CELJSKI TEDNIK Celje, 10. avgusta Leto XII. štev. 31 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCLALISTICNE ZVEZE DEL0VNE(;A LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TLSKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Viri sredsfev za povečanje nizkih osebnih dohodkov Gospodarske organizacije so že sprejele spremembe pravilnikov o delitvi čistega doliodka ter osebnih prejemkov delavcev in uslužbencev. Na večino teh pra- vilnikov občinske komisije za de- litev čistega dohodka niso imele prigovorov. Tako je zdaj rmpočil čas, da se ob polletnem perio- dičnem obračunu izvede delitev osebnih dohodkov v skladu z vse^ mi družbenimi normami in po kriterijih, ki so jih sprejeli delov- ni kolektivi. Navzlic vsemu temu pa je v središču pozornosti gospodarskih ter družbeno političnih organiza- cij in prav tako organov komun vprašanje, kako povečati osebne dohodke najnižjim kategorijam. Gotovo je, da je te dohodke treba popraviti. Čeprav ni primerov, da bi to zahtevo kjerkoli podcenje- vali ali jo zavračali, se pojavlja vprašanje, kje dobiti sredstva za takšno povečanje. Po zveznih predpisih lahko go- spodarske organizacije oddvojijo iz dela čistega dohodka, ki je na- menjen za osebne prejemke de- lavcev in uslužbencev, določena sredstva za povečanje nizkih o- sebnih dohodkov. Ta oddvojena sredstva lahko znašajo tri odstot- ke skupnega fonda za osebne prejemke. Razumljivo je, da bi takšno oddvajanje sredstev vpli- valo na zmanjšanje poslovnega sklada; vendar ne zmeraj, zlasti pa takrat ne, kadar bi čisti do- hodek povečali na račun večje produktivnosti dela. To pa je za zdaj edini izhod, zlasti še, če iz- vzamemo kakršnokoli možnost povečanja čistega dohodka na račun povišanja cen. Zato, če ne želimo zmanjšati poslovnega sklada, bo pač treba čisti dohodek povečati edinole po zaslugi večje proizvodnje, boljšega poslovanja ter večje produktivnosti dela. Naslednja možnost za poveča- nje nizkih prejemkov tiči v zmanjšanju razponov med najviš- jimi in najnižjimi osebnimi do- hodki. To še posebej velja za zmanjšanje tistih visokih prejem- kov, katere lahko še zmeraj uvr- ščamo v kategorijo družbenih ekscesov. Vsa sredstva, pridoblje- na ta način, bi morali predvsem uporabiti za povečanje dohodkov delavcev nižjih kategorij. Prav lepe možnosti za pridobi- tev sredstev, s katerimi bi regu- lirali najnižje prjemke pa so še v zmanjšanju izdatkov, ki se plaču- jejo na račun stroškov poslova- nja, a v bistvu vendarle vplivajo na povečanje osebnih dohodkov. Tu gre za dnevnice, za izdatke za reklamo, za dotacije za letni od- dih, honorarje pa tudi za nadur- no delo. V okviru teh izdatkov,^ ki jih je moči omejiti in zmanjšati sodijo tudi subvencije najrazlič- nejšim organizacijam in podobno. V vseh teh izdatkih namreč se skrivajo znatne rezerve, ki bi lah- ko v mnogočem pripomogle k po- večanju najnižjih osebnih pre- jemkov. Ce k vsemu temu dodamo še možnost, da se tudi komune od- povejo določenim sredstvom za povečanje osebnih dohodkov najnižjih kategorij delavcev, vi- dimo, da imajo kolektivi precejš- nje možnosti, da ta problem u- godno rešijo, problem, ki je veli- kega pomena za življenjski stan- dard precejšnjega števila delav- cev. POMEMBNI SESTANKI Organizacije Zveze komuni- stov na območju konjiške občine bodo v tem mesecu obravnavale gradivo četrtega plenuma Cen- tralnega komiteja Zveze komu- nistov Jugoslavije. Da bi bile razprave kar najbolj konkretne, bodo na sestankih nakazali tudi napake in naloge primerjali 2 dejanslkim stanjem. V. L. MLADINCI NEPTUNA PRVAKI SLOVENIJE V sredo je bilo v Velenju kon- čano letošnje republiško prvenst- vo v waterpolu, v katerem so mladinci Neptuna po enoletnem Premoru zopet osvojili prvo me- sto. Igravci Partizana iz Velenja So se plasirali na peto mesto. VREME od 9. do 19. avgusta Okrog 12, avgusta padavine z ohladitvijo, sicer sončno vreme. dr. V. M. Odločneje v povečanje DRUŽBENEGA SEKTORJA KMETIJSTVA v torek je bilo v Celju posvetovanje o nalogah pri pospešitvi razvoja socialističnih odnosov na vasi in pri povečanju kmetijske proizvodnje. Posvetovanje je sklical okrajni komite Zveze komu- nistov v Celju, navzoči pa so razpravljali o kmetijstvu v luči skle- pov četrtega plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov Ju- goslavije. Na posvetovanju so največ govorili o podružabljanju zemlje, o modernizaciji in povečevanju družbene proizvodnje in o povečanju in podružabljanju proizvodnje zasebnih kmetov. Raz- prava o kmetijstvu je padla v čas pred začetkom novega gospodar-" skega leta in računamo lahko, da bo k stabilizaciji in nadaljnje- mu poletu našega kmetijstva mp ogo pripomogla. Vse razprave na posvetovanju so izhajale iz ugotovitve, da je moč zagotoviti potrebne tržne viš- ke kmetijstva le v družbeni pro- izvodnji. Zato bo treba tudi od- slej posvetiti največ skrbi pove- čevanju socialističnega sektorja kmetijstva. V našem okraju se je delež ob- delovnih povržJn družbenega sek- torja povečal od 3,4 odstotka v letu 1958, na 5,6 odstotka v letu 1962. To pa je še vedno pod pov- prečjem, ki vlada v Sloveniji, pa tudi v vsej Jugoslaviji. Delež ob- delovalnih zemljišč družbenega sektorja se v posameznih občinah močno razlikuje. Nizek je v La- škem, Šmarju in Slovenskih Ko- njicah, Mozirju in Šoštanju, med- tem ko v Šoštanju, Slovenskih Konjicah in Laškem zaostaja tu- di tempo povečevanja družbenih obdelovalnih zemljišč. Ugotovili so, da je ponudba zemlje slaba. Preden pa bi prešli na ustvarjanje takih pogojev, ki bodo ponudbo zagotovili, je treba v vsaki občini določiti, katera zemljišča so za družbeno kmetij- sko proizvodnjo zanimiva in ka- tera ne. Pri prvih bo torej treba proces socializacije pospeševati, pri drugih pa z najrazličnejšimi olajšavami pomagati kmetom, da bodo to zemljo obdelovali. V občinah bi morali posvetiti mnogo več .pozornosti davčni po- litiki. Ta je bila doslej le še vse preveč odsev proračunskih potreb in ne toliko instrument agrarne politike. Ostreje bi bilo treba ob- davčiti tudi tujo delovno silo, pri- pravlja se tudi večja obdavčitev celokupnih dohodkov ljudi, ki so zaposleni drugod, pa imajo tudi svojo zemljo itd. Med sredstva, ki bi lahko povečala ponudbo zemlje v socialistični sektor, pa lahko prištevamo tudi melioracijo, pred- vsem pa arondacijo, ki je bila do- slej še vse preveč le sredstvo za združevanje parcel. Družbena proizvodnja v kmetij- stvu ima precej težav. Marsikate- re subjektivne vzroke pa bi la- hko kar kmalu odpravili. To so preživeli proizvodni koncepti, sla- ba organizacija dela, neizdelani sistemi delitve osebnega dohodka, nizka strokovna raven proizva- javcev itd. Predvsem pa je treba formirati velike obdelovalne kom- plekse, kjer bo strojna obdelava mnogo cenejiša. Nič manj važna naloga je uvajanje modernega tehnološkega postopka, nato spe- cializacija proizvodnje, strokovno usposabljanje delavcev itd. V težnjah za večjo in boljšo kmetijsko proizvodnjo na sploh, pa ne bi smeli pozabiti tudi na proizvodnjo zasebnega sektorja. Gre za to, da tudi zasebni kmetje proizvajajo tako kot je koristno za vso družbo in da mu zadruga pri tem — če tega ne zmore sam — tudi po vseh svojih močeh po- maga. To akcijo bi morali pod- preti z nekaterimi administrativ- nimi ukrepi. Predvsem bi morali že v kratkem popraviti dosedanje odloke o agrominimumu, ki bi jih naj združili v enega in sesta- vili tako, da bo njih izvrševanj? mogoče lahko kontrolirati. Izdali naj bi jih do 1. septerhbra, da bi torej prišli v poštev še za jesen- sko setev. Okrepiti je treba tudi akcije za vključevanje kmetov v koopera- cijo. Te akcije pa naj ne bodo kampanjske — kot so bile mno- rrokrat doslej — temveč sistema- tične in ena poglavitnih nalog za- druge. V kooperaciji pa naj ne ?re samo za to, da zadruga proda kmetu nekaj umetnih gnojil, tem- več mora zadruga s svojo stro- kovno službo in stroji uvesti opti- malno agrotehniko in tako doseči večjo količino odkupljenih tržnih presežkov. -ij Triic posnetki s ilosarskega bala. Zgoraj na levi — predsednik ObLO Mozirje, inž. Branko Kor ber začenja flosarski bal; na des- ni — pred »krstom« na flosu; spo daj — med govorom zadnjega predsednika flosarske zadruge Franca Nareksa. SAVINJSKO SPLAVARSTVO kof posebnost furistične prireditve Ce bi ne pisali 1962. leto, bi se zdelo, kakor da savinjska .flo- sarija' še ni izumrla,- da živi in da se ob bregovih Savinje in Drote še kar naprej zbirajo splava rji ter pripravljajo, veže- jo in vdirajo ,flos', da ga pope- ljejo po tolika j privlačni poti sivojim kupcem najproti, po poti, ki je več sto let vabila rodove zgornjosavinjiskih ljudii. jim od- pirala življenje in nudila zaslu- žek. Tako se je namreč zdelo v nedeljo popoldne, ko so na Ljub- nem ob Savinji s flosarskim ba- lom zaključevali prireditve dru- gega tradicionalnega tuniističnega tedna Zgornje Savimjslke doline. Saj so se domačini sukali okoli rižc. pa tam na bregu reke, ko so tiščali splav v Savinjo in po- zneje, ko so si ob botru iz Ame- rike privoščili tudi krsit novinca tako. kakor da ne bi nikoli pre- kinili s tem delorn. In vendar je tako. da savinjisika .flosarija' za- živi samo enkrat na leto in še 'takrat v miniaturi, da zaživi sa- mo ob tradicionalnih prireditvah samo zato. da bi še dolgo živela v spominih ljudi, ki so jo doživ- ljali in da privaiblja na uistrez.no orireditve kar največ ljudi. -Skratka, ,flosarija' je zdaj po- stala turistična atrakcija, in ne zaman. Prireditve v okviru flosarsike- ga bala so se začele že v soboto, v nedeljo pa so več kot dva tisoč gledavcem pokaizali plavljenje lesa. vdiranje floisa', vožnjo z njim po Savinji in seveda tudi .flosarsiki' krst. Lepo je bilo vi- deti nekdanje .flosarje', same starejše možake, kako so v vrsti korakali proii riži. drugi pa na desni breg Savinje, kjer so se z veliko rutino spoprijeli s ,flo- som' in ga porinili v reko. Tedaj so se znova začule že skoraj po- zabljene .flosar^^ke': kardej (zač- ni) ali pa vardahej-vardej (pazi nevarnost), pa sipet: nbavh (pre- kinii). johi (razumom) in podob- no. In ko je »fbela ladja« zaplu- la po Savinji, so si umislili še »krst«, saj so na .flosu' imeli »ju- da«, ali kakor so nekoč pravili novincu. Boter je novntpečene- mu ,flosarju' pripravil lepo da- rilo. Tako so se vrstili dogodki koit nekoč v resnici. Razlika je bila le v tem. da so tokrat imeli več gledavcev, ki so uživali ob po- gledih na razgrete in razigrane .flosarje'. .Hosarsiki" bal so povezali še z majhno svečanostjo, na kateri je najprej spregovoril predsed- nik Ijudiskega odbora mozirske občine inž. Branko Korlber, za njiin pa o pomenu prireditve tu- di predsednik ljubenisikes:a turi- stičnega društva Jože MermaL Ob tej priložnosti je društvo iz- ročilo najstarejši obiskovav^ki Ljuibnega. uipakojeni učiteljici iz Zagreba Reli Ljuibičič lepo di- plomo ter sliko. Hkrati s tem so sprejeli sklop- da ji na Ljubnem ne bo treba več plačevati turi- Šitrčne takse. Ta pozornost je tov. Ljubičičevo. ki že 25 let vsako poletje prihaja na letni počiitek na Ljuibno, zelo prevzela, saj je prišla čisto nepričakovano, iskreno in prisrčno. Zanimivi in originalni so bili tudi spomini na splavarsivo, ki jih je posredoval zadnji pred- sednik flosarsike zadruge Franc Narek«,. Tako se je končal ofioiailimi del .flosarsikega' bala. tisti, ki naj ohranja spomine na ne'kdahjo ?^avinjsiko .flosarijo' in katerega "si je turistično društvo izbrallo ža osrednji motiv svoje tradiiciio- nalne j^rireditve. Začetek druge- ga je najprej zmotil naliv: no, pozneje pa se je vendarle vse lepo razvilo in končalo. M. B. Tov. IVAN COKAN PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU Na zadnjem plenumu občinske- ga sindikalnega sveta je bil dose- danji predsednik tega foruma, Jo- že Bevc razrešen te dolžnosti, ker odhaja na študij na visoko šolo za politične vede. Ob slovesu so mu članu plenuma izrekli prizna- nje zti prizadevno in vestno opravljanje predsedniške dolžno- sti in mu zaželeli pri študiju ve- liko uspehov. Za novega predsednika je ple- num občinskega sindikalnega sveta v Celju imenoval tovariša Ivana Cokana, dosedanjega tajni- ka okrajnega sindikalnega sveta v Celju. Tovariš Ivan Cokan je že dolgoletni sindikalni delavec in njegova izvolitev na mesto pred- sednika občinskega sindikalnega sveta je hkrati jamstvo, da bo de- lo tega foruma tudi odslej uspeš- no. Srečanje .ukradenih otrok' v Celju v nedeljo, dne 5. avgusta so se ob 20. obletnici aretacij parti- zanskih družin in družin usrtre- Ijenih talcev zbrali preživeli otroci teh družin na s/pominsko svečanost in tovariško srečanje v f. osnovni šoli v Celju. To je bilo ])o 20 letih prvo ta- ko srečanje otrok, ki so jih Nem- ci v avgustovem vailu preseljeva- nja I. 1942 odtrgali od staršev in jih odpeljali v posebna otroška taborišča in domove Lebensbor- na v rajh. da bi jih prevzgojili v janičarje. Teh otrok avgusto- vega vala preseljevanja je bilo 600. Za Štajerce je bilo zbirno ta- borišče v I. osnovni šoli v Celju, za Gorenjce pa Šentviid in Gori- ca ne pri Medvodah, med temi Ukradenimi otroci« je bilo tudi 50 dojenčkov, ki so jiih iz Celja odpeljali v košaricah. Vodja SS 11. Hinitinler je ob tej priliki izjavil: >Na j dragocenejši zaklad, ki smo ga dobili na Spod- njem Štajerskem, so ti otroci!« Njihove matere, očete in sitarej- še brate in sestre so ločili od otrok že v Celju in jih odpeljali v taborišča smrti, odkoder so se Ic redki vrnili. Dne 25. julija 1942 so izšla v firerjeveni glavnem stanu samo v 15 kopijah strogo zaujpna »Na- vodil a za izvedbo akcije proti partizanom in drugim banditom na Gorenjskem in Spodnjem Šta- jerskem«. V tretji točki teh Na- vodil piše:... »Možje družine, ki se pregreše, in včasih tudi vse sorodstvo se morajo načelno lik- vidirati. Žene je treba aretirati in od/peljati v koncentracijska taborišča, otroke pa je treba od- vesti v domove in jih namestiti v tistem delu gaua, ki je že prej pripadal- cajhu. Kar zadeva šte- vilo in rasno vrednost teh otrok, pričakujem poseibnih poročil. Vsa lastnina teh družin se mora za- pleniti ...« Tako so pred 20 leti, dne 5. av- gusta 1942 v zgodnjih jutranjih urah po točno izdelanem progra- mu aretirali in pripeljali v zbir- no taborišče v okoliški šoli v Celju okoli 4000 oseb. med kate- rimi je bilo nad 450 otrok starih od onega tedna do 18 let. Vse te otroke je prevzel Repaitriacijski urad za et/nione Nemce in pa orfjainizacija Lebensborn. da jih tako odtrgajo od rodne grude in jih prevzgoje v janičarje. .\a pobudo samih otrok iz Šta- jerslke in Gorenjs-'ke so prevzeli organizacijo srečanja tov. Berto -Skrtk. Vinko Haložan, J. Kukman in VIH Kos. Pokroviteljstvo pa je prevzel občinski odbor ZB — seikcija za internirance v Celju. Že dolgo pred napovedano uro šo^ se pričeli zbirati »ukradeni otroci« iz vseh krajev Slovenije. Bili so prisrčni prizori svidenja. V mnogih očeh otrok in sprem- Ijevavcev so v očeh blestele sol- ze radosti. Ob 10. uri se je zbralo pred sipo minsko ploščo na 1. osnovali šoli okrog 200 otrok. Spominsko svečanost je otvoril tov. Kukmam iz Trbovelj, nato je pozdravil otroke tov. Albin Zupane, pred- sednik občinske sekcije interni- rancev. V spominisk(mn govoru je tov. Vinko Haložan. šolski svetovavec iz Logatca opisal vse grozote onih stra.šnih dni v L osnovni šoli. ko so nacisti nasilno ločili matere od otrok in njihovo trpljenje ter zavednost v taiboriščih. V tej šoli so otroci zadnjič videli svoje starše, ki so jih pož^a taborišča smrti. Posebej se je zahvalil av- torju knjige Ukradeni otroci« S. Terčku, ki je otel pozabljanju ta največji genocid nemškega fašiizma nad slovenskimi otroki. Med polaganjem vencev je god- ba Tovarne emajlirane posode v Celju, kakor tudi med ostalim programom igrala partizanske pesmi. (^.loboko je presunila na- vzoče recitacija Kajuhove pes- mi: Crni avti. ki jo je podala tov. Tončka Urlepova. V imenu občinskega komiteja ZKJ, in občinskega odbora SZDL je otroke toplo pozdravil Drago Šipendl. Po zalključku programa so si otroci ogledali v šoli prostore, kjer so bili zaprti. Ravnatelj šo- le tov. Jerin je pripravil album, v kaiterega so se vsi otroci pod- pisali, da bo tako na šoli ohra- njen sipomin na te težke dni. Opoldne je bilo tovariško sre- čanje v hotelu Evropa, kjer so vuk rad en i otroci« obujali spomi- ne. Vsi so si še želeli takih sre- čanj. Preradi pozabljamo grozo- te, ki nam jih je prizadejal fa- šizem. To tovariško srečanje je bilo prvo te vrste in velik opo- miin. da ne sme nikdar več za- živeti ideja fašizma, v imenu ka- tere bi bilo treba ubijati nedolž- ne ljudi, ugrabljati otroke in na pogin obsojati narode. Avtor kn;!rc »Ukradeni otro-i« Stane Tefčak v pogovoru z enim izmed teh »otrok« Dragom Hribarjem 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 31. — 10. avgusta l»62 V naših tedenskih pregledih dajemo sorazmerno skoro pre- velik potidarek nemškemu vpra- šanju, z našega stališča nekako v smislu nemške nevarnosti. Ne- dvomno ta obstoji, čeprav je jasno, da ni sama na svetu in da se mo- rajo Nemci ozirati na druge sile, ki jim gotovo ni do tega, da hi Nemčija spet zagrozila vsemu svetu s totalno vojno za svoje cilje. Tako je menda prav, če za iasnejšo predstavo navedemo ne- kaj dejstev o nemški armadi Bun- deswehru in nekaterih Strausso- vih koncepcijah. Značilna za nemško armado, ki je po pariških sporazumih dolo- čena na 500.000 vojakov, je ten- denca, da ustvari čimprej pogoje za milijonsko vojaško silo. To se vidi iz njenega kadrovskega zna- čaja, saj je dve tretjini Bundes- wehra profesionalnih vojakov, od tega pa 17.000 oficirjev, nekaj ti- soč manj kot jih je imela Hitler- jeva Wehrmacht. Vojno ministr- stvo bonnske vlade je s Strausso- vim načelom, da imajo vojne pri- prave prioriteto pred vsemi dru- gimi dejavnostmi, zmagalo. Mi- nistrstvo ima največ nameščen- cev, več kot gospodarsko in zu- nanje politično, in je organizira- lo celo vrsto centralnih ustanov in vrsto pomožnih organizacij, med drugim protiavionsko o- hrambo s 500.000 člani. Ideološko oporo Bundeswehra ntidi 1300 društev bivših borcev s tradicija- mi prusko-nemškega militarizma, na čelu teh društev so bivši na- cistični generali. Tudi zbori biv- ših SS z revanšističnimi govori štejejo sem. Bundesivehr že prodira preko mej in ima v Evropi in na Bliž- njem vzhodu svoje magazine in poligone. Ze danes ima Zahodna Nemčija 2000 bojnih avionov in 100.000 letavskega moštva, proiz- vaja klasično orožje, tanke, metalce, amfibijska vozila in ra- keto »-kobra-": Mornarica, ki je 1. 1955 imela 80 oficirjev, je 1. 1961 imela 23.000 profesionalcev. Značilna je politična vzgoja v Bundesivehru, ki je izrazito an- tikomnistična. Gesla te vzgoje so znana: Komunistična nevarnost preti vsemu svetu, pripravljajmo se za obrambo osebne svobode in zapadne civilizacije. SZ se slika kot pošast, ki grozi demokraciji, civilizaciji, kulturi in človeštvu nasploh. S tem v zvezi je rehabi- litacija Wermatcha in njegovih metod predvsem v smislu slepe pokorščine, vendar ne zanemar- jajo modernih pedagoških metod in psihološke analize, vse z enim ciljem, razpihajo velikonemški šovinizem in željo po revanši. Za- to hude na vse načine spomin na »■svetla dela preteklosti-«. Nemči- ja je danes pripravljena z memo- ari iz zadnje vojne, v katerih opravičujejo vojne zločince pro- slavljajo herojska dela hitlerjev- ske vojske, da celo o napakah govorijo, ki ►»se ne smejo ponovi- ti«. Fotsdamski sporazum iz 1. 1945 je torej že v muzeju zgodovine. Nemška armada ima spet agresi- ven značaj. '■►Naš teritorij je pov- sod, kjer so grobovi naših oče- tov-«, tako pišejo nemški vojni listi. Ni čuda, da je šef nemške ar- made Josef Strauss med pobud- niki atlanske integracije. Tudi to je izraz agresivnosti, spretno za- maskirane z antikomunizmom. Gotovo Strauss ni prišel na to mi- sel zato, da bi se odrekel nemški neodvisnosti v pogledu gospodar- stva in vojne sile niti ne zaradi skrbi do drugih atlantskih dežel. Njegove gospodarske koncepcije so le del vojne politike in se po kratkem času že vidi, da so svet še bolj razklale, da je današnje stanje pravzaprav slabše, kot je bilo pred zadnjo vojno. Zapadna ekonomska integracija, ki je sko- čila iz Straussovih možgan pome- ni izkoriščanje slabega ekonom- skega položaja v nerazvitih de- želah, je torej škodljiva za zdra- ve mednarodne odnose, je zna- menje agresivnosti in orientacija na še hujšo hladno vojno. Strauss in z njim nemški revanšisti mi- slijo, da bodo spričo svoje eko- nomske in vojne moči potegnili iz tega največ koristi za svoje revanšistične cilje. Taka nemška politika za nas ni nič presenetlji- vega, preseneča nas pa, da Zahod ne vidi, kaj se skriva za masko, ki si jo je pri svojem govoru na univerzi Geogetownu v Washing- tonu nadel najbolj vneti pri- staš zahodno evropske gospodar- ske integracije Strauss. T. O. Pred odgovornimi nalogami S seje upravnega odbora okrajne gospodarske zbornice Četudi brez iskušenj je pred kratkim ustanovljena Gospodars- ka zbornica Celje odločno sto- pila na pot dela in itzrva^jiania saih- tevnih nalog, ki jih je med dru- gim nakazalo tudi zasedanje obeh zborov okrajnega ljudskega odbo- ra. Ta težnja je prišla t popolni meri do izraza na prri »eji čla- nov upravnega odbora zbornice, ki jo je vodil predsednik Franjo Lubej in na kateri so razpravlja- li tako o nalogah, kot tudi o ne- katerih organizacijskih značilno- stih okrajnega združenja rseh go- spodarskih organizacij. Naloge nove okrajne gospodar- ske zbornice se kažejo predvsem v spremljanju in pospeševanju celotnega gospodarstva. Gre za vpliv zbornice na nadaljnji raz- voj gospodarstva, na napredek proizvodnje, na njeno vsklajeva- nje z domačim in tujim tržiščem, na razvijanje sodobnih oblik bla- govnega prometa itd. Pomembno težišče zborničnega dela bo v iz- vajanju načel gospodarske poli- tike, ugotavljanju dobrega gospo- darjenja v gospodarskih organi- zacijah in podobno. Nič manj po- membno ne bo njeno tesno sode- lovanje z vsemi ljudskimi odbori ter z ustreznimi gospodarskimi in znanstvenimi zavodi. Novost v delu okrajne gospo- darske zbornice bo sodelovanje industrije. Doslej industrijska podjetja niso bila vključena niti v eno okrajno gospodarsko zbor- nico: po novem pa naj dobijo prav tu svoje mesto. Sicer pa v tem primeru ne gre samo za članstvo industrijskih podjetij v novi go- spodarski zbornici, temveč prav tako za aktivno pomoč strokov- njakov, ki delajo v industriji pri reševanju vseh zborničnih, ozi- roma vseh gospodarskih nalog. Ko je presednik Lubej govoril d nalogah zbornice in njeni or- ganizaciji, je poudaril, da je nje- na trenutna oblika več ali manj začasnega značaja, kajti v raz- pravi je že osnutek zakona o go- spodarskih zbornicah, ki bo brž- kone sprejet še pred koncem le- ta. Sicer pa je še dejal, nas niče- sar ne veže, da ne bi ustanav- ljali odborov in komisij za reše- vanje določenih nalog ter tako de- lo zbornice prilagajali potrebam in zahtevam, ki se bodo pojavlja- le. Ne glede na to, bo moralo vodstvo zbornice že v kratkem pripraviti predlog za imenova- nje predsednikov in tajnikov sek- cij; imenovanje samo pa bo opra- vil okrajni ljudski odbor. Upravni odbor je nadalje spre- jel predlog, da bodo pri celjski gospodarski zbornici delale tri sekcije, in sicer za industrijo, gradbeništvo, promet, obrt in ko- munalo, nadalje za kmetijstvo in gozdarstvo ter sekcija za trgovi- no, gostinstvo in turizem. Prav tako so sprejeli sklep, da dose- danji upravni odbori bivših okraj- nih zbornic postanejo odbori sek- cij. Le odbor prve sekcije bodo morali dopolniti s predstavniki tistih gospodarskih področij, ki doslej niso delali v okrajnih zbor- nicah. To še predvsem velja za industrijo. Na seji pa so izvolili tudi člane predsedstva zbornice. V njej so predsednik Franjo Lubej, zatem vsi trije podpredsedniki Fedor Gradišnik, inž. Veljko Križnik ter Kari Vitez, glavni tajnik Risto Gajšek ter še Stanko Selšek, Al- bin Rehar, Zmago Likar, dr. An- ton Kovač, inž. Jakob Razpotnik ter inž. Lojze Diacci. Ko pa so obravnavali tekoče na- loge zbornice, so na prvem mestu poudarili naloge v kmetijstvu, za- tem možnosti za ustanovitev združenja usnjarske industrije (predlog o tem je že izdelan), pro- učitev določenih problemov ko- vinske industrije ter izvoz. Ce sodimo samo po zaključkih prve seje upravnega odbora, po- tem lahko zapišemo, da je okraj- na gospodarska zbornica krepko prijela za delo. Ne glede na to pa bo morala pri obravnavanju in reševanju zelo odgovornih na- log najti največ opore pri vseh političnih in gospodarskih orga- nizacijah in ne nazadnje pri ljud- skih odborih. M. B. POLETJE dO konca siptcibra KaScšno bo vreme t ma- slecfnjem o/bdKA)jfmf Trn je viprašanje, ki z«ninia lieker- negra člordka. I« ko iBo ff« zastaTili znamemu Tre«i«a»- .siloTcu — amaterju 15«rui« Koljčickemiu t Beopradm, je takole odigOToril: Po kratkotrajnem poaltib- šanju t remena konec prejž- njega meseca bo za r&o prvo polovico aTgusta značalno iz- redalo toplo in suho vreme. To bo tudi najtopilejši del leta z visokimi temiperatu- rami, k.i se bodo sukale tudi nad trideset stopinj Celzija. Po tem obdobju bo nastopil čas zmernejših temperatur ter občasne pooblačitve. Pro- ti koncu avigiuisita lahko pri- čakujemo hiladinejše vreme z dežjem in nevihtami. Zato pa bodo prav gotovo prijetno presenečeni ljubi- telji septembra, saj bo ves ta mesec previladoralo leipo in sončno vreme. Tako se bo letošinje poletje podaljšalo na september, za katerega pa ne bodo značilne veliike vročine, temveč zmerno in prijetno toplo vreme. Poletje bo trajalo do pri- bližno 25. seiptembra, naJcar lahiko pričakujemo močno poslabšanje vremena z dež- jem in vetrovi. Konec sep- temlbra bo tudi v bistvu ko- nec letošnjega poletja ter prehod na jesen. Letošnjo jesen ne bo sipremljalo po- gosto deževje. Po kratlko- trajnom poslabšanju vreme- na bo nastopilo reilativno le- po obdobje, ki bo z občas- nim poslaibšanjem trajalo vse do 15. novembra. Tedaj pa lahko pričakujemo prve zimske dneve. Rudi Le$nll( ■ NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ŠMARJU PRI JELŠAH Zadnjo sejo občinskega odbora Socialistične (Zveze delovnega ljudstva v Šmarju pri Jelšah so v glavnem iposvetili obravnav?! nekaterih problemov socialnega zavarovanja. Zato je tudi uvodno poročilo k tej razpravi podal di- rektor podružnice za socialno za- varovanje Vili Škrinjar. Kot na nekaterih drugih občin- skih območjih celjskega okraja, tako tudi tu zaznamujejo stalno naraščanje izdatkov nekaterih skladov socialnega zavarovanja. Ko pa so analizirali povečanje števila izostankov od dela, so na- leteli na številne zlorabe bolni- škega staleža. Tako je kontrolor socialnega zavarovanja samo v nekaj dnevih naletel na dvajset primerov, ko so bili ljudje sicer v bolniškem staležu, a so oprav- ljali doma težka fizična dela. Zanimiv je tudi podatek, da kar 450 kmečkih proizvajavcev ni iz- polnilo prijav za bolniško zava- rovanje. Seveda bodo to opravili naknadno. Izredno zanimiva je bila raz- prava o ustanavljanju komunal- nih skupnosti za socialno zava- rovanje. Znova so ugotovili, da nimajo pogojev, da bi ustanovili takšno skupnost za šmarsko ob- čino. To tudi zategadelj ne, ker znašajo celotni stroški socialne- ga zavarovanja na njihovem ob- močju kar 15 odstotkov iuarodne- ga dohodka. Spričo tega so me- nili, da bo najbolje, če se pri- ključijo celjski komunalni skup- nosti za socialno zavarovanje. Na zasedanju so med drugim razrešili sekretarja občinskega odbora SZDL Franca Kovačiča, ki je sprejel enako mesto v ob- činskem sindikalnem svetu; za novega predsednika občinskega odbora Socialistične zveze pa so izbrali tov. Rudija Lešnika. Do- sedanji predsednik tega občin- skega političnega foruma, Milan Crepinšek je pred tem že spre- jel dolžnost sekretarja občinske- ga komiteja Zveze komunistov. -mb 25 let že prihaia... Bilo je v letih (pred drugo svetovno vojno. Takrat je prišla pr- vič na Ljubno ob Savinji, da v miru, med prijaznimi ljudmi ter na svežem in čistem zraku preživi svoj letni dopust. Od takrat se Ljubnemu ni več izneverila. Kraj in ljudje iso se ji tako pri- ljubili, da jih je poslej vsako leto, razen vojnih, obiskovala. In še sedaj, ko uživa zasluženi pokoj, prihaja Nela Ljubičič iz Za- greba vsako leto na Ljubno ob Savinji. Na nedeljskem flosarskem balu so se člani turističnega društva spomnili tudi nje ter ji kot naj starejši obiskovavki tega kraja podelili lepo sliko, diplomo in šopek cvetic. Vsekakor lepa gesta. Ljubno ob Savinji "^Z Ker se je uredniištvo Celjskega *^ tednika preselilo v prostore pod- — fetja »Celjski tisk«, sporočamo J~ vsem našim sodelavcem, dopis- nikom in poslovnim prijateljem, da ne naslovljajo več pošte na ^3 poštni predal 16 kot doslej, tem- več le na C. P. »Celjski tisk« — poštni predal 152. Obenem sporočamo našim dopisnikom, da bomo zaradi poenostavljenja poslo- vanja odslej izplačevali honorarje sa- mo enkrat mesečno, dopisniki iz Celja pa bodo honorar lahko dvignili tndi osebno. Žetev je v glavnem končana žetev na območju konjiške ob- čine je zaključena, razen v višjih pohorskih legah. Precej tega dela so, zlasti v nižiinskih predelih, opravili s kombajnom. Vso skrb izobraževanju NOVO VODSTVO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V ŠMARJU PRI JELŠAH Prejšnji teden je bila redna seja članov občinskega sindikall- nega sveta v Šmarju pri Jelšah, na kateri so razipravljali o dolž- nostih in nalogah sindikalnih or- ganizacij pri izobraževanju, ra- zen tega pa so konstituirali no- vo vodstvo. Tako so za predsed- nika izbrali Franca Sevčnikarja, sekretarja gradbenega podjetja v Rogaški Slatini, za podpredsed- nika Franca Komeričkega, vodjo izobraževalnega centra v steklar- ni Borisa Kidriča v Rogaški Sla- tini, za profesionalnega sekretar- ja pa Franca Kovačiča. Razen tega so imenovali sedem stalnih komisij, preko katerih bo sindi- kalni svet za šmarsko občino raz- vijal in usmerjal svojo dejav- nost. Hvalevredno je, da so ime- novali tudi posebno komisijo, ki bo skrbela za delo z mladimi čla- ni sindikalnih organizacij, za nji- hovo uveljavljanje v organih de- lavskega samoupravljanja, za njihovo izobraževanje, pa ,tudi za najboljše izpolnjevanje nalog na delovnem mestu. Ko so govorili o izobraževanju, so sprejeli siklleip, da bo občin- ski sindikalni svet ob sodelova- nju delavsike univerze pob-udnik široke izobraževalne aikcije med člani osnovnih organizacij. Po- sebno sikiib bodo posvetili iz- obraževanju članov delavskih svetov in drugih samoupravnih organov. Praiksa pa je v nekate- rih primerih še potrdila, da bo zelo umestno tuidi tisto poglavje splošnega izobraževanja, ki bo govorilo ne samo o pravicah, marveč tudi o dolžnosiih članov sinidikailnih organizacij in pro- izvajavcev. Nekdanji planinski aktivisti in borci OB KRAJEVNEM PRAZNIKU PLANINE Ure so tekle, oni pa so pripovedovali in obujali spomine. Da, spomine na tiste dni, ko je ves Bohor vstal in zažarel, ko se je vse kozjansko ljudstvo uprlo okupatorju in mu napovedalo boj. V nekdanji kasti na planinskem gradu, ki jo je tamošnjo tu- ristično društvo spremenilo v lepo gostišče, so se zbrali nekdanji borci in aktivisti s Planine pri Sevnici in bližnje okolice. Prišli so, da se pogovorijo o krajevnem prazniku, ki ga bodo letos po- častili v nedeljo, 19. avgusta v Mangi pri Planini z odkritjem dveh spominskih plošč: prvo v spomin na bivanje članov Pokra- jinskega komiteja KPS za Štajersko, drugo pa v spomin na še- stero žrtev Doberškove družine. Prišli so in obujali spomine ne samo na tiste dni, ko so se prvič zbrali aktivisti, ko je prišel na Kozjansko Prvi štajerski bataljon pod vodstvom Franca Roz- mana-Staneta, ko so pripravili nastanitev članov Pokrajinskega komiteja, se borili, odhajali v taborišča in umirali..., marveč tudi na tista leta, ki jih lahko zaznamujemo kot začetek po- znejšega osvobodilnega gibanja, na zadnja leta pred drugo sve- tovno vojno. Značilno za Planino in okolico je, da je bila mladina, zlasti študentska, tista, ki je s pomočjo nekaterih zavednih domačinov že pred 1941. letom nastopala proti izkoriščevalskemu režimu, proti fašizmu. Živi so spomini na 1929. leto, ko sta bila v parlamentu umor- jena brata Radiča. Takrat so planinski študentje pod vodstvom Milka Krizmana, ki je študiral v Zagrebu, razobesili na gradu črno zastavo. Žandarji so besneli in iskali storivce, toda našU niso nikogar. Znane so nadalje demonstracije planinske mladine in doma- činov proti hitlerjevskim propagandistom, zlasti pa pred hišo hitlerjanca Šešerka. Leta 1939 so se takšne demonstracije končale z razbitimi šipami na Sešerkovi hiši, z napadi na nosivce belih dokolenk itd. In ko je pri Šešerku umrl hlapec Jurko, ki je okoli štirideset let služil v tej hiši, se gospodar ni niti toliko zavzel, da bi ga dostojno pokopali. Pustil ga je ležati v hlevu. Ko pa so za to zvedeli Franc Žibret, Ravtar in nekateri drugi, so organizirali pogreb in ga sami plačali. To je bil primer kozjanskega hlapca Jerneja. Veliko razburjenja med klerikalnimi krogi je bilo tudi leta 1938. Takrat so se v Šentvidu pripravljali na birmo. Njeni organiza- torji so že nekaj dni prej razobesili cerkvene in zlasti še pa- peško zastavo. Toda, ko je nastopila noč pred cerkvenim prazni- kom, so se brata Luskarja, Križnik, Joško Jazbinšek in še ne- kateri odpravili v akcijo ter sneli prav vse cerkvene zastave, zraven njih pa tudi državne. Potem ko so iz državnih trobojnic sešili slovenske, so šli znova na delo in razobesili le-te. Največjo so obesili na lipo pred kaplanijo. Vendar akcija s tem ni bila končana. Drugo jutro zjutraj so bili klerikalci na nogah. Pri- pravljali so se na škofov sprejem. V tej zmedi in nervozi je Ivan Luskar zlezel v cerkveni stolp, kjer je še vihrala papeška zastava. In ko so pred cerkvijo pozdravljali in sprejemali ško- fa, je zginila s cerkvenega zvonika tudi ta. Razburjenja ni bilo konca; organizatorji birme so tekali sem in tja in iskali... toda., našli niso ničesar in nikogar. V takih in podobnih akcijah so minila zadnja leta pred izbru- hom vojne. Planina je bila pripravljena na najhujše. Prišel je april 1941. leta. Na okupatorjev prihod so se prebi- vavci Planine in okolice dobro pripravili. Začelo se je zbiranje orožja, sestavljale so se trojke... Poziv Komunistične partije na oboroženo borbo je naletel na tem področju na največji odmev. Že v avgustu 1941. leta so pripravili prvi sestanek aktivistov na Bohorju. Na videz so šli na lov na divjega petelina, v resnici pa so se zbrali v majhni lovski koči ter se pogovorili o na- daljnjih akcijah. Nekaj dni zatem je na to področje prišla Prva celjska četa. Pri Vovku na Pustih njivah je padel švabski žan- dar. Bilo je 25. avgusta 1941. leta. Nemci so kot odgovor na prvo oboroženo akcijo na planinskem območju določili deset talcev, vendar jih pozneje niso streljali, ker so našli pištolo ubitega žandarja pri enem izmed padlih borcev Celjske čete. Tudi prihod Prvega štajerskega bataljona pod vodstvom ko- mandanta Staneta ni ostal neopazen. Nekaj dni se je zadrževal pri kmetu Senici in Gračnerju. Ljudje s Planine pod vodstvom Ivana Doberška pa so že šli v akcijo in zbirali hrano za borce. Tako je samo Luskar zbral hrane za cel voz; vse to pa je na- ložil Miha Kolar in odpeljal ter predal borcem. Prve uspele akcije so dale novega poleta. Krog aktivistov se je širil in večal; Bohor je žarel in se boril... -mb CBUPSILI TEDNIK STEV. 31. — 1«. avgusta 1962 3 Preko82.000storitev v 164 dneh Ta številka nikakor ni majhna, če vemo, da je vezana na zgolj 8 strokovnjakov zdravstvene službe v Velenju — to je v kraju s 5.200 aktivnimi zavarovanci. Predvsem pa nam to število zgo- vorno priča, da je zdravstvena zaščita postala nekakšna »mani- ja« ali celo določene vrste »sno- bizem«, saj biti bolan ali imeti bolniški dopust, pomeni v mno- Na sliki upravnik zdravstvenega doma v Velenju dr. Fijavž in pomočnik Jože Ževart. gih primerih »iznajdljivost in sposobnost«, najčešče pa, da imaš na ta način časa na pretek in lahko opraviš vse tisto, kar bi ob normalni službi bilo malo težje. Da napravimo temeljit križ čez to splošno prepotrebo po zdrav- niških uslugah, pač nikakor m dovolj, če stavimo to nalogo le pred zdravstvene delavce, kajti le kako je mogoče v šestih urah pregledati okrog 80 ali več bolni- cov in kako naj bi zdravnik po- leg vljudnostnega pozdrava, po- vpraševanja in odgovorov ter v mnogih primerih pavšalnega pre- gleda utemeljil, da nekdo ni bo- lan, temveč sposoben za oprav- ljanje službe, če sam trdi, da se počuti slabo. Ne smemo pa poza- biti, da se skorajda vsak pregled konča še z obveznim pisanjem receptov. Nedvomno je vsega tega toli- ko, da kar nič ni verjeti, da bi zdravniki lahko bili tisti, ki bo- do napravili konec velikemu iz- koriščanju zdravstvene zaščite. Na pomoč bodo morale^ prisko- čiti gospodarske in družbenopo- litične organizacije, kajti le s skupno akcijo bomo lahko vpli- vali na zavest, v gospodarski or- ganizaciji, kjer posameznika le boljq poznajo, pa bo potrebno navezati tesnejše stike z zdrav- stveno službo. Velenjski zdravstveni delavci so doslej storili že precej in tudi že uspeli znižati stroške zdrav- niške službe, vendar pa so pri- zadevanja v glavnem bila usmer- jena v stoodstotno izkoriščanje osnovnih sredstev in iskanje re- zerv. Da bi zmanjšali stroške za potovanja, so organizirali enkrat tedensko specialni — interni in okulistični pregled. Tako sta ti dve specialistični službi samo t mesecu juniju prihranili poto- valne stroške za preko 200 bolni- kov. Prav tako so uredili fizio- terapevtski oddelek in zelo po- ostrili vprašanje prevoza z rešil- nim avtom, vendar pa še vedno niso dosegli znižanje staleža, ki je nad povprečji v državnem me- rilu, še bolj nemočni pa so glede iskanja uslug zdravstvene zašči- te, ki spada med najširše na svetu. V zdravstvenem domu so že nekajkrat načeli ta vprašanja — >rav tako pa se zdravniški ko- egij sestaja enkrat tedensko in pregleduje sporne primere tistih »bolnikov«, ki se niti ne zave- dajo, da s takšnim odnosom ško- dujej« ae le družbi kot celoti, ampak tudi sebi. Mnenja so, da bo zavod za socialno zavarova- nje moral okrepiti nadzor — v zadnjem času ga sploh ni bilo. Težave pa imajo predvsem za- radi velike fluktuacije delovne sile, ki je tipična za rudarske kraje. Boleča pa je nezainteresi- ranost nekaterih podjetij do vprašanj zdravstvene službe, če- prav bi ob tesnejšem sodelova- nju odpadle marsikatere doseda- nje napake. Plačilo po vloženem delu — prava in zdrava osnova — je v zdravniški službi vnesla nekaj nasprotujočih teženj. Zdravniko- vo nagrajevanje je odvisno od števila pregledov, zato menijo zdravstveni delavci Šaleške do- line, da bi naj višina števila pre- gledov t manjši meri vplivala na osebne dohodke kot doslej. Središče novega Velenja je podobno modernim kopališčnim plažam polnih hotelov in s svojimi čudovito urejenimi zelenicami ter estetsko skladnostjo naravnost osvaja dopustnike in izlet- nike. Na skrajni desni hotel »Paka« v ozadju velenjski grad — sedaj rudarski muzej. Boljši obisk Slednjič se je vreme nasme- jalo tudi našim gostincem. V zadnjih dneh se je veliki skupini — nogometnim prvoligašem iz Reke — pridružilo še večje šte- vilo gostov iz Srbije in Hrvaške ter n^aj tujcev, ki se prav od- lično počutijo t >biseru Šaleške doline< novem Velenju. Tako so si malce >oddahnili< t gostin- skem podjetju »Pakac, kajti v juliju niso bili nič redki dnevi, ko je natakar v restavraciji v celem dopoldnevu postregel naj- več 10 gostom. Restavracija >Je- zero< pa ima v teh vročih dneh kar polne roke dela, saj jezero poleg tabornikov in kopavcev še vsak dan privablja izletnike in ribiče, ki krepko pridejo na svoj račun. -ik Izpolnili so obveznost Splošno igradbeno podjetje »Vegrad« iz Velenja je kljub te- žavam, ki so nastopile v gradbe- ništvu, uspelo povsem realiziirati polletni plan. Celoletni plan podjetja pred- videva 700 milijonov; od tega odpade na najaktivnejšo eko- nomsko enoto — gradbeno — 550 milijonov. Ostalih 150 milijo- nov pa si dele slikopleskarska, vodoinstalaterska, elektroinsta- laterska, teracerska enota, pesko- lom in ekonomska enota uprava. Vsekakor pa ni morda preveč ddbro razmerje med osebnimi dohodki in skladi v podjetju, ki se giblje v višini 95,3 : 4,7. To razmerje je premajhno v korist skladov, da bi sii lahko podjetje sproti in v zadovoljivi meri ob- navljalo ali moderniziralo svojo gradibeno dejavnost. Dela imajo dovolj. Problem je le za tehnični kader, ki ga imajo vse premalo in kateremu morajo najprej za- gotoviti stanovanja. Na sejah delavskega sveta so pri obravnavi pravilnika o de- litvi čistega in osebnega dohodka vzeli kot osnovo delitev iz 1961. leta. Dodali so le nekaj spre- memb v zvezi z uredbo o povi- šanih terenskih dodatkih. Pri ko- lektivu, ki ima več kot polovico delavcev sezoncev in ki ima de- lovišča po vsej Šaleški dolini in izvaja nekaj gradbenih del tudi na Dobrni, je osnovno in najbolj pereče vprašanje delovna disci- plina. Posebno se odraža pri zaključnih delih v stavibi, kjer je kontrola izredno otežkočena. Z ZBORA PROIZVAJAVCET OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŠOŠTANJ KOMISIJA JE UGOTOVILA razveseljivo stan}e Pred dnevi je v Šoštanju za- sedaj 2ibor prodzvajavcev in raz- pravljal o ugotovitvah občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospo- darskih organizacij. Na dnevnem redu je bila industrija. Seje zbo- ra proizvajavcev so se udeležili tudi predsedniki delavskih sve- tov, upravnih odborov in sindi- kalnih organizacij ter direktorji industrijskih podjetij. Komiaija je v svojem dvome- sečnem delu temeljito prečistila in pregledala dokumentacijo k zaključnim računom. Zaradi ne najbolj točnega upoštevanja Toliko opevano in zelo obiskano velenjsko jezero ima to slabost, da nikakor ni primerno za kopanje vseh tistih, ki ne obvladajo plavanja. Res je, da ima poleg velikega 50-metrskega bazena, še dvoje manjših za mlade kopavce, vendar je čistoča teh dveh 20-me- trskih bazenov oporečna. Zato ni nič čudnega, če mladi kopavci raje čofotajo v Paki in to le nekaj sto metrov od samega središča mesta. Tu imajo tekočo vodo, s kamcnji pa so si sami napravili jezove tako, da lahko pogumnejši tudi plavajo. Livada ob bregovih pa sprošča z raznovrstnimi igrami otroke, ki so v mestu pač utesnjeni, saj imajo zgolj asfaltirane ulice za svoj »drugi dom« -ik predpiannih rokov se je delo ko- misije zavleklo. Uffotovitve, do katerih je po pretresu stališč gospodarskih or- ganizacij in njihovih samouprav- nih org^aiioT prišla komisija, ka- žejo, dtk so bila delitvena raz- merja z« lansko leto v skladu s sploŠMirai nfcčeli in družbenimi merili. Le manjša odstopanja je komisij* ugotovila pri velenj- ske« r«dniku \u >GGo- renje« in splošno gradbenem podjetju >Vegrad< v Velenju pa pri obračunih in izplačilih oseb- nih dohodkov v 1961. letu niso presegli izračunane dopustne me- je za osdbne dohodke oziroma so povečali oseibne dohodke v primerjavi z 1960. letom v sorazmerju z doseženimi po- slovnimi uspehi. Tako so ta pod- jetja obračunala in izplačala ce- lo za okrog 9 milijonov dinarjev manj kot bi po dopnstnih mejah lahko. Takšno stanje je nedvomno razveseljivo in kaže na dobro gospodarjenje v lanskem letu ter obenem spodbija govorice o iz- redno visokih osebnih dohodkih v občini Šoštanj. Vsekakor pa moramo uipo.števati, da komisija ni načela vprašanja notranjih razmerij delitve, ki pa najbrž doslej niso bila in še sedaj niso najbolj pravilna. Zbor proizvajavcev je priporo- čal vsem gospodarskim organiza- cijam, da izboljšajo poslovne re- zultate, rudniku lignita in >Ga- lanteriji« pa je svetoval — upo- števajoč nova tolmačenja zvezne ljudske skupščine — da v pra- vilnikih • delitvi čistega dohod- ka vzpostavita pravilno delitve- no razmerje. Zbor proizvajavcev bo v krat- kem obravnaval še o(brtne gospo- darske organizacije, pozneje pa tudi trgovino, gostinstvo in samo- stojne zavode. O NALOGAH V KMETIJSTVU Občinisđci odbor SZDL v Slo- venskih Konjicah bo v kratkem sklical sektorska posfvetovanja odbornikov krajevnih odborov S2T>L ter odborov podružnic, na katerih bodo razpravljali o iz- vajanju nalog v kmedjsitvu v le- tošnjem letu. Ker pripravlja ljudski odbor spremembo odloka o obdelovanju zemljišč, bodo pri njegovem tolmačenju imele poli- tične organizacije zelo važno vlogo. Zato bodo na vseh teh posvetovanjih sodelovaili tudi predstavniki kmetijske zadruge. Razen tega bodo tudi krajevni odbori SZDL sklicali sestanke svojih članov in na njih obrav- navali naloge iz kmetijske pro- izvodnje. »KO-KO« med izvozniki? Kot vse kaže se bo podjetjem, ki izvažajo del svojih izdelkov na tuja tržišča, pridružilo v konjiški občini tudi podjetje za izdelovanje usnjene konfekcije »KO-KO«. Vzorce svojih izdelkov je že poslalo v nekatere države in pričakuje, da bo s tujimi kupci s(klenilo ustrezne pogodbe. Podjetje ima v načrtu, da bo v bližnji prihodnjosti povečalo obratne prostore. Razen tega pa so začeli razmišljati o gradnji potrebnih stanovanj za strokovni kader. USPELI SO Svobodalši trenutno počivajo^ saj imajo kot naše kulturne in- stitucije >ne)k£ikšne počitnice«, vendar verjemite, da je to le na- videzno počivanje. Pred dnevi sem zastavil besedo predsedniku DPD Svobode iz Velenja tovarišu Dermolu in kmalu sva bila sredi načrtov za prihodnje. Toda ne samo razgovori, tudi dejanskega dela ne zmanjkuje — in eno od teh je priprava za mladinski oder. Ze v maju in juniju so se po- kazali prvi uspehi z mladimi igravci, ki so jih svobodaši letos vključili v svojo najaktivnejšo in najkvalitetnejšo sekcijo. To je bil nasploh uspeh Svobode, kajti doslej pač ni bilo nobene prave koordinacije med mladinsko or- ganizacijo in Svobodo, le malo boljši so bili stiki s šolami, od- koder bi prav tako moralo biti več članov Svobode. # Slišal sem, da ste dosegli lepe uspehe z mladimi. Kakšni so torej načrti za jesen? # Res je. Za nas je bil to do- kaj lep uspeh. 30 mladincev se je vpisalo v amatersko mladin- sko gledališko šolo. kjer so spo- znali osnove za recitacijo, kar je bila nedvomno najtrša preizkuš- nja. Spoznali pa so se dodobra s funkcionalnostjo odra in naj- osnovnejšimi elementi igre — pantomimo, kretnjami ter obvla- dovanjem odrskega prostora. H Za zaključek sezone smo naštudirali dve pravljici — Tr- njulčioo in Sneguljko — in sicer v obliki pripovedovanja ter kratkih pantomimičnih prizorov. In vsi smo bili zadovoljni, ker je kljub lepemu vremenu bila dvorana nabito polna. Torej smo vsaj enkrat dobili zadoščenje v celem letu. oibenem pa spoznali, kje moramo drugo leto zastaviti svoje sile. Sodelovanje med odrom in gledavci je (bilo narav- nost čudovito, ta;ko da lahko tr- dimo, da so gledavci postali so- igravci. # Ce nas 'bodo podprla ve- lenjska podjetja — menim, če bodo krila potrebe vzdrževanja kulturnega doma — potem upam trditi, da bo v letu 1962/65 mla- dinski oder tako polno zaživel, da bo lahko dal najmanj pet do šest del v sezoni. Pri vsem tem pa ne bomo smeli pozabiti na tiste tihe, toda aktivne ljubitelje dramske umetnosti, ki ure in ure prežive s temi mladimi ljudmi in jim nudijo svoje znanje. REŠITEV V KOOPERACIJI Obrtno podjetje »Chrom Me- tal« v Velenju je v prvih šestih mesecih uspelo vsaj delno po- praviti izpad proizvodnje v prvih treh mesecih letošnjega leta, ko so praktično bili brez naročil — torej brez dela. Polletni plan niso dosegli, vendar so člani ko- lektiva prepričani, da bodo v drugem polletju uspeli zamujeno nadoknaditi, kajti kooperacija z :?>Metalno« iz Maribora in pred- videna kooperacija s tovarno gospodinjske opreme v Velenju bo količinsko in vrednostno za- jela predvidevanja. Za »Metalno« delajo prvenstveno lažje kon- strukcije, trenutno okvir za stekleno halo. Začeli pa so tudi z izdelavo večjih štedilnikov in bodo poizkušali uvesti serijsko proizvodnjo. Delo v treh izme- nah in tudi ob nedeljah kaže na resnost pri kolektivu, ki se za- veda, da so odvisni od naročil in rokov. -ik FRAN ROŠ: SPOMINI NA SRBIJO 1941 1943 15 8. NASTOPILA JE OSEKA Z Nemci in Bolgari so se v Pomoravju povezale razne domače izdajavske skupine. Njihovi člani so po vaseh rekvirirali na lastno pest, si jemali talce, ropali in ubijali sami ali pa skupaj z okupa- torjevo vojsko in policijo. Nenehno so zasledovali partizane in nji- hove simpatizerje, jih streljali, obešali ali pa pošiljali v taborišči v Jajincih in na Banjici, kjer jih je čakala smrt. Vendar ves ta teror ni mogel uničiti partizanskih enot, ki so poleti 1942 Nemcem preprečevale odvzemati ljudstvu žito in živino ter rušile komunikacije in rudniške naprave. V tem letu so se par- tizanske skupine razdelile na trojke. V Pomoravju so Nemci zaprli 250 seljakov, ki so se uprli oddaji žita. Tako je stanje v centralni Srbiji leta 1942 postalo za partizane skrajno težavo. Mogočni okupator je z izdajavsko domačo pomočjo obvladal to ozemlje, potem ko se je glavnina srbskih borcev pre- bila v Bosno. Tam so se zdaj vodili večji, za vso Jugoslavijo odlo- čilni boji. Tako je v Pomoravju nastopila oseka partizanske borbe in ta se bo razplamtela spet spomladi 1944, ko Srbija iznova po- stane važno bojišče. Slovencev v Srbiji, ki so že leta 1941 vstopili v partizanske vrste, ni bilo mnogo. Tedaj so večidel še urejevali bivanje svojih družin v novi domovini, prepričani, da se bodo potem laže pridru- žili NOV. Uporniško gibanje v srbskih mestih še ni bilo splošno, množično. Tako je do velike udeležbe pomoravskih Srbov in z njimi Slovencev v narodnoosvobodilni vojni prišlo šele spomladi 1944 in to kljub tedaj še poostrenemu terorju izdajavskih sil, pod- prtih od okupatorja. Sredi februarja 1942 je pritisnila odjuga in narasla Morava je pričela nositi s seboj ogromne plošče ledu. Da obranijo mostove, so Nemci ob njih razstreljevali led. Iz domovine smo prejemali cenzurirano pisemsko pošto, redkeje tudi časopise, vendar iz tega nismo mogli dognati kaj več o upor- niškem gibanju na Slovenskem. Kurirji iz Ljubljane niso več pri- hajali. Našli so tudi ilegalne poti, po katerih so nam prišli v roke poleg sporočil in denarja paketi s staro obleko in perilom (pri tem se je okoristil tudi kak tatinski »posredovavec« v domovini) . Za rabljeno srajco si tu na kmetih izprva dobil 10 kg pšenice, za staro suknjo s hlačami 15 kg koruze in 15 kg krompirja, pozneje pa ne več. Žito smo nosili mlet v mline in kar tam počakali na moko. Za to uslugo mlinarji nam pregnancem niso marali zara- čunati merice. Pisma iz domovine so vsebovala tudi prikrite vesti kakor »V bližini so se že pojavile lastovke, a jim je bilo še premraz, kmalu pa pridejo v še večjih jatah.. .*< ali pa >*Gozdovi so ozeleneli in oživeli.. .*<. Celjan Drago Sirec je bil pogumen človek. V Beogradu se je Čestokrat uspešno potrudil za večje podpore naši koloniji. Nekoč je pisal Rudolfov! v Cr^ljo, da bi rad prišel pogledat, kakšen jo zdaj »Cilli* in kaj je z rečmi, ki jih je moral pustiti v stanovanju. Ce- Ijanka ga je posvarila pred vsako mislijo na takšen obisk s pri- pombo »Gavge — smrt!« Po neki skrivni poti mu je sporočila naslednjo resnično zgod- bico: V Sirčevo stanovanje v današnji Stanetovi ulici se je vselil neki gestapovski oficir. Ta je v Sirčevi sobni kredenci odkril dve zapečateni steklenici, v katerih je bila iz slivovke in raznih rož zvarjena močna odvajalna pijača. Steklenici je odprl šele gostom, ki so prišli slavit njegov god. Vsi skupaj so iz čaš srkali takšen okusni, dišeči liker, a se ga niso dolgo veselili. Najprej so k stra- nišču pohitele gestapovske »dame«, za njimi pa še gospodje«. Skratka — nastal je nepopisen trušč ob navalu na edini prcstorček te vrste v stanovanju. Pri tem je bilo več nečednih zgodbic... Nekoč smo pri »Dobri kapljici« prebirali številko graške »Ta- gespost«. Sircev svak, sodnik Nendl (oba strica generala Dušana Kvedra) je komaj pogledal v časopis, ko je zaklical: »Petek, nekaj litrov vina gor! Razveselila me je neka osmrtnica v listu! V hudih bojih za Leningrad je padel za firerja in rajh neki Kossar iz Celja! To je tisti, ki je pred letom dni pripeljal gestapovce nadme!« Nendl je bil odklonil vstop v aktivno sodniško službo v Srbiji in se raje dal upokojiti. V dveh letih je v Ćupriji razžagal z ročno žago nad 50 voz drv. Tudi izdelovanja čevljarskih cvekov se je lotil. V pogledu prehrane nam je bilo najteže spomladi 1942. Menza je tedaj ostala brez denarja in ni mogla kupovati moke. Kak teden dni je nudila le fižol brez kruha za kosilo in za ta čas so prenehale večerje. Medtem so se v Srbiji uvajale živilske karte. Vpeljale so se tudi osebne izkaznice, medtem ko smo mi pregnanci že od prej imeli »►izbegliške legitimacije« v srbskem in nemškem jeziku. 4 CELJSKI TEDNIK STEV. 31 — 10. avgusta 1962 PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU Do septembra POLLETNE KONFERENCE v torek popoldne je bil v dvo- rani okrajnega sindikalne sveta plenum občinskega sindikalnega sveta v Celju, ki je med drugim obravnaval tudi izvajanje resolu- cije občnega zbora občinskega sindikalnega sveta v zvezi z ne- katerimi aktualnimi nalogami v našem gospodarstvu. Poleg tega so na plenumu sprejeli tudi po- slovnik tega foruma, razpravljali o bližnjih polletnih konferencah sindikalnih podružnic in izvršili dve kadrovski spremembi. Na plenumu so ugotovili, da je še vedno precej sindikalnih po- družnic, ki še sploh niso obrav- navale resolucije občnega zbora sindikalnega sveta. Resolucija da- je velik poudarek vprašanjem go- spodarjenja, delavskega opravlja- nja in izobraževanja, kar naj bi bile tri najpomembnejše naloge sindikalnih podružnic v tekočem delovnem razdobju. Pokazalo pa se je, da so v podjetjih mnogo več razpravljali o gospodarjenju, kot pa, o ostalih dveh vprašanjih. Za- to naj bi v prihodnje vso pozor- nost posvetili predvsem utrditvi in poglobitvi razvoja delavskega samoupravljanja in pa sevega tudi sistemu izobraževanja. Le-ta naj ne bo več domena jesenskih in simskih mesecev. Ko so govorili o izobraževanju :6đraslih, so poudarili, da bi mo- rale sindikalne podružnice omo- gočiti vsakemu članu kolektiva, da doseže vsaj popolno osemletno izobrazbo. Samo to je namreč jamstvo, da bodo člani kolektiva kos vsem nalogam, ki jih pred nje postavlja sedanji čas. Velik del razprave so na plenu- mu posvetili izvajanju predpisov o delitvi čistega in osebnega do- hodka. Ko pa so konkretneje go- vorili o tem in ugotavljali, kak- šna je situacija v celjski občini, se kot primer izredno zdravih in pozitivnih stališč omenili sklep delavskih svetov tovarne volne- nih odej Škofja vas in Celjskega ^iska, ki sta ob ponovni razpravi o delitvi čistega dohodka namenila — prvi v rezervni drugi pa v po- slovni sklad — vsak po okrog cjsem milijonov dinarjev. Ob tej razpravi pa so ugotovili, da na- men navodil o delitvi čistega in osebnega dohodka vendarle ni bil povsod polno dosežen. Ponekod so navodila jemali zelo formalno, analize so sestavljali površno in nekritično obravnavali neskladja v lastnem kolektivu. V zvezi s tem je plenum občinskega sindi- kalnega sveta sprejel sklep, da ponovno opozori sindikalne po- družnice v teh gospodarskih orga- nizacijah na odgovornost, ki jo nosijo pred družbo. . Na plenumu so govorili tudi o bližnjih polletnih konferencah sindikalnih podružnic. Kot vsako leto, bodo te konference namreč tudi letos. Pričakujejo, da se bo- do začele že te dni, zaključili pa naj bi jih najkasneje do 15. sep- tembra. Polletne konfrence sin- dikalnih podružnic naj bi poteka- le v znamenju obdelave in ana- lize polletnega gospodarskega po- slovanja. Ker pa je ta tema iz- redno aktualna, naj bi se sindi- kalne podružnice na polletne kon- ference res vestno pripravile. Na plenumu so sprejeli še po- slovnik o poslovanju občinskega sindikalnega sveta ter razrešili dosedanjega predsednika tovariša Jožeta Bevca, ki odhaja na štu- dij, na njegovo mesto pa izvolili tovariša Cokana, dosedanjega taj- nika okrajnega sindikalnega sve- ta v Celju. -ij Enotna učna obveznost na mozirskih šolah Občinski ljudski odbor Mozir- je je na svojem zadnjem zase- danju med drugim ponovno raz- pravljal o delitvi osebnih dohod- kov ma osnovnih šolah v Občini. Praviilnike, ki jih je na zaseda- nju meseca junija zaradi po- manjkljivosti zavrnili, so ponov- no obravnavali organi upravlja- nja na šolah in občinski svet za šolstvo. Oboinisiki ljudski odbor je dal soglasje na deset pravil- nilkih, eni šoli pa je praviiilnilk ponovno zavrnil. Letos bodo porabili v mozirski občini za šolstvo nekaj nad 89 milijoniov dinarjev, kar je za 20 milijonov dinarjev več kot lani. Po predloženih pravilnikih bodo letos osebni dohodki višji za 26 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, materialni pa za 44 od- stotkov. Razmerje med osebnimi dohodki in materiallnimi izdatki je iza dbmočje občine 86,9 : 13,1 odstotka. Stroški na enega učen- ca znašajo letos 40.280 din. lani pa so bili 32.200 din. Pijdiouud analiza vseh pravilnikov o delit- vi osebnih dohodkov na osnovnih šolah kaže, da so osebni prejem- ki na Viseh šolah dokaj dobro vsiklajeni, da torej ni prevelikih razponov med posameznimi pro- svetnimi delavci glede na stro- kovnost in službena leta. Bolje bodo stimulirali tudi mlajše pro- svetne delavce. Na seji so razpraviljali tudi o s(kle,pu občinskega sveta za šol- stvo in kolektivov šol, da dolo- čijo enotno obveznost na vseh osnovnih šolah v Občini ne glede na stopnjo razreda. Učna obvez- nost naj ibo 25 učnih ur teden- slfco. Ta ukrep bo pripomogel k temu, da bo učno in vzgojno de- lo na vseh stopnjah osnovne šole enakovredno, hkrati pa se bo verjetno zmanjšalo tudi število nadur. Nova učna obveznost — 25 ur tedensko — bo veljaJla od 1. septembra dalje. -er Celjski grofje V BEGUNJAH Celjski grofje, ki jih je uprizo- ril Delavski oder, bodo v soboto in nedeljo gostovali v Begunjah na Gorenjskem. Tja jih je pova- bilo tamošnje turistično društvo. Te dni pa so prejeli tudi vabilo iz Ribnice za udeležbo na ribni- škem festivalu, ki bo od drugega do devetega septembra v Ribnici. Celjski grofje bodo torej spet pre- stopili meje domačega okraja. Svečanost Ni MENINI PLANINI [ V nedeljo bo na Menini planini odkritje spominske plošče lovcem : — žrtvam fašizma. Prireditev pri- [ pravlja lovska družina Gornji ' grad. Do doma na Menini je več markiranih poti — iz Gornjega grada čez Borovnico, Ravnice in čez Veternik, nato iz Gornjega grada čez Semprimož in Veter- nik, nekoliko daljša in manj str- ma pot pa se vije od prelaza Cr- nilec na Tomanovo planino in preko Javorščaka na vrh. Za sla- be pešce pa je najbolj prikladna pot iz Tuhinjske doline preko va- si Cešnjice, Okroga do Bibe pla- nine, od koder se lahko pripelje- te tudi z motornimi vozili. Priča- kujemo, da se bo v nedeljo zbra- { lo na Menini precej izletnikov. 1 Prvo polletje je bilo uspešno Na zadnjem zaseidanju zadruž- nega sveta Zgornjesavijijske kmeti jsike zadruge Mozirje so med drugim razipravljali tudi o gospodarjenju v prvem poliletju letošnjega leta. Finančni načrt zadruge je hil dosežen v višini 65 odstotkov letnega plana. Fi- zični obseg izvršitve plana gozd- nih sortimentov v zasebnem sek- torju je kmetijsika zadruga do- segla v višini 65 odstotkov. Po- leg letnega plana gozdnih sorti- mentov, ki znaša za z.aseibnii sek- tor okoli 57 tisoč kubičmih me- trov iglavcev in listavcev, ima zadruga še dodatni plan poseka v višini blizu devet tisoč kubič- nih metrov. Dodatni pilan poseka bo zadruga realiziirala do Lonca tega meseca in s tem omogočila lesni industriji pravočasno reali- zacijo izvoza rezanega lesa. Ugo- dna je tudi realizacija odkupa živine. Govedi je zadruga odku- pila v prvem polletju 1.477 ko- madov, v skupni teži 586 ton ali 73 odstotkov letnega plana. Od- kup svinj pa so dosegli v višini 42 odstotkov, kar dokazuje, da so se živinorejci preusmerili bolj na pitanje goveje živine. Bolj neugodna pa je reailizacija odku- pa kmetijskih pridelkov. Opra- vičilo je samo v tem, da v pr- vem polletju ni bilo mogoče od- kupiti nekaterih kmetijisikih pri- delkov kot so: kromipir, sadje, fižol itd. Več pa bi morali od- kupiti tudi zdravilnih zelišč, saj je letni plan eralizirain le z 23 odstotki. -er . Visok gasivski jubilej v Rogatcu Mimohod gasivcev na trg v Rogatcu, kjer je bila glavna slovesnost V nedeljo so slavili gasivci v Rogatcu 90-letnico prostovoljnega gasivskega društva pod pokrovi- teljstvom občinske gasivske zve- ze Šmarje, ki jo je zastopal dr. Anton Sok, predsednik okrajne gasivske zveze. Visok jubilej tega društva je privabil v Rogatec šte- vilne gasivce iz okoliških krajev na slovenski in hrvatski strani ter nekaj gostov, predstavnikov šmarske in sosednjih občin. Po prikazu prostih vaj, ki so jih lepo izvajale mladinke tega dru- štva ter po vaji gasivcev iz Ro- gatca in gasivske čete steklarne Iz Straže, je krenil dolg sprevod e gasivskimi prapori in godbo na čelu od gasivskega doma k slav- nostni tribuni na trg v Rogatcu, kjer je bila osrednja slovesnost. Po pozdravnih besedah pred- sednika društva Zvonka Blažona je spregovoril dolgoletni tajnik društva in orisal 90 let dolgo pot gasivskega društva v Rogatcu. Po- Gebej je poudaril uspehe, ki so jih prizadevni gasivci iz Rogatca dosegli zlasti po osvoboditvi. Na kraju svečanosti je izrekel pri- znanje temu požrtvovalnemu ga- sivskemu društvu še predsednik okrajne gasivske zveze dr. Anton Sok. Vedno več motornih vozil v juliju lani je bilo na področ- ju žalske občine registrirano 891 motornih vozil, število pa je v le- tošnjem letu naraslo na 1481, pri čemer ni všteto 1000 mopedov. Tako je bilo že lani na področju občine več motornih vozil kakor v celotnem okraju 1954. Povpreč- no registrirajo v Žalcu vsak me- sec 28 novih motornih vozU. Spričo ta:ko močnega porasta števila motornih vozil je razum- ljivo, da ise iz dneva v dan veča tudi prometna problematika. Pri tem ima polne roke dela pred- vsem komisija za varnost prome- ta, hkrati pa tudi občinska izpit- na komisija iza voznike ama/terje in traktoriste. Tako se je v tem letu prijavilo za voznike amaterje 275 kandidatov, od katerih jih je uspešno opravilo izpite za različ- ne kategorije 135. Skladno s po- rastom števila vozil raste seveda število kandidatov za vozniške iz- pite in tako se je prvi skupini pridružila še druga skupina, v ka- teri je bilo 384 kandidatov. Od teh jih je izpolnilo pogoje komaj 143. Občinska izpitna komisija ob tem ugotavlja, da posamezna dru- štva, ki pripravljajo kandidate za vozniške izpite, le-teh ne priprav- ljajo dovolj temeljito, saj jih pre- cej odpade že pri samem izpolnje- vanju prometnih pol. Krivda tiči predvsem v inštruktorskem kadru kakor tudi o tem, da težijo dru- šstva predvsem za zaslužkom. Za- radi nezadostnega znanja morajo nekateri kandidati opravljati iz- pite celo po petkrat. Komisija meni, da bi bilo treba v bodoče temu "Vprašanju posvetiti več skr- bi in bolje usposobiti inštruktor- je. Nemara še težje delo opravlja komisija za varnost prometa. Ta je svojo dejavnost usmerila pred- vsem v preventivno vzgojo voz- nikov in državljanov, še posebej šolske mladine. Tako je izvedla vrsto predavanj po posameznih šolah in gospodarskih organiza- cijah ter predvajala vzgojne fil- me. Ko je letos republiška komi- sija za vzgojo in varnost prometa priredila pionirsko prometno telc- movanje za učence osnovnih šol, je občinski komisiji v Žalcu uspe^, lo, da je vključila vanj kar 17 šol, pri čemer se je tekmovanja ude- ležilo okrog 2500 učencev. V tek- movanju se je zlasti izkazala os- novna šola Žalec, ki je zasedla tretje mesto v republiki oziroma prvo v okraju. Za nagrado je prejela moped, vtem ko je komi- sija nagradila še šest šol na pod- ročju žalske občine, ki so tekmo- vanju dosegle zadovoljive rezul- tate. Med njimi osnovno šolo v Šempetru, Petrovčah, Grižah, Po- nikvi, Andražu in Taboru. Med usipehe občiniske komisije za varnost prometa pa je napo- sled šteti tudi prizadevanje, da bi na posameznih šolah ustanovila prometne krožke, saj je v promet- nem smislu treba pričeti vzgajati najmlajše državljane. Doslej je najbolj agilen prometni krožek v žalski osnovni šoli, ki deluje v okviru prometne milice, pa tudi krožek na srednji kmetijski šoli v Vrb ju. dhr Brigada spet doma v soboto se je vrnila iz Kranja IV. celjska mladin- ska delovna brigada ^^Karla D. Kajuha«, kjer je sodelo- vala na zaključnih delih pri gradnji centralnega športne- gga stadiona. Brigada je šte- la 47 brigadirjev, pri svojem delu na delovišču in v nase- lju pa je dosegla tudi lepe uspehe. Poleg celjske brigade je v naselju >'Franc Vodopivec^^ na Rupi pri Kranju prebiva- la tudi zemunska brigada >dvan Mliutinović-'. Ze takoj na začetku so brigadirji obeh brigad vzpostavili prijatelj- ske stike in res iskrene stike, kar je bilo tudi precejšen po- rok za uspešno aktivnost v naselju, zlasti še na kultur- no-zabavnem in športnem področju. Ni bilo popoldneva ali večera, ko bi ne bilo na športnih igriščih srečanja v nogometu, odbojki, namiz- nem tenisu itd., ko ne bi bilo kulturnega programa, tabor- nega ognja ali pa plesa. Ideo- loškopolitično delo v Irigadi pa je z vsem uspehon vodil Mladinski klub OZN, v ok- viru katerega so bile usta- novljene nekatere grupe, v katerih so brigadirji obrao- navali posamezne teme, ki so jih posebej zanimale; ta- ko n. pr. vprašanje Slovencev na Koroškem in v Italiji, no- vo jugoslovansko ustavo itd. "Poseben problem pa je predstavljalo delovišče,^^ je med drugim dejal eden od brigadirjev takoj po vrnitvi v Celje. »Ne kvaliteta dela, temveč norme. Za nas so veljale delavske norme, med- tem ko delajo na zvezni ak- ciji po mladinskih normah. Zato smo normo le težko prekoračili. Ta problem pa smo brigadirji reševali na povsem svojstven način: če- dal kakšen »uic« na račun sto je kdo med delom pove- teh norm in delali smo še z večjim elanom. "Med obema brigadama so vladali res prisrčni odnosi,<^ je dejal brigadir Tone. "Naj- raje se spomin tabornih ve- čerov, ko so brigadirji pri- povedovali pristen brigadir- ski humor in ko smo se vsi kot eden povezali v verigo in zaplesali "Kozoračko ko- lo ...« Kljub temu, da je bila bri- gada fizično nekoliko šibkej- ša, je dosegla lepe uspehe: enkrat je bila udarna, enkrat pohvaljena in dvakrat spe- cialno pohvaljena,. Dobila je tudi "Diplomo 20. obletnice MDB,« ki jo podeljuje svet mladinskega naselja za iz- redno uspešno razvito aktiv- nost na vseh področjih v na- selju in za uspehe, dosežene pri delu na trasi. Predstavniki zemunske mladine pa so povabili celj- ske brigadirje na delovno akcijo v Zemun prihodnje leto. -ji Na Menini planini je polno podobnih prirodnih lepot NI JIM BILO DOLGČAS Nočna vaja. Kolone vojakov se tiho premikajo po ravnem zem- ljišču. Rdeči curek rakete nam jih za trenutek slkrije v travi in ko svetloba preneha, se zopet dvignejo in tiho korakajo dalje. Ko se jim približamo, vidimo, da so njihove postave in obrazi ne- koliko premladi za prave vojake. Na lofpem prostoru ob Savinji v Žalcu je mesec dni taborito 280 niiladiincev-obveznikov predvoja- Za nami je zvenela vesela pesem celjskih mladincev. šike vzgoje iz Celja. Ko smo vpra- šali koma:nidanta taibo/ra, tovariša Završnilka, kakšen je pomen predvojaške vzgoje, nam je de- jal: »To je delavsko kmečka mla- dina, ki mora v teh nekaj dneh taborenja predelati vojno-stro- kovni plajp in se s tem pripraviti na morebitno vojno nevarnost. Takrat se namreč ne bi borila samo naša armija, ampak vse ljudstvo. Zato je popolnoma pra- vilno, da prav te mlade ljudi, polne energije in revolucionar- nosti, seznanimo z osnovnimi ele- menti bojevanja in zaščite proti atomski bombi. Poleg tega je vo- jaški del programa še zelo ko- risten za priprave na odisluženje vojaškega roka.« Tov. komisar Staniko Seničar pa nam je o izvenarmadnem pla- nu povedal naslednje: »Pred ta- boren jem je bil izdelan obširen plan. ki naj bi zajel politično, kulturno, zabavno in športno življenje vse mladince. V odredu so bile formirane koniisije. ki so skrbele za kulturno in športno življenje. Mladinci so z vso res- nostjo sprejeli to nalogo in so sami skrbeli, da jim je bilo živ- ljenje v taboru prijetno in za- bavno. Političnih in ostalih predavanj je bilo 27 in kljub temu, da so mladinci vsak dan sedeli po ne- kaj ur na predavanjih, so z ve- seljem sprejemali to dodatno vzogjo. V enem mesecu so orga- nizirali 15 kulturno zabavnih prireditev in pripravili 202 tek- movanj v šiportu. V Žalcu, Vnb- ju in Grižah smo si ogledali raz- ne objekte ali pa sodelovali na kakšnih prireditvah.« Nato smo si ogledali še tabor, ki je bil iz- redno lepo urejen in čist. Mla- ilinci so bili zelo zadovoljni z dolom in življenjem v taiboru, kljub temu, da je bilo včasih le malce naporno in preveč voja- ško. Poslovili smo sc z občutkom, da so taborjenja, ki jih praprav- Ija Odsek za narodno obramibo pri ObLO Celje, izredno korist- na 7. vojaške in družbene plati. -ar Denar in čas boste prište- dili, rešili se skrbi in potov, če oglašate v Celjski lednih Sprejemamo tudi čestitke za družinske praznike. CELJSKI TEDNIK STEV. 31. — 10. avgusta 1962 5 ŽEKA•DOM • DRUŽINA OBISK PRI ODDELKU ZA KATEGORIZACIJO MLADINE Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU Obup ni vedno upravičen Tisti dan je bil tako lep in čist vsaj njej se je zdelo tako. Ko je stopila čez prag bolnišnice, ji je sonce kar topleje posijalo. Skrbno se je ozrla in s kretnjo, ki je bila polna nežnosti in sreče, pokrila obrazek svojemu sinku, ki je počival v naročju mladega oč- ka, pred tednom dni sta bila samo dva. Danes pa bo v njunem iomu prvič zavekal tretji... >'Ko sem malega še pričakovala, $em bila tako v skrbeh zanj,-'-' mi je zadnjič povedala. »Saino, da ga vidim, pa bo vse vredu, sem si mislila. Pa ni bilo tako. Zdaj me muči še toliko drugih skrbi! Ka- ko bo shodil, kako bo spregovo- ril, kako bo dojemal?'< >^Vsakdo si želi zdravega in bi- strega otroka. In prav gotovo za starše ni hujše bolečine, če se ta njihova želja ne uresniči. Pa ven- dar to ni več tako zelo hudo kot je bilo nekoč. Tudi otroci, ki jih je narava za kaj prikrajšala, lah- ko mirno in zdravo žive. Zdaj je pri nas že toliko zavodov, da lah- ko marsikoga, ki bi še pred de- setletji živel na.račun drugih, u- sposobimo za samostojno, polno iivljenje,^' mi je povedala tova- rišica Marija Drobnetova z od- delka za kategorizacijo in eviden- co otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri centru za socialno delo v Celju. Ta referat je z delom začel pravzaprav oktobra lani. Odslej so tam opravili že marsikaj ko- ristnega. Kategorizacija in evi- denca obsega namreč stroke z ok- varjnim vidom in sluhom, z govo- rilnimi in glasovnimi motnjami telesne invalide, duševno zaostale otroke s kombiniranimi motnja- mi in hibami. V oddelku za kate- gorizacijo so se orientirali zdaj predvsem na evidenco in katego- rizacijo otrok z motnjami v dušev- nem razvoju. Doslej so evidenti- rali štiristo takih otrok. Računa- jo pa, da jih je izven evidence vsaj še toliko. Med evidentirani- mi otroki je nekaj takih, ki se ne bodo mogli nikoli naučiti govora in ki ne bodo mogli skrbeti zase, nekaj je imbecilov — to so otro- ci, ki jih je nemogoče usposobiti za samo:,to}no delo, pa tudi brati in pisati ne bodo mogli, nato ve- liko število debilnih otrok, ki jim je za vzgojo potrebno posebno nadzorstvo ir. skrbstvo ter še ne- kaj otrok s kombinaranimi mot- njami in hibami. »V Celju imamo za debilne ot- roke poseben zavod,« je nadalje- vala tovarišica Drobnetova, >^ni- česar pa ni za otroke z hujšimi motnjami«. V zavodu '^Ivanke Uranjekove« in v posebni šoli je zajetih okrog sto osemdeset otrok, vsi ostali otroci pa so na rednih šolah. Težimo za tem, da bi vsaj tu ustanovili posebne oddelke, za- kaj kapacitete posebne šole so prav zares premajhne. Tam dela- jo namreč v treh izmenah in res bi bil že čas, da bi tudi za to šo- lo našli primerru) rešitev«. Pri referatu za kategorizacijo in evidenco mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je imenovana posebna komisija, ki jo sestavljajo sami strokovnjaki. Ker je komisija imenovana za ves okraj, si lahko predstavljamo, da nimajo malo dela. Komisija daje namreč izvid in mnenje za vsake- ga pregledanega otroka posebej ter na podlagi medicinske in dru- ge dokumentacije ugotovi kate- gorijo, v katero sodi otrok. Otro- ci, ki so socialno zavarovani, imajo pravico do rehabilitacije in •najdlje v štirih letih se lahko u- sposobijo za poklic. Toda žal mar- sikatere gospodarske organizaci- je ne kažejo nič velikega razume- vanja za zaposlitev teh ljudi. Ka- ko prav bi bilo, če bi se čim prej otresli ,teh nazadnjaških, nehu- manih stališč! Celjski oddelek za kategoriza- cijo mladine z motnjami v teles- nem in duševnem razvoju opravlja torej pomembno delo. Ce pa povemo še to, da so po šte- vilu obdelanih otrok na prvem mestu v Sloveniji, ugotovimo, da opravlja to delo zelo uspešno. Naj- bo tako tudi v prihodnje! -ij V DRUGI POLOVICI ŽIVLJENJA Staranje je biološki pi-oces, ki je nedvomno precej odvisen od okolice, v kateri živimo. Izkušnje dokazujejo, da leta še ne določu- jejo starosti organizma — vemo. da sta namreč dva človeka istih let lahko popolnoma različno »biološko stara«. V starosti tudi ne drži pregovor, da je zdrav duh v zdravem telesu. Zanimivo je namreč, da ima telesni razvoj meje, da pa jih duševni nima in se lahko razvija tudi takrat, ko je telesni razvoj popolnoma za- ključen ali ko je telo že izmu- čeno in bolno. - Vendar pa imajo ljudje v drugi polovici življenja marsikaj skup- nega. Značilno zanje je, da se ljudje, ki so doživeli jesen življe- nja, zelo radi spominjajo pretek- losti. Zakaj, mislite? Zato, ker ta- krat nimajo več poguma, da bi gledali v bodočnost. Dogodki iz preteklosti pa jih umirjajo. Pra- vijo, da starost nastopi takrat, ka- dar začne človek obžalovati tisto, kar bi bil v mladosti sicer lahko, pa vendar ni storil. »Kako beži čas!« včasih poto- žimo. To starejši ljudje še bolj občutijo. Vtisi, ki so se v dolgem življenju že tolikokrat ponovili, postanejo vsakdanji, nezanimivi in nič več ni tako kot je bilo v mladih letih, ko je bilo še vse no- vo in presenetljivo. »Cim starej- ši je človek,« je rekel neki švi- carski psiholog, »toliko manj stvari doživlja prvič in toliko več poslednjič.« Neki stoletnik pa ie dejal: »Ni prav, da človek tako ostari. Od svojega osemdesetega leta nisem ničesar več novega do- živel.« Starejši ljudje, predvsem v tisti visoki starosti, mnogokrat zapa- dajo v težke duševne depresije. Ne primeri se redkokdaj, da po- skušajo samomore. Strokovnjaki so ugotovili, da je vzrok za to predvsem osamljenost, nato izgu- bil dolžnosti — občutek, da ni člo- vek nikomur več potreben, da ga nihče ne ljubi itd. Alkoholizem., bolezni, materialne težave itd. sr v vrsti vzrokov v težkih dušev- nih depresijah šele na zadnjih mestih. Mnogi zdravniki se stri- njajo, da je lahko izguba zaposli- tve — upokojitev — za človeka zelo usodna. To velja tembolj za tiste, ki so bili vajeni živahnega, polnega življenja. Da bi se torej ljudje v drugi polovici življenja dobro počutili, se morajo duševno in fizično po- čutiti sigurne, niihov dan pa mo- rata izpolnjevati toplota in lju- bezen. »Za človeka prav gotovo ni hujše bolečine,« je rekel neki švicarski pisatelj, »kot je ta, da nima nikogar, ki ga bi lahko lju- bil in nikogar, ki bi mu ljubezen vračal.« V srednjih letih, ko je sonce življenja v zenitu, ljudje ne po- trebujejo toliko toplote kot v mladosti in v starih letih. Toda mladost je izpolnjena z ljubezni- jo, starost pa z željo po njej. Sta- rost v sedanjem svetu, ki je tako poln burnih dogodkov in hitrih sprememb, pa je še težja. Menja- jo se strukture družin, odnosi v zakonu, odnosi med starimi in mladimi generacijami. Omogoči- mo torej tistim našim dragim, ki so prešli v drugo polovico življe- nja, da bodo prav tako »koristni in potrebni« kot so bili pred leti. Dr. L. S. PREHRANA ▼ poletnih dneh Tisti, ki trdijo, da je poleti mnogo manj odgovorno prip.rav- Ijati jedilnike kot pozimi, se mo- tijo. Da bi lahko vskladili pre- hrano v tem letnem času z vsemi ostalimi zahtevami. moramo zmanjšati predvsem njeno kalo- rično vrednost. Tudi poleti mo- ramo biti torej siti, hrana pa ne sme biti tako >mocna« kot v hladnejših letnih časih. Pozimi 5*luži pretežni del hrane za ohra- nitev telesine temperature. Ta- krat je namreč organiizem pri- inoran, da proizvaja veliike ko- ličine toplote — zaradi razlike nied telesno in zunanjo temipe- raturo. Poleti je ta razlika sko- raj izenačena in potreba po ka- lorijah je zato občutno manjša. Kalorijsko zmanjšanje pre- brane lahko dosežemo s tem, da *^n()stavno zmanjšamo dnevne obroke, ali pa, da kalorično ^manjšamo tiste prehranbcnc snovi, ki imajo visoko kalorično Vrednost. V praksi sicer delamo lako! Poleti imamo mnogo slabši f^Petit, pa se izogibamo maščob podobnih snovi. Vendar ne za- '^^^tiijp samo zmanjšana poraba Maščob, zmanjšati moramo tudi porabo škrobnatih in sladkih je- I*'; kompoti so poleti preveč ka- Jorioni, pa četudi smo jih vzeli iz hladilnika. ♦ vročini uživajmo dosti belja- kovin, predvsem torej sveže ze- lenjave (stročnice). Od beljako- vin, ki so živalskega izvora, pa naj bo na mizi največkrat belo meso in ribe, jajca in mlečni izdelki. Tudi meso na žar-^i pred- Sadni sendviči so prav primerna hrana za poletje. Z malo spret- nosti boste lahko pripravili najrazličnejše. Rezine belega ali črneafa kruha boste namazali z maslom in ga nato s koščki sadja lepo okrasili. Morda bodo take sendviče jedli tudi tisti otroci, ki sicer ne marajo sadja. Poskusite! stavlja idealno poletno hrano, ker ga največkrat pripravljamo brez dodatnih maščob. Poleti izloča človeško telo več vode. zato smo kar naprej žejmi. Nikar ne pijmo preveč. Posku- šajmo raje potešiti žejo s sadjem ali svežimi sadmimi sokovi, ki naj ne bodo presladki. Ljudje pa. ki se dosti potijo, naj popi- jejo nekoliko glane vode. V sadju in zelenjavi bomo našli toliko koristnih sestavlin, ki uravnavajo prebavo! Pa ne samo to: v tej hrani je tud/i mnogo vitaminov. Tn če upošte- vamo, da so znanstveniki doka- zali, da so vzroki mnogih poja- vov, ki so jih doslej prii.pisovalf [)rocesu staranja, v pomanjkanju vitaminov, bomo sadje in zele- njavo še z večjim veseljem po- .stavili na mizo. Prav pa je, da veliko tega uživamo tudi v su- rovem stanju. Sadje jejmo tudi kot samostojen obrok in ne samo kot dodatek h glavnim obrokom. Tndi zelenjavo jemo surovo, v obliki mešanih solat. Za vse to pa velja — naj bo dobro umito. j. D. Nenavadni ## ljubitelji" cvetja V noči med 5. in 6. avgustom so neznani »ljubitelji« cvetja po- kradli iz ograjenega vrta na Bre- gu štev. 12 v Celju lei>e itemnorde- če gladiole, hortenzije in drugo cvetje. Razumljivo, da ta »akcija« ni v skladu z željo Olepševalnega in turističnega društva, da bi ljud- je v mestu gojili čim več cvetic, da bi z njimi okrasili okna in o- kolja hiš. Tako pa se je zgodilo, da je nekdo skočil v nočnih urah čez ograjo, naredil razdejanje med rožami, jih potrgal in ušel. Mar ne kaže ta primer na nena- vadno »ljubezen« do cvetic; mar ni to dejanje, ki dovolj jasno oz- načuje značaj storivca? Danes ro- že, jutri pa ... ĆEVAPČIĆI Goveje meso, najboljša je vratovina, dobro zmeljete, posolite, popoprate, do- date starega česna in vse to zgnetete. Ko je zmes nekaj časa stala na hlad- nem, izoblikujte iz nje za palec debele svaljke in jih spečite na žaru. NEKAJ DROBNIH O CELJSKEM PARKU Lefpo oskrbovani celjski park je v poletnem vročem času priljub- ljeni del mcisla. Tudi tujci ga radi obiščejo. Lop je, lope so njegove gredice, vipra.šanje pa jo, zakuj no deluje vodomet ki jo največjo vaselje za malčke. V parku pa opažamo tudi vau- dulrzem, ki ga bo treba odpraviti z dobro besedo, če drugače no tudii s kaznijo. Da je v njem kaj narobe so včasiilil krive tudi mate- re, ki puščajo otroke, da trgajo cvetje s koreninami vred. V takem iprimcTu bo treba otrokovega va- ruha opozoriti alj kaznovati. Grda navada je tudi v ti-in, d.i odrasla mladina poseda po na- slonjalih klopi, s čevlji pa ma/o , sedeže. V parku je precej ptičjiii valil- nic, ki pa so domala vse poškodo- vane. Ptic pevk pa jo v parku če- dalje manj. Zakaj? Odg)vor jo zo- lio lahek. Tega so krMO zračno puško in frače in seveda listi po- balini, ki z njim pobijajo vse, kar jm pride prod oči. Za varnost parka in rod v njem ni zadolžen samo paznvk, ampak vsi, ki jim topota naravo nekaj pomeni. A. Zdolšok meso na žaru je prav gotovo najbolj primerno za po- letni čas, saj je pripravljeno brez ma- ščobe. Zelo je tečno in dokaj lahko prebavljivo. Meso na žaru je najbolj ckusno, če ga pečemo na pravem »roš- tilju«, saj je prav oglje tisto, ki daje specifičen okus, zaradi katerega ga ne- kateri tako obožujejo. Namesto roštilja si lahko r.omagaie tudi s štedilnikovo ali kuhala kovr plcščc. Pred upurabc' jo namažite z uljem. Vse vrste n:esa na žaru serviramo z narezano čebulo, z narezanim paradiž- nik<,ra ali zeleno papriko, s feferonom ali tlivami. Tidi sesekljan zelen petršilj ali drob- njak je k: r slen in dober. VRTNA garnitura ste morda tako srečni, da imate doma večji balkon ali celo te- raso? Ce je tako, vam svetujemo takole vrtno garnituro. Miza in stoli so slamnati, poseben čar pa jim daje svctlomoder prt, v ka- terega so spretne roke uvezle bele cvetove. Prav takšne so tudi bla- zine. V kvadratu si lahko ogledate tak povečan cvet. Povedali smo na. Seveda lahko izberete tud i že, da je fcfll, sredina pa je ruime drugačne barve. Pa veliko sreče! Za tiste, ki ljubijo živahne vzorce, toda preproste kroje. Model je iz zadnje številke »Manekena«. RAŽNJIĆI Svinjsko meS'O zrežete na ploščate koščJte, jih posolite, pcpoprate in otrete s česnom. Meso dcbro zmešate, natakne- te na trsko in pečete. Svinjske kotlete in telečje zrezke po- solimoi, popopramo, natremo s česnom in jih pečemo kot ćevapčiće. KranjsJcih klobas, safalad in hrenovk ne solimo niti ne popramo, temveč jih pečemo take kot so. Tak odnos le NEHUMAM Tovariš urednik, pred dnevi se je tovariš Franc Murgelj, borec in vojaški invalid iz Rogaške Slatine ponesrečil. Pripravljal je razstavno mizo za srečolov osnovne organizacije ZB. Med delom pa je omahnil, padel vznak in si močno poškodoval glavo. Takoj sem stekel v zdravstveni dom v Rogaško Slatino, toda zdravnika nisem našel. Tudi do- ma ga ni bilo. V sili sem poklical primarija dr. Rudolfa Leskovarja in mu razložil, da leži pri hotelu »Pošta« ponesrečenec. Povedal sem mu tudi, da drugega zdrav- nika ni doma. Toda doktor me je ostro zavrnil: »Kaj me briga, saj nisem jaz dežurni!« Vprašujem se, kako je mogoče, da tako govori visoko izobražen zdravstveni de- lavec. Ponesrečenec je čakal vso uro in hude bolečine je imel. Od zdravnika do kraja nesreče pa je bilo samo dobrih šest sto metrov. Kaj porečete vi? Edvin Kolesa, SAMI PRISODITE -Pri moji veri,« se je vče- raj pridušil znanec, >*po vsem Celju že iščem stročji fižol, pa brez uspeha. Vse dopol- dne sem hodil po mestu, pa nič!« »■Pri moji veri.« sem si mislila, »-ta že ne bo nikoli več sitruiril, kadar se bo žena pozno vrnila s tržnice. Zdaj končno ve, da včasih ni tako lahko prvo minuto kaj kupiti.« In res je bilo pretekli te- den na trgu zelo malo fižola. Pravijo, da je kriva toča in da so fižol pripeljali celo iz Hrvatske. Tudi paradižnika je bilo bolj malo, prodajali pa so ga po ceni od 80 do 100 dinarjev za kilogram. Papri- ka je bila po 80, pa tudi po 120 dinarjev, vrtnarska šola pa je prodajala ^-feferone« po 150 dinarjev. Dober tek! Krompir je bil po 48 do 55 dinarjev, privatniki so ga prodajali 40 do 70 dinarjev, zelje je bilo po 40 do 60, ohrovt pa po 50 do 80 dinar- jev za kilogram. Korenje je bilo od 80 do 150 — glede no kvaliteto seveda, solata po 50, pa tudi po 100, radič po 100, cvetača pa po 120 — 160 dinarjev. »Po cvetači gospodinje ta- ko zelo povprašujejo. Pa je ni in ni, je potožil tržni nad- zornik.« Ce ne bi bilo tovari- ša Debenjaka, ki prodaja res čudovito cvetačo — tako kot cvet — bi pretek- li teden ne bilo nikjer na mizah te vrste zelenjave. Tu- di graha je bolj malo, dovolj pa je bilo hru^k — po 96 di- narjev, kumaric po 40 do 100 dinarjev itd. Tudi jabolk je bilo nekoliko več — po 88 dinarjev, breskev po 120 in 140, ni pa bilo malin, čeprav so gospodinje še tako pov- praševale po njih«. Naše priporočilo se je ure- sničilo! Cena grozdju je na- mreč padla za celih 20 dinar- jev. Zdaj ga prodajajo po 230. Na trg pa so jnišle tudi prve lubenice iz Dalmacije. Cena je od 70 do 100 dinar- jev. »O jajčkih ne bi govoril. Včeraj jih je bilo samo okoli dve sto komadov, danes ni bilo mnogo bolje, cena pa se suče celo od 25 do 28 dinar- jev,« je povedal tržni nad- zornik. Tudi perutnine ni bilo do- volj, predvsem je bilo pre- m.alo piščancev, mlečnih iz- delkov pa v preteklem tednu ni bilo malo. O tem, kakšna je bila preskrba nasploh, pa presodite kar sami! -ii CELJSKI TEDNIK STEV. 31. — 1§. avgust« IfiŽ TELESNA VZC07A IN ŠPORT Igravci Partizana v i dresih Tapetništva i v nedeljo je bil v Mari- boru namiznoteniški turnir treh moštev in sicer doma- činov, včlanjenih v železni- čarski namiznoteniški kliub Maribor ter igravcev cellj- filkega in konjiškega Partiza- na. Cetuidi prireditev zaslu- ži, da o njej poročamo, pa tokrat ne gre toliko za samo športno srečanje, kot veliko bolj za primer, ki kaže, da v finansiranju naše telesno- vzigojne dejavnosti še zme- raj ni vse v redu in da dru- štva nimajo niti toliko sred- stev, da bi poslala svoje eki- pe na tekmovanja. iNa prireditev v Maribor so bili povabljeni člani celj- skega Partizana. Ker pa ma- tično društvo ni moglo kriti stroškov potovanja in skrom- ne prehrane za tri igravce, je te obveznosti sprejel ko- lektiv celjskega Tapetništva. Dva člana namizno teniškega moštva celjskega Partizana sta namreč tudi Slana sindi- kalne podružnice tega ko- lektiva. Tako so igravci celj- slkega Partizana nastopili v Mariboru v dresih delovne- ga kolektiva Tapetnišitva. To je prav in vredno vse po- hvale; zlasti pa si to pohva- lo zasluži kolektiv Tapetni- štva, ki je odobril minimal- na sredstva za tak nastop dveh svojih članov in enega gosta. Saj na koncu koncev ni niti važno, za koga je tem v primeru nekdo nastopil; važnejša in razglabljanja vredna pa je Okolnost, da je n. pr. nek delovni kolektiv imel sredstva za nastop, medtem ko jih društvo, ki se ukvarja s takšno dejav- nostjo, ni imelo. In to le nekaj tiisočalkov! Po vsem tem lahko sodi- mo, da nekaterim telesno- vzigojnim organiizacijam še zmeraj zelo primanjkuje sredstev za osnovno dejav- nost, medtem ko druigod do- sti bolj širokogrudno trosi- jo, prav tako družbena sred- stva za namene, katere bi lahko oporekali. Ce je upravni odbor občinskega sklada za telesno vzgojo sa- mo organ, ki naj sredstva zbira, pa bi morala o razde- ljevanju tega denarja vodi- ti računa predvsem občin- sika zveza za telesno kultu- ro. Ona naj bo tista, ki naj vodi politiko finansiranja telesnovzgojnih in športnih organizacij in to po nekem prioritetnem vrstnem redu, ki naj upošteva pomembnost organizacije, njeno dejav- nost, množičnost, kvaliteto in podobno. Če bi nekdo ta- ko politilko v resnici vodil, potom bi bilo težko razume- ti, zakaj je neko partizan- slko društvo sredi sezone brez sredste\ ? -an 5 prviti mest za celjske atlete na državnem prvenstvu Četudi celjski atleti niso do- segli vsega, kar smo od njih pri- čakovali, je njihova bilanca na letošnjem državnem prvenstvu vendarle zadovoljiva. Osvojiti pet prvih mest na generalki za evropsko prvenstvo ni kar tako. Sicer pa so člani in članice celj- skega atletskega kolektiva osvo- jili pet prvih, štiri druga, dve tretji, pet četrtih, eno peto ter pet šestih mest. Po številu udeležencev so bili Celjani s 29 tekmovavci na tret- jem mestu za Partizanom, ki jih je imel 39 ter Crveno zvezdo, ki je v boj poslala 54 atletov. Med celjskimi udeleženci velja posebej omeniti Lorgerja, Štaj- nerja, Lubejevo ter tekačice v štafeti 4 krat 100 metrov. Z osvo- jitvijo prvega mesta v teku čez visoke ovire je Stanko Lorger postal absolutni državni prvak v osvajanju prvenstev, saj je do- slej pobral kar osemnajst naslo- vov državnega prvaka. Razve- seljiva ie ugotovitev, da v teku na 110 metrov čez ovire zmaguje že vse od 1956. leta. V odločilnem teku na 110 m čez ovire je Lor- ger dobro začel in si že v prvi polovici proge zagotovil okoli dva metra prednosti. Toda, če- dalje so [se tekači |>ribliževali cilju, toliko bolj se mu je pribli- ževal Petrušič. Nazadnje je raz- lika med njima le znašala de- setinko sekunde in to v korist Celjana. Njegov čas se je glasil 14.4 sekunde. Za izredno lepo presenečenje je preskrbel mladi Martin Štaj- ner, ki je zmagal v teku na 800 metrov s časom 1:54.2. Zmago si je zaslužil predvsem po zaslugi izrednega finiša. Naraks v tem teku ni uspel, saj je zasedel šele šesto mesto s 1:56.0. Med moškimi si je naslov dr- žavnega prvaka priboril še inž. Jože Brodnik v deseteroboju, kjer je zbral komaj 6.813 točk. Čeprav je zmagal, je Brodnik neprijetno razočaral. Njegov iz- kupiček bi moral biti dosti večji. Isto velja za Mirka Kolnika, ki je v tej disciplini pristal na dru- gem mestu s 6,568 točkami. Razburljiv je bil tek na 1.500 metrov, kjer je Celjan Važič osvojil drugo mesto s časom 3:51.5. Človek, ki je opazoval ta tek, je dobil vtis, da ga je Važič izgubil predvsem zaradi tega ker ni vzdržal silnega tem- pa, ki ga je diktiral v ravnini pred ciljem. Razočaranje prvenstva pred- stavlja Lešek. Njegovo četrto mesto pri skoku ob palici s sla- bim rezultatom 400 cm daje slu- titi, da je sprememba palice nanj slabo vplivala. Od navadne je namreč prešel na palico iz steklenih vlaken, ki pa mu ne le- ži, ali pa nima prave. Eno četrto mesto je Kladivarju in seveda sebi prinesel tudi Po- trata v teku na 3.000 metrov čez ovire v času 9:30.5. Ostali šesti mesti i>a sta pripadli Miranu Po- lutniku v teku na 400 metrov čez ovire v času 59.1 ter Kladivar- jevi štafeti na progi 4 krat 400 metrov. Kot rečeno, se je od celjskih atletinj najbolje držala mladin- ka Marjana Lubejeva, ki je zma- gala pri skoku v daljino z novim državnim rekordom za mlajše mladinke in rezultatom 562 cm. Razen tega je sodelovala kot če- trta tekačica v zmagoviti štafeti 4 krat 100 metrov, kjer so poleg nje nastopile še Silanova, Cede- tova ter Kramaričeva in dosegle s časom 48.9 rekord prvenstva. In končno Lubejeva je bila tudi tista, ki je v teku na 100 metrov s časom 12.6 osvojila častno dru- go mesto. Torej dve zlati in eno srebrno medaljo! Zasluženo drugo mesto si je priborila Silanova v teku na 400 metrov v času 58.6 sekunde. Med- tem ko je bila Urbančičeva v pe- teroboju tretja s 3.828 točke, je isti plasman dosegla tudi Gašpa- rutova v teku na 800 metrov s časom 2:23.3, Četrta mesta so osvojile: Razpotnikova v teku na 400 metrov s časom 61.6, Šerbče- va pri skoku v daljino 505 cm ter Mastnakova pri metu kopja s 38.10 metra. V teku na 100 me- trov je bila Cedetova peta (12.9), Kramaričeva pa šesta s 13.0. Eno šesto mesto pa je zasedla tudi Kladnikova pri skoku v višino, kjer je premagala 140 cm. M. B. NAMIZNI TENIS Zmaga za Celjane V nedeljo je bil v Mariboru namiznoteniški turnir, na kate- rem so nastopila tri moštva: igravci ZNTK Maribor ter celj- skega in konjišlkega Partizana. Celjani so to pot nastopili pod imenom delovnega kolektiva Ta- petništva. Troboj je pripadel Celjanom, ki so premagali Maribor 5:3 ter Konjice z enakim rezulitatom. V borbi za drugo mesto so doma- čini odpravili Konjičane 5:1. Za zmagovalno moštvo so igrali Jaz- bec, Roje in Kvas. Trenerski tečaj Od sedmega do petnajstega av- gusta je na Bledu republiški te- čaj za trenerje namiznega tenisa. Iz celjskega okraja obiskujeta to šolo Franc Roje iz Celja ter Štefan Vilar iz Slovenskih Konjic. Z njima bo celjski okraj dobil prva strokovna učitelja namiznega te- nisa. Prizor s prvega srečanja sovjets kih vvaterpolistov z izbranimi ju- goslovanskimi reprezentanti v C elju (foto: Mohor Hrastnik) PLANINSKI KOTIČEK NAROGLO Zaradi ugodnih avtobusnih zvez je Pohorje lahko dosegljivo tudi iz Celja. Zelo lep in zanimiv je izlet na Roglo (1.481 m). Z jutranjim avtobusom se odpeljemo iz Celja do bivše gostilne Planine v S!.oudarjaimo in na katero smo lahko ponosni. Samo v tem pri- meru ne! Pred leti je stal Ingradov še- storodk ob Šaranovičevi ulici številka šest osamiljen. V tem bloku je imela lepo in veliko stanovanje tudi Sonja Fridau, delavka oziroma oistilka blaga t mehanični tkalnici Metka v Ce- lju. Ko pa je v tem stanovanju ostala sama, je uslišal* prošnjo družine z otroiki, ji odstopila svoje stanovanje, sama pa se preselila na podstrešje istega bloka. Tudi tu je dobila ustrezne prostore. Ni se pritoževala, saj se je sama odločila za takšno zamenjavo. Dobila je kuhinjo, sobo, pa tudi v«e ostale potreKiivg< Cok-, Paul Anka in Luis Armstrong. Četrtek 16. avgusta: 17.10 potpuri operetnih melodij. Petek, 17. avgusta: 17.10 i)oje planinski oktet, 17.20 turistična oddaja. Sobota, 18. ar- gusta: 17.1» za prijeten konec tedna. V Emajlirki nov delovni cas Zadnje dni prejšnjega meseca je skupščina tovarne emajlirane posode sprejela predlog upravne- ga odbora podjetja, da se pomak- ne pričetek delovnega časa za de- set minut nazaj. Pričenši s pone- deljkom 6. t. m. je največji celj- ski kolektiv pričel z delom ob 5.50. uri za dopoldansko, ob 13.58 za popoldansko in ob 21.50. uri za nočno izmeno. Uvedbo novega delovnega časa je narekovala težnja po razbre- menitvi cestnega prometa v kri- tičnih časih prihodov in odhodov na delo, nadalje želja za podalj- šanjem popoldanskega prostega časa in ne nazadnje pobuda p« krepitvi delovne discipline. J.K. RAZPIS SVET KNJIŽNICE MLK CELJE razpisuje delovao mesto kn|ižnićar{a - pripravnika Pogoji: dovršena gimnazija ali katera druga dovršena srednja šola z zaključnim izpitom Ponudbe je poslati do 15. avgusta 1962 na upraro Mestne ljudske knjižnice v Celju, p. p. 124 LEKARNA MOZIRJE razpisuje delovna m9S^ računovodje lekarne Pogoji: srednja strokovna izobrazba z 2-letno praksa ali nižja strokovna izobraziba s 5-letino prakso v knjigorodatvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo lekarne najkasneje Aa li. •• 1862 OBJAVE IN OGLASI KINO KINO UNION 11. 8. - 12. 8. 62. »GROnCA MARICA. zah. nemški barvni film n. 8. ~ 14. 8. 62. .OVČAR* ameriški barvni Csc film 15. 8. - 16. 8. 62. >TRIJE ZA REVIJO, ameriški barvni film KINO METROPOL 10. 8. — 12. 8. 62. »i'LOCEVINASTA zvezdai ameriški barvni Csc film 13. 8. — 16. 8. 62. >LADY macbritl« jugoslovanski film LETNI Kl.NO 11. 8. 62. »DOBRI STARI PIANI.NO. ju- goslovanski film 12. 8. - 15. 8. 62. .HERAKLEJ IN KRA- L]IC\ LlUlJAt ameriški barvni Csc film 16. 8. - 19. 8. 62 »NEZNANEC JE imu- selt ameriški barvni Csc film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 11. 8. - 12. 8. »DREVO ZA OBi:.>^ANJE< ameriški barvni film 15. 8. — 16. 8. 62. >PESE.M< domači film ZAHTEVAJTE PROGRAME NA.*51H IZ- LETOV V INOZEMSTVO! 7-dnevno potovanje z vlakom ali av- tobusom v Pariz, v mesecu oktobru. Prijave do 50. avgusta. 7-dnevno potovanje z avtobusom FI- RENCE—RIM—NAPOLl, v začetku me- seca oktobra. Prijave do 30. avgusta. GOSTINCI! 5-dnevno potovanje na OKTOBER- FEST v MDNCHEN v mesecu septem- bru. Cena 24.900 din. Prijave do 15. av- gusta. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! 2-dnevno potovanje z osebnimi avto- mobili po visokogorskLli cestah KOROŠ- KE. TIROLSKE, ITALIJANSKIH DOLO- MITOV v mesecu avgustu in sepTembru. Prijavite se čimproj! DELOVNI KOLEKTIVI! Za vas smo pripravili enodnevni izlet na KOROŠKO VELIKOVEC-CELOVEC GOSPA SVETA-OSTRAVlC.\—VRB.SKO JEZERO-OSOJSKO JEZERO-BELJAK -BOROVLJE—PLIBERK. Cena 3.500 din. 2-dnevni izleti v TR.ST in BENETKE z avtobusom vsak mesec. Prijave do za- ključnega števila udekžencev. POTIHTE Z NAMI PO NA.=^ LEPI DO- MOVINI! IZKORLSTTTE POPUST, ki ga nudimo za dvo in več dnevne izlete z našimi avtobusi. Za cenjena naročila se pripo- roča Turistična poslovalnica avtobusne- ga prometa Celje, IZLETNIK, tel. 28-41. Z AH V A L.A Ob izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta PLESEC FRANCA se iiskreno zahvaljujemo sorodnikom, so- sedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovo zadnjo pot. Poseb- no se zali valjujemo č. g. Razbornik hanu in tov. IColar .Stanku, za izrečene pckslovilne besede. Hvala vsem za po- ki.)njeno cvetje. Zaiujoči hčerki, Ana, Marija, sin z družino in ostalo soroi!.st\o. Ljubno, 6. avgusta 1962 SLU-31 STARFI.«5A ŠIVILJA GRE V POMOČ K MANJŠI DRUŽINI. Naslov v upravi lista. DEKLE Z DVE LETI PRAKSE V RACU- NOVODSTVI" IŠCE SLUŽBO V CELJU gre tudi k privatniiku. Ponudbe pod »Dobra moč«. Komisija za delovna razmeria Stano- vanjske skupnosti Center Celje razpi- suje naslednja prosta delovna mesta. 1 kvalificiranega zidarja 1 kvalificiranega kleparja 3 nekvalificirane delavce Osebni dohodki po pravilniku. Prošnje je treba vložiti do 15. 8. 1962 Trgovsko podjetje »PETROL« Ekonom- ska enota Celje takoj sprejme v služ- bo: ZA BENCINSKO SERVISNO POSTA- JO V CELJU Trgovskega poslovodjo ZA BENCINSKO SERVISNO POSTA- JO V ROGAŠKI SLATINI Trgovskega poslovoold. RRODAM JABOLCNIK 50 din liter. Šul- gaj - Polule. Vegova 4. DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO OPREMO IN OKROGLO MIZO pro- dam. Naslov v upravi lista. PRODAM DVA VELIKA OLEANDRA - cvetela rdeče, čoln dolg 4 m in fantov- sko kolo »Pionir«. Naslov v upravi PRODAM SOBNO IN KUHINJSKO PO- HIŠTVO, štedilnik, otro.ško postel.|o in kauč. Naslov v upravi lista. LAMBRETO LD 150/57 poceni propresuši- la«. Ni in ni bilo mleka. Naposled pa je le ugotovil, da vse to izvira iz velikega prijateljstva med kra- vo in odraslim oslom. Vedno sta se pasla skupaj, pa tudi v staji sta bila skupaj in neprivezana. Tako si je dolgouhec pri svoji »^^prijateljici« izposloval pravico večkratnega mlečnega obroka. Krava mu je dovolila, da jo je skrivaj večkrat na dan posesal. Posledica: lastnik je prijatelja lo- čil... Ne'koč je neka revija zajpisala in s fotografijami podkrepila trditev, da psi imajo lastnosti svojih gospodarjev, oziroma da si gosipodarji izbirajo pse po svojem »vzoru«. Mi tega sicer ne bi trdili, kajti videli smo že pohlevneža, ki je bil v spreniistvu popadljivega buldoga. Toda izjeme so gotovo. Tako na primer tale filmiska zvezdnica Philomena Toulouse (menda nima nič skupnega s slavniim islikarjem) vzbuja pozornost na plaži v Cannesu s pravo pravcato lisico na povodcu. To pa ni samo posebnoist, temveč kar simlbolizem, kajti poznavavci pravijo, da je težko uganiti kdo od obeh je bolj lisičji. To pravijo zlasti starejši fantje kot je oni v ozadju, ki od samega omalovaževanja kaže jezik ... LIMBO-VROČ PLES Limbo je ples. ki kot vsi novi plesi, prihajajo iz vročih dežel. Toda limbo le ni za vsakega, ne zato,' ker je prevroč, temveč za- to, ker je pretežak. Zato je to plesna točka, ki je zaradi red- kosti tistih, ki so mu kos. prišla v kabarete, nočne klube itd. Kako se pleše limbo? Je pravzaprav nadaljevanje trebušnega plesa. Plesavec začjie v pokončnem položaju plesati jredvsem z zgornjim delom te- esa. Z zvijanjem ramen začne vedno bolj upogibati hrbtenico nazaj. Razkrečenih nog se pri- bližuje točki, kot telovadec na- pravi most nazaj. Toda limbo ne pozna dotika rok do tal. V tre- nutku, ko se že lasje dotikajo tal, se pri lirrtbu še vedno giblje- jo ramena, prsti na rokah pa se krčevito oprijemljejo nog. To je pravzaprav vrhunski dosežek ravnovesja in spretnosti. Plesavci limba uporabljajo na- vadno napravo, podobno preponi za atletske steze. Višina od tal do prečke je predpisana. Prečke se plesavec ne sme dotakniti, n:^ tleh pa smejo biti samo podplati nog in eventuelno lasje. Plesavca. ki ju kaže naš posne- tek, sta člana slovite južnoame- riške črnske skupine. V ritmu živega črnskega jazza se plesni par limba dobesedno zvleče pod prečiko, ki je poleg vsega še v plamenih kot krotilcev krog v kletki dresiranih levov. Kot smo lahko spoznali, limbo ni množičen ples. Ni strahu, da bi poplavil svet kot ročk, twist in podobno novotarije. Sicer pa poskusite doma sami. Za vsak slučaj pripravite borovo razto- pino za morebitne buške na glavi — ali pa raje ne poskušajte. SRNJACEK — LJUBLJENEC HOTELSKIH GOSTOV V hotelu ^»Motajice« v Derven- ti dela veselje gostom ljubek sr- njaček, ki je vsakemu iz roke. Sprehaja sc med mizami in se prilizuje. Srnjačka so našli otroci v gozdu in ga dali v oskrbo ho- telu, ki premore hrane za siroto iz gozda. Nekajkrat so ga že pe- ljali v gozd, da bi se osamosvojil, toda vedno se je spet vrnil v ho- tel med goste. PLOČEVINASTI .»^KORNJI... To niso škornji srednjeveških vitezov v oklepih, temveč škor- nji. ki jih nosijo delavci velikega kmetijskega kombinata v Bel ju. Škornje iz mehke |)0(inkane plo- čevine obujejo delavci takrat^ kadar v močvirju režejo trstiko za potrebe gradbeništva. Iz trsja izdelujejo znano »štukaduro«. Ker pa je listje trsja ostro, bi gumijasti škornji ne zadostovali. KORAN IN MEDICINA Saudski kralj Ibn Saud je kli- cal na odgovornost svoje mi- nistre, ko je ugotovil, da vsi do- bivajo uvožen šampanjec na dom. Po koranu je mohamedan- cem prepovedano piti alkoholne pijače. Toda vsi »grešniki« so mu prinesli zdravniška potrdila, da dobivajo šampanjec za zdra- vilo. Nedavno so v bostonsko bol- nišnrco pripeljali desetletnega dečka. Sestra, ki je sporočila zdravniku-operaterju prihod no- vega bolnika, res mi pretiravala, ko je rekla: — Tu je fant z zlomljeno ro- ko! - Ko si je dr. Ronalt Malt ogle- dal ranjenca, je ugotovil, da je fputova desna roka dobesedno odtrgana od rame. Tisto, kar je držalo roko s tolesom je bila le še zmečkana koža in nekaj kit. Po vseh dotedanjih izkušnjah bi bila popolna anxputacija roke edini izhod. Toda pred specialisti je ležal deček z bodočnostjo, na pragu življenja. Začel se je boj za dečkovo roko, za nekaj kar j C bilo do tedaj nemogoče. Fantič je v bolnišnici pretrpOl več operacij. Najprej so mu se- veda morali ponovno sestaviti pretrgano arterijo in vene ter radialne živce. Odstranili so mu koščke zdrobljene nadlaktnice iin »skrpali« potrgane mišice ter kite. Ko se je razmesarjena roka zacelila, ko je v fantovo roko spet v redu cirkulirala kri in je bil obnovljen živčnii sistem, so ga podvrgli novi operaciji. Tokrat je prišla na vrsto kost. Nadlakt- nioa je bila tako zjd robi jena, da bi se kljub mladosti bolnika ni- koli ne zacelila. Bila je 4>relom- Ijena, povrhu pa še za dolžino štirih prstov zdrobljena, da so koščke odstranili. Zato so kost navrtali od zgoraj skozi sredino obeh zlomljenih kosov nadlakt- nice. Vanjo so vstavili jekleno palico, taiko da je zgoraj gledala iz kosti. Ta deilček je bil umetna matica, skozi katero so potem dali os, pritrjeno na tiisti del lo- patice, ki služi za skodelico nad- laktnice. Pri operaciji je sodelovalo de- set zdravnikov specialistov. Vsak je moral opraviti svoje delo kar najhitreje in dosledno natančno. Med operacijo žil in živčevja je morala neprestano delovati cir- kulacija krvi v spodnji del roke, kar so storili s posebno pripravo. Drugače bi se zgodillo. da bi roka odmrla. Celoten zdravniški tim jc slavil zmago, ko se je dečkova roka ponovno, »prijela« telesa. Deček je že zapustil bolnišnico. Jekleno palico v nadlaktnici bo obdržal, toda verjetno mu bodo nekoč odstranili mehaničiri zglob v ležišču nadlaktnice. !V a slov te sposojene zanimivosti iz medicinskega sveta je opra- '^ičen. Deček je dobil novo roko, čeprav je to njegova, ki je rasla z njim od rojstva. Levo deček Ev Knowles, ki si je dobesedno prelomil roko in jo skoraj tudi odtrgal od rame, po operaciji. Desno je operacijska ekipa bolnišnice v Bostonu.