokojnika 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 4.3 Minimalna pogrebna slovesnost 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 4.4 Pokop 13. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela na pokopališču, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine. 5 Način in čas pokopa 14. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba in izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2049 (4) Vsakemu pokojniku mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo naročnika pogreba. (5) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med naročnikom pogreba in o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti. (6) Pogrebna slovesnost ima lahko značilnosti obreda posamezne verske skupnosti. V takem primeru se pri pogrebni slovesnosti opravi tudi verski obred. (7) Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko prisoten vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno. (8) Kraj, dan in čas pogrebne slovesnosti določita upravljavec in naročnik pogreba sporazumno, upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov. (9) Naročnik pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira: a.) verski pokop b.) civilni pokop d.) tihi pokop (pogreb v družinskem krogu), e.) anonimni pokop. (10) Upravljavec mora uro pogreba javno objaviti tako, da ob položitvi pokojnika v mrliško vežo izobesi obvestilo pred mrliško vežo. (11) Upravljavec, v kolikor se tako dogovori z naročnikom pogreba, v mrliški veži v kateri pokojnik leži ali v poslovilni dvorani postavi pult z žalno knjigo. a) Verska pogrebna slovesnost • Verski pokop s sveto mašo (12) Pogrebna slovesnost se opravi v mrliški vežici. Če je takšna želja, se lahko 10 min. pred pogrebom moli. (13) Nekaj minut pred pogrebom se opravi iznos žalnega cvetja, razporeditev zastavonoše s slovensko zastavo, ki ima pripet žalni trak in razporeditev ostalih praporščakov. (14) Slovesnost se prične z dvigom krste s pokojnikom ali žare z mrliškega odra. Sočasno zapoje zbor (godba). Krsto oz. žaro se prenese na mrliški voz oz. mizico pred oltar. Sledi prihod duhovnika in ministrantov ter pričetek maše. Po končani maši sledi(jo) govor(i). (15) Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna slovesnost, do groba na pokopališču. (16) Priporočljiv vrstni red v sprevodu: • Državna zastava, znamenje (piramida), • Prapori, • Nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj (če so), • Godba (če je), • Pevci, • Krsta (žara), • Svojci pokojnika - sorodstvo, • Ostali udeleženci pogreba. (17) Ob grobu se udeleženci pogrebne slovesnosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, duhovnik, govornik, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori (18) Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oz. naročnika izvede tudi drugače. (19) Pri grobu najprej zapojejo pevci, Duhovnik z molitvijo izroča pokojnika zemlji, spust krste oz. žare. Sledi melodija s trobento, pozdrav z državno zastavo in prapori. Na koncu sledi beseda zahvale. (20) Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom. (21) V kolikor je pogreb stanovski ali društveni (lovski, gasilski, ...) se izvajalec pogreba skupaj z naročnikom in predstavnikom društva dogovori o poteku in organizaciji pogreba. • Verski pokop brez maše (22) Izvaja se enak protokol kot pri verskem pokopu z mašo, vendar v tem primeru brez maše. b) Civilni pokop (23) Pogrebna slovesnost se opravi v mrliški vežici. (24) Nekaj minut pred pogrebom se opravi iznos žalnega cvetja, postavitev zastavonoše slovenske zastave, ki ima pripet žalni trak in praporščakov. (25) Slovesnost se prične z dvigom krste s pokojnikom ali žare z mrliškega odra. Sočasno zapoje zbor (godba). Krsto oz. žaro se prenese na mrliški voz oz. mizico pred govorniški oder v poslovilno dvorano. Sledijo govori in pevci. Formiranje pogrebnega sprevoda. (26) Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna slovesnost, do groba na pokopališču. (27) Priporočljiv vrstni red v sprevodu: • Državna zastava, znamenje (piramida), • Prapori, • Nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj (če so), • Godba (če je), • Pevci, • Krsta (žara), • Svojci pokojnika - sorodstvo, • Ostali udeleženci pogreba. (29) Ob grobu se udeleženci pogrebne slovesnosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, govornik, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori. Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oz. naročnika izvede tudi drugače. (30) Pri grobu najprej zapojejo pevci, sledi spust krste oz. žare in potem govornik in pevci ali godba. Sledi melodija s trobento, pozdrav z državno zastavo in prapori. Na koncu sledi še beseda zahvale. (31) Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom. (32) V kolikor je pogreb stanovski ali društveni (lovski, gasilski, ...) se izvajalec pogreba skupaj z naročnikom in predstavnikom društva dogovori o poteku in organizaciji pogreba. c) Tihi pogreb (pogreb v družinskem krogu) (33) Tihi pogreb se opravi na željo svojcev oz. naročnika pogreba ali pokojnega (oporoka). Protokol pogreba je odločitev svojcev umrlega. Upravljalec pokopališča in izvajalec pogrebne dejavnosti v zvezi s tihim pogrebom ne smeta dajati nobenih informacij v javnost. d) Anonimni pokop (34) Obred anonimnega pokopa se lahko opravi na pokopališču in se izvede tako, da se opravi raztros pepela pokojnika na za to posebej določeni tratni ploskvi. (35) Anonimni pokop opravi upravljavec ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba. (36) Na kraju raztrosa ni obeležja. Kraj pokopa je evidentiran v evidenci o umrlih, ki so pokopani na pokopališču. (37) Plačnik anonimnega pokopa se lahko odloči za poslovitev od pokojnika. 15. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališču v občini se lahko opravi v letnem času (1.4. do 15.10.) med 10.00 in 17.00 uro in v zimskem času (16.10. do 31.3.) med 10.00 in 15.00 uro. (2) Pokopi se ne opravljajo na prvi dela prosti dan državnih praznikov. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2050 (3) Čas pokopa določi upravljavec v soglasju z naročnikom pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 6 Način pokopa, če je plačnik občina 16. člen (način pokopa, če je plačnik občina) (1)Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop v žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v skupno grobnico oz. grobno mesto, ki ga določi upravljavec. (2)Pogreb, ki ga plača občina mora biti v skladu z veljavno zakonodajo, standardi in normativi. 7 Mrliške vežice 17. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališču Cerkvenjak je mrliška vežica, katere uporaba je obvezna. 8 Ureditev groba 18. člen (urejanje grobnih polj) (1) Grobna polja se uredijo pred pričetkom pokopavanja. (2) Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, nizkih grmovnic, sejanje trave ali položitev travne ruše. (3) Pri urejanju novih ali opuščenih grobov lahko upravljavec izdela temelje za nagrobnik, skladno z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. Pri preurejanju lahko sodeluje tudi bodoči najemnik grobnega polja. 19. člen (prva ureditev groba) (1) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Najpozneje v 15 dneh po pogrebu najemnik uredi (sam na lastne stroške ali v njegovem imenu in na stroške najemnika izvajalec pogrebne dejavnosti) odstrani vence in cvetje z groba, poskrbi za odvoz odvečne zemlje na deponijo, očisti grob ter uredi gomilo. V kolikor tega v roku 15 dni najemnik ne stori, stori to upravljavec oz. izvajalec pogrebne dejavnosti na stroške najemnika. (2) Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev nizkih trajnic oz. grmovnic, ki so bile tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. 20. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Upravljavec ali izvajalec pogrebne dejavnosti po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 9 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 21. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) (1) Obisk pokopališča je dovoljen v času, ki ga določi in javno objavi upravljavec. (2) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; • izvaja storitve pokopališko pogrebnega moštva; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora; • z izdajo pisnega soglasja za izvedbo kamnoseških del za končno ureditev groba. (3) Kamnoseška dela se lahko opravljajo le od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, vendar ne uro pred in uro po pogrebu ter v času pogreba. 22. člen (prepovedi) (1) Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na pokopališče opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja. (2) Na pokopališču ni dovoljeno zlasti: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • onesnaženje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne slovesnosti, • brez pisnega soglasja upravljavca opravljati zidarska, kamnoseška in druga gradbena dela glede ureditve ali obnove groba, • lepiti ali kako drugače širiti reklamni material, • vstop s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. 10 Način oddaje grobov v najem 23. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem oz. v zakup (v nadaljevanju: najem) upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko je praviloma ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2051 24. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe in druge obveznosti najemojemalca. 25. člen (1) Prostor za grobove daje upravljavec v najem za določen čas, najmanj za 10 let in se lahko po poteku tega roka podaljša. Najemna pogodba se podaljša za čas nadaljnjih 10 let, v kolikor je 30 dni pred iztekom ne prekliče nobena od pogodbenih strank. (2) Če pogodbeni stranki pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba v 3 mesecih po preteku in razveljavitvi pogodbe o najemu. (3) Če tega ne stori, stori to upravljavec na stroške najemnika, grob oziroma prostor za grob pa po preteku mirovalne dobe odda drugemu v najem. (4) V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča. (5) Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi upravljavec. 26. člen V primeru smrti najemnika groba se najem prenese na dediča ali bližnje svojce (zakonec ali otroci), če teh ni, ostane grob v rokah upravljavca. 27. člen Po razveljavitvi pogodbe o najemu je grobni prostor opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku. 28. člen (1) Upravljavec razveljavi pogodbo o najemu v naslednjih primerih: • če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna grobnine za preteklo leto, • če najemnik ne vzdržuje grobnega prostora kljub opozorilu in ni sledu o obisku svojcev, • ob opustitvi pokopališča, • če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča in imena, • kadar tako zahteva načrt ureditve in razdelitve pokopališča. (2) V primeru tretje in pete alinee mora upravljavec o razveljavitvi pogodbe o najemu obvestiti najemnika vsaj šest mesecev pred opustitvijo pokopališča oz. ureditve in razdelitve pokopališča. (3) V primeru 5. alinee tega člena je upravljavec dolžan zagotoviti nadomestni prostor za premestitev pokojnikov, v kolikor tako zahtevajo svojci oz. najemniki grobov. 29. člen Uporabniki storitev iz tega odloka imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji določenimi v tem odloku in drugih odlokih s tega področja, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope. 30. člen (dolžnosti in pravice uporabnikov storitev in upravljavca Najemniki grobov so dolžni: • vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi, • spoštovati vsa določila iz pogodbe o najemu, • redno plačevati vzdrževalnino (grobnino-cena najema groba) za pokopališče, • urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasja upravljavca, • v primeru pokopa začasno odstraniti vse predmete na grobnem mestu, ki bi se lahko poškodovali, • upoštevati določila pokopališkega reda. 11 Posegi v prostor na pokopališču 31. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v petnajstih (15) dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. (5) Če najemnik ne vzdržuje nagrobnega spomenika in groba v celoti in je nagrobna oprema v takšnem stanju, da pomeni nevarnost za obiskovalce pokopališča ali sosednje grobove ali grob zaradi neurejenosti kvari izgled pokopališča, se šteje grob za opuščenega. 12 Grobovi 32. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališčih v občini so lahko naslednje zvrsti grobov: • enojni, • družinski ali dvojni, • žarni grobovi, • grobnice, • grobišča, kostnice in skupna grobišča, • prostor za raztros pepela in • prostor za anonimni pokop. 33. člen Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališčne oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba. Za vodenje pokopališkega katastra in načrt mora ustrezno skrbeti upravljavec. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2052 13 Okvirni tehnični normativi za grobove 34. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. (2) Družinski ali dvojni grobovi so tisti, kjer je grobni prostor večjih dimenzij od enojnega grobnega prostora, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V družinske grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. (3) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (4)Na pokopališčih so grobovi naslednjih dimenzij: Vrsta groba Dolžina Širina Globina Enojni grob 2,0 (2,4)* m 1,1 (1,2)* m min. 1,8 m Družinski grob ali dvojni grob 2,0 (2,4)* m 1,9 (2,2)* m min. 1,8 m Žarni grob 1,1 m 1,0 m / * velja za novi del pokopališča (5) Te dimenzije predstavljajo zunanji vidni obod in veljajo za na novo pridobljena grobna polja in preurejanje obstoječih grobnih polj. (6) Globina prvega pokopa v grob je najmanj 1,80 m. (7) Enojne in družinske grobove je dovoljeno poglobiti, da se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst. (8) Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,5 m in najmanj 0,3 m. Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m. 35. člen Nagrobni spomeniki, grobnice, nagrobne ograje in druga znamenja se postavijo v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove pokopališča in so lahko pokončni ali ležeči in ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,4 m in pri grobnicah največ do 2,0 m. 36. člen Obnova nagrobnih spomenikov in okvirjev ali spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je možno samo s pisnim soglasjem, ki ga izda upravljavec na podlagi vloge za izdajo soglasja najemnika groba, če je to izvedljivo na določeni lokaciji in v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. 37. člen Najemnik lahko prosto ureja notranji obod tradicionalnega grobnega polja, vendar na njem ne sme zasajati trajnic, ki bi po višini presegale nagrobni kamen oziroma spomenik, postavljen na tem grobnem polju. Najemnik mora skrbeti za urejenost grobnega polja, to pomeni, da grobno polje ne sme zaraščati. Če v primeru zaraščanja najemnik kljub pisnemu opozorilu upravljavca grobnega polja ne uredi, lahko upravljavec pogodbo o najemu enostransko prekine in ravna, kot da je grob opuščen in ga nameni za nadaljnji najem. 38. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 39. člen (grobnice) (1) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (2) Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če tako določeno s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče. 40. člen (grobišča, kostnice in skupna grobišča) (1) Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. (2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov. 41. člen (prostor za anonimni pokop) (1) Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. (2) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. (3) Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. 42. člen (prostor za raztros pepela) (1) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. (2) Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. 43. člen (mirovalna doba za grobove) (1)Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. (2)Mirovalna doba za pokop s krsto je deset let razen za pokop z žaro, kjer ni mirovalne dobe. (3) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe, razen za pokop z žaro. 14 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in storitev 44. člen (grobnina) (1) Grobnina (cena najema groba) je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. (2) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. (3) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča, upoštevajoč predhodna odstavka, s sklepom določi občina, ki pri tem upošteva tudi morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva, namenjena upravljanju tega pokopališča. (4) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2053 (5) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. 45. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki naslednje cene, ki jih potrdi občinski svet : • cena uporaba poslovilnega objekta ali mrliške vežice, • cena pogrebnega moštva ter izkopa in zasutja grobne jame, • cena prve ureditve groba, • cena najema groba (grobnina). 15 Pogrebna pristojbina 46. člen (pogrebna pristojbina) (1) Občina lahko določi pogrebno pristojbino. (2) Pogrebna pristojbina je denarni znesek, ki ga lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču in ki ga upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; (3) Pogrebno pristojbino, določi občinski svet Občine Cerkvenjak s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu občine. 16 Nadzor 47. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska inšpekcija in redarstvo. (2) Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcija izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja določb tega odloka. 17 Prekrški • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade; • vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne slovesnosti, • brez pisnega soglasja upravljavca opravlja zidarska, kamnoseška in druga gradbena dela glede ureditve ali obnove groba, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. 18 Prehodne in končna določbe 49. člen Dokler na pokopališču ni določen prostor raztros pepela, ta vrsta pokopa ni dovoljena. Dokler na pokopališču ni določen prostor za anonimni pokop, ta vrsta pokopa ni dovoljena. 50. člen (prenehanje veljavnosti in začetek veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti ter pokopališkem redu v Občini Cerkvenjak (Ur. l. RS, št. 102/2005). Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 35402-0003/2017 Datum: 10. 10. 2018 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 48. člen (prekrški) (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če: • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade, • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne slovesnosti, • brez pisnega soglasja upravljavca opravlja zidarska, kamnoseška in druga gradbena dela glede ureditve ali obnove groba, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. • opravlja vožnjo, ustavljanje ali parkiranje na pokopališču, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. (2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki se • nedostojno vede, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; 843. Pravilnik o spremembi Pravilnika o dodelitvi denarne nagrade zlatim maturantom, dijakom in študentom Občine Cerkvenjak Na podlagi 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/16) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 24. redni seji, dne 10. 10. 2018, sprejel naslednji PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O DODELITVI DENARNE NAGRADE ZLATIM MATURANTOM, DIJAKOM IN ŠTUDENTOM OBČINE CERKVENJAK 1. člen V Pravilniku o dodelitvi denarne nagrade zlatim maturantom, dijakom in študentom Občine Cerkvenjak (UGSO, št. 22/11 in 25/14) se v drugem odstavku 5. člena doda naslednje besedilo: »Če študentu ob zaključku šolanja ni potrebno posebej izdelati zaključne oz. diplomske naloge, dela ali seminarja, se za pridobitev denarne nagrade šteje njegova povprečna ocena študija, ki pa mora biti vsaj 8,0.« 2. člen Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2054 Številka: 007-5/2011 Datum: 10. 10. 2018 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan OBČINA DUPLEK 844. Odlok o 3. rebalansu proračunu Občine Duplek za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08- odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US in 40/12 - ZUJF in 14/2015-ZUUJFO) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 110/11 - ZDIU12, 46/13 ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415 in 38/14 -ZIPRS 1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZfisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 80/16 - ZIPRS1718 ) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 28. redni seji, dne 17.10.2018 sprejel ODLOK O 3. REBALANSU PRORAČUNU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2018 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o proračunu občine Duplek za leto 2018, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 3/2017 (objavljen dne 27.01.2017), št. 57/17 (objavljen dne 15.12.2017), št. 09/18 (objavljen dne 23.02.2018), ter št. 32/18 (objavljen dne 22.06.2018). 2. člen Spremeni se 2. člen odloka, ki po novem glasi: Skupni prihodki in odhodki proračuna za leto 2018 obsegajo: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIH0DKI(70+71+72+73+74+78) 5.664.683 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.209.815 70 DAVČNI PRIHODKI 4.248.365 700 Davki na dohodek in dobiček 3.816.305 703 Davki na premoženje 319.310 704 Domači davki na blago in storitve 112.750 71 NEDAVČNI PRIHODKI 961.450 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 391.050 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 711 Takse in pristojbine 5.000 712 Globe in druge denarne kazni 16.600 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 19.500 714 Drugi nedavčni prihodki 529.300 72 KAPITALSKI PRIHODKI 240.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 50.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 190.000 73 PREJETE DONACIJE 2.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 212.868 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 212.868 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna (eu sredstva) 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 6.861.183 40 TEKOČI ODHODKI 1.961.116 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 573.170 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 87.510 402 Izdatki za blago in storitve 1.212.936 403 Plačila domačih obresti 39.500 409 Rezerve 48.000 41 TEKOČI TRANSFERI 2.530.704 410 Subvencije 59.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.817.950 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 194.120 413 Drugi tekoči domači transferi 459.634 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.300.163 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.300.163 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 69.200 431 Investicijski transfer pravnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 25.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 44.200 I. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -1.196.500 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 150.000 St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2055 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 150.000 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 440 DANA POSOJILA 150.000 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 150.000 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (50) 1.131.868 50 ZADOLŽEVANJE 1.131.868 500 Domače zadolževanje 1.131.868 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 334.070 55 ODPLAČILA DOLGA 334.070 550 Odplačila domačega dolga 334.070 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -248.702 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 797.798 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.196.500 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 248.702 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek. 3. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu občine Duplek za leto 2018, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 03/2017, 57/2017, 09/2018 ter 32/2018 ostanejo nespremenjena. 4. člen Spremembe in dopolnitve odloka pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-8/2018-7 Datum:18.10.2018 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 845. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Duplek Na podlagi drugega odstavka 132. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 28. redni seji, dne 17.10.2018 sprejel ODLOK O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI DUPLEK 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa višino stroškov lokacijske preveritve, ki jih Občina Duplek zaračuna investitorju oziroma pobudniku, razen če je investitor oziroma pobudnik Občina Duplek, kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve na podlagi pobude investitorja gradnje na posamični poselitvi, investitorja, ki želi odstopiti od prostorskih izvedbenih pogojev ali izvesti dopolnilne prostorske ureditve ali posege v prostor, ali pobudnika začasne rabe prostora. 2. člen (višina nadomestila stroškov) Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo: • za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1.464,00 € z DDV, • za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 1.464,00 € z DDV, • za omogočanje začasne rabe prostora 1.464,00 € z DDV. 3. člen (način plačila nadomestila stroškov) (1) Vlagatelj poda vlogo za izvedbo postopka lokacijske preveritve na obrazcu Občine Duplek s priloženim elaboratom (projektno dokumentacijo nameravane gradnje) in plača upravno takso po taksni tarifi za vloge. Občina preveri skladnost elaborata z določbami ZUreP-2 in v kolikor meni, da ustreza in se postopek lahko nadaljuje, izda sklep o plačilu stroškov izvedbe lokacijske preveritve. Obveznost plačila nadomestila stroškov lokacijske preveritve nastane takrat, ko zavezanec prejme sklep o plačilu. (2) Sklep mora vsebovati za fizično osebo osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino stroškov in pravno podlago za njihovo odmero, rok plačila nadomestila stroškov (v 15 dneh od vročitve sklepa), številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če se nadomestila stroškov ne plača v predpisanem roku. (3) Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-8/2018-4 Datum: 18.10.2018 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 846. Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Duplek St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2056 Na podlagi drugega odstavka 109. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 28. redni seji dne 17.10.2018 sprejel ODLOK O DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE DUPLEK 1. člen (vsebina odloka) Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Duplek določa: • višino takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembe namenske rabe prostora, • način plačevanja takse in • posledice neplačila takse. 2. člen (višina takse) (1) Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora iz prejšnjega odstavka znaša: • za spremembo osnovne namenske rabe prostora v stavbna zemljišča: 300 evrov, • za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora: 150 evrov. (2) Za pobudo za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) se taksa ne plača. (3) V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. (4) Vlagatelji pobud za spremembo namenske rabe prostora so dolžni financirati tudi izdelavo dodatnih gradiv, ki bodo na podlagi veljavne prostorske zakonodaje obvezna pri nadaljnji obravnavi posamezne pobude. (5) Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude. 3. člen (način plačila takse) (1) Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude. (2) Taksna obveznost nastane takrat, ko je v vložišču občine vložena ali prejeta pisna pobuda spremembe namenske rabe. (3) Taksa se plača negotovinsko z veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če taksni zavezanec plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z navedbo reference, določene za plačilo takse organa, ki je pristojen za opravo dejanja oziroma vodenje postopka. (4) Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od zavezanca takšno vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača. (5) V kolikor v danem roku taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-8/2018-5 Datum: 18.10.2018 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 847. Odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju Občine Duplek Na podlagi četrtega odstavka 186. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 28. redni seji dne 17.10.2018 sprejel ODLOK O OBMOČJIH OBVEZNEGA SOGLASJA ZA SPREMINJANJE MEJE PARCELE NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa območje obveznega soglasja Občine Duplek za spreminjanje meje zemljiške parcele. 2. člen (območje obveznega soglasja) (1) Soglasje za spreminjanje meje zemljiške parcele je na območju Občine Duplek obvezno na stavbnih zemljiščih, določenih z občinskim prostorskim načrtom za Občino Duplek. (2) Območje obveznega soglasja za spreminjanje meje zemljiške parcele je določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. 3. člen (izjeme) Soglasje ni potrebno v naslednjih primerih spreminjanja mej: • za potrebe izgradnje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, • za potrebe izvedbe prostorskih ureditev na področju družbene infrastrukture lokalnega pomena, • za potrebe gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj, katerih investitor ali soinvestitor je Občina Duplek. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2057 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-8/2018-3 Datum: 18.10.2018 Cena velja za najem šotora ali/in pagod za tri dni (dve noči) in vključuje navodila najemniku za postavitev ter nadzor nad postavitvijo s strani občine. Društvom iz Občine Duplek, se za prireditve javnega pomena, obračuna le strošek postavitve šotora ali/in pagod. V. Najem prostora za piknik pri gradu Vurberk Občina Duplek Mitja Horvat, župan 1dan 50,00 € VI. Splošne določbe 848. Sklep o cenah uporabe občinskih dvoran, prireditvenega šotora in pagod ter piknik prostora pri gradu Vurberk Na podlagi 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 28. redni seji dne 17.10.2018 sprejel SKLEP O CENAH UPORABE OBČINSKIH DVORAN, PRIREDITVENEGA ŠOTORA IN PAGOD TER PIKNIK PROSTORA PRI GRADU VURBERK Vse cene vključujejo DDV. Občina sklene z uporabnikom dvorane ali šotora pogodbo o najemu oz. uporabi, s katero se dogovorijo medsebojne pravice in obveznosti. Z dnem sprejema tega sklepa preneha veljati sklep o cenah uporabe dvoran Dvorjane, Korena, Vurberk in Sp. Duplek z dne 25.4.2018. Številka: 0323-8/2018-6 Datum: 17.10.2018 Občina Duplek Mitja Horvat, župan I. Najem dvoran Cene, sprejete s tem sklepom, se uporabljajo za enkratno uporabo dvoran in veljajo za uporabo največ do 24 ur. Dvorana Uporaba prostora Uporaba kuhinje kurjava CENA SKUPAJ DVORJANE 60 € 20 € 20 € 100 € KORENA 160 € 20 € 20 € 200 € VURBEK 80 € / 20 € 100 € SPODNJI 80 € / 20 € 100 € DUPLEK V primeru uporabe dvorane za potrebe sedmine se cena uporabe obračuna v deležu 50% polne cene. Delež cene za kurjavo se plača, če je potrebno v času uporabe dvorano ogrevati. Če se dvorana uporablja za prireditev, za katero se prodajajo vstopnice, je cena uporabe 10 % od pobrane vstopnine, če znaša to več kot znaša skupna cena. 849. Sklep o cenah storitve pomoči na domu Na podlagi 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 28. redni seji dne 17.10.2018 sprejel naslednji SKLEP O CENAH STORITVE POMOČI NA DOMU 1. Občinski svet Občine Duplek daje soglasje k ceni storitve pomoči na domu, ki za leto 2018, ob delavnikih in sobotah, znaša 16,99 € na uro, za uporabnika storitve pa 4,97 € na uro. Cena se uveljavi s 1.10.2018. 2. Občinski svet Občine Duplek daje soglasje k ceni storitve pomoči na domu ob nedeljah, ki za leto 2018 znaša 23,95 € na uro, za uporabnika storitve pa 7,00 € na uro. Cena se uveljavi s 1.10.2018. II. Izposoja klopi in miz: 1 komplet: 2 klopi in miza 3€/dan 1 klop 0,50 €/na dan 1 miza 2 €/dan III. Čiščenje prtov: 1 veliki prt 2 € 1 mali prt 1,80 € 3. Občinski svet Občine Duplek daje soglasje k ceni storitve pomoči na domu ob praznikih, ki za leto 2018 znaša 25,34 € na uro, za uporabnika storitve pa 7,41 € na uro. Cena se uveljavi s 1.10.2018. Številka:0323-8/2018-9 Datum: 17.10.2018 Občina Duplek Mitja Horvat, župan IV. Izposoja montažnega prireditvenega šotora dimenzije max. 15 x 35 m in pagod (max. 3, v velikosti 5 x 5 m): 1x prireditveni šotor (7 členov) 1000,00 € minimalno 2 člena 500 € vsak nadaljnji člen dodatno 100 € 1 x pagoda 100 € OBČINA GORIŠNICA 850. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Gorišnica Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2058 Uradno prečiščeno besedilo 2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 15. člena Statuta občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17) je Občinski svet občine Gorišnica na svoji 20. redni seji, dne 11.10. 2018 sprejel naslednji ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI GORIŠNICA I. Splošne določbe 1. člen ( vsebina) (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v občini Gorišnica (v nadaljevanju: odlok) določa: • zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse, • način plačevanja turistične in promocijske takse, • način vodenja evidence turistične in promocijske takse, • nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje občine Gorišnica. II. Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse 2. člen ( zavezanci) Zavezanci za plačilo turistične in promocijske takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu, ki jih opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) (v nadaljevanju: ZSRT-1), 3. člen (višina turistične takse) (1) Turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 0,70 eurov. Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse. Na osnovi slednjega znaša promocijska taksa 0,18 eura, skupna višina obeh taks znaša 0,88 eura na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,35 eurov za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,09 eurov, skupna višina obeh taks znaša 0,44 eurov na osebo na dan. (3) Višina turistične takse, ki je opredeljena s tem členom odloka, se spremeni v sorazmerni višini, kot se zviša znesek turistične takse, ki jo uskladi Vlada Republike Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 17. člena ZSRT-1. Spremembo občina objavi na svojih spletnih straneh, kjer opredeli tudi nov znesek turistične in promocijske takse. III. Način plačevanja turistične takse 4. člen (plačilo turistične in promocijske takse) (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine, oziroma agencije iz 5. člena ZSRT-1. (2) Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka zavezanci iz prvega odstavka tega člena nakažejo na poseben račun občine Gorišnica in na predpisan način, ki je objavljen na spletnih straneh občine, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. IV. Vodenje evidece turistične in promocijske takse 5. člen (evidenca turistične takse) (3) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (4) Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: • podatek o številu prenočitev posameznega gosta, • skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta; • skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta; • če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (5) Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (6) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. (7) Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno. V. Nadzor in kazenske določbe 6. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna Skupna občinska uprava Spodnje podravje, medobčinski inšpektorat in redarstvo. 7. člen (kazenske določbe) (1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične takse skladno z 11. členom tega odloka. (2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (4) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje. VI. Prehodne in končne določbe 8. člen (prenehanje veljavnosti predpisov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/12). 9. člen (uveljavitev nove turistične takse) Do 31. 12. 2018 se zaračunava turistično takso za prenočevanje, kot jo opredeljuje Odlok o turistični taksi občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/12), od 1. 1. 2019 dalje pa se za višino turistične takse uporablja določila tega odloka, vključno s predpisano promocijsko takso. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2059 10. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-5/2018 Datum: 12.10. 2018 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan 851. Odlok o javnem redu in miru v Občini Gorišnica Na podlagi 3. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru /ZJRM-1/ (Uradni list RS, št. 70/06) in 15. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17) je Občinski svet Občine Gorišnica na svoji 20. seji dne 11.10.2018 sprejel ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI GORIŠNICA 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa ukrepe v Občini Gorišnica (v nadaljevanju: občina) za varovanje javnega reda in miru ter ukrepe za varovanje ljudi, premoženja, okolja in zunanje podobe kraja. Ta odlok tudi določa ravnanja, ki jih morajo opravljati posamezniki oziroma se jih morajo vzdržati zaradi varovanja javnega reda in miru, ljudi in premoženja ter vzdrževanja čistega okolja in zunanje podobe občine. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol 3. člen (skrb za javni red in mir) Vsakdo, ki se nahaja na območju občine, je dolžan ravnati tako, da ne moti, ovira ali vznemirja drugih oseb pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku. Prav tako se je vsakdo, ki se nahaja na območju občine, dolžan vzdržati ravnanj, ki bo ostalim lahko povzročala škodo na zdravju, osebnosti ali premoženju. 4. člen (pomen izrazov) V odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: • javne površine - so nepremičnine, ki so v lasti občine oziroma ožjih delov občine ali imajo status javnega dobrega in so brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopne vsakomur (ceste, parki, ulice, igrišča in podobno); • zasebne površine - so nepremičnine, ki so v zasebni lasti in do katerih je dostop dovoljen zgolj s soglasjem lastnika, posestnika ali druge upravičene osebe. 5. člen (odgovorne osebe) Za prekrške iz tega odloka so lahko odgovorni tudi pravne osebe, samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter odgovorne osebe teh subjektov. 2. Varovanje javnega reda in miru 6. člen (varovanje javnega reda in miru) Z namenom varovanja javnega reda in miru je prepovedano: • točiti in uživati alkoholne pijače na javnih površinah - v parkih, na zelenicah, na otroških ali športnih igriščih, pred prodajalnami, na območju javnih zavodov, na ulici in na drugih javnih površinah ter izven prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač, razen v primeru dovoljenih javnih prireditev; • po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati ali nadlegovati ljudi z zbiranjem podatkov, izjav ali na vsiljiv način prodajati artikle, razen, ko je to izrecno dovoljeno ali določeno; • zadrževanje na območju pokopališča z namenom druženja, zabave, kajenja, počitka, uživanja hrane in pijače ali drugo ravnanje v nasprotju s pieteto prostora; • vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na javne površine, kjer je vstop omejen ali prepovedan in je omejitev ali prepoved vidno označena; • prestaviti, odstraniti, prevračati, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, žive meje, zidove, škarpe, poštne nabiralnike, zaščitne ograje, klopi, ograje, posode za odpadke, cvetlične posode, stojala za kolesa, igrala na otroških igriščih in druge naprave ali predmete za splošno rabo na javnih mestih; • uriniranje ali opravljanje velike potrebe na ulicah, cestah, pločnikih, parkiriščih, igriščih, rekreacijskih poteh in drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi ter rekreaciji občanov ali igri otrok; • zalivati vrtove, prati avtomobile ali na druge podobne načine uporabljati vodo iz javnega vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje v te namene omejeno; 7. člen (javni shodi in prireditve) Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu ali javni prireditvi, ki se organizira na javnih površinah, je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator. Organizator oziroma vodja iz prejšnjega odstavka imata naslednje obveznosti: • poskrbeti, da je prireditveni prostor v času trajanja shoda oziroma prireditve opremljen z ustreznimi posodami za odpadke ter z ustreznimi stranišči; • v roku 24 ur po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale naprave ter stanje prireditvenega prostora zapustiti, kot je bilo pred prireditvijo, razen če je v soglasju za prireditev postavljen drugačen rok; • zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz dovoljenja o dovolitvi prireditve, katerega izda pristojni upravni organ. 3. Varstvo ljudi in premoženja 8. člen (varovanje ljudi in premoženja) (1) Z namenom varovanja ljudi in premoženja je prepovedano: • odstranjevati, poškodovati ali uničevati stvari, ki so v lasti občine; St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2060 • imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino na javnih površinah, kjer obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi; • z brezobzirno vožnjo škropiti ljudi ali pročelja stavb ter drugih objektov; • na ograje in zidove ob javnih poteh postavljati nevarne predmete, ki lahko povzročijo ogrožanje zdravja mimoidočih; • nepravilno uporabljati igrala na igriščih ali naprave v parkih in rekreacijskih poteh, tako da ima lahko to za posledico poškodbe ali uničenje igral in naprav oziroma ogrožanje drugih ljudi; • dovoliti domačim živalim, da povzročajo škodo na javnih površinah; • parkirati motorna vozila ali kolesa na zelenih površinah, ki niso namenjena prometu tovrstnih vozil; • v neposredni bližini stanovanjskih stavb sežigati oziroma kuriti na prostem travo, listje ali druge odpadke, če se s tem moti okolico ali povzroča nevarnost požarov; • uničevati cvetje, drevje ali grmovje, žive meje, klopi, cvetlične posode, igrala, zaščitne ograje in druge naprave; • metati kamenje ali druge predmete, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi ali premoženja; • na pokopališčih in ob mrliških vežicah in kapelicah nedovoljeno odnašati ali uničevati cvetje ali sveče; • kampirati na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika; • brez dovoljenja pisati ali risati po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih. (2) Z namenom varovanja ljudi in premoženja morajo lastniki ali upravniki stanovanjskih, poslovnih ali drugih prostorov: • odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost ljudi na javnih površinah; • odstraniti drevesa, oziroma suhe veje dreves, plodov in listje, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo na javne površine in s tem ogrožajo varnost mimoidočih. 4. Varstvo okolja in zunanje podobe kraja 9. člen (varovanje okolja in zunanje podobe kraja) (1) Z namenom varovanja okolja, čistoče in zunanje podobe kraja je prepovedano: • odlagati kakršenkoli material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drugi objekt za splošno rabo; • postavljati montažne in druge objekte na javnih površinah brez ustreznega soglasja; • postavljati graditi objekte (garaže, lope, nadstreške ...) na javnih in zasebnih površinah brez ustreznih upravnih dovoljenj, v primerih, ko ni predpisano upravno dovoljenje pa brez soglasja lastnika zemljišča; • metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, žvečilne gumije, izpljunke in injekcijske igle ter brizgalke na pločnike, ceste ali druge javne površine; • prazniti vsebino kemičnih in ostalih vrst stranišč, avtodomov in avtomobilskih prikolic na javne površine ali v naravno okolje; • metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročajo njihovo zamašitev; • prati in popravljati vozila na javnih površinah, razen nujnih popravil; • zlivati odpadna olja in organske odpadke v kanalizacijo (cestne jaške in stranišča); • iztepati, izlivati ali metati z večstanovanjskih objektov in objektov, ki mejijo na javno površino karkoli, kar povzroča nesnago ali ogroža zdravje ljudi; • v naseljih nameščati razne piskače in druge naprave, ki povzročajo hrup z namenom odganjanja živali; omejitev ne velja za nameščanje in uporabo klopotcev v času dozorevanja grozdja; • trgati in uničevati cvetje na zelenicah, cvetličnih koritih in gredah, uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v parkih, javnih nasadih ali hoditi po zelenih površinah; • v naseljih škropljenje rastlin z motornimi škropilnicami ali ročnimi škropilnicami tako, da škropivo odnaša na sosedovo zemljišče; • saditi ali gojiti rastline v koridorju komunalnih vodov ali v taki bližini javne površine ali zgradbe, da rastline škodujejo komunalnim vodom ali povzročajo škodo na javni površini ali zgradbi, brez ustreznega soglasja; • pri čiščenju snega s pločnikov ali z dvorišč, metati sneg na vozišča ali metati sneg iz vozišč in dvorišč na pločnike in kolesarske steze ter na sosedovo ograjo ali čez ograjo; • spuščanje vode od pranja vozil in kmetijske mehanizacije iz zasebnih površin na javne površine; • onesnaževanje javnih poti. (2) Z namenom varovanja okolja, čistoče in zunanje podobe kraja so lastniki, najemniki ali uporabniki ter upravljavci stanovanjskih, poslovnih ali drugih zgradb ter lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč dolžni: • na pripadajočem zemljišču stavb in na nezazidanih stavbnih zemljiščih poskrbeti, da so ta zemljišča očiščena, vzdrževana in urejena tako, da so v sezoni rasti trave pokošena, in sicer najmanj dvakrat, prvič najkasneje do 1. 7., drugič pa do 30. 9. v tekočem letu; • poskrbeti za obrezovanje grmovnic, dreves in živih mej tako, da ne segajo čez mejo parcele na javno površino ali na drug način ogrožajo varnost občanov; • redno vzdrževati okolje zaradi zatiranja agresivnih plevelov ter zatiranja rastlinskih bolezni, škodljivcev in parazitov. 5. Obveznosti lastnikov živali 10. člen (obveznost lastnikov živali) (1) Živali ni dovoljeno voditi na otroška in športna igrišča, v bližino šol in vrtcev, javnih kopališč, pokopališč in drugih javnih prostor, ki jim niso namenjene. Ta prepoved ne velja za živali, ki jih pri svojem delu uporabljajo pooblaščene osebe ali živali, ki se uporablajo kot vodiči ali pomočniki (npr. psi-vodiči slepim). (2) Lastniki morajo svoje živali na ulicah in trgih, parkih, rekreacijskih in vseh drugih javnih površinah, kjer so živali dovoljene, ves čas imeti na povodcih. Agresivne oziroma popadljive živali morajo na teh površinah nositi tudi nagobčnik. (3) Lastniki živali so dolžni za svojimi živalmi počistiti iztrebke. V ta namen so dolžni imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje iztrebkov in ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu. (4) Vsak skrbnik in lastnik živali je v naselju dolžan uporabljati in upoštevati smetnjake, ki so namenjeni za živalske iztrebke, in prostore, ki so temu namenjeni. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2061 (5) V primeru, da na določenem območju ni smetnjakov za živalske iztrebke, mora skrbnik ali lastnik živali iztrebke po-čistiti tako, da jih zavije v ustrezno vrečko in odloži v smetnjak za komunalne odpadke. (6) Izjemoma lahko uporabo živali za ježo ali za vleko vprežnega vozila na drugih javnih površinah z odločbo odobri pristojni občinski organ, v kolikor je predvidena uporaba živali pri izvedbi javne prireditve ali zasebne prireditve (razne povorke, poroke z uporabo kočije,.). 6. Kampiranje 11. člen (območja dovoljenega kampiranja) V občini na javnih površinah no dovoljeno kampiranje, na zasebnih pa le s soglasjem lastnika zemljišča. 12. člen (pogoji kampiranja) (1) Kampiranje na krajih iz prejšnjega odstavka je dovoljeno s soglasjem lastnika zemljišča, če se s tem ne moti lastnikov oz uporabnikov sosednjih zemljišč. (2) Pri kampiranju je potrebno spoštovati prepoved motenja miru in počitka s povzročanjem hrupa med 22.00 in 6.00 uro. (3) Osebe, ki so kampirale, so dolžne za seboj počistiti in vzpostaviti stanje kot je bilo pred kampiranjem. 7. Nadzor 13. člen (nadzor) Za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka so pristojni občinski inšpektorji in občinski redarji. 8. Kazenske določbe 14. člen (prekrški) (1) Z globo 80 evrov se kaznuje posameznik, ki: • ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto in sedmo alinejo prvega odstavka 6. člena, • ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena in prvim odstavkom 10. člena, • ne ravna v skladu z 7. členom, drugim odstavkom 9. člena in drugim odstavkom 10. člena, • ravna v nasprotju z 11., 12. in 13. členom. (2) Z globo 200 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki: • ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto in sedmo alinejo prvega odstavka 6. člena, • ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena in prvim odstavkom 10. člena, • ne ravna v skladu s 7. členom, drugim odstavkom 9. člena in drugim odstavkom 10. člena, • ravna v nasprotju z 11., 12. in 13. členom. (3) Z globo 100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. 9. Prehodne in končne določbe 15. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o javnem redu v Občini Gorišnica (Uradni list RS št 68/98). 16. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-6/2018 Datum: 11.10.2018 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan 852. Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Gorišnica Na podlagi 23., 24. in 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji /ZVRK/ (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 11/11, 28/11 - odl. US in 98/13) in 15. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 57/2017) je Občinski svet Občine Gorišnica na 20. redni seji dne 11.10. 2018 sprejel SKLEP O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV ORGANIZATORJEM VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE V OBČINI GORIŠNICA 1. člen S tem sklepom se določijo kriteriji za delno povračilo stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Gorišnica. 2. člen (1) Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet ne smejo preseči 0,40 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. (2) Stroški volilne kampanje za župana ne smejo preseči 0,25 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. Če pride do drugega kroga glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 EUR na posameznega volilnega upravičenca v občini. 3. člen Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za svetnike, katerih listam so pripadli mandati za svetnike v občinskem svetu, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja. 4. člen (1) Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali in sicer 0,12 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja. (2) Če pride do drugega kroga glasovanja sta kandidata, ki kandidirata na vnovičnem glasovanju, upravičena do povrnitve stroškov v višini 0,12 EUR na dobljeni glas, vendar le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2062 5. člen Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrne stroške volilne kampanje iz proračuna Občine Gorišnica v roku 30 dni po predložitvi poročila Občinskemu svetu Občine Gorišnica in Računskemu sodišču Republike Slovenije. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Z dnem uveljavitve tega sklepa, preneha veljati Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Gorišnica, št.:007-10/2010, z dne 23.12.2010. Številka: 007-9/2018 Datum:12.10.2018 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan 853. Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v Osnovni šoli Gorišnica v Občini Gorišnica Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Ur.l.RS, št. 100/05 in spremembe), 19. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo ( Ur.l.RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in Statuta Občine Gorišnica je Občinski svet Občine Gorišnica na 20. seji dne 11.10.2018 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CENE PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE V OSNOVNI ŠOLI GORIŠNICA V OBČINI GORIŠNICA 1. člen Cene programov dnevnega varstva za predšolske otroke v Osnovni šoli Gorišnica v Občini Gorišnica ostajajo od 1.11.2018 nespremenjene in sicer mesečno na otroka : • prva starostna skupina (od 1 do 3 let) 440,19 eur/mesec • druga starostna skupina (od 3 do 6 let) 329,27 eur/mesec • kombiniran oddelek, glede na starost otroka (od 2 do3 let) 440,19 eur/mesec, (od 3 do 4let) 329,27 eur/mesec. 2. člen Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. odstavka tega sklepa znaša 2,20 eur. Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške živil od prvega dne odsotnosti, če je bila odsotnost javljena do 8.30 ure, oziroma od naslednjega dne javljene odsotnosti. 3. člen Starši otrok, za katere je Občina Gorišnica po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, lahko: • uveljavijo rezervacijo otrok v poletnih mesecih v višini 50% prispevka staršev, določeno z odločbo, za en mesec, • uveljavijo znižanje plačila za čas odsotnosti otroka zaradi bolezni več kot 30 dni, na podlagi zdravniškega potrdila, v višini 50% prispevka staršev, določeno z odločbo. 4. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o določitvi cene programov predšolske vzgoje v Osnovni šoli Gorišnica v Občini Gorišnica z dne 16.10.2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.55/2017). 5. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1.11.2018. Številka: 007-7/2018 Datum: 12.10.2018 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan 854. Sklep o določitvi vrste in števila oddelkov ter števila otrok v posameznem oddelku vrtca Na podlagi 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 in spremembe), 24.člena in 25.člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ( Uradni list RS, št. 27/2014 in spremembe) in Statuta Občine Gorišnica je Občinski svet Občine Gorišnica na 20. seji, dne 11.10.2018 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VRSTE IN ŠTEVILA ODDELKOV TER ŠTEVILA OTROK V POSAMEZNEM ODDELKU VRTCA 1. člen Občina Gorišnica, ustanoviteljica javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorišnica, soglaša, da je v šolskem letu 2018/2019 oblikovano 10 oddelkov vrtca in sicer: • 4 homogeni oddelki prve starostne skupine, • 5 homogeni oddelki druge starostne skupine in • 1 kombinirana oddelka. 2. člen Občina Gorišnica soglaša, da se v primeru potrebe, poviša normativ za dva(2) otroka v posameznem oddelku. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-8/2018 Datum: 12.10.2018 Občina Gorišnica Jožef Kokot, župan OBČINA KOBILJE 855. Odlok o rebalansu proračuna Občine Kobilje za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve ) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2063 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZTB-B) in 14. člena Statuta Občine Kobilje ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011 ) je Občinski svet Občine Kobilje na 16. izredni seji dne 30.8.2018 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE KOBILJE ZA LETO 2018 1. člen V odloku o proračunu občine Kobilje za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 611.962,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 469.427,00 70 DAVČNI PRIHODKI 393.807,00 700 Davki na dohodek in dobiček 360.557,00 703 Davki na premoženje 30.600,00 704 Domači davki na blago in storitve 2.650,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 75.620,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 26.300,00 711 Takse in pristojbine 0,00 712 Globe in druge denarne kazni 0,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 49.320,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 7.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 7.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 135.535,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 135.535,00 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 691.880,77 40 TEKOČI ODHODKI 295.394,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 80.000,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 12.419,00 402 Izdatki za blago in storitve 196.975,00 403 Plačila domačih obresti 0,00 409 Rezerve 6.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 207.278,00 410 Subvencije 10.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 75.562,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 28.066,00 413 Drugi tekoči domači transferi 93.250,00 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 170.197,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 170.197,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 19.011,77 430 Investicijski transferi 19.011,77 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) -79.918,77 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0,00 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2064 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 0,00 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 41.027,00 50 ZADOLŽEVANJE 41.027,00 500 Domače zadolževanje 41.027,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0,00 55 ODPLAČILA DOLGA 0,00 550 Odplačila domačega dolga 0,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 38.891,77 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 41.027,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 79.918,77 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 38.891,77 2. člen Splošni in posebni del proračuna in načrt razvojnih programov z obrazložitvami so sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Štev.: 262 Datum: 30.8.2018 Občina Kobilje Robert Ščap, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 856. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 (2. rebalans) Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 25. redni seji, dne 11. oktobra 2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2018 (2. REBALANS) 1. člen V Odloku o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 (UGSO, št. 09/18 in 32/18) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, na ravni podskupin kontov, se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.351.671 TEKOČI ODHODKI (70+71) 2.967.435 70 DAVČNI PRIHODKI 2.244.623 700 Davki na dohodek in dobiček 2.025.362 703 Davki na premoženje 167.721 704 Domači davki na blago in storitve 51.540 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 722.812 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 369.621 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 2.120 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 246.614 714 Drugi nedavčni prihodki 102.457 72 KAPITALSKI PRIHODKI 40.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 40.000 73 PREJETE DONACIJE 7.720 730 Prejete donacije iz domačih virov 7.720 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 336.516 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 300.539 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 35.977 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.911.610 St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2065 40 TEKOČI ODHODKI 1.498.580 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 414.268 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 66.381 402 Izdatki za blago in storitve 955.197 403 Plačila domačih obresti 6.800 409 Rezerve 55.934 41 TEKOČI TRANSFERI 1.380.982 410 Subvencije 83.457 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 905.577 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 96.097 413 Drugi tekoči domači transferi 295.851 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.005.758 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.005.758 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 26.290 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 10.100 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 16.190 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -559.939 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 111.556 50 ZADOLŽEVANJE 111.556 500 Domače zadolževanje 111.556 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 186.808 55 ODPLAČILA DOLGA 186.808 550 Odplačila domačega dolga 186.808 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -635.191 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -75.252 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 559.939 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 635.191 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 4101-0002/2018 Datum: 11. 10. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 857. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -Uradno prečiščeno besedilo 2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in na podlagi 5. člena statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 25. redni seji, dne 11.10.2018, sprejel ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI LOVRENC NA POHORJU I. Splošne določbe 1. člen (vsebina) (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v občini Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: odlok) določa: St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2066 • zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse, • način plačevanja turistične in promocijske takse, • način vodenja evidence turistične in promocijske takse, • nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje občine Lovrenc na Pohorju. 2. člen (pristojnost) Za izvajanje tega odloka je pristojen organ občinske uprave, ki opravlja naloge s področja financ in turizma. Občinski organ odgovoren je pristojen za: • vodenje prihodkov občine iz naslova turistične in promocijske takse, • vzpostavitev in vodenje evidence zavezancev za plačilo turistične in promocijske takse za prenočevanje, • izdajo plačilnih nalogov, v primerih, ko turistična in promocijska taksa nista plačani, • vodenje postopkov v povezavi z ugovori na plačilni nalog kot slednje opredeljuje 24. člen ZSRT-1, • potrjevanje izvršljivosti plačilnih nalogov, ki jih pošlje pristojnemu davčnemu organu v izvršitev, • nakazovanje promocijske takse na poseben račun javne agencije, ki izvaja dejavnost nacionalne turistične organizacije za načrtovanje in izvajanje trženja celovite turistične ponudbe Slovenije. II. Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse 3. člen (zavezanci) Zavezanci za plačilo turistične in promocijske takse so: • državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu, ki jih opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) (v nadaljevanju: ZSRT-1). 4. člen (višina turistične in promocijske takse) (1) Turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 0,80 eurov, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,20 eurov, skupna višina obeh taks znaša 1,00 eurov na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične in promocijske takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,40 eurov za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje pa znaša promocijska taksa 0,10 eurov, skupna višina obeh taks znaša 0,50 eurov na osebo na dan. (3) Višina turistične in promocijske takse, ki je opredeljena s tem členom odloka, se spremeni v sorazmerni višini, kot se zviša znesek turistične takse, ki jo uskladi Vlada Republike Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 17. člena ZSRT-1. Spremembo občina objavi na svojih spletnih straneh, kjer opredeli tudi nov znesek turistične in promocijske takse. 5. člen (oprostitve plačila turistične in promocijske takse) (1) Poleg zavezancev, ki so v prvem odstavku 18. členu ZSRT-1 oproščeni plačila turistične in promocijske takse za prenočevanje pod pogoji iz 6. člena tega odloka, so dodatno popolno oproščeni plačila turistične takse in posledično promocijske takse tudi: • udeleženci programov in njihovi vodje oziroma mentorji, ki jih izvajajo društva, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture, športa, sociale za programe, ki jih izvajajo na nepridobitni podlagi v obdobju od 1. oktobra do vključno 31. maja, • udeleženci mednarodnih programov in njihove vodje oziroma mentorji, katerih izvedbo sofinancira občina (za mednarodni program se šteje program na katerem sodelujejo udeleženci najmanj 3 različnih tujih držav), • udeleženci mednarodnih in medobčinskih prireditev, ki so pomembne za turistično promocijo občine in katerih nočitev plača organizator prireditve, • osebe, ki prihajajo v občino v okviru evropskih programov/projektov/operacij za vseživljenjsko učenje, prostovoljstvo, aktivno državljanstvo in mednarodno mobilnost, • udeleženci in mentorji humanitarnih programov in storitev, ki jih za doseganje plemenitih človekoljubnih ciljev, po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti v javnem interesu organizirajo in izvajajo društva in druge humanitarne organizacije kot humanitarno dejavnost skladno z določili zakona, ki ureja humanitarne organizacije, • gojenci socialnovarstvenih zavodov, • osebe, ki so vključene v brezplačne delovne akcije za izvajanje določenih programov na območju občine, • študenti do dopolnjenega 26. leta starosti, • osebe, ki so člani slovenskih reprezentanc, • udeleženci državnih tekmovanj, • osebe, ki prenočujejo v avtodomih na počivališčih za avtodome. (2) Poleg zavezancev, ki so v drugem odstavku 18. členu ZSRT-1 oproščeni plačila turistične in promocijske takse za prenočevanje v višini 50 odstotkov pod pogoji iz 6. člena tega odloka, so dodatno oproščeni plačila turistične in promocijske takse v višini 50 odstotkov tudi: • osebe, ki prenočujejo v kampih, • osebe, ki prenočujejo v planinskih domovih, planinskih kočah, lovskih kočah in domovih. 6. člen (dokazila in vloga za oprostitev) (1) Kot dokazilo za oprostitev plačila turistične in promocijske takse za učence, dijake in študente ter njihove vodje oziroma mentorje, za udeležbo na strokovnih ekskurzijah in podobnih oblikah dela, ki jih izvajajo na nepridobitni podlagi vzgojno-izobraževalne ustanove, se štejejo tiste vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so kot take navedene na seznamu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva pristojnega za izobraževanje. Oprostitev plačila turistične takse velja tudi za vzgojno-izobraževalne ustanove iz zamejstva. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila preveri ali je vzgojno-izobraževalna ustanove na seznamu oz. iz zamejstva in sledenje vpiše v evidenco iz 8. člena tega odloka. (2) Do oprostitve plačila turistične in promocijske takse so v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 18. člena ZSRT-1 upravičene tiste osebe, ki se udeležijo letovanj, ki jih organizira društvo, ki delujejo v javnem interesu in ima o slednjem ustrezna dokazila, to je sklep pristojnega organa, ki je društvu dodelilo tak status in katerega sklep je veljaven na dan koriščenja prenočitev. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila turistične takse, preveri veljavnost takega sklepa, oz. iz javno dostopnih podatkov (npr. spletne strani, uradni list...) preveri ali ima društvo status v javnem interesu in slednje vpiše v evidenco iz 8. člena tega odloka. (3) Do 50 odstotne oprostitve plačila turistične in promocijske takse so v skladu z drugo alinejo drugega St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2067 odstavka 18. člena ZSRT-1 upravičene zgolj tiste osebe, ki so stare od 18. do 30. let, ki prenočijo v nastanitvenih obratih, ki so vključeni v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF), katerih članstvo za Slovenijo vodi Popotniško združenje Slovenije na svojih spletnih straneh. III. Način plačevanja turistične takse 7. člen (plačilo turistične in promocijske takse) Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega odloka zavezanci za plačilo (v skladu z zakonodajo) nakažejo na poseben račun občine Lovrenc na Pohorju, ki je objavljen na spletni strani občine in na oglasni deski, praviloma do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. IV. Vodenje evidence turistične in promocijske takse 8. člen (evidenca turistične in promocijske takse) (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje morajo voditi evidenco o turistične in promocijske takse, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (2) Evidenca turistične in promocijske takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: • podatek o številu prenočitev posameznega gosta, • skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta; • skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta; • če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki v evidenci turistične in promocijske takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turistične in promocijske takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. (5) Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične in promocijske takse vodijo elektronsko ali ročno. V. Nadzor in kazenske določbe 9. člen (nadzor) (1) Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor občine Lovrenc na Pohorju, kot organ skupne občinske uprave, je pristojen za nadzor nad izvajanjem tega odloka. (2) Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti. 10. člen (kazenske določbe) (1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične in promocijske takse skladno z 8. členom tega odloka. (2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (4) Z globo 120 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje. VI. Prehodne in končne določbe 11. člen (prenehanje veljavnosti predpisov) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v občini Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 19/2016). 12. člen (uveljavitev nove turistične in promocijske takse) (1) Do 31. 12. 2018 se zaračunava turistično takso za prenočevanje, kot jo opredeljuje Odlok o turistični taksi v občini Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 19/2016), od 1. 1. 2019 dalje pa se za višino turistične takse uporablja določila tega odloka, vključno s predpisano promocijsko takso. 13. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0074-0006/2018 Datum: 11. 10. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 858. Sklep o imenovanju člana Občinske volilne komisije Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju se na 25. redni seji dne, 11.10.2018 na podlagi 33., 35. in 38. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list št. 72/93, s spremembami in dopolnitvami), Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, ŠT 59/17) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, sprejetega na 13. dopisni seji, dne 2.10.2018, sprejel SKLEP O IMENOVANJU ČLANAOBČINSKE VOLILNE KOMISIJE 1. V občinsko volilno komisijo se imenuje: • za članico: Štefko Kamnik, stanujočo: Kumen 50a, 2344 Lovrenc na Pohorju, 2. Mandatna doba Občinske volilne komisije traja štiri leta. 3. Sklep začne veljati z 11.10.2018 in se ga objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0075-0016/2018 Datum: 11. 10. 2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2068 859. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list, št. 61/2017) in 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 25. redni seji, dne 11.10.2018 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen Nepremičnina, ki je predmet izvzema iz statusa javnega dobra, je: 1. parc. št. 660/19, k.o. 669 Lovrenc na Pohorju - (ID 6834353), v izmeri 149 m2, ID znak: 669-660/19. 2. člen Status grajenega javnega dobra se odvzame z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Občinska uprava pošlje pravnomočno ugotovitveno odločbo o odvzemu statusa grajenega javnega dobra pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti izbriše v zemljiški knjigi zaznambo o javnem dobrem. 3. člen Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0075-0015/2018 Datum: 11.10.2018 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan OBČINA MAJŠPERK 860. Odlok o rebalansu 2 proračuna Občine Majšperk za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni sam oupravi (Uradni list RS, št. 94/07-ZLS-UPB2, 76/08, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 51/10, 40/12-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 110/02 - ZDT-B, 56/02 - ZJU, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/2011 - ZDIU12, 46/13, 101/13, 13/18) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 15/15, 34/15, 50/17) je Občinski svet Občine Majšperk na 37. redni seji, dne 11. 10. 2018 sprejel ODLOK O REBALANSU 2 PRORAČUNA OBČINE MAJŠPERK ZA LETO 2018 1. člen V Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/17 in 25/18) se spremeni 2. člen, ki glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Konto Rebalans 2 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.093.850 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.384.868 70 DAVČNI PRIHODKI 3.070.105 700 Davki na dohodek in dobiček 2.858.865 703 Davki na premoženje 136.790 704 Domači davki na blago in storitve 74.450 71 NEDAVČNI PRIHODKI 314.763 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 217.363 711 Takse in pristojbine 4.500 712 Denarne kazni 4.900 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 22.000 714 Drugi nedavčni prihodki 66.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 133.451 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 45.610 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 87.841 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 575.532 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 266.895 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 308.637 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.547.229 40 TEKOČI ODHODKI 1.330.343 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 223.800 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 36.527 402 Izdatki za blago in storitve 1.020.846 403 Plačila domačih obresti 13.670 409 Rezerve 35.500 St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2069 41 TEKOČI TRANSFERI 1.508.215 410 Subvencije 70.147 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 974.359 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 166.310 413 Drugi tekoči domači transferi 297.399 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.530.904 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.530.904 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 177.767 431 Investicijski transferi osebam, ki niso proračunski uporabniki 143.290 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 34.477 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -453.379 III/1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) -439.759 III/2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) 546.310 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 175.787 50 ZADOLŽEVANJE 175.787 500 Domače zadolževanje 175.787 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 74.380 55 ODPLAČILA DOLGA 74.380 550 Odplačila domačega dolga 74.380 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+ IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -351.972 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 101.407 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) 453.379 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31. 12. 2017 351.972 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Majšperk. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Vsa ostala določila v Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2018 ostanejo nespremenjena. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja na občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-3/2017-39 Datum: dne 11. 10. 2018 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 861. Odlok o dopolnitvi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Majšperk Na podlagi 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 37. redni seji, dne 11. 10. 2018 sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST V OBČINI MAJŠPERK 1. člen S tem Odlokom se dopolni Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 28/09) in sprememba (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2013) , v nadaljnjem besedilu Odlok. 2. člen 4. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: Lokalne ceste (LC) med naselji v Občini Majšperk in naselji v sosednjih občinah so: St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2070 Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Potek Konec odseka Dolži na [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] 1. 165040 165041 C 165170 Cirkovce-Jurovska vas C 240020 464 2.262 Kidričevo 2. 240010 240011 C 240020 Sesterže-Mostečno C 440540 1.300 3. 240020 240021 C R2 432 Podlože-Lokanja vas C 440100 7.310 5.335 Slovenska Bistrica 4. 240030 240031 C R3 688 Majšperk-Vrhe C 240110 726 5. 240060 240061 C R3 689 Žetale-Vabča vas C R3 690 5.414 4.929 Žetale 6. 240070 240071 C 240060 Sitež-Grdina C R2 432 4.549 7. 240080 240081 C 240060 Poluce-Bolfenk-Kosovo sedlo C 240070 8.117 8. 240090 240091 C 240120 Ptujska Gora-Slape C R3 690 1.039 9. 240100 240101 C R2 432 Stoperce-Pridna vas C 240060 4.048 1.970 Žetale 10. 240110 240111 C R2 432 Vrhe-Spodnji Gaj C G1-2 7.095 3.145 Kidričevo 11. 240120 240121 C R3 690 Stogovci-Ptujska Gora C R2 432 2.394 12. 240130 240131 C R3 690 Doklece-Janški vrh-Marinja vas C 328040 5.940 1.816 Žetale 13. 240140 240141 C 240120 Ptujska Gora-Doklece C R3 690 2.588 14. 240150 240151 C 240020 Medvedce-Majšperk C 240110 1.392 15. 240190 240191 C R2 432 Sevce-Ptujska Gora C 240140 1.380 16. 328040 328042 C 456010 Sela-Marina vas C 240060 381 8.980 Videm, 4.444 Žetale 17. 440500 440501 C R3 688 Makole-Sv. Ana-Stoperce C R2 432 2.148 6.469 Makole Skupna dolžina lokalnih cest(LC) v Občini Majšperk znaša 56.285 m (56,285 km). 3. člen 5. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: Javne poti (JP) v naseljih Občine Majšperk in med naselji so: Zap. Cesta Odsek Začetek Potek Konec Dolžina Preostala dolžina št. odseka odseka [m] v sosednji občini [m] 1. 740010 740011 C 240020 Sesterže-Gajšt Z HŠ 45b 225 2. 740010 740012 C 240020 Sestrže-Stopar C 240110 692 3. 740020 740021 C 240020 Sesterže-Savinsko C 240110 1.179 4. 740020 740022 O 740021 Turnše 86 Z HŠ 86 150 5. 740020 740023 C 240020 Sestrže-prečjek C 240100 416 6. 740030 740031 C 240020 Širec-Šauperl Z HŠ 102 625 7. 740040 740041 C 240020 Žel. proga-Golob Z HŠ 23 222 8. 740050 740051 C 240020 Medvedce-Savinsko C 240110 1.205 9. 740070 740071 C 240020 Medvedce-Širec Z HŠ 3a 291 10. 740080 740081 C 240110 Belca-Fuks Z HŠ 68 300 11. 740080 740082 C 240110 Sestrže-Jurc Z HŠ 67a 186 12. 740090 740091 C R3 688 Lešje-Eberl Z HŠ 32 153 13. 740100 740101 C R2 432 Breg-Ajdovšek Z HŠ 56 605 14. 740100 740102 O 740101 Breg 45 Z HŠ 45 270 15. 740100 740103 O 740101 Dostop 85/3,285/4 Z p285/5 25 16. 740100 740104 O 740102 Breg 53a Z HŠ 53a 95 17. 740100 740105 C R2 432 Breg 41 Z HŠ 41 65 18. 740100 740106 O 740102 Odcep Breg 47 Z HŠ 47 40 19. 740100 740107 O 740101 Odcep Breg 60 Z HŠ 60 66 20. 740110 740111 C R3 688 Lešje-Tacinger Z HŠ 30 351 21. 740120 740121 C R3 688 Lešje-Furman Z HŠ 10 466 22. 740130 740131 C R3 688 Lešje-Doberšek Z HŠ 9 263 23. 740140 740141 C R2 432 Dolinca-Lešje C R3 688 1.039 24. 740140 740142 C R2 432 Majšperk-Zbiri c. za odpadke Z ZC 417 25. 740140 740143 C R2 432 Majšperk-Dolinca Z p 922 96 26. 740140 740144 C R2 432 Majšperk 88 Z HŠ 88 81 27. 740150 740151 C R3 688 Lešje-Koritno-Dežno Z HŠ 16 1.572 28. 740160 740161 C 740150 Koritno-Tkavc C 740180 665 29. 740170 740171 C 740150 Koritno-Bukošek Z HŠ 9 409 St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2071 30. 740180 740181 C R2 432 Preša-Koritnjak C 740150 1.727 31. 740190 740191 C 946580 Spodnja Sveča-Rabuda C 947220 2.000 32. 740210 740211 C R2 432 Pesjak-Butoljen Z HŠ 46 1.688 33. 740220 740221 C R2 432 Preša-Skrblje C 740230 2.575 34. 740220 740222 C R2 432 Preša-Novak Z HŠ 5b 275 35. 740220 740223 C R2 432 Preša 8c Z HŠ 8c 134 36. 740230 740231 C R2 432 Skrblje-Jelovice Z HŠ 50 4.149 37. 740230 740232 O 740231 Skrblje 22 Z HŠ 22 450 38. 740240 740241 C R2 432 Breg-Skrblje C 240060 1.619 39. 740240 740242 O 740241 Breg-povezava C R2 432 101 40. 740240 740243 O 740241 Breg-Dravinja Z HŠ 23 111 41. 740240 740244 O 740241 Skrblje-Gajzer Z HŠ 7 93 42. 740240 740245 O 740242 Odcep Breg 27 Z HŠ 27 33 43. 740250 740251 C 740240 Skrblje 4 Z HŠ 4 168 44. 740260 740261 C 240080 Poluce-Parkelj Z HŠ 26 779 45. 740270 740271 C 240080 Vinkler-Krajni Z HŠ 29 454 46. 740280 740281 C 240080 Jelovice 26c Z HŠ 26c 294 47. 740280 740282 C 240080 Jelovice 27 Z HŠ 27 123 48. 740290 740291 C 240080 Sv. Bolfenk Z cerkev 151 49. 740300 740301 C R2 432 Breg-vrtec Z HŠ 73 316 50. 740300 740302 O 740301 Breg 90 Z HŠ 90 140 51. 740300 740303 O 740301 Breg Zp261/48 120 52. 740300 740304 O 740301 Breg 78b Z HŠ 78b 86 53. 740300 740311 C R2 432 Breg-TVI Z HŠ 5 131 54. 740320 740321 C R3 690 Stanečka vas-Stogovci C 240120 766 55. 740320 740322 O 740321 Stogovci 48 Z HŠ 48 484 56. 740330 740331 C 740320 Stanečka vas 18 Z HŠ 18 224 57. 740340 740341 C R3 690 Stanečka vas-ribnik Z ribnik 230 58. 740350 740351 C R3 690 Odcep Bezjak Z HŠ 85 173 59. 740360 740361 C R3 690 Kapela-Pislak C R3 690 217 60. 740360 740362 O 740361 Majšperk 69 Z HŠ 69 95 61. 740360 740363 O 740361 Majšperk 83 Z HŠ 83 53 62. 740370 740371 C R3 690 Majšperk-Podfošt C R3 690 206 63. 740370 740372 O 740371 Majšperk 61 Z HŠ 61 36 64. 740380 740381 C R2 432 Majšperk-stara šola C 740370 259 65. 740380 740382 O 740381 Majšperk 44 Z HŠ 44 92 66. 740380 740383 C R2 432 Majšperk-nova šola Z šola 616 67. 740380 740384 O 740381 KPC C R2 432 219 68. 740390 740391 C R2 432 Gajser-Vrhe C 740400 595 69. 740400 740401 C R2 432 Vrhe-Brezje-Lovski dom Z HŠ 28 1.837 70. 740400 740402 O 740401 Majšperk 12 Z HŠ 12 66 71. 740410 740411 C 240060 Naraplje-Trate Z HŠ 23a 762 72. 740420 740421 C 240060 Naraplje-Lipno C 740820 1.575 73. 740430 740431 C 240060 Naraplje-Kužner Z HŠ 19 1.399 74. 740440 740441 C 240060 Mikolič-Peskov breg Z HŠ 16 672 75. 740450 740451 C 240060 Planjsko-Vildon C 240130 1.882 76. 740460 740461 C 240130 Puša-Pohoršek Z HŠ 8 290 77. 740470 740471 C 740490 Kešpert-Lančkov breg Z HŠ 2 724 78. 740480 740481 C 240060 Planjsko-Jelovice Z HŠ 6 1.065 79. 740490 740491 C 240060 Sitež-Jelovice C 240080 1.973 80. 740500 740501 C 240060 Sitež-Vinarje C 240130 1.094 81. 740510 740511 C 740130 Kozarekov kugel-Korez Z HŠ 43 246 82. 740520 740521 C 240070 Pajnkiher-Jelovice C 740490 2.090 83. 740530 740531 C 240020 Sagadin-Korže Z HŠ 78 499 84. 740540 740541 C 240020 Podlože-Vinkler C 240110 1.482 85. 740540 740542 C 240020 Podlože-Topolovec Z HŠ 62 193 86. 740550 740551 C R2 432 Smreka-Lesar Z HŠ 112 238 87. 740560 740561 C R2 432 Vila-Podlože Z HŠ 41 423 88. 740560 740562 O 740561 Vrhe Z HŠ 96a 178 89. 740560 740563 O 240021 Dvoršna Z HŠ 40 127 90. 740570 740571 C R2 432 Ptujska Gora-Planinc Z HŠ 87 322 91. 740580 740581 C R2 432 Ptujska Gora-Majerič Z HŠ 18a 165 St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2072 92. 740590 740591 C R2 432 Stara cesta C R2 432 533 93. 740600 740601 C R2 432 Križ-Ptujska Gora Z HŠ 50a 333 94. 740610 740611 C R2 432 Soršak-akum. jezero Z jezero 7.090 95. 740620 740621 C 740930 Belšek-Dobrava C 328040 1.975 193 Videm 96. 740630 740631 C 240190 Selce-Piške C 740700 1.334 97. 740640 740641 C 240140 Selce-do Roka C 740630 826 98. 740650 740651 C 740700 Erbus-Sluga C 740630 627 99. 740660 740661 C 240020 Zgornji travniki C 740610 673 100. 740670 740671 C 240120 Ptujska Gora-kapela C 240140 438 101. 740680 740681 C 740670 Pečnik-Čančar C 240190 408 102. 740690 740691 C 240190 Ptujska Gora-pokopališče C 240140 295 103. 740700 740701 C 240140 Ptujska Gora-Lovrenc C 666090 1.912 1.024 Kidričevo 104. 740710 740711 C 740700 Bauman-Vnuk C 741910 163 105. 740730 740731 C 240140 Cesta na Veliko Ravno Z HŠ 12 722 106. 740740 740741 C 240140 Rodošek-Slape Z HŠ 8 760 107. 740740 740742 O 740741 Slape 7 Z HŠ 7 213 108. 740750 740751 C 240120 Ptujska Gora-Zolar Z HŠ 5 385 109. 740760 740761 C 240090 Slape-Vuzem Z HŠ 26 410 110. 740760 740762 C 240090 Slape 6 Z HŠ 6 158 111. 740770 740771 C 240090 Božičko-Kamenšek Z HŠ 25 321 112. 740780 740781 C R3 690 Slape-Vodušek Z HŠ 27 233 113. 740790 740791 C 740900 Slape-Muršek Z HŠ 17 447 114. 740800 740801 C 740900 Slape-Sirovnik Z HŠ 16 437 115. 740810 740811 C 740900 Slape-Brezje Z HŠ 61 1.052 116. 740820 740821 C 240060 Vabča vas-Lipno C 740900 2.293 117. 740830 740831 C 740820 Vabča vas-Slape C 740790 1.038 118. 740840 740841 C 740900 Slape-Potočnik Z HŠ 50 648 119. 740840 740842 C 740841 Donda - povezovalna O 780881 391 120. 740850 740851 C 740900 Janški vrh-Krček Z HŠ 53 294 121. 740860 740861 C 740900 Lipno-Šparkasa Z HŠ 55 522 122. 740870 740871 C 740900 Lipno-Lahovo Z HŠ 47 322 123. 740880 740881 C 240130 Janški vrh 30 Z HŠ 30 1.823 124. 740880 740882 O 740881 Janški vrh 49 Z HŠ 49 362 125. 740890 740891 C 240130 Likovec-Grušovnik Z HŠ 20a 375 126. 740900 740901 C R3 690 Slape-Peskov breg C 240130 2.585 127. 740910 740911 C 240130 Doklece-Preložnik Z HŠ 2 593 128. 740920 740921 C 940130 Janški vrh-Selinšek Z HŠ 7 524 129. 740920 740922 O 740921 Odcep Janški vrh 15 Z HŠ 15 151 130. 740930 740931 C 740920 Janški vrh-Špicperk Z N.H. 1.052 131. 740930 740932 C 740620 Janški vrh-Kozel Z HŠ 12 894 132. 740930 740933 O 740931 Janški vrh 4f Z HŠ 4f 178 133. 740940 740941 C 240130 Peskov breg-Serdinšek Z HŠ 34 187 134. 740940 740942 C 240130 Janški vrh-Hramška graba Z p959/4 269 135. 740950 740951 C 240130 Peskov breg-Potočnik Z HŠ 40 443 136. 740960 740961 C 240130 Bukovec-Srnjakovec C 328040 659 2.041 Videm 137. 740970 740971 C 240140 Kovač-Babšek Z HŠ 23 185 138. 740980 740981 C 740400 Vrhe-Furman Z HŠ 6 174 139. 740990 740991 C 740400 Vrhe-vodno zajetje Z HŠ 18 221 140. 741010 741011 C R2 432 Zgornja Sveča-Rosovec C 947220 1.504 141. 741020 741021 C R2 432 Zgornja Sveča-Slapečjek Z HŠ 9 1.106 142. 741020 741022 O 741021 Zgornja Sveča-Makole C 947220 213 143. 741030 741031 C R2 432 Sv. Anton-Fidrški Vrh C 947220 1.641 144. 741040 741041 C R2 432 Zgornja Sveča-Semečec Z HŠ 23 1.145 145. 741050 741051 C R2 432 Zgornja Sveča-Prašjek Z HŠ 35 676 146. 741060 741061 C 240070 Grdina-Lampret Z HŠ 33 770 147. 741060 741062 O 741061 Grdina-Galun Z HŠ 32 188 148. 741070 741071 C R2 432 Stoperce-Stiperce Z HŠ 65 934 149. 741070 741072 C 440500 Stoperce-Mihotek Z HŠ 16 191 150. 741080 741081 C 240070 Grdina-Pečice Z HŠ 28 658 151. 741090 741091 C 240070 Grdina-Puzela Z HŠ 23 314 152. 741090 741092 O 741091 Odcep Vinkler Z HŠ 22 133 153. 741100 741101 C 240070 Grdina-Črešnjeva graba Z HŠ 18 468 St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2073 154. 741100 741102 C 240070 Grdina-Zakelšek Z HŠ 19 313 155. 741110 741111 C 240070 Grdina-Stojnšek-Ledine C 240100 2.421 156. 741110 741112 O 741111 Odcep Kupčinji vrh 39 Z HŠ 29 112 157. 741120 741121 C 240070 Dol pri Stopercah 5 Z HŠ 5 734 158. 741120 741122 O 741121 Dol pri Stopercah 8 Z HŠ 8 251 159. 741130 741131 C R2 432 Stoperce-Sučje Z HŠ 40 2.950 160. 741140 741141 C R2 432 Stoperce-Strmec Z HŠ 50 971 161. 741140 741142 C R2 432 Stoperce (Stara graba)-Hriber Z HŠ 52 359 162. 741150 741151 C 240100 Kupčinji vrh-Puše Z HŠ 1a 1.225 163. 741150 741152 C 240100 Kupčinji vrh-Reberski Z HŠ 4 360 164. 741160 741161 C 240100 Kupčinji vrh-Ledine Z HŠ 12 346 165. 741170 741171 C 240100 Kupčinji vrh-Rebenice Z HŠ 18 519 166. 741180 741181 C 240100 Kupčinji vrh-vas Z HŠ 26 158 167. 741190 741191 C 240060 Jesenica-Tomaje C 240070 105 1.999 Zetale 168. 741710 741711 C 741100 Kupčinji vrh-Sv. Mohor Z cerkev 704 169. 741760 741761 C R3 690 Bolečka vas-Plečko Z HŠ 1 758 170. 741760 741762 C R3 690 Bolečka vas-Valant Z HŠ 5 61 171. 741760 741763 C 328040 Bolečka vas-Glaser Z HŠ 4 118 172. 741810 741811 C 740440 Mikolič-Krivec Z HŠ 16c 759 173. 741820 741821 C 740450 Odcep Bedenik Z HŠ 12 130 174. 741840 741841 C 740520 Jelovice-Grabe Z HŠ 11 683 175. 741850 741851 C 740520 Jelovice-Planinc Z HŠ 15 500 176. 741860 741861 C 740630 Selce-Fridel Z HŠ 21 451 177. 741870 741871 C 740630 Selce-Galun Z HŠ 22 458 178. 741880 741881 C 740630 Piške-Logar Z HŠ 30 350 179. 741890 741891 C 740680 Ptujska Gora-Gojkovič Z HŠ 50 203 180. 741900 741901 C 740700 Podlože-Rudel C 740650 218 181. 741910 741911 C 740700 Rudel-Artič Z HŠ 14 831 182. 741920 741921 C 740700 Piške-Trebež Z HŠ 16 623 183. 741930 741931 C 740240 Breg-Planika Z HŠ 15 252 184. 741940 741941 C 740880 Lipni potok-Taciga Z HŠ 25 631 185. 741960 741961 C 740930 Janški vrh-Gajsar Z HŠ 12 635 186. 741970 741971 C 740100 Breg-Brumec Z HŠ 32d 82 187. 741980 741981 C R3 690 Skrila-Jazbec Z HŠ 6 209 188. 946580 946581 C R2 432 Sp. Sveča-Pogačar-Trnovski Z HŠ 28 885 2.921 Makole kupna dolžina javnih poti (JP) V Občini Majšperk znaša 121.687 m (121,687 km). 4. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/1997) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 37162-3/2018-145(507), z dne 20. 09. 2018. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 371-20/2009-28 Datum: 11. 10. 2018 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja 862. Sklep o določitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04 - UPB1, 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09 in 61/10-ZRud) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17) je Občinski svet Občine Majšperk na 37. redni seji, dne 11. 10. 2018, sprejel SKLEP O DOLOČITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se določi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Majšperk na spodaj navedenih zemljiščih: • parc. št. 37/3, 2/4, 2/6 vse k.o. 500 - Bolfenk, • parc. št. 606/3, 583/237, 583/233, 583/235, 583/231, 583/229, 583/227, 597/7, 583/205, 583/185, 583/213, 657/51, 657/56, 597/4, 597/5, 607/6, 657/53, 657/54 vse k.o. 440 - Doklece, • parc. št. 1010/4, 1010/6, 1010/8, 1015/3, 1015/5, 1014/3, 1042/12, 1042/15, 1043/4, 1021/13, 1021/15, 1025/4, 1028/1, 902/2, 880/10, 880/12, 880/15 vse k.o. 437 - Podlože, • parc. št. 252/1, 235/3, 235/5, 15/1 vse k.o. 439 -Ptujska Gora, • parc. št. 1007/3 k.o. 436 - Sestrže, • parc. št. 1043/0, 1033/2 obe k.o. 499 - Sitež, • parc. št. 997/2, 351/2 obe k.o. 442 - Skrblje, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2074 • parc. št. 855/15, 1574/2 obe k.o. 502 - Stoperce, • parc. št. 307/3 k.o. 501 - Sveča. 2. člen Na nepremičninah, ki so navedene v 1. členu tega sklepa je vknjižena lastninska pravica na ime pravne osebe: Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk, matična številka: 5883644, do celote. 3. člen Pri nepremičninah iz 1. člena tega sklepa se dovoli vknjižba zaznambe statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 4. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 7113-3/2011-212 Datum: 11. 10. 2018 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja OBČINA MIRNA PEČ 863. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo Mirna Peč Na podlagi drugega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/ (Uradni list RS, št. 77/08, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 - ZNOrg), 3. člena Zakona o zavodih /ZZ/ (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 -ZPZDC, 127/06 - ZJZP) in 16. člena Statuta občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08, 40/10) je Občinski svet Občine Mirna Peč na svoji 25. redni seji dne 16.10.2018 sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ZA KULTURO MIRNA PEČ 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč(v nadaljevanju: ustanoviteljica) ustanovi Javni zavod za kulturo Mirna Peč (v nadaljevanju: zavod) za izvajanje javne službe na področju uresničevanja javnega interesa za kulturo. (2) S tem odlokom se ureja: • ime in sedež ustanoviteljice; • ime in sedež zavoda; • dejavnosti zavoda; • organizacija zavoda; • določbe o organih zavoda; • sredstva za delo zavoda; • način razpolaganja s presežki prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda; • pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu; • določbe o odgovornosti ustanoviteljice za obveznosti zavoda, • medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in ustanoviteljico, • druge določbe v skladu z zakonom. 2. člen (ime, sedež in pravni status zavoda) (1) Ime zavoda je Javni zavod za kulturo Mirna Peč. (2) Sedež zavoda je v Mirni Peči. (3) Sestavni del imena zavoda je lahko tudi znak ali grafična oblika imena, ki se določi s statutom zavoda. (4) Zavod ni pravna oseba in se organizira kot organizacijska enota Občinske uprave Občine Mirna Peč. 3. člen (žig zavoda) Zavod ima žig, na katerem je zapisano ime zavoda. Oblika in uporaba žiga se določi s statutom zavoda. 2. Dejavnost zavoda 4. člen (dejavnost zavoda) (1) Temeljna dejavnost zavoda je zagotavljanje javnih kulturnih dobrin v javnem interesu, ki se izvaja kot javna služba. (2) Dejavnost zavoda je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) razvrščena v: G47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami G47.621 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi in revijami G47.630 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z glasbenimi in video zapisi G47.650 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z igračami in rekviziti za igre in zabavo G47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki G47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah G47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki G47.820 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s tekstilijami in obutvijo G47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom G47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu G47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic I56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati I56.104 Začasni gostinski obrati I56.290 Druga oskrba z jedmi I56.300 Strežba pijač J58.110 Izdajanje knjig J58.130 Izdajanje časopisov J58.140 Izdajanje revij in druge periodike J58.190 Drugo založništvo J59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj J59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj J59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj J59.140 Kinematografska dejavnost J59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2075 M72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike M74.200 Fotografska dejavnost N82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj P85.590 Druge nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje P85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje R90.010 Umetniško uprizarjanje R90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje R90.030 Umetniško ustvarjanje R90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve R91.011 Dejavnost knjižnic R91.012 Dejavnost arhivov R91.020 Dejavnost muzejev R91.030 Varstvo kulturne dediščine R91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot (3) Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanoviteljice. 3. Organizacija zavoda 5. člen (organizacijske enote zavoda) (1) Zavod organizira notranje organizacijske enote za opravljanje svoje dejavnosti na določenem območju. (2) Področje dejavnosti in notranjo organizacijo notranje organizacijske enote in njihova pooblastila v pravnem prometu določa statut zavoda. (3) Notranja organizacijska enota ima svojega vodjo, ki ga imenuje predstojnik zavoda v skladu s statutom. 4. Organi zavoda 6. člen (organi zavoda) Organi zavoda so: 1. svet zavoda, 2. predstojnica oziroma predstojnik zavoda (v nadaljnjem besedilu: predstojnik zavoda). 4.1 Svet zavoda 7. člen (svet zavoda) (1) Svet zavoda je organ upravljanja zavoda. (2) Svet zavoda ima pet članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član) in je sestavljen iz predstavnic oziroma predstavnikov : • ustanoviteljice: trije člani; • delavcev zavoda: en član; • uporabnikov: en član. (3) Predstavnike ustanoviteljice imenuje Občinski svet Občine Mirna Peč (v nadaljnjem besedilu: občinski svet) v skladu s svojim statutom izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev. (4) Predstavnika delavcev izvolijo delavci neposredno s tajnim glasovanjem. (5) Predstavnika uporabnikov imenuje občinski svet na podlagi javnega poziva izmed polnoletnih občank oziroma občanov. (6) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani. (7) Svet zavoda sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet zavoda lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta zavoda. Organizacijo in način dela sveta zavoda ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta zavoda določi svet zavoda s poslovnikom. (8) Predsednik sveta zavoda in njegov namestnik se izvolita izmed članov sveta zavoda. (9) Svet zavoda imajo pristojnosti, določene z zakonom, tem odlokom in statutom zavoda, in sicer: • sprejema statut zavoda v soglasju z občinskim svetom; • sprejema splošne akte zavoda, ki jih je dolžan sprejeti na podlagi zakonov in drugih predpisov, • sprejema program dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, • sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda v soglasju z občinskim svetom, • občinskemu svetu predlaga spremembo ali razširitev dejavnosti, • občinskemu svetu in predstojniku zavoda daje predloge in mnenja o posameznih vprašanjih glede poslovanja zavoda, • občinskemu svetu predlaga nakup nepremičnin oziroma prodajo nepremičnin, • odloča o ustanovitvi oziroma ukinitvi organizacijskih enot, • obravnava ugotovitve nadzornih organov, • obvešča predlagatelje o izteku ali predčasnem prenehanju mandata člana sveta zavoda, • zagotavlja varstvo pravic delavcev, • (10) Svet zavoda opravlja tudi naslednje naloge: • nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda, • spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda, • predlaga revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor občine, • ocenjuje delo predstojnika zavoda, • daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnem načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu in načrtu nabav, ter nadzira njihovo izvajanje, • daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin, • opravlja druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda. 4.2 Predstojnik zavoda 8. člen (predstojnik zavoda) (1) Predstojnik zavoda organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod v okviru pooblastil z omejitvijo, da je pri svojih odločitvah v zvezi z nepremičnim premoženjem in spremembo dejavnosti zavoda vezan na soglasje občinskega sveta. (2) Naloge predstojnika zavoda so: • organizira delo javnega zavoda, • sprejema strateški načrt, • sprejema program dela, • sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, • sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda, • poroča občinskemu svetu in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda, • pripravi letno poročilo, • in druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom. (3) Predstojnik zavoda je odgovoren za zakonito in strokovno poslovanje in delovanje zavoda. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2076 (4) Predstojnika zavoda imenuje in razrešuje župan občine na položaj po predhodnem mnenju sveta zavoda v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. (5) Za predstojnika zavoda je lahko imenovana oseba, ki pozna področje dela javnega zavoda in ima vodstvene sposobnosti. (6) Mandat predstojnika zavoda traja 5 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. 5. Sredstva za delo zavoda 9. člen (premoženje zavoda) (1) Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanoviteljice. (2) Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljici. (3) Zavod samostojno upravlja s premoženjem, ki mu je dano v upravljanje, uporablja pa ga na način, kot to določa zakon in ta odlok. (4) Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje s skrbnostjo dobrega gospodarja. 10. člen (sredstva za delo zavoda) Sredstva za delo pridobiva zavod skladno z zakoni in drugimi predpisi: • iz sredstev ustanoviteljice, • s plačili za storitve, • s prodajo blaga in storitev na trgu, • iz drugih virov. 6. Način razpolaganja s presežkom dohodkov nad odhodki in način kritja promanjkljaja sredstev za delo zavoda 11. člen (presežek prihodkov) (1) Presežek prihodkov nad odhodki se ugotavlja skladno s predpisi. (2) Zavod sme presežek prihodkov nad odhodki le za opravljanje in razvoj dejavnosti. 12. člen (primanjkljaj sredstev za delo) O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja sredstev za delo, ki ga ni mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda, odloča občinski svet na predlog sveta zavoda. 7. Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu in odgovornosti ustanoviteljice za obveznosti zavoda 13. člen (nastopanje v pravnem prometu) (1) Zavod nastopa v pravnem prometu za izvajanje dejavnosti, za katere je ustanovljen in registriran, samostojno na podlagi pooblastil organa, ki je pristojen za izvrševanje občinskega proračuna. (2) Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga v skladu s predpisi. 8. Druge medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in ustanoviteljico 14. člen (medsebojne pravice in obveznosti) (1) Zavod: 1. poroča organom občine vsaj enkrat letno o svojem poslovanju in izvrševanju letnega programa; 2. pripravlja in oblikuje razvojne načrte; 3. zagotavlja organom občine potrebne podatke v skladu z zakonom, 4. predloži organom občine letno poročilo in poročilo o realizaciji letnega načrta. (2) Ustanoviteljica: 1. vključuje javni zavod v oblikovanje politike razvoja dejavnosti javne službe; 2. usklajuje programe izvajanja dejavnosti javne službe; 3. v primerih, ko ugotovi, da je ogroženo nemoteno izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, imajo organi občine pravico sklicati sejo sveta zavoda in predlagati ukrepe skladno z zakonskimi in drugimi predpisi. 9. Odgovornost ustanoviteljice za obveznosti zavoda 15. člen (odgovornost za obveznosti zavoda) Ustanoviteljica odgovarja za obveznosti zavoda. 10. Splošni akti zavoda 16. člen (statut zavoda) (1) Zavod ima statut, s katerim uredi organizacijo zavoda, določi pristojnosti, pooblastila in odgovornosti zavoda, način dela in odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda v skladu z zakoni in tem odlokom. (2) Statut zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem občinskega sveta. 17. člen (drugi splošni akti) (1) V skladu s statutom lahko zavod pripravi in sprejme tudi druge splošne akte, s katerimi se uredijo druga vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda. (2) Splošne akte zavoda sprejme svet zavoda ali predstojnik zavoda. Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov zavoda se določi v statutu zavoda. 11. Končna določba 18. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 090-5/2018-4 Datum:16.10.2018 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan 864. Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Mirna Peč Na podlagi določil 29. člena in drugega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1) in 16. člena Statuta občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08, 40/10) je Občinski svet Občine Mirna Peč na svoji 25. redni seji, dne 16.10.2018 sprejel St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2077 ODLOK O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE MIRNA PEČ 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa: • organizacijo in delovno področje občinske uprave (v nadaljevanju: občinska uprava) Občine Mirna Peč (v nadaljevanju: občina), • organe in notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in njihova medsebojna razmerja, • način vodenja občinske uprave, organov občinske uprave in notranjih organizacijskih enot, • naloge, pooblastila in odgovornosti direktorice oziroma direktorja občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor) in vodij notranjih organizacijskih enot, • način sodelovanja med organi občinske uprave, notranjimi organizacijskimi enotami in zunanjimi institucijami. (2) Občinska uprava neposredno izvaja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občine ter naloge v zvezi zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občine. 2. člen (notranja organizacija občinske uprave) (1) Notranjo organizacijo občinske uprave sestavljajo občinska uprava in notranje organizacijske enote. (2) Notranje organizacijske enote, ki se ustanovijo z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest znotraj organa občinske uprave za učinkovitejše izvajanje upravnih in drugih nalog z delovnega področja organa občinske uprave so: • glavna pisarna: glavna pisarna se oblikuje v občinski upravi za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne. • javni zavod za kulturo: javni zavod za kulturo se ustanovi s posebnim aktom za izvajanje javne službe na področju uresničevanja javnega interesa za kulturo. • režijski obrat: režijski obrat se oblikuje kot nesamostojen režijski obrat za izvajanje občinskih gospodarskih javnih služb. 3. člen (javnost dela) (1) Delo občinske uprave je javno. (2) Javnost dela občinske uprave se zagotavlja: • z objavljanjem splošnih aktov občine, • z uradnimi sporočili za javnost, • s posredovanjem informacij javnega značaja v svetovni splet v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja oziroma • na drug način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave. (3) O delu občinske uprave obveščajo javnost župan, podžupani in direktor občinske uprave. Predstojniki organov občinske uprave, vodje notranjih organizacijskih enot ali drugi javni uslužbenci lahko obveščajo javnost o delu s svojega delovnega področja po predhodnem pooblastilu županje oziroma župana (v nadaljnjem besedilu: župan). (4) Pri poslovanju s strankami mora občinska uprava zagotoviti spoštovanje njihove osebnosti ter osebnega dostojanstva ter zagotoviti, da čim hitreje in čim lažje uresničujejo svoje pravice in pravne koristi. (5) Občinska uprava je dolžna omogočiti strankam posredovanje pripomb in kritik glede svojega dela ter te pripombe in kritike obravnavati ter nanje odgovarjati v razumnem roku. 2 Organizacija občinske uprave 4. člen (organizacija občinske uprave) Organizacija občinske uprave mora biti prilagojena poslanstvu in nalogam občinske uprave ter upravnim in poslovnim procesom, ki potekajo v občinski upravi. Zagotavljati mora: • strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje upravnih in drugih nalog, • učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem upravnih in drugih nalog, • usmerjenost občinske uprave k uporabnikom njenih storitev in • učinkovito sodelovanje z organi občine (občinski svet, župan in nadzorni odbor) in zunanjimi institucijami. 5. člen (usmerjanje in nadzor nad delom občinske uprave) (1) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan. Župan je predstojnik občinske uprave. (2) Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave. (3) Notranjo organizacijsko enoto občinske uprave vodi predstojnik notranje organizacijske enote. (4) Direktor občinske uprave za posamezne naloge v zvezi z vodenjem notranje organizacijske enote pooblasti vodje notranjih organizacijskih enot. 6. člen (način vodenja dela) Način vodenja posameznih notranjih organizacijskih enot se določi z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. 7. člen (izvrševanje predpisov) (1) Občinska uprava izvršuje predpise, ki jih sprejemata občinski svet in župan. Občinska uprava izvršuje zakone in druge predpise, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. (2) Občinska uprava odgovarja županu za stanje na področju, za katerega je bila ustanovljena, spremlja stanje in razvoj na matičnih področjih, pravočasno opozarja na pojave, ki jih ugotovi pri izvajanju zakonov in drugih predpisov, daje pobude in predloge za reševanje vprašanj na svojih področjih in opravlja druge strokovne zadeve. 8. člen (odločanje o upravnih stvareh) (1) O upravnih stvareh iz pristojnosti občine odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča pristojni državni organ, ki ga določa zakon. (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občinske uprave v upravnem sporu odloča pristojno sodišče. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2078 9. člen (projektne skupine) (1) Za izvedbo nalog, ki zahtevajo sodelovanje javnih uslužbencev občinske uprave se lahko oblikujejo projektne skupine. Projektna skupina se oblikuje za čas trajanja projekta. (2) Projektno skupino določi župan ali direktor občinske uprave. Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestavo in vodjo projektne skupine, njene naloge, roke za izvedbo nalog, potrebna sredstva in druge pogoje za delo. 10. člen (zunanji izvajalci) Za izvedbo nalog, ki zahtevajo posebno obravnavo ali posebno strokovnost in jih javni uslužbenci občinske uprave ne morejo opraviti sami, ali pa glede na naravo naloge to ni smotrno, lahko župan z ustreznimi zunanjimi izvajalci sklene posebno pogodbo za čas trajanja naloge. 11. člen (kolegij) (1) Kot posvetovalno telo se ustanovi kolegij župana, ki obravnava pomembnejša vprašanja z delovnega področja občinske uprave in skrbi za usklajevanje dela občinske uprave in drugih organov občine. (2) Kolegij župana poleg župana sestavljajo podžupani (poklicni in nepoklicni), direktor občinske uprave in vodje notranjih organizacijskih enot. Župan lahko v delo kolegija po potrebi vključi tudi druge osebe. 3 Javni uslužbenci 12. člen (javni uslužbenci) (1) V skladu s sistemizacijo delovnih občinske uprave, ki jo določi župan, opravljajo naloge občinske uprave javni uslužbenci na uradniških in strokovno tehničnih delovnih mestih. (2) Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o inšpekcijskem nadzoru. 13. člen (položajna delovna mesta) Položaji, na katerih se opravljajo naloge vodenja notranjih organizacijskih enot, so direktor občinske uprave in vodje notranjih organizacijskih enot, če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev. 14. člen (odločanje o zaposlitvi javnega uslužbenca) (1) O zaposlitvi v občinski upravi in o imenovanju javnih uslužbencev v naziv odloča župan. (2) Direktorja občinske uprave in vodje notranjih organizacijskih enot imenuje na položaj in razrešuje s položaja župan. 15. člen (odgovornost direktorja občinske uprave) (1) Direktor občinske uprave je odgovoren za zakonitost poslovanja in dosledno izvajanje predpisov, ki se nanašajo na izvajanje nalog občine. (2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot ter drugih javnih uslužbencev, imenovanih na položaje. 16. člen (naloge direktorja občinske uprave) (1) Direktor občinske uprave je za svoje delo in delo občinske uprave odgovoren županu. (2) Direktor občinske uprave: • vodi in usklajuje delo občinske uprave, • skrbi za zakonito, dosledno, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave, • izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji ali za to pooblasti predstojnike posameznih organov občinske uprave, • opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in sodeluje v projektnih skupinah v občinske občini, • opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem občinske uprave ter skrbi za sodelovanje z drugimi organi, • na podlagi pooblastila župana izvršuje proračun in skrbi za izvajanje notranje kontrole, • predlaga županu sprejem določenih odločitev na podlagi predloga predstojnika organa občinske uprave, • opravlja druge naloge, določene s predpisi občine ter po odredbah župana. (3) Mandat direktorja občinske uprave traja pet (5) let. Izpolnjevati mora pogoje za imenovanje v naziv po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. 17. člen (naloge vodij notranjih organizacijskih enot) (1) Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo in delo organa občinske uprave odgovorni direktorju občinske uprave in županu. (2) Vodja notranje organizacijske enote organizira delo notranje organizacijske enote, skrbi za zakonitost poslovanja in dosledno izvajanje predpisov, v skladu s pooblastili direktorja občinske uprave odloča v upravnih, strokovnih in drugih zadevah ter opravlja druge naloge v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti, kakor to določajo zakoni, statut občine in drugi veljavni predpisi. (3) Vodja notranje organizacijske enote sodeluje z notranjimi organizacijskimi enotami pri reševanju skupnih zadev. V okviru svojih pristojnosti sodeluje tudi z drugimi organi občinskih uprav drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji oziroma družbami ter drugimi organizacijami. (4) vodje notranjih organizacijskih enot so odgovorni kot skrbniki proračunskih področij za zakonito in namensko porabo proračunskih sredstev v okviru notranje organizacijske enote, ki ga vodijo. 18. člen (naloge javnih uslužbencev) (1) Javni uslužbenci občinske uprave opravljajo naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi, v skladu s pristojnostmi, navodili in pooblastili, ki jih imajo. (2) Javni uslužbenci morajo svoje naloge opravljati v skladu z načelom zakonitosti, strokovnosti in častnosti ter morajo ob spoštovanju človekovega dostojanstva delovati politično nevtralno in nepristransko z upoštevanjem kodeksa, ki ureja ravnanje javnih uslužbencev občinske uprave. (3) Javni uslužbenci morajo pri opravljanju svojega dela vedno skrbeti, da ohranjajo in krepijo zaupanje strank v postopkih in javnosti v poštenosti, nepristranskosti, kvaliteti, hitrosti in učinkovitosti opravljanja nalog iz pristojnosti občine. Ustrezno morajo varovati tajne podatke, ki so jih izvedli in biti morajo lojalni do občine kot delodajalca. Pri svojem delu morajo ravnati po pravilih stroke in se v ta namen stalno usposabljati ter St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2079 izpopolnjevati, pri čemer pogoje za stalno izpopolnjevanje in usposabljanje zagotavlja delodajalec. (4) Javni uslužbenec mora ravnati politično nevtralno in nepristransko. Pri opravljanju javnih nalog ne sme ravnati samovoljno ali v škodo katerekoli osebe, skupine, osebe javnega prava ali zasebnega prava, primerno mora upoštevati pravice in dolžnosti in ustrezne interese le-teh. Svoje pravice do odločanja po prosti presoji mora uresničevati nepristransko in ob upoštevanju meril, določenih v predpisih. (5) Javni uslužbenec mora gospodarno in učinkovito uporabljati javna sredstva s ciljem doseganja najboljših rezultatov ob enakih stroških oziroma enakih rezultatih ob najnižjih stroških. Prav tako so javni uslužbenci kot skrbniki proračunskih postavk odgovorni za zakonito in namensko porabo proračunskih sredstev. (6) S primernim upoštevanjem pravic do dostopa do uradnih informacij je javni uslužbenec dolžan, da ustrezno in z vso potrebno zaupnostjo obravnava vse informacije in dokumente, ki jih je pridobil med zaposlitvijo. (7) Za presojanje nezdružljivosti del in konfliktov interesov se za vse javne uslužbence uporabljajo določila veljavnega zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev. (8) Za svoje delo so javni uslužbenci odgovorni tako predstojniku organa občinske uprave oziroma vodji notranje organizacijske enote kot direktorju občinske uprave, disciplinsko in odškodninsko pa županu. 4 Izvajanje nalog občinske uprave izven organov občinske uprave 19. člen (izvajanje nalog občinske uprave izven organov občinske uprave) (1) Naloge notranje revizije, zaščite in reševanja ter naloge vezane na župana se izvajajo izven organov občinske uprave. (2) Javni uslužbenci, ki izvajajo naloge iz prvega odstavka tega člena, so za zakonitost in kvaliteto svojega dela odgovorni neposredno županu. (3) Za izvajanje nalog vezanih na župana se ustanovi Kabinet župana, ki opravlja naloge, ki se nanašajo zlasti na: • svetovalne, strokovne in organizacijske zadeve za potrebe župana, • delovanje občinskega sveta in drugih organov občine, • načrtovanje, organizacijo in izvedbo protokola ter prireditev, ki so občinskega značaja, • zagotavljanje celostne podobe občine ter načrtovanje in koordiniranje promocijske politike občine, • medobčinsko in mednarodno sodelovanje, • odnose z javnostmi ter • tehnično administrativne naloge ter druge zadeve s svojega delovnega področja. (4) V kabinetu župana se lahko določijo tudi delovna mesta za določen čas vezana na mandat župana. 5 Prehodne in končne določbe 20. člen (akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest) Župan mora v skladu s tem odlokom sprejeti akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. 21. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 34/99, 117/03, 48/07). 22. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:090-5/2018-3 Datum:16.10.2018 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan OBČINA PODLEHNIK 865. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2018 - 2. rebalans . Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 94. člena Statuta Občine Podlehnik je občinski svet Občine Podlehnik(Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017) na 25. redni seji, ki je bila dne 04.10. 2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2018 - 2. REBALANS 1. člen V Odloku o spremembi odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin 23/2018 z dne 10.05.2018) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: KONTO OPIS REBALANS 2018-2 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 2.125.326 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.782.749 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.521.509 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.410.334 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 64.500 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 46.175 St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2080 706 DRUGI DAVKI 500 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 261.240 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 112.530 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 2.500 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 5.100 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 110 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 141.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 169.000 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 99.000 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 70.000 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 173.577 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 173.577 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 2.255.686 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 939.753 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 172.339 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 22.603 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 665.811 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 49.000 409 REZERVE 30.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 776.453 410 SUBVENCIJE 72.544 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 432.295 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 45.625 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 225.989 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 497.725 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 497.725 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 41.754 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 27.500 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 14.254 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -130.360 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.) 0 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 110.035 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 110.035 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 122.890 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 122.890 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) -143.216 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -12.855 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 130.360 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 144.930 - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA 2. člen Ostale določbe Odloka o spremembi odloka o proračunu občine Podlehnik za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin 22/2018) ostanejo nespremenjene. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Z dnem veljavnosti tega Odloka preneha veljati Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2081 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 23/2018 z dne 10.05.2018.). Številka: 032-2/2015-68 Datum: 04. 10. 2018 Občina Podlehnik Marko Maučič, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 866. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Ravne na Koroškem Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,št. 94/07 -Uradno prečiščeno besedilo 2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS in 30/18) in 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/16) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 29. redni seji dne 3. 10. 2018 sprejel naslednji ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM I. Splošne določbe 1. člen (vsebina) (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v občini Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: odlok) določa: • zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse, • postopek pobiranja in odvajanja turistične in promocijske takse, • način vodenja evidence turistične in promocijske takse, • nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na območju občine Ravne na Koroškem. II. Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse 2. člen (zavezanci) (1) Zavezanci za plačilo turistične in promocijske takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu, ki jih opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18, v nadaljevanju ZSRT-1). 3. člen (višina turistične takse) (1) Turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 1,00 eur, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,25 eura, skupna višina obeh taks znaša 1,25 eura na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,50 eura za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,13 eur, skupna višina obeh taks znaša 0,63 eura na osebo na dan. (3) Višina turistične takse, ki je opredeljena s tem členom odloka, se spremeni v sorazmerni višini, kot se zviša znesek turistične takse, ki jo uskladi Vlada Republike Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 17. člena ZSRT-1. 4. člen (oprostitev plačila turistične takse) Plačila turistične takse in posledično promocijske takse so oproščeni tisti, ki so opredeljeni v ZSRT-1. 5. člen (dokazila za oprostitev) (1) Kot dokazilo za oprostitev plačila turistične takse za učence, dijake in študente ter njihove vodje oziroma mentorje, za udeležbo na strokovnih ekskurzijah in podobnih oblikah dela, ki jih izvajajo na nepridobitni podlagi vzgojno-izobraževalne ustanove, se štejejo tiste vzgojno-izobraževalne ustanove, ki so kot take navedene na seznamu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva pristojnega za izobraževanje. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila preveri ali je vzgojno-izobraževalna ustanova na seznamu in sledenje vpiše v evidenco iz 7. člena tega odloka. (2) Do oprostitve plačila turistične takse so v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 18. člena ZSRT-1 upravičene tiste osebe, ki se udeležijo letovanj, ki jih organizira društvo, ki delujejo v javnem interesu in ima o slednjem ustrezna dokazila, to je sklep/odločba pristojnega organa, ki je društvu dodelilo tak status in katerega sklep/odločba je veljaven na dan koriščenja prenočitev. Nastanitveni obrat pred oprostitvijo plačila turistične takse, preveri veljavnost takega sklepa/odločbe, oziroma iz javno dostopnih podatkov (npr. spletne strani, uradni list ...) preveri ali ima društvo status v javnem interesu in slednje vpiše v evidenco iz 7. člena tega odloka. (3) Do 50-odstotne oprostitve plačila turistične takse so v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 18. člena ZSRT-1 upravičene zgolj tiste osebe, ki so stare od 18 do 30 let, ki prenočijo v nastanitvenih obratih, ki so vključeni v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF), katerih članstvo za Slovenijo vodi Popotniško združenje Slovenije na svojih spletnih straneh. III. Način pobiranja in odvajanja turistične takse 6. člen (pobiranje turistične in promocijske takse) Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka pravne osebe in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje , ki sprejemajo goste na prenočevanje, pobirajo v imenu in za račun občine oziroma agencije iz 5. člena ZSRT-1, hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja. Nakazati so jo dolžni na poseben račun Občine Ravne na Koroškem do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. IV. Vodenje evidence turistične in promocijske takse 7. člen (evidenca turistične takse) (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (2) Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: • podatek o številu prenočitev posameznega gosta, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2082 • skupno vsoto pobrane turistične in promocijske takse za posameznega gosta, • če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki o evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. (5) Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno. V. Nadzor in kazenske določbe 8. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba, ki je tudi prekrškovni organ po tem odloku. 9. člen (1) Z globo 2000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične takse skladno z 7. členom tega odloka. (2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 200 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (4) Z globo 120 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje. VI. Prehodne in končne določbe 10. člen (prenehanje veljavnosti predpisov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 92/05). 11. člen (uveljavitev nove turistične in promocijske takse) Do 31. 12. 2018 se zaračunava turistično takso za prenočevanje, kot jo opredeljuje Odlok o turistični taksi v Občini Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 92/05), od 1. 1. 2019 dalje pa se za višino turistične takse uporablja določila tega odloka vključno s predpisano promocijsko takso. 12. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0070-0001/2018-3 Datum: 3.10.2018 Občina Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, župan OBČINA RUŠE 867. Odlok o pokopališkem redu v Občini Ruše Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti(Uradni list RS, 62/2016), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014 - odl. US, 92/2014 - odl. US in 32/2016) in 15. ter 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18, z dne 11. 5. 2018), je Občinski svet občine Ruše, na svoji 22.redni seji, dne 27.9.2018, sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI RUŠE 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom Občina Ruše (v nadaljevanju: občina) določa: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • obratovanje mrliških vežic; • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalno dobo za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; • razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. Za izvajanje 24. urne dežurne službe občina podeli koncesijo po postopku in na način kot je to določeno s koncesijskim aktom. (2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (3) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve: • prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba; • pripravo pokojnika; • upepelitev pokojnika; St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2083 • pripravo in izvedbo pogreba. (4) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in jo zagotavlja občina. 3. člen (upravljavec pokopališč) (1) Na območju Občine Ruše sta naslednji pokopališči: Pokopališče na Smolniku in Pokopališče v Rušah (2) Upravljavec pokopališč je Občina Ruše. (3) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. 4. člen (splošna ureditev pokopališč) (1) Pokopališče mora biti primerno ograjeno. (2) Upravljavec mora na pokopališču zagotoviti dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezno mrežo za oskrbo z vodo in odvoz komunalnih odpadkov, lahko pa zagotovi tudi ozvočenje in osvetlitev. (3) Upravljavec je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar. (4) Upravljavec je dolžan iz naslova grobnin zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter druge pokopališčne infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode, elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela, predvsem pa urejenih prostorov za odpadke, vodovodnih naprav in ograj na območju pokopališča, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba v skladu z letnimi plani urejanja in vzdrževanja pokopališča, ki jih sprejme občina. 5. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. 3 Storitve pokopališko pogrebnega moštva 8. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih Smolnik in Ruše zagotavlja upravljavec pokopališča. (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. 4 Pogreb 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 4.1 Prijava pokopa 10. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 4.2 Priprava pokojnika 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 4.3 Minimalna pogrebna slovesnost 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 4.4 Pokop 13. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela na pokopališču, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine. 5 Način in čas pokopa 14. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2084 pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (4) Vsakemu pokojniku mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo naročnika pogreba. (5) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med naročnikom pogreba in upravljavcem pokopališča o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti in lahko traja največ 45 minut. (6) Pogrebna slovesnost ima lahko značilnosti obreda posamezne verske skupnosti. V takem primeru se pri pogrebni slovesnosti opravi tudi verski obred. (7) Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko prisoten vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno. (8) Kraj, dan in čas pogrebne slovesnosti določita upravljavec in naročnik pogreba sporazumno, upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov. (9) Naročnik pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira: a.) poslovitev od pokojnika in pokop kot združen obred, b.) tihi pokop (pogreb v družinskem krogu), c.) anonimni pokop. (10) Upravljavec mora uro pogreba javno objaviti tako, da ob položitvi pokojnika v mrliško vežo izobesi obvestilo pred mrliško vežo. (11) Upravljavec, v kolikor se tako dogovori z naročnikom pogreba, v mrliški veži v kateri pokojnik leži ali v poslovilni dvorani postavi pult z žalno knjigo. a.) Združen obred (12) Združen obred je sestavljen iz dveh delov: • poslovitev od pokojnika in • pokop. (13) Poslovitev od pokojnika vodi vodja pogreba, ki ga določi upravljavec pokopališča. (14) Poslovitev se prične z naznanitvijo vodje pogreba. (15) Pri glavi se razporedijo svojci pokojnika. (16) Ob vznožju se razporedijo vodja pogreba, govorniki, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom in zastavonoše z drugimi zastavami in prapori, nosilci odlikovanj, tudi pevci, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, če so prisotni. (18) Ob začetku poslovitve od pokojnika zaigra uvodna žalostinka, ki jo lahko zaigra godba ali zanjo poskrbi upravljavec s tehničnimi sredstvi in zapojejo pevci, če so prisotni. (19) Po uvodni žalostinki sledijo govori govornikov, zaigra žalostinka in zapojejo pevci, če so prisotni. Sledi pozdrav s slovensko zastavo z žalnim trakom, drugimi zastavami in prapori ter častna salva, če pri pogrebu sodeluje častna straža. (20) Pogrebno moštvo odpelje krsto ali odnese žaro do kraja pokopa. (21) Na čelu pogrebnega sprevoda je, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov, godba in pevci, če so prisotni, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, voz venci, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, če so prisotni, pogrebni voz s krsto ali nosilci žare in žarnega venčka, najožji svojci pokojnika in na koncu vsi udeleženci pogrebne poslovitve. (22) Če se pogrebne poslovitve udeležijo predstavniki enot slovenske vojske ali policije, se ti razvrstijo v pogrebni sprevod takoj za vodjem pogreba in zastavonošo s slovensko zastavo z žalnim trakom oziroma tako, kot določajo njihova pravila. (23) Ko pridejo udeleženci pogrebnega sprevoda do kraja pokopa, razporedi vodja pogreba udeležence poslovitve na primerna mesta. Pogrebci, ki položijo vence na grob in položijo krsto ali žaro v grobno jamo- vodoravno, kadar dimenzije grobnega polja to omogočajo, se po skupnem pozdravu umaknejo. Nato sledijo govori govornikov, zapojejo pevci in/ali zaigra godba, če je prisotna. Lahko se opravi verski obred. S tem je pogrebna poslovitev končana. (24) Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje ali cvetlico. (25) Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje tudi častna straža z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, da bi izstrelila častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. (26) Pri pogrebni poslovitvi od umrlega tujca, se slovenska zastava z žalnim trakom nadomesti s črno zastavo. b. Tihi pogreb (27) Obred tihega pogreba se opravi na podlagi odločitve naročnika pogreba ob prijavi pogreba. (28) Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka o pogrebnih slovesnostih. (29) Upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij v javnost. c. Anonimni pokop (30) Obred anonimnega pokopa se lahko opravi na pokopališču in se izvede tako, da se opravi raztros pepela pokojnika na za to posebej določeni tratni ploskvi (31) Anonimni pokop opravi upravljavec ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba. (32) Na kraju raztrosa ni obeležja. Kraj pokopa je evidentiran v evidenci o umrlih, ki so pokopani na pokopališču. (33) Plačnik anonimnega pokopa se lahko odloči za poslovitev od pokojnika. 15. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi ob delavnikih od ponedeljka do petka v poletnem času med 10.00 in 18.00 uro in v zimskem času med 10.00 in 15.00 uro. Izjemoma je lahko čas pogreba tudi v soboto, o čemer se dogovorita upravljavec in naročnik pogreba. (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 6 Način pokopa, če je plačnik občina 16. člen (način pokopa, če je plačnik občina) Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop v žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grobnico ali na prostoru, ki ga določi upravljavec.. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2085 7 Mrliške vežice 17. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališčih v občini so mrliške vežice, katerih uporaba je obvezna. Na pokopališču Smolnik se kot mrliška vežica uporablja kapelica. (2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo v času pogrebne slovesnosti oziroma pogreba. 8 Ureditev groba 18. člen (urejanje grobnih polj) (1) Grobna polja se uredijo pred pričetkom pokopavanja. (2) Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, zasaditev dreves ali grmovnic, sejanje trave ali položitev travne ruše. Drevesa ali grmovnice se lahko zasadijo tudi že ob obstoječih robovih ob soglasju upravljavca. (3) Pri urejanju novih ali opuščenih grobov lahko upravljavec izdela temelje za nagrobnik, skladno z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. Pri preurejanju lahko sodeluje tudi bodoči najemnik grobnega polja. 19. člen (prva ureditev groba) (1) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob uredita upravljavec in najemnik. Upravljavec po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečne zemlje na deponijo, odstrani cvetje z groba in očisti grob. (2) Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev grmovnic, ki so bile tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. 20. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Upravljavec po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 9 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 21. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) (1) Obisk pokopališča je dovoljen v času, ki ga določi in javno objavi upravljavec. (2) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; • izvaja storitve pokopališko pogrebnega moštva; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora; • z izdajo pisnega soglasja za izvedbo kamnoseških del za končno ureditev groba. (3) Kamnoseška dela se lahko opravljajo ob delavnikih le od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, vendar ne v času pogreba.. 22. člen (prepovedi) (1) Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na pokopališče opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja. (2) Na pokopališčih v občini ni dovoljeno zlasti: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • onesnaženje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstop s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. 10 Način oddaje grobov v najem 23. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko je praviloma ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. 24. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe in druge obveznosti najemojemalca. 11 Posegi v prostor na pokopališču St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2086 25. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. (5) Če najemnik ne vzdržuje nagrobnega spomenika in groba v celoti in je nagrobna oprema v takšnem stanju, da pomeni nevarnost za obiskovalce pokopališča ali sosednje grobove ali grob zaradi neurejenosti kvari izgled pokopališča, se šteje grob za opuščenega. 12 Grobovi 26. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov: • enojni, otroški, družinski, grobnice, grobišča, kostnice in skupna grobišča, • žarni grobovi, • prostor za raztros pepela in anonimni pokop. 13 Okvirni tehnični normativi za grobove 27. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. (2) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. (3) Družinski grobovi so tisti, kjer je grobni prostor večjih dimenzij od enojnega grobnega prostora. (4) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. :(5) Na pokopališčih so grobovi naslednjh dimenzij: Vrsta groba Dolžina Širina Enojni, otroški 2,2 m 1,2 m Družinski 2,2 m 2,0 m Zarni 1,0 m 1,0 m 28. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 29. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto je deset, let za žarne grobove pa ni mirovalne dobe. (2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe, razen za pokop z žaro. 14 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in storitev 30. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki naslednje cene, ki jih potrdi občinski svet : • cena uporabe poslovilnega objekta ali mrliške vežice, • cena pogrebnega moštva ter izkopa in zasutja grobne jame, • cena prve ureditve groba, • cena najema groba( grobnina). 15 Pogrebna pristojbina 31. člen (pogrebna pristojbina) (1) Občina lahko določi pogrebno pristojbino. (2) Pogrebna pristojbina je denarni znesek, ki ga lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki ga upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; (3) Pogrebno pristojbino, določi občinski svet Občine Ruše s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu občine. 16 Nadzor 32. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska inšpekcija (2) Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcija izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja določb tega odloka. 17 Prekrški 33. člen (prekrški) (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če: • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade, • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. • opravlja vožnjo, ustavljanje ali parkiranje na pokopališču, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. (2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki se St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2087 • nedostojno vede, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade; • vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. 18 Prehodni in končni določbi 34. člen Dokler na pokopališčih ni določen prostor za raztros pepela in prostor za anonimni pokop , ta vrsta pokopa ni dovoljena. 35. člen (prenehanje veljavnosti in začetek veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in o pokopališkem redu na območju Občine Ruše( MUV št. 22/2000) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča in o pokopališkem redu na območju Občine Ruše (MUV št. 12/2001). Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0001/2018 Datum: 27. 9. 2018 Občina Ruše Uroš Razpet, župan 868. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ruše Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORZGJS40) in 15. ter 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 z dne 11. 5. 2018), je Občinski svet Občine Ruše na 22.redni seji, dne 27.9.2018 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24 URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI RUŠE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ruše (v nadaljevanju: občina) (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe in način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (2) Javna služba se opravlja kot koncesionirana javna služba. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine . 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki imajo na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji , določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, ki jih določa zakon. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2088 (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt; • da ima zaposleni najmanj dve osebi; • da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene; • da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika; • da ima najmanj eno transportno krsto; • da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki; • da ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja javno naročanje (3) Pogoji in dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev se podrobno opredelijo v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji. V. Javna pooblastila koncesionarju 7. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima javnih pooblastil. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi. (2) V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 5 let. in jo je možno podaljšati še za enako obdobje, če koncedent ugotovi, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal koncesionirano dejavnost. Šteje se da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal dejavnost, če uporabniki storitev niso vlagali upravičenih pripomb na delo koncesionarja. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) (1) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz plačil uporabnikov javne službe. Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. (2) Ceno storitev javne službe oblikuje koncesionar v skladu z metodologije za oblikovanje cen storitev 24 urne dežurne službe. Koncesionar mora elaborat o oblikovanju cen posredovati občini v potrditev. (3) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe. Koncesijska dajatev se obračunava v odstotku od cene storitev javne službe, višina in način plačila se določi s koncesijsko pogodbo. (3) Koncedent se lahko v javnem interesu v korist uporabnikov storitev javne službe odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej določi v koncesijski pogodbi. X. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 13. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem koncesije in zakonitosti dela koncesionarja izvaja občinska uprava in občinski svet. XI. Prenehanje koncesijskega razmerja 14. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 15. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 16. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. Odkup je možen le na podlagi sporazuma obeh strank. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2089 • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 18. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XII. Način podelitve koncesije 19. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine. 20. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. 21. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka. ali razpisni dokumentaciji (3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu. 22. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi konkurenčni postopek s pogajanji v skladu z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje. (2) Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno prijav in ugotovitev sposobnosti in oceno ponudb imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog in ponudb. (3) Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (3) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti. XIII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 23. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku. XIV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 24. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan. XV. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 1. Prenos koncesije 25. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 2. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 3. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 4. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, St. 53/17.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2090 lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 5. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 6. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVI. Končna določba 31. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: : 007-0002/2018 Datum: 27.9.2018 Občina Ruše Uroš Razpet, župan 2. člen Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo imeti status zemljišča »družbena lastnina v splošni rabi« in postanejo last Občine Vojnik, Keršova 8, Vojnik, matična številka 5880386. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0009/2018/6 Datum: 13.6.2018 Občina Vojnik Branko Petre, župan OBČINA VOJNIK 869. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v družbeni lastnini Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 24. redni seji, dne 13.6.2018 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI 1. člen S tem sklepom se ukine status zemljišča »družbena lastnina v splošni rabi« na naslednjih nepremičninah: • parc.št. 1527/11 z ID znakom parcela 1061 1527/11, • parc.št. 1389/21 z ID znakom parcela 1072 1389/21, • parc.št. 702/1 z ID znakom parcela 1049 702/1, • parc.št. 702/2 z Id znakom parcela 1049 702/2. Št. 53/19.10.2018 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2091 OBČINA BENEDIKT Stran 838. Odlok o rebalansu III proračuna Občine 2042 Benedikt za leto 2018 839. Sklep o določitvi vrednosti točke za 2043 odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2019 840. Sklep o določitvi vrednosti točke za 2044 odmero taksnih obveznosti na območju Občine Benedikt za leto 2019 OBČINA CERKVENJAK Stran 841. Odlok o predmetu in pogojih za 2044 dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Cerkvenjak 842. Odlok o pokopališkem redu v Občini 2047 Cerkvenjak 843. Pravilnik o spremembi Pravilnika o 2053 dodelitvi denarne nagrade zlatim maturantom, dijakom in študentom Občine Cerkvenjak OBČINA DUPLEK Stran 844. Odlok o 3. rebalansu proračunu Občine 2054 Duplek za leto 2018 845. Odlok o določitvi stroškov lokacijske 2055 preveritve v Občini Duplek 846. Odlok o določitvi takse za obravnavanje 2055 zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Duplek 847. Odlok o območjih obveznega soglasja 2056 za spreminjanje meje parcele na območju Občine Duplek 848. Sklep o cenah uporabe občinskih 2057 dvoran, prireditvenega šotora in pagod ter piknik prostora pri gradu Vurberk 849. Sklep o cenah storitve pomoči na domu 2057 OBČINA GORIŠNICA Stran 850. Odlok o turistični in promocijski taksi v 2057 Občini Gorišnica 851. Odlok o javnem redu in miru v Občini 2059 Gorišnica 852. Sklep o delnem povračilu stroškov 2061 organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Gorišnica 853. Sklep o določitvi cene programov 2062 predšolske vzgoje v Osnovni šoli Gorišnica v Občini Gorišnica 854. Sklep o določitvi vrste in števila 2062 oddelkov ter števila otrok v posameznem oddelku vrtca OBČINA KOBILJE Stran Občini Lovrenc na Pohorju 858. Sklep o imenovanju člana Občinske 2067 volilne komisije 859. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 2068 javnega dobra OBČINA MAJŠPERK Stran 860. Odlok o rebalansu 2 proračuna Občine 2068 Majšperk za leto 2018 861. Odlok o dopolnitvi Odloka o 2069 kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Majšperk 862. Sklep o določitvi statusa grajenega 2073 javnega dobra OBČINA MIRNA PEČ Stran 863. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za 2074 kulturo Mirna Peč 864. Odlok o organizaciji in delovnem 2076 področju Občinske uprave Občine Mirna Peč OBČINA PODLEHNIK Stran 865. Odlok o spremembi Odloka o 2079 proračunu Občine Podlehnik za leto 2018 - 2. rebalans . OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Stran 866. Odlok o turistični in promocijski taksi v 2081 Občini Ravne na Koroškem OBČINA RUŠE Stran 867. Odlok o pokopališkem redu v Občini 2082 Ruše 868. Odlok o predmetu in pogojih za 2087 dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ruše OBČINA VOJNIK Stran 869. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v 2090 družbeni lastnini 855. 856. 857. Odlok o rebalansu proračuna Občine Kobilje za leto 2018 OBČINA LOVRENC NA POHORJU 2062 Stran 2064 Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2018 (2. rebalans) Odlok o turistični in promocijski taksi v 2065