4. številka. V Trstu, v soboto 14. januvarja 1893. Tečaj XVIII. „E D I N O S T" 'zh»i» d*»hrRt 'eden. »suko ireda in loboto ob 8 ari zjutraj „Edinost" stane: im r*e leto gl. fi.—; i»Ten Ar»t.9.- g\. C« polu leta , 3.—: , „ 4.50 , i.JetrtlM« „ 1.50: , „ 2 25 „ Z „Novičarjem" vred: za y»e 1- to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ „ 1.75 Posamične ftt«vilk« »e dobiiajo v pro-dajalnicah tobak« ▼ Tratil po & no»., ▼ (Jorloi in t Ajdovščini po • not. — „Novičar" pa po 2 nov EDINOST OglMl in osamil* ne rajone po 8 nov rrtuica ▼ petitu ; za naslov« t debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih Tratio. Poslana, java« zahval«, oimrtnlo* Itd. se račune po pogodbi. Vdopisi se pošiljajo uredniStTU Fiazza Caserma At. 2. Vsako pismo mora biti frankoTaiio ker nofrankovana te ne spre* jemajo. Rokopisi se ne Trajajo. Naročnino, reklamacije In itiserate pre« jema upravniitvo P i a/za Caaerma it. S Odprte reklamacij« 1 o proste poAtnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V .dl.ed j. b.£> Vabilo na naročbo. Časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog. Da pa bodemo mogli vspešneje izvrševati svojo nalogo, izdajali bodemo odslej vsako soboto prilogo z imenom „Novidar". Cene „Edinosti" in „Novičarja" so: Za vse leto: „£dinost" brez „Novičarja* gld. 6.— „ z „Novičarjem" „ 7.— Za pol leta: „Edinost" brez „Novičarja" gld. 3.— „ z „Novičarjem" „ 3.50 Za četrt leta: „Edinost" brez „Novičarja' gld. 1.50 „ z „Novičarjem" „ 1.75 Posamične številke „Edinosti" se dobivajo po tabakarnah v Trstu po 5 kr., v Gorici in Ajdovščini po 6 kr.; posamične številke „Novičarja" po 2 kr. Posebnega naročevanja na samega „Novičarja" nam ni dovolila dotična oblast. Uredništvo in upravništvo. Državni poslanec Ivan Nabergoj pred svojimi volilci. (Konec) Volilec A n t. P o r h a v c i ž Trata se strinja povsem z gospodom Balančem Sedaj nas pritekajo povsodi na Hteno, Šo finančni uradi, ki so bili poprej kolikor PODLISTEK. O Simonu Gregorčiču. Predavanje gosp. profesorja dra. K a r o I a Glase rja v tržaški čitalnici dne 17. decembra 1892. (Konec). Idealno ljubezen, ki veže dvoje src opeval je pesnik na sramežljiv način, da mu najstroži moralist ne more očitati ničesar. „Nasveti večer" (P. I. 6) gre „dekletce mlado* gledat v vodnjak, kdaj se združi h predragim. Vstrelili ho vojaka, ki je zbfžal iz ljubezni do drage; njigova draga hiti čez tri doline, tri gore, tri glo bočine, do groba, ki nima spomenika : Jaz živ mu bodem epomenik, Trpeč ljubezni kip. (Romanca. P. I. 61.) Dekle, čigar dragi je šel v buj, prosi devico presveto: Ti ženina vrni Ljubeči nevesti! ("Dekletova molitev". P. I. 119.; primer: »Vojakove neveste poroka". P. I. 123) Izvirna in jako lepa je misel v pesmi: „Tri lipe", K trem lipain se napravljajo trije tesarji; eden si hoče Btesati „pfl»teljo prostorno", drugi pa „sibelko nemirno" toliko pravični v jezikovnem pogledu, ura-dujejo sedaj se slovenskimi Btrankami le nemški ali italijanski. Pri teh razmerah mora odobravati govornik vse to, kar je rekel volilec Balanč. Volilec Sancin-Drejač iz Skednja pravi, da je tu jako težko določiti, kdo ima prav. (Govornik je namreč menil: ali tisti, ki obsojajo brezpogojno sedanji sistem ali tisti ki opominjajo do previdnosti. Op. ur.) Gotovo pa amo jako na slabem, tako na slabem, da skoraj bi morali vzklikniti: zahvalimo Boga, da smo še živi! In če smo Še živi, jetozgol naše delo, n a ž a zasluga, vlada nam niizvestno pripomogla k temu. Skrbeti moramo posebno za tržaško oko* lico in nje probujenje. Pri finančnih uradih smo res veliko na slabšem, kar se tiče jezikovne ravnopravnosti, odkar je odšel bivši finančni minister Dunajewski. Glede užitninske črte postopalo se je res trdo in govornik vprašuje g. poslanoa, kaj je pravo za pravo s tisto peticijo, kojo je okolica predložila v tej zadevi državnemu zboru P Volilec Peter Grgič iz Padrič prosi gospoda poslanca, da bi sklical po* seben shod za zgornjo okolico, kajti danes ni nobenega tu iz zgornje okolice. Posl. Ivan Nabergoj odgovarja Balauču, da je določeno v postav', da iffeajo le volilci pravico zahtevati od poslanca račun o njegovem delovanju. Javen shod je vse kaj druzega. Ako bi se želel in sklical tak shod, sodeloval bode rad pri tem tudi govornik. Kar se dostaje po Balanču omenjenega izreka nekega slovenskega poslanca v zadevi S p i n č i č e v i pravi govornik, da ne ve, ako je resnično ali ne, (Volilec Balanč: V „Slovencu" sem čital to!), da se je kateri poslanec tako izrazil. V takih zadevib se tudi ni zanašati na poročila časopisov. Sicer pa je mogoče — ali govornik ne veruje tega —. da bi bili na boljem s tem tretji pa rakev. Mlado dekle pa pravi mlademu tesarju, naj tega ne stori: „Še meni oko bi rosilo". Tretji je šel tesat in iztenal „pirno postelj" in čez leto — zibelko. Lepo nalogo pripisuje „Nevesti" (P. II. 83—85), ki ne zamrft, nego živi pomlajena v deoi četvero. Nevesta ogleduje prstan in („Prstan*. P. II. 106.) priseza vernost do smrti : Ne str5 ga drug nihče ko smrt. Idejalno riše pesnik ljubezen drage do ljubimoa: ljubezen je verna, vstrajnn in požrtvovalna; ipak se pa tudi dekle izneveri. Dekletu je bil list poslan po brodu, po ptici in ribi; odgovor prinese ljubimcu ptica pevajoč, da se deklo šeta onkraj morja s krasnim mladeničem, kateri ji vestno pove vse, česar si želi nje nrcš. „Moč ljubezni" („Zv." 1879, 209. P. I. 53.) je tolika, da morje šest ur na kvišku kipi k luni in ji pošilja svoje vzdihljaje, ker se po more združiti z luno, svojo ljubo. Tragičnu je osoda „Neveste" („Lj. Zv." 1883. 420. P. I. 150.), ki je v zimskem času kupila prstan in venec iz cvetlic, hitela na dom na goro in zmrznila; našli bo j« pod skalo mrtvo : Na levi ji prstan poročni blesti Bel venec ji ččlo opleta. vprašanjem, da je Spinčič ostal v Hohen-wartovem klubu. Sodba pa je v parlamentarnih krogih splošna, da državni zbor ne moro storiti ničesar pozitivnega, ker ta zadeva spada v administrativno področje. Govornik seje vedno in živo zanimal za to stvar, ker Čisla g. prof. Spinčiča, vzlic nekaterim nasprotstvom v nazorih, kot uzornega, požrtovalnega in neumorno delujočega rodoljuba. Na svoje neosnovane trditve pa je dobil minister Gautsch tak odgovor se strani profesorja Šukljeja, da je moral nekako odpuščenja prositi in preklicavati. Kako so ga ogrele besede Sukljeve, dokaz je to, da je par dni pozneje prav prijazno sprejel slovensko deputacijo koroško v zadevi slovenskih šol in je ukrenil ravno nasprotno, kakor je bilo pričakovati z ozirom na njega osorni napad na slovenske poslance. Govornik priznava predgovornikoma, da smo na sla bem pri finančnih oblastih. On sam se je že pritožil pri predsedniku finančnega ravnateljstva, a ta je vsikdar tajil omenjene nedostatke trdeč, da zahteva od vseh svojih uradnikov, da bo zmožni jezika ljudstva. Krivica se nam dela, to je gotovo, ali pravice si moramo priboriti v prvi vrsti sami. Od mase naroda je vse zavisno. Ako bomo zavra* čali realko in italijaaske dopise ali n« odgovarjali na nemške in italijanske nagovore, boste videli, da nam bode kmalu pomagano. Dokler pa taki, ki se prištevajo odločnim narodnjakom, brez ugovora vsprejemajo neslovenske dopise, nikakor ne bode bolje. Dokler se le klanjamo, odpovedati se moramo pravicam. Še enkrat naglaša govornik, da narod sam si mora priboriti svoje pravico. — Govornik se noče ponašati in bahati, ali to sme reči mirno vestjo, da so tudi privatnim potem dd doseči marsikaj. On je svojem voliloem vsikdar ns razpolago. Izposloval je 3 stipendije za mladeniče okoličanske, ki bi so Druga nevesta pa bo pomlajena v deci četverna živela, dočim tisti izgine z večerno zarjo, „Kdor sam do večera potuje skoz svet". („Nevesti*. P. II. 1883.) Narodne peBmi raznih narodov rade opevajo ta prizor, da mladenki pade kita v potok, ki jo nese k dragemu. („Kitice", P. II. 21.) Globoko ljubav do umrle drage izra-žuje pesem „Vasovalec" ; mati pokara sina radi vasovanja; ta pa odgovori užaljeno, da šopek rosan ni bil trgan na ljubinem oknu, nego na ljubinem grobu. Lepemu dekletu ni treba „Na semnju" (P. II. 66.) kupiti od Žida krasil: Lepa, najlepša si sama ob sebi Lišpa ni treba, oj deklica tubi. Paznim okom zasleduje vbo strani v človeškem življenji; veseli so veselega pastirja, (P. I. 10.), kije zadovoljen s skromnim svojim stanjem, primerja pa tudi samega sebe s pastirjem in toži s Prešernom, da ga je osoda nemila vrgla v mladosti v svet: In s kupo modrosti pojila me je, Še bolj me je s kupo britkosti. („Pastir*. P. I. 100). Veseli so malega nedolžnega deteta, („Pri zibelki", „Pogled v nedolžno oko*. P. I. 12, 19; „Pri mrtvaškemu odru : Saj si, ti srečno slekla, — Oklep trohljivi zdaj. hoteli šolati na kmetijski Soli v Gorici ali na Grmu pri Novem mestu. Ali se žalostjo mora konstatovati, dn se niti te ne izk oristujejo. Prosi torej navzoče može, da opozorijo ljudstvo na te stipendije. Lehko vestjo reče torej, da si je prizadeval z vsemi svojimi močmi za blagor in korist svojih volilcev in si bode tudi v bodoče, ako mu volilci ohranijo svoje zaupanje. Stal bode trdno v isti vrsti z drugimi slovenskimi poslanci. Volileo Balanč ostaja pri tem, da bi bil javen shod z ozirom na veliko maso bolj potreben, nego zgol volilski shod. Kar se tiče večkrat omenjene sadeve ministra Gautscha se slovenskimi poslanci, hoče govornik naglašati, da so slovenski poslanoi govorili proti ministru, a vender glasovali z a proračun. G. poslanec Nabergoj ima zares veliko zaslug za tržaško okolico, a grajati ga mora, da se preveč bavi i osebnimi zadevami posamičnikov in si tako veže roke. Posl. Nabergoj izjavlja, da je pripravljen vstreči želji glede ie jednoga vo-lilskega shoda v zgornji okolici. Na opazke Balančeve odgovarja govornik, da jo že tako navada pri vseh strankah in parlamentarnih skupinah, da iz vzrokov oportunizma včasih glasujejo za, da-si so govorili proti (Volilec Balanč: Pri nas se pa vedno dogaja tako !) Obžalovati je le, da tudi Mladočehi niso tako postopali pri glasovanju o dispozicijskem zakladu in je gotovo, da mej njimi samimi so bili nekateri za tako postopanje. — Glede peticije v zadevi užitninske črte pojašnjuje govornik, da jo jo on sam izročil državnemu zboru. Poslednji jo je izročil dotičnemu odseku. Da pa do danes še ni rešena, temu so ni čuditi, kajti cele kupe je tacih nerešenih peticij. Sicer pa vso te peticije koristijo jako malo, kajti navadno se odstopajo vladi s prošnjo, da jih uvažuje po mogočeiti. No, potem je zopet vbo zavisno „Pri pogrebu*. P. II. 78.); žalosti bo z žalostnimi in nesrečnimi; („O nevihti". „Zv." 1878. 161, doseza Schillerjevo pesem enake vsebine „Pozabljenim". „Siromak*. P. I. 17. „Siroti". P. I. 31.); Pozabil ni vas pevec skromni, — In pa — nebo! („Pozabljenim*. P. I. 112.) Strašno se maščuje trdosrčno postopanje oderuhov z revnimi ljudmi; to do* kazujeti s plastičnimi besedami pesraioi „Kesanje* (P. I. 14.) in „Dražba* (P. h 150).: Nar hujSa je vseh bolečin Kosanje, krivice spomin ! Prijazno občujć z ljudmi j'e naletel na može, katere izredno spoštuje radi njihovih vrlin ; svojemu prijatelju iz Šolskih let A. Stresu priznava, da mu je bil po srci in duhu brat. Prijatelju G r u n-tarju („Slovo in naročilo* Ig. Gruntarju. „Zv." 1889. 225. P. I. 83) nalaga, naj dela na to, da bodemo mi Slovenci narod poštenjakov in vrlih mož. A. Jak šota („Vrlemu možu*. „Lj. Zv.* 1883, 250. P. II. 86—9.) zahvaljujč so priznava, da se jo srečnega počutil pod njegovim vodstvom ; z iskrenimi besedami obžaluje smrt Erjavca („Lavorika na grob možu*. „Lj. Zv.* 1887, 33. P. II. 141—47.): „Umrl je — mož", Kri lan a, („Veneo nagob Krilanu*. „SI.* 1885, 99.), Josipa od vlade same. Kar se tiče po volilcu Sancinu-Drejačn omenjene peticije, meni govornik, da se je predložila prehitro po avedenju nove črte, kajti bolje bi bilo, da •e je počakalo nekoliko v ta namen, da se naberejo zanesljivi podatki o zlih posledicah te naredbe. Sestavil naj bi se poseben odsek ii mož iz različnih krajev okolice. Ta odsek naj bi nabral potrebni materijal in potem naj bi se sklical javen shod za predložitev novo peticije. Peticijo naj bi podpisali vsi posestniki tržaške okolice. To bi morda pomagalo. Sicer pa je jasno, da je pri določevanju nove užit ninske črte vladala bolj trmoglavost nego resnična potreba. Nekateri gospodje hočejo imeti vedno prav. Črta ta ni koristna ni ■a okolico ni za državo. Volilec A. Trobec od sv. Ivana opozarja, da se že delajo priprave za tako peticijo. Predsednik I. Martolanc omenja — ker se ni nikdo več oglasil za besedo — svojedobnoga volilskega shoda v hotelu .Europa", pri katerem je g. posl. Ivan Nabergoj dal obljubo, da hoče postopati vzajemno z drugimi slovenskimi poslanci. Ker se je gosp. poslanec držal svojega programa, zasluži naše zaupanje in nato u d a n o s t. Ker se ni nasvetovala ni-k a k a resolucija, zaključilo so je s tem zborovanje. Naši poslanci in položaj. Govoril poslanec prof. Fr. šuklje v 183. seji drž. zbora dnč 15. decembra t. 1. (Dalje.) Ne aklicujem se na to, kar Bem v debati o trgovinskih pogodbah govoril o trojni zvezi; za vzgled pa naj navajam to, kar je v letošnjih delegacijah rekel delegat Gregorčič o stališči slovenskega naroda gledč vnanje politike. In tudi to ne gre trditi: Tako mislite vi staroi, zmerni možje, mladi pa govori vse drugače. Ne, gospoda moja, iiar se tiče specijelno Slovencev in slovenskih poslancev — opomniti moram, da zmatramo za slovenske poslance samo tiste, ki so slovenskega rodu [in od slovenskih volilcev na podlagi slovenskega programa voljeni — smemo vprašati: kako sodijo celo naši radikaloi P Imeli amo priliko, izreči o tem se letos v deželnem sboru, torej pred nekaterimi meseci, o priliki debate o deželnem fondu. Neki radikalni poslanec je nekaj rekel zoper vna-njo politiko naše monarhije; takoj je ustal poslanec dr. Tavčar, vodja radikalne stranke y deželnem zboru, mož odličnega talenta, Jurčiča (Slo. 1880, 76.), slavil Andreja. Gallmayeja (,81. Nr." 1887, 189), Einspilerja in S t r o s s m a y e r j a („SI.* 1888, 14 ; .Slov." 1888, 24.), ob njujnem zlatem dnevu, Čehe (,81.* 1887, ob prihodu na Slovensko. Ker so bo njegove pesmi od neke atrani grajale kot ,cvet otrčven", zahvaljeval se je .Prijateljem11 (.Slov. 1885, 35), ki stojč zanj : Tako moj duh od vas moč dobiva, Ves vaš pogum Be v dušo mojo zliva. Pesem : .Človeka nikar" je vzbudila na eni strani odločen upor in obširno oceno, kateri pa niso pritrdili najveljav niši Blovenski strokovnjaki; tudi Pajkove ocene Gregorčičevih poezij ni odobravalo al/vensko občinstvo. Radi prepičlega časa •e ne moremo spuščati v omenjeno ooeno pesmi .Človeka nikar". Da si Gregorčič ne doseže J. Ciin-permana v pravilnosti in odbranoati b e-a e d e, Aškerca ne v globokosti mišljenja, bo se vender v srci velike večine slovenskega naroda ukoreninil bolj, kakor omenjena dva pesnika, ker prihajajo njegove pesmi iz sroa in silijo v sreč. .Slavitelj am" (,V spomin večera 12. mare« 1885. „Slov." 1885, 83.) kliče v spomin : o katerem smem reči, da bi tudi v tej zbornici izborno izpolnjeval bvojo nalogo, in rekel doslovno to-le — kar v točnem prevodu citiram po stenografičnem zapisniku : ,Srcć mi krvavi, če mislim, da bi konsekvence trojne zveze mogle zanetiti boj mej slovanskimi brati. Priznam pa, da pristoja v takih vprašanjih vrhovna oblast in odločilna beseda našemu monarhu in če on misli, da je trojna zveza državi v korist, potem je tudi jaz s svojega radikalnega stališča ne bom kritikoval." (Odobravanje mej somišljeniki.) Gospoda moja! To je stališče, na katerem stojimo Slovenci v tem važnem vprašanju in mislim, da v tem oziru je averzija združene levice in nje postopanje zoper nas popolnoma krivično. Rekel bi rad še nekaj o naredbah, ki sta vzbudili zadnje dni toliko hrupa, o naredbah glede Celja in Celovca. Govoril bom kratko. Pred vsem je pomisliti, da so ministerski naredbi ne tičeta avtonomnega, ampak prenesenega delokroga in da je gledč prenedenega delokroga magistrat v mestih s statuti to isto, kar okrajno glavarstvo. (Jako dobro! mej somišljeniki.) Tega ue morete utajiti, če Se toliko govorite o nemškem značaju in nemškem jeziku. Kakšne so razmere v Celji ? Pri zadnji ljudski štetvi v Celji, katero so izvrševali vaši organi, torej gotovo ne v korist slovenskega elementa, (Ugovarjanje na levici) pri tej štetvi bo je pokazalo, da se slovenskega občevalnega jezika poslužuje dobra četrtina prebivalstva, in važno je vedeti, da je ravno v tej slovenski Četrtini posebno dobro zastopana višja inte-genca. (Čujte! mej somišljeniki.) Potem pa, gospoda moja, kako hočete sploh varovati narodni karakter kake občine. Ali je on maii posledica ravnanja legiBlativ-nega ali (administrativnega aparata P Ne, gospoda moja, le preponderanci gospodarsko in socijalno čvrstega rodu se ne more upreti drugi rod in to določa karakter takih občin. V Celju so se zadnji čas razmere močno premenile in sicer noravnim potem. Celje ni bilo prav za prav nikdar nemško mesto, (čujte t mej somišljeniki) ker se je prebivalstvo redno rekrutiralo iz okolice, ki je vaeskozi slovenska. (Res je! mej somišljeniki.) V prejšnjih časih so se ti priseljenci iz okolice hitro spojili z drugimi prebivalci ; asimilirali so se in se prelevili v Nemce. Danes pa, ko je prebivalstvo vzbudilo se iz narodnega sna in čuti narodno, danes se to več ne primeri. Kakor nevarna so sicer tudi proroko-vanja, vender bi se upal v tem pogledu nekaj prorokovati. Drago mi je, da ni navzočen gospod "poslanec Foregger, ker bi morda nekoliko užalil rahločutnost njegovo. [(Veselost mej somišljeniki.) Trdim namreč, gospoda moja, da ne bo dolgo trajalo, da se bo v Celji s prirodno doslednostjo brez vse Bile in brez vsega pritiska z naše strani zvršil tisti naravni proces, ki je o svojem času iz navidezno nemške Ljubljane naredil slovensko Ljubljano (Odobravanje mej somišljeniki.) Ne tajimo, da so v Celovoi razmere drugačne. Vladna naredba pa se mi vzlic tem drugačnim razmeram vidi popolnoma upravičena. Nikari mi ne ugovarjajte, da se pri zadnji ljudski štetvi v Celovci nekaj nad 700 prebivaleov, torej niti 4% ni upisalo s slovenskim občevalnem jezikom. Če so je kje kaki statistični fikciji — da ne rabim hujega izraza — dalo mesta, tako se je to tukaj zgodilo. Nikdar pa si ne damo natve«iti, specijelno glede Celovca ne, da bi slovensko prebivalstvo bilo naseljeno do mestnih vrat in še na severu mesta, ne da bi prekoračilo mestnega ozidja. To ne moro biti resnično. Če pa to trdite in še menite, da morete to dokazati, potem premislite jedno: ni ga hujega orožja za dokaz in za borbo zoper ono, od nas naglasano intelektuvelno in moralno pritiskanje slovenske manjšine. Sicer pa bo razmere vender le takšne: Celovec je stolno mesto dežele, v kateri je tretjina prebivalstva slovenske narodnosti (Tako je! — Čujte! mej somišljeniki.) Slovensko prebivalstvo stanuje, kakor sem že omenil, do mestnih vrat: ali je potem res tako grozno zahtevanje, če se tirja od mestnega oblastva, da v prenesenem področji, ne avtonomnem področji, kateri se ne tangira, rešuje slovenske uloge v slovenskem jeziku. S tem gospoda moja, povedal sem, kar sem imel povedati združeni levici. Iz tega sledi: Strankarsko levičarsko mini-sterstvo zdi se mi največja nesreča, katera more zadeti monarhijo. (Odobravanje mej somišljeniki.) (Konec prih.) DOPISI. Iz .srca Istre". V hajduškem taboru sv. Cirila in Metoda. (Izv. dopis.) Harambaša pokazal mi je ofioi-jozno glasilo kranjskih kozmopolitov, .Slovenca" št. 299, in evo : zloradi ,ligaš -f- 28" posmehuje se našemu poštenemu hajduš-kemu rokodelstvu. Ni namen hajdukov ozirati se na napade izven Istre, vender pa, ker je tam nekako tolmačenje programa nove stranke, nabašem svojo haj- dusko pušo, da mu povem menenje hajdukov. Kje je lepa Kranjska dežela? Leži strta v bratomorni vojaki, in zdaj, ko brat napad« lastnega brata, Aopiri se po vseh straneh nemškutarija. Žalostno je videti, kako svečeniki, združeni v slavnoznano .ligo", bezobzirno napadajo vse in vsakega, ki kaj velja na polju narodnosti in domovine slovenske. A kako mehki, kako krotki so proti nemšku-t ar i ji! Že samo ime .slovenska narodnost* spravlja stanovite ljudi v besnilo. Ta prepir, to vojsko hočejo zdaj zanesti v Istro. O tem smo hajduci dobro poučeni, a to potrjuje tudi .ligas -j- 28" v .Slovencu". Sicer zavija po lisičje ,da tu ne gre za politično vodstvo, da ne gre za nevarnost narodnosti, da ne gre za harač (davek) niti carevanje" — nego P Soj vender ne bodete branili svete vere in katoliških načel pred katoliškimi svečeniki sterskimiP! Zakaj tedaj ponujate revnemu kmetu in delavcu rog za s v e Č o P Oj dragane, pokaži svojo torbo, hajduk Ivica Te zove, da vidimo, kaj v njej skrivaš ! Ha, tukaj imai laž, — gorostasno laž, nesramno laž — petstotavžent milijonov .botrov" —, da živi g. dr. Mahnič z nami hajduci v soglasju. Ele prijane, poznamo sel Gotovo je Tebi dobro znano, da smo vsi svečeniki, ki nismo še prodali in zatajili svoje narodnosti, bili sporazumni o kandidaturi naših sedanjih poslancev. Znano Ti je tudi dobro, da so naši poslanci, ko so spoznali šaranje očeta Hohenvvarta, pustili njega in pridružili se češkim poslancem. In mi svečeniki, izvzemši dveh, treh Vuših satelitov, navdušeno smo odobrili tak njihov korak. Znano Ti je, da je banka .Slavija" obljubila 200 000 gld. posoditi na posestva isterskih kmetov. — Te aj vzdignil je g. dr. Mahnič svojo ho-duljo in obrekoval, da se naši poslanci na Dunaju družijo s Husiti: naši p o-sla n o i, s k o j i m i smo mi svečeniki v Istri popolnoma sporazumni. Na platnicah .Rimskega katolika* na odgovornost gosp dr. Mahniča o .husitski banki", o .husitskili denarjih* v Istri i. t. d. pisalo Be je obrekovalno. To so konfitatirali .Tri popa hajduka* v vredni „Edinosti* ; a Ti zviti ligas, ker ne moreš tega zatajiti, zavijaš, da g. dr, Mahnič ni nikjer doslovno napisal ,da se širi po Istri husitizem". Saj so vender ,Tri popa hajduka* naveli te besede brei ušesec v znamenje, da niBo to ujegove doslovne besede, nego samo zmisel njegovega obrekovanja. Sioer pa Ti dobro znai. Kar storifi za se, to že s tabo izgine, Kar Btoriš ta narod, oatane vselej. Če smemo Josipa Cimpermana imenovati pesnika .možatosti", ker v mnogobrojnih umotvorih navdušuje rojake, naj junaški prenašajo boleati in trpljenje, lahko damo Gregorčiču naalov : ,Pesnik sred", Lepo je Selak Gregorčičeve poezije primerjal jasnemu planinskemu jezeru, iz katerega zraven sneženih velikanov odsevajo lepo duhteče planinske rožice. V odbrani besedi nam Gregorčič slika najvzvišenejše zakone; njegova oblika blaži in razširja nazore pravega človečanstva in jasni svit grške modrosti. V izgled, kako se glasi Gregorčič v nemški obleki, postavim tu sem Selakov prevod znane pesmi: Nur einen Schatz, den ich noch habe, Entreisset ihr mir nie E* ist der Tone goldne Labe Der Lieder Melodie. Itn Liede will ich einsam schwarmen Und klagen euch rpein Leid, Die halbe Seele eivvarmen, Bia mich der Tod befreut! Koncčno dovolite še to le opazko : Zadnja polovica tega 50-letja Be sme ponašati se sijajno četvorico Stritar-Gregorčič A&krc-Cimperman, b pripovedniki, ki bh prelagajo na Borodne slovansko narečja. Ce še pristavimo k temu, da stoje naši mladi možje Strekelj, Oblak, Murko in Skrabeo na vrhuncu sedanje vednosti v slavistiki in se častno javljajo v Jagičevem „Arohivu", da se mladi zgodovinarji Rutar, Vrhovec in drugi oglašajo z izvirnimi deli, potem smemo zadovoljni biti z duševno vrlino našega malega naroda in smerno a Češkim ponosom in a češko odločnostjo vsklikniti: ,Ne dejme se !" Opazka pisatelja: Slovan 1884, 305, 316, Leveč Lj. Zv. 1882, 218, 315, 381, 444, 703 Simonu Gregorčiču; Na Goričioi pri R«bku; narodna slavnost v Prvačini. 8. 1885, 7, 15, 16, 17; Peni-žeku Rusku 1882, 21; Svetozor 1882. Selak v Polit. 1882. 6t. 53; Croat. Revue 1882, I. 2. Človeka nikar: Mahnič v SI. 1885; S. Gregorčiču odgovor .SI. N." 1885, 107 — 10; Ed. 1885, 81—3. Nekaj Gregorčičevih pesmi preložil je Igo Kaš na nemški jezik v .Slav. Rundschau", Wien 1883. _, Novoletno pismo. Telesne in dušne „nervozitete" polni, pričakovali smo kranjski, zlasti pa mi Slovenci naše „bele" centrale, kedaj že napoči „Silvestrov večer" in zavije vrat staremu letu, katero bi jaz, da sem slovensk krouist, ne zapisal le v knjigo, nego tudi v — dimnik! Ne imel bi pa jaz tudi nič proti temu, če je kak drug kronist — popolnoma izpusti to rogovilasto dobo, ter postavi na mesto letnice kar — tristošestinšestdeset — solnčuih mrkov Za danes konstatiran, da smo Kranjski! Slovenci sploh, mi Slovenci naše .bele" Izubijane pa še posebej, srečno (v nesreči) prestah staro, ter srečno dočakali (četudi malce .nervozni") novo leto, polni sladkih nad pa menda tudi kot pelin grenkih — spominov seveda. Pričeli smo je pa že nekoliko drugače!... Najprvo se je pričel .preludij" v naravi: z neba, ki se je nakrat pooblačilo, čuli smo, kako burja intonuje svojo — novoletno pesem; zatem je začelo mesti prav „po notah", da je bilo veselje človeka — vsaj meno! — gledati te različne snežene vrtince v zraku ; zajedno pa sta pričela posnemati ta element v naravi tudi naša dva — dnevnika in udarila staza„novo leto in srečen pričetek" (!) unisono .tuš" s znano — „burjo", tako da je bil „preludij" tudi v nas — .slovenskih ljudeh* izvršen! Če pravi sicer pregovor, da „ vsaka reč (na tej pokvarjeni zemlji) le en čas trpi", je to za nas ljubljanske Slovence v nekem oziru popolnem brez pomena, kajti: kakoršno „lice* ima Ljubljana v narodnem oziru na jedni strani, takšno si hoče ohraniti na drugi, in če bi je tudi ne imelo druzega krasiti nego — polovičarsko-narodno lice in pa — „prekrasni" glasovi ljubljanske stare slovenščine ! Brrr !„. Ker pa vse to ni vredno poštenega črnila, kaino-li da bi se kaj več bavil z neko da se doslovni citati navajajo z useacami, a zmisel stanovitih stavkov napiše se brez ušesec. Nego, naloga Vaša je ubijati resnico zavijanjem in lažnjivimi sofizmi. Tukaj pa Ti nam, katoliškim svečenikom,Jpod nos stavljaš pravoslavne pope. Ne b m r d i-1 i to po podli denuncijaciji? Pfui! Ha, tukaj imaš „calumnia* — obrekovanje. Ej, nesrečnež, hajduci Vas poznajo v dno duše, poznajo Vaše izdajalske naklepe, Vaše skrite shode ! Kakor vender lažeš, ko praviš, da nimate Vi ligaši in dr. Mahnič nič pri novemu poznanemu spletkarjenju ! Zakaj hodiš Ti ligaš v boj za nove preroke P Njih program podoben je programu „čače" „Slovenca", v kojem se hvalijo Cor&, Lasciak itd., v kojem napadate prve sinove slovenske in jim podtikate grehe in hudobije najhujših brezvercev. — Če Vas tedaj Vaši sobratje svarijo pred takim nekatoliškim in izdajalskim početjem, je-li tedaj to calumnia — obrekovanje! lmate-li Vi ligaši posebno mordlo za-se P Po krščanski mordli je vender dobro delo pcBvariti svojega brata in ga spraviti se slabe poti na dobro. In vredna „Edinost", ko je prinesla izjavo „treh popov hajdukov", ravnala je po doslednosti in načelih pametnih in poštenih časopisov, a pokazala je, kako brezpotrebno je ligaško spletkarjenje. A zapomnite Bi, Ti .ligaš -f- 28" in Tvoji sodrugi-ligaši, hajduk Ivica Vam svetuje, da ne ubirajte stopinj divjih Turkov. Če bodete napadali in skrunili slovensko in hrvatsko n&rodnost, kakor je kruti Turek ubijal in skrunil krščanske device; če bodete blatili in napadali n& rodne svečenike in voditelje, kakor je divji Turek ubijal in mučil zaslužne sinove sv. Franje in kaludjere na slovanskem jugu, napali Vas bodemo hajduci na vseh straneh. Oboroženi smo dobro. Harambaša dal nam je dosti „praha in olova", i britke handžare smo nabrusili, vsakemu na strani visi pozlačena „diljka-puška". Vas tudi dobro poznamo in zadeli bodemo vsakega v njegovo Akilovo peto — jer amo „e t r i e I c i dobri." „Harača* Vam Istra ne bode nikdar plačevala, za to je najboljše, da ga v Istri niti ne iščete. V Istri združeni smo v ljubezni Slovenci in Hrvatje na veke. Naši voditelji so dobri in pošteni, a naša prvo-boritelja na naroduem polju sta profesor VekoslavSpinčič in dr. M a t k o L a g i n j a. Kdor ja ne bode čislal, imel bode posla s hajduci. Tako mi moje hajdučke puške 1 Hajduk Ivioa. drugo dovelj gnusno zadevo — preidem raj še k drugemu predmetu... Dočim so se (in se še) v nas in v vas gojč v novo leto razne nove — nade, krpa hudomušni grof Taaffe na Duuaju za državne poslance stoprav — novoletno „darilo", s katerim misii „preseničiti" že itak presrečne — slovanske (!) narode v tej nič manj srečni cislitvanski polovici!... Ali ni torej vredno, da gojimo tudi do grofa Taaffeja „najboljše nade* ?! Saj jih vendar tudi on goji do — nas, bi se kmalu zarekel. Nekateri nič manj hudomušni politiki v nas trde sicer, da misli grof Taaffe nas Slovane v drž. zboru za „novo leto speljati na led", da nas potem zopet pusti ua — cedilu; a drugi, bolj „konservativni" (!) pa trdč, da se le — „lovi", ker se mu stol mjye, na katerem že trinajsto leto — sedi! Počakajmo torej, bodemo videli saj, kdo ima prav ! Do tedaj pa delajmo doma „račun", u ne — »brez krčmar ja"! Naši poslanci pa, ki gredo v kratkem na Dunaj, naj vzemo seboj pokojnega Jurčiča „Tugomerove" kitice, kjer se glase: Tvrd bodi, neizprčsen, mož jeklen! Po teh naj se ravnajo, da se bodemo mogli nadejati boljšega — novega leta ! Ljubljanski pohajkovalec. Politični pregled. Notranja dsžtls. Pogajajanja mej grofom Taafte-om in voditelji dotičnih strank radi sestave nove večine se nadaljujejo, a obdaja jih še vedno skrivnostna tema. Zato pa jo vse to, kar čitamo po časopisih, zgol ugibanje. Danes pravijo, da sta Hohenwart in Jaworski že pritrdila po grofu Taaffe-u predloženemu programu, jutri se zopet oporekajo te vesti. Faktum je to, da nikdo niti ne Bluti, kakov bode konečni izid, grof Taaffe sam ne. Poljski „Czas" — in ta je navadno precej dobro poučen — piše n. pr., da so težave zelo velike, ker se je grof Hohenvvart izjavil, da mu ni možno vsprejeti predloženega programa. Celo o vedno udanih Poljakih se čuje, da še niso potrdili novega programa. Položenje je po našem menenju približno tako-le: pri najbolji volji in dobrem „politiškem zdravju" so Poljaki, kajti oni bodo vsa kako plavali po vrhu, naj se že barka za-suče na desno ali na levo. Grof Taaffo si menda tudi ne dela Bivih las, ker ima zavest, da se s pomočjo svetovnoznane elasticitete njegove izvije tako ali tako iz zagate. Za Hohenwartov klub pa je stvar že resnejša, ker je sestavljaj iz raznih frakcij, goječih vsaka svoje posebne želje in stremečih po izvršenju svojih pro gramov, od kojih ne morejo odstopiti, ako nočejo zatajiti samih sobe in svoje preteklosti in ako se nočejo odreči Bvoji bodočnosti. Zato pa je celo verojetna vest, da grof Hohenwart dela ovire novemu pro gramu tembolj, ker utegne biti resnično, da novi program zahteva od konservativnega kluba le — žrtve. V najhujših škripcih pa je brez dvombe nemška levica. Pri poznani nje nenasitosti je težko misliti, da bi jej povsem ugajal novi program. Ker pa je ni in je ne bode avstrijske vlade — predpostavljamo seveda, daje res avstrijska — ki bi mogla v polni meri ustreči njih zahtevam, verujemo radi, da delajo tudi oni ovire. Isto-tako pa se boje, da se razbijejo pogajanja. Kajti v tem slučaju bi bil najbrže razpu-ščen državni zbor in narodi bi stopili ua volilno bojišče, a na tem bojišči ne cvetejo 1 o v o r- v en c i za toj nepatrijo-tično brezsrčnemu kapitalizmu služeče stranke. Bodi pa tako ali tako: mačka je se vedno v žaklju in izvestno ne skoči iz njega pred snidenjem državnega zbora. Zadovoljiti se nam je torej zgol kombinacijami. Hrvatski deželni zbor se je sešel v torek na novo zasedanje. Vnanje države. Na Nemškem je sedaj na dnevnem redu nova vojaška predloga, ki donese narodu zopet velikih novih žrtev. Državni kancelar Gaprivi trudi ae seveda na vse mogoče načine dokazati, da je po-množenje vojnih sil za Nemčijo neizogibna potreba. Kot strašilo služita seveda ltu-sija in Francija. Tako je rekel Capri pred par dnevi v vojaški komisiji drž. zbora: da ni niti mej vladarji niti mej zveznimi vladami nikakega nasprotstva. Francijo in Rusijo veže najbrž pisana pogodba. Ako bi nasprotniki trojne zveze začeli vojno, zadelo bi to v prvi vrsti Nemčijo kot najmočnejšo trozvezno državo. Nemčija bi morala postopati ofenzivno, v to pa ne zadošča sedanja vojska. Diktatura na Francoskem ni izključena. Upati je, da se obnovi trojna zveza, čim poteče dotična doba, gotovo pa to ni. Francoska kriza je že rešena : ministarstvo jo odstopilo, a novo je že sestavljeno. Panamski škandal je otroval vse javno življenje francosko. V tem procesu je zaključeno zakisanje prič, a mogoče je, da se vse nekako pomaši, ker glavni ovajalec, poslaneo Delahaya, sedaj pravi, da mu ni možno dokazati svojih trditev, ker vlada ni o pravem času storila svoje dolžnosti. Špansko zbornico je razpustila kraljica regentinja. Različne vesti. „Novičar" izide danes ob 6. uri zvečer. — Ker pa nam slavna c. kr. oblast ni dovolila posebnega naročevanja na to prilogo, prosimo one gg. nenaročnike „Edinosti", ki so morda že odposlali naročnino za „Novičarja", da nam blagovole nazna niti po dopisnici, ali naj jim vrnemo dotične svote ali pa morda oddamo v kak drugi namen. Tržaški mestni svet imel je pred-sinočnjim svojo sejo. Prošnja zdravnikov mestne bolnice in vodje mestne norišnice radi urejenja plač se je zavrnila, dokler se ne urede plače mestnim uradnikom. Istotako se je zavrnila jednaka prošnja profesorjev na mestnih srednjih šolah. K predlogu šolskega odseka, da se dovoli svota 17.000 gld. za razširjenje šolskega poslopja v ulici Donadoni, se oglasi k besedi svetovalec dr. Sancin rekoč, da tudi mnogo slovenskih učencev obiskuje to šolo, a daje mnogo slovenskih otrok, ki ne zahajajo v nobeno šolo, ker jim je šola na Katinari preda leč. Dokler nam ne preskrbe jedne slo venske šole, glasoval bode proti temu predlogu. Predlog šohkega odseka se je vsprejel z veliko večino glasov. Kuratorij trgovinske višje šole „Revol-tella" prosi, da bi mestni svet na podlagi določil oporoke posebnim sklepom priznal svojo dolžnost, skrbeti za brezplačne šolske prostore. To prošnjo so izročili municipalni delegaciji v proučenje in poročanje. Na to bo sklenili, da se v Šk ed n j i ne uvede plin, ampak da se plinovod podaljša do morskega zdravišča, kar bo stalo 697 gld. 35 kr. Z osirom na načrt svet. d'Angelija, oziroma dotičnega pododseka, tičoč se urejenja plač mestnim uradnikom, predlaga municipalna delegaoija, da se preko tega načrta preide na dnevni red, in sioer zato, ker bi imela občina 21.316 gld. več letnih stroškov, ker so mestne finance neugodne in ker ne bi bilo umestno iz tega vzroka še bolj obremeniti davkoplačevalce. Na to se je vnela zelo živahna debata. Svet. Burgstaller je napadal večino municipalne delegacije, zagovornik poslednje, svet. V e n t u r a, pa je priznal, da je načrt pomanjkljiv in da bi narasli občinski stroški za 60.000 — ne pa 20.000 gld. —, ako bi hoteli urediti plače vsem uradnikom. Finančno položenje je neugodno in ne kaže gojiti nad, kojih ni moči izpolniti. — Svet. d'Angeli je seveda zagovarjal svoje dete trdeč, da mestne finance niso tako slabe, in vzračajoč vso krivdo na neugodnem položenju na javna skladišča. Potem se je še R a s o o v i c h potegnil za nižje uradnike, poročevalec D o m p i e r i pa za predlog municipalne delegacije. Poslednji je omenjal, da mesto ima že sedaj primanjkljaj, da izgubi še točarino, da zahteva pravičnost, da se odkloni ta načrt, in slednjič, da sedanjemu mestnemu svetu je že potekel mandat. Pri glasovanju se je vsprejel predlog municipalne delogauije z 20 proti 19 glasovi, to je, go»p6da uradniki se bodo morali zadovoljiti za sedaj z dosedanjimi plačami. Pri tem pa se jim menda ne bode godilo posebno hudo ! Kot kurijoziteto naj omenimo še tof da je bila galerija takrat izredno mirna. Za družbo sv. Cirila in Metoda zaslužil nekdo pri tribunalu 3 gld. — V gostilni „Alla Vittoria" bo je nabralo 3 gld. 68 kr., katere so darovali : E. U. 32 kr., N. N. 40 kr., Ant. Cerkvenik 20 kr., Ant. Vodopivec 20 kr., Jože Vodopivec 20 kr., Jože Rudež 20 kr., Ivan Gerdol, zavoljo jeze pri igri 20 kr., Janez Urbančič z željo, da bi Slovenci zahajali v gostilno „Alla Vittoria", 30 kr. in posestnik Ant. Magajna iz Divače 1 gld. Glede daru 12 gld. navedenega v poslednji številki in nabranega pri pogrebu učitelja Pakiža v Lokvi, je pripomniti, da so ga zložili kolegi in prijatelji, ne pa samo kolegi. Darovi za božičnico podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti. (Konec). G<>spa Mihelič 1 gld., otročiča Rudolf in Olga Mihelič 50 kr., Pavel Mihelič 50 kr., Gu-stinčič Ana 50 kr., Marija Stržinar 50 kr., Štrekelj 2 gld., Jerina 1 gld., Ružička 1 gld., stara dobrotnica v Trstu 12 parov zapestnic in 3 zavratnice, gospa Ruocnni 24 pomaranč, N. N. na „Belvederju" 100 kruhkov, A. T. z. B. 40 kr., A. M. 20 kr., Franc SČuka 40 kr., Anton Vodopivec 40 kr., Anton Ščuka 30 kr. Japa ja 20 kr., Japa ne 10 kr., Jurij Vedoveren 10 kr., P. Urhol 10 kr., N. N. 20 kr., N. Postopač 1 gld., P. L. 20 kr., Pertot Valentin 20 kr., Pertot I. 50 kr., I. M. Kan« duš 1 gld., Karol Pertot 50 kr., Rožica Pertot 50 kr., Ivan vitez Nabergoj 5 gld., Elizabeta Grill po Iv. vitezu Nabergoju 1 gld., Gregor Vrša 1 gld., N. N. v B. 60 kr. in N. N. v B. 10 kr. Veselici. V čitalnici bode nocoj tombola s plesom. — V redutni dvorani gledališča „Rossetti" pa običajni veliki ples „T r ž. p o d p. in bralnega dru* š t v a*. Blagajnioa se odpre ob 8. uri zvečer, začetek bode ob 9. uri. Ustopnice po 50 kr. Vhod je iz ulice Chiozza. „Rojansko posojilno In konsumno društvou, upisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu poleg Trsta imelo je v minulem letu 37.938 gld. 89 kr. skupnega prometa. Deležev je dosedaj vplačanih 138, vpisanih udov je 188 do konca leta 1892; danes znaša njih število že 226. Vkupe vplačana glavnica je znašala koncem leta 4619 gld. 64 kr. in reservni zaklad 441 gld. 47 kr. Čistega dobička bilo je 388 gld. 35 kr., kateri se razdeli po razmerju v kupljenega jedilnega blaga v zadružni prodajalnici in vložene glavnice; in sicer spadajo na kupljeno blago 3%, na dežele in obroke 10%; ostalo kot 107, odbitek pripade reaervnemu zakladu. Dividenda na blago se izplačuje ta mesec zadružnikom v prodajalnici. Vsakdo naj prinese s Beboj „prejemno knjižico", v kateri mora potrditi dobljeni znesek. Dividenda na deleže se pa izplača po letošnjem rednem občnem zboru, ki bode tretjo nedeljo prih. februvarja. Objavljajoč zopetni lepi vspeh tega druatva, ki se je s skromnimi denarnimi močmi res lepo razcvetelo v kratki dobi ter priljubilo občinatvu tako, da je v najkrajši dobi najmočnejše slovensko društvo v tržaški oko-lioi — in ozir jemači na velike koristi, ki jih podaje svojim udom, opozarjamo zopet osobito delalski stan, kakor tudi imovi-tejše slovenske kroge v Trstu, da se vanje vpišejo ter se poslužujejo v njega dobro založeni prodajalnioi jestvin v ulioi Bol-vedere št, 3. Novi udje ae še vedno sprejemajo. Oglasč naj se v zadružni piaarni v društveni krčmi v Rojanu (pred crkvijo). Poročilo o troških iu dohodkih za leto 1892 je razstavljeno tekom tega meseca v rečeni pisarni |udom na vpogled. To poročilo prinesemo i mi pozneje, da opozorimo tudi rodoljube na deželi na važnost in korist enaoih društev. — Društvena prodajalnioa jedilnega blaga tudi prospeva čemdalje bolj, na kojo opozarjamo tudi vse one slovenske rodoljube v Trstu, ki nočejo pristopiti k društvu, da so vsaj poslužujejo v njej, ne da bi zahajali k tujcem. Književnost. Slovetisko-nemški slovar. Izdan na troške rajnegn knezoškofa Ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Prvi sešitek. V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo knezoškofijstvo. Tiskala katoliška tiskarna 1893. Leksikalna oblika. Str. 80. Od „it" do „cerovje". Na zavitku: Pri- pomnje in .Manj jasne kratice." 1. sešitek obaeza 5 tiskovnih pol. Naj bode sodba o slovarju samem konečno kakoršna koli, toliko je že sedaj iavestno, da takega slo varskoga dela Slovenci niso še imeli doslej. Inteligencija slovenska in tudi druzih Slovanov bode potrebovala in morala poštovati ta slovar. Anton JotieSičcv slovensko-nemSki slovar. Trt'tji natis. Predelal in pomnožil Franc Hubad, c. kr. gim. profesor. V Celovci, 1893. Založila tiskarna družbe sv. Mohorja. Str. 900. Ta slovar je jako pomnožen in je osnovan tako, kakor nemsko-slovenski del, ki ga je izdal A. Bartel. Jako je bil potreben tudi ta slovar, so-sebno tudi za tujce, služeče mej Slovenci. Cena mehko vezanemu iztisu je 3 gld., trdo v poluusnji vezanemu iztisu 3 gld. 50 kr. Po pošti 15 kr. več. Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1893. Tli. leto. Sestavil in založil Mihael I. Nerat, nadučitelj in urednik Popotnikov v Mariboru. Tisk. tiskarne sv. Cirila. 193 str. in več pol „Beležnice." Spredej je slika in kratek životopis 1. 1892. pok. zaslužnega učitelja, oziroma ravnatelja in okr. č. nadzornika Fr. S. •Tamšcka. Podaje, kakor druga leta, popolni imenik š. oblastij, učiteljišč, osnovnih sol in učit. osobja po južnoštirskem, kranjskem in slovenskem delu Koroškega po stanju začetkom s. leta 1893/93. Dobiva se pii izdajatelju, najbolje s poštno nakaznico na upravništvo „Popotnika" v Mariboru. Cena: navadno vezan odtis 1 gld. 25 kr., v usnje vez. z zaklopnico 1 gld. 40 kr., po pošti 5 kr. več. Ta koledar je tako praktičen, da ga ima in ga potrebuje vsak člen učiteljatva slovenskega, oziroma istrsko-hrvatskega. Ifai*nl Pnlio iganjarija in tobakarna v l\al (JI OUlJa, ulici Via Aroata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake Trste in siropova pijače, ,pasarete" in sifone. Antnn Pnrltai nii voglu ulicf.GhpK« MVIIUII rULKCtJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakurni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Narodni koledar za navadno leto 1893 se dobiva pri uredniku našega lista. Kavarni ,Commercio' in Je- finem' T u"ci -C a s e r m n1*, glavni shajali tSolfU Unči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Petra Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunneria it. 5 (Piazza PonterosBo). Po dvakrat na dan fri&no oprosno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frifina) smetana. Josip Kocjančič, Via Barrlera vec-chia št 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domnčimi in vnanjimi pridelki. Cl. Gostilna „Stoka", isrsssEZ, poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Št. lO/Okr. ft. sv. Oglas. Domači oglasi. Na enorazredni ljudski šoli v Brezovici s6 slovenskim učnim jezikom, popolniti je začasno ali stalno službo učitelja in voditelja III. plačilnega razreda; in na dvarazrednici v Hrušici sfe slovenskim učnim jezikom popolniti je mesto učiteljice III. plačilnega razreda. — S temi mesti združeni dohodki in užitki razvidni so iz deželne postave za Istro z dne 3. novembra 1874, dež. postave št. 30, odnosno z 14. decembra 1888, dež. post. Št. 1 ex 1889. Pravilno opremljene prošnje naj se v 14 dneh predpisanim potem sem predloži. C. kr. okrajni Šolski svet Volosko, dna 8. januvarja 1893. Predsednik: Fabiani m. p. Društvena krčma Rojaiiskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. Nič več kašlja! Dnlzameikl pctorulMki prah ozdravi vsak kašelj, plućni in bronhijalni kntar, Dobiva no v odlikovani lokami. 3—101 PRAXMARER „Ai m>< Mor," Trst, veliki trg Poštno posiljatve izvrš jejo bo neutegoma. B. Modic in Grebene, "sVtt in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in i. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okrašen ju grobnih spomenikov. Cl. urar, Corso štv. 89. 11—104 Prodaja in popravlja uro. I lian Volon^ir Via nuova št. 89, pro-ivall VdICIlUb, d uja vsake vrHte ma-nufnkturnega blaga. Dlago ho dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cone nizke. 50—49 Gostili illa cM I Graz" liti* poleg kavarne „Univernou priporoča Be Sloven-onm v merttu in na deželi, — Točijo ne izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna jo odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOH KUMAR Martin Krže, Piazza 8. Giovanni, it. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torronte št. 30) toči izvrstna vinu in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno, Cl. Prodajaluica in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpiRane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele. 30 104 Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg obokov ctiiozza najoHrodnija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljoni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in de-Burtna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni io4=>a7 jp, JFavero. Antonijeta Drenik, Via Picolomini številka 2, se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dola, spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah. 15 — 52 DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-61 TRST 12-12 Corso, Piazza deli a Legna Št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga Onih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. Čista krv zdravje! Tajne bolezni, lisaji, spuščaji, ble-dost, »plodna utrujenost, slabost, se izgubijo pri zdravi krvi. Mi jamčimo za gotovi vspeh pri uporabljanju naše metode. Pri vprašanjih jo priložiti povratno marko. 3—13 „OfDce Sanitas", Pariš 30. Faubourg Montmartre. Inteligentnega moža veščega pisave v slovenskem jeziku in spretnega v občevanji s strankami sprejme obširno podjetje pod prav ugodnimi pogoji za agenta v službo. Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisi „agent" upravništvu tega lista. s 3 Odlikovana zlato medaljo: Bruetles 1892. Najboljše sredstvo xa želodec katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt Život pospešuje, 2-25 je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel Piccoli, lekar „pri angel ju* v Ljubljani na dunajski cesti. Cena I stekl. 15 novcev. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več' Zabojček z 12 ______stekl. stane gld. 1.36; s 24 gld 2.bo ; .s . ti gld. 3.S4 ; h 44 gld. 4.28; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5.26; 10 Btekl gld. 10.30. Poštnino plača vedno naročnik. Dobiva se v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji. Nova brivnica! Podp isana priporočata slavnemu slovanskemu občinstvu svojo popolnoma urejeno BRIVNIG® katero odpreta dno 24. t. m. v ulici sv. Antona nasproti kavarne „Alla stella polare" v hiši Teodoro v ičevi. Priporočata so osebito vsem tržaškim Slovanom, kajti to bode prva in jeuina tržaška brivnica, ki jo v slovanskih rokah. 2 — 4 Udana Perić i Švrljuga. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon št. 384. 13—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kfttranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstne sladčice podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto inoč kakor kfitra-nova voda in glavic« (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na onej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo so tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Jak. Klemene TRST vmr Vift S. Antonio št. i. m priporoča najnovejšo zavratllike u volno, z žido za gospo in guspice; zidane zavratllike, ovratnike in zapestnice z u moške; zidane rute zn moške in ženuko ; volliene čepice za otroke v«č vrst; boa, lil lite iz kožuhovine, davailts Sabo iz suraha in čipke za plese, židane dežnike na izber. Te dni priape velika lzlaer raznovrstnih preprog in Hipa ga predpustnl čas Zagotavlja se točna postrešba pri vmernih cenah. 5- i. n ..... J.t UAL Chf/t/KB.H'/fM Privilegovano škropilnice proti peronospori inženirja Živica, ao spoznane kot najboljše, ker ao najpro-stejše, najbolj trdne in trpeče; najbolj lahke in hitre v rabi, ker porabijo najmanj tekoćine in ker pri vsem tem najmanj stanejo. Podpisana tvrdka jih pripravlja zavolj tega v mnogem številu zn prihodnjo spomlad ter pošilja, že zdaj prospekte in oenike brezplačno vsakemu, kdor se oglasi in oddaja obrazce. Priporoča tudi drugo svoje blago in rasna svoja dela. Živic in družb. v TRSTU, ulica Zonta 5, inženirski urad, zaloga strojev in dotičnega blaga, zastop tovarnic, mehanična delalnica. 8 i 11