CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires ZAKAJ SO ABESINCI IEPENI Nedavni uspehi italijanske vojske "osebno na severnem bojišču, opra-j^avičujejo slutnjo, kakor da je o-ratnbna sila Abesiinje opešala ter ^ so vojščaki negušove vojske «Ploh izgubili voljo do obrambe in ^Padanja. Vendar si ni mogoče mi 8li«, da bi bila bojevitost nai-oda po "^ala, pač pa so zadnji neuspehi ^Pisati izredno slabemu vodstvu 111 Primitivni taktiki cesarskih gene-(«lov. Teoretski je neguš res vrhov Graziani je začel z ofenzivo na južni fronti ---I « fl I —i Prodreti namerava do Žižige in Hararja - Mussolinijeve predloge za mir je Abesinija zavrnila in tudi za Zvezo narodov so italijanske zahteve nesprejemljive V Poglavar vojske, praktično pa se Je ^kazalo, da vladar nima niti do-V°'j Potrebne vojaške izobrazbe niti io*olj energije, da bi posamezne po Ve'jnike prisilil k enotnemu nastopu na fronah. ^asi, fitaorari, dedžasmači in kaše že imenujejo službene stop-5je v abesinski vojski, vodijo vojno Vs»k za svoj račun, ker jim manjka željne zavesti skupnosti, brez ka ere niti misliti ni na kak uspešen proti sistematski prodirajo-ltl1 in moderne strategije se poslu-illjočim italijanskim četam. Sicer bi j16 bili doživeli, da so vojaki rasa Mu ^ete, ki je vendar vojni minister llsto mirno gledali, kako so čete ra-Sejuma ginile v ognju italijan-^ strojnic. Sam vojni minister je .^tral, da je bitka zadeva rasa Se "^a in da se njega prav nič ne ti-Tudi v primeru, ko so Italijani vao silo pritisnili na ra9a Desto, (e. ij. Prišli ogroženemu na pomoč. V ' ,t|le kodraste glave ambarske aris- , Racije še ni prodrlo spoznanje, da s]tidejo vsi na vrsto, ako se ne bodo ' °žno in solidarno bili vsi za ene K , Človek bi mislil, da Abesinci povejo po strateških načrtih svojih inštruktorjev in svetovalcev, katerih so mnogi v svetovni vojni flani generalnih štabov in so *°stojno vodili večje vojaške Toda ravno v tem je poman- i)¡Vost negušove generalitete, da , Potisnila vstran vse moderne stro !?v,1jake in se vrnila k stari takti-Amharcev: vsak ras se bojuje 8e> vsaj naj sam gleda, kako se ^ftiotal iz težav, ^ropaki svetovalci so popolnoma ¡i Ganjeni iz vladarjeve ■ bližine >11 so jih v Desije, Kjer so jim * azali posebno taborišče, obdano ^ 0(lečo žico in zastraženo, kakor Ji^ ^ gre za najopasnejše tipe. še t,^ a je usoda onih belgijskih čast-ki so bili kot inštruktorji do-l6iJeni podrejenim poveljnikom da-j0v v Pokrajini. S temi postopajo j0 elJ«iki naravnost kruto, smatra-5 za ogleduhe in izdajalce. H glisko poslaništvo o nekoliko teh J^nih nima že lep čas nikakih v*8til V A U , A»esiniji se je namreč skoro ž^*10 noči izprevrglo prvotno uva v¡tan-e tujih strokovnjakov v silo-s)ti0 sovraštvo proti belcem. Belgijca Polkovnik Ruehl je naslovil na H¡5a.^a oster dopis, ki sta ga sopod "C še dva dru«a belgijska čast V '-in dal ostavko na svoje mesto it^^no pa je, da je bila ta ostav 40j lakoj sprejeta, dasi še ni tako «o. odkar so polkovnika %rtP°Zdravili niI»i rokami. V začetku vojne S¡l¡3e v A(Jdis Abebi silno prestra-J)tjj,'n vsaka pomoč belcev jim je •lih k PraV' ^ačetni usPehi obramb »tiat °''.ev' jih je pripisovati samo Ve68'"'' 'nstruktorjev, pa so Am-e opogumili in danes sodijo, da 4U ®8us°va vojska v vsakem pogledi od katerekoli evropske. e Seias8ije je popolnoma obdan Po več tednov trajajočih pripravah, je general Graziani, poveljnik italijanske vojske, ki o-perira na južnem bojišču, spro žil veliko ofenzivo proti Abesin-cem. Namen te ofenzive je prodreti do Žižige in Harrarja, vpostaviti zvezo z Badogliovimi četami ter odrezati edino železnico v Abesiriiji, katera veže A-ddis Abebo z Džibutijem. Zadnji uspehi na severni fron ti so navdahnili Italijane z velikim optimizmom in iz Rima napovedujejo celo, da bo vojne kmalu konec, da bodo črez nekaj dni njihove čete že v Addis Abebi, da se bo moral Haile Sej lassie odpovedati prestolu ter da bodo na mesto njega vstoličili njegovega prvorojenega sina, se danjega prestolonaslednika, .ki je baje že pristal na italijansko pokroviteljstvo. Dessjé so Italijani zasedli pre tekle dni. Do Addis Abebe je še 250 km precej dobre poti: — Badoglio namerava baje poslati proti glavnemu mestu negušove ga cesarstva motorizirane oddel ke svoje vojske, s katerimi bi sodelovala letala. Ker. kažejo dogodki v Abesi-niji dobro za Italijo, vsaj v kolikor se tiče vojne sreče, se Mu-ssolini ni zmenil preveč za pozive in predloge ženevskega odbora "trinajstorice". Nikakor noče pristati na to, da bi pri mirovnih pogajanjih sodelovala v Abesi-z navdušenjem in z od pristašev starega načina vojskovanja. Na čelu slednjih stoji cesarjev osebni tajnik Volde Georgis, ki je danes baje prerastel že vse ministre in je vse odvisno od njegove besede, dasi možak nima najmanjšega pojma o vojaških zadevah. To pesimističnos sliko podajajo angleški in ameriški podaniki, ki žive v Abesiniji že več desetletij. Ti ugotavljajo, da je vse cesarstvo zajel val sovraštva do belcev in vsi ukrepi vlade nosijo ta pečat. Nosilci tega pokreta so ravno oni, ki so se šolali v Angliji, Ameriki ali kjerkoli drugod. Prinesli so iz šol hudo sovraštvo do belcev in sedanji položaj jim nudi dobrodošlo priliko, da dajo duška svojim čustvom. Mora pa se priznati, da njihov srd ni čisto neupravičen. Samemu zunanjemu ministru so se v Ameriki dogodile prav čudne stvari; ko je pred leti imel nekak državni posel v Wa-shingtonu. Dokler je nastopal kot odposlanec države, se ni mogel ná-čuditi ljubeznivosti Amerikancev, ko pa si je hotel kot zasebnik ogledati Ameriko, so ga kot črnca podi- li iz vlaka, iz kavarn in restavracij — ponekod celo z brcami. Ponosni mož se je vrnil domov strahovito razočaran in jezen na vse belce. Položaj v Abesinjii je zdaj tak, da se krivda za vse pripisuje bel cem, pa naj se že zgodi karkoli. Seveda pa ravno to lahkomiselno na ziranje lahko postane za Abesince usodno, saj je jasno, da se ne bodo mogli dolgo upirati, ako se ne bodo zavedli napak, ki jih delajo, in jih ne bodo odstranili, že itak je tehnič na stran abesinske vojske več ko ne zadostna, strategija vse prej ko moderna. Ako pa se bo še nadaljevala medsebojna ljubosumnost mogočni-kov, ki se često izrodi v škodoželjnost, če jo ta ali oni od Italijanov izkupi, potem seveda tehnično iz-borno opremljene, dolyo disciplinirane in enotno vodene italijanske čete ne bodo imele težkega posla. Zveza narodov, marveč je s svoje strani postavil sledeče zahteve: Če hočejo Abesinci mir, se morejo najprej obrniti na vrhovno poveljništvo italijanskih čet v Vzhodni Afriki, nakar bi se mirovna pogajanja nadaljevala v švicarskem mestu Ouchyu. V ta pogajanja se Zveza narodov ne sme vmešati, pač. pa je Italija pripravljena ženevsko organizacijo sproti obveščati o poteku razgovorov z abesinskimi zastopniki. Če Zveza narodov vse to sprejme, bo Italija pozneje sodelovala z njo, v nasprotnem slučaju pa, in še posebno, če bi se v Ženevi odločili za poostritev sankcij, bo nastala velika nevarnost za mir. In v zvezi s temi zahtevami je čitati po italijanskih listih pri krite in odkrite grožnje. "Gior-nale d'Italia", ki je poluradno glasilo fašistične vlade, trdi, da je izmed vseh evropskih držav Italija najbolj pripravljena za vojno ter da bi bilo vsako postopanje proti Italiji zelo nevar 110 za vsakega in celo za Angleže. Skratka: Mlissolinj zahteva, da mu Zveza narodov prepusti Abesinijo na milost in nemilost. Smatra jo za svoj vojni plen ter si pridržuje pravico, da jo po svoji mili volji izmrcvari. Seveda so Abesinci te zahteve takoj zavrnili. Izjavljajo sicer, da so pripravljeni začeti pogajanja, vendar pa le v okviru Zveze narodov ter v skladu v/ njenimi načeli. Poleg tega pa zagotavljajo, da italijanska poročila o razsulu abesinske armáde nikakor ne odgovarjajo resnici; neguš da ima svojo vojsko še v popolni oblasti, le vojnega ma teriala nima dovolj in pred vsem mu primanjkuje plinskih mask za svoje vojščake, ki so se baš radi tega morali umikati pred Italijani, ki so v zadnjih bojih uporabljali hude strupene pline, dasi bi tega po mednarodnih do govorih ne smeli. Neguš upa, da bo kmalu nastopila doba velikih nalivov, ki bodo popolnoma zaustavili italijansko prodiranje. Ta čas pa bo uporabil za to. da svojo vojsko preskrbi s potrebnim vojnim materialom. Pa tudi Zveza narodov ne mo re sprejeti Mussolinijevih zahtev, ako si noče sama sebi zadeti smrtnega udarca. In ker se, na drugi strani, zavoljo nesporazu mljenj med Francozi iri Angleži, ne more odločiti za resnejši nastop proti Italijanom, ji ,pač tudi sedaj drugega ne bo pre-ostajalo, nego da se ponovno vda svojemu že prirojenemu cin carfenju. Ali je položaj v Afriki res tako hud za Abesince, kakor to zagotavljajo Italijani, ki vodijo vojno ne samo s kanoni, plini in letali, marveč tudi z veliko propagando v tisku, tega ni mogoče z gotovostjo trditi. Iz Lon dona prihaja vest; da nameravajo tamošnji kapitalisti posoditi negušu svojega pol milijona funtov šterlingov. Angleži pa bi denarja prav gotovo ne dali iz rok, ako bi bili prepričani, da je vse res, kar Italijani trobijo v svet. Znano je, da je Anglija najbolj naganjala Zvezo narodov za nastop proti Italiji. Dosedanje sankcije niso obrodile nobenega uspeha, ki bi bil praktične ga pomena za Abesince in njiho VELIK PROCES V RIMU Pred posebnim fašističnim tribu-nalom se je vršil velik proces proti skupini italijanskih intelektualcev iz Piemonta, katere je. tajna fašistična policija "OVRA" obtožila, da rovarijo proti režimu. Med obtoženimi so' razni zdravniki, odvetniki in učitelji. Razdeljevali da so baje po Severni Italiji letake, v katerih so hujskali ljudi proti Mussolinije-vi strahovladi. Imena obtožencev oblasti niso .-¡po ročile v javnost, pač pa so novinarji izvedeli, da so bile kazni, ki jih je izrekel črni tribunal, prav težke. Glavni obtoženec je bil obsojen na ,15 let ječe, nekatere so poslali v konfinacijo in le par jih je bilo 0- ve angleške prijatelje, poostritvi kazenskih ukrepov proti Mu-ssohmjevemu režimu se pa pro-tivijo Francozi. Na ta način izgleda, da bo morala Anglija doživeti hud in nad vse neprijeten neuspeh. Mnogi pa menijo, da se Angleži ne bodo kar tako vda h v usodo, marveč da bodo ma-gari sami nastopili proti Italiji m, če bi bilo treba, tudi z orožjem. Zato so v zadnjem času po listih mnogo pisali o ponovno naraščajoči napetosti v odnosa-jih med Rimom in Londonom in so tudi takšni, 'ki trdijo, da bodo nastali v Evropi še hudi zaplet- Ijaj.i. Vendar pa je vse to še v jih rokah in pa. . . v ski h. Nezadovoljstvo v Italiji Novinar Giovanni Giglio, posebni po ročevalec angleškega lista Daily Herald"; ki je bil izgnan iz Italije, je objavil obširno poročilo o položaju v deželi, kateri vlada Mu ssolinijev režim. Giglio trdi, da je odpor proti fašizmu vedno večji, da je ljudstvo že vsega sito ter da ga tudi nič ne brigajo zmage v Afriki. "Italijani se dobro zavedajo", piše omenjeni novinar, "da bo Italija radi vojne, pa naj se ta zaključi kakorkoli, strahovito obubožana ter da svojih dvajset let ne be mogla skoro nič izvažati". Veliko nezadovoljstvo vlada zaradi hude draginje, ki posebno močno pritiska revne sloje. Mnogo novih spopadov med Rusi ter Japonci in Mandžurci se je spet dogodilo na rusko-mandžurski meji, kjer postaja položaj od tedna do tedna bolj napet. V New Yorku je preminul 74 letni kirurg Coley, ki je tekom svojega življenja izvršil več ko 17.000 o I Nemške čete ao vkorakale v Koeln, v istem času, ko je Hitler razvelja vil lokarnsko pogodbo, RAZNE VESTI NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In aa celo Isto 9 arg. 5^—, za pol lata 2.50. • Za drufl» dežele 2.60 U8A-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH ■■■■■■■■DroramraEBsszB 10 milijonov frankov je skušal izsiliti neki Elsen od belgijskega kralja Leopolda III., kateremu je s tem namenom pisal grozilno pismo ter mu naročil, kam naj prinese denar. Moža so spravili pod ključ, pa najbrž ni pri čisti pameti. Obesili so na Angleškem 36 letno Doroteo Nancy Waddinghamovo, ki je zíastrupila I neko bolnico, da bi prej po njej podedovala. Wadding-hamova zapušča pet otrok. V tekočem stoletju so usmrtili na Angleš-kem že deset zločink. Turčija si hoče zagotoviti pravico do utrjevanja Dardanelov, pa je v to svrho začela z diplomatsko akcijo, ki jo podpirajo tudi Rusija in Mala antanta. Peto obletnico republike so pro-slayljali v torek na španskem. V Madridu se je vršila velika vojaška parada, kateri je prisostvoval tudi predsednik ljudovlade. Blizu predsedniške tribune je eksplodirala petarda, ki pa drugega ni povzročila, razen mnogo strahu. V Londona so se sestali zastopniki generalnih štabov Anglije, Francije in Belgije, ki razpravljajo o skupnem nastopu za slučaj, da bi Nemčija vdrla na Francosko ali v Belgijo. Devet italijanskih letal je krožilo v ponedeljek nad Addis Abebo ter poplavilo mesto z letaki, v katerih je rečeno: "Vaše mesto bi mi lahko spremenili v kup pepela; tega pa ne storimo, ke smo prepričani, da se zavedate, kakšen je položaj". — Moč no pa so ^bombardirali Italijani, prav na Veliko noč, Sassabaneh in Uarra Hailu. V Atenah je nenadoma umrl predsednik grške vlade dr. Konstantin Demerhis. Za novega načelnika kabineta je bil imenovan vojni minister Metaksas. Umrl je v Londonu nemški poslanik pri langleški vladi baron von Hoesch. štev. 126 Veliko posojilo namerava najeti abesinska vlada na Angleškem. Pogajanja so baje že dobro napredovala in dobe Etiopci denar, ki ga nujno rabijo za vojni material. Če je to res, pomeni pač, da Angleži še niso popolnoma prepričani o končni zmagi Italijanov. Makoto Saito, bivši japonski predsednik, ki je bil tekom zadnjega u-pora v Tokiju, proglašen za umorjenega Bivšega predsednika Callesa so izgnali iz Mehike, ker je deloval proti vladi. Calles trdi, da podpira sedanja vlada komuniste, ki si pri-v Mehiki uvedli diktaturo proletariata. EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES), 18, APRILA 1936 «ran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Ameriški dan V torek, 14. t. m., so po vseh ameriških državah proslavljali takozva-ni "ameriški dan", ki je posvečen širjenju vseameriške vzajemnosti. Kakor v drugih deželah novega sveta, tako so se tudi v Argentiniji vršile na ta dan razne slovesnosti in so učitelji in profesorji na vseh šolah predavali mlademu rodu o ciljih in pomenu panamerikanizma. Konstituiranje poslanske zbornice Prihodnjo soboto se sestane poslanska zbornica na pripravljalno z a sedanje, na katerem se bodo vključili novoizvoljeni poslanci ter si bo zbornica izbrala enega predsednika in dva podpredsednika. Kakšen bo položaj v novi zbornici, tega za sedaj še ni mogoče vedeti. Ravnovesje med vladnimi skupinami in opozicijo je tako veliko, da bo do o večini odločali glasovi nekaterih neodvisnih poslancev. Proti reakciji Odbor za pomoč žrtvam fašizma priravlja velik protifašistični shod, na katerem bodo sodelovale delavske, dijaške in učiteljske organizacije, kojih zastopniki bodo, s svojega stališča, razpravljati o miru, reakciji in fašizmu ter se potegovali za volilno svobodo. Težka letalska nesreča Preteklo nedeljo se je spet dogodila težka letalska nesreča, v kateri so štirje letalci zgubili življenje. 0-krog polštirih popoldne sta trčila nad letališčem Presidente Rivada-via, pri Seis de Setiembre, letalo Waco. katero je vodil G. Udaondo, spremljan od pilota D. Aguirreja, ter letalo Fleet, v katerem sta se nahajala pilot José Bisio ter učenec L. B. Burgos. Waco je zadel v zadnji del Fleeta, in sicer v višini kakšnih 80 metrov, pa sta obe letali takoj padli ter se raztreščili ha tleh. Ko so prihiteli ljudje, so bili že vsi štirje letalci mrtvi. Nesrečo je pripisovati dejstvu, da sta aviona letela v smeri proti soln-cu in nista pilota zapazila nevarnosti, k: sta oba hkratu hotela pristati na letališču. Pritlikavi dunajski pevci Dunajski otroški pevski zbor, ki ga tvori osemnajst pritlikavih pevcev pod vodstvom dr. Gruberja, je v soboto nastopil prvi krat v Colóriu in sicer tako posrečeno, da ga kritiki ne morejo prehvaliti. Nič manjši uspeh niso želi tudi naslednji na stopi dunajskih slavčkov. v V V '^"VVV Prebivalstvo Buenos Airesa O gibanju prebivalstva glavnega mesta republike prinaša zadnja številka občinskega statističnega bule-tina naslednje podatké, nanašajoče se na november lanskega leta: Dne 1. novembra 1935 je štel Bue nos Aires 2.245.265 duš; naravni pri rastek je znašal tekom meseca 1.217 prebivalcev in priselilo se jih je 1.195, tako da je živelo dne 30. novembra v mestu 2.247.677 oseb. Rojstev je bilo v istem mesecu 3.318, porok 1.596, smrti pa 2.101. Za ceste Vlada je izdelala nov načrt za gradnjo cest v dobi od 1936 do 1944 ki določa, da bo država potrošila v to svrho 300 milijonov pesov. Zadev ni dekret je bil že predložen državnemu predsedniku v podpis. Avstrijska propaganda za tujski promet Kot poseben odposlanec avstrijske vlade je prispel v Buenos Aires dr. Evgen Ehrman Ewart, da bo tukajšnje petične ljudi, ki ljubijo turizem, navduševal za naravne in dru ge krasote avstrijske republike. Mu dil so bo tu poldrug mesec v Buenos Airesu ter bo ta čas delal propagando s predavanji v dvoranah in v radiu ter z objavljanjem člankov v listih in revijah. Dr. Ehrman Ewart pozna tukajšnje prilike in krajevni jezik, ker je že več let živel v Argentiniji. Kar se naravnih krasot tiče, Jugoslavija prav gotovo nič ne zaostaja za Avstrijo, glede ugodnih cen jo pa gotovo mnogo nadkriljuje. Zato bi po vsej priliki bilo prav, ko bi se tudi naše oblasti kdaj pobrigale v tem pogledu ter skušale pritegniti bogate argentinske turiste v naše lepe kraje. , Izvoz se je zmanjal V prvih treh mesecih tekočega leta je Argentinija izvozila za okroglih 410 milijonov pesov blaga, do-čim je lani znašala vrednost izvoza, v isti dobi, priblično 438 milijonov pesov, tako da se je izvoz letos zmanjšal' za svojih 28 milijonov. Tudi količinsko se je izvoz znižal od,.4.265 tisoč ton na 3.413 tisoč. Z našega poslaništva Kr. poslaništvo v Buenos Airesu (Charcas 1705) poziva izseljenca Franca Avseca, mizarja, rojenega leta 1897, doma iz Rake, srez Krško, naj sporoči na gornji naslov svoje sedanje bivališče. Prav tako se naproša za sporočitev naslova omenjenega izseljenca vsak, ki bi mu bilo Avsecovo bivališče znano. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem • sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVI JONOM! Z POŠTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje N1KAKIH POTEŽKOČ Naše uradne ure: od 8 1 [2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1|2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjenje! Tok ga je ubil Prejšnji petek zjutraj se je dogodila v elektrarni podzemeljske železnice Chadopyf, ki se nahaja na postaji Independencija, težka nesreča, katere žrtev je postal primorski priseljenec Dominik Hrvatin, «tar 53 let, poročen ter stanujoč v ulici Blandengues 3580. Zaposlen je bil kot delavec na o-menjeni postaji pri čiščenju strojev. Usodnega jutra je bil odšel po o-pravkih v eno izmed kabin, pa se je, po nesreči, doteknil žive od 1.650 voltov napetosti. Tok ga je takoj u-bil. Žalostna usoda nesrečnega rojaka Je že tako na tem žalostnem sjvetu, da nesreča človeka le nerada zapusti, ko ga enkrat začne preganjati. — Cen j. čitatelji Novega lista se Vodo še spominjali, da smo pred več tedni ]x>ročali o hudi nezgodi, ki se je pripetila rojaku Jožefu Boškoviču v Ba liiji Blanki. Pri delu se mu je razlir la po obrazu in telesu velika količina žveplene kisline, ki mu je obraz in roke tako ožgala, da so mu dobesedno slekli kožo, poleg tega pa mu je tudi močno poškodovala vid ter je posebno eno oko hudo prizadeto. Pred prazniki je bil v Buenos Airesu ter nas je obiskal. Pravil nam je, da namerava povrniti se v domovino, v Brežice, odkoder je doma, in kjer ima ženo, petero nepreskrbljenih o-trok in pa staro mater. Tujina je pač mačeha in odvrača vsakega priseljenca, ko ni več sposoben za delo. S tem pa preizkušenj še ni bilo konec. Prejeli smo te dni pasmo, v katerem nam sporoča: "Kakor sem vam pravil, sem se pripravljal, da grem domov. Bilo je to zame, tukaj, veliko veselje, pa še večje veselje je bilo najbrž za mojo družino, tam preko morja. Pa dobim baš za Veliko noč pismo od pestre in sliko r mojih petero otrok, njihova mati, oziroma moja žena pa — na mrtvaškem odru! Nepopisna žalost in obup se lotevata človeka, ko ga takšne nesreče obiskujejo, saj mora ob pamet priti spričo takšnih preizkušenj. še ta teden mislim priti v Buenos Aires,, da p.reskrbim čim prej vse potrebno za povratek, ker so re-vi.ee — moji otroci — ostali brez o-četa in brez matere--" S težko preizkušanim rojakom globoko sočuvstvujemo in mu izreka mo iskreno sožalje. Novi priseljenci BANCO GERMANICO de la Ame rica del Sud naznanja vsem intere-siranim ter čitateljem tega ugledne ga lista, da z motornikom "OCEA-NIO", ki je odšla iz Trsta dne 2. t. m. in katere prihod je naznanjen za dne 20. aprila dopoldne, potujejo, med ostalimi potniki III. razreda, tudi sledeče naše rojakinje in rojaki, za katere so bile ladjiske prevoznice nabavljene pri gori ime novanem bančnem zavodu: Šušterčič Aloiz iz Velikega Dola pri Komnu, Komel August in Josip iz Kromberga pri Gorici, Kreševič Josip in Karla iz Račic pri Novem gradu, Jurman Alcidalia in hčerka Teresa Marija iz Svetega Petra pri Čedadu, )3minčič Dinko Božina iz Premude, Dalmacija, Kožuh Emilija iz Oseka pri Šempasu, Stocco O-liva, Marija, Valter in Alojz iz Fur lanije, Toffanetti Domenika in Denis iz Tiróla. KROJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke* kakor tudi vsake vrste moškega perila. Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) Igralec Charlie Chaplin, pisateljica Shirland Quin in svetovnoznani pi satelj Bernard Shaw, na oddihu v Honolulu * ti * ti * ti Poglavje o vinu V imenu "Preiskovalcev vina" — nam piše neki rojak: "V zadnjem listu poročate, da je vinski odbor pozval vinorejce, naj za radi vinske krize uničijo en del svojih trt, da bi se trgovina z vinom izboljšala. Meni pa se zdi, da bi bilo ravno narobe prav: treba bi bilo uničiti vse tovarne, ki pridelujejo vino iz vode, quebracha, raznih barvil in špiritov. — Ako naj bi se vinska trgovina izboljšala, bi bilo treba dati delavcem boljšega zaslužka ter poskrbeti, da bi se vino ne delalo iz vode. / "Jaz ga v šestih mesecih nispm izpil niti dva litra; prvič nimam denarja, da bi ga kupil, in drugič bi ga ne kupoval, tudi ko bi denar imel. Za vsakogar je bolje, da izpije koza ree čiste vode nego pa takega vina, kakor ga razprodajo mnoge tovarne. "Trt pa po mojem mnenju bi ne bilo preveč, t udi ko bi jih še toliko nasadili, saj bi vsakdo rad izpil kozarček vina, ali pa dva, na dan — seveda pa res pravega vina, takšnega, ki je v resnici iz grozdja. Trgovcem to najbrž ne gre v račun, ker hočejo pri centavu zaslužiti peso." To je že stara pesem. Takšnim, ki pravijo, da je vina preveč, so ugledni listi, in med njimi na pr. tudi La Prensp, že več krat jasno povedali svoje mnenje: kapljica v Argentiniji, vsaj tista, ki prihaja na mize nas, povprečnih zemljanov, je bolj hudičeva nego božja — in sicer ne po krivdi trte, marveč po zaslugi brezvestnih lumpov, ki jim je zdravje svojega bližnjega deveta briga in drugega ne poznajo ko lasten dobiček. Ustanovljena je bila že pred leti tudi neka policija za nadziranje vina ampak-- Zato je poraba vina v Argentiniji mnogo manjša nego bi bila tedaj, ko-bi človek vedel, da pije res vino "de puro zumo de uva". Tako pa ni čudno, da je v vinski trgovini kriza, ki bi bila gotovo še večja, ko bi v Argen tiniji ne bilo — Slovencev! Z nami pa imajo ■ fabrikanti "hudičeve kapljice" precejšnjo srečo-- "Sluga dveh gospodov" Ne pozabite, da uprizori dramski odsek "Tabora", in sicer prvo nedeljo v maju, Goldonijevo .komedijo "Sluga dveh gospodov", ki že drugo stoletje zabava ljudstva vseh večjih narodov. Da bo uprizoritev dobra, tega ni treba še posebej nagla-šati, saj je "Taborov" dramski odsek našemu občinstvu že dobro znan. Na prireditvi bo pa tudi mnogo lepega petja in nastopi tudi zbor de votovskega društva. * CERKVENI VESTNIK Zelo lepo je bilo nfi velikonočno ne deljo pri slovenski maši. Da še nikoli ni bilo v cerkvi toliko Slovencev zbra nih v Buenos Airesu, tako drugi povedo. Jaz sem pa tudi videl, da je bilo pri maši kakih 400 oseb, pri popoldanski službi božji pa kakih 200. Posebno lepo je bilo sprfejeto petje. In naj dam pevcem tudi jaz hvaležno priznanje za trud in žrtev, s katero so prihajali k vajam in za pesmice, ki so nam jih tako lepo zapeli, da je vstajala pred nami Velika noč domače zemlje in nam je prihajalo kar toplo v srce. Le to prošnjo naj še pristavim, da bi se dali slišati in videti še velikokrat ali pa kar vsako nedeljo. Gospodu Cirilu pa še prav posebej toplo zahvalo za trud, skrb, Ijubezén in vnemo, s katero se tako uspešno prizadeva za božjo čast. Na belo nedeljo je služba božja po navadi. Le potrudite se in pridite. Ime ima ta dan po tem, ker so v prvih časih novokrščenci, ki so prejeli sv. krat na veliko soboto, nosili do te ga dne belo obleko. V tem času, ki je za sveti krst posebno primeren, so tu di tri Slovenčice prejele zakrament sv. krsta. In to na samo velikonoč popoldne v cerkvi sv. Neže na Ava.-los. Bile so to Humarjeva Sonja-Jo-žiea in dvojčki Diana-Cilka ter Lidi-ja-Ivana Podgornikovi. Na sv. Jožefa dan smo pa Trampuževim krstili ma lega Janezka v cerkvi sv. Antona v Caseros. V petek je god sv. Jurija, mučen-ca, ki je v domovini znanilec pomladi. V soboto pa je god sv. Marka e-vangelista. Zopet se oglašam s prošnjo, da čim preje poravnate naročnino za "Duhovno življenje". Samo en peso znaša. Kar bo kdo plačal čez to bom pa hvaležno sprejel za tiskovni sklad. Nekateri so še za nazaj dolžni. Prosim, da tudi tisto urede. 18. aprila se preselim v župnišče sv. Antona, CASEROS 2780, ali, kadar je tam zaprto, Labardón 64. Telefon Corrales 61—1073. Doma sem navadno do 2. pop. in od 7 zvečer dalje. Hladnih Janez. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud Iz Ville Devoto G. P. D. S. bo praznovalo 24. maja svojo prvo obletnico v "Novem domu". Spored prireditve se objavi pravočasno. Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila In preuredbe v»s«h v r »It Velika izbora modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Ba. Alre« ti * ti ★ ti SMRTNA KOSA V sredo ob 2. uri ponoči je pretfj' nula, v bolnišnici Rawson, roja^1' nja Matilda Požar, roj. Penko, Koč pri Postojni. Podlegla je tež*' operaciji. Pogreb se je vršil v četrtek °b 4. uri pop. ob veliki udeležbi ¡^ rodnikov, prijateljev in znancev ^ "Chacariti". Ob grobu so pevci društva bir" zapeli — "Vigred". Pokojnica je prišla pred 6 leti " Argentinijo ter zapušča tu «o-Franca, sestro Justino in več dra' gih sorodnikov. Možu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje! DNE 18. i IN 19, A P R I A VELIKO TEKMOVANJA NA KEGLJE v gostilni "PRI PUŠKI" Donato Alvarez 2251 Nagrade: 1 funt sterling — Pujs«" — 1 zaboj piva — 2 butiljki vermu^ Pridite in boste dobro postreže»1. Udeležite se tekmovanja! lastn^ NAROČITE SE N¿ "Novi list11 Krojaški mojster Dipl. v Buenos AirC3U Izdeluje obleke po novejšem kroju, iz ti*)' t,»' po boljšega blaga tef nizki ceni JOSIP FAGAT^ SOLIS 1235 (blizu Constitución»' U. T. 23—1696 TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ ^ Specializirana v vseh vr®j» mozaika — Imitacije marmo" Koncesijonar portlandsk«0a cementa "SAN MABTlN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJ ALA Añasco 2783 U. T. 59-l^j BS. AIRES Postaja Pater»11 Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno PoC*je*£ za mesto in na vse strani žele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL l*76 Višina Dorrego 00° U. T. 54 Darwin 5172 in 20 KROJAČ Izvriujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od 9 53 do 120. Hlaie,^ev3n^ od $ 10—28'. Delo prvovrstno* Blago 1* najboljilh tovarn. Olajiave P MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) __ U. T- NOVI LIST 1 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD == VESTI IZ DOMOVINE POPLAVE V prvih dneh marca so v mnogih ^ajih Jugoslavije imeli več dni za-velike nalive, pa so radi teSa nastale velike povodnji. Mnc-vasi, zlasti v Sloveniji in v Bo-sni. je pod vodo in so se morali premici umakniti na višje ležeče kra Je- Na tisoče hektarjev zemlje je pod v°do in v nekaterih vaseh ob mad-iarski meji je voda zrušila več hiš. ZENA UBILA MOŽA ^ Radizelu v župniji Slivnica pri 'Priboru je ¿5 letna žena posestni-Kučerja s kolom, ki služi kot za-tal1 vrat, ubila svojega moža Jože-Ručer. Žena je živela že dve leti er>a od moža. Do uboja je prišlo, je v nedeljo, dne 8. marca, pri-tnož pijan razgrajat v ženino sta lOV: anje. ^Ovi VOJNI MINISTER O ^GOSLOVANSKI VOJSKI ^ekom razprave o proračunu voj-e8a ministrstva je gen. Mari.č ,ivkoviúev naslednik v Stojadinovi-6111 kabinetu, imel govor, v kate-te,tl je dejal, med drugim: kraljevina Jugoslavija živi na ijf^ko povedano v téh-le razmerah: ie mlada država, ki se konsoli-lt4 in razvija: Njen zemljepisno-'ttateški in mednarodno-politični po ,0žai je delikaten. Njene meje so 'azmerno zelo dolge in večinoma >0K !Vte i" od prirode nezavarovane. "e to nam glede na druge države *'&ga potrebo, da imamo zadosti '""ino, prav za prav številčno in mo ^no čim močnejšo in čim bolje j^tno opremljeno vojaško silo, da *o zavarujemo mirno in neovi-življenje našega naroda in na-te^®k naše države. (Splošno in dol Žotrajno odobravanje.) soglasju z našimi potrebami in Merami imamo že sedaj dovolj ^no in dobro organizirano vojaš-u silo (dolgotrajno odobravanje in kliki; živela vojska!). Toda za nje , vzdržanje in opremo z vsemi sodimi sredstvi, ki so zelo številč- . ln draga, je treba prenašati tu Ustrezajoče gmotne žrtve. Brez zlasti g ^ žrtev ni mogoče izhajati, Sedaj, ko se po vsem svetu poja ¡)a strahovita oboroževalna tekma , Hma v opremi vojaške sile s četa popolnejšimi sredstvi. U smislu prejšnjega in v mejah j 'h možnosti, je sestavljen tudi ta ^'og našega vojaškega proraču " ^akor ste blagovodili videti, zna Proračunski predlog za vojsko in Vrico za leto 1936-37 2.309,000-k ^in. Napram prejšnjemu prora-je zvišan stvarno samo za 51 nj'^lov Din. Če pa odbijemo 60 'lotiov za izplačilo voznin na dr-tj1^ železnicih in parnikih, kar ijjj^eni neke nove potrebe, tedaj Ve«ii 9 aj4> da predloženi proračun ni , dosedanjega ter je celo za ^"ijonov manjši t aler¡jalne žrtve, ki jih doprina a l!a*od in država za našo vojsko pomenijo neobhodno U^ai prispevek za našo varnost U yojska in mornarica pa bo s iiH lu. «hotnim zavarovanjem tudi v 4 «uječa, zanesljiva in sposob i atiilka naše zemlje in naroda j^^^Uša šola za rodoljubno vzga naše mladine. JAKI!! živcu v znani restavraciji, bost« n&jbolj§e postreženi. ALl§ČE SLOVENCEV. prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča. — Sobe 2a Prenočišče prenovljene in na novo opremljene. se priporoča lastnik £RNAL EMIL ŽIVEC Osorio 5086 ZVEZA LJUBLJANE S SUŠAKOM Z odlokom od 11. marca t. 1. je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen odredil ustanovitev tehničnega odbora, ki bo začrtal novo cesto, katera bo vodila iz Ljubljane na Su-šak. Tako bo glavno mesto Slovenije končno prišlo do udobne zveze z morjem, kot si jo je že dolgo želelo. S pomočjo države se bo ta cesta začela graditi po vsej priliki že leto?. Zveza Ljubljane s Sušakom bo merila 119 km in stroški so proraču-nani na 110 do 120 milijonov dinarjev. NENAVADNA TATVINA Vje mogoče reči so bile že ukrade ne, slišalo se pa ni do sedaj menda še, da bi bili zvonovi iz zvonika u-kradcni. To pa se je zgodilo zadnji čas v Stražišču pri Kranju. Ob vznožju Šmarjetne gore je grad Št. Peter, nekoliko višje pod gozdom na samem pa kapela sv. Petra. Oboje je lastnina vlad. svetnika Otona De-tele, graščaka v Preddvoru. V zvoniku te kapele sta visela dva zvona, težka oba okrog 100 kg. Večji, z h, je iz 1. 1752; manjši, z glasom g. iz 1. 1532. Zadnji je bil posebno zanimiv vsled svoje starosti in oblike. Napis na njem ."Gott dem Herrn" priča, da so ga dali vliti luteranski gospodarji gradu Št. Peter. Zvonilo se je z njima le parkrat v letu. Pred nekaj dnevi je pa opazil oskrbnik gradu, da zvonov ni več v zvoniku; le železni kemblji so še ostali. V bližini so našli dolgo lestvico in vrv, katerih so se posluževali neznani uz moviči. Oboje, lestva in vrv, sta bili ukradeni pri dveh hišah v vasi. PERČEVIČ SE JE SPRAVIL NA VARNO Znani avstrijski polkovnik Ivan Perčevič, ki je v zastopstvu Paveli-ča nadziral teroriste na Janka pusti .in izžrebal marsejske morilce ter bil zato od sodišča v Aixu v kon-tumaciji obsojen na smrt, je pobegnil iz Avstrije in skrivaj odpotoval v Italijo, kjer se sestane s Pa veličem in ostalimi na smrt obsojenimi zaplečniki marsejskih morilcev. Avstrijska vlada ga je poprej ščitila in se je postavila na stališče, da je nedolžen ter da mu ni mogoče dokazati nobene krivde. Sedaj p'J obsodbi v Aixu pa se je položaj znat no spremenil. Ker išče Avstrija baš sedaj podpore Francije, tudi ne bi mogla več nasprotovati zahtevi po izročitvi tega zločinca. Avstrijska vlada je imela sejo, na kateri je raz pravljala o vsem tem postavila se je na stališče, da jo vse skupaj nič ne briga, ker da je Perčevič madžarski državljan in da njegovo biva nje v Avstriji uradno ni prijavljeno. Ves Dunaj pa je vedel, da je sta noval Perčevič že celo vrsto let na Dunaju v Reiserstrasse. Takoj po seji je bil Perčevič obveščen, naj nemudoma odpotuje, da ne bo povzročal neprijetnosti avstrijski vla di. Perčevič se je temu pozivu od zval in je "skrivaj" odpotoval v I talijo. POTOPLJENE LADJE V DONAVI Med svetovno vojno je srbska ar-tiljerija potopila več avstrijskih bro dov v Donavi in Savi v okolici Ze-muna. Neki ribiči so te dni v vrbju nekega dunavskega otoka opazili ladijski dimnik, ki je štrlel iz. vode. Preiskava je ugotovila, da leži v strugi velika oklopnica avstro-ogrs-ke donavske mornarice, ki se je potopila med neko bitko pred 18 leti in je bila baje največja vojna ladja, ki je kdaj pula po Donavi. Notranjost ladje je po vsej priliki nepoškodovana, ker je obdana z jeklenimi oklepi. Ko se bo vodovje Donave znižalo, bodo skušali ladjo dvigniti. Na tem področju je potopljenih okrog 20 vojnih, tovornih in potniških ladij vseh vrst in veličin ter okrog 340 šlepov. Nekaj šlepov so že lani dvignili iz struge pri Zemunu. Iz savske struge dvigajo tudi dele železnega mostu, ki je nekdaj vezal Zemun z Beogradom. Veliki sestavni deli tega porušenega mostu so nevarni za promet. NOVA POSTAJA Na progi Kamnik—Ljubljana dobijo v kratkem novo postajico in si cer med sedanjo postajico Černuče in Trzin. S tem bo jako ustreženo večini prebivalcev černuč, ki bodo imeli mnogo bližje do novepostajice, z izjemo nekaterih, ki pa tudi do postajice Ježice, katera je na drugi strani železniškega mostu, ne bodo imeli mnogo bližje do nove postaje, jo sedanjo postajico černnče opusti ti iz razloga, ker sta postajici Ježi-ca in černuče preveč blizu in pa zaradi hudega vzpona proge od čer nuč proti Kamniku, ker se je mora', vlak ustavljati ravno pod njim VESTI S PRIMORSKEGA Nove afriške žrtve V bitki pri Tembienu je padel Vik tor Kozlovič iz Buj. Staršem je sani maršal Badoglio poslal sožalno brzojavko. . V bojih, ki so se vršili v krajini šire, na severni abesinski fronti, je. padel topničar Josip Božič iz Vipave, kateri je služil pri 18. polku. Pri Kara Amba je obležal na bojišču narednik Franc Bajt, doma iz Ponikve pri Sv. Luciji. Padel je 27. februarja. Umrl je na bojišču tudi Istran I-van Vitek, star 23 let, doma iz Krnice. Služil je v miliški diviziji "28 di Ottobre". Fašistične organizacije so priredile razne komemoracije teh žrtev. Za padlima Viktorjem Coljo in Valentinom Habetom se fašistične ce remonije še nadaljujejo. Kmetje morajo peti del vinskega pridelka odstopiti vladi Trst, marca 1936. - V uradnem listu "Gazzetta Ufficiale" od 1. februarja t. 1. je bil objavljen kraljevi dekret, zakon od 9. januarja 1936, štev. 81, ki pomeni zopet hud udarec za naše itak že gospodarsko povsem uničene kmetovalce v Julijski Krajini. Po tem zakonu, ki ga je minister za poljedelstvo in gozdarstvo že predložil senatu za pretvorbo v za kon, bodo morali vsi vinogradniki odstopiti sorazmeren del vinskega pridelka iz leta 1.935 za destilacijo v špirit. Dasi je vsakemu otroku jasno, da hoče fašistična vlada na ta način vsaj delo nadomeščati bencin, čigar uvoz utegnejo poostrene sankcije docela onemogočiti, ki ga pa tudi drugače sedaj Italija le z največjo težavo plačuje, je fašistična vlada utemeljila tu ukrep z navidezno veliko skrbjo za vinograde, češ da izredni vinski pridelek iz leta 1935 zahteva -"nujno in absolutno rešitev". Ker je vina preveč, za domačo rabo, ga je treba'pač destilirati v špirit. Vlada je tako iz potrebe znala napraviti čednost: Pod pretvezo, da skrbi za dobrobit kmeta, mu kratkomalo* ukrade njegov vinski pridelek da se tako deloma obvaruje pred učinki sankcij. Vprašanje pa je, kako bo to prenesel vinogradnik, zlasti naš vinogradnik v Brdih, v Vipavi, na Krasu in v Istri. Poljedelski minister Rossoni je že 3. februarja določil termin za prijavo vinskih zalog. Rok je bil izredno kratek, kajti v teku enega tedna po objavi, namreč najkasneje do 10. febiuarja so morali vinogradniki pri javiti množino vina na posebnih for mularjih. Ker je bil rok vendar prekratek, ga je minister polajšal do 16. februarja. Od prijave so bili o-proščeni samo oni, ki imajo manj kakor deset hektolitrov. Drugi smejo po nakladni interpretaciji, ki pa je izšla šele 12. februarja, ko so naši kmetje že oddali svoje prijave, odšteti za. vsakega družinskega člana po en hektoliter. Kdor ni v določenem roku predložil prijave ali je dal napačne podatke, se bo kaznoval z globo do 3000 lir. Še večja kazen je previdena za one, ki so sicer pravilno prijavili vinskp zalogo, a bi se kakorkoli skušali odtegniti obvezni odstopitvi določene mno žine vina, namreč globa do 500 lir in zapor do šest mesecev... Za naše vinogradnike je udar tem hujši, ker niso do danes radi splošne gospodar ske krize, utegnili prodati niti najmanjšega dela svojega pridelka, tako da se jim bo določila množina vina, ki jo morajo odstopiti, po celotnem pridelku. Poljedelski minister ni še odmeril, koliki del vinske zaloge se mora odstopiti za destilacijo. Vsaj v u-radnem listu ni bila še razglašena taka naredba. Toda splošno znano je, že da bo vlada zahtevala petino (20 ojo) vinske zaloge in da bo plačala liter vina, ki ima predpisani od stotek alkohola, največ po 30 cente-zimov. Velika beda v Istri Istra ni bila nikoli bogata dežela, takšne revščine, kakor je sedaj zavladala po istrskih vaseh, pa ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Na pa-zirwkem trgu je mogoče kupiti voz drvi za 10 lir. Denarja nikjer ni in poročila iz nekaterih vasi (Grimal-de, Grdega sela, Kaščerege in drugod) zagotavljajo, da je položaj tako obupen, da so mnogi ljudje pri-morani jesti travo, ako nočejo umre ti od gladu. Spričo takšnih prilik je izzvala med prebivalstvom velik val ogorčenja naredba istrskega prefek ta Cimarronija o ponovnem popisu in rekviziciji žita za vojne svrhe. Aretacija v Rimu V Rimu so aretirali Jugoslovanskega državljana Antona Kapunovi ča, slušatelja tamošnje filozofske fa kultete, ki je doma iz Subotice. — Obdolžili so ga, da je med Sloven ci in Hrvati širil slovansko misel ter italijanske vojake jugoslovanske narodnosti nagovarjal, naj ne gredo v vojno proti Abesiniji. Preiskali so mu stanovanje ter našli baje več protifašističnih letakov v slovenskem in hrvatskem jeziku. Trpljenje v Afriki "Istra" objavlja naslednje poročilo iz Bovca: Iz Abesinske fronte se je pred kratkim oglasil domač fant s pismom, katero, kot se zdi, ni bilo cenzurirano in pravi med drugim: "Blagor Vam, ki ne veste, kaj je trpljenje. Kar smatrate Vi za muko, tam daleč doma, je napram našemu trpljenju blaženost. Nahajam se v prvi liniji, kjer preživljam groze, kakršnih Vi niti sanjati ne morete: Ko vdari granata med nas, pleše po zraku zemlja, mešana z deli človeških teles. Kriki ranjenih in pobesnelih vojakov spravijo vse ob pamet.; pomoči in rešitve pa ni od nikoder. Kolikrat sem želel, da bi vdarilo tudi vame, da bi bilo že konec tega pekla. Hrane dobimo toliko, da komaj gazimo. Žeja je še hujša, vode nič, sonce pa žge neusmiljeno. Drugih tropičnih nadlog vam niti ne o-menjam, ker tako nimate pojma o njih. Prosim, pišite mi, kdaj bo konec tega gorja, mi ne vemo popolnoma nič. Saj tudi vol ne ve, zakaj ga peljejo v klavnico. Dolgo sem molčal o teh mukah, a zdaj mi je vse eno, tudi če me u-strelijo, ker pišem, kar ne smem. Prosim povejte drugim, ki bodo še prišli za nami na vrsto, da naj si vsak pomaga, da se izogne tukajšnji grozi. Prosim, pišite mi tolažilno besedo, če se zgodi čudež, da ne podležem. Oh, nikoli več ne bom videl slovenske zemlje!"... Zagonetna smrt slov. mlade- niča Iz Cola poročajo, da so našli v neki grapi Križne gore truplo mlajšega moškega. Po ugotovitvi so dognali, da je mrlič istoveten z 27 letnim Štefanom Božičem iz Gozda pri Co-lu, ki je že pred časom izginil brez vsakega sledu. Bil je skupno z očetom in bratoma ter nekaterimi drugi mi vaščani osumljen vloma v šolo na Gozdu, kot smo to že poročali v eni številki našega lista. V zvezi s tem so se razširile po okolici naj- Nenicem se mudi: iCelo ponoči so francoski * ti & * ú različnejše vesti, vendar pa zago-netka o smrti nesrečnega mladeniča še ni pojasnjena. Obsodba V znani in obširni črnovrški aferi, ki se je 20. januarja t. j. zaključila v Rimu pred posebnim sodiščem kot je naš list v svoji zadnji številki že poročal, je bil takoj ob začetku preiskave aretiran tudi Anton Rejc, 25 let star, doma iz Lomov pri črnem vrhu in nečak težko obsojenega Pivka. Vendar pa, ker mu oblasti niso mogle prav ničesar dokazati, je bil spuščen takoj po zaslišanju. V torek 3. t. m. pa je bil pred goriškim sodiščem v kontumaciji ob sojen na dve leti zapora in na 20.000 lir denarne kazni, češ, da je iz političnih razlogov zbežal čez mejo. Drobne vesti Ivan žele iz Matenje vasi je bil obsojen na šest mesecev zapora in 7.500 lir globe zaradi tihotapstva konj in zoperstavljanja javnim or ganom. Pogojno je bila obsojena od goriškega sodišča na 150 lir globe 50 let na Ivana Nanut, ker da je sinu bra nila hoditi k predvojaškim vajam. V Boljuncu pri Trstu je umrla 85 letna Ivana Oto roj. Zobec. Preminul je v Dolenji vasi pri Se nožečah, v visoki starosti, Anton Jurca, posestnik iz Senožeč. Bil je kmetovalec, a tudi daleč na okrog znan ljubitelj knjig. Radi bega čez mejo je bil obsojen na šest mesecev ječe in 4.000 lir denarne kazni Avgust Ipavec iz Gori ce, star 32 let. Na Sv. Goro pri Gorici namerava jo zgraditi žično' železnico iz Solkana. Stroški za napravo so preračunani na 1 milijon lii;. Vse" pa zavisi od podpore vlade. Petnajstletni Bizjak Stanislav iz Renč se je igral z granato, ki ga je težko ranila. Ravno tako je bil vsled stare granate, ki jo je hotel odpreti, ranjen 17 letni Oskar Simčič iz Bil j, ki so ga morali prepeljati v goriško bolnico in je le malo upanja, da bi okreval. Delniška družba za iskoriščanje premogovnikov v Istri "Arsa", je sklenila dvigniti svojo glavnico od 28,125.000 na 40, 000,000 lir in je v zvezi s tem razpisala natečaj za vpis novih delnic. spravljali težke topove v Koeln, ob meji. £ * * ★ fc * Prvačino je obiskal goriški nadškof Margotti z namenom, da ustoliči novega župnika Ivana Drecog-na. V Spodnji Idriji so zaprli karabi-nerji 34 letnega Feliksa Vončino in 24 letnega Venceslava Pavšiča iz šebrelj radi tihotapstva. Spremembe v tržaškem fašističnem vodstvu Tržaški fašistični zvezni tajnik dr Cario Perúsino se je prijavil kot pro stovoljec za vojno proti Abesincem. Storil je to, kakor razni drugi fašistični veljaki, po vsej priliki na migljaj od zgoraj, ker je treba pač ljudstvu vreči nekoliko peska v oči, vsaj od časa do časa. Perusina bo nadomeščal centurión Emilio Grazioli, ki je bil imenovan za federalnega podtajnika, dočim je bilo odv. Wondrichu, dosedanjemu podtajniku, namenjeno drugo mesto — Dejstvo, da Wondruchu niso pre pustili vodstva fašistične organizacije na Tržaškem, upravičuje razne govorice, ki so se že delj časa širile, da namreč med tržaškimi fašističnimi veljaki ne vlada prevelika slo-ga. Grazioli, sežanski centurión, je znan po vsem Krasu in se je že mno go krat proslavil kot hud in strupen preganjalec Slovencev. KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlngburst 271 dft. 2 (višina ulice Cangallo 3500) L Krojačnico Obiščite L. UŠAJ • Tu boste v vsakem oziru najbolje postreženi GARMENDIA 4973 Aires — Paternal MANJ KO ENO CIGARETO NA DAN (in sicer srednje kakovosti) stane naročnina za Novi list. Ali je to huda žrtev? Odpovejte se dnevno eni cigareti, kar bo Vašemu zdravju koristilo, in naročite se še danes na NOVI LIST, kar Vam ne bo škodovalo! V NEDELJO, 3. MAJA 1936: I. letošnji nastop dobro znanega Taborovega dramskega odseka, ki uprizori velezabavno Goldonijevo veseloigro: it 99 Sluga dveh gospodov Prireditev se bo vršila v znani dvorani ul. Alsina št. 2832 (blizu trga "Plaza Once"). Začetek ob 4.30 popoldne. Sodeluje tudi zbor G.P.D.S. iz Ville Devoto 33660905 Stran 4 NOVI LIST Cv I ZA POUK IN ZABAVO S S UMETNI GUMI Kdo izmed odraslih se ne spominja gospodarstva z nadomestili, su-rogati,' ki je zavoljo blokade osrednjih sil tako cvetelo v času velike vojne? Uvoza iz inostranstva je bilo konec, treba je bilo iskati snovi, ki naj bi nadomestile, kar je bilo od prejšnjega importa za življenje in za nadaljevanje vojne nujno potreb no. Seveda so ostale te snovi večino ma pač le klaverni nadomestki. Posebno trda je predla za kavčuk, ki je postal v dobi motorizacije naravnost neobhodno potreben. Že tak rat so se bavili kemiki z izdelavo umetnega kavčuka in uspelo je tedaj sestaviti tako znani metilni kavčuk, ki je dejal pač dobro gumo, a zelo slabo mehko gumo. Drugače je danes. Na letošnji avtomobilski raz stavi v Berlinu je bilo videti izdelke iz umetnega kavčuka, ki v ničemer ne zaostajajo več za naravnim kavčukom. Umetni kavčuk ni več su rogat v slabem pomenu te besede. V mnogih ozirih naravni kavčuk celo prekaša.. Treba je bilo seveda dolge poti, da smo prispeli do njega. Apno in premog sta njegovi temeljni snovi. V električnem obloku se ti dve sno vi spreminjata v kalcijev kárbit, 'z katerega pridobijo acetilen in iz tega plinasti butadien. S posebno ve-izavo mlolekul te Isnovi ; se dobiva umetni kavčuk, ki prihaja na trg pod imenom "bunav. % 2 Buna prekaša, kakor rečeno, v mnogih ozirih naravni kavčuk. Pred vsem je znatnp trpežnejša od naravne gume in tudi toplota, ki spreminja naravno gumo že pri 80 stop. C v mehko in lepko maso, ji ne pride tako lahko do živega. Isto velja za druge stvari, ki so kakor olje, bencin in druge tekočine, tako zlahka uničevale prejšnjo gumo. 'Buna M.' je zoper'te škodljivke absolutno odporna. Zakaj je A prvi v abecedi To je pojasnil sotrudniku "Science News" astrolog G. Lamsa. Na vzhodu ne krene nihče na pot in nihče ne prime za delo, ne da bi prosil boga, naj mu stoji ob strani. Zato s a začenja abeceda z velikim A. To j a namreč kratica za besedo alep ali v našem jeziku bik.V starih časih so častili nekateri narodi bika kot božanstvo. Abeceda se torej pričenja z znakom božanstva. Druga črka B po meni dom. To pa ni samo streha, temveč je mišljen s tem simbol rodbine jn moža. To je pa zopet največja vrednota za bogom. Tretja črka C pomeni velbloda, torej važno prometno sredstvo. In tako gredo črke po vrsti in po pomenu naprej. Kje na vzhodu je abeceda nastala, se po Lamsovem mnenju ne bo dalo ugotoviti, kajtfi kadarkoli so se stari narodi obrnili k novi veri, so uničili v prvi vrsti literaturo svo je poganske preteklosti. Tako so u-ničili Asirci marsikaj iz svojega literarnega zaklada. Vsak, kdor postane mohamedan, mora v prvi vrsti sežgati svoje dosedanje verske knjige, drugih knjig pa nima. Ne samo narodnost, temveč predvsem verá je povzročala in povzroča izpremem-be v abecedi. Ženski kotiček Beli kruh redi Znano je, da je bel kruh manj hranilen od črnega. Če človek dalje časa uživa samo bel kruh, nastane jo v funkciji organov motnje. Stalno uživanje belega kruha nikakor ni priporočljivo, ker. se pokažejo posle dice, ki spominjajo na škorbut. Če sto je pa bel kruh tudi vzrok patološkega debeljenja, zato ga ameriški in angleški zdravniki ne priporo' čajo-ljudem, ki nagibajo k debelosti Po zatrjevanju angleškega zdravnika dr. Arlinna, se organske mot nje, nastale zaradi preobilnega uživanja belega kruha, ne odpravijo z zdravili in tudi ne s posnejšim uživanjem črnega kruha. * ti * ti ★ ti Francoski vojaki poučujejo v obrne jnih krajih šolske otroke v rabi pro-tiplinskih mask. Ali jih budo kmalu potrebovali? Ana Hauptmann, žena pred nedavnim usmrčenega ugrabitelja Lind- berghovega sinčka Mati in otroci "Sedanje razmerje matere do otrok je nevzdržno. Siromašna mati zanemarja otroke, ker mora skrbeti za vsakdanji kruh. Bogata, gosposka mati pa prepušča otroke plačanim poslom, ker mora na zabave, v pósete, v razna potrebna in nepotrebna društva. Tako ostajata dve poti: ali pustiti mladino propadati od zaroda do zaroda ali pa popolnoma izpremeniti razmerje mater napram. otrokom. Povsod bi morali ustanavljati moderne zakone za matere; materinstvo bi ne smelo biti zasebna zadeva, marveč bi moralo biti pravna stvar. Potrebne so materinske posvetovalnice. Vsekakor bi morale biti matere pod nekakim nad zorstvom, kakršnega sedaj še ni. Ena izmed mnogih ameriških "kraljic". To le so si izbrali na neki pomladanski prireditvi. i * ti * ti * ti "Najprej je treba preurediti od-gojo deklet. Vsako dekle se mora zavedati, kaj je to: postati mati. Sama mora biti vzgojena, da bo lahko vzgajala svoje otroke... Nadalje je velike važnosti tudi telesna vzgoja mladine. Na pragu v zrelost treba dekletom vcepiti prepričanje, da morajo negovati čistoto duše in telesa. Ženske naj bde nad svojim zdravjem ako nočejo, da bi bil njih zarod danes ali jutri bolan ali nesrečen... Nikoli naj ne sklepa dekle zakona brez ljubezni. Kjer ni harmonije, ni sreče. "Vsako dekle bi moralo biti po postavi zavezano posvetiti eno leto svojega življenja gospodinjskim, zdravstvenim in vzgojnim študijam. Tako bi bilo ženstvo pripravljene za zakon, materinstvo in življenje... Tako je pred leti govorila slavna skandinavska filozifka-pisateljica E lien Llyeva. In vse to velja še danes. * ti * ti + ti Ali ste že obnovili Naročnino? Če tega še niste storili, dostavite jo po poštni nakaznici (Giro Postal) ali v skrbno zapečatenem priporočenem pismu na naš naslov! ZA KRATEK CAS Ni jih "Katere ženske so ti ljubše, take ki dosti govore ali drugačne?" "Katere drugačne?" Po ovinkih — Koliko ste stari, gospodična? — 29 let. '/•Hvaía, toda vedeti moram točno, kolika ste stari. Torej 29 let in koliko mesecev? — Enaintrideset. Prstan "Zakaj niste najdenega prstana izročili policiji?" "Ni bilo treba!", "Zakaj ne?" Saj je bilo na njem vrezljano: 'Do smrti tvoj'!" Neutemeljen strah Sodnik: "Koliko otrok imate?" Obtoženec: "Hvala Bogu — samo tri." Sodnik: "Zakaj hvala Bogu?" Obtoženec: "Ker sem slišal praviti, da je vsak četrti otrok na svetu Kitajec." PRIPOROČAJTE Novi list! MALI OGLASI Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk, bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8152 svoji k svojim! Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fer-nández, so priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznrkih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden flreste drugam Lečenje brez bolesti. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA KO RABITE ODVETNIKA za kakrš"» koli pravne nasvete, obrnite se na Pis.ar" no M. D. Hočevar, Traductora publu" nacional, Calle Tucumán 586, Buen* Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s 'f zavarovali pred Izrabljanjem ter ne ste padli v napačne roke. — Istotam * PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOK«' MENTI KDOR ŽELI spoznati samega sebft svoje hibe in sposobnosti, svoj zn«5"! svoje doboče in preteklo življenje, ™ •• obrne na priznanega grafolog»' Zadostuje napisati lastnoročno im» ¡¡ priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na na' « GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Aires. —• Pišete lahko v svojem ma'?^ skem ali pa v kakem drugem j*z|K" NAZNANILO. Sporočam, da seo>8 preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kor doslej, razpolagala vedno le z '' nesljivo dobrimi službami za matrl®^ nios, služkinje, sobarice itd. BEfl1* CERNIÓ, Dorrego 1583 (pol kvadre °° Rivere 1900) — U. T. 5Í, Darvin, PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 20. Oceania 21. Gral. Osorio 24. Cap Arcona, Arlanza in U. Grange Proti Evropi odplovejo 21. Avila Star 24. Formose, Oceania in Vigo 27. Cap Arcona IM*IIMt(«otM|IM(M«M'' I sve ¡ai »je tis I id >e¡ M LIMA 1217 U. T. 23—3389 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 de Mayo 724 buenos aires ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. MODAS "WILMA' n* Nudimo c en j kam veliko izbero » bukov, torbic, svile^ bluz in fantazij- Izdelujemo fin« 131 vadno obleke. Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANjA 1468 Rivera 1476 Zobozdravnika j ; Dra. Dora Samojlovich d» j S Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 -* Donato Alvarez 2181 J U. T. 6» La, Paternal 172! £»»**»*»******»********#***** P. A. (le Alarcón: KAPETAN STRUP DRUGI DEL življenje slabega človeka mrem, mi boš plačal, kar si mi danes storil, ko si me pustil v oblasti mojih sovražnic! Ko ozdravim, po-rečem adijo njemu in njegovemu u-radu ter poprosim za mesto kaznil-niškega načelnika, da bom mogel živeti med ljudmi, ki me ne bodo jezili s svojo poštenostjo in občutljivostjo! Poslušajte, gospodična Angustias: ali mi hočete povedati, zakaj se mi smejete? Ali imam tako burkast obraz?" "Človek božji! Smejem se, ker sem se domislila, kako grdi boste, ko si nataknete okajene naočnike". "Izborno! Tako vsaj ne boste v nevarnosti, da bi se zaljubili vame", je zarenčal Kapetan. Angustias je bruhnila v smeh, doña Teresa je postala zelena, Galici-jenka pa je začela govoriti z brzino desetih besed za sekundo: "Moja gospodična nima navade zaljubiti se v nikogar! Od kar sem tu, je zavrnila lekarnarja iz ulice« Mayor, ki ima kočijo; odvetnika, ki vodi pravdo naše gospe in ki je milijonar, dasi je nekoliko starejši od vas, in še tri ali takšne, ki hodijo na promenado na Buen Retiro..." "Ali boš molčala, Rosa!", je me- lanholično dejala mati. "Ali ne razumeš, da nas gospod Kapetan nalašč zbada? Hvalabogu mi je njegov gospod bratranec obrazložil vse, kar sem hotela vedeti glede značaja na šega nad .vse ljubeznivega gosta. Zato me veseli,'ko ga vidim tako dobre volje. Ko bi le ta presneta' bolečina tudi mene pustila, da se šalim!" Kapetan je bil poparjen ter je nekako začel razmišljeti, kako naj bi se opravičil oziroma kakšno zadoščenje naj bi dal materi in hčeri. Rekel pa je samo, in z glasom in obrazom otroka, ki je bil muhast, a se je potolažil: "Angustias, ko me bo ta presneta noga nekoliko manj bolela, bova vrgla eno na kvarte... Saj nimate nič proti temu?" • "Zame bo to izredna čast"i je odgovorila mladenka ter mu dala zdravilo, ki ga je moral piti v tistem hipu, "vedite pa že sedaj, gospod Kapetan Strup, da bom jaz zmagala!" Don Jorge jo je gledal z začudenim pogledom in prvi krat v svojem življenju se je sladko nasmehnil. TRETJI DEL " Srčne rane I MALI SPOPADI Med podobnimi razgovori in opra vili'je minulo petnajst ali dvajset dni in kapetanovo zdravljenje je lepo napredovalo. Na čelu je imel le še malo znanje in nožna kost se je celila. "Ta človek je trdoživ ko mačka!", je imel navado reči zdravnik. "Hvala za vaša prizadevanja, Lu-ciferjev mazač!", je odgovarjal kapetan z ljubeznivo odkritosrčnostjo. "Ko bom spet hodil, vas popeljem na bikoborbe ter na petelinje boje, ker ste v resnici človek, kakor se spodobi! Presneto, pa se res razumete na celjenje razdrapanih trupel !" Doña Teresa in njen gost sta se končno tudi začela imeti rada, čeprav sta se zmerom prepirala. Vsak dan ji je don Jorge razlagal, da z njeno prošnjo za priznanje pokojnine nič ne bo, pa je radi tega Gui-puzcoanka skakala iz kože; ^akoj nato pa je jo vabil, naj sede na posteljo, pa ji je ppravil, da je tekom državljanske vojne večkrat slišal govoriti — ne sicer o generalu ali grofu — pač pa o voditelju Barbast ru, ki je slovel kot eden izmed najbolj pogumnih, odličnih, človekoljub nih in plemenitih carlistovskih veljakov. .. Vsak krat pa, ko je videl, da je zaradi svojih skrbi in bolečin žalostna in potrta, se je skrbno čuval vsake šale, šale na račun one prošnje ter jo je povsem naravno nazival "generalova" in "grofica", kar je ubogo žensko zelo veselilo ter ji takoj vračalo moči; ali pa ji je, kot Aragonec, začel trobiti krajevne popevke, da se je vdova spominjala svoje ljubezni s pokojnim carlistom, se navduševala ter jokala in .-3e smejala obenem. Do teh prijaznosti Kapetana Stru pa in predvsem do njegovih aragon skih popevk, je imela izključno pravico le mati; če se je namreč Angustias le približala spalnici, je ranjenec takoj umolknil ter začel prav kislo gledati, človek bi bil sklepal, ia mladenko smrtno sovraži, morda za to, ker mu nikoli ni uspelo kregati se z r:jo, spraviti jo v zadrego, doseči, da bi ža resno vzela gorostasno-sti, katere ji je pravil, in tudi ne, da bi jo spravil iz one nekoliko po-gorljive resnosti, ki jo je ranjenec imenoval "trajno žaljenje". Če pa Angustias katero jutro ni bilo da bi mu voščila dober dan, je bilo opaziti, da je muhasti don Jor ge stokrat povpraševal na svoj hudi način: "Pa ona le? Kaj pa doña Nebo-dijetreba? Kje pa tiči ono rogovilo? Zakaj je dovolila, da ste vstali vi tako zgodaj in mi ni ona prinesla čokolado? Povejte mi, doña Teresa ali je morda mlada princezinja san-turška obolela?" Tako je govoril, če je stala pred njim mati; če je pa imel pred seboj Galicijanko, je še vse drugače rohnel: "Poslušaj me in razumi me, mon-doñedsko strašilo! Reci svoji neprebavljivi gospodični, da je že osma ura in da sem lačen! Povej ji, da ji ni treba priti tako nališpani in našemljeni, kakor druge krati! Reci ji, končno, da danes ne bo nič s kvar tami, če ne pride kmalu!" Kvartanje je bilo vsakodnevna ko bedija in celo tragedija, Kapetan je bolje igral nego Angustias; vendar pa je Angustias imela več sreče in vedno se je končalo tako, da so kvarte zletele v strop ali po sobi iz rok onega štirideset letnega dečka, ki ni mogel prenašati dražestno mirnost, s katero mu je mladenka razlagala: ;j'¡ j:¡ ¡ "Ali vidite, gospod Kapetan Strup da sem jaz v resnici edina oseba na svetu, ki ji je usojeno, da mora napram vam vedno zmagati?" ii VPRAŠANJE SE NAČENJA Tak je bil položaj, ko je nekega jutra (zaradi vprašanja, ali naj se spričo lepega pomladnega jutra odprejo okna, ali ne) nastalo naslednje prejekanje med don Jorgejem in njegovo lepo nasprotnico: KAPETAN: "Znorel bom, ker mi nikoh ne ugovarjate in vam prav nič ni mar, če govorim neumnosti! Vi me zaničujete! Ko bi ne bili ženska, prisegam vam, da bi se z vami spopadel na "nož!" ANGUSTIAS,: "Ko bi bila jaz moš ki, bi se vašim muham prav tako smejala, kakor se jim smejem kot ženska. Pa bi midva bila vkljub temu dobra prijatelja". KAPETAN: "Jaz in vi prijatelja? Nemogoče! Vi imate peklenski dar, da me s svojo previdnostjo in pametjo nadkriljujete ter me spravlja te v obup; jaz bi nikoli ne mogel biti vaš prijatelj, marveč samo vaš suženj; in da ne bi postal suženj, bi vam predlagal, da se bijeva do r í®" smrti. Seveda... ko bi vi ne b»1 ska. Ker ste pa ženska..." ANGUSTIAS: "Kar povejte!^ kar ne prizanašajte s pokloni' .j KAPETAN: "Da, señora! G0*®¡ vam bom prav odkritocrčno! ^ je že prirojeno, da ne morem • o žen^K, ki so naravne sovražnih ^ ke moči in moškega dostoja"9 fl3 kakor, izpričujejo Eva, Armid»- % druga navihanka, ki je oskubil* .¡¡, psona, pa še mnoge druge, J" ^ navaja moj bratranec. Še 11)11 bolj nego ženske se pa bojim P ^¡ dame in predvsem nedolžne i» 0¡■<■ gospodične, ki ima golobje o£i> ^ nate ustnice, telo kakor rajska ter glas tak, kakor zapeljiva rflP IJ1' pa še ročke bele kakor lilija terih se skrivajo tigrovi kre ^ in krokodilove solze, ki so v 8 prevariti in pogubiti vse sve ^ nebeškega dvora...) ¡Radi fi bilo že od nekdaj moje PraV'-'^ejt{ sem od vas bežal... Kajti. mi: Kakšno orožje ima človek ¿ ga kova, da bi se mogel kos^ dvajset letno tiranko, katere m fi skriva baš v njeni slabotn je dostojnemu moškemu m0®"", t"' osti? gol' dariti žensko? Nikakor ne! K rej preostaja moškemu, ko da ga ta ali ona zelo lep» ^ vl»' dobna smrkavka obvladuje, ^o*'' da, ga vodi in pelje kakor lo?" eo^' ANGUSTIAS: "Kaj mu v f ja? Naj se obnaša tako, ¡»^ \i obnašam jaz, ko mi P^Í^i» dražestne strahovitosti! ^ Got reče in... naj se smehlja' IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: D' /iktor Kjuder.