Natis 13.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. Idništvo in upravi teljstvo v Ptuju V gledališkem poslopju. W -------- lerc izhaja vsaki drugi petek. utiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. »piši se ne vračajo in se morajo lalje do pondeljka pred izdajo dc~ tifine Številke vposlati. Posamezua Številka velja v Ptuju za celo leto KI.-s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K :42.~, '/, strani K 16,— l/t strani K 8.—, '/8 strani K 4,— V„ strani K 2.—, '/« strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena- lev. 24, V Ptuju v nedeljo dne 1. decembra 1901. II. letnik. j Kmetje pozor! Kdor se hoče naročiti na „Štajerca" ji telo prihodnje leto 1902, in nam z naro-lum ob enem tudi pošlje celo naročnino [znesku 1 krono 20 vin. dobival bode letos I novega leta naš časnik zastonj. I Ne yeč po starem kopitu! Kmetje! ako komur postane noga večja, Iba mu je novega kopita, po katerem se I napravi črevelj, ker bi ga drugače Bal. Duševno obzorje naše postalo je večje, let začel je premišljevati, da sme tudi on ■tevati svoje pravice, treba mu bode tudi ■aj novega kopita, ker je prejšno, to je leda j no, postarano, premajhuo. In kako jI izraža kmet svoje želje drugače kakor leni, da si voli take zastopnike, kateri 1 imajo srce za njegove težnje, za nje- Moj prijatelj Kibničan. [Poznate RibniČane ali kakor sami pravijo Rajbn- INe tako začudeno gledati! Jaz pa vem, da jih late. No, ker ne morete uganiti, bom vam poki. Ribničani so tisti možje, katere včasi vse ■o pričakuje: otrok bi rad lesenega ptička, ki ■ piska, materi se je stria kuhla in izginila lesena loče pa zelo potrebujejo novo rešeto.. Samo de-|m ni mnogo za nje, kajti kdor dela s kuhlo, me lahko črn kakor maček, kdor ima opraviti letotn, je preveč prašen in mili Bog? z leseno ■ more le tisti jesti, ki ima tako široka usta ■ vela tercijalka, kadar zija v ,.Fihpos" ali v Brega očeta. Da bi se dekle še malo poigralo s mm, ki zadi piska, kaj Še! Sicer se že rada igra Itkoni, pa tisti mora biti živ in najmanj pet m visok, ter mora imeti mesto trdega kljnna mehek govo trpljenje, da si voli poslance, kateri bodejo tudi zares poslanci za kmeta. Kmalu bodejo se začele volitve za deželni zbor. Koga toraj naj voli kmet ? Največji in najboljši učitelj celega sveta naš odrešenik je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta!" In kaki so njegovi sedanji učenci in zastopniki? Kaki so oznanjevalei njegove presvete vere? Častihlepno in vla-deželno se potikajo povsod drugod, samo tam ne, kjer bi jim bilo treba. Gospod njim je ukazal: ,,ldite in učite vse narode", tedaj „učite" jih, ni pa njim ukazal, da bi se brigali za posvetne želje, dobro vedoč, da ne more ta, kdor ima skrbeti za duševno blagostanje svojega bližnjega služiti dvema gospodoma, to je, da bi tudi skrbel za njegove telesne potrebe. Naši gospodje duhovniki naj skrbijo toraj za naše duše, naj nas in našo deco poduču-jejo v svetih resnicah, naše druge zahteve nos in pod njim lepe brčice. Saj se poznamo, ve rudečelične stvarce božje! No, zdaj pa gotovo "ze vsi veste, kdo so Ribničani! I nu, seveda, rešetarji so, rešetarji, ,,ki hodijo po svejt, po zimi in polejt". Jaz sem rešetarje zmiraj rad imel. Toda najrajši imam velikega Janeza, s katerim sva se že prej spoznala, ko sem prve hlačke dobil. Bila sva si velika prijatelja v mojih mladih letih, a tudi zdaj sva vesela, kadar se na sejmovski dan snideva, če ravno sem že cel mož in mi moj stari znanec ne pravi več: ti Jožek, ampak gaspud Jožef. Pa tudi ni karsihodi ta moj rešetar. Ko se od-odpravi z doma, ima na svojem hrbtu toliko rešet in druge „suhe robe", da je višji kakor iemberški turn — saj meni se je včasi tako zdelo. In govoriti zna, govoriti! Ko bi ga vi le enkrat slišali! Kako lepo popisuje kraje, slovenske in nemške, hrvatske, ogerske in laške, po katerih je že hodil a naj pustijo v miru. Vsa čast našim uhovnikom kar se tiče cerkve in naših duš, kar se pa tiče naših drugih potreb, za te si bodenio skrbeli sami! Toraj duhovnika ne bodenio in ne smemo voliti. A tudi po njihovi volji ne bodemo volili! Pri volitvi za državni zbor izrekla se je od klerikalne strani vnebo-vpijoča predrznost, da se brez volje duhovnikov ne bode volil na spodnjem Sta-jarju nikdar nobeden poslanec. Vsi spodnje-štajarski kmetje so toraj brez prostosti svoje lastne volje in vendar nam ravno isti duhovniki oznanjajo z prižnice ali kancel-na kot versko resnico prostost — človeške volje. Ali se torej tudi naj pri nas uresniči oni izrek modrega starega Rimljana, ki je rekel od svojih duhovnov, da se eden ovemu nasmeje, ako se srečata? Bog nas obvari! Toraj tudi po volji naših gospodov duhovnikov ne bodemo volili. Ali bodemo zopet volili za naše zastopnike naše doktorje? U! ta pa bi bila najbolj nespametna! Kdor nas tukaj guli in dere, kdor nam neče niti zastonj denarja zmenjati v drobiš, kdor nam posojuje denar, ne da bi nam hotel pomagati, temveč da bi nam ložje prodal dom, takega človeka naj si volimo za poslanca? To bi bilo ravno tako nespametno, kakor nam pravi stari modrijan ono bajko ali pri povest od žab, katere In za uhami jih ima kakor kako živo dekle. Pa se kukšne muhe ima tam skrite. Povem vam, da me je vcasi trebuh bolel od samega smeha, ko mi je pripovedoval svoje .,te luštne štikelce". Smeh je dober za želodec. Da ne bo treba za drag denar kupovati marijaceljskih kapljic, vam hočem rajši par Janezovih veselih zapisati. 1. Janez prvokrat pri velikonočnem izpraševanju. Ko je bil Janez petnajst let star, moral je v postu k izpraševanju, kakor tudi drugi fantalini. Ta pot je bila za njega huda, kajti s katekizmom si nista bila ravno dobra znanca. Tega mu pa ne smemo zameriti, ker v prejšnih časih še ni bilo toliko šol, ko sedaj. Da se na cesti na in sejmih tudi ni mogel naučiti krščanskega nauka, to si lahko mislite. Pa vkljub temu je bil moj rešetar zmiraj „fejst" dečko: kjer mu je zmanjkalo pameti, tam je moral jezik pomagati. Že koj pri vstopu v kaplanijo zadela ga je mala ho si izbrale za kralju — štorkljo. Zafl pa jib ta kralj požira tudi brez vse sk™ Ne, dohtara pa že ne! Toraj koga A naj voli kmet? V srednjem veku bil je vsak stan stroj ločen od drugega. Vsak je zastopal svoj zahteve sani. Seve ne sme se pisalen i vrst predbacivati, da bi zagovarjal temi čase srednjega veka, a vendar je bila idej I da je vsak stan svoje zadeve zahteval ] I svojem in iz svoje sredine izbranem čla» [ vredna našega posnemanja. Toraj nas krnel naj zastopa mož iz naše sredine, to je kme Kmet bo imel srce za kmeta, kme pozna svoje težnje, kmet bode delal i kmeta, dobro verioč, kje ga čevelj 'tS j dobro vedoč za slabe žalostne razmei I spodnještajerskih trpinov. Neki dohtar je izrekel na nekem zb rovanju, da kmet ne more in ne sme zal I te vati, da bi ga volili za poslanca, ker jI za to premalo učen. Oho! ta pa je bol gospod doktor! Prvič imamo mi kmete, h teri morda ravno toliko znajo o splošni k omiki kakor gospod doktor, ne oziraje i i na to, da znajo kar se tiče kmetskili n dev trikrat toliko kakor vsi dohtarji. G I tovo bode kmet tndi s6 svojo prosto got I rico, katera mu prihaja iz dnu srsl deželnem ali v državnem zboru, kazoč svo žuljave roke in od skrbi npadlo svoje li več dosegel, kakor še tako izurjen doktor«! govornik, kateri z gromečim učenim svoji [ nesreča. Pozabil se je namreč odkriti. Zato ga je kaplan opomnil: „Janez, se ne boš odkril?'1 Oni je pa hitro odrezal: „Ni trejba, mi nič ni vroče!"-Seveda je kaplanova beseda obveljala in klobu&kji moral z glave. Pri izpraševanju je prišel Janez prvi na vri j Vprašali so ga: „Ali znaš narediti križ?1' On ni o pomislil, ampak je kar bleknil: ,,Sevejda ga zna Hitru bi ga napravu, če bi le lejs imau." — J ti rešetarsko motovilo, ako tega ne vejš, pa pon zakaj je Bog Adama in Evo iz raja napodil?" vprai | je zopet kaplan. — „Zato ju je nagnal iz raja, h sta mu hotela pojesti najbuljše jabuke", glasil sel odgovor. — Njegovi tovariši so se glasno nasmejal g. kaplan pa je nekaj čez uste mrmral ter stop pred sledečega mladeniča. 2. Janez prvokrat v Ljubljani. Tega mi sicer ni sam pravil, ker tedaj, kolk je to zgodilo, se se materi štorklji bojda sanjalo j I 3 — glasom govori samo — besede, a sreč njegovo pa ne v6 od vsega tega kaj govori nifiesar, ker mu ni nič za kmeta m&r, ker tudi tukaj gledi samo na lastni svoj dobiček in — zaslužek. Toraj ljubi kmetje! ne več po starem kopitu, ampak skusimo enkrat po novem večjem, saj imamo že itak dosti — kurjih očes!_______________________________K: *, -''■'■■. ■? Državna zbornica. Nek bralec »Štajerca« nam piše, zakaj mi toliko I o burski vojski, nič pa o delovanju državnega zbora v našem časniku ne pišemo. No, to ima sledeče vzroke: Ubogi Buri branijo se pošteno proti angleški premoči, v državni zbornici pa se ne more prav nič braniti, [tam se ne bije boj za pravico, ampak poslanci delajo le tako, kakor bi se prepirali in za pravice svodih volilcev nastopali, v resnici pa se le čas zapravlja. (Glavna šala za poslance so »nujni predlogi«. Nemški (nacijonalci so takih predlogov vložili že 12, Čehi 20 in slovenski poslanci 9. Včasi so res prav dobre stvari med temi nujnimi predlogi. Pri teh se lahko jgOvorijo lepi govori in v časnikih se tudi lepo bere, jako v njih stoji: Poslanec Žičkar vložil je v zbornici tpredlog v svrho zboljšanja štajerskega vinorejstva, poslanec Robič je stavil predlog za regulacijo Pesnice. Vsi ti predlogi, tako lepo kakor tudi izgledajo, jso le švindel. Oni nimajo namena kaj za kmečki jstan doseči, ampak samo namen, posvetovanje v jzbornici zaderžavati. Ta švindel je v zadnjem času že tako visoko zrastel, da je celo Njega Veličanstvo (cesar pri večih nagovorih poslance opominjal na jdolžnost njihovega pomena in jih nagovarjal, naj ni-[kari posvetovanja v zbornici še nadalje zabranjujejo. Ali ljubi »Stajerc«, bo kdo vprašal, kaj pa naj [naši poslanci počnejo, ako oni naših želja v zbornici Ida bi me mojim starišem podarila, zapisal sem le, ■kar so mi oče pravili. Janez je prišel enkrat na poti iz Ljubljane na ■tfornje Štajersko v našo hišo prenočevat. Nikoli še ■prej ni videl kakega večjega in lepega mesta. Zato ■je takoj pripovedoval mojim ljudem, kako je v ■ijubljani. Pravil je: „V Iblan' je hiša pri hiši. pa ■cirku pri cirkvi; v cirkvi je oltar pri oltarji in na Idtarji svetnik pri svetniki; a če se enemu prikloniš, m& dragemu hrbet pokažeš, pa spet ni draga ko K&mira." „Biu sem pri škofovi mejši, pa se mi nej nič ■opadlo. Sejst duhovnikov mu je moralo pomagati. Wa so ga na stou posadil (posadili), pa so mu kapo K glavo djal' (djali). pa so ga spet pokadil' in mu n> bukvicah kazal' pa je še vendar morau tu in ■km kteri drug gaspud namesto njega brati. Naš ta I d kaplan so buljš (boljši), oni znajo sami mejšovati. r' Na kori pa so bli pevci in godci. Pa so omejli di tudi druge štrumente ko rajbuški: trije so prekle predlagati ne smejo! Kako se naj žalostni položaj naših vinogradov zboljša, kako se naj regulacija Pesnice izpelje? Ja dragi kmetic, med poštenim delom in švindelnom je velik razloček. Spomladi se je 800 mi-ljonov kron za vodne ceste in regulacije voda" dovolilo. Takrat sta tudi vrli profesor Robič in razumni dr. Ploj v zbornici sedela, ali govorila nista nič, naj bi se za tisti denar regulirala tudi Pesnica. Danes, ko„ je ves denar že za Galicijo, Češko in Moravsko določen, danes zaženejo naši gospodje velik krik, ki nič več ne pomaga. Spomladi naj bi bili le besedo govorili in denar bi se bil dovolil. Ravno tako neokritosrčno delajo naši poslanci, kjer se tiče varstva našega vinogradstva. Ko se je carina na italijanska vina znižala, so tudi že naši slovenski poslanci sedeli v parlamentu, mi pa nismo slišali, da bi se bili ti gospodje proti temu odločno postavili. Tudi pri nagodbi z Ogersko ni noben slo-poslanec zahteval, naj bi se bila kakšna carina na ogerska vina nastavila. Danes delajo vsekakor špetakel, ker nič ne pomaga, v dveh letih pa, ako pride carina na obravnavo, potem bodejo zopet tako govorili, kakor bodejo hoteli vinski trgovci. Ako bi poslanec Robič hotel v resnici za regulacijo Pesnice kaj storiti, potem bi mogel on v deželnem odboru h kateremu on ja spada, to stvar izpeljati. Ako je on izpeljal, da se mu bo njegov lastni vinograd od deželnega odbora z vsoto 20 goldinarjev na novo nasadil, potem zamogel bi tudi 100.000 gld. za regulacijo Pesnice pridobiti. Ali odkrito rečeno, njegov vinograd mu je veliko več veselja naredil. kakor regulacija Pesnice. Kar se pa tiče sleparije z vinom, tu morajo vse občine poslati peticije vladi in državnemu zboru, da se pri obnovitvi nagodbe in carine naredi red. In ko pride potem obravnava o nagodbi in carini, potem morajo poslanci odpreti svoja usta. Ako pa tega ne storijo, potem je njihovo vpitje za prihodnih deset let — švindel. (hlode) grizli, štirji so plečete s šibami čohal', pred njimi pa je stau kuštrav človk, ki jim je s palco žugau (pretil), da so bulj hitel5." 3. Kako je Janez imenitnega gospoda razjezil. Hodil sem že v šolo in sem tam slišal od lepega, a včasi tudi premalo od tiste velike mlake in od ladij, katere meče burja ob pečine. Zato sem bil zelo vesel, ko se je nekega večera pri nas oglasil moj ljubi znanec Janez. Komaj je odložil svoje blago v kot za vrate in se vsedel na klop pri peči, sem ga vprašal, če je že videl morje. Odgovoril mi je: „Sevejda sem ga že večkrat videu, po dnejvi no po noč, zjutraj nu zvečir, pa še voziu sem se po ladiji" Ker mi je menda na očeh bral, kaj bi rad, mi je začel pripovedovati, kako lepo je v Trstu zvečer ali zjutraj, ko pozlati solnce s svojimi žarki vodo. Vse to mi je tako živo popisal, da sem bil potem celo noč v Trstu in na morju — a žalibog samo v sanjah. V zahvalo sem mu rekel, da bi rad znal tako lepo govoriti kakor on. „Vejš Jožek, ni dobro, če Nekoliko odgovora lističu „Naš Dom" glede štev. 11. Kako nas BNaš Dom" „Domačekw ali kakor ga nekateri imenujejo „lažnjivi Touiažek" rad ima ali črti, ker se toliko z nami bavi, se iz tega razvidi, ker se v njegovi ednajsti številki bere ime „Stajerc" skupaj 81 krat. To kaže, da Tomažek že možganov nima, pravljica pa pravi: Iz praznega žaklja se ne more moka iztresti. Ta list se peni od same besnosti, ker njegovi uredniki uvidevajo, kako se „štajerca med ljudstvom vedno bolj in bolj razširja, in ker razsodni ljudje nočejo v Tomažekov gnil rog trobiti, temveč raje z odkritosrčnimi ljudmi občujejo. Hvala lepa, nTomažeku" za reklamo, bolj ko on naš list zmerja, več naročnikov dobimo, ker sedaj že živimo v 20. stoletju napredka, da vsak, kateri ima količkaj zdravo pamet, lahko sam previdi, katera pota so prava, da ne zagreznemo nazaj v temne srednjeveške razmere. Seveda se „Tomažekuu možgani vrtijo, ker mu le „Štajerc" po glavi roji, bati se je, da bo Tomažek od jeze razpočil, ko kaplani morajo ^giitnega Tomažeka" podpirati in globoko v žep poseči, razsodni kmetje ga pa nočejo naročiti, ker previdijo, da je ta „To-mažek" in njegov zlo bolani oče nGospodar", le za mežnarje, tercijalke in farovške kuharice pisan; take bedarije niso eno fajfo tobaka vredne, ne pa eno celo krono. Od same nevošljivosti hoče v št. 11 od 10 oktobra »Štajercu" slabo srajco radi necega dopisa „iz Šmarja pri Jelšah14 obleči, namreč srajco lažnji-vosti, za srajco lažnjivosti pa nikdo ni bolj sposoben kakor ravno on, kar se iz sledečega razvidi: ma človk predoug jezik, ki črez zobe sejga, ker se lahko vgrizneš v njega ali le pa kdo drug lehko po njem udar. Tudi meni je že neki velik gaspud dan po zobeh. Biu sem še mlad in neumen, ko sem neko noč prenočevali v Gorici u veliki oštariji. Taj je tudi hodiu nek gaspnd z zlatim križom na prsih. Kadar je biu malo pijan, je rad šeu v prvo hišo, ki je za navadne pivce in jih je za norca imeu. Tudi tisti večer je prišu in se je spravu nad mene. Vprašau me je: „Ti ribniški potepuh, ali še živi tisti rešetar. ki je svojega konja stradati učil?" Mene je to hudo speklo, zato mu nisem hoten doužan ostati. Rekeu sem mu: O živi še, živi, pa zdaj nima več kajna, (konja) zdaj ma osla osla. Pa vejo gospud, kak razloček je med tistim oslom in med njimi?" Gospud se je mojim besedam začudiu in me vprašau: -,No, kakšen pa?" Jaz se mu odrejžem: „Razloček je ta, da majo oni prejdi križ, osu pa zadr', Gaspud je skočil v mene in me je tako za uhe trejsu, da sem vse zvejzde videu". „Zakaj ga pa niste hitro za odpuščanje prili? sem ga vprašal. Sem kričau: „Saj ni nobenega razločka! pa ni nič pomagalo." 4. Kako je Ribničan Urban konja jesti odvadil. To kar mi je Janez pravil od tistega hudega V »Našem Domu" je pisano: „Ti „Štajerc" praviš,! da je prišlo na kant kmetijsko društvo v Stranicah.) Laž je to, ker tam takega društva ni bilo. Ti praviš, da je prišlo konzumno društvo v Ver-| petah na kant. Laž je to, ker tam takega društva nikoli ni bilo. Ti praviš, da je prišlo kmetijsko društvo v Šoštanju na kant. Laž je to, ker je društvo prosto-j voljno in z dobičkom prodalo svoje imetje trgovcu. Ti praviš, da je prišlo kmetijsko društvo v Gri-žah na kant. Laž je to, bi skoraj rekli, kajti kdor, se trikrat zlaže, se gotovo tudi četrtokrat. Zlagal si se tudi nadalje, da bi bil g. župnik Mikuš najbogatejši župnik v naši škofiji. Zlagal si se, ko si mu pripisal, cla ima 50.000 premoženja" itd. Na ta nečuvani napad mu odgovorimo, da le „Fihposu prav nesramno laže, in more zato tudi patent dobiti, kakor za vsako drugo iznajdbo. Na vse grlo mu povemo: Konzumno društvo v Verpetah je z d i h n i 1 o G maj ni k a 1900 in tudi z tistim zave* zuiio konzumno društvo v Stranicah1 se je podrlo. Le poprašaj „lažnjivi Tomažek" na Frankolovem. Mi pa še več vemo, odborniki so plačali po 50 do 200 kron, udje pa po 80 kron. Konzumno društvo v Šoštanju je nehalo, ker se je skazovala zguba. V Grižah je prišlo konzumno društvo na kant, pa hitro so 3 bogati kmetje za odbornike na pomoč prišli, da ga še po malem podpirajo, od novega leta 1901 ga pa ni več. Priklopljeni članek iz „Slov. Naroda," v kon-zumnem društvo v Frankolovem, kaže da se tndi temu društvu tla majajo. Gospod župnik Mikuš ima pa še precej več kot! 50.000 premoženja, in so le morebiti še bogateji gospoda, se mi ni nič kaj do j-actio, ker — no, vam1 že povem — ker je bil pri nas doma in v šoli tudi velikokrat hud „potresu. Zato bi bil rajši kaj zvedel od tistega Ribničana, ki je konja stradati učil. Prav ljubeznivo sem ga prosil: ,,Janez, povejte mi še od tistega, ki je konja jesti odvadil." Janez me je malo po strani pogledal, potem pa venderle začel:. „VejŠj Jožek, to pa ni res, to so si ljudje zmishT, da bil nas jezil'. Pa tebi bom povedau, kaj govorijo. Tisti Rajbnčani, ki prodajajo lonce nu sklejdej ne nosijo robe na hrbti, ampak majo kajne (konje), In biu je nek rajbniški lončar, ki svojemu kljusetu! jejsti ni privoščil. Izračuniu je, kulko profita bi iinan,; če bi kajna jesti odvadiu. Slišan je, da se da kap veliko naučiti, pa si je misliu, zakaj bi se potem) tudi stradati ne naučiu. In dajau mu je 10 dni samoj dvekrat na den slame, drugih 10 dni le enkrat na den kopriv nu osata, potem pa nič več. Dva dni je še šlo z dejlom in Urban je že biu veseu, tretji den je postan kajn slab, a lončar je misliu, da sej mu le po jejsti toži, četrti den pa je poginiu. Tedaj I pa je Urban rekeu: „Glej jo glej mrho, komaj nam jo jesti odvadiu, pa mi crkne!" (Konec sledi). župniki, katerim je 50.000 malenkost nad tem zadržujejo, da je bil g. Mikuš za najbogatejšega župnika v škofiji proglašen. No „Tomažek lažnjivi", kaj bodeš pa sedaj porekel? Najbolje je, če se na prsi trkaš, kmete pa za odpuščenje prosiš in rečeš: prosim odpustite mi, ker si drznem vas tako nesramno nalagati, verjamite meni „lažnjivemu Tomažeku" in mojemu ^Gospodarju" še manj ko dosedaj, ker le tedaj imate kmetje up, še kedaj srečni postati. Kako bi kaj bil „Tomažek" ponosen, če bi ga drugi listi osemdesetkrat samo v eni številki natisnili.— Mi delamo le za blagor, korist in omiko kmeta, in se prav veselimo da Tomažeka naš razširjeni list tako hudo v želodec peče, da ne more spavati. Tomažeka jezi, da ima ,,štajercct toliko število naročnikov, pa saj to ni čuda, če kmetje „Tomažeku" hrbet obrnejo, ker večinoma berila v ,,Tomažeku" je samosvoja hvala, katera po starem pregovoru še nikdar ni nič veljala ali pa samo hujskanje, kar pa praviooljubečim ljudem ne ugaja, zatoraj tudi razsodni kmetje rečejo „Adijo Tomažek". Za poduk in pojasnjenje se bere v nSlov. N." št. 248 od 28. oktobra t. 1. sledeče: KonzumnodruštvonaFrankolovem. Seme gospodarske organizacije, katero je zasejal na Kranjskem najšpekulativnejši ljubljanski advokat in iz katerega naj bi vzklilo kmetom obilega sadu, katero pa istinito le „Njemuft polni večno nenasitne žepe, se je razplodilo že tudi na Štirskera v bnjno II cvetje, katero so z veliko vnemo začeli negovati nekateri štrebarski ...........in njih lačni prilepki. Tudi Frankolovo je osrečil neki provizor leta 1898 kmete s svojim famoznim kmetijskim, prav izgovorjeno konsumnim društvom in računski zaključek za leto 1900, ki leži pred nami, izkazuje, 69 K 6 h. čistega dobička. Seveda morejo toliko čistega dobička izkazati samo taka gospoda in samo taki revizorji — o politična oblast! — ki so baš zbrani okrog slavnoznane »Gospodarske zveze v Ljubljani". Oglejmo si toraj to imenitno bilanco, ki nam je prišla slučajno v roke, in konštatujmo, kako so ti umetniki pri falzificiranji bilanc v svoji čudni brez-vestnosti dospeli do gori imenovanega Čistega dobička! Navihani sestavitelji te bilancee izkazujejo: Imetja: naloženi denar 261 K, 2. blago 14181 K 46 h, 3 inventar 1110 K 36 h, 4. terjatve na blagu 2952 K 4 h, 5. zadružno poslopje in zemljišče 8892 K — vkup imetja 27396 K 86 h. Pri tem je pa pomisliti, da je v blagu vštetega najmanj za 5000 K vina, katerega se bo do polovice, to je za 2500 K. pokvarilo, kajti vino je iz leta 1898, ko je bila priznana slaba letina in se ga toliko gotovo spremeni v jesih. Od terjatev, katere ima društvo, terjati je nedo-bitnega do s/8 toraj 1968 K. Hišo so cenili m 2292 K, preveč kajti ko so jo kupili pred 2 letoma, dali so zanjo 6600 K in inventarja so zaračunili vsaj 300 K preveč, vkupno so toraj izkazali preveč imetka, dasi še priretiranega 20336 K 86 h. Nasprotno temu pretiranemu imetku pa znašajo: Dolgovi 1. na blagu 1995 K 20h, 2. na posojilih 21440 K, 3. dolg na posestvu 2580 K, 4. zadružni deleži 987 K; vkup 27002 K 20 h. Ako odbijemo od tega dolga faktični imetek po odbitku preveč zai-ačunjenaga blaga in previsoko cenjene zadružne hiše v znesku 20336 K 86 h ostane istinitega deficita 6665 K 34 h. Vse to je nekako približno izračunjeno, faktična izguba je pa najbrže še večja. Sedaj pa vprašamo slavno „ Gospodarsko zvezo v Ljubljani" in nje za blagor kmetov tako nadvdu-šenega načelnika, slaboznanega dr. Žlindro, kdo bo pokril ta ogromni deficit pri tem kmetijskem društvu!? Ubogi opeharjeni kmetje gotovo ne, kajti vsi niti svojih deležev ne morejo poplačati! Morebiti pa zopet seže ožlindrani eksminorit v svojo globoko, od kmečke budalosti napolneno bisago in daruje znova iz svojega 2000 kron. Sleparstvo! Končno se čudom čudimo, da se je naš sicer mirni in za koristi svojih župljanov v resnici vneti gospod župnik Presečnik dal zapeljati od tacih, le za svoj žep skrbečih prefrigancey v nadzorstvo kakor so voditelji frankolovskega kmetijskega društva, njim na čelu »ravnatelj" in. črevljar Volave. V pojasnilo moramo kmetom še dodati, da ti gosp. imenujejo taka svoja društva kmetijska društva, kar pa je le samo slepilo, ker v resnici so to le konzumna društva, ali po domače — kramarije, ki so kmetu le v nesrečo. Bazne stvari. Iz mariborskega porotnega sodišča. Porotno sodišče v Maribora je 16. novembra obsodilo 57letnega tesarja Jakoba Grlica iz Trotkove, sodni okraj Št. Lenart, zaradi umora na smrt na vešalah. Grlic je imel znanje z omoženo Heleno Kocbek. Dne 11. avgusta sta Jakob Grlic in Helena Kocbek pijanče-vala po raznih gostilnah in naposled odšla proti domu. Dobro uro pozneje je prišla Helena Kocbek v hišo nekega Zadravca in je povedala, da ji je Grlic trebuh preparal. Helena Kocbeck je vsled tega umrla. Pred smrtjo je preiskovalnemu sodniku povedala, da se dotični večer ni hotela Grliču udati. Grlic je rabil silo in jo je potem zaklal. Pri obravnavi je Griič priznal svoje dejanje, trdil pa, da je Heleno Kocbek zaklal, ker mu ni hotela povrniti nekaj kron, katere mu je bila dolžna. — 20. novembra sedel je na zatožni klopi 26letni ključavničar Janez Soršič mlajši iz Maribora. Zatoženec ukral je pričetkom julija pri svojem očetu na stanovanju bivajočemn mizarskemu pomočniku Francu Langu iz zaprtega kofra 820 kron, v katerem je imel Franc Lang spravljene in kateri znesek je bila dedščina Langova po očetu. Lang je ključe nosil vedno seboj. Sorčič ko je bil sam doma. odšraufal je pokrov na kofru, vzel ves denar in potem pokrov nazaj pritrdil. Se tisti dan je zatoženec zapustil Maribor, si kupil novo obleko in se odpeljal na Ogrsko, kjer je ves denar lahkomiselno zapravil. Ko mu je denarja zmanjkalo, šel je peš Čez Budapešto na Dunaj, potem čez Štajersko in Kranjsko v Trst in se ondot vrnil v Maribor, kjer se je sam predstavil žandarmeriji. — Sodišče ga je obsodilo na tri leta težke ječe. — Istega dne se je vršila obravnava zaradi menic (bek-selnov) proti večkrat kaznovanemu Francu KleŠicu in njegovi ženi Mariji, najemnika v Hvaletincih. 44 letni KlešiČ rojen pri sv. Lovrencu v Slov. goricah in njegova B7letna žena rojena v Trebetincih ponarejala sta že več let menice, ker sta bila na svojih posestvih zadolžena in na tak način izvojevala posojila iz ptujskih denarnih zavodov. Ko je ena menica potekla, naredila sta drugo in tako zamogla svojo sleparijo nadaljevati. Vendar se ponarejanje glede Franca Klešič ni moglo dokazati, pač pa je to večkratno hudodelstvo priznala njegova žena sama. Franca Klešiča je sodišče oprostilo, njegovo ženo Marijo pa je obsodilo na tri leta težke ječe. — 21. novembra imel se je zagovarjati 24letni želarski sin Matija Lu-kovnjak iz Presberga, ker je 4. avgusta v prepiru s pijanim Andrejem Friedovom v Velki Jamici zabodel z nožem krčmarico Marijo Žingovič v njeni lastni gostilni, da je še isti večer umrla. Zabodel jo je v desno stegno. Zatoženec se je izgovarjal da je bil pijan in da ni vedel, kaj je isti čas počel. Lukovnjak bil je že večkrat kaznovan, enkrat zaradi težke telesne poškodbe cele tri leta. Sedaj je dobil za svoje junaštvo 7 let težke ječe. — Dne 21. novembra sedel je na zatožni klopi 391etni Štefan Karo, kočar v Stojnicah pri Ptuju ker je svojega dveletnega pastorka Franceta Preloga mučil tako grozovito, da je otrok vsled dobljenih ran še tisti dan umrl. Obsojen je Karo na 6 let težke ječe, poostrene vsak mesec s postom in trdim ležiščem. — Dne 22. novembra obsojen je bil na smrt 301etni pekovski pomočnik Miklavž Miklenič rojen v okraju Pregrada na Hrvaškem, zadnji čas službujoč v Vnzenici pri Marnbergu, ker je vtopil svojo ženo. Miklenič oženil se je v letu 1896 v Gabru, čez par let pa zapustil svoj kraj in ženo ter vstopil v službo v Vnzenici kjer se je izdal za samskega. Seznanil se je kmalu na to z sestro svojega gospodarja in ji je obljubil jo v zakon vzeti. 6. julija letošnjega leta peljal se se je s svojo ljubico namenjen ogledati si neko pekarijo v Podčetrtku, a že med potjo v Mariboru so ga aretovali, ker se je mariborski oblasti brzojavno iz njegovega rojstnega kraja naznanilo, da je Miklenič na sumu, da je umoril svojo ženo. Preiskava je dognala, da se je Miklenič peljal 12. junija v Desinič in tam pri svojem okrajnem glavarstvu prosil za razporočitev s svojo ženo, a tega ni dosegel. Na to spremljala ga je njegova žena na potu po železnici, čeravno ji je Miklenič rekel, da ne mara za njo in da ima že drugo. Vozni karti sta kupila do Vuzenice, a izstopila sta na predzadnji postaji to je v Vuhredn mesto v Vnzenici in potem šla pri slabem potu peš proti Vnzenici. Med to potjo nahaja se nek potok, kateri je ravno ob tem času narastel,] in v ta potok je potopil svojo ženo, katero so čew en mesec pozneje pri Vumbahu potegnili iz vode. Izkazalo se je. da je to MiklašiČeva žena in da jo je umoril njen mož. — 25. t. m. zagovarjal se je Jakob Dokša posestnik v Polstravi rojen v Obrižu, 25 let] star, pred istimi porotniki zaradi umora. Babica njegove žene Julijane Dokše rojene Jaki. Katarina Pugel-nik, je dala svoje posestvo njej in njenemu možu za-1 pisati s tem pogojem, da bodeta to posestvo posedovala ta dva še le po njeni smrti. Dne 1. oktobra t.l 1. je delala Julijana Dokša celi dan na polju. Kol pride zvečer domu ne najde svoje babice in njen mol njej reče, da je odišla na Hrvaško. Dokazalo pa se, da je Jakob Dokša umoril Katarino Pugelnik s kram«! pom, ko je gnoj kidal in jo zavlekel v klet. Ko je Jakob Dokša s svojo ženo večerjal, pride k njemu! Georg Lončarič, hlapec v Polstravi. Po večerji sta pila Dokša in Lončarič pol litra žganja in Dokša je povedal Lončariču, da je ubil babico svoje žene, in da jo; ima v kleti skrito. Ker pa je pretežka za njega samega, je prosil naj mu jo Lončarič pomaga zavleči v Dravo. Na to sta ponoči navezala mrtvo Katarino: Pugelnik na drog (kol) in jo zanesla v Dravo. Vj Sribovcah na Hrvaškem so zakopali truplo, katero je: Drava izvrgla. Kmaln je prišla sodnija zločinu na sled. Odkopali so truplo že 2. oktobra in našli na njem 12 težkih ran. Dokša je obstal zločin in je bil obsojen na štiri leta težke ječe, med tem ko je dobil Lončarič za to, da mu je pomagal spraviti truplo v Dravo štiri mesece ječe. — Istega dne se je vršila tudi; sledeča obravnava: 37 letna Alojzija Letnik, hči 67 let starega Bartolomeja Letnika v Spodnjem Gasteraju, se je omožila z 62letnim Janezom Dentschmannom. Dne 2. septembra t. 1. napil se je Janez Deutschmann nekoliko žganja in se je s svojim starim Bartolome-jem Letnikom nekaj sporekel. Kregala še sta se tem bolj, ker je bil Letnik že itak na njega nekoliko ljubosumen, misleč, da ni razmerje med njegovo ženo Alojzijo in njenim očetom popolnoma pravo in krščansko. Bartolomej Letnik pograbi železne vile in udari svojega zeta Janeza Deutsehmanna petkrat po glavi. Potem pa gre iskat svoje hčeri, katera je tudi bila| od žganja pijana. Nato se zopet povrne k Deutsch-mannu, kateri se je v svoji krvi valjal in je stokal. Kakor je Letnik dne 23. t. meseca sam izpovedal pred sodnijo, se mu je zet smilil, ker tako milo javče. On si toraj misli, da mu tako ni več drugače za po-j magati, zato pa gre po sekiro in ga udari zopet V ali 6 krat po glavi. Ker mu sekira odpade in je on ne more najti, zgrabi eno lato in udriha tako dolgo po svojem zetu, dokler je bil ta popolnoma miren, to je — mrtev. Kakor se je sodnijsko dokazalo, imel je Deutechmann 32 ran. Otrok še komaj 5 in po/ leta star, kateri je vse videl izpove pred sodnijo, da| je Letnik, ko je tolkel po Deutschmann zval svojo hčer: nLojzika pojdi pomagat klat!" Radi tegasejel tudi morala ta zagovarjati pred sodnijo. Sodnija je obsodila 67 let starega Bartolomeja Letnika na smrt,) njegova hči je bila oproščena. — Alojzija Germič in! larija Kaluša so se zagovarjale 26. t. m. pred istimi lorotniki, ker so moža Alojzije Germič, toraj zeta Marije [aluše, ubile in svinjam skuhale; ker že ni dočas ibravnava končana, poročali bodemo o tem prihodnjič. Od Male Nedelje. (Lovci pozor!) Lovci občine adoslavske imeli so 29. oktobra lov. Shod bil je lapovedan pri g. Jak. Klemenčicn. Prav zidane volje idšli so na lov, med lovci sta bila tudi J. Klemenčič D Franc Marinič, gostilničar iz Radoslavec. Prišedši »a mesto lova, postavila sta se zgoraj imenovana sak na svoj prostor kakšnih 40 stopinj narazen. jnaln na to pribeži zajec med njima in Marinič ga li z prvim niti z drugim strelom zadel, namreč zajca, »del pa je Klemenčiča v levo oko in tudi levo nogo Sedaj postal je velik krič in lov je bil skončan, šli la so tudi s praznimi torbami domov, Klemenčič pa e tisti dan v bolnišnico v Radgono, kjer mu bodejo rote izkopali. Pritožba vložena je že pri sodniji in adovedni smo, kaj se iz tega izcimi. Iz Noršinec pri Ljutomeru. Požarno društvo v loršincih imelo je dne 24. novembra pri gostilničarju farko Vaupotiču tombolo. Darove naprosila ata bla-jajnik Franc Rontaša iz Noršinec in Anton Kram-lerger iz Babinec. Ko je tombola minola, je naš lobri načelnik Marko Cajnko iz Babinec denar pobral n jo popihal veselo domov, namesto da bi denar izročil blagajniku Francu Rantašu. Mi noršinski požar-tiki toraj prosimo gospoda načelnika Cajnka naj nam ilagovoli v „Štajercu" naznaniti koliko so znašali lasi dobitki in želimo na vsak našin, da se ta denar iroči v osmih dneh blagajniku Francu Rantašn. Ako ►a gospod načelnik potrebuje več denarja, naj nam tove, bodemo v kratkem priredili še eno tombolo. Noršenski gasilci, Franc Rantaša blagajnik, Jožef Vaupotič a. b. M. Vaupotič namestnik. Mlad umrl. V soboto dne 23. novembra umrl je r Vičavi pri Ptuju učenec osmega gimnazijalnega raz-■eda ptujskega, g. Franc Plohi. Plohi bil je sin lbožnih kmečkih starišev, ki so pa že zdavno umrli. M, mlad mož vzdrževal se je z lastno močjo in bil plemenit človek in izvrsten dijak. Imel je podporo )d dežele, katere pa se je prostovoljno odpovedal in irihranil pri vsemu temu še 500 gold. Njegovega Kigreba udeležili so se vsi profesorji in dijaki in gimnazijski pevski kor zapel mu je na grobu pretresljivo Salostinko. Plohi umrl je vsled bolezni na plučih. — Blag mu spomin. Umor. Pred osmimi leti je okrožno sodišče zaprlo posestnikovega sina J. Šalamon-a v Slov. Goricah, ;er je bil na sumu, da je umoril Marijo Koziša, ki e služila pri njegovih stariših, in sicer zato, ker jo e on zapeljal, in se je nahajala v blagoslovljenem tanju. Dekle je bilo staro 16 let; nekega jatra so D našli mrtvo. Ker je tedaj manjkalo dokazov, so ■ož. Šalamona izpustili. Sedaj pa so dobili novih dokazov, in na podlagi teh so sumljivega Šalamona orožniki odpeljali v ječo v Ptuj. Svoji k svojim. Lojz od Sv. Marjete pri Ptuji bil je priden, vrl fant. V šoli bil je brihtne glave in ko so ga njegovi stariši dali učit trgovine, je on tu postal dober trgovec in kmetje k njemu radi pridejo, ker ga poznajo še iz Šole in ker jim pošteno in dobro postreže. Tako je postal Lojz velik trgovec in kmetje mu niso bili nevošljivi, nasprotno, oni so se veselili, da je kmečki sin do kaj višjega prišel. Ali gospod doktor Horvat se je jezil. Temu dopadajo samo takšni kmečki sinovi, kateri grejo navzdol — v nič in tu si je mislil, čakaj ljubi Lojz, ti boš tudi dr. Horvata čutil. In glejte, Horvat je kupil hišo, v kateri je imel Lojz svojo trgovino in mu odpovedal stanovanje. Lojz pa je bil prebrisan in je takoj zraven zidal svojo hišo, veliko lepšo, kakor je Hor-vatova. Ko je dr. Horvat to videl, postal je jako hud in je dvema komijema, Kranjcu Havelka-tu in Horvatu Lončarič-u (seveda, Horvat ma Horvata rad) preskrbel iz posojilnice denar, da bi ustanovila šta-cuno in tako uničila Lojza! Kmetje pozor! Kdo stoji vašemu srcu bližje, domač kmečki sin, ali Horvat ali Kranjc. Ako „ Gospodar" še tako močno nastopi za Kranjca in Horvata, pošten Štajerc in Slovenec ostane zvest svojemu bratu. Poročilo ptujskega svinjskega sejma. Dne 13. t. m. prignaloseje 330 prašičev. Sejem bilje po zunanjih kupcih obiskan dobro in se je blago, ki je bilo prav dobro vrste in poceni, hitro razprodalo. Ker je nastopilo hladno vreme, prihajajo že vsaki petek tako-imenovani špehari, kateri svinjsko meso in špeh v razkrojenem stanju pripeljejo na trg. — V petek dne 15. t. m. se je prodajalo: mast od 54 do 56 kr. kilo, špeh od 50 do 52 kr. kilo, krače (šunke) od 44 do 46 kr. kilo, pleča od 40 do 42 kr. kilo, ribice od 68 do 70 kr. kilo, meso za klobase od 52 do 54 kr. kilo, vse v frišnem stanju. Prašičev odpeljalo se je po železnici; v Gradec, v Nendelu v Lichten-steinu po 2 vagona, v Solnograd, v Bistrico na Kranjskem, v Zwetl na l^pod. Avstrijskem v Mixnitz in Veliki Florjan po eden vagon. Od nekod. V Dobju pri Planini rigali so „Fih-posovci" in takšen glas se sliši v deveto vas. Slišal sem ga tudi jaz, dobil v roke „Fihposa in videl, da so bili podpisani župan in občinski odborniki. Ali oče tiste kolobocije je bil le nOberfihposartt botra pa sta bila „FihposarsteIlvertretertt in ^Fihposarsekreter." „Oberfihposartf je tedaj vedoma (menda pa ne lagal?), ko je podpisal občinske odbornike, ker je imel le eden zraven opraviti. „Oberfihposar je pisal, da mora biti okoli cerkve red; zvedel sem pa, da nosi orga-nistovka še sedaj umazane plenice na cerkveni plot. Oganist pa ima najbrž tudi nekaj p . . . . nature v sebi, ker oblaja zdaj tega, zdaj onega, da je liberalec; še celo žensk ne pusti pri miri. Pa vsi klerikalci, kar jih imajo v Dobju, bi se dali našteti na prste ene roke. Kdor hoče biti pravi klerikalec, mora znati dobro lagati, preklinjati, obrekovati, čast krasti, hujskati, nos visoko nositi, vobče, mojster mora biti v vseh sedmih naglavnih grehih. — Kdor pa tega prav ne ve, med klerikalce it1 ne sme. Siromašno ljudstvo se briga le za svoj lačni želodec, ker župnik in organist skrbita, da se ne bodo preobjedli. Prej se je ubogo ljudstvo pohujševalo.......iz — no, saj veste od kod in z kakšnimi zgledi, zdaj pa se uči laganja, obrekovanja, sovraštva. Gospod žnpnik je celo s prižnice ljudem rekel, da ni treba pozdravljati in ker on sam s svojima ženskama ne pozna manire, pa je drugi klerikalci tudi ne znajo. Priporočal je celo neko tercijalko ta . . co drugim dekletom za vzgled. Ko bi priprosti ljudje ne znali ločiti vere od takih......., bi že davno podivjali. — Županov stolec pa je postavljen na žganici; že ve, kje so je največ popili na njegov račun. Sedaj pa, ko imajo tam grižo, pravi župan, da ne gre k njim, ko bi mu kdo tudi „finfar" dal; da bi kteremu žganice nesel, ktero zdravniki priporočajo, o tem se mu še ne sanja; mora vkup de vati za druge volitve. — Še to ti moram povedati, ljubi „Stajerc", da te je mislil župan tožiti, ker si nekaj o njem pisal. Pa naj zdaj tožijo; za pričo in dokaze se ti ni treba čisto mč bati, bodo še drugi kaj slišali. Ne smem pa pozabiti prositi od-puščenja gospoda nadučitelja in gospoda Derniača, ki sta v „Fihposu" po nedolžnem: trpela; odpustita jim, saj ne vedo, kaj delajo! „Štajerc"! sedaj pa bova počakala, kaj bodo ,,Fihposarji" rekli, potem pa dobijo spet po nosu. Potovalec. Dr. Brumen — pa krompir. Iz Podvinc pri Ptuju se nam poroča: V nedeljo dne 17. novembra mislili smo imeti pri nas v Vojskovi gostilnici veselico in res, pričeli smo igrati tombolo. Bilo nas je skoraj celih deset oseb. Ker pa s tega le nič ni hotelo biti, pričel je dr. Brumen govoriti o krompirju in ga hvalil kar se je dalo. Mi pa, ki krompir bolje poznamo kakor dr. Brumen, smo si mislili, naj le govori kar hoče, samo da imamo vedno dva litra vina pred seboj. Ko smo vprašali krčmarico kaj smo dolžni, se nam je reklo, da nič, da je že vse plačano in na to smo zagrmeli gromovit „Živijo!" in dr. Brumena poprosili, da naj bi še večkrat se pri nas oglasil, seveda ne z prazno mošnjo in nam kaj povedal tudi o govedini, teletini, in piščancih, (ker to je boljše) inmakari tudi o repi in korenju, bučah in čebulju, ne samo o krompirju in krompirjevi juhi, ker od tega še nikdo ni debel postal in je k večjemu dobil ime ;,Krompirčeka. Le to se nam o dr. Brumenu ni dopadlo, da ima vedno kakega svojega trabanta seboj, tako nekega Šuštarja Bezjak-a in nekega ekskomija, oba iz Ptuja, ko vendar mora dobro vedeti, da smo mi prepametni, da bi komu skočili v lase, čeprav bi nas malo podražil. — Razšli smo se tedaj prav zidane volje in za odhodnico še zapeli: En glažek al" pa dva, To nam korajžo da, Zupca pa krompirjeva, Poživi naj le Brumena. Urednik „Slov. Gospodarja", prefekt Korošec, mora imeti velikanski strah pred „Celjsko Vahtarico", ker je isti poslal popravek, da ni res, da bi bil on predsedoval zborovanju v Slatini, kakor je »Deutsche \Vacht" poročala. Ker piše dotični list v svoji zadnji številki, da je dal sveti Peter za Korošca pri nekem mizarju že lestvico v nebesa napraviti, radovedni smo, ako bode gospod prefekt Korošec tudi sedaj poslal „D. W.tt popravek, da ni on tisti Korošeš, ki doH v kratkem lestvico v nebesa. — Tako „ SI. N." Klobase pijejo. „S1. N." poroča: »Slovencu" zdJ 15. t. m. poroča neki dopisnik iz Jarenine, dal bila tamkaj letos vinska letina dokaj dobra, hvaH priporoča izvrstno kapljico tor piše h koncu: „PoselaH kličemo bratom Slovencem na Kranjskem, da pijqfl poleg kranjskih klobas tudi domaČo kapljico iz S1«B goric"- — Mi ne moremo verjeti, da bi na KranjskJ pili klobase, kakor tudi pri nas na Štajerskem J jemo domače kapljice, ampak jo pijemo, pač pa jen« „ poleg" tudi kranjske klobase. Pa brez zamere! i Kje je groš? V šoli v kozjanskem okraju izgiofl je nekemu učencu med poukom groš iz peresne škafl ljice, kar je ta s solznimi očmi naznanil takoj g. ud telju. Kje je groš? vpraša učitelj z resnim pogled« na dečke. Nihče se ne oglasi. V tem trenutku potrfl nekdo na vrata in v šolo vstopi znan prijatelj ofl telja ki ga je prišel obiskat. Oho, reče g. učitelj. M ste prišli, ravno prav, da boste povedali, kdo je ukrad« tukaj groš. Veste, dečki, reče nadalje, obrnjen prn istim, ta gospod namreč ve vse skrivnosti in ve taifl kdo je ukradel groš? Toraj hitro, kdo ima g V tem trenutku potoči se groš izpod klopi prdj I učitelju . . . Zunanje novice, Med maševanjem znorel. V Ljubljani je bila tj dni maša za ranjko cesarico. Maševal je upokojeni župnik Maver. V začetku maše se je začel pre; z ministrantom, potem pa je začel upiti, da se moral ženske s sveta spravit. Pred mašo se ni nič poznal I da bi bil mož zmešan, znorel je še le med maševanjeJ I Hišni hlapec — in glavni dobitek. Z Dunaja J poroča, da je glavni dobitek 600.000 kron dosegi I državna srečka iz 1. 18G0 ser. 9816. Petino te srefll I je imel hišni hlapec v skladišču železnice grofa Halrml na Dunaju, imenom Friderik Schuhmann ter je tak« dobil 120.000 kron. O svoji sreči je zvedel Schnl I mann v gostilni, v kateri je pil četrtinko vina 11 čital časnike. Zdaj dobiva baje vsak dan cele zav« I pisem z „ženitnimi ponudbami". Dvakrat se je skusila usmrtiti. V Moravski MI cerkvi je legla pred kratkim 21 letna Frančiška BeneS j na železnični tir, baš ko je prihajal vlak; toda stri jevodji se je posrečilo ustaviti v zadnjem trenutki vlak; Dekle je zbežalo in se je vrglo zopet na tir mej zadnjima vagonoma; vlak bi jo gotovo povodi toda potniki so opazili njeno početje ter so jo želen niški uslužbenci šiloma odstranili. Odpeljali so jo j deželno bolnico, ker je menda blazna. Vrt prijateljstva. Nežna in docela ženska misel! Lady Warwickova, najuplivnejša dama v angleški ele^ gantni družbi, ima zanimiv vrtec prijateljstva. Vealj izmej njenih prijateljev je zasadil ondi drevesce, cvetico ali grm, koje je posestnica preskrbela z dopisi dotičnih sadjarjev. In sentimentalna dama se jaM rada izprehaja po vrtu, tu pa tam postoji ter n oživlja spomin na one, kateri so jej dragi Velikansko poneverjanje. V Budimpešti ee je zgodilo I velikansko poneverjenje. 22 letni davčni praktikant I Kecskemety je odnesel 588.000 K. Kecskemety I se je že dolgo pripravljal, da izvrši defravdacijo. To ■ kaže okolnost, da je uničil vse svoje fotografijo. [16. novembra je Kecskemety dobil nalog, spremiti davčnega slugo, ki je nesel 588.000 K v državno blagajno. Na potn je Kecskemety slugo odposlal z nekim pismom. Sluga pa mu je izročil denar, da ga nese v državno blagajno. S tem denarjem jo je Kecskemety popihal. Neki redar ga je videl peljati se na kolodvor in pravi se tudi, da je s Pragarskega Kecskemety poslal neko brzojavko, a vse zasledovanje je bilo doslej brez vspeha. 17. p. m. je peštanska policija poslala 118 detektivov na razne strani, da zasledujejo mladega, a kakor se kaže, izredno talentiranega zločinca, a v obče se misli, da Kecskemety \ sploh ni zapustil Budimpešte, da se je peljal na kolodvor le, da bi policijo premotil, sicer pa da je še vedno v mestu skrit. Velikan Wilkins, ki je baje najbolj dolg človek na svetu, pohaja zdaj po Angleškem. Rodom je Ame-rikanec, star 26 let. Do 4 leta bil je navadne rasti, potem pa se je začel dolžiti, da je bil v 10 letu 6 šolnov visok. V 18 letu je dorastel 8 šolnov in dva palca: Lincanje V Ameriki. Pred jednim mesecem umo- Iril je v Balltownn zamorec Rill Moris gospo John. Takoj se je zbralo 200 linčarjev ter so zločinca vjeli. Jetnika so z verigami privezali k železnemu drogu, nanosih krog njega drv, jih polili s petrolejem in zažgali. Moris kljub groznih muk ni kričal niti ni I prosil odpuščenja. Predno so ga privezali k drogu, je priznal svoj čin. On je gospo John prosil, naj mu da jesti, in ko se je poslednja okrenila, da mu prinese kruh in meso, pobil jo je na tla. na kar je oplenil hišo. Najstarejši človek na svetu. V Atenah je umrl Izmalj Chugdo star 160 let. Zapustil je 200 potomcev. Do zadnjega časa si je ohranil dober spomin in 'iobre zobe. Razpok lekarne. V Moskvi se je vnela lekarna Rosenbergova; ogenj je zasačil skladišče bencina, kakih 75 kg. koje se je takoj razletelo z groznim pokom. Devet gasilcev je bilo težko ranjenih. Ob postelji bolne matere umrl. Iz .Budimpešte javljajo: Sekcijski svetnik, Štefan Hazay, je obiskal nedavno svojo bolno mater v bolnišnici rudečega križa. Tam pa ga je zadela kap, da je bil takoj mrtev. Ogenj na železniškem vlaku. Med postajama Sos- novice in Zompkovice je nastal ogenj v nekem vagonu, v katerem je bilo 30 delavcev. Trije delavci so zgoreli, ednajst pa je smrtno nevarno opečenih. Samomor radi ponesrečenih špekulacij. 12. p. m. so potegnili iz Dunava gospoda s prerezanim vratom; v njem so izpoznali 54letnega Josipa Knorra, ki se je preselil pred dvema letoma z nemškega na Dunaj. Takrat je premogel nad 200.000 kron. A znanci so ga pregovorili, da je začel špekulirati na borzi in tako je izgubil malodane vse svoje premoženje; ostalo mu je le še 15,000 kron. Od tega časa je bil kakor izpremenjen; velika izguba denarja ga je gnala v obup, prerezal si je tik Dunava z britvijo vrat ter se potem menda že mrtev zgrudil v vodo. Lastnega otroka umoril. V Gradcu je bil nedavno na smrt obsojen drvar Osvald Silly, ker je umoril svojega 51etnega sinčka Josipa. Otrok je bil že od rojstva gluhonem in hrom ter je bil zato očeta zelo na poti, zlasti, ker je imel živiti še štiri zdrave otroke, za katere je delal z največjo pridnostjo. Skušal je na vse možne načine, da bi spravil hromega in gluhonemega Josipa v kako bolnišnico, toda nikjer ga niso hoteli sprejeti, češ, da otrok ni bolan. Naposled je sklenil oče, da se iznebi šiloma otroka. In storil je to na uprav grozen način. NatlaČil mu je toliko ilovice v usta, da se je deček zadušil. Sosedom pa je rekel Silly, da je poslal otroka k svojim sorodnikom. A končno so vendar prišli umoru na sled; Silly je vse priznal in je bil obsojen na smrt-. Samomor I2letnega otroka. V Trstu se je zastrupila 121etna Ivana Klebec, ker jo je šivilja, pri kateri se je učila, radi malomarnega dela oštela. Kaznovana dolžnost. Kakor znano, sta se vsled razsodbe častnega oficirskega sodišča morala dvoboje-vati častnika Hildebrandt in Blaskowitz, dasi bi se bila rada spravila iz lepa, ker sta se sporekla v pijanosti. Blaskowitz je dobil istega dne, ko se je hotel oženiti, v trebuh smrtnonosno krogljo. Sedaj poročajo iz Insterburga, da je vojno sodišče nadpo-ročnika Hildebrandta obsodilo v ječo za dve leti na trdnjavi in sekundanta Grodeckega v zapor za pet dnij. Kje je logika!? Oficir se mora dvobojevati, sicer ga zapode; če pa se dvobojuje, mora v ječo. Ministrova žena — učiteljica. Žena bulgarskega ministra Karavelova je bila, predno se je omožila, učiteljica. Tudi po zakonu ni nehala iti v šolo poučevat, nego hodi še danes, ko je žena ministra, dan za dnevom v svoj razred. PO nedolžnem zaprt. Leta 1890 je bil radi vohunstva in ucjeležbe pri tatvini vojnih črtežvev v poslopju ženijskega ravnateljsta neki Robert Stiller obsojen na štiri leta težke ječe. Stiller je kazen prebil, potem pa izposloval revizijo svojega procesa. Revizijska obravnava je trajala od ponedeljka do sobote. Sodišče je razsodilo, da Stiller ni kriv, da je po nedolžnem sedel štiri leta v ječi. Državni pravdnik se je proti temu pritožil. Američanki. Znano je, da so vjeli na Turškem lopovi amerikansko misijonarsko Stone ter zahtevajo za njo veliko odkupnino. Te dni pa sta se namenili dve bogati Američanki, da se dasti tudi na Turškem vjeti, da poskusita, kako se človek počuti v tolovajskih rokah. Preden sta se podali na Turško, vložili sta zavarovalni družbi za življenje veliko svoto denarja za odkupnino tolovajem. Kraljica Draga. BCris de Paris" pripoveduje: Pred nekoliko dnevi je prišla v Beligrad tajnostna ženska, ki se je nastanila v neposredni bližini kraljevske palače. Zavita v dolgo haljo vhaja v konak (kraljevska palača) brez vsake ovire. Slučajno se je — 10 — izvedelo, da je to gospa Zieboldova, Rusinja, katera slovi radi svoje čarodejne moči ter ima pripomoči kraljici, da dobi otroka. Ta zadeva pa je sploh po mestu javna skrivnost. Eksplozija. Iz Filadelfije brzojavljajo: Parnik „Etelkaa je videl v noči 7. p. m. 41. stopinjo severne širine in 59. stopinjo zahodne dolžine, kako se je potapljala goreča ladija. Ko je prišel parnik v bližino ni bilo o ladiji, niti o moštvu ni slnha, ni dnha več. Na smrt Obsojen. Milansko porotno sodišče je obsodilo necega Lndovika Grenotte-a zaradi sokrivde pri umoru kralja TImberta na dosmrtno ječo, a samo in contumaciam, ker ne ve, kje se Grenotte nahaja. Galanten redar. Iz Dublina piše .,Irish Cyclist:" Neki redar je ustavil mlado kolesarico, ker se je vozila po prepovedani poti, ter jo je pozval, naj mu pove svoje ime in stanovanje. Kolesarica je proseče pogledala strogega varuha postave ter moledovala: „Lepo Vas prosim za to, da me ne naznanite.11 — Galantni redar pa ne obotavljajo se, je namežiknil kolesarici ter dejal; „Zapisujem vselej z veseljem ime in stanovanje mladih dam, toda saj ni treba, da bi povedali pravo ime ter pravi naslov, jaz sam bi tega tudi ne storil." Gospodarske stvari. O pouienn in nporabi umetnih gnojil. Predavanje Dr. Ernesla Kramer-a, docenta na tehniški visoki šoli v Gradcu' (Dalje.) 4. Umetna kalijeva gnojila. Gnojila, ki imajo kalij, so kalijske soli, od katerih se za gnojila rabi navadno žveplenokisli kalij in klorkalij. Le izvanredno vporablja se fosfornokisli ali solitriiokisli kalij za gnojenje. Od redilnih snovij, ki jih trebajo rastline, odjemlje in si pridržuje zemlja najmočnejše kalijske soli. Najvažnejši izmed vseh ka-lijskih soli in sicer posebno za Avstrijo je žveplenokisli kalij. Kakor tega pri nas v v prodaji nahajamo, ima to gnojilo 90—95°/0 čistega žveplenokislega kalija v sebi; drugih 5—10% odpada navadno na snovi, ki se mu primešujejo. Na Nemškem se prodaja ta sol v ondotnih tovarnah za umetni gnoj z imenom ndvojno-rafinovani-žveplenokisli kalij"; raz ven tega prodajajo se še manj vredne kalijske soli, ki nimajo toliko^ kalija v sebi. Žveplenokisli kalij se v vodi precej lahko raztopi, in se mora kakor vse druge kalijske soli, polagati kolikor le mogoče blizo rastlinskih korenin. Na 1 hektar zadostuje ga 200—400 kilogramov. Gena njegova odvisna je od tega, koliko kalija ima v sebi. Klorkalij rabijo za gnojenje najbolj na Nemškem; ker ima pa ta vedno več ali manj klornatrija (kuhinske soli) primešanega in ker klornatrij cesto slabo vpliva na razvijanje rastlin, se tudi ne da najboljše priporočati. Konečno omenimo, naj še eno kalijsko sol, ki je za kmetijstvo posebne važnosti, namreč takozvaui kajnit. Dobivajo ga pri Stassfurtu na Nemškem in sicer 1 na rudarski način; izkopavajo ga in ga prodajajo j potem zmletega. Kajnit ima 20% žveplenokislega j kalija, zraven pa še 30% žveplenokisle magnezije in j 35% navadne soli. V Avstriji dobivati ga zamoremo j le z dovoljenjem in zmešanega s Thomasovo žlindro j z imenom „denaturovani kajnit." Vslednjem času je c. kr. avstrijski erar v onih kajnitskih jamah v Kaluži na Gališkem, katere so j poprej enkrat že opustili, zopet jel kopati, tako da j sedaj tudi v Avstriji lahko dobivamo kajnit. Toda predaleč bi zabredli, ako bi hoteli navajati še druge razne kalijske soli, ki so na prodaj; za naše j razmere je v prvej vrsti žveplenokisli kalij najbolj j priporočljivo in najizvrstnejše umetno kalijevo gnojilo. Kakega pomena pa so umetna gnojila za kmetijstvo? Umetna gnojila ne morejo nikdar in nikoli popolnoma nadomeščevati živinskega gnoja; slednji ima namreč vse rastlinske redilne snovi v sebi: umetna gnojila pa le posebno važne kakor: dušeč, kalij in fosfornovo kislino. Razven tega ima živinski gnoj i ono moč, da fizikalična svojstva zemlje lahko izboljšava, kar se z umetnim gnojem ne more doseči; umetni gnoj je vendar le vsled tega tem večjega pomena, ker združen z živinskim gnojem izvrstno upljiva na rastlinsko rast. Pomen umetnih gnojil za poljedelstvo lahko zdru-1 simo v te le točke: 1. S pomočjo umetnih gnojil zboljšati zamoreme ! hitro in lehko plodovitost zemlje in dobroto poljskih pridelkov. Umetna gnojila so rastlinam, rastočim v slabi zemlji, izvrstni pripomoček, da dobro vspevajo. Najprimernejše vrste krompirja. Ako hočemo pridelke po naših njivah zboljšati in na ta način pomnožiti dohodke iz poljedelstva, potem je treba, da izkoriščamo novejše izkušnje, da sejemo le dobra semena in da pridelujemo take rastlinske vrste ali sorte ki bogato rode in dajejo sploh boljše pridelke kakor 1 domače. To velja za vse kmetijske rastline še posebno pa za krompir. Znano nam je, da imamo na stotine! krompirjevih vrst in da ni kmetijske rastline, ki bil bila v svojih lastnostih tako različna kakor je krompir zlasti kar se tiče rodovitnosti. Res je sicer, da je | tudi pri krompirju pridelek pred vsem odvisen od | dobre ali slabe letine, od gnojenja, zemlje itd., ali vendar je resnica, da različne krompirove vrste v J enakih okolnostih prav različno rode. Imamo vrste ki 1 dajejo komaj osemkratno seme nazaj, pa tudi take, | ki dajejo petnajstkratni pridelek in še več. To pa | ni vseeno za nas ali dobimo na 1 ha po 250 q krom- \ pirja ali pa le 125 q ali pa še celo manj. Ako si j hočemo zboljšati pridelke pri krompirju, moramo prerf | vsem na to gledati, da pridelujemo kolikor moči ro-1 dovitne vrste, kajti čim več je pridelka, tem več je I čistega dohodka. Prav tako moramo v današnjih razmerah gledati tudi na to, da pridelujemo krompir. ki je trden proti boleznim, ki ne gnije in ne trpi po krompirjevi plesni. Znano nam je, da krompir — 11 — mpadajo posebno v mokrih letih razne bolezni na Istih in na gomolja. Med temi je posebno nevarna krompirjeva plesen, tisti palež, ki v kratkem času piči cimo in se razširi tudi na gomolje. Proti tej Jolezni imamo precej dobro sredstvo v pravočasnem Škropljenju z raztopino modre galice in apna; ali kakor las uče dosedanje izkušnje, ni pričakovati,. da bi se IŠi gospodarji tako poprijeli tega škropljenja, kakor se ga poprijeli pri trtah. Mnogo je pa tudi takih lezni pri krompirju, ki napadajo le gomolje in se vlažnih letih razširjajo le po zemlji. Zaraditega m proti vsem tem boleznim ostane kot najvažnejši ipomoček to, da sadimo vrste, ki so trdne in ne-čutljive za take bolezni. Seveda je pri odbiranju ompirjevih vrst gledati tudi še na druge dobre lastnosti, zlasti na to, da so okusne in cenjene v trgo-rini in da se dobro ohranijo čez zimo in ostanejo okusne do novega pridelka. Ce pregledujemo naše iomače vrste, vidimo, da ne ustrezajo tem zahtevam ier so ali premehke in preveč občutljive za bolezni, I nam pa daj6 le srednje pridelke. Naš domač rumeni krompir ima to napako, da je močno podvržen jnilobi in da tudi premalo rodi. Res, da je prav iikusen, ali to ne zadostuje v današnjih razmerah. Judi ribničan je močno opešal. Ta vrsta je sicer slo-jeoa zaradi svojega dobrega okusa, ali kaj nam po-iiaga dobor okus, če pa premalo rodi in nam še ta iridelek rad gnije? V zadnjih letih se je pri nas jiočno razširil amerikanski krompir onejidovec, in ■cer po vsi pravici. Ta krompir močno rodi, je okusen H trden proti boleznim in zasluži, da ga tudi naprej pridelujemo. Po nekterih krajih se je pa že precej •jprevrgel in bo treba seme nanovo dobiti, da se ohrani ijegova bogata rodovitnost. Prav rodoviten je tudi orjaški modri krompir, ki se pa za saditev ne priporoča, m postane pozimi na enem koncu popolnoma steklast Blažast, žajfast). Takisto malovreden jekrompircarinja, > li se je že tu in tam žarel saditi. Ta krompirje zelo llebel in navidez prav rodoviten, vresnici je pa rodo-ritnost njegova le srednja, okus pa prav slab. Razen lega je ta vrsta tudi gnilobi podvržena. Prav dobro Be pa sponaša Agnelijev biser, ki se že nekaj let .sadi flri naprednejših gospodarjih. Ta vrsta se odlikuje po Bvoji bogati rodovitnosti, po dobrem okusu in po svoji llrdnosti nasproti raznim boleznim, in zasluži zaradi-lega, da jo tudi če naprej pridelujemo. Te vrste so I kri nas najbolj razširjene, in zato sem jih tudi na Krotko označil. Kakor rečeno, imamo pa na stotine Hrugih vrst, ki se nam priporočajo zastran svojih od-Bčnih lastnostij. Da se prepričamo o prednosti teh vrst, ilasti takih, ki so v zadnjem času vzgojene, je po-Brebno, da delamo poskušnje kajti le pravilno napravljene poskušnje nam kažejo, katera vrsta je za naše Kraje primerna in ktera ne. (Konec prihodnjič.) Loterijske številke. Brst, dne 16. novembra: 32, 39, 27, 76, 25. Gradec, dne 23. novembra: 44, 22, 63, 52, 67. Stev. 47440. Razglas. Z ozirom na razglas deželnega odbora od oktobra meseca letošnjega leta štev. 39232 zadevajoč naročitve na ameri-kanske trte iz združenih državnih in deželnih trtnic, se tem potom daje na splošno znanje, da je deželnemu odboru na razpolago stoječi trsni materijal že popolnoma pošel, se toraj na še dohajajoča naročila ne bode zamoglo nič več ozirati. GRADEC, dne 23. novembra 1901. Od štajerskega deželnega odbora, Učenec se sprejme v trgovino pri UifJlI Morjf-Ju trgovcu v Šmihelu 35« nad Pliberkom. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hloda i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. * Dva kovaška učenca ki sta okoli 17 let stara, in imata veselje se učiti kovačije (motke, sekire izdelovati), sprejmeta se v učenje na iri leta. Hrano obleko in bolniško kašo ves čas prosto. Vpraša se pri: Franc Pristovniku kovaču v Oplotnici pri Poličanah. Ad. Hochegerja io-o-o-o-o«-o-o-o-o glayno zastopstvo marienfeldske (yornice motorjev In lokomobil (Marienfelder Motoren- und Locomobiten-Fabrik) 2 JosefstSdterstrasse 64 nasproti postaje mestne Železnice ^Josefstadterstrasse." Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špriitom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji. kar se tiče vstrajuost«. — Primerni za kmetijske, industrijske in drugo namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnicc od Hofherrja in Schranza. » Gonilni stroški ene konjske moti za eno " y- * — "'- '""■■'' uro samo 4 do 6 vinarjev!! Ceniki brezplačno in poštnine prosto. I 106 Jos. ICasimir v Ptuju priporoča svojo obilno zalogo in sicer: najfinejše namizno in jedilno olje, sadni in vinski jesili, jesi-hovo esenco in kislino, kiselo vodo: rogačko, radinsko, in konigsbrnner, pivo v steklenicah in sodčkih ..Bratov Reininghaus11 v Gradci, prav dobor švicarski sir, salami, speli papriciran, liarinke, celi in sekani špeh, svinjsko mast. nMonte Christo", najfinejši želodčni liker, moko iz parnih mlinov, kavo, čaj, sladkor, kakao, Čokolado, rim, slivovko, vinski cvet, vsakovrstne dišave (Gewurze) i. t. d. Najboljša postrežba in najnižje cene. 295 Za oskrbovanje živinske trgovine in govedoreje posebno ugodno pripravno posestvo ležeče v ptujski okolici, v središči Šestih, mnogoštevilno obiskanih sejmov, blizu hrvaške meje, se proti najugodnejšim pogojem proda, tudi se proda dobro ohranjena stre-šina (Dachstuhl). Povpraša se pri upravniSlvu .,Stajercau. 299 3o$- H^simir y Ptuji priporoča svojo obilno zalogo in eicer: klajno apno, „Flora" in „GIoria" živinski redilni prašek, mrcesni prašek,, lim za muhe, papir za muhe. pravi amerikanski, cement roman in'portland, Strešni lep, kotran, karbolinej, firnis, lak za tla, železo, pohištvo, vozove in usnje, oljnate barve za slikarje in hiše, kvarte za igrati in razglednice, špirit za goreti, penzelne in krtače, štopelne, mast za čevlje in vozove. Najboljša postrežba in najnižje ceno. -^ Išče se viaičar /,a slovenjograško okolico, ki je priden, zanesljivi govori nemški in ima 3—4 delavne osebe. Nastopi se takoj. Ponudbe naj se pošiljajo na upravmštvo ,,Štajerca". 332 Fritz Rasch trgovina s knjigami -§||| in papirjem \B- T7- Oelji priporoča svojo veliko zalogo šolskih knjig in pisalnih potrebščin, kakor tudi molitvenih knjig, kolendarov in zabavnih spisov v največji izbiri in po najnižjih cenah. 26*j Heinricli Mauretter v Ptuju, flo-janski trg priporoča svojo najbolje sortirano zalogo1 špecerije, vina v steklenicah in delikates po najnižjih cenah. Proseč za mnogošteviln. obisk se beleži vsini spoštovanjem 306 Heinricli Mauretter. Čudež iz Švice. Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli sa proti postnemu povzetju za ceno. kakor je Se ni bilo v tri skem svetu, to je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo HCE"» uro s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantd fino fa^onirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi una ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. PoSilja te ure jedioql | zastopstvo za švicarske ure v Krakovu I poštno predalo Št. 29. Pozornost!!! Colnine prosto!!! Pozoni09t!l| Prekosi vsako konkurenci) Mi pošljemo vsakomur ,,Colnine prosto" 3 m štofa doli močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko sveti ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno cet od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. e!^. salonsko obleko gl. 3.70 Dalje en kompl. jesenski ali zuh moški površnik, dober, kodričasti Štof za ceno od gld. :0j vse colnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonites naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ke se neprikladno zadovoljno ramenja ali denar nazaj poS(je! Dol bavlja se proli postnemu povzetju ali če se denar naprej vpofl samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Kraka« Postfach Nr. 29. m Želite "TOf da Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele in čvrste prašiče? zdravo in lepo mlado živiuo? močno in trpežno vprežno živino? potem primešajte k krmi Bartheluovopoklaj^ apno. za ta mali trošek Vam ne bo nikdar ij Navodilo dobiti je brezplačno pri Miha Barthel in drug na Dunaj« X. Keplergasse 20. Zaloga je tudi pri Adolf SellinBchegg-u v Ptuji in Franc Kupnik-c H50 v Konjicah.. — 13 i rgovina z špeeerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo. BTI0ER v Celji. J na <-i 2-, 3- 4-rezala, I plug* i iz jekla k^ntia za travnike in mah, razdeljene in UI clIIC diagonalne, poljski valarj, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricola", ■stroji za košnjo in žetev, za ^^f6*0 tuj Mestni denarni zavod. Giro kOHte pri podružnici avst. ogersk. banke T Uraden. Uradne nre za poslovanje s strankami Ob delavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obienie i avst. ogmfco banko. 11 Ravnateljstvo. Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuj i. Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: "3K3 Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrše v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. JMJT Svinjski sejmi: *~§B3l Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. JJJf Tedenski sejmi; T§W| Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speli) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. Žnoan Mestni urad v Ptuji. j Qrn|g> — 16 — ® • ©O mestna -■- '■.-:■-■: a anutuca a v Celji. 1. Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18. 2. Hranilni vložki obrestujejo se s 4% nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem lela K 8.833.560-42. 3. Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5llt°U nun' in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo. 4. Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote. 5. Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun Štev. 807-870 zvršiti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje. 6. Fodružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke. 7. Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti 5V»% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil opt ičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopju. 182 P. n. Ptuj, meseca oktobra 1901 Usojam si slavnemu občinstvu uljndno naznaniti, da sem na glavnem trgu nasproti Sellinsehegg-u otvorila trgovino Z usnjem in potrebščinami. Trudila se bodem, cenjene odjemalce z najboljšim blagom po najnižjih cenah postreči. Prevzamem tudi vsakovrstne kože v najboljše in najcenejše izdelovanje ter kupujem vsakovrstne koze po najvišjih cenah. &* Marija Skubitz. v a J ti n ilnAiTAfin >z preskušenih lastnih drevesnic in oad n a (lievesa HL^tjl1-,™*14^ hruške po K 1-20 do 1.60. — Iz-' boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 viharjev za liter ponuja OskrbniStUO marctlbcrg (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam dobijo se tudi jorkSirski plemenski prašiči. S3* Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenemu vencu'* v Ptuju kupuje vedno usakomtno frišno sadje, jabolka, hruške, slive, breskve, kutne, kostanj, orehe, grozdje, frišna jajca, krompir, luk, česen. vsakovrstni fižol, maslo, surovo maslo (puter), med (Schleuderhonig), čebelni vosek, posušene jedilne gobe, hren in drugo zelenjavo; potem laneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje. Use to po visokih cenah. C —J—HK+ 292 ««IM»IW»WMIHf««M.......W M Brata Slawitsch v Ptuju. priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — j Singer Titania .120 „ — ,' Ringschifchen .140 „ — ] Ringschifchen za krojače.......... 180 „ — , Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače.......160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje .... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakorstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. 312 ^š£x lietastja i z zeleno nunsko varstveno znamko 12 maliKJali 6 velikih steklenic K 4 — poštnine prosto. A. Thierry-ja Centifolien-mazilo za rane 2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja proti plačilu v gotovini A. TMerry-jeva lekarna „pri Angelju" y Pregradi pri Rogatec-Slatina. Dunaj, centralni depo: lekarnar G. Brady Fleischmarkt 1 Budapešta; lekarna J. v. Torok In dr. Eager. Zagreb: lekarna S. Mittelbach. _______Na drobno dobiva se poovsod. 137 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju.