r
Največji Jwrmiki dnevnik ▼ Združenih državah
Veti* za rse leto - • .	$6.00
Za pol lote • ■ • • .	$3.00
Ze New York celo leto «	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
tist: slovenskih idelavcevv Ameriki.
The largest Slovenian Da3y if»* the United Stat-*.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers«
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 73. — ŠTEV. 73.
Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 29, 1926. — P0NDELJEK, 29. MARCA 1926.
_TELEFON; CORTLANDT 2876
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
PRETNJA ARISTIDA BRIANDA
Odpravite mrtvilo ali pa bora odstopil, — je izjavil Briand. — Ministrski predsednik je dal po kabinetnem sestanku poslanea odleg do srede ponoči, da odobre novi davčni načrt.
PARIZ, Francija, 28. marca. — Na kabinetnem sestanku, kateremu je predsedoval predsednik francoske republike Doumergue, je vlada včeraj soglasno sklenila prisiliti poslansko zbornico, da re si proračunsko mrtvilo Francije do srede ob polnoči. V nasprotnem slučaju bo vlada zapustila urad.
Vsled tega bo Francija v prihodnjem tednu pred naduljno kabinetno krizo. Finančni minister Pe-ret ne bo vztrajal pri prvotnem predlogu, da se zviša trgovsko-prometni davek, a treba bo sprejeti nadomestilno predlogo, katero pripravlja.
Ob zaključku kabinetnega sestanka je finančni minister poudarjal resnost položaja. Ker se ni mogel dvigniti frank od včerajšnega padca, je odločno izjavil, da ne bo odgovoren za posledice, če ne bo doseženo soglasje do 3 I. marca.
— Položaj je izvanredno resen, — je rekel Pe-ret. — Ce pa se bomo takoj glasovali za vire, ki so neobhodno potrebni za zakladnico, bo mogoče rešiti frank. Sedanji položaj ne more trajati naprej. Le malo je treba, da postane naravnost vznemirljiv. Treba je hitro odločitve, kajti varnost dežele je na tehtnici.
Ostali člani vlade so soglasno podpirali finančnega ministra, in potreba temeljitega uravnanja proračuna za leto 1 926 bo predložena finančni komisiji poslanske zbornice, ki se more izreči za sprejem novih davkov ali pa prevzeti odgovornost za ministrsko krizo, ki bi imela za posledico inflacijo, ki bi bila neobhodno potrebna, da se reši državno zakladnico.
Bistveno vprašanje pa je, kako bodo poslanci sprejeli poziv na boj Na sestanku zastopnikov levega bloka, na katerega se mora vlada v prvi vrsti zanašati, je bilo opaziti znake, da je blok levice odločno proti vsakemu povišanju trgovsko-promet-nega davka. Leon Blum in Vincent Auril, voditelja socijalistov, sta izjavila, da si socijalisti žele sprave, a le pod pogojem, da se odpove vlada vsakemu povišanju davkov na male trgovce.
Nova upanja pa so se pojavila v političnih krogih m sicer na temelju, da bo mogoče najti nadomestil ne odredbe za slučaj, da bi vlada preživela prihodnji teden. Finančna komisija poslanske zbornice se je odgodila do ponedeljka, a je storila včeraj važen korak, ko je glasovala za uveljavlje-nje državnega monopola na petrolej in sladkor, pričenši s !. januarjem 1927.
Te odredbe, obenem s civilnim davkom, kate-rega je odobrila komisija, ter davkom na vino, pivo in jabolčnik, bodo mogoče podlaga transakcije med vlado in komisijo.
Neglede na'kompromis, ki bo najbrž dosežen, pa bo finančni minister zahteval, da se glasuje o različnih davkih kot celoti, nakar bo predloga predložena senatu, ker bi bilo vsako zavlačevanje po mnenju finančnega ministra usodepolno. Kot ponavadi v vseh novejših krizah v Franciji, bo stališče socijalistov bistvenega pomena, a njih voditelji so kljub resnosti položaja izven Pariza na pro-pogandnih potovanjih.
Senator Pepper za Volstead, postavo.
Senator Pepper je odločno za Volsteadovo prohibicijsko postavo Metodistovskim hinavcem je povedal, da sim-patizira s prohibicijc in zakonodajo, potom katere naj bi postala uspešna.
AMERIŠKI VODLJIVI BALON PADEL V
MORJE
Pariz popije manj vina.
PARIZ. Frarrartjaw 23. marca. — Pariz, največje raeirfto sveta plode kmtsinmranja vima. je sknčil porabo vina v«i kot tka m i kijema m. pol 'kvartov Inkom ineseea ®nar-co, sojrLasno h eenitvaeui, ki so bile ravnokar «ft)jafvjj«>e. To je posle* toe a 'podruženja življetfe&ih po-t vehačin ter zna,k, da ima povprečni Pariian raji« v©5 kruha, sirs in ditu*?ih živil kot pa donti vina. Pred enim letom je popil Pariz
več kot
.štiri milijone kvantov vina. Januarja meseca tekočega leta se je acoiMumiralo poldrugi milijon kvari o v manj v?ina kot ponavadi in mesec marec je ka-zal naravnost presoneHjivo abstinenco. Statistike se tičejo le lahkega namiznega vina.
PHILADELPHIA. Pa., 28. marca. — Senator Pepper, kandidat za zopet no izvolitev v boju za -seri sito rs«rvo. je izjavil dam os, <la smaitra za *-vojo dolžnost kot senator Zdritženrh držav ohraniti prohLbioijo ta<ko kot je sedaj.
Senator jo podal tozadevno izjavo prod komitejem duhovnikov, zavtopcjoT-ih 'konferenco mettwli-stovske cpiskoipafne cerkve, ki zboru jo tukaj. Protestantov ski popi so oglasili pri njem, da Lzve-do, če so resnične ' gotove govo-t-i• Lu k:ilasno je njegovo sta-H>«V giledo prohibieije.
So na Jar ju Peipperju nasprotujeta z a republikansko nominacijo governor Pmeliot, ki 'kandidira na sirhaški platformi tor kon.gr<"snik William Vare, ki jo objavil, da je za modifikacijo Volsteadovo postave.
V -vojem ugotovila je rekel senator Pdpper:
—	Moja ustavna dolžnost je •storiti vse, kair je v moji moči, da -•<• uveljavi prohibieijiJko politiko.
—	SLiopattziram s to politiko ter z zvezno in državno zakonodajo.
—	Jaz stojim odločno na staldš-oh izvedenja vseli postav.
Medtem pa je objirvrl tad i go-verm r Pinehoft svoj program, ki se jria-si :
—	Izvesti liočom principe. ob-reizJožene v republikanski platformi in rnavjsnraeij.-ikem govoru ; redsoidnaka Coolidga.
—	Zawymam se za izveden je postavo ter sem proti vsakemu po-
kusti. da so oslabi obstoječe postave glede pijače.
—	Pognal bom "gango" iz kontrole republikanske srtratnke v Perm sv Iva pri ji.
—	,Zavzeniaten se za narodno postavo, ki bi kaanovaila sleparije pri volitvah za zvezne urade.
—	Zavzemam se .za olajšanje davčnega bremeaia potom ekonomije in uspešnosti v vladi.
—	Pospešita in zavarovati hočem potom tarifa industrije Peim-svl vanije.
—	Tz!>ol.p<ati hočem položaj dela veev. moških, žens-k in mladih
ljudi.
—	Tzposl.-rvati hočem pravičnost z,l farmer je, ki pre<hranjajo nas vse.
—	Pospeševati hoeeon vsak korak proti svetovnemu miru.
—	Vzdržati hočem Roosevelto-vo politiko glede »konservaeije na-rodaiih virov.
—	Kot senator Združenih držav ne bom priporočil za (zvezni urad nikogar, o katerem vem, da je ne-fcjposoben.
—	Stal bom na »t nan i naroda proti monopolistom in gangster-jem l\Ot sem storil to kot governor.
HIMRY ulLLtH. WAkH. D. C.
V bližini Foit Monroe je padel pred kratkim v morje ameriški vodljivi balon T-A-5. Na sebi je imel šest oseb, ki so se pa rešilo. V ozadjiu je balon T-G-4.
Nemci bodo zgradili velikanski ae ropi an.
BERLIN, Noanftija, 28. marca. V Doroier tovarni bodo zgradili velikanski aero^an pod nadzor-
Zaslišanje glede smrtne kazni.
ALBANY. N. T., 26. marca. — Prihodnji torek se bo vršilo pred pristojnim komitejem obeh zbor n*ic zakonodaje zaslišanje glede predlog, ki določajo odpravijenje smrtne kazni v državi New York
tftran dr. Hugona Eoknerja. Krila novega aeropkma bodo merila 210 čevljev. Aeroplan bo vršil prekoooesmsko .službo.
Nameravana zveza med Nemčijo in Avstrijo.
Avstrijski kancelar, ki je obiskal Nemčijo, da lira vna številne politične in druge zadeve, je bil slovesno sprejet.
BERLIN, Nemčija. 28. marca. Avstrijski kandelar, dr. liauutk, prvi uradni zastopnik kajke druge države, ki je obiskal Nemčijo izza ustanov 1 je n ja republike, je dospel včeraj semkaj-j. Zunanji minister .Stre.semaim ga je pozdravil na Anha-1'.ter postaji in- predsednik Iluuicuibtiirg mu je priredil na čast banket, h kateremu so bil: povablejni kanelear Luther. Stre-semaim, člani kabineta ter tudi pa pešk i nuncij MoJi-sIgnor Pacefcli.
Oi>Uk dr. Rqmcka je spojen z vsemi vpraiianji, trgovskimi in političnimi, ki obstajajo med Nemčijo in Avstrijo ter ima prav posebno važnost Tjuii svojega možnega učinka na vpraaamje zveze med dvema nemško govorečima deželama.
"Tqgeblat" je opozoril pri tem na dejstvo, da je Liga narodov pod vplivom strastnega govora Vivianija, pml več leti protestirala proti pri pustu Nemčije v Ligo, a ob istem času priporočila ekonomsko pomoč za Avstrijo. Sedaj pa je odobrila, v moralnem o-ziru. vstop Nemčije v Ligo.
"Tageiblatt" je mnenja, da je izpre me njeno stališče na-pram vstopu Nemčije v Ligo simbol vsaj delne modifikacije stališča oprtale Evrope napram eventualni zvezi med Avstrijo in Nemčijo.
—	Niso še prišli časi, — pravf lisi, — ko bi videli tako zvezo pred vratmi. Precej vode ho moralo še steči po Spree in Donavi, pred no bo uresničena ta želja. V tem trenutku pa je primerno govoriti v tej zvezi kot političnem cilju, ki se nam zdi oeividen ter namenjen od usode.
—	Praktična politika zahteva marsikaj, kar nasprotuje željam nemškega naroda na obeh straneh meja. Saanopose<bi umevno pa je. da je treba politično stike med Avstrijo in Nemčijo izvajata v zavesti plemenskega sorodstva in skupne usode. Tega. gosta nemške republike niso privedle semkaj niti dinamične, niti družinske vezi. Predsednik, izvoljen od naroda, je sprejel datnes kancelarja posestrim ske republike.
Nevarni zločinci v rokah policije
Tolpa, katero so zasačili v New Yorku, je nameravala vprizoriti pretekli teden številne nada-ljne zločine. — Whitte-more bo priznal.
Burbank je zbolel.
SANTA ROKA, CaJ., 28. marca. Luther Bur lank, slavni vrtnar, je obolel v četrtek na nekii srčni bolezni, vernier pa se glasi, da se je njegovo Triravsfcveno sitanje od tedaj izda<tmo izboljšalo. Bnel je že preje več aličnih napadov.
William 1'ukelbaeh, ki je bil aretiran pretokli teden, je povedal ]>omožnemu) okrajnemu pravdniku Murphv-ju. da sta WTnittmore in njegova tolpa nameravala tri roparske napade tekom tedna. Bandit! so upali. <la bodo dobili na ta na.oin nefleako $800,000. To naj bi bdita zadnja dejanja gauge, predno bi uunaknila v privatno življenje.
T>va roparska napada sta b&a na meravtma ob	ko je pričel de-
tektivski štab inšpektorja Cough-lina loviti člane tolpe. V dodatnem ugotovilu je narvedel Unkelbach tudi imena onih, katerim so nameravali iKinditi prodati plen.
Okrao. pravd ni k John McGhee-bm iz Bronxa je bil informiran o teh bpovedih ter prišel pozno zvečer v policijski glavni srtan s človekom, kojega imena ni hotel objaviti.
— Tega človeka je zaslišal McG-eešhaei v najvzočnosti pomožnega okrajnega praaxiuiika Pee o re in dniugih zastopnikov urada uewvor-škega držatvne<ra pravdnika. Ko-neeno so privedli posamiič v sobo "\Vhittemore-a, Unkelbaeha in Pa-ladina. ikj so bi'li konfrotitiiratni z aretiranim.
Par misiut, pred deveto uro za^p-čer pa je prišel aretirani tz urada kot prost mož. McGeehan je rekel pozne je, da je bdi aretiran na te-melju i-zpovedi TTnkelbax?ha. da ipa se je dognalo, da ni imel nobenega posla z ganigo Whittemore-a. Noben član tolpe ga ni mogel namreč identificirati.
AVhittoraore je podal pomožnemu okrajnemu pravdniku Pecori priznanje, ki je 'bilo tako dolgo in podrobno, da iso delali na njem stenografi od treh popoldkje pa do poldesetlh. Pecora ni hotel ničesar izjaviti glede tega priznanja, a iz nekega drugega vira se je iz-vesdelo, da si je na vse mogoče načine prizadeval zavarovati Jacob Kraemerja, o katerem se domneva, da je bil duša cele tolpe, ter njegovega mlajšega brata, Leona Kraemer.
Brata Kraemer, kojih poljnko-židovsk/i zaveznik Trop jo bil are-tiran v petek kot eden onih, kL so raz pečali plen bandkov, sta se dosedaj vztrujno branila podati kako ugotovilo policiji aii okrajnemu pra\xtniku.
WhSittteanoIre je praktično iza-kljudal	(prkaianje, ko ^a je
Pecora posited natzaj v Tomfes -zapore. Pecora <ni hoteli izjaviti ni-
TAKTIKE PREMOGOV. K0MPANIJ
Cena antracitne^a premoga ne bo tekom spomladi padla, ker je povpraševanje po trdem premogu se vedno veliko, — pravijo premogarski mag-nati. — Kljub temu pa zapirajo rove.
WASHINGTON, D. C., 27. marca. - Antra-citni delodajalci bodo v tekočem letu ohranili zase približno sedem milijonov in pol dolarjev, katere so ponavadi vsako leto odračunali konsumen-tom, ki so kupovali zimske zaloge kuriva tekom spomladi in poletja.
Objava, da se ne bo tekom spomladi in poletja znižala cena antracitnega premoga, ni nikakor presenetila tukajšnjih uradnikov, ker jim je bilo znano, da bo skušali delodajalci pokriti izgube, povzročene vsled stavke.
Dolgo let so pozivali konsumente antracita, naj kupijo svoj premog tekom poletja, da se na ta način prepreči takozvani "rush". Dovolili so 50c popust za tono tekom meseca aprila in v poznejših mesecih vedno manj. Nekako 64 odstotkov vsega trdega premoga je namenjenega za domačo uporabo, in privatni odjemalci so v glavnem prizadeti vsled sklepa, da bodo preko poletja redne cene.
v PHILADELPHIA, Pa., 27. marca. - Tukajšnji prodajalci premoga na drobno so bili oficijel-no obveščeni, da ne bo v tekočem letu v veljavi običajnega znižanja cen premoga za petdeset centov pri toni.
^ Edini vzrok, katerega so navedli delodajalci, je oil, da je povpraševanje po trdem premogu še vedno zelo živahno.
SCRANTON, Pa., 27. marca. - Kljub dolgemu počitku v antracitnih rovih in pomanjkanju antracitnega premoga, je precej neodvisnih rovov pripravljenih prekiniti svoje obratovnje radi malega povpraševanj a-
Neki neodvisni delodajalec je rekel, da so kom-panije sklenile, da ne bodo znižale cen premoga preko poletja in sicer ne radiktega, ker hočejo prodati dosti premoga, temveč raditega, ker hočejo dobiti dobro ceno za to, kar prodajo. Neodvisni izjavljajo, da so velike množine mehkega premoga v New Yorku in okolici krive, da je povpraševanje po trdem premogu medlo. Trdijo nadalje, da ne kupujejo newyorski prodajalci velikih množin trdega premoga, ker imajo v zalogi še velike množine mehkega premoga ter drugih nadomestil.
Razne neodvisne kompanije so zmanjšale obra-tovajije v svojih rovih na pol, in če ne bo postal trg boljši, bodo ustavile obratovanje.
če>jar drugega kot to, da um je Whittemore na doLgo in široko na-vedel zgodovino gange in njenih delavnosti.
ROJAKI, NABOCAJTE SE NA •GLAS NARODA' NAJVEČUI SL0VKNSK1 DNEVNIK V
TnRTT^U-NTH DRZ A V A F
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
IHhm ao nate een« a!ed*2«: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 6000 Din. — $82.60
M —kmrtffh. kt nuiajo —
IS centov z» poštnino In druge__
BaspoiUJa na ndnje potto tn IspMnJe Toitnl
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9.10
300 lir........... $13.35
I
500 lir .	$21.75
lOOO Hr ......... $42.50
Pr« narofilllt, ki snafejo sanj kot tM Ur, —ttmi pa 11 sa poštnino la druge ~ Razpošilja na sadnje ▼ Trsta.
Za Pošiljatro. ki presegajo PBTTISOC DINABJBT ali pa DYAXXSO&
LIB dovoljujemo po mogočnosti •» poseben popnot. Trednoot Dinarjem in Liram sedaj al dihi, mmjo oo . n„ m Mprt-šakoraoo; is tega raalofa nam nI msf fa podati -rtinfmr ono vnaaroli rafamamo po eml tlstesa tee, ke nam pride poslani danar ▼ isto/
POSILJATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam Jo poolat! najbolje pa DomosUo Festal Msmr Ortor aH na Blow Terk Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
88 CortUndt Stnrt	>Mr T«k. a. *
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
GLAS NARODA, 29. MARCA 1926

GLAS NARODA
(SLOVBNB DAILY)
FJS
GROF SALM ODPOTOVAL
rnmk
Owned and Published ^f
VMVBNIO PUBLISHING COKPANZ (A Corporat%cn)
Lonla Bonodik, treasurer
i
PUm mt borixMoa of th« eorporation and addr—m of abov« officer«: 9* Cortlandt	Borough of Manhattan, Now York City, N. Y.
Q U A 8 NABODA "Veiee of tlU People'*
It—d Moery Day Except Sundays and Holiday.
%a oelo lota 9*1)* Hat aa Awuriko 4m Komad*______$6.00
Bo pot Ufa_____$3.00
la betrt Ufa_______$1.50
Za Now York oa eels le$e _ $7.00
Za pol lota______$3.50
Za nioeeuutva wo oelo loto — $7.00 Za pol leta_______$3 50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement oo Agreement.
Raznoterosti.
Banka posmrtnega kraljestva.
Po kitajskih naborih je posmrtno življenje 'točni posnetek onega na zemlji. Umrli morajo tudi ped-I kupovali oblasti, skrbeti za obleko — na.slednuki jim torej pošlje-! jo od časa. do časa denar. Prej so j prodajali kitajski svečeniki v to jsvriio z'ate in •srebrne kepe iz kar-i tona. Zdaj pa so v prometu ban-I kovei. Lično so izdelani na Angle-j škem in gori stoji: "Banka po-1 smrtnega kraljestva plača na ta bankovec osniačeni znesek v kovin-
ORGIJE POD ZEMLJO
K prefekt.u besarajbiskega okraja Or lie i so prihajal i zadnje čase neprestano ljudje, ki so pripovedovali zelo čudne reči. V vawi Par-polten so slišali vašča-ni opetova-no neko čudno nunnxranje in tiho petje pod zemljo. Prefdkt prvotno ni hotel verjeti tem govoricam, ker so ga pa ljudje le nadlegovali, je nap osi eld odredii preiskavo. Vse prizadevanje. najti povzročitelje tega mrmraaija, je bilo zaman. Povabljeni so bili celo ge-cflogi Lz Bukarešte, da u gotove.
. ,,	, .	. zakaj je začela zemlja naenkrat
skem denarju . Na drugi stranii , . .. . .. , ...
, - r ^ : godrnjati. pa tudi to ni mie poma-stoji navoddo za 'bankoveco trans-1 waj0
i akcijo : "Prečitaj tu napLsaiuo m«- _ '
UMUCRWOOO A U»0t«»000. N T
"Glas /faroda" Uhaja vsaki dan ieveemii nedelj im prasnit 00.
Popili braa podpisa in oaebnoati ae ne priobČnje^T. Denar naj ae blagovoli potil jati po Money Order. Pri apremembi kraj« naročnikov, proaim«, da aa nam tadi prejinje bivaiiift« naznani, da kiireje
najdemo naalovnika.
t:tt L A 8 NAEOD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.	_
• Pred par meseci je dospel v Ameriko skrahirani avstrijski grof
lite v, vpepeli bankovec in bo tvo-jenuu pokojniku izplačana ista vso-
Salun. HuJkaj se je gibal med najboljšo družbo, in posrečilo se mu je porot" '.,t i z misijonarsko ličerko MHieent Rogers. Kmalu po ]>oroki jra je pa ona zapustil«. \'Iožil je tnž3vo za ločitev zakona ter odpotoval s svojo materjo nazaj v Avstrijo
ta
Te din i se je vračal neld kmet dotične va.si s polja ki je v zemlji iza.sliiša/l čuiidne glasove. Ilitro je
v denarju." Zraven pa je pri-; - .. .	.
*	1 javd zadevo uradom in naprefdk
Novice iz Jugoslavije
" jpomba: "Ta Ibamkovec ne velja kot vstopnica v nebeško 'kraljestvo". (Ala. Koverta. na noge: tu se obeta novo dohičikano»no bankarsko polije! Op. stavca.)
MATTEOTTIJEV PROCES
Tajna Jugovičevega kovčka.
V Trnju pri Zagrebu so našli te dni v pedan za k« ipan kovček, v
__j katerem so bile razne stvari in
K<*u»diji sli*" n iz-d Mattcotti-jevega procesa opravičuje naj- spisi v najlepšem redu. V kovčku •	<1 v. .riij-iK- pri'li re/ianu _\fusso4inija. Ce morilce <xl- i bil tudi tcHtament, kako se mo-
no/.: obwOiUjo na kazini, ki so bolj 'kot odobravanje kot pa j ra pokopati Trifuna .lugovLča in .i. i. il.	to 1«-, da ne ščit rjo ljudje pni vladi morilcev koga* se mora o njegovi smrti br-
in.i ,.» c<-Jo 'porotniki, s«leč>i *pri procesu, vladne možo; hojavno obvestil. Policija je bila ;r vet-. V dri.gtn-nfin milčaju bi bila taka- mera ikaizni < mnenja, da gre za kak zločin v
V da
»IliolK
nost nem«jgttea.
aditj I; d neh objavilo nc\vynr&ko nkeeičausko časopisje ve
naravi
!.k«> m h . .hm z.i iiinii vega m., tci ijala gb-^le f;:».ksto\>ikega rog>ar^kega • n. v It .»i o i. Najprej * bjavil prejšnji fa£itft iu prejšn ji ipri-\ atni ta jr. MuwoLinija, RoKsi, v ne\vyorškem ''Trmes'' svojo ver-,jo ^It de b.Hid;t>jkt inorilnc vlade. S povsem jqsmdmi licisedaini in z nsvedbo \' l-ke mrnr dfl^fwrtinrgi materijala je naprtil niinitftrske-• .;n:ku rji dikta.uirju krivdo za »umor Matt-eottija, -katerega ..i- < ■ i; »-■ i i 1 Mn.'v-olini direktno in o^iihno. Nato jva ise je v istom H-;i . ./.-I l.i.siMt < ortesi za svojega vojvodo. V "na>4ednjem hočemo !; :	■>.)<> > «<lrK> le z navedbami Cortesija ter uporabit« izpo-
vedi HotNija, v ojačenje
So-.r lasno > < orteMjem je Dumini, — ki je bil v Oh-ioti obsojen
i i'!i "i»!m. |, i" M ;f.t teot t i ja n« p t let, enajst metsecev in 20 dni ječe. ou Katere <pa
bo (xkedei komaj datn, — Je neikoK'ko prenagljen
i •'•»■> . »I". Kljub temu, da je bila MuHsoluiijra znana nasilinosit ,J>u-
»i.;ni.,a. : .i je Mu ^<»lini porabil kot voditelja i'aš*rtovwke driiaJi. N. in ii te t ;pe je <*hsiajal baje v I«™, "(la pretseneti politične na-.pr<vti! xk «• Pr/nava ti* h, da je bilo to znano Mussolini ju. Ce pa
v je ".s« f" kljnib J« inn poslužirl l>inninija, tso bdia izvršenui vsa na-iija % j 7 dovoljenjem Muss©lilija, kojega orodje jc bila ta tolpa.
.Seilaj pa pravi Vort^-Ni, da je bil Rotssi jjo<l|x>veljniiik jxm1 Mus-mi,|.-m nad to tnlpo. lv-^si se je v svojih izpoveilidi lni>o izognil t»-j to ki. kai j«* po\>em umevno, ker bi drugače pre«d Msem srvetom • •i ''/.il iinega M-b<*. To je >ploh nlaba U»čka njegorvrli razkritij: da l»> s.- r.i.l «»ju ^td na >tioške M.UM-oliniija. vsJike krivde, čeprav sta l«jan .vi kiiva <-l>n. — Mus-nJini kfft. vr)iO\"ni pon'eljnik, RoMsi kot n.;«•-•••v p |K»vt ljnik in 1 >milini kot nstva<lni moril«*, z bodalcem z«i | Itvoin. Kadar pa pride do umora žrtve, — kot v ^Lučaju Maiteotti-j;i /a kaN rega bi moral nositi Uossi o<lgo\v>rnos-t, mu pa paVle vrče v hlih-e. Sklici v,. i«ešiti v-l*xl lega z raakritikanjem svojega "wfa \
\ da if <►» K >ija za Mvar fašizma in njt^ga votflktelja je segala i>"'!l<» , a vendar ne tako d-al«1*". da bi zastavil sameipra sebe za
i li e. ii.pt-. n m J tega nič več vreden kot. Muissoliaii. Rots.si -;<■•'! m hladnokrvni zloč.inee kot >ta Mussolini in Duniini, a zločinec j.* vendarle. Hi ez ozira nato. da ni n'j^gOiv itaKtop prorftoa'oljen, a i p; I ak .! p . «lejisiijj. temveč šele do^ti [Kizneje, j>o razkritju niiiora.
< ■•:• >e\. la ne pr/nava umora, izvršenega nad Matieot.ti-4Te dni je prišla sodna komisija, i 'j i/na \ a pa j-ov^m nesramno, da je ope.nii-al Jhunini s svojo ki je deložira^a njegovo rodbino.
y jei^i je Kapor zažgal hiso. Ko
zglaševainem uradu se je poizve-delo za JugOvičevo stanovanje. (Detektiv se je takoj podal v Ju-govičevo ft a no vanje, a na njegovo začudenje so mu »j>ovedali. da Tri fun Jugovič — spi. J>ogodek s kovtikonn jc bil kmalu ]>ojas-itjen.( Ti it*unoA-ič je bil te dni on-potmal v Sarajevo k svojemu -a-nu. Xosač, kateremu je zaupa" svoj kovček, se je v gnječi izgubil in ž njim tudi kovček. Prez dvrmia je nosač imel namen, da si j»rilasti kovček. Policija ga zasleduje.
Tragična usoda.
V selu Dra/.evu v Bosni je CKligi^al tragičen dogodek. .Seljaii To,ior Kajoir je v neki .sarajev.-ski banki najel hipotek ar no posojilo, pozneje pa si je od svojega brata Ivana izposodil potrebni znesek, da vrne poisojilo. A <lenar se je po-lagom« p< trosil, banka pa ni prišla do povračila. Prišla j" svetovna vojin«:s T odor je nniral na froiiTo iu se ni več vrnil. Ivan je prevzel posnstvo in je priznal bratov dnlg. Ker pa ni>o bile plačane ivita o-hrestii. je Ismka leta lfHIS ]>ose->tvo ]MXKlala na dražbi in kupil ga je Mujniga. Ki inad.itia. Kapor in Komadi na sta si' dolgo pravdala, končno pa jc pravdo dobil Kuma-<lina in ,><* hot^'1 p-revzeti posestvo. Kapor, ki si je bij tekom let nri-Atedil 70.000 Din. je huel denar -pravijen v podstrešju sv-oje hiše.
t l{ i« <1 vrhovnim j >veijKtvo»n MussiJinija, — le v slučaju Mat-t«-"tiija .]•• b.Io <lriigi.iV. T« ira ne bo saanoposebi umevno vrjel no-i pam» :i elovek. i e pa je, k< t go<tovo, ta sluičaj M eot t i ja le « len \ \ j verigi .slučajev, v 'katerih je operirala <a tolpa, ne le d;t / n. Mj.nii .i pol t i. ..ie n;»Kprotnjke, temveč da jih tudi spravi s I« . ]•«'?•.m je ; r	vsiik^'i; pomislelka domnevati, da je ob-
' i .iia i>'.Ji:iena met -da Mit4^nlinija v sUtematuincm umoru, v red-n« m 'Hilsiraujenj^i jKd.it i mih nasprotnikov. Rosi (jot iuje to povsem i/.reeio s tem, ko izjavlja. ''<lii se je vprizorilo vse akciie z vml-no.stjo in voljo Mus>t>l,mija".
» T-i-oivki <• ii le lolpc Mmssolinijai so postajala, ker so o>4tali ne-^a.'.nova ii, vedno drznejsi. dokler niso dosegli v slučaju Mafcteotti-i svojega \ iska t«T so |»rem-Jiaii v trenutku uveden ja preiskave. I'm or upki^nega poslanca jc prenai>olnil mero — Mmsoiini je segel predale*'-. Takr.^t il^sO bili namreč justičmi uradniki še "pofašišče-i i•.«•■* |v»ai« je, jmk! pretvezo, <ia jih hočejo odttegniti Aiplivu ^>ro-s!f>.',i.darsl va. Že takrat so biii ustrahovani, a bili so še zadosti ue-pj .stranski in verni svoji prvisogi, da posežejo \Tiies. Tolpa ilusso-1 tuja je bila Aretirana in en sam .si je toliko ožgatl iwsie, da je mora} nadaljevali igro z drugimi figurami.
I)a je bil ves načrt v svojih podrobnostih, — velikanska neumnost, ivvidi lahko vsakdo. Že preje se je izvedlo (take nerodne in be-daste načrte, ne da bi se opeikli fašistu Uspeh pa napravi varnim. Z uspehom pi de za.d«j>Ijenost.
Pri tem pa go\xnri Mus-olini, (kot zagotavlja Cortotei), vedno o spravi z i^urtprotniki. 01>srtdil je dejanje na najlboSj ofc^ter način, in ni ga i>-lo sram izreču Mc/tteottiju jx*«nrtnieo. Le ne\*rjert.no gk>-boga liinavščina Mussolinija mcxre pojasniti to dejanje, hina\rščina, katere ni m«ogel premeriti niti Mattcotibi, ki je, kot poroča Cortesi, - par 1e*lnov pred svojo smrtjo proslavljal fašistovskega voditelja in njegovo spravljiv^ obnašanje . . .
ConteKi bi najrajše napravil iz svojega "vojvode" nedolžnega angelska. Ničesar drugega pa ni moigel kot dokazati, da ni Mus-ind le italijanski ministrski predsednik in diktator, temveč da ga treba tudi Mnatrati otlgm-ornim za to, da vlakla danes Italiji "Udfxi teroristov, ki rtači k 4 lom delavski razred, v interesu kapitala.	v
se je sporamiiil na t>voj |>odstrešni zaklad, je skušal rešiti sikriti denar, a bilo j<* prcjK>zuo; plamen je že objel podstrešje »n uničil Ka-porovo premoženje. Zadevo ima sedaj v rokah «odtšče.
Raje v smrt nego v dosmrtno ječo.
Na sveti večer leta 1924 se je v BeH cerkvi v Vojvodini odigrala pretresljiva rodbinska drama, čije žrtev je postala mlada žena. Mehanik Adam Dengl je sr\-o-jo ženo Katarino z nožem sedemkrat sunil in jo tako težko poškodoval, da je kmalu nato umrla.
Dengl je prišel ob prevratni leta 191S iiz vo jne, se seznanil s svojo kasnejšo žimo ter se ž njo leta 1920 poročil. Zakon je bil sprva srečen; imela sta dvoje otrok, k; sta družinsko harmonijo še bolj izpcpoluiila. Toda to ni trajalo dolgo. Po štirih letrh zakona se je Dengl pričel s svojo ženo prepirati in prerekanja so bila na dnevnem redu. Žena se je končno naveličala moža. pobrala je vse svoje imetje ter se z otrokoma vred vrinila k svojim .roditeljem. Otrok ni hotela prepustiti možu. Dengl je bil radi tega dogodka zelo po-trL Na sveti večer leta 1924 mu je sestra darovala lepo okraigno božično drevesce. Dengl se je spom nil veselja, ki bi ga imel s svo-
j.n/i utroei. pohitel je zr>pet k .svoji ženi ter hotel ve-.t i »lomo v. Ž»> iiii
Kolumbovi potni stroški.
V Palotr.i v Spam j i, odkoder jc bil nekdaj Kotlnnrb odjadral v
tovo povelje so preiskali vse hiše. Pr.i preL-ikaivi v neki krčmi so na leteli na tajna vrat?., ki so vodila v podfcemTje. Z 'b a ki j ami so odšli skozi ta vrata in prišli po rovu v •pocfeemini brlog. Nudil se jim je grozen prizor. Brlog je bil poln golih motOtih Lti žensk. Poznalo se jim je. da že več let niso videli
,;i zel n ter hotel svoja otroka pri-.	...........	,
.Indijo , m odlkoder je predkrat- dmevne svetlobe. Prefefat ie takoj m njem	. -	'	j ,	. ,	' . .
,, ... 4 v . T1 kim ix».<ftel kapetan Franco v: odredil strogo preisJkavo. ki ie ta s. pa so mu o11k.1i to ptiKstijo. Po-	* n , 1 , .	• .	.. .	.. ,
. . .	,	f,	. Južno Ameriko, so baje našli tr-, koj spravila na dan senzactjnnalnc
tit se je vvml domov. Pnsetlši <lo-	T	, • i , -
... ..... . . go\*ske kirpge fisrme Pmzon, ki podrobnosti, mov je -pograbil vojaslca bajonet "	J ^	.
, ..... . . ! je dala takrat KoLumibu ladje nr. ter se naglo vrnil v niso svoje ze-	.	.	,J
.. . i . • t -	raizpolajro in financirala njegova
ne. Sk: il se je v hlev m ko je pri- 1 ^	....
, ... ii-	t>otovan(ja. Prvo potovanje, ki j"
sla ze:ia na dvorišče, da bi na- 1	1
. , , .	.	trajajo od avsrnsta 1492 do marca
.b raja <lrv. jo je za v rat no napa- 1
, , • -"iii	i	1149:i ie' srtalo j>o zapiskih v teh
del m ji zadaj sedem sunkov z no- ..	1 1
knjigah 22 tisoč pezet. Kolumbovi
edem sunkov žem. Ne.sre.čna žena je imela 5e toliko m ►oi, da se je zavlekla v sobo in s krikom '"'On je bil . . se je zgrudila mrtva na tla.
Dengl je bil takoj prijet tor pred sodiščem v BeLi ccrkvi dne
letni dohodki so znašali lf>00 pezet.
Zločin mehaniškega vajenca.
Mehanski vryenec AVesche, sin
1. api-ilai 3925 obsojen na lo let gostilničarja v Hanovru, je pri-težke ječe. Ker se je državni prav-" peljal te dni v stanovanje svojih dnik pritožil, se je pred vzklic- staršev daslej neznano deklico. —
trdi, je zaihtevala od njega
Peter Zgaga
mm sodiščem v Novem Sadni vrši- Kr>t. la nova obravnava, pri kateri je 20 mark. ki jih ji pa ni hotel ne bil D en gel obsojen na dosmrtno | mogel dati. Ker se je zba.1, da bi ječo.	| se ne zbudila, v slučaju, da bi ho-'
Dengl, k.i ne obvladuje srbšči- tela deklica kričati, v sosednji ne in so mu sodbo tolmačili v nem- sobi speča služkinja, je šel po klase" ni. je po rf.zglasitvi obsodb"' divo ter udaril ž njim v postelji prosil, naj ga raje obsodijo na' Iravo deklico s tako silo po gln-smrt. ker nurje življenje itak s a"-1 vi. <la ji je razfbil lobanjo. Nato je ( rao v breme. Zagovornik je vlo- J^l v kidiin.jo y>o nož, odprl dekli-J žil ničnostno pritožbo.	' " ' " * * * * * 1	T "
Tokom preiskave so ugotovili da je živeH.a pod zemljo tajna ver ska sidcta. l*Mtano\iil jo je neki ru ski svečenik, iki je učil. *la je človeško telo najkrasfuejši bi^žji stvor in zato morajo lioditi ljudje goli. Po njegovem mnenju stori človek Bogu doprdijivo delo, če ne brzda svojega spolnega nagona. Iz izpovedi zajetih blaznežev sklepajo, da je pripadal tey sekti razu-•zdanee.v nekoč tnidi zloglasni ruski preii-ok Riujput rn. Baje je tudi on v Petrogrradu prirejal take mistične orgije, ki so se jih udeleževale ruske vedike knegm<jc s carico na čehi.
Vse zajete ]>ripadnike te nemoralne sekte, okrog .">0 po številu, «o zaenkrat internirali Od 'poteka nadirjne preiskave bo odvisno. ali jih IkvIo j>o>lali v blazni-ce in hoJnice ali pa v zapore.
IZ ZGODOVINE SAMOMOROV
ei troi!>idi in hrbet ter se ba« pri-' Coolldge na jahti.
pravljal. da jo razreze na kose. j ^ASHINGTOnTd. C , 2S. mar-V tem trenot.ku je stopil v sobo cn _ Pr(.d.so<Jjlik Ooolidge in nje-njegov oče. ker ga je opozorila g0va. žena «ta se vkrcala danes na njegova, žena. da je čula v sob- prod,edniško jahto 'Mavflow.^'. , mojega pastorka sumljiv hriip. — kvihu.-itll Jw reki Potom{M.. Vr. Dečko je svoje dejanje takoj pri- nila ^ bosta v pon(Mlo,jek zjlltraj. znal ter se daJ oče»tiii mirno od ve-,__
Samomore pozna zgodovina že sti na policijo, v prastarih časih. Pri IndiyaaieihJ
Kitajcih in Japoncih so bili samo- Dvoboj med dvema fantičema.
mori na dnevnem renin, ker jim iV;	- , , ...
J j Diiigrosolca kisinevsdcc gimna-zi-
budizeni, odnosno bramizem na- A , 0- 7 . Xr,__
je Andrej Sinkov ui Nanmin
ravnost, priporočal tak način <-'iur- "c i	.	, v - .
1 1 .	j Scliarzman sta se .sprla radi «01-
tt. V Indiji so vbdi samomori po-' .	,	. ■> 7
J	J sijema zvezka. Ko sta drug druge-
se b n o med bolniki pogost!. Bolni-: ,	,	lir*?
' ^	ga ^lovolj opsovala in oklofutala.
ki s«> i-ikakri i v sveto reiko Ganges.! ,	,	1	,
° j sta se dogovorila, da rešita zrule-Na -Taponsk.-ni in Kita jskem je l>i-	-, -i •	r> „_ , , i
i vo na viite-Mki naein. Preskrbela la najbolj j>ril jidvlne.na smrt v va- . •	, .	, • *
... 1 J '	. t s/ta st pisrtole ter streljala na ne-
lovili ali j"va od lakote. Japonci so , .	,	,
1	.	| kera travniku dnig na dnrgega.
se dandanašnji navdušeni za "fa-1^, . , .. _
_ _ ______Oba ata bila prepeljana ranjena v
Strajk v West Virginiji.
bol ni cry
Blizard v Chicagu.
CHICAGO, 111., 28. marca. — Tukaj divja že 36 ur strahovit bližani. Nc.ben ribič si ne upa na je-
kozvani hari'kiri. Pri Z;.diih je !biil samomor sicer prepovedan, vendar pa je bil v izjemnih slučajih <lovolj< n. RimTjami so samomor v obče odklanjali. Šele z razvojem r.-j-'nih idejnih ftrnj je postal s«'i-momor tudi pri mjih običajen pojav. Čini l>ol j je javna morala padala. tembolj so se množili samomori. Pri prvih, kristjanih, ki so	Vsi vijaki, ki so dospeli z ' živeli po<l vplivom rimsk h raz-'Zapada. so imeli .zamude. Po me-mer. je 'bil samomor do\x>ljen. — >tu se .sicer vrni promet, ker se Pozneej se je dovoljenje omejilo § sn<?g wpi'Oti topi. samo n;1. slučaje, če je samomorilec ravnal pod "božjo navdah-njenostjo". Tudi pri Keltih so bili •a-monioii pogosti. Perzijanci in Tatarji «o samorno obsojali. Mo-hamedanesm je koran* prepovedal samomor. V srednjem veku je 'bilo j razmeroma maJo samomorov.
Prva statistika samomorov je hila sesta^jena okrog leta 1680; v lyondonu.
AY ETC LIN G, AY. Ya.. 28. marca. Pri Elm Grove Coal Company je ziišt rajkalo 1700 ipremogarjev. Potom štrajka skušajo vjodržati dogovor, ki je bil sklenjen v Jacksonville.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".-
I/ Francije poročajo, da so p<>-pdi Francozi zadnje leto dosti manj vina kot pa prejšnja leta.
Ne vem. če je vlada s tem zadovoljna a Vi ne.
Ce slučajno ni zadovoljna, naj uveljavi .proiiTibieijo, in Francozi ga bodo v tem letu popili trikrat več. kot so ga prejšnja leta.
Ni dolgo tega. ko se je poteza! dclavMk.i tajnik Davis za. republikansko gov e mersko nominacijo v Pennsylvaniji. Sedaj je pa naenkrat izjavil, da se ne poteza za to east.
Ne vem. če raste v Pennsylvani j i krik o groizdje. Toda če rastr. je presneto kislo, že vsa-j za Da-visa.
Polieijsiki komisar mesta De-troita. kjer je glavni sedež a\"to-mobilske industrije, je izdal poro-eilov v katerem je posebno značilen s]ed eči odst a vek :
— V našean mestu je sedaj šgst-najst tisoč prostorov, v katerih prodajajo žganje in vino. Predno bila prohiihieija uveljavljena, je bilo v Detroitni l:i00 jxvstavno do-voljen :<h salonov.
V AYa>hington.u-izdajo \-sii.k me-se« seznam on>h diplomatov, ki so priznani od ^Združenih držav.
\ seznamu, ki je bil izdan me--e« a m.iirea. eitamo po<l naslovom '{Rusija"' sletleče :
GuSpod Serge j 1'^het, finančni ataše j. 120 E. 7"». St.. N. Y. C.
Madama 1'ghet. Urad: 247 Park Ave.. N. V. C.
Serge ja Cgheta je imenoval ruski car na to mesto.
Kerenskije.va, vlaxla je to imenovanje {»otrdila.
marca 1917 je bilo konec m-ske carske vlade, 7. novembra 1017 pa konci1 Kerenskijeve vlade.
Nekateri gospodje v Washington!! pa menda še danes ne vodo, kaj so je zgodilo pred 0. leti.
Štirje kvr.atap'rei so se dome-i'i!i. da bodo prokvartali vso noč.
Trije sn prišli pravočasno na do'oeeno met-rto. četrtega pa ni hotelo biti. Čakali so ga in čakali, p-i ga n:.so prrčaikali.
Treba je bilo dobiti namestnika. PozrvaH so gospoda pri sosednji mizi. naj igre, ž njimi.
^.»n jim pa odvrnil:
—	Ilvala l«pa za vabilo, tonla ^>ovedati vam moram, da ne igram ter imam za to sto vzrokov.
—	Što vzrokov ? — so se začln-dili. — Ali je to mogoče?
—	Seveda je, če hočete vam jih nrištejem.
I loteč slišati teli sto vzrokov, so ga prosili, naj to tstori.
—	- Prvič, — je rekel gospod — ne znam igrati.
—	To nič ne de, — so odvrnili ter se dregnili z nogami.
—	"Drugič nimam denarja.
—	Ta drugi vzrok popolnoma zadostuje, — so odvrnili vsi trije in ni-o hoteli s>Lšati nad aJ j neb osemindevetde«setih.
Preveč advokatov na Poljskem.
Poljski advokat je ijx>zivajo o">-histi, da preprečijo za nekaj let vstop mladih j ur isto v v advokatsko (prakso. Javnost obsoja to ce-hovsko politiko in listi poudarjajo. da so v Poljski še pokrajine brez advokatov, ker se gospodje naselijo vsi v večjih m osti h, kjer jih je v resnici že preveč, v manjših podeželskih središčih jih pa ni, dasi bi bili tam zelo potrebni.
. i
X	\
Čudežna pot do ozdravljenja.
Severova Zdravila zoper prehlad vplivajo rav_^ no na vzrok neprilike ter morejo vas pr vesU na pot ozdravljenja. Ilude bolezni in komplikacije pogostoma slede navadnemu prehlajen.pi-Ustavite to takoj s pomočjo Severovih preizkuše-^nih zdravil, katere vam bodo pomagale postaviti vas na čudežno pot do ozdravljenja.
SEYERA'S	SEVER.VS	SEVERAL
ANTISEPSOL COl'GH BALSAM COLD AND ZA BOLNO GRLO ZOPER	GRIP
35c ft 50c	KAŠELJ	TABLETS
35c & 50c	30c
Nad 5000 lekarnarjev jih prodaja. W. F. Severa C«^	' Cedar Rapids, Iowa
n
Med prijateljstvom in ljubeznijo je ve Irk raizločok.
Prijateljstvo je treba zaslužiti, ljubezen pa dobi človek v dar.
Tekoni zednjega štrajka pa so se nadomestila za premog jako nI »bo obnesla.
Ne za premog, pač pa za št raj k bi -moralo biti kako uspešno nadomestilo, tako seveda, da t>i ne bili premogarji na škodi.
Vprašanje:
Moja ženra je stara dvainštiride-set let in pravi, da bi izgledala iza osemnajst let mlajša, če bi si dala pri striči lase. Kaj mi ervetuješ, Peter. aild mi svetuješ, da bi ji dovolil ?
Odgovor: Če se ho res pomladila, reci, naj se ne ostriže prekratko, da je ne bodo ponesli od bai+erja v po-vojčku domov.
____- ■ v_______

_____________
__________
.'ii.. .
J

GLAS NARODA, 29. MAR4JA 1926
■*#< '-T:-'

LA BOHEME
Slike iz življenja ciganov.
(Nadali»^anje.)
VI.
Gospodična Musette.
Gospodična Musette je bkla čed-nn drtkiica dvajsetih let; malo ča-*a i»o svojem prihodu v Pariz je postala to, kar .postanejo čedne deklice, «če imajo vitek stas, veliko koketerije. neikoDko častihlepja in nikakega pravopisa. Potem ko je bila dolgo časa v veselje pri večerjah v kvartir lat inn, kjer je pela z zelo svežim, čeprav ne z zelo pravilnim glasom kopico kmet-skili okroglih pesmi, ki so ji dale ime. pod katerim so jo poaneje slavili najboljši umetniki rime, je nenadoma zapustila me de la II; ipe in Nila stanovat v viišine mestnega dela Rreda.
X tiaalo dolgo in postala je lcvinja aristokracije zabave in .se je jtolagotna pomikala proti oni *1avi. -k.i «»hoji v tem. da te citira-jo par ink i dnevniki
Vodar [va je 4>ila gospodična Musette izjema med žetvfkami. med katerimi je živela. Po naravi inst nktivno elegantna in poetična kot v m* ženske, ki so res ženske, je ljubila rrizkowje in vse zabave, ki .iill di»y nu4coije. V svoji kokcteri-ji j«' imela vroče poželjenje za kar je bilo plemenito: da*?i lo - nka ]/ lju-Ktva. bi bila rseka-kor na mestu tudi v najbolj kraljevskem blesku. A gospodična Musette, ki je bila mlada in lepa. bi ne botela biti nikdar ljubien moža. ki bi ne bil kot ona lep in mla»l. Nukoč	videli, kako je
hrabro odbila sijajne porrmlbe »danika. talko l>ogartesra, da bi bil postavil zlate gra<love Musetti pred noge. Ker je bila pametna m duhovita, so ji bili odurni neumneži in puhleži, ne glede na njih starost, naslov in ime.
Musrtte jo bila torej brhka in Jopa. deklica. ki se je držala v lju-^W7T\\ polovioc MlaTOPjra Chamfor-tovga aforizma: "Lj«Bbezen je izmenjava dveh fantazij". Tudi ni nikdar začela svojih ljubezenskih zvez z onimi sramotnimi kupčijami, ki onečantajo moderno galanterijo. Musette je. tkot je sama •rovorila. itrrala odkrito i^ro in je zahtevala, da se ji vrača z nov-eem odkritosrčnosti.
A čeprav so bila njena nagne-njni živa in odkritosrčna. vendar n;NO bila nikdar dovolj trajna, da bi •> bila razvila do strasti. Izred-<na nestalno«* njenih muh, velika brez krbnošt, s katero je gledala na denarnico in čevlje onih, ki so ji hoteli nalklomti «vojo ljubezen. s>ta povzročali veliko nestanovitnost v njeni eksistenci, ki je bila m*pnvjtano**menjava med naročenim vozom in onuiibusom, med visokim prst ličjem in petim nad-*t rop jem, med zidano obleko in ka ti i nas to. O, draiestna ddklica, živa	mladosti <z 'zvenečim Mnehom in veselim petjem, sočutno sree, ki bije.š za \*se pod napol odprto naiprNno ruto, o gojpodič-na Musette, ti, ki si sestra Berne-retle in Mimi Piivson. imeti bi moral poro Alfreda Musetta, da bi dostojno orisal tvojo brezskrbno in vagabnmisko pot po cvetočih stezah mladosti; in gotovo bi te bil tudi ta tako .slavil, če bi te bil, kot jaz, slišal peti z ljnbkim, napačnim glasom sledečo kmet?*ko kitico iz tvojih priljubljenih okroglih pesmi:
Spomladanski bil je dam, ko izpovedal sem ljubav tjavola^ki pravi, vročega srca, s havbico na glavi, pogleda sladkega. j Zgodba. ici jo hočemo pripovedovati, je izmed najljubkejaih epi. *od življenja te dr&žestne pustolovke, ki je todikofcrat brez ozira
oouaJTc ai
TO KRAtNO
KINO
EMBASSY THE A TRE
na druge počenjala ono, kar ji je prijalo.
Ko je bila gospodična Musette v neki dobi ljubica mladega državnega svetnika, ki ji je bil ga lantno dal v roke ključ do svoje dedščine, je imela navado, da je prirejala pa enkrat na teden večere v svojem ljubkem salončiču na Rue de la Bruvere. Ti večeri so bili povečini podobni pariškim večerom, s to razliko, da so se na njih gosti zabavali. Če ni bilo dovolj prostora, so sedli gosti drug na drugega, (tudi se je večkrat prigodilo. da je en kozarec shižil za dva. Rudolf, ki je bil Musettm prijatelj (nobeden njiju ni nikdar izvedel zakaj), je prosti Musette y.a dovoljenje, da ji sme pripeljati svojega prijatelja slikarja Marcel«; "nadarjenega dečka" je pristavil — ki mu bo prinesla bodočnost čast akademika.
—	Pripelji ga! — je rekla.
Nekejra večera. ko sta imela it«
skupaj k Musetti, je šel Rudolf po .Marcela. Umetnik se je oblačil.
—	Kaj! — je dejal Rudolf. — fc p'sano srajco greš v družbo?
—	Je to proti običaju? — ie mirno vprašal Marcel.
—	Če je to proti običaju T Pa kako. nesrečnež!
—	Vraga ! — je rekel Marcel in ]>og:edi<l na svojo srajco, ki je bila modre barve in je imela, vinjete. ki so predstaA-ljale merjasce, ki jih zasleduje trop psov, — kaj pa. 'ko n mam dnuge. ITa. tem slabše vzel boni ovratnik; in ker bom zapet z. Matuzalemom do vratu, no bo nihče videl, kakšne barve perilo kitam.
—	Kaj, — je nemirno dejal Rudolf, — oblekel boš še Mafcu-zariemaT
—	Moram. — je dvrnit Marcel ; — tako hoče in moj krojač tudi; sicer pa ima nove gumbo m sem ga pred kratkim popravil s črno barvo.
Matuzalem je bil namreč Marcelov fraflc; imenoval ga je tako. ker je bil starešina v njegovi garderobi. Matuzalem je bil napravljen po -zaidnji modi pred štirimi M i in je bil vrh tega kričeče ze-lcil; a Marcel je trdil, da se pri luči v črno spreminja.
Cez pet minut je bil Marcel oblečen; bil je napravljen po najpopolnejšem slabem okusu: držal so jr kot slikarski učenec, ki gre v družbo.
f^ospod Oa^cmir Bonjorur ne bo nikdar tako zastrmel na dan. ko bo ti zvedel, a so ga izvolili v Institut. kot »ta strmela Marcel in Rudolf, ko sita" prišla v hišo gospodične Musette. Vzrok njunega stnuljenja je bU ta le: ljubimec gospoodične Musette, državni u-radnik, ki se je bila pred kratkim ž njim sprla, jo je bil zapustil v zelo težkem trenotku. Zasledovali so jo upniki in hišni gospodar, pohištvo so ji zaplenili in znesli na dvorišče, da bi ga naslednjega dne odpeljali in prodali. Kljub temu pa ni gospodični Musette prišlo niti za trenotek na misel, da bi se .izneverila družbi svojih povabljencev. in nikakor ni odrekla večerne zabave. Dala je resno spremeniti dvorišče v saJon, pogrnila preprogo po tlaku, pripravila vse kot ponavadi, se oblekla za sprejem in povabila vse svoje najemnike na skromno zabavo; k njenemu sijaju je z razsvetljavo prispeval ljubi Bog.
Ta šala je imela velikanski izpeli; nikdar niso bili njeni večeri tako živahni in veseli; plesali in peli so še, ko so prišli postreščki po pohištvo, preproge in divane. in tako je bila tedaj družba prisiljena, da odide. ,
Marcel in Rudolf <sta ostala sama z gospodično Musette, ki je odšlai v svoje stanovanje, kjer je bila ostala le še postelja. • — O jo j, — je rekla Musette, sedaj moja pustodovačina že ni vee tako vesela; morala bom ki stanovat t Ho<tel pod milim nebom. Poznam strašen prepib je v njem.
—	Oh. madaenc, _ je dejal Mar-
cel, — če bi imel Phitove darove, bi vaju poaiudil svetišče, lepše kot Salom o — novo, toda--,
—	Niste Pluton, dragi prijatelj.
Ne de nič, hvaležna sem vam r.a dobro voljo. No, — je prist a viti a fn merila z očmi svoje stanovanje. — jaz sem se tu doLgočasila*; in potem je bilo j)oh,:štvo že staro. Skoraj šest mesecev sem ga imela ! Pa to še ni vse; po plesu se večerja, če kaj vem.
—	Jejva torej, — je dejal Marcel. ki je imel manijo, delati besedne igre, in tq posebno zjutraj, ko je bit v tem oziru strašen.
Ker je dobil Rudolf nekaj denarja pri igri. ki so jo igradi ponoči. je peljal Musette in Marcela v restavracijo, ki so jo baš odprli.
Po zajtrku so se vsi trije, ker niso imeli ni kake volje iti spat, dogovorili, da bodo zaključili dan na kmetih, in ker so se nahajaij v bližini železnice, so stopili v prvi vlade, ki je imel oditi; ta jih je peljal v Saint Germain.
Ves dan so letali po gozdu ter so se vrnili v Pariz šele ob šestih '.\ečer. in to proti Mareelovi volji. ki je 11*3il. da ne more biti več kot polene popoldne, in če je noP. je 1o radi ob lač ne ga vremena.
Vso noč med zabavo in ves ost a-i del dneva je Marcel, cigar srcc je biio salpeter. ki ga je iižgal en -am i»og!ed, v barvah dvoril gospodični Musette, kot je rekel Rn-lolf. Hotel je že predlagati lepi deklic i. da ji bo z izkupičkom pro-laje svoje gla>ovite slike "Prehod -kozi Črno morje" kupil pohištvo, lepe kot je bilo staro. .
Tudi je umetnik s skrbjo opa
MLADA JAHACICA
JUNAK
imela moja rajna mati prav, ko jc govorila, da bom nekoč v grobu •k£.šlj-a!l, ker sem kruh v juho po-makal. — Gledališče se je treslo od ploskanja in smeha, ki je pa
V "Morgen" piše jkkI tem naslovom Pitt:
Pariški "Matin" poroča iz nn--' l*>menilo /AX spretnega igralca vse sta Strawboulttga zgodbico, ki ,ie;kaj drugega kot prej. t-i^s vredna, da se razširi^ čimbolj t j med ljudstvom, d asi gre sr.mo'za
21HWOOO A UNDERWOOD. N. T.
Na sliki vidite 'petletno Helen Rocli, ki je kljub svoji mladosti že priznana jahačica.
Popravljanje sfinge
<al. da j)rLhaja trpnrHtek. ko se bo'
moral ločiti od Musette, ki si iicer pustila poljubljati roke, vrat n razne druge pritikline. pa se je omejila na to, da ga je vsakokrat nežno odbila. ka<lnr je hotel s silo vdeti v njeno srce.
Prišedši
Sfinga v egiptovski piuščavi, ki gleila s svojim zagonetni močesom ž» > toinsiolet ja na obLskovalce in ki se je »te morejo nagledati ne občani. ne veliki vojskovodje (Aleksander. Cezar. Napoleon!) se nahaja že tlalj čaisa v jv>pravilu. — Njeno telo je obdano s težkim lesenim ogrodjem, na katerem delajo polirji, slikarji in drugi umetniki in obrtniki, da jo pomladijo, poti ogrodjem pa s) na poslu lo-paie. da odstranijo ]>esek, ki jo je |K»kril že do ramen. Istočasno z odkopava nj«-m xfinge pa se vrše še driisa važna delii. — Egiptovska vlada je ukazala, da se mora obnoviti tudi velikanska podoba jsolnčiiega boga.'ki je že zabela raz-pa*lati na kose in jo botlo jxupravi. |!i. da >e bo držala vsaj še par stoletij.
| Sfinga, ki l»o sedaj od&opana. . ieži že nad dvetisoč let v pt^šČe-
'<lit*o, ki je prosila -umetnika, naj jo spremi do vrat.
— Mi dovolite, da pridem "k vam na obis-k ? — je vprašal Marcel. — bnni naslikail.	. .
živali, in sicer za enega lisjaka in par zajcev. Evo je:
Za časa zadujih poplav niso bi-j H prisiljeni bežati samo ljudje. I temveč tudi živali. Na velikem ku. jpu repe, čigar vrh je molel rav-; no še iz vode. se je znašla mešana i družba — trije poljski zajci, dva ! kunca in — en lisjak. Prostora je J bilo baš koma j za vse. Druga drudge so se tiščale živali ter čakale : sredi valov, da bo voda padla. — j Čakali so dan. dva. tri. Trije poljski zajci, dva kunca in en lisjak.
Iz bližnje višje stoječe kmetske j hiše so jih opazili in tretji dan
--i sedli kmetije v čoln ter so šli si.
popolnejša. Imela je prvotno tudi IX)ninkom n«'> pomoč. Ko so se bli-brado. ki je segala do prsi ter je' žali kupu. so jwstale živali nemir-podpirala težko glavo. Hrbet in n<v Vsekakor .pa je bil pri zajcih tilnik sta že zelo oglodana od zo- \In kuncih strr.h i>red vo»lo večji ba č; sa. Zato se bavijo starino-i ^ah pr«sl Ijiulmi. kajti pit-slovei z namero, da bi sfingi zo- V'1' so P^-H^i rešiti v čoln. pet napravili brado, ki bi nudila.(> ni A>ila Ul rešitev prav toliko glavi potr»4»no oporo ter jo va-. vn'dna kot sanrt v valovih, to ni rovala prod uničenjem.	znano. Toda lisjak se pa ni udal.
Tilnik -o zalili, ker je imel ze- I'rnnL' ^ j«1 »-i ^^ moč. ko |>a je lo gl-4n>ke brazde Ln luknje, s ce- Vul<-1. da mn to nič. p- magn. j.-» m< ntoin. Tudi lice sfinge so na skočil v valove', ki so Lra odnesli rn ta način popravili. Jjjphko si mi-' Pogoltnili.
-!i;no. k;<j je napravil čas tudi! ^ t(>j zgo«lbi ni veliko pripom-
Kje Mta FRANK PANJAN. doma i/. Malega Nerajea pri Černom-1 ju in I>. TRNKOV IČ. ki je bil pred C. meseci v Sclmmadker, Out. Pi-o-iim rojake, če kdo ka.i ve o njima, da mi poroča, ali naj se pa sama oglasita. Frank Metesh, 37 Austin St., Winnipeg, Man., Canada.
iz oblir-ja te veličastne davnine. mt'- ker pvve saana na sebi d>>
PRODA SE FARMA 320 AKROV
v državi WasflwaigtOb, 80 jih je obdelanih, \se <1 rugo v ,pašniku, li Š.-J treh hlev za živino in ko-koši. d,»volj vode in studencev. Cena $37"»0.00. gotovini vre<ln,-<lv,«kr,i:t toliko. Kupcu >e vraie potne stroške.
Carolina Phillips, 515 Eastlake Ave., Seattle, Wash.
Želim iz ved« za naslov svojega strica IGNACIJ A DOVSEK. doma iz S]K»dnjega l.aknica. fara Treb.4:wi. Pred l«-ti je bil v Ronton. PaL Kdor kaj ve o nj«^n. naj mi ]>oroča ali naj se pa sam <>ir!;isi. — Marija Dovšek. Box 54. Gleasonton, Pa.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je po-stal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUTS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zasto-
AMAZONKE NA KITAJSKEM
T> . . ^ , ,, nem grobu. Ka.kdi 300 let preu v Parjz, je Rudolf pu- f„ . , .	..	, , , ,Jvrjstusom je bila siinga po :zro-
til svojega prijatelja z mlado de- , -	. „ ,	^ .
. |Cilih se prosta. Potem je začel veter donašati pesek k njenim iio-j gam ter jo pokril malone do gla-jve. IX'la 7. odkopavanjem pa niso
I (baš lahka. Odmetavanje peska in restavracija mogočne figure,
VI.	— JC XTTH.m IJ UU- 4 , .	j T v J
i. j ti-	_	,	zahteva mnogo denarja ; ze do-
ka deklica, — ne morem vam da-' , • ■ . v.," . J ..
'i svojega nas/lova, ker ga jutri !~T \r^
mogoče ne bom imela več t pri.^^	^ SO ga) El^pcdicija. ki jo je podalo na
šla bom fc vam in zašila vašo ^i ^ to podjetje, pa se jim Kitajsko " ame^iko georgrafsko njo. ki ima tako veliko luknjo da 1 "	^	kajti društvo je našla državo Amazonk
bi se eh.'*ek lahko izselil skoznjo	lnia ^mno v kateri vladajo žene neomejeno
ne da bi .plača* najemnino.	. , lUAd možmi	Pre-
-	Čakal vas bom kot Mesijo I	T^ ^ ^^ bivafci ^ člwlne <lržavice
— je dejal Marcel	' |n'OJCitn lz velikanske sikale, pn- j goiske.ga porekla in žm-e že od
—	Ne tako doto> _ je smeh lmakniIi	^ korane kamne. J pamtiraka v malo znanem delu Ijaie relvla ]\Taisctte ' ,ki stonIi- Je dalSila sfinga ] zapadne Kitajske blizu izvira Ru
Nos sfinge je bil ves razglodan.	Kvečjemiu: Spričo lisjaka,
lica so bila raztrgana in povsod je|ki je stra»l»l tri dni. ilasi je imel bilo videti sledove, ki jih je sfin- P°l^g sebe p< t izbomih pečenk in gi vsekala besnost arabskega pre- v ' 'f2-31* duši je bilo spoštovanje
biva 1st va tekom stoletij. Se več skupne nevarnosti očividno bolj 'pal nai list uad dvajset let. Pred škode kakor zaina-nji sovražniki intenzivno kot pa instinkt lakore kralki«1 si je ustanovil stalno bi-pa so napravifi sfingi lju<lje	bi spomnil brez vsakega patosa ! Va,i^e v CleveJandn ter nam spo-
i-ska!i v sfingi zakhulnico. Me^ na to, kr.iko se obnašajo ljudje v!ro5ll» da nam^ava tudi v Cleve-
trenot.lcii >kupne nevariv>»ti pri landu vršlti isto del° M Hst, kakem požaru ali pa pri potopn ki	tako «sPešno vršil v
kake ladje.	Indianapolis*.
Ta,lisjak je bil junak. Tmel je Mr-	je mož poštenjak
nili so namreč, da je figura napolnjena z zlatom. Ta,ko so na primer ti pohlepniki izvrtali v glavo sfinge dva čevlja globoko in šesi čevljev široko luknjo, seveda brez Uspeha*
- Kako dražestna .je ta dtfkli-i^^ ^ ?k?H	°vi" ,nPne reke- Ž(vnske	n->ih
• ! — je dejal Marcel in počasi1 -P °	kakl^ne ^ T1°" odločilno besedo. M očke drže na
hajal; — to je boginja veselja. Naredil bom dve luknji v obleki.
ca! — je dejal Marcel in počasi'	,	n .
odhajal; - to je bo<nnja veselja k"ra,Ju K(,aJ Je del°	™ ^ « s^jo lepoto in mla-
' stal o. t "ga pravzaprav ni mogoče	| d ostjo, temveč rtudi na podlagi
doJočifti. Vsekakor pa je tisti, ki	prastarega materinskega prava, ki
je klesal iz kamna podobo sfinge,	daje najstarejšim ženskam^, naj-
imel zelo težko delo. Opravil ga	večje pravice. Žene imajo pravi-
je tako temeljito, da je odlomil	co vzeti si več moških, ki morajo
skalovje na dveh mestih sfinge,	zanje delati. Zakoni se sklepajo za
očividno samo zato, da bi ibil kip	določeno dobo, in ko ta čas pote-
č. da se je obvladal ter ni sterh °d n0?r do «1ave tor rau v
ozirih lahko zaupate. Pra\-ico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "Glasa Naroda".
vil kljub lakoti in instinktivni krvoločnosti ubo-srim živalim, ki mu ji-h je izročil slučaj na -milost m nemilo^, niti la^n. Tmel je pogum, da se je vrgel v valove, ker je vedel. da ga čaika gotova smrt — me-to da bi se dal ujeti. Tn imel je prav. kajti v čolnu se niso pripe-j
ljale živali, temveč 1 julije. Zatoi
i
ni bilo uspa.ti na usmiljenje spričo i skupne nevatmoteti.
—	Ni še bil napravil trideset korakov. ko je čutil, da ga je nekdo potrepai po rami: bila je gospodična Musette.
—	Moj dragi gospod Marcel. — mn je dejala, — ali ste francoski kavaJir?
—	Siem: Ruibeus ni moja dama, to je moja deviza.
—	Torej ddb.ro. poslušajte mojo težavo in imejte usmiljen je. plemeniti gospod. — je odvrnila Musette, ki je bila nekoliko pokukala v literaturo, dasi se je bila vrgla na slovnico z grozo. — hišni go- pod ar mi je odnesel ključ od stanovanja, ura pa je že enajst zvečer: razumete?
—	Razumem, — jc dejal Marec in ponudil Musetti roko. Peljal jo j? v svoj aitelje. ki je bil na Cvetličnem nabrežju.
Musette se je skoraj zgrudila od spanca; a imela je »e dovolj moči, da je rekla Marcelu, stis-nivši mu roki:
—	Se spominjate, kaj ste mi ►bljubili?
—	O ^usette! Dražestna dek-bca. — je dejal umetnik z nekoliko ginjenim giasom, — tu ste pod gostoljubno streho; spite v miru, lahko noč! Jaz grem.
ia orihoHnii* \
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, 111., naznanjamo, da jih bo obiskal nas zastopnik
Mr. J. FABIAN, ki je pooblaščen pobirati naročnino, kakor tudi naročila za o-glase in knjig«, ki jih ima "Glas Naroda** v aalOgi. • Rojakom ga top3o priporočamo. Uprava "Glai Naroda".
veličastnejši. Tekom tisočletij pa. če, se zakonci zopet mirno razide-je puščavski veter storil svoje in jo.
zakopal sfingo skoraj popolnoma v pesek.
Sfinga je sedaj že znatno od-kopana. samo zadnji del je še. globoko zagreben. Sprednje noge te sfinge tvorijo velikansko omaro z oltarjem in spominsko ploščo, ki
Za otrokovega očeta velja oni moški ,ki ga kot takega označi mati. Moški nimajo pravice protestirati. Ostaile materine može k1 i Če j o otroci za strice. Rodbinskih imen, od nosno priimkov to pleme sploh ne pozna. O deci se govori
Mrlič kašlja.
Slavni igralec Tonv Lee je v neki žalougri igral vlogo, v kateri s oga umorili. Ko pa je ležal "mrtev" na odru, ga je posilil kašelj. Med občinstvom so nekateri prote-jtir^iJi. večina pa se je gromovito smejala. Blrnnaža je bila popolna in treba je bilo velike prisotnost; duha, da se je igralec izvlekel iz nje. Dvignil je glavo in dejal proti občinstvu : — Sedaj vidim, da jr-
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
se je po dvetisočih letih prvič od- samo kot o hčerkah ali sinovih do-krila človeškim očem. Oltar in tične matere. Moški in ženske ka-spominska plošča .sta izklesana iz de neiko rastlino, podolmo trtba-rdečega granita. V spominsko plo- Iku. Nranesjto denarja limajo tza ščo je vrezana zjgodovina mladega plačiilno fyedstvo čaj, ki ga preša-pr'nea Tlvutmozisa. člana 18. di- ,V> in napravijo iz njega majhne nastije, ki je ibil na lowi v pušča- ploščice, vi, kjer je zasiledoval leve pri Mcmfisu. L/ov ga je utnuidil, da si
je moral poiskati sence. »Zatekel Samomor vsled skoposti. kc je pod okrilje mogočne sfinge. Italijanski (trgovec Capuani v <kjer ga je premagal spanec. Imel i Mona.kov^m je kitpil loterijsko je satnje. v katerih se mu je pri- srečko Rdečega križa, katero mu krc^'1 soinčni lw>g HarmabLs. ka-'je obes"'l pi^nlajelec v neki gostil-teremu je bila posvečena sfinga:'ni. Vinjena dnužba je zasmeho-in ta bog mu je zagotovil, da pri- j vala skopega Italijana, češ, da ne de na prestol, ukazal pa mu je, da bo nič dobil. Capuani je tudi v ša-mora odkopati pesetk, ki obdaja 1 i podpisal pravcato pogodibo, s sfirvgo od vseh strani ter jo hoče. katero se je izav£zal razdeliti mo-popolnoma zakriti. Princ je pozne-j rebitni dobiček med celo omiz-je. je res postal fairaon in dal v prvih Usoda je hotela da je zadel Capn-letih «voQe vlade odkopati sfingo ani prvi dobitek v Tinesku 500 ti-in jo restavrirati.	| soč mark. Skopi Italijan se je ta-
Napis daje nekoliko sluititi, da ko bal, da bodo nekdanji' vinski je bila sfinga postavljena nekako (bratci zahtevali svoje pismeno jim 3500 pred Kr. Drugi napis, ki ga obljubljene deleže, da si je v hi-je svoj čas našel Mariette, pa pra-jpu preistrelil glavo. Natjmal je, da vi, da je bila sfinga postavljena v ne bi mogel živeti z malim Ostan-dobi Oieopfea. So pa arheologi, ki kom dobička, ker bi mn pomenilo to nazimnje xwfc'•zatrjujoč, življenje samo kes, srd in obžalo-da je bila sfinga svoj čas mnogo' vanje.
Slovensko - Amerikanski Koledar
t
za leto 1926.
• m
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj posije znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Stmt	Hew York, H. T.
„ • .. ... i ■, ...•


GLAS NARODA, 29. MARCA 1926
•1 ^ ■*
E ROZE
B JMAN v dveh delih.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
JAHTA HENRY A. FORDA
;
3D	(Nadaljevanje.)
—	Strela božja. — kaj bo rekel k temu stric Marcel? Aha, se-ilaj poznam enega, .ki bo postavljen na sveži zrak, tako gotovo kot
tojun ti ikaj. In nobene soltze ne bom j>otočil za njim, tean onegav .■in;i lovi : on! > >vo.jliiii prežetimi očmi, niti krokodilčke solze, tako gotovo kot. nisem voč Krištof aro vič, temveč Fkačin.
To zagotovilo je dal Boris že onstran vrat in na poti v sobe kneza.	.	» ^
Tam je Sa^a ravno popravljala svoje stvari.
—	No.' — je vprašal knez in ne brez sknbi, iker je delal Boris ze la presenečen «wi>raz.
—	\opravljemo. — je rekel. — Sem Fulosiji temeljito po-jflsiiil svoje mnenje in stališče . . .
—	Res temeljito? — je vprašala »Saša.
—	No, mislim vsaj. Kričal sem, da me še sedaj sribi v vratu'. Sprejela pa je vse zelo hladno.
—	S«-veta. <"e kdo n/jwje. postne drugi pouavadi molčeč, — je ti-kla Sas.i hladno. Vpa-a^a -e le. če je razumela zaScaJ si vpil?
—	X"<>. to misJini vend>ar, — j<* menil Boris. <poln samozavesti. — <'e razkačen. ^ m strašen — i« bil setn ratzkačeu.
—	jZakaj pa -i imel tako presenečen obraz, ko si stopil v sobo? — jr vfjratial .krinz.
—	Vidiš s4rie. — je rekel, kot v zadregi. — vidiš, to je čudna Nivar. — Obraz *ein napravil, ker se še nisem odločil, če naij ti po v«'ni ..di ne . . .
Na i o je p.vedal kar mu je rek Ki Fuksija glede Sigrid in Spini ja.
Seveda si mi moral to povedati. — je vzkliknil knez, ko-jej»a •' l<< s,- je naguliilo. — To je bila tvoja dolžnost, ker vendar m <la mam dolžnosti varuha napram Sigrid. Do kamor sega mo ja polnomoč, jo bom dobro u]>o rabil.
T• laj pa je bila položena mi njegovo ramo bela, tresoča se ro ka in kne/. je zrl v bledo liee Saše.
—	Ne draži ga, stric, — nevaren je. — je prosita.
Kn. z je prijel b po roko ter jo poljubil skoio spoštljivo, njo, k
je bitk i v sr< e ,/ »deta •»,( te uoviee. ki je z enim dihom uničila borno svet ko njene ljubezni.
—	l'< mtiri se, moja dobra Saša. — je rekel knez prijazno. — No bojim se a se ti kljub temu zahvaljujem. Sedaj pa me .pust i?i iKijpivo k tvoji materi. In 1 i, Boris, zahvali se svoji sestri, kaj ti <e bo moja m -ija pri tvoji /eni izjalovi a, ibo SaSa svoje premo ,.one delila s t (boj. da te ipofctavi na lastne noge.
—	Saš;i — j" vprašal Bonis ter zardel. — Ne, tega ne sprej mem.
—	N- umnost. — je rekle. Saša z medlim usmevom. — Le vze mi in če do.sež< m to. po čemur hrepenim, bom ,postala bolj bogata kot .je tvoja F inks i je. Od te ne -aneš biti odvisen
—	Saša. na svojo čast ne vem, kaj rta j rečem, — je rekel Boris
ves ginjen.
—	Reei ji le. da je biser, — je prikimal knez ter pustil brata in sestro >amo ter se umaknil v knjižnico.
Knez pu iti šel takoj k svoji sestri. Poiskal je najprvo Iris, ka tero je obvestil o tem. kar se je zgodilo. Dogovorila sta ise, da 'bo sta izustila Sigrid popolnoma Izven igre ki da ne bosta vzbudila n j« nega od[>oruega duha s prošnjami in očitanji. Obema je bilo jas no, da moi-i., Spini aariuiti. Ta nepovabljeni in nedcibrodošli gost mora oditi. iHs pa j. bila kot Saša v zadregi glede načina, kako naj se to zgodi.
—	Z.i v-, na svetu bi ga ne razdražila, — je rekla svareče. — V Kami -e ga je smatralo za zelo nevarnega duelanta, kot je rekel
papa.
—	Xe bo me izzval, — ne bo me ustrelil, kar tako, za to je pre več pameten. jo je .jxaniril knez. — Se to maaijka, da bi si moral V svoji la>rni hiši pustiti dopusti v.se od človeka, 'ker je slučajno dober e»tr®lee.
Nato pa s,- je odpravil knez. da se napoti k svoji sestri. Ko je - i uaw.gor j K) stopnjieaii. vodeč Hi v krilo za tujce, mu je prišel na sproti operni pevec, s ipisinoan v roki.
Kne/. ravnokar sem bil na poti k vam, — je rekel. — Do/bil s- m |*>zjv. 11«, j natopim jutri v glavnem mestu ter ne moreni odkloniti) poaiva. Ali se lahko od^ndjem zvečer k nočnemu vlaku. Vlak odide ob tri četrt na deset.
Knez se je oevtro očrt v pevca.
—	Voz bo točno ,]*-ipravdjcn, — je rekel. — Res mi je žal, da je postal vuš obtsk pri na« tako kratek.
—	Zelo dobrot Iji vi ste, — gin jen sem. — je zagoita.vl'jal pevec. - Kako naj -e vam zahvalim za vašo gostoljubnost?
1I\.»Li je ]K>j>odnotna na naši strani, — je rekel knez ter nadaljeval počasi: — l pa m le. da vas ta klic talko zelo mika, cla mu sledite^iajti spominjam se. da ste dva. slLčna poziva pred kratkim odklonili.
1'evec je vrnil pogled 'kneza, katerega je v polni meri razumel.
—	(io>pod, — je rekel resno, — najti je slučaje, ko mora mika-i e!i»veka klic v za<lnjo gorsko vais. Ne da hi me poznali, ste mi nudili v;.*o gostoljubnost — in sda^bo vnač-ati to, — tega bi si nikdar
>e o.kpust .1. Kaditega hnn jutri že igral ter mislil pri tem na šumeli je vaših hrastov.
Želim vam obilo u-peha, — je rekel knez ipomembno. — Lažje je ubiti /.ivega zmaja kot pa onega, ksi pretži v našem srcu ter si želi t«-gn, kar ni njegovo.
Hvala vam. — je rekel pevec veselo in knez mu je i>odal svojo roko.
—	Dober človek ste. — jc rekel .prisrčmo. — Zdi se mi, da se razumeva. — Kaj ne. da bo^te zopet prišli k nam! Da? To je krasno. Tukaj ne diši vedno tako po kadiilu in kadila imate dovolj v wojeni [M'klieu. V sled tega .se vam bo prilcgwl sveži zrak. Videla s*« bova se pri večerji, a kljub temu že sedaj: na svidenje!
—	Na svidenje! — je ,ponovil pevec.
Ko je šel knez naprej, si je mislil, da spada Boris v vrsto onih
Xrdaije parnikov - Shipping News
■. .:••• ; -.i
WOOD A UKDKW600. »-
Poletne mesece »preživa Henry Ford s svojo družino na Savannah reki v svoji .krasni jahti 44 Si alia"'
je bil, da so poklicali Sašo in da je bilo njeno odpotovanje določeno za naslednji dam.
kladama Kništoforovič se je nato v -spremstvu Saše nqpotiia k Sigrid, jo vihatno Objela, ji sporočila novieo tevr jo prosila, naj nadomesti njeno hčerko. Predlagala jc tudi S igri d, naj gre ž njo v Anglijo.
- -Da, da, — je mrmrala S igri d, ki je komaj poeaktšala, aitoplje-na v svoje lastne mUli.	{Valje prihodnjič.)
ti. marca:
B«ren£ari&, Cherbourg; Sirffm. Hurt; Arabic. Hamburg; Republic, Bremen.
3. aprila:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Volendam, Rotterdam; Muen-chen, Bremen; Orduna, Hamburg.
7.	aprila:
Mauretania, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg. Bremen.
8.	aprila:
Thuringia, Hamburg.
10. aprila:
PARIS. HAVRE; SKUPNI fZLET. Leviathan. Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Belsenlnnd, Cherbourg.
14.	aprila:
Aquitania, . Cherbourg; George Washington. Cherbuorg, Bremen.
15.	aprila:
De Grasse, Havre; Tourck, Bremen.
17. aprila:
Olympic, Cherbourg; And&nia,
Hamburg, X«w Amsterdam, Rotterdam.
T
20. aprila: Columbus.
Bremen.
Cherbourg; America,
21.	aprila:
Berengaria, Cherbourg: La Savote. Havre; Pres. Harding, Bremen.
22.	aprila:
Biemen, Bremen.
24.	aprila:
Majestic. Cherbourg; France, Havre.
25.	aprita:
Mauretania, Bremen.
29.	aprila:
Berlin, Bremen.
30.	aprita:
Levilathan, Cherbourg.
22. maja:
PARIS, HAVRE, DRUGI SKIIP.M IZLET.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON, TRST; SKUPNI IZLET.
6. Julija:
PRESIDEXTE WILSON, TRST; DRUGI SKUPNI IZLET.
Cherbourg; Homeric,
A. P. Čehov:
V pijanosti.
Tovarnar Frolov, lep temnolas * zoval kruli. Z rokami si je grneiei mož z okroglo pristniženo bradi-; obraz, gnfoančii čelo, sopel in o-Cf> in blagimi žametnimi očmi, ter čividno ni b?! dobre volje. Oba sta njegov pra\*ni prijatelj, odvetnik molčala. Vladala je tišina. Dve Aimer, starejši mož, velike, gladko i električni Obločnjici iiz motno bru-
ostrižene glave, sta popivala v javni dvorani predanestne resta\Taci-
šenega stekla sta se vtrinjali in iskali, kakor bi se jezili. Lahno pre-
je. Prišla sta neposredno s plesa in pevaje so šle mimo vrait ciiganke
sta bila oba v fraku iz belo kravato. Kaizen njiju in natakarja ob vratih ni bilo nikogar v dvorani; {x> Frolovjevean naročilu niso nikogar spustili v dvorano.
Začela sta svoj pogovor s tem, j misli in nesen, t'emu se ne izmis fla sta zvrnila ipošteno čašico žga-'lijo ljudje razen pijančevanja in nja, za zakusko pa sta prilagala 'razuzdanost« drugih zabav? To je
— Človek pije, pa ne najde veselja. — Spregovori Frolov. — C«n l vol j s<' zai'ivam. tem treznej ši som. Dinige žganje razvedri, mene pa ise polašča samo jeza, ogabne
ostrice.
—	Izvrstno! — je dejal Almer. — Povzročil sem modo zaužrvanja ostrig za zakaisiko. Žganje peče in gr i ze p ra v pošt eno po golta neu ; če pa posrkaš ostrigo, ti je tako prijntno v grlu. Ne ?
Soliden natakar brez brk, pač pa s sivimi koteleti^ je postavil na mizo posodo z omako.
—	Kaj ser vir aš? — ga. je vprašal Frolov.
—	Sauce provencale k 'slainiku.
—	Kaj? Ali se taiko servira? — ie zakričal tovarnar, ne da *bi pogledal omako. — Kaj je to omaka ? Ne znaš servirati. bodalo!
Žametne Frolovjeve oči so vz-pla m tele. Na vil si je okoli prsta konec namiznega prta, se nalahno premaknil, in zaikuska. svečniki in steklenice — vse je rožljaje Ln ropotaje zletelo na tla.
Naiakarji, ki so bili sličnah katastrof že davno vajeni so pritekli in jeli resno in hladnokrvno. ,ka- mu ]>0daril tisoč rubljev kor kinirgi pri operaciji, zbirat;
res zoprno!
—	Pokliči vendar ciganke!
—	K vraigu ž njimi!
V vratih se je pokazala glava stare ciganke.
—	Aleksij Sem j on ič, cigani prosijo za čaj in konjak. Ali smemo naročiti ?
—	Dobro, — odgovori Frolov. — Veš, da dobivajo od k romarja procente za vse, kar si pribenačijo od gostov. Darnel an es ne moreš Ka-upaii niti o.nemiu, ki te prosa za napitnino. Vse to je nizkotno, prost a ško. razvajeno ljudstvo. Vzemi... » . or i mer le natakarje. Fi-tziognomijc kakor pi-ofesorji. zaslužijo dvesto rjuibJjev na mesec, imajo svoje drnžine, pošiljajo .svoje hčere v gimnaizijo, toda psnješ jih lahko kolikor se ti poljubi. Inženir ti za rubclj požre škatljioo gorčice in se dere kakor petelin. Moja čast,nia (beseda, ako bi se lied en čutil užaljenega, takoj bi
erepmje.
—	Kako doibro ratrunicš, — je dejal s-mebljaje A.lmer. — Toda. stopi malo od mize, "sicer pohodiš kavi j ar.
—	Tmženir naj pride! — je za-kiieal Frolov.
—	'4 Inženrrr " so imenovali skriv-ljenega starca kislega Obraza, ki je bil nekdaj zares inženir in toga t človek; zapravil jc vse svoje i-metje in se proti .koncu svojih dni ■usidral v restavraciji, kje.r je nadzoroval natakarje in pevke in izvrševal različne, ženskega spola se tičOče komiisjije. Ko se je pozivu . je spoštlfjivo sklonil glavo vstran.
—	Čnj .me. drjvgi. — se obrne k njemu Frolov. — kakšen nered vlada tu! Kako servira jo tu pri tebi? Ali ne veš. da kaj takega ne J'jnbim? Vra<g vas vzemi, ne f""-dem veČ k vam!
—	Proflirm vas, da mi blagodtišno oprof*ite. Aleksij Semjonič! — odgo\~arja inženir in položi roko na srce. — TrJkoj ukrenem \-se potrebno, in vse vaše. naijneznatnejše želje se vamn snajtočneje in najhitreje izpolnijo.
—	No prav, lahko greš. Inženir «>e prkloni se odmakne
bivali, ki padejo vedoo rta noge. ttidi če se jih -vrže n strehe. Kaj bi
bilo, ee bi ne bd ta dobri pevec poštenjak, ki je zbežal pred laatno žo	eklfmj€n iafrille v
n.vmmrnostjo mesto da b. ji da^ai? Potem J>i postala Rrfsija bo- tih	^^^ zffld«jikrM z ne-
r-i! 1 za rji -.iianuial .	.......	„ . .
pranrtmii bnljanti na sVoji sratjca
Madama Krišroforov^? je drtbro spala iti v sle d tega jo je našel jn ma prsih.
»tu / /e)<» d"Jn*e v(»!r. Sevetla, dosti besed je bilo izgovorjenih, a v| Mizo z za^mako so zopet, pogmT-iW-.^i- ns ju naše! tako močnega odpora, da bi bil ivepremaeljlv. Kot li. Aimar je ijnl rdeče Vino,.jedel '.uhiji !«,p jc privedla madama v brWko .trditev, da «o dolgi z dobrvm tekom nadevanopKco in ra w n suhi obrazi umetnikov neznosni Olsa se je koneeno udala. na«ročil še matelot in «derfj«d. |mo v molitvi. Sicer pa, sfeo hoče«,
brata je bilo za®jo merodajno. Kooec poaaii Frolov je pol le žganje in prigri* med nama. . . v vsem prijatelj-
—	Kaj ti je? — .ga vpraša Almer in ga začudeno pogleda. — Odkod ia melaoxholija ? Rdeč si,
gledaš kakor zverina —---
Česa ti manjka?
—	Grozno. Nekaj mi tiči v glavi in tega nikakor ne morem iabe-z<:t i.
V dvorano je stopil majhen, o krogel t.olKt »far človek, popolnoma plešast, v prefcratkem suknjiču. v Iti la ntern teJo\Tiiku in s ka-ta.ro »pod ,naizdutho. Mijottsko se zareži. se stri hm no postavi in vojaško poadravi.
—	A. Partaizit! — pravi Frolov. Dovoli, da i i ga pred-stovim : nabral si je imetja s tem. da kruli kakor svinja. Pridi som, Paraait!
Tovarnar je nalil čašo žganja,
stvu. Toda, niibomur. . . ne besede ---Ti pa --za božjo voljo, poslušaJj in pozalbi---
Frolov se nagne k AHnmrju in mu pol minute -dilia v uho. . .
—	Sovražim, svojo ženo, — je dajal.
Osuplo ga pogleda odvetnik.
—	Da, da. svojo ženo, Marijo Mih a j lovno, — jeclja Frolov in močno zardi. —: Sovražim jo, pa ibasta!
—	jZakaj pa?
—	Sam ne raizumem. »šele dve leti sem poročen; oženil sem se, kakor veš, iz ljubezni, in sedaj jo čriim kot najhujšega sovražnika, kakor — oprosti mi — tega-le Parazita. Tn čisto brez povoda, čisto brez povoda! Ako .poleg mene sedi je, ali govori, mi vzikipi duša in komaj se vzdržujem, da je ne žalim z besedajmii. Nekaj mi je, da sploh ne morem povedati. Da bi jo zapustil ali ji povedal resnico je nemogoče, iker to 'bi bil škandal, življenje ž njo pa mi je hujše od pekla. Ne morem sedeti doma. Podnevi tekam po trgovinah in restavracijah, ponoči po bezniicrih. Kako naj .si raizlagam to sovraštvo? Ako bi bil kdo drugi — ampak ona jc lepa, pametna.
Parazit je zaeepta.l z nogo in zapel:
. . gospodje oficirje, te imam jaz rad. .
—	Oc povem po pravici, se mi je vedno zdelo, da Marija Mili a j-
1 o vina nikakor ni za-te, — pravi Almer po malem odmoru in vzdih-ne.
—	Ti ho.eš reči, da jc olikaaia?
Poslušaj--— Jaz sem dovršil
trgovsko šolo z aLato kolajno, bil sem trikrait v Parizu. J-az seveda nisem modrejši od tebe, a tudi ne-umnegši ne od svoje žene. Ne, ljubi moj, v tean grmu ne tiči zajec. Cty me le, kako se je vse to začelo. Kiar nemudoma se mi je začelo dozdevata, da me ni vzela, iz ljubezni, temveč le radi mojega bogastva. Kar se mii jc ta misel vrinila. v glavo, se je na noben način ne morem -oiresti. Pohlepnost in potratnost njena! Iz revščine je prišla, v zlato vrečo — siedlaj pa ven z denarjem na vse strani! — Strast jo je talko omamila, da je Visak mesec razmetala po dvajset tisoč rubljetv. Jaiz sem nezaupljive naraive. Nikomur ne verujem, napi-am vsem imamn smmnje, in čim pri jasnejši. si z menoj, tetn mučnsejše md je. Vedno se mi zda, da se m<i prilizujejo radi mojega denarja. Nikomur oie zaupam! — Da^ težak iznača j imam, dragi moj. zelo težak!
Frolov na dušek iaprazni čašo vina in nadaljnje:
—	Sicer p*a je vse skrn^iaj nesani-
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
i
ima sledečo vsebino:
Pesem
vina in konjaka, natresel vanjo so- sel! O tem bi se me smelo .nikoli ld in popra, zmešal in podal vse to Paraaitiu. Ta je iiapil m zakašljai
s prisiljeno brarvuro.
—	Tako je navajen piti to svinjarijo, da mu je po saanem vinu; slabo. — reče Frolov. — No. Parazit. sedi in za poj!
Parazit sede, udari s tolstimi prsti po strunah in zapoje:
—	Tram — tram — tram Mar-gareia--
Frolov med tem izpraznruje šampanjca in se opije. S pestjo udari po mizi in ptraVi:
—	Da, nekaj mi tiči y gliavi! Niti za tretaotek mi ne da miru!
—	Kaj je, 7SL Boga?
;— Ne morem povedati. Ta^jnost. Tajnost je. ,ki jo labko i^rečero sa-
—	Pota. usode.
Almer se ozre na fan.tovo resno obličje.
—	No, daj mu rabelj! — pravi Frolov. — S tflmi poti usode si služi imetje. Le radi teh treh besed ga drže tu. — Pij, Mutstafa! Velik Lopov bo še iz tebe! Koliko pa r.nziitov se vendar preriva okoli bogatega človeka ! 'Koliko teh miroljubnih roparjev in tatov se je nabralo — saj prideš loomaj sfeo zi! Ali .pokličeva še cigane? lie. cigani!
Cigani, ki so že dolgo nevt,i7pno čakali po hodnikih, se kri če vsuje jo v dvorano in začne se divjo popi vanje.
—	Pijte! — kriči Frolov. — Pij rod f.fraonov! Pojdite! Ha-ha!
—	PoTiimi — — — ha, ha! —
beže sani — -
Cigani po jo. žvižgaj jo in plešejo.
V blaznosti, ki včasih napada zelo bogate, razvajene in razbrzdane Ijudri, je jel Frolov počenjati vse mogoče vragolije. Naroči i je, naj se ciganom servira šampanjec, razbbil je steklo električne svetilke, obmetaval s steklenicam; fiike in zrcala, in vse cčuvidno brez vsakršne zaba ve ; gubmčil je čelo, razdražen jc kričal na ljudi, jeza je sijala iz njegovih oči in se izražala v njegovih kretnjah. Prisilil je inženirja, da je zapel solo in naipajal base z mešanico vina, žganja in olja — — —
Ob šestih zjutraj so mu izročili račun.
—	Devetsto petindvajset rub-Ijev peti ml vag se i kopejk! — je dejal Almer in skomignili z rameni. — Čemu pač to? Ne, čakaj, to je treba kontrolirati!
—	Pusti! — je zagodrnj.nl Frolov in potegml iz žepa listnico. — Naj kradejo — — Zato sem pa
bogat, da mi .kradejo--Brez
parazitov ne gre — — ti s*i moj pravni svetovalec. . . prejmeš šest
tisoč mblijev na leto, in--—
in zakaj? Sieer ,pa o prositi, sam ne vem, <kaj govorim.
Ko se je peljal domov, je Frolov mrmral:
—	Peljati se domov — — — strašno! Da--— nimam človeka. ki bi mu odkril srce--
Vsi sami roparji — — Izdajice! Čemu na primer sem tebi zaupal tvojo tajnost? Zakaj? Povej: zakaj?
Pred hišnimi d/urmi se je poklonil Almemi in ga poljubil po stari* moskovski šega.
—	Zbogom. . . Težak prostaški človek sem, — je dejal. — Malopridno, nesrammo, zaipito življenje. Ti si olikan, moder človek in se samo sme ješ im. ipd ješ z menoj, no,
nobene pomoči od vas vseh.--
In vendar bi md morai, aiko si moj
govorit i! Neumno! V pijanosti j prijatelj, alco si pošten človek, sem se raačenčai in ti se oziraš na-1 pravzaprav reei: Prostaški, nizkotni e s svojimi advokatskimi očmi ten človek si! Pošast!
— vesel si, da si dozna^ tujo tajnost. No, pustiva to! Pijva! —• Čuj. — se Frolov obrne le narta-karju, — je Mustafa tu? Pozovi ga scan!
Malo nato stopi v dvorano majhen Tatar v frabu in betih rokavicah, star kaldh dvajset let.
— Pridi sem, — ga pokliče Frolov. — Rafzlozi mama ta-Ie fakt . . . BiK so o&iai, ko ste Tartari trtaim vladjaft in naon nalaigfili tršbtrft, in sedatj služite vi Rusom kot natakarji in baranitate s starimi oblekami. Kako na(j si rateftagamo to i-zpreonembo T
Mhstafa nacmrši dbrvi in. Odgovori s fino pOjbokn glasom:
No, n<o,--— je jecljal
Almer., — spat pojdi.
— Ni pomoči od vas. Le ena na-dsa: ko bom xwleti na deželi, poj-dean na. polje, ipride ne\-ihta, grom
--'in na mestu bonu mrtev. —
Zbo. . . gom!
Frolov je Aimera še enhrat poljubil, zaspal kar hode ter se podprt od dveh slug jel mrmraj e vzpenjati po stopmcaih.
OGLASI
Ttaj se JOE HRABER doma, radi društvenih zadev.
Andrej Kernel, Box 486, Davis, W. Va. (2x 29,30)
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Oumij — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen
rak.
Doživljaji Yorku.
lačnega t/ New
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cvr-eon.
Pleme in pol na Norfolk otoku.
8trup v kriminalisttki.
Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
Hjalmar Branting.
Kitajska.
Sunjatsen.
Koliko se popije na svetu. Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja. Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletta.
Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina.
Židovska univerza
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na bolezni.
duševno
Raznoterosti.
Smešince.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANBT STREET NEWWHECKY
l-i&mMt. l