R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
16
RAST, DEFLACIJA IN NEGOTOVOST
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Kaj se bo dogajalo v slovenskem gospodarstvu v naslednjih mesecih je precej nejasno; več 
je znamenj nadaljevanja rasti, a mnogo je tudi znamenj, ki kažejo, da bo rast splahnela. 
Domače trošenje se je avgusta zmanjšalo, bolj dolgoročna dinamika je ostala pozitivna. 
Tekoče so se avgusta zmanjševale vse komponente domačega trošenja, bolj dolgoročno 
samo investicije. Septembra je izvozno trošenje tekoče močno poraslo, medletna stopnja 
pa se je še zmanjšala. Doslej je levji delež rasti ustvarjal izvoz, čeprav so se začele krepiti 
tudi posamezne komponente investicij in trošenja prebivalstva, ki so ključne za povečanje 
vzdržnosti rasti; brez rasti teh komponent trošenja je skupna gospodarska rast odvisna 
izključno od zelo negotove dinamike izvoznih trgov. Spremembe v trošenju trajnih dobrin 
so v veliki meri določene z dogajanjem na trgu stanovanjskih nepremičnin, kjer število 
transakcij raste, tudi cene stanovanjskih nepremičnin so se začele obračati navzgor, kar 
kaže, da stanje za trošenje trajnih dobrin ni neugodno.
V septembru je bil dosežen trgovinski presežek, vendar medletna dinamika zunanje trgovine 
usiha in je za Slovenijo šibkejša od primerljive za EU, čeprav je izboljšanje pogojev menjave 
za Slovenijo večje kot za EU. V devetih mesecih slovenska dinamika zunanje trgovine ostaja 
nad povprečjem EU.
Na otoplitev gospodarske klime je v oktobru najbolj vplivalo večje zaupanje v predelovalnih 
dejavnostih. Zaupanje je poraslo tudi v storitvenih dejavnostih, popravilo se je v gradbeništvu, 
pričakovanja v trgovini na drobno pa so se pokvarila. V EU28 se je gospodarska klima 
oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani popravila. 
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi povečala, tudi kratkoročna dinamika je 
ugodna. V EU in še bolj v evrskem območju je septembra industrijska produkcija upadla; 
najbolj je porasla na Hrvaškem in na Madžarskem, najbolj pa je upadla na Irskem in v 
Litvi. Vrednost gradbenih del je bila septembra nižja kot avgusta in septembra lani, po 
impulznem trendu sodeč se je gradbeništvo tudi septembra krčilo. Skupno število turističnih 
prenočitev se je v poznem poletju povečalo, k porastu so tokrat več prispevali domači kot 
tuji turisti, vendar se število prvih tekoče krči, število drugih pa raste. Zračni promet še 
naprej raste, mestni cestni prevoz plahni, v Luki Koper se nadaljuje porast pretovora. 
Stanje na trgu dela se je nekoliko poslabšalo, tudi število iskalcev dela se je sezonsko 
povečalo. Med na novo prijavljenimi je bilo tokrat največ takšnih, ki so se prijavili prvič, 
doslej ja bilo več tistih, ki so izgubili zaposlitev za določen čas, med odhajajočimi pa jih je 
manj kot prej dobilo novo zaposlitev. Na območju evra in v EU se je stopnja brezposelnosti 
17
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
v primerjavi z letom prej zmanjšala, v evrskih državah je precej višja kot v ne-evrskih. 
Najbolje gre še naprej Nemčiji in Češki, najslabše Španiji in Grčiji. 
Deflacijski pritiski se še povečujejo. Cene se oktobra niso spremenile; storitve so se že drugi 
mesec zapored pocenile, blago pa podražilo. Bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala 
tako pri blagu kot pri storitvah. Oktobrske spremembe cen po skupinah proizvodov so bile 
predvsem posledica sezonskih nihanj. Harmoniziran indeks cen je bil oktobra nespremenjen, 
medletno pa se je znižal; v EU je bila medletna rast cen oktobra spet pozitivna. Slovenija je 
bila daleč v začelju, le tri države so imele nižjo dinamiko cen. Zaradi več kot pet let prepoznega 
interveniranja, ECB zdaj kljub velikim mesečnim dozam primarnega denarja ni več sposobna 
opravljati najbolj osnovne naloge - vzdrževanje rasti cen v bližini, vendar pod 2%, zato je 
iluzorno pričakovati, da bi zmogla kaj narediti za krepitev gospodarske aktivnosti. 
Cene industrijskih proizvajalcev so se septembra zmanjšale za vse skupine produktov in na 
vseh trgih, dolgoročno se najbolj znižujejo cene proizvajalcev za trge izven evro območja. 
Tudi cenovna pričakovanja so vse nižja, zato pričakujemo, da se bodo na kratek rok 
deflacijska gibanja še okrepila. Stiskanje domačega trošenje bo izpostavljeno varčevalni 
fiskalni politiki in neustrezni politiki ECB, ki domače trošenje stiska z zaostrovanjem 
bančnega reguliranja. 
Medtem ko se drobnoprodajne cene blaga zmanjšujejo, se cene nepremičnin povečujejo, 
tekoče že od 2014/III, medletno pa so v drugem četrtletju letos porasle prvič. Cene rabljenih 
nepremičnin so manj živahne od cen novih, cene stanovanj bolj od cen hiš. Oktobra so se 
cene surovin povečale, najbolj cene hrane, najmanj cene kovin ter zlata. Bolj dolgoročno pa 
so bile na začetku novembra cene surovin nižje kot lani; v letu so najbolj padle cene nafte, 
najmanj cene hrane, zlato pa se je celo podražilo. 
Dolgoročna rast plač se je praktično ustavila. Plače so se tudi septembra znižale, zmanjšala 
se je tako tekoča kot tudi bolj dolgoročna dinamika. V širši državi so plače narasle v upravi 
in izobraževanju, v zdravstvu pa so padle. Bolj dolgoročna dinamika plač je bila novembra 
nizka v vseh dejavnostih gospodarstva, v širši državi se plače praktično niso spremenile; v 
upravi in zdravstvu so stale, medtem ko so v izobraževanju padle. Razlike v bolj dolgoročni 
rasti so še povečale razlike med plačami industrije, torej v podjetjih, ki kot izvozniki nimajo 
težav s povpraševanjem, in plačami v podjetjih iz storitvenih sektorjev, ki zaradi zelo 
šibkega povpraševanja s plačami praktično stojijo že 6 let. 
Enotni stroški dela predelovalne dejavnosti po začetku krize rastejo v korak z ustreznimi 
enotnimi stroški v evro območju, medtem ko so enotni stroški podjetij iz sektorjev tržnih 
storitev stagnirale na ravni, ki so jo dosegli konec 2008. V najnovejšem okrevanju enotni 
stroški podjetij iz sektorjev tržnih storitev ponovno rastejo približno tako hitro kot v evro 
območju, a zaradi prejšnjega zaostanka za evro območjem močno zaostajajo. Zaostanek je 
podoben kot v evrskih državah, ki so prejele finančno pomoč. 
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
18
Prihodki javnofinančnega sektorja so se oktobra močno povečali, porasla sta tudi oba 
indikatorja bolj dolgoročne rasti; glavni razlog je premik rokov vplačil, ki je septembra 
stisnil vplačila in jih prenesel v oktober. Do oktobra so javnofinančni prihodki kumulativno 
že za 308 milijonov večji kot lani, v celem letu je torej pričakovati, da bodo javnofinančni 
prihodki za 1% BDP večji od lanskih. Neposredni davki in ostali prihodki so oktobra ostali 
nespremenjeni, domači davki na blago in storitve pa so oktobra porasli, saj je učinek 
premikanja vplačil največji prav pri teh davkih. Najhitreje so oktobra naraščale trošarine 
in davek na dodano vrednost; pri obeh je premik vplačil vplival na povečanje letošnjega 
donosa in zmanjšanje lanskega. 
Trend padanja kreditov se nadaljuje. Septembra so se krediti podjetjem zmanjšali. Čeprav 
slovensko gospodarstvo raste skoraj še enkrat hitreje kot evrsko, krediti podjetjem v Slovenji 
še naprej padajo hitreje kot v evro območju in v državah s pomočjo. Krediti prebivalstvu 
stojijo čeprav je prebivalstvo v Sloveniji najmanj zadolženo od vseh držav v evro območju.
Velika »ogroženost« bančnih bilanc s slabimi krediti, s katero utemeljujejo krčenje kreditov, 
je vprašljiva. Struktura portfelja bank se popravlja, čeprav dobri komitenti zapuščajo banke, 
kar samodejno slabša preostali portfelj bank. Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev so 
se septembra povečali; depoziti prebivalstva so zrasli, depoziti podjetij stagnirali. Bolj 
dolgoročna dinamika depozitov ostaja visoka, zlasti pri depozitih podjetij. Po sanaciji 
bank, ko je prenehala potencialna nevarnost »striženja«, je očitno prišlo do pospešene 
repatriacije sredstev podjetij iz računov v tujini ter, istočasno, tudi do sistematičnega 
povečevanja likvidnosti podjetij iz tekočih viškov menjave s tujino. 
Kljub usihanju dinamike blagovne menjave je bil plačilno bilančni presežek v septembru 
rekorden, Slovenija je bila avgusta med polovico članic EU28 s pozitivno tekočo plačilno 
bilanco. K skupnemu presežku je največ prispeval sicer tradicionalen presežek v storitveni 
bilanci, in velik, ne tradicionalen presežek v bilanci blaga, zmanjševala pa sta ga vse večji 
primanjkljaj na računih primarnih in sekundarnih dohodkov. Donosi na državne obveznice 
so se znižali, neto dolg pa je padel na raven iz 2007, torej pred krizo; v bruto dolgu je 
privatnega dolga samo še 35 odstotkov. 
19
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
GROWTH, DEFLATION AND 
UNCERTAINTY
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
What might happen in the next few months is rather unclear, there are signs of further 
growth but also signs which point to the end of growth. Domestic consumption decreased in 
August, more long-term dynamics remained positive. In August, all components of domestic 
demand were decreasing, in the longer term dynamics only investment shrank. Current 
exports were increasing in September, but the annual rate declined. So far, the lion’s share 
of the growth have been generated by exports; some components of domestic demand have 
joined recently, which is crucial for the sustainability of growth; without growth of these 
components the overall economic growth depends exclusively on a very uncertain dynamics 
on export markets. Changes in spending of households for durables are largely determined 
by developments in the residential property markets, where the number of transactions is 
growing and the prices of residential real estate began to turn upward, indicating that the 
situation for the consumption of durable goods is favorable.
 
Despite large foreign trade surplus in September, annual dynamics of foreign trade is 
leveling out and is becoming weaker than comparable dynamics in the EU, despite more 
favorable changes in terms of trade in Slovenia than in the EU. In nine months, Slovenian 
dynamics of foreign trade nevertheless remained above the EU average.
 
Business optimism in October was most affected by an increase in confidence in the 
manufacturing and services sectors, a recovery in construction, while the expectations in 
the retail trade faded. Economic sentiment in October compared with the same period in 
2014 across the EU28 in general improved.
 
Industrial production increased in the year to year comparison, short-term dynamics is also 
favorable. Industrial production in the EU28 and even more so in the euro area declined; 
it rose the most in Croatia and Hungary, while the biggest decrease was in Ireland and 
Lithuania. The value of finished construction works was in September lower than in August 
and lower than in September last year, the impulse trend of the construction shrank. Total 
number of tourist overnight stays increased in the late summer, this time domestic tourists 
contributed more but their current dynamics is shrinking, contrary to the growing dynamics 
of foreign tourists. Air traffic continues to grow, urban road transfer is waning, the transport 
of goods in the Port of Koper continues to increase.
 
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
20
Labor market situation worsened and the number of job-seekers increased though mainly 
due to seasonal factors. Among newly registered job seekers there are more of those 
who signed up for the first time, than those who lost their precarious jobs; among those 
departing employment offices less than previously found new jobs. In the euro area and 
the EU, unemployment rates compared with previous year decreased; they are higher in 
the euro countries than in the non-euro countries. Top performers are Germany and Czech 
Republic, while Spain and Greece are the worst.
 
Deflationary pressures continue to soar. The prices in October did not change; prices of 
services remained unaltered, prices of goods went up. In a longer-term dynamics, prices of 
both decreased. Price changes by product group were primarily seasonal. The harmonized 
consumer price index was unaltered in October, while it was pushed down on a year to 
year basis. In the EU, a year to year price growth turned positive again in October, while 
Slovenia was lagging. Because of too late intervention, the ECB is, despite large monthly 
doses of base money, no longer able to perform its most basic task – keeping price growth in 
the near, but below 2%. It is thus illusory to expect that ECB would be able to do something 
for strengthening economic activity.
 
Industrial producer prices in September declined for all groups of products and for all 
markets. Price expectations are also lower, so one can expect strengthening of deflationary 
trends. Repressed domestic consumption will be exposed not only to austerity measures of 
fiscal policy but also to inadequate policy of the ECB compressing domestic consumption 
by tightening banking regulation.
 
While retail prices of goods decreased, the prices of real estate increased. Prices of second-
hand real estate are less vivid than the price of new housing, prices of apartments more than 
prices of houses. In October, the prices of raw materials increased, the most food prices, the 
least metal prices and gold. 
 
Long-term wage growth has virtually stopped. In September, current average wages 
decreased, reducing the current and more long-term dynamics. In general government, 
wages rose in administration and education, they fell in health care. A more long-term 
dynamics of wages was low in all activities. Wages in general government have not changed; 
they stagnate in administration and health care, while in education wages fell. Considering 
longer term the gap in the dynamics between the wages in industry, thus in the enterprises 
which, as exporters do not have problems with demand, and wages in enterprises in the 
service sector which face weak demand is widening.
Unit labor costs in manufacturing is since the beginning of the crisis growing in step with 
the appropriate costs in the euro area, while unit labor costs in services were stagnating 
at the level reached in 2008. Recent recovery of unit labor costs in the sectors of market 
services induced growth about as fast as in the euro area, but due to the previous lag unit 
21
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
labor costs are lagging. The backlog is similar to that in the euro countries that have 
received financial assistance.
 
In October, revenues of general government sector rose sharply, both indicators of more 
long-term dynamics increased. The main reason is the shift in the timing of payments, which 
were partly shifted from September into October. Until October, government revenues have 
been cumulatively for 308 million € higher than last year, one can therefore expect that this 
year’s fiscal revenues will be by 1% of GDP higher than last year. Direct taxes and other 
revenues in October remained practically unaltered, while domestic taxes on goods and 
services rose, as the impact of the timing of payments is most significant in these taxes. 
 
The downward trend of credit continues. In September, loans to businesses were reduced, 
Although economy in Slovenia is growing almost twice as fast as in the euro, loans to 
business sector in Slovenia have continued to fall faster than in the euro area. Loans to 
households stagnated despite the fact that households in Slovenia are the least indebted of 
all the countries in the euro area.
 
Great “threat” of bank balance sheets with non performing loans (NPL) which has been 
used to justify the contraction of credits, is questionable. The structure of banks’ portfolios 
is quickly improving though good clients are leaving the banks which automatically worsen 
the portfolio of banks. Total deposits of enterprises and households in September rose; 
household deposits grew, corporate deposits stagnated. A more long-term dynamics of 
deposits remains high, especially in deposits of enterprises. 
Despite eroding dynamics of trade in goods, balance of payments surplus in September 
reached a record value. Slovenia was among half of EU28 Member States with a positive 
current balance of payments. The overall surplus was mainly due to otherwise traditional 
surplus in the balance of services, not traditional surplus in balance of goods and growing 
deficits in the accounts of primary and secondary income. The yield on Slovenian 10-year 
government bonds stood 1,653 on 18 November, similar to the yields on Italian bonds a bit 
lower than the Spanish yield. Gross and net external debt of Slovenia is slowly decreasing; 
the share of the private debt is only 35 percent.
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
22
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Ugodna pričakovanja so se ponovno okrepila
Podatki o skupnem domačem trošenju so dosegljivi do avgusta, ko se je domače 
trošenje opazno zmanjšalo (za 7.2%). Čeprav je bilo (doslej) avgustovsko sezonsko 
zmanjšanje precej manjše, je letošnji padec že drugič zelo velik, saj je podoben lanskemu 
avgustovskemu zmanjšanju domačega trošenja. Prav zaradi tega je, navkljub opaznemu 
tekočemu zmanjšanju, bolj dolgoročna dinamika domačega trošenja (merjena z medletno 
stopnjo rasti) ostala pozitivna (letošnje domače trošenje je bilo večje od lanskega za 1.3%). 
Tekoče so se avgusta zmanjševale vse komponente domačega trošenja, torej trošenje 
prebivalstva, investicije in tekoče trošenje širše države, medtem ko so se bolj dolgoročno 
(medletno) zmanjšale samo investicije. Ker so medletne spremembe lahko posledica samo 
enkratnih (slučajnih) sprememb, ni jasno, ali se sezonsko krčenje domačega povpraševanju 
v avgustu poglablja, ali pa je letošnji (in lanski) padec samo slučajen. Še zlasti, ker je 
investicijsko in še zlasti tekoče trošenje države zelo variabilno. Za končno presojo o 
spreminjanju sezone bo potrebno počakati še na precej dodatnih podatkov, vsaj še na 
podatke do avgusta 2016. 
Podatki o izvoznem trošenju so dostopni do septembra, ko je izvozno trošenje tekoče močno 
poraslo (za 39%). Navkljub velikemu skoku se je medletna stopnja izvoznega trošenja še 
zmanjšala in tako avgusta dosegla samo še 1,3%.
23
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
Glavni generatorji najnovejšega okrevanja
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2012 2013 2014 2015
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
1.12
1.14
2012 2013 2014 2015
0.9
1.0
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
1.6
1.7
1.8
2012 2013 2014 2015
Slovenija
Slovenija
Slovenija
evro
evro
evro
IZVOZ
INVESTICIJE V TRANSPORTNE NAPRAVE TROŠENJE GOSPODINJSTEV ZA TRAJNE DOBRINE
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Realne vrednost i  normal iz i rane na 2012/IV=1
Sedanje okrevanje traja že od konca 2012. Doslej je levji delež rasti generiral izvoz, 
čeprav so se začele krepiti tudi posamezne komponente investicij (predvsem investicije 
v transportne naprave) in trošenja prebivalstva (trošenje za trajne dobrine), ki so ključne 
za povečanje endogene vzdržnosti rasti gospodarstva. Brez rasti teh komponent trošenja 
je namreč skupna gospodarska rast odvisna izključno od, v zadnjem času zelo negotove 
dinamike, izvoznih trgov. Omenjeni ključni generatorji rasti v sedanjem okrevanju so 
ilustrirani na sliki.
Umirjanje dinamike rasti, ki ga kažejo omenjeni tekoči mesečni (še zlasti avgustovski) 
podatki v tretjem četrtletju, je vidno tudi na prikazanih četrtletnih podatkih (podatkih drugega 
četrtletja), tako pri izvozu, investicijah v transportne naprave ter trošenju prebivalstva za 
trajne dobrine. Pri vseh treh komponentah končnega trošenja se je namreč rast v drugem 
četrtletju letos precej zmanjšala (še zlasti relativno glede na evro območje). Vprašanje je, 
ali gre za enkratne dogodke, ali pa smo priča obratu v dinamiki gospodarske aktivnosti. Da 
bi odgovorili na to vprašanje, je v nadaljevanju prikazano dogajanje na trgu stanovanjskih 
nepremičnin ter spremembe v pričakovanjih izvoznikov in gospodinjstev.
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
24
Spremembe v trošenju trajnih dobrin so v veliki meri povezane z nakupi stanovanj, torej z 
dogajanjem na trgu stanovanjskih nepremičnin. Na sliki je prikazan skupen obseg transakcij 
ter obseg transakcij samo z rabljenimi stanovanjskimi nepremičninami na ustreznem trgu. 
Na dlani je, da obseg transakcij od drugega polletja 2013 neprekinjeno raste za približno 
6% na četrtletje. Kot kažejo podatki v poglavju o cenah, so se v zadnjih štirih četrtletjih tudi 
cene stanovanjskih nepremičnin začele obračati navzgor. Živahnost na trgu stanovanjskih 
nepremičnin potemtakem kaže, da situacija za trošenje trajnih dobrin ni neugodna.
Transakcije na trgu stanovanjskih nepremičnin
1,000
1,200
1,400
1,600
1,800
2,000
2,200
2,400
2011 2012 2013 2014 2015
skupno
rabljena
 
Vir :SURS; lastni  izračuni
Opomba:  Števi lo  t ransakci j  na četr t let je
Pričakovan izvoz in veliki nakupi gospodinjstev
-32
-28
-24
-20
-16
-12
-8
2012 2013 2014 2015
-10
0
10
20
30
40
2012 2013 2014 2015
SlovenijaSlovenija
Evro
Evro
IZVOZ VELIKI NAKUPI
Vir :  EC- AMECO; lastni  izračuni
Opomba:  Anketni  podatki ;  saldo pozi t ivnih in  negat ivnih odgovorov v  odstotku vseh anket i ranih
25
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
Pričakovani veliki nakupi gospodinjstev kažejo, da je na začetku letošnjega leta dejansko 
prišlo do umirjanja v pričakovanem trošenju trajnih dobrin, vendar slika prav tako kaže, da 
so se v drugem delu letošnjega leta pričakovanja ponovno okrepila na obseg, ki je poganjal 
rast po koncu 2012. Podobno kažejo tudi pričakovanja izvoznikov. Tudi pri njih so se 
pričakovanja umirila po 2014/III, vendar so se po drugem četrtletju letošnjega leta ponovno 
močno okrepila. Razpoložljiva empirična evidenca potemtakem kaže, da je bil zastoj v rasti 
ključnih generatorjev okrevanja po 2012 v prvi polovici letošnjega leta le začasen, saj so 
trenutna pričakovanja vsaj tako močna, kot so bila na začetku 2013, ko se je gospodarstvo 
začelo vzpenjati. 
2. Kljub umirjanju rasti je presežek v blagovni menjavi v septembru narasel
V septembru je bil dosežen trgovinski presežek, vendar medletna dinamika zunanje trgovine 
še naprej usiha in je za Slovenijo šibkejša od primerljive za EU27. Pri tem je izboljšanje 
cenovnih pogojev menjave za Slovenijo večje kot za EU27. V devetih mesecih je slovenska 
dinamika zunanje trgovine še naprej nekaj nad povprečjem EU28.
Skupni izvoz je septembra znašal 2171 milijonov € (1.3% več kot septembra 2014), uvoz 
2000 milijonov € (0.3% manj kot pred letom), kar pomeni presežek 171 milijonov € oziroma 
108.6% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 1678 milijonov € 
(1.7% več kot leto prej), prejem blaga iz EU 1610 milijonov € (5.0% več kot pred letom), 
kar da presežek 68 milijonov € oziroma 104.2% pokritje prejema z odprema blaga. Izvoz v 
nečlanice EU je znašal 493 milijonov € (0.1% manj kot leto prej), uvoz 390 milijonov (kar 
17.6% manj kot v septembru 2014), kar pomeni presežek 103 milijone € oziroma 126.4% 
pokritje uvoza z izvozom.
V prvih treh četrtinah 2015 je bil skupni izvoz 17778 milijonov € (4.8% več kot v enakem 
obdobju 2014), skupni uvoz 17178 milijonov € (2.7% več kot leto prej), kar da presežek 600 
milijonov € oziroma 103.5% pokritje uvoza z izvozom. V trgovanju z drugimi članicami 
EU je bila odprema blaga 13712 milijonov € (5.9% več kot leto prej), prejem blaga 13789 
milijonov € (5.6% več), kar pomeni primanjkljaj 77 milijonov € oziroma 99.4% pokritje 
prejema z odpremo blaga. V trgovanju z nečlanicami EU je bil devetmesečni izvoz 4066 
milijonov € (1.1% več kot v enakem obdobju letos prej), uvoz 3390 milijonov € (7.5% manj 
kot leto prej), tako da znaša presežek 676 milijonov € oziroma pokritje uvoza izvozom 
120.0%. Po medletni rasti v primerljivih devetih mesecih zaseda po podatkih Eurostat 
Slovenija v izvozu 19.-11. in v uvozu 10.-12. mesto med EU28. 
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
26
Trgovinska menjava
1,700
1,750
1,800
1,850
1,900
1,950
2,000
2,050
2012 2013 2014 2015
-1090
-576
+329
+581
izvoz
uvoz
mil. €
Vir :  SURS,  lastni  izračuni
Opomba:  števi lke med izvozom so kumulat iva leta oz i roma razdobja
V septembru je bila mesečna trendna dinamika izvoza 0.84%, uvoza pa 0.47%. V avgustu 
2015 so znašale medletne stopnje rasti izvoza Slovenije 2.08%, EU27 pa 6.96%. Pri uvozu 
sta ustrezni številki za Slovenijo -1.16%, za EU27 pa +1.53%. Primerjava medletne rasti 
izvoznih in uvoznih cen za avgust pokaže, da so se pogoji menjave Slovenije izboljšali za 
6.7%, EU27 pa za 3.1%. 
3. Gospodarska klima še naprej ugodna
Razvoj gospodarske klime je v oktobru še naprej ugoden. Po anketi Statističnega urada 
Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bila vrednost njenega kazalnika v 
oktobru 2015 glede na mesec prej za 0,2 odstotne točke višja, od oktobra 2014 je višja za 
3,9 odstotne točke, hkrati pa je njegova vrednost za dobrih deset odstotnih točk višja od 
dolgoletnega povprečja. 
 
Na otoplitev gospodarske klime v oktobru je najbolj vplivalo zvišanje vrednosti kazalnika 
zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki je bila za dve odstotni točki višja kot septembra, 
glede na oktober 2014 je bila njegova vrednost višja za 4 odstotne točke, glede na dolgoletno 
povprečje pa za 10 odstotnih točk. Po SURS-ovih podatkih so se vrednosti skoraj vseh 
kazalnikov pričakovanj v predelovalnih sektorjih za naslednje tri mesece v primerjavi s 
predhodnim mesecem zvišale, znižala se je samo vrednost kazalnika zaloge.
Zaupanje je poraslo tudi v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja 
v teh sektorjih v oktobru za 2 odstotni točki višja kot predhodni mesec in hkrati za 11 
27
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z oktobrom lani pa je bila 
njegova vrednost višja za 8 odstotnih točk. 
Zaupanje v gradbeništvu se je popravilo, vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju je bila 
v oktobru za štiri odstotne točke višja kot predhodni mesec, a za 5 odstotnih točk nižja kot 
oktobra 2014. Poudariti velja, da so se vrednosti malone vseh kazalnikov pričakovanj za 
naslednje tri mesece v gradbeni dejavnosti oktobra v primerjavi s predhodnim mesecem 
zvišale, znižale pa so se vrednosti kazalnikov obsega gradbenih del, tehničnih zmogljivosti 
in zaposlovanja.
Naročila in pričakovanja
 
-80
-60
-40
-20
0
20
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
-100
-80
-60
-40
-20
0
20
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
-40
-20
0
20
40
60
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
Slovenija
Slovenija Slovenija
EU28
EU28
EU28
EU28
NAROČILA V PREDELAVI
PRIČAKOVANJA V TRGOVINI
NAROČILA V GRADBENIŠTVU
POSLOVNI OPTIMIZEM
Vir :  Eurostat
Pričakovanja v trgovini na drobno so se pokvarila. Ankete SURS-a kažejo, da je bila 
vrednost kazalnika zaupanja v njej v oktobru glede na predhodni mesec nižja za 8 odstotnih 
točk, glede na oktober 2014 pa za tri odstotne točke. Vrednosti kazalnikov pričakovanj 
za naslednje tri mesece so se oktobra v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma 
znižale, zvišali sta se le vrednosti kazalnikov pričakovana skupna nabava in pričakovano 
zaposlovanje.
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
28
Gospodarska klima se je oktobra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2014 v celotni 
EU28 v splošnem popravila. Mesečna primerjava pa kaže, da so se v gradbeništvu po 
podatkih Eurostata v oktobru 2015 naročila glede na mesec poprej znižala za 2,6 odstotne 
točke, glede na oktober lani so za prav toliko višja. Glede na september so se v oktobru za 
0,6 odstotne točke znižala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih 
dejavnostih pa so se v enakem obdobju poslabšala za 2,4 odstotne točke. 
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija ponovno navzgor
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po originalnih 
(nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v septembru za 5,4% višja kot v enakem mesecu 
leta 2014. Impulzni trend kaže, da se je v septembru industrijska produkcija zviševala po 
stopnji 0,72%. 
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem 
septembru v primerjavi s septembrom 2014 zmanjšala za slabo petino. Impulzni trend pa 
kaže, da se je v septembru dejavnost rudarstva zniževala po stopnji -2.77%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih 
SURS-a v septembru v primerjavi s septembrom 2014 povišala za 6,7%, impulzni trend pa 
kaže, da se je v septembru dejavnost predelovalne industrije povečevala po stopnji 1,03%.
Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v septembru glede na avgust industrijska 
produkcija v EU28 upadla za 0,1%, na območju evra (EA19) pa za 0,3%. Glede na 
september lani pa je v letošnjem septembru industrijska produkcija v EU28 porasla za 
1,8%, na območju evra pa za 1,7%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, 
je industrijska produkcija v septembru glede na mesec poprej najbolj porasla na Hrvaškem 
(5,9%) in na Madžarskem (2,9%), najbolj pa je upadla na Irskem (-2,4%) in v Litvi (-2,3%).
5. Poznopoletni porast turističnega povpraševanja 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del septembra za 5,2% nižja od vrednosti 
gradbenih del, opravljenih v avgustu, vrednost opravljenih gradbenih del v septembru v 
primerjavi z istim mesecem 2014 se je zmanjšala za osmino. Impulzni trend opravljenih 
gradbenih ur pa kaže, da je v avgustu letošnjega leta sektor gradbeništva upadal z mesečno 
stopnjo rasti -0,83%. 
29
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
Skupno število turističnih prenočitev se je v poznem poletju povečalo. Avgusta jih je bilo 
za 8,7% več kot v enakem mesecu leta 2014; impulzni trend kaže, da se je skupno število 
prenočitev v osmem mesecu letos zviševalo po mesečni stopnji 0,63%. Pri tem je prišlo do 
porasta domačega turističnega povpraševanja, saj je v avgustu število turističnih prenočitev 
domačih gostov povečalo za 10,2% glede na avgust 2014. Število prenočitev tujih gostov 
se je v enakem časovnem intervalu povečalo za 8,1%. Impulzni trend prenočitev domačih 
gostov v letošnjem avgustu kaže krčenje po stopnji -0,68%,. impulzni trend prenočitev tujih 
gostov pa rast po stopnji 0,95%.
Podatki SURS-a o transportu za september 2015 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu 
prepeljanih za 9% več potnikov kot septembra lani, opravljenih potniških kilometrov pa je 
bilo prav tako več in sicer za 6%. V cestnem mestnem prevozu je bilo septembra prepeljanih 
za 5% manj potnikov kot v istem mesecu 2014. V luki Koper je bil blagovni promet v 
septembru za 14% večji kot septembra lani. 
6. Brezposelnost nekoliko večja
Na trgu dela se je stanje sezonsko nekoliko poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se je po 
podatkih SURS-a v septembru povečalo na 914828 oziroma za 1248 oseb glede na mesec 
prej, glede na september 2014 pa se je število zmanjšalo za dobrih 3 tisoč oseb oziroma 0,4 
odstotka. V septembru je bilo v Sloveniji 810070 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na 
avgust se je število delovno aktivnih povečalo za 4425 oseb, približno toliko pa tudi glede 
na september 2014, to je za 0,6 odstotka. Med zaposlenimi osebami jih je bilo septembru 
še naprej slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od septembra 
lani povečalo za 1,7%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na september 
2014 zmanjšalo za 0,5%. Med samozaposlenimi je bilo 67% samostojnih podjetnikov 
posameznikov, njihovo število se je v septembru povečalo za 197, od septembra 2014 pa 
za 3,8%. 
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec oktobra 2015 registriranih 107488 
brezposelnih, kar je za 2730 oziroma 2,6% več kot ob koncu septembra, v primerjavi z 
oktobrom 2014 pa je bilo brezposelnih oseb za 7,3% manj. V letošnjem oktobru se je na 
Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 11485 brezposelnih oseb, kar je dobrih 60% 
več kot v septembru in za 12% manj kot oktobra 2014. Med novo prijavljenimi je bilo 
4978 iskalcev prve zaposlitve, 1070 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4355 
brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je oktobra 
letos znašal 8755 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 
5427, kar je 22,5% manj kot septembra in 13,4% manj kot oktobra lani. 
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
30
Iskalci dela
104,000
108,000
112,000
116,000
120,000
124,000
128,000
132,000
2012 2013 2014 2015
število
Vir :  ZZRS
Po podatkih Eurostata je bila septembra 2015 stopnja brezposelnosti na območju evra 
(EA19) 10,8%, kar je 0,7 odstotne točke manj kot septembra lani. V celotni evropski 
osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v septembru 9,3% in se je glede 
na enak mesec v 2014 zmanjšala za 0,8 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo 
septembra v EU28 22,6 milijona brezposelnih oseb, od teh 17,3 milijona na območju evra. 
Med posameznimi članicami EU so v septembru najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili 
v Nemčiji (4,5%) in na Češkem (4,8%), najvišjo pa v Španiji (21,6%) in v Grčiji, za katero 
julijski podatek znaša 25%.
CENE, PLAČE, STROŠKI DELA
7. Deflacijski pritiski se še povečujejo 
Cene se oktobra niso spremenile. Bolj dolgoročna dinamika se je malenkost povečala, 
vendar je ostala negativna (rast impulznega trenda na letni ravni je bila -0.8%).
31
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
Inflacija
-2
-1
0
1
2
3
4
2012 2013 2014 2015
ciljana inflacija
evro območje
Slovenija
Vir :  Eurostat ,  harmoniz i rana inf laci ja
Cene storitev so se že drugi mesec zapored zmanjšale (za 0.5%), medtem ko so cene blaga 
porasle (za 0.2%). Bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala tako pri blagu kot pri storitvah. 
Pri blagu je postala še bolj negativna (medletna stopnja rasti je padla na -1.5%), pri storitvah 
pa se je začela ponovno zmanjševati (ponovno se je spustila na 0.5%).
Oktobrske spremembe cen po skupinah proizvodov so bile predvsem posledica sezonskih 
sprememb. Tako so porasle cene (zaradi novih jesenskih kolekcij) obleke in obutve (k 
skupnemu indeksu cen so ta povečanja prispevala 0.4 odstotne točke), medtem ko so cenejši 
počitniški paketi in hrana potisnili skupne cene navzdol (za 0.2 oziroma 0.1 odstotne točke). 
Le znižanje cen prevozov ni bilo posledica sezonske temveč trendne narave padanja cen 
surovin.
Med državami EU primerljivo rast cen kaže harmoniziran indeks cen. Oktobra je tudi ta 
ostal nespremenjen, medletno pa se je znižal na -1.1%. V EU je bila medletna rast cen 
oktobra spet pozitivna (0.1%), Slovenija pa je bila daleč v začelju, le tri države (Ciper, 
Romunija in Bolgarija) so imele nižjo dinamiko cen. Zaradi več kot pet let prepoznega 
začetka interveniranja, sedaj centralna banka ECB, navkljub velikim mesečnim dozam (po 
preko 60 milijard €), celo svoje najbolj osnovne naloge (vzdrževanje rasti cen v bližini, 
vendar pod 2%) očitno ni več v stanju implementirati. Zato je seveda povsem iluzorno 
pričakovati, da bi zmogla kaj narediti, tudi če bi hotela, pri krepitvi gospodarske aktivnosti. 
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
32
Cene nepremičnin
0.70
0.75
0.80
0.85
0.90
0.95
1.00
1.05
1.10
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
nove
stare
Vir :SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Indeks cen novih in  rabl jenih nepremičnin;  vrednost i  so normal iz i rane na 2008/IV=1
Cene industrijskih proizvajalcev so se septembra zmanjšale za 0.4%. Padle so tako cene 
proizvajalcev za domači trg, evrski trg in za trge izven evro območja. Tudi bolj dolgoročna 
dinamika je negativna, najhitreje se bolj dolgoročno zmanjšujejo cene proizvajalcev za trge 
izven evro območja (po 2.2% letno). Proizvajalčeve cen se zmanjšujejo po vseh skupinah 
porabe, padajo torej proizvajalčeve cene surovin, energentov, investicijskega blaga in 
proizvodov za široko porabo, najhitreje seveda padajo cene proizvajalcev energentov, te so 
se v zadnjem letu zmanjšale kar za 14.3%!
Tudi cenovna pričakovanja postajajo vse nižja, tako so oktobra v storitvenih sektorjih, 
v predelovalni dejavnosti in v trgovini na drobno pričakovali nadaljnje pešanje cen. 
Pričakujemo torej lahko, da se bodo na kratek rok deflacijska gibanja še okrepila. Stiskanje 
domačega trošenje bo tako izpostavljeno, razen varčevalnim ukrepom fiskalne politike, 
ki jo diktira Evropska Komisija in izvaja MF, tudi ukrepom neustrezne politike centralne 
banke ECB. Centralna banka tako stiska domače trošenje, ne le prek (že več let trajajočega) 
zaostrovanja bančnega reguliranja (ki ga izvaja BS), torej nezadostnega finančnega 
napajanja, temveč vse bolj tudi preko ukrepov neustrezne denarne politike v ožjem pomenu, 
ki jo izvaja sama ECB!
Medtem ko se drobnoprodajne cene blaga letos zmanjšujejo tekoče in medletno, pa se cene 
nepremičnin povečujejo, tekoče že od 2014/III, medletno pa so porasle v drugem četrtletju 
letos prvikrat. Cene rabljenih nepremični so manj živahne od novih (prve rastejo medletno 
po približno 2.5% in druge pa po 7.2% medletno) in cene stanovanj bolj od cen hiš. 
33
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
Oktobra so se cene surovin povečale, v evrih so zrasle za 2.5%. Najbolj so se povečale 
cene hrane (za 3.4% v evrih), medtem ko so najmanj porasle cene kovin (za 1% v evrih) ter 
zlata (v evrih za 0.7%). Bolj dolgoročno (v letu dni) pa so bile na začetku novembra evrske 
cene surovin za 5.7% nižje kot v lanskem novembru. V zadnjem letu so najmanj padle cene 
hrane (v evrih so se zmanjšale za 0.8%), medtem ko so cene zlata celo porasle za 7.6%. Bolj 
dolgoročno so se najbolj zmanjšale cene nafte, v letu dni (od novembra 2014 do novembra 
2015) so v evrih padle kar za 36.6%.
 
8. Dolgoročna rast plač se je praktično ustavila
Povprečne plače so se zmanjšale tudi septembra, padle so za 0.2%. Zmanjšala se je tako 
tekoča kot tudi bolj dolgoročna dinamika. Medletna stopnja rasti se je zmanjšala z 0.5% v 
avgustu na 0.2% v septembru.
Povprečne plače so se najbolj zmanjšale v oskrbi z električno energijo, gostinstvu in 
finančnih ter zavarovalniških dejavnostih (za okoli 2.5%), medtem ko so najbolj porasle 
v kmetijstvu ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za preko 2%). V širši 
državi so povprečne plače septembra narasle v upravi in izobraževanju, medtem ko so v 
zdravstvu padle. Najbolj so porasle v izobraževanju (za preko 2%). 
Bolj dolgoročna dinamika plač je bila novembra nizka v vseh dejavnostih gospodarstva, 
vendar so bile razlike vseeno velike, saj so povprečne plače v nekaterih sektorjih močno 
padle. V letu dni so povprečne plače porasle največ v predelovalni dejavnosti in še tam le 
za 1.8%. Po drugi strani pa so se v nekaterih dejavnostih v letu dni povprečne plače opazno 
zmanjšale, najbolj v rudarstvu in v oskrbi z električno energijo (za preko 6%). V širši državi 
se plače v letu dni praktično niso spremenile; v upravi in zdravstvu so stale, medtem ko so 
v izobraževanju padle za 0.6%. 
 
Letošnje razlike v bolj dolgoročni rasti med sektorji gospodarstva so še bolj povečale razlike 
med povprečnimi plačami industrije, torej podjetij, ki kot izvozniki praktično nimajo težav 
s povpraševanjem, na eni strani, in povprečnimi plačami podjetij iz storitvenih sektorjev, 
ki zaradi zelo šibkega povpraševanja, ki prevladuje že vse od začetka krize, s plačami 
praktično stojijo že 6 let. Razliko v višini plač lepo ilustrirajo razlike v ustreznih enotnih 
stroških dela. 
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
34
Enotni stroški dela
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.950
0.975
1.000
1.025
1.050
1.075
1.100
1.125
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
Slovenija
Evro
Evro_per
Evro_per
Evro
PREDELOVALNA DEJAVNOST TRŽNE STORITVE
Vir :Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Enotni  stroški  dela;  desezonirane vrednost i ,  normal iz i rane na 2008/4;  države s pomočjo (Evro-per) 
obsegajo I rsko,  Ciper,  Špani jo  in  Por tugalsko
Na sliki so prikazani enotni stroški dela v predelovalni dejavnosti in v tržnih storitvenih 
sektorjih. Za primerjavo so dodani tudi ustrezni enotni stroški za evro območje ter države, 
ki so dobile pomoč (brez Grčije). Na dlani je, da enotni stroški dela predelovalne dejavnosti 
po začetku krize postopno rastejo v korak z ustreznimi enotnimi stroški v evro območju, 
medtem ko enotni stroški podjetij iz sektorjev tržnih storitev praktično stagnirajo na ravni, 
ki so jo dosegli konec 2008. Na začetku 2010 so se sicer začeli počasi popravljati, rasli so 
do 2012, ko so kot posledica ZUJF-a v manj kot letu dni padli kar za 7.5%, torej bolj kot 
v začetku krize, ter zaostali za pred-krizno ravnijo za 5%. V času najnovejšega okrevanja 
(po 2012/IV) enotni stroški podjetij iz sektorjev tržnih storitev že dve leti ponovno rastejo 
približno tako hitro kot v evro območju, čeprav zaradi zaostanka, ki je nastal do 2012/
IV, v po-kriznem povečanju za evro območjem še vedno zaostajajo za 10%. Zaostanek 
je podoben kot v evrskih državah, ki so prejele pomoč, le da pri njih stroške dela potiska 
navzdol stiskanje trošenja, ki je sledilo pomoči. 
FINANČNA GIBANJA
9. Oktobrski podatki so potrdili septembrski premik timinga vplačil
Prihodki javnofinančnega sektorja so se oktobra močno povečali (za preko 20%). Zelo 
sta porasla tudi oba indikatorja bolj dolgoročne rasti. Veliko povečanje potrjuje oceno iz 
prejšnje številke GG, da je septembra prišlo do premika timinga vplačil, ki je stisnil vplačila 
v septembru in napihnil vplačila v oktobru. Če upoštevamo premik timinga vplačil, potem 
so skupni javnofinančni prihodki septembra in oktobra rasli po povprečni mesečni stopnji 
okoli 1.5% (povprečni javnofinančni prihodki v septembru in oktobru so bili 1235 milijonov 
v avgustu pa 1206 milijonov). Do oktobra so letošnji javnofinančni prihodki kumulativno 
35
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
že porasli za 308 milijonov več kot lani, v celem letu je torej pričakovati, da bodo letošnji 
javnofinančni prihodki vsaj za 1% BDP večji od lanskih.
Neposredni davki in ostali prihodki so oktobra ostali praktično nespremenjeni. Ker je 
oktober sezonsko šibkejši mesec, se je navkljub mirovanju neposrednih davkov in ostalih 
prihodkov bolj dolgoročna dinamika teh prihodkov opazno povečala (rast impulznega 
trenda je presegla 7% na letni ravni). Tako je bilo tudi pri posameznih pomembnih davčnih 
oblikah, na primer, pri dohodnini in davku na dohodek pravnih oseb. Medtem ko sta davek 
na dohodek pravnih oseb in dohodnina oktobra sicer malo zaostala za septembrskimi 
vrednostmi, je bil ta zaostanek precej manjši od učinka sezone, kar kažeta medletni stopnji 
rasti (13.2% pri davku na dohodek oziroma 3.2% pri dohodnini). Prispevki (skupno in po 
komponentah) so oktobra porasli tudi v tekočih vrednostih (za 0.6%). 
Domači davki na blago in storitve so oktobra zelo porasli, saj je učinek premikanja vplačil 
daleč največji prav pri teh davkih. Če upoštevamo, da je septembra prišlo do premika 
timinga vplačil (če torej namesto vrednosti za september in oktober, uporabimo povprečno 
mesečno vrednost), potem lahko trdimo, da so v povprečju oktobra in septembra domači 
davki na blago in storitve rasli od avgusta po povprečni stopnji rasti okoli 3%. 
Najhitreje so oktobra naraščale trošarine in davek na dodano vrednost. Pri obeh je potrebno 
upoštevati, da je premik v timingu vplačil vplival tudi na povečanje letošnjega donosa in 
zmanjšanje lanskega. V povprečju oktobra in septembra so trošarine dosegle 135 milijonov, 
kar je za 8% več od prehodnih mesecev (v prvih desetih mesecih letos je bila povprečna 
mesečna trošarina 126 milijonov). Nadpovprečno hitro se je oktobra povečeval tudi davek 
na dodano vrednost davek (v povprečju septembra in oktobra je dosegel okoli 299 milijonov, 
kar je za 3.3% več kot v povprečju prvih desetih mesecev). Domači davki na blago in storitev 
kumulativno vse bolj opazno presegajo vrednosti, ki so jih dosegli lani. Kumulativno so v 
prvih desetih mesecih presegli lanskoletne vrednosti za okoli 145 milijonov, kar je slaba 
polovica letošnjega viška iz vseh davčnih oblik.
10. Bilance podjetij in gospodinjstev se krepijo, banke pa nič
Septembra so se skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom zopet zmanjšali (za 1%). Krediti 
podjetjem so se zmanjšali za 200 milijonov (2%), medtem ko so krediti gospodinjstvom 
stali. Letošnji trend padanja kreditov se tako nadaljuje. Navkljub temu, da gospodarstvo v 
Sloveniji raste skoraj še enkrat tako hitro kot evrsko in nekaj hitreje kot gospodarstva držav, 
ki so dobila pomoč (Irska, Portugalska, Španija in Ciper), krediti podjetjem v Slovenji še 
naprej padajo hitreje kot v evro območju, kot tudi v državah s pomočjo.
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
36
Krediti podjetjem in gospodinjstvom
0.93
0.94
0.95
0.96
0.97
0.98
0.99
1.00
1.01
M12 M1 M2 M3 M4 M5 M6 M7 M8 M9
2014 2015
0.96
0.97
0.98
0.99
1.00
1.01
1.02
M12 M1 M2 M3 M4 M5 M6 M7 M8 M9
2014 2015
Evro Evro
Evro_per
Evro_per
Slovenija
Slovenija
NEFINANČNE KORPORACIJE GOSPODINJSTVA
Vir :ECB;  BS;  lastni  izračuni
Opomba:  Kredit i  nef inančnim korporaci jam in gospodinjstvom; vrednost i  so normal iz i rane na 2014/12=1;  Evro_per 
označuje mediano držav s  pomočjo ( I rska,  Ciper,  Špani ja  in  Por tugalska)
Krediti podjetjem v letošnjem letu padajo približno enako hitro kot v 2013, torej tik pred 
začetkom sanacije bank (letos padajo po 8.7% na leto). Krediti gospodinjstvom letos 
praktično stojijo, čeprav kot je ilustrirano v poglavju o končnem povpraševanju, trošenje za 
trajne dobrine in ustrezna pričakovanja opazno hitro naraščajo že tri leta in čeprav je (kot je 
dokumentirano v prejšnji številki GG) sektor prebivalstva v Sloveniji najmanj zadolžen od 
vseh držav v evro območju. 
Prav tako je potrebno poudariti, da je tudi sicer velika »ogroženost« bančnih bilanc s 
slabimi krediti (NPL), s katero se utemeljuje potrebnost krčenja kreditov, zelo vprašljiva. 
Struktura portfelja bank se namreč hitro popravlja, navkljub temu, da dobri komitenti, 
zaradi neustrezne finančne podpore, zapuščajo banke (in se vse bolj zanašajo na lastno 
akumuliranje sredstev ali pa na banke v tujini) ter s tem slabšajo strukturo preostalega 
portfelja bank. To seveda ni vidno, če se »ogroženost« bančnih bilanc »dokumentira« z 
analiziranjem bruto bilance. Zelo nazorno pa se izboljševanje preostalega portfelja vidi v 
neto bilancah bank. Da bi ilustrirali, kako hitro se dejansko popravlja kvaliteta kreditnega 
portfelja bank, je na priloženi sliki prikazan delež neto slabih terjatev v neto aktivi in 
(alternativno) v neto kreditih bank. Prikazane so torej slabe terjatve zmanjšane za slabitve 
preračunane na enoto bilančne vsote zmanjšane za vse slabitve in (alternativno) na celotne 
kredite zmanjšane za vse slabitve kreditov.
37
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
Neto slabi krediti
2
4
6
8
10
12
2012 2013 2014 2015
NPL/krediti
NPL/bilančna vsota
Vir :ECB;  BS,  »Poroči la  o f inančni  stabi lnost i « ;  BS,  »Poslovanje bank v  tekočem letu,  g ibanja na kapita lskem trgu in 
obrestne mere« ;  lastni  izračuni
Opomba:  Neto s labi  kredit i  na enoto neto akt ive;  neto s labi  kredit i  na enoto neto vrednost i  celotnih kreditov; 
neto vrednost  ter jatev je  bruto vrednost  ter jatev zmanjšana za s labi tve;  vrednost i  za 2015 so ocenjene na osnovi 
dejanske vrednost i  za pr vo četr t let je  2015;  s labe ter jatve (NPL)  so ter jatve z  zamudo preko 90 dni 
Slika zelo jasno kaže, da se obremenjenost portfelja bank s slabimi terjatvami, navkljub 
temu, da jih dobri komitenti zapuščajo, vseeno opazno zmanjšuje. Seveda bi se zmanjševala 
še neprimerno hitreje, če bi dobri komitenti v večjem številu ostajali v bankah. Slika 
potemtakem dokumentira, da poslabševanje strukture portfelja prav gotovo ne more biti 
razlog za nadaljevanje intenzivnega krčenja kreditiranja podjetij, ki je ilustrirano na gornjih 
slikah. 
Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev so se septembra povečali za 0.2%. Porasli so 
depoziti prebivalstva, depoziti podjetij pa so stagnirali. Bolj dolgoročna dinamika depozitov 
je še naprej visoka, septembra so namreč bili depoziti podjetij in prebivalstva za 3.8% 
večji od ustreznih depozitov v letu 2014. Bolj dolgoročna dinamika je še zlasti visoka 
pri depozitih podjetij, saj ti tudi na začetku četrtega četrtletja 2015 še naprej rastejo po 
medletnih stopnjah okoli 6.5%. 
Hitro (absolutno in relativno) povečevanje likvidnosti podjetij in gospodinjstev v Sloveniji 
(glede na evro območje) ilustrira slika skupnih depozitov. Na dlani je, da je po sanaciji bank 
(konec 2013), ko je prenehala potencialna nevarnost »striženja« tudi depozitov podjetij, 
prišlo do pospešene repatriacije sredstev podjetij iz računov v tujini ter, istočasno, tudi 
do sistematičnega povečevanja likvidnosti podjetij iz tekočih viškov menjave s tujino. V 
letu in pol so skupni depoziti podjetij in gospodinjstev porasli za 60% bolj od ustreznih 
depozitov v evro območju. Depoziti v državah, ki so prejele pomoč (in ki so s to pomočjo 
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
38
tudi sanirale banke), v tem obdobju sploh niso porasli, čeprav so njihova gospodarstva 
rasla praktično enako hitro kot slovensko. Ključen razlog za bistveno slabšo (v primerjavi s 
Slovenijo) dinamiko likvidnosti podjetij in gospodinjstev je bila verjetno neprimerno slabša 
bilanca blaga in nefaktorskih storitev v menjavi s tujino.
Depoziti podjetij in gospodinjstev
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
2012 2013 2014 2015
Slovenija
Evro
Evro_per
Vir :  ECB;  lastni  izračuni
Opomba:  Skupni  depozi t i  nef inačnih korpioraci j ,  gospodinjstev in  n iž j ih  ravni  države;  vrednost i  so normirane na 
2012/12=1;  Evro_per označuje mediano držav s  pomočjo ( I rska,  Ciper,  Špani ja  in  Por tugalska)
11. Izjemno velik septembrski presežek v tekoči bilanci presega primerljivega lani
Kljub usihanju dinamike blagovne menjave je bil dosežen v septembru rekorden plačilno 
bilančni presežek, donosi na državne obveznice so se znižali, neto dolg pa je padel na 
raven iz 2007, torej pred krizo. Slovenija je bila avgusta med prvo polovico članic EU28 s 
pozitivno tekočo plačilno bilanco.
Pozitiven saldo tekoče plačilne bilance je v septembru dosegel rekordno velikost 420 
milijonov €, v istem mesecu 2014 je bil že sicer visokih 381 milijonov €. Pozitivni saldo 
je rezultat presežka v blagovni bilanci 265 milijonov € (septembra lani 205 milijonov €), 
presežka storitvene bilance 207 milijonov € (150 milijonov je neto priliv od turističnih 
potovanj), lani je znašal 164 milijonov €; primanjkljaja v bilanci primarnih dohodkov 
faktorjev -43 milijonov € (neto izdatki od kapitala so se glede na lanske podvojili na 
93 milijone €); lani je znašal le -8 milijonov €, ter primanjkljaja v bilanci sekundarnih 
dohodkov -9 milijonov € (avgusta lani je bil presežek 20 milijonov €). 
V prvih treh četrtletjih skupaj tako znaša presežek v tekoči bilanci že 2228 milijonov € (v 
enakem obdobju lani je bil 1874 milijonov €), kar je rezultat presežka v blagovni bilanci 
39
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
1257 milijonov € (lani 889.2 milijonov €), presežka v storitveni bilanci 1628 milijonov € 
(lani 1342 milijonov €), primanjkljaja v bilanci primarnih faktorjev -294 milijonov € (v 
enakem obdobju lani le -54 milijonov €), in znatnega primanjkljaja v bilanci sekundarnih 
dohodkov -363 milijonov € (lani -303 milijonov €; prevladujejo transferi dobičkov tujih 
podjetij v Sloveniji v matične države). 
V devetih mesecih skupaj izkazuje kapitalski račun povečanje obveznosti 58 milijonov € 
(lani je bilo zmanjšanje -26 milijonov €). Na finančnem računu so se v devetih mesecih 
obveznosti povečale za 2340 milijonov € (lani za 1778 milijonov €), kar je rezultat padca 
pri neposrednih naložbah 352 milijonov €, povečanja obvez iz portfeljskih naložb za 1337 
milijonov € (lani zmanjšanje za 4238 milijonov €), ter povečanje obveznosti iz ostalih 
naložb za 1380 milijonov € (lani kar za 6720 milijonov €). Rezervna imetja pri Banki 
Slovenije so se v devetih mesecih zmanjšala za 46 milijonov € (lani v enakem obdobju 
povečala za 92 milijonov €), statistična napake in izpustitve pa znašajo 53 milijonov € (lani 
so bile -70 milijonov €). 
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
40
Plačilna bilanca
(milijoni €)
Postavka Januar-september September
2014 2015 2014 2015
I.  Tekoči račun 1,874.1 2,228.0 381.4 420.1
1.  Blago 889.2 1,256.8 205.3 264.7
2.  Storitve 1,341.9 1,628.0 164.5 207.3
2.1.  Izvoz storitev 4,154.7 4,462.3 501.0 536.3
 Transport 1,130.7 1,216.7 136.0 141.7
 Potovanja 1,601.3 1,772.7 193.9 211.6
2.2.  Uvoz storitev 2,812.9 2,834.2 336.5 328.9
 Transport 580.0 602.1 66.7 68.0
 Potovanja 593.4 583.8 62.7 62.2
3.  Primarni dohodki -54.0 -293.7 -7.9 -43.3
3.1.  Prejemki 1,056.7 1,108.3 99.2 117.1
 Od dela 407.2 463.9 43.0 43.2
 Od kapitala 282.1 242.7 30.1 28.1
3.2.  Izdatki 1,110.7 1,402.0 107.1 160.5
 Od dela 89.0 91.6 11.1 11.4
 Od kapitala 824.2 1,042.8 69.9 121.6
4.  Sekundarni dohodki -303.0 -363.2 19.6 -8.5
4.1.  Prejemki 619.3 602.8 94.2 79.5
 Državni sektor 272.0 251.1 60.0 38.5
4.2.  Izdatki 922.3 966.0 74.6 88.0
 Državni sektor 471.2 452.2 30.4 27.8
II.  Kapitalski račun -25.7 58.5 10.4 -7.6
III.  Finančni račun 1,778.3 2,339.7 440.8 380.6
1.  Neposredne naložbe -785.8 -351.6 -197.6 -3.9
2.  Naložbe v vrednostne papirje -4,237.8 1,337.3 286.5 201.7
3.  Finančni derivativi -9.8 19.1 0.2 0.9
4.  Ostale naložbe 6,719.8 1,380.9 403.7 216.6
5.  Rezervna imetja 91.8 -46.0 -51.9 -34.8
IV.  Neto napake in izpustitve -70.2 53.2 49.0 -32.0
Vir :  Banka Sloveni je
Donos na slovenske državne 10-letne obveznice je 18. Novembra znašal 1.653%, kar je za 
0.2 odstotne točke manj kot pred mesecem dni. Donos na italijanske istovrstne obveznice 
je nekaj nižje, na španske pa višji od donosa na slovenske obveznice, kar pomeni, da se je 
relativni položaj Slovenije na trgu državnih obveznic po padcu čez poletje jeseni znova 
nekoliko izboljšal.
41
R A S T,  D E F L A C I JA  I N  N E G O T O V O S T
Po podatkih iz oktobrskega Biltena BS je konec avgusta 2015 bruto zunanji dolg Slovenije 
znašal 44.926 milijonov €, kar je 490 milijonov € manj kot mesec prej in1163 milijonov € 
manj kot avgusta 2014. V bruto dolgu je privatnega dolga samo še 35%. Neto zunanji dolg 
je znašal 12540 milijonov €, kar je najmanj po 2007. Mednarodne rezerve Banke Slovenije 
so znašale konec septembra 2015 841 milijonov €, kar je 35 milijonov € manj kot mesec 
prej.