OB PODPISOVANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA V MARIBORU — GLAVNI DIREKTOR TGA BORIS KIDRIČ IZ KIDRIČEVEGA, DIPL. OEC. MILAN KRAJNIK:
Enotni smotri na temelja neodtujljivih pravic delavcev
^O^O^O-^O^O^O^O^O^O^O^O^O^G^O^O^O^-O^O^O^O^O^O^O^O
£
0
Tovarišice in tovariši!
Predstavniki političnih skupnosti in organizacij, vabljeni gostje, predstavniki družbenopolitičnih organizacij združenega dela IMPOL Slovenska Bistrica in TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, z današnjim dnem na svečan način prisostvujemo podpisu Samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo ZDRUŽENE ALUMINIJSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE.
Zavestno opredelitev za skupno pot v novi sestavljeni organizaciji združenega dela so potrdili delavci obeh kolektivov na zborih v mesecu marcu in je izražena v uvodnih določilih samoupravnega sporazuma z naslednjimi besedami:
»Delavci obeh delovnih organizacij so se odločili za združitev v ZDRUŽENO ALUMINIJSKO INDUSTRIJO SLOVENIJE zaradi uspešnega razvoja osnovne in predelovalne industrije aluminija, enotne proizvodne orientacije, skupne razvojne politike, skupnega nastopanja na domačem in tujem tržišču, boljšega in racionalnejšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, ob upoštevanju dosežkov sodobne tehnične in ekonomske znanosti, delitve proizvodnega programa in specializacije proizvodnje, širjenja proizvodne dejavnosti, večje poslovne učin-
kovitosti, socialne varnosti delavcev, skupnega nastopanja pri družbenih organih, bančnih in drugih poslovnih institucijah, pa se sporazumeli o vseh določbah samoupravnega sporazuma, ki ga danes podpisujemo.«
Osnove za združitev obeh kolektivov imajo globoke korenine v 20-letnem sodelovanju, ki se je začelo že leta 1954 z izgradnjo prve faze proizvodnje primarnega metala na Dravskem polju in sočasno postopno preorientacijo tovarne pod Pohorjem — od predelave bakra na predelavo aluminija.
Večletno poslovno-tehnično sodelovanje in dobri tovariški odnosi med obema organizacijama združenega dela so bili gonilna sila vedno tesnejšega zbliževanja, tako na gospodar-
-|x
O
-lx
O
-fe
O
-lx
0
-ix
0
-|x
0
-ix
0
Dragi naš tovariš TITO!
Delavci TOZD TOVARNA ALUMINIJA Kidričevo ti iskreno čestitamo ob ponovni izvolitvi za predsednika republike.
Prepričani smo, da nas boš še dolgo vodil v vse lepše in svobodnejše življenje. Obljubljamo ti, da bomo tudi mi prispevali svoj delež pri uresničevanju tvojih in naših ciljev.
Iskrene čestitke tudi k tvojemu življenjskemu jubileju!
DELAVCI TOZD TOVARNA ALUMINIJA
KIDRIČEVO
0
0
0
%
O
X}-
0
2^
0
0
0
2^
0
©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©^©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©■fr
skem kot tudi na družbenopolitičnem področju. Samoupravna skrb za boljši jutrišnji dan se je vedno bolj odražala v medsebojnem dogovarjanju, ki je koncem leta 1972 začelo dobivati v »elaboratu o sestavljenem podjetju« in v letu 1973 v »samoupravnem sporazumu.« sedanjo obliko. Ta oblika izhaja iz spoznanja, da je v sestavljeni organizaciji možno hitreje in celoviteje u-resničiti vse težnje, omenjene v uvodnem citatu samoupravnega sporazuma, da se okrepijo in še naprej razvijajo do'-sežene pridobitve, upoštevajoč prehojeno pot obeh kolektivov,
Ob slovesnem podpisovanju samoupravnega sporazuma o združitvi
(Nadaljevanje na 3. strani)
UVODN! GOVOR NA PRVI SEJI DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA Z A L I S — DIPL. INŽ. FRANJO KIKEC:
Ena od „lokomotiv” - na tirnicah družbeno - gospodarskega napredka
Tovarišice in tovariši!
Ko smo pred tremi dnevi podpisovali samoupravni sporazum o našem združevanju v
sestavljeno organizacijo združenega dela — Združena aluminijska industrija Slovenije v Mariboru — smo imeli pred
Z zasedanja
očmi vse prednosti in cilje, katere lahko dosegamo s takim povezovanjem. Naša pričakovanja' so dovolj obširno obdelana v naših ‘aktih, zato tega ne bi ponavljal. Posebej pa bi želel podčrtati aspekte povezovanja s stališča novih ekonomskih in družbenih razmer, ki so uveljavljene z ustavnimi dopolnili in določili nove Ustave.
Povezovanje in združevanje, kakšno je zastavljeno z določili nove Ustave, začrtuje družbeno ekonomske in družbenopolitične cilje. Povezovanje jn združevanje je osnova in pogoj za pospešen gospodarski razvoj in družbeni napredek in za spreminjanje položaja delavca v združenem delu. Z integracijami želimo pospešiti razvoj proizvajalnih sil in razvoj samoupravnih odnosov v združenem delu.
Integracije so pomembna sestavina ekonomske politike. Z njimi je mogoče zagotoviti večjo usklajenost razvoja posameznih dejavnosti in postopno odpravljati številna strukturna neskladja. Doseči je mogoče večjo koncentracijo sred-
stev, prav tako tudi urrakega potenciala, s tem pa tudi večje ekonomske učinke.
Pogoj z;a nadaljnji razvoj organizacij združenega dela je ustrezna povezanost delovnih procesov zlasti v vertikalni smeri, ob neprestani nadaljnji družbeni delitvi dela. Tako izboljšujemo pogoje za optimalizacijo razvojnih programov in njihovo uresničevanje ter zagotavljamo nemoten potek proizvodnje. To je tudi pot za zagotovitev zadostnih energetskih in surovinskih virov in za trajnejšo oskrbo v sprejemljivih pogojih. Samo s povezovanjem in združevanjem se je mogoče učinkovito vključevati v mednarodno delitev dela.
Družbeno ekonomska plat povezovanja in združevanja o-beta potemtakem odpravo vrsto slabosti v našem gospodarjenju in daje kvalitetnejše osnove za nadaljnji gospodarski razvoj.
Kar zadeva položaj delavca v združenem delu oziroma v družbeni reprodukciji, daje samoupravno povezovanje in združevanje možnost za to, da
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kako smo poslovali?
Iz -tabel I in II je razviìdino, kako smo poslovali v mesecu aprilu 1974 in v času od I. do IV. 1974.
Indeks 1974/1973 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju v preteklem letu.
I. Dinamika proizvodnje — indeks fizičnega obsega
Obrat — mesec	Plan		Doseženo	
		v mesecu	kumulat.	1974/1973
A. GLINICA: 1. Izluženo:				
Marec	100	111,10	102,90	101,89
April	100	94,66	100,69	100,78
2. Kalcinirano:				
Marec	100	104,88	103,50	104,54
April	100	106,54	104,34	107,11
B. ALUMINIJ: 3. Hala A:				
Marec	100	124,38	113,83	48,90
April	100	101,19	108,53	59,54
4. Hala B:				
Marec	100	101,79	102,76	104,69
April	100	103,84	103,03	103,73
5. Hala B-12 P:				
Marec	100	109,94	99,23	83,58
April	100	115,30	103,25	87,86
6. Hala B-12 S:				
Marec	100	111,09	110,40	123,22
April	100	82,98	103,55	118,68
7. Livarna:				
Marec	100	106,05	102,32	77,46
April	100	100,52	101,77	82,27
8. Anodna masa				
Marec	100	89,21	92,70	168,55
April	100	97,32	93,85	178,19
II. Prikaz porabljenih surovin	na enoto proizvoda -		- IV/1974
Na 1 tono proizvoda	Plan	Inde ks	
		april	I-IV/1974
1. Al hidrat — AI2O3			
— boksit	100	99,51	100,39
— Na OH	100	148,69	113,38
— para	100	116,73	104,16
2. Aluminij:			
Hala A:			
— glinica	100	100,00	100,00
— anodna masa	100	111,80	113,77
■— kriolit	100	83,33	103,33
— alum, fluorid	100	90,00	95,00
— el. energ. — kemija	100	95,55	95,33
Hala B:			
— glinica	100	100,00	100,00
— anodna masa	100	104,52	98,09
— kriolit	100	86,67	90,00
— alum, fluorid	100	85,00	77,50
— el. energija - kemija	100	100,21	100,10
Hala B-12 P:			
— glinica	100	100,00	100,05
— anodni bloki	100	101,96	99,64
— kriolit	100	46,67	80,00
— alum, fluorid	100	60,00	65,00
— el. energija - kemija	100	96,20	97,52
Hala B-12 S:			
— glinica	100	100,00	99,90
—: anodna, masa	100	98,78	98,43
— kriolit	100	53,33	83,33
— alum, fluorid	100	92,50	82,50
— el. energija - kemija	100	116,60	103,47
3. Anodna masa:			
Za izvoz:			
— petrolkoks	100	101,07	101,07
— katranska smola	100	98,61	98,58
Za domačo uporabo: — petrolkoks	100	100,64	100,96
— katranska smola	100	98,37	97,20
— el. energija	100	92,83	94,14
Z zasedanja delavskega sveta ZALIS
Eoa od „lokomotlv“-na tirnicah družbenogospodarskega napredka
(Nadaljevanje s 1. strani)
ima delavec položaj resničnega upravljalca z delom in njegovimi rezultati in da lahko delavec uveljavi vse svoje neodtujljive pravice, iki zadevajo upravljanje z delom, s sredstvi in s sadovi dela. S tem je presežen njegov lastni ekonomski interes in uvel javi j«-jo se širši družbeni interesi.
Ko naše integracijske procese ocenjujemo, je treba imeti pred očmi celoto družbenih učinkov povezovanja in samoupravnega združevanja. To je bilo v vseh naših aktih morda premalo poudarjeno in preveč pomanjkljivo obdelano. Sedanji razvoj naših družbenoekonomskih odnosov pomeni namreč eno najglobljih prelomnic v dosedanjem razvoju samoupravljanja pri nas.
Že v Mariboru je bilo povedano, da smo se s povezovanjem TGA Kidričevo im IMPOL, ukvarjali vrsto let. Prizadevanj in pobud, ki so bile dane od različnih dejavnikov, je bilo veliko, dejanskih rezultatov pa ni bilo videti. Do intenzivnejših integracijskih premikov je prišlo šele v zadnjem času. Vzroke zato je treba iskati predvsem v tem, da se je družbena klima, ki poprej integracijskim prizadevanjem ni bila kdovekako naklonjena, začela ugodno spreminjati. Pri takšnem spreminjanju družbenega ozračja in razpoloženja pa so nedvomno imela odločilno vlogo ustavna dopolnila, pobude in prizadevanja ZK, da bi samoupravno povezovanje in združevanje čimbolj pospešili.
Ob priložnosti, ko smo pri koncu naših prvih uspešnih korakov k povezovanju in ko konstruiramo 1 skupne organe upravljanja, bi bilo na mestu, da ponovno pregledamo naše skupne cilje, ki smo si jih zastavili z našimi razvojnimi programi in našo razvojno koncepcijo. Če se namreč držimo načela, da je vsaka integracija, s katero ne dosegamo večjih poslovnih in družbenih u-činkovitosti, sama sebi namen, potem je treba težiti k jasno opredeljenim ciljem.
V elaboratu smo zapisali, da vidimo v sodelovanju in povezovanju naših dveh kolektivov jedro nastajajočega aluminijskega kompleksa, fci bo v stanju slediti vsem pretresom in dogajanjem na tržišču. K tesnejšemu sodelovanju želimo pritegniti v eni ali drugi obliki ostale predelovalce aluminija v Sloveniji in zunaj nj-e. Svojo proizvodnjo želimo čimbolj specializirati in se pravočasno usmeriti na razne specialne proizvode. Vso svojo razpoložljivo surovino želimo predelati v zares visoko kvalitetne iin visoko zahtevne proizvode —- po možnosti v finalne proizvode. Zapisali smo, da bomo tako lažje sledili stalni rasti cen surovin in energije, kar je v slovenskem gospodarskem prostoru, kjer surovin in energije primanjkuje, še posebej pomembno.
Do leta 1980 hočemo doseči: proizvodnjo glinice
140.000	ton
proizvodnjo anodne mase
40.000	ton
proizvodnjo primarnega aluminija	70.000	ton
proizvodnjo sekundarnega	Al
10.000	ton
proizvodnjo litih in kovanih proizvodov	6.000	ton
proizvodnjo polizdelkov (valjanih, stiskalnih, vlečenih in žičnih)
58.000	ton
proizvodnjo finalnih proizvodov	10.000	ton
Moramo imeti pred očmi, da so naloge, katere smo si zastavili, izredno zahtevne, kajti pri realizaciji svojih ciljev se bomo večinoma morali o Dinati na lastne sile in velikokrat krmariti po lastni presoji in odgovornosti. Žal nam bo naš položaj otežila tudi neusklajena razvojna politika v maši panogi — v okviru Jugoslavije.
Kljub težavam, katere je treba pričakovati, pa mislim, da gre v nastajajočem alumi-
nijskem kompleksu vendarle za tvorbo, na katero lahko a-pliciramo besede tov. Kardelja:
Da gre za nastajanje sposobne delovne skupnosti, da nastaja veliko združenje družbenega dela, ki bo sposobno spreminjati razvoj sodobne tehnike in tehnologije in se bojevati za čedalje večjo produktivnost družbenega dela v celoti.
In da bo takšen naš kompleks dejansko predstavljal eno od »lokomotiv«, ki bodo vlekle za seboj vlake družbe-enoekonomskega napredka in razvoja proizvodnih sil in postale glavni nosilec združenega družbenega dela-
Naše združevanje in formiranje službe skupne dejavnosti ne pomeni koncentracije odločanja in graditve novih hierarhičnih organov vodenja. Združena aluminijska industrija Slovenije to ne bo in ne more biti trust ali družba, ki bo centralizirala kapital ali družbeno akumulacijo z razlaščanjem ali odtujevanjem dohodka od neposrednega proizvajalca, potem pa s to ekonomsko močjo vladala TOZD. Nasprotno, TOZD bodio tiste, ki bodo opravljale temeljno funkcijo upravljanja z družbeno a-kumulacijo.
Nekoč so pri nas nastajali giganti tudi zato, da so zbirali presežno vrednost. Naša smer, ki se ujema s sedanjo smerjo v našli družbi — ko gre za revolucionarno preobrazbo družbenih odnosov in neposredno oblast delavskega razreda —, pa vodi v sodelovanje in v trajnejšo povezavo v verigi proizvodnega procesa, v svobodno in združeno delo.
Naj končam svoja izvajanja z željo, da bi ta naš aluminijski kompleks resnično zaživel v obliki, kakršno smo si zamislili, in da bi v tem našem integriranem kompleksu resnično vladali odnosi, ki nam bodo omogočili, da bomo v stanju smotrno izkoriščati velike razvojne možnosti, ki jih imamo.
NEZGODE
Aprila se je poškodovalo 16 delavcev.
APRILU
1974
Prikaz ponesrečence^ po tozdih in skupnosti skupnih služb:
pri delu
TOZD V in DS	8
TOZD ALUMINIJ	4
TOZD GLINICA	3
SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB — Skupaj :	15
na poti
1
1
skupaj
8
4
3
1
16
Število nezgod po virih:
strojoa naprava^ priprava	7
stopnica-	2
ročno orodje	1
vroča voda	1
vroči strdek kriiolita	1
al. odlitek	1
el. voziček	1
lug	1
delovni’ oder	1
Število nezgod po vzrokih: po ponesrečencu — nepazljivost	16 nezgod 6
hiba na napravi	2
spolzka tla	2
nieuporabljanje osebne varovalne opreme	2
po ponesrečencu — nepravilen delovini postopek	2
neurejen dostop	1
nagel tempo dela.	1
16 nezgod
Aprila so se poškodovali naslednji delavci:
TOZD V i DS
1.	Janez GAJSER, mat. št. 2493, iz strojnega vzdrževanja, je 5. 4. v strojni delavnici aluminija pri točkovanju anodnih klinov utrpel lažje poškodbe na palcu.
2.	Franc PETROVIČ, mat. št. 1084, iz elektro vzdrževanja, je 5. 4. v livarni zaradi uporabljanja poškodovanih rokavic utrpel na dlani leve roke lažje opekline.
3.	Stanku HORVATU, mat. št. 3690, iz elektro vzdrževanja, je 8. 4. v hali »B« ob pregledu svetilke nad kabino dvigala zaradi neurejenega dostopa spodrsnilo in noga mu je zdrsnila v korito z anodno maso. Pri tem je na levi nogi utrpel lažje opekline.
4.	Francu PURGU, mat. št. 2439, iz strojnega vzdrževanja, je 8. 4. ležaj od lomilca skorje lažje stisnil palec leve roke.
5.	Daniel COLNARIČ, mat. št. 3959, iz strojnega vzdrževanja, je 12. 4. v skladišču glinice ob sodelovanju pri varenju spone na pokrovu polža zaradi nepravilno nameščenega improviziranega podesta padel z višine 4,80 m na betonska tla, pri čemer je na glavi in roki utrpel težje poškodbe.
6.	Marjan LOVRENČIČ, mat. št. 1945, iz strojnega vzdrževanja, se je 18. 4. v elektrolizi zaradi naglega dela spotaknil, zaradi tega je padel in si lažje poškodoval desno nogo v kolenu.
7.	Jože KOKOT, mat. št. 3912, iz strojnega vzdrževanja; 24. 4. pri delu v Glinici ni uporabljal varovalna očala, zaradi tega je na levem očesu utrpel lažjo poškodbo.
8.	Dragu LONČARIČU, mat. št. 3067, iz strojnega vzdrževanja, je 24.^. pred strojno delavnico Glinice, pri nakladanju materiala na elektr. voziček, zaradi spolzkih tal spodrsnilo, padel je in si na stranici vozička lažje poškodoval prsni koš.
TOZD ALUMINIJ
1.	Martin MILOŠIČ, mat. št. 2344, iz elektrolize »B«, je 8. 4. na severni strani hale B, pri grelni peči z ročnim strgalom odstranjeval phalno maso iz železnega zaboja. Pri tem mu je spodrsnilo in strgalo ga je zadelo po stopalu leve noge, kjer je utrpel lažje opekline.
2. Franc LAH, mat. št. 543, iz elektrolize »A«; 5. 4. pri kopanju v kopalnici hale B je zaradi okvare na mešalni bateriji prišlo do izne-nadnega izliva vroče vode, ta ga je zadela po levem ramenu in oprsju, kjer mu je povzročila lažje opekline.
3.	Anton SAGADIN, mat. št. 2728, iz elektrolize »B«, je 13. 4. v elektrolizi B pri peči 803 ob vstavljanju črpalne cevi v peč zadel strdek vročega kriolita, kateri mu je na nartnem delu noge povzročil lažjo opeklino.
4.	Stanku FIŠERJU, mat. št. 3956, iz livarne, je 22. 4. pri livnem stroju za vlivanje hlebčkov, ki je bil pri 6. indukcijski peči, pri ročnem pristavljanju dostavne mize zaradi osebne nepazljivosti padel odlitek na palec desne roke, kjer mu je povzročil lažjo poškodbo.
TOZD GLINICA
1.	Alojz HORVAT, mat. št. 2594, iz glinice — beli del, je 1. 4. v vparilnici pri hoji po stopnicah zaradi spolzkosti padel in si pri tem lažje poškodoval gleženj leve noge.
2.	Ivanu ŽNIDARIČU, mat. št. 4140, iz glinice - rdeči del, je 10. 4. v dekantaciji pri odkrivanju razdelilnega korita pokrov zdrsnil iz rok in mu padel na nogo. Ponesrečenec je na nožnem prstu leve noge utrpel lažjo poškodbo.
3.	Anton DOBNIK, mat. št. 2817, iz glinice — beli del, je 24. 4. v de-kompozerjih ob odpiranju ventila zaradi slabega tesnenja brizgnil lug v obraz. Pri tem je na levem očesu utrpel lažjo opeklino.
SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
I. Stanislavi HUZJAN, mat. št. 894, iz splošne službe, je 8. 4. na poti v službo na stopnicah spodrsnilo, zaradi tega je padla in si lažje poškodovala hrbtenico v dprsnem delu tesela.	-k
Enotni smotri na temelju neodtujljivih pravic delavcev
(Nadaljevanje s 1. strani)
sedanje in razvojne materialne osnove, temelječe na samoupravljanju in načelih določil nove Ustave.
Položaj vsake organizacije v sestavljeni organizaciji združenega dela je opredeljen v skladu z družbeno lastnino kot izrazom socialističnih, družbenoekonomskih odnosov med ljudmi in predstavlja osnovo svobodnega združenega dela, ki ustreza volji delavcev obeh podjetij in zagotavlja njihove in enotne družbene interese.
Produkcijska in denarna sredstva kot neodtujljiva osnova družbenega dela in reprodukcije so last temeljnih organizacij združenega dela za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi ter se z njihovo voljo združujejo na način, določen s tem samoupravnim sporazumom in drugimi veljavnimi akti na nivoju organizacije združenega dela in sestavljene organizacije in v primerih, za katere se delovni ljudje, organizirani v TOZD, posebej dogovarjajo.
Na ta način je omogočeno vsaki temeljni organizaciji združenega dela v okviru organizacije združenega dela, da se ob enakih pogojih vključi v združeno delo z družbenimi sredstvi in da pri uresničevanju letnih in dolgoročnih gospodarskih načrtov s svojim delom pridobiva dohodek za zadovoljevanje skupnih jn o-sebnih potreb.
Tako bodo delovni ljudje v sestavljeni organizaciji združenega dela z neposrednim povezovanjem, s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in s planiranjem dela in razvoja sposobni obvladati stihijsku delovanje trga in optimalno usmerjati denarni in kreditni potencial na področju reprodukcije.
Oblika samoupravne organiziranosti sestavljene organizacije združenega dela zagotavlja možnost za neposreden vpliv delovnih ljudi pri odločanju in sprejemanju vseh aktov na področju integriranega dela po samoupravnih organih in integriranem delovanju družbenopolitičnih organizacij za popolnejšo, smoternejšo in organizirano zadovoljevanje skupnih in osebnih interesov. Jasno, to obliko samoupravne organiziranosti pa je potrebno nenehno dograjevati v skladu z razvojem družbenoekonomskih odnosov in dosledno ^o-mogočiti enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti ljudi v skladu z ustavnostjo, zlasti še v organih vodenja, samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah.
Solidarnost in vzajemnost, ki temeljita na zavesti delovnih ljudi, sta jasno opredeljeni v tekstu sporazuma in sta prisotni v vseh momentih, kjer se združujejo interesi delovnih ljudi in sredstva za dosego planiranih smotrov.
Dovolite mi1,, dal spregovo-i rim še nekaj besed o glavnih značilnostih sedanjega in bodočega dela.
Industrija aluminija v Sloveniji in Jugoslaviji predstavlja mlado industrijsko stroko, ki šele v zadnjih treh letih beleži intenzivnejši razvoj — tako na področju proizvodnje primarnega metala kot tudi polproizvodov in finalnih proizvodov.
Tako se je ta industrija kljub komperativnim prednostim, ki jih ima tudi ZDRUŽENA ALUMINIJSKA INDUSTRIJA SLOVENIJE, znašla v dobi konjunkture domačega in mednarodnega tržišča v izredno neuigodnem položaju.
Kljub temu, da aluminijska industrija zadnja leta stalno opozarja na odprta vprašanja, se rešitve: ne premaknejo z mrtve točke. Nujno bi bilo u-kreniti naslednje: da bo odnos med elektrogospodarstvom in aluminijsko industrijo reguliran s posebnim družbenim dogovorom, po hitrem postopku je treba doseči spremembo družbenega dogovora o kriterijih in načinu oblikovanja cen, pa ustvariti enake pogoje gospodarjenja domači aluminijski industriji v odnosu, na inozemske proizvajalce in to:
—	da bo v celoti ukinjena carina in zmanjšane uvozne takse za ves reprodukcijski material in rezervne dele;
—	da bo s carinskimi ukrepi zaščitena domača predelovalna industrija.
Pri reševanju navedenih problemov je potrebno vse sile usmeriti v sedanje in bodoče
stanje — v skladu z mestom in vlogo, ki jo ima združena aluminijska industrija Slovenije v okviru slovenskega gospodarskega prostora, v okvi-republike Jugoslavije in v mednarodni delitvi dela v skladu možnostmi, plani in programi razvoja. V podjetniškem potencialu ZDRUŽENE ALUMINIJSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE je potrebno združevati vse tiste funkcije, ki bodo prinašale poslovno učinkovitost, širjenje proizvodne dejavnosti, učinkovit nastop v predstavniških organih, bankah in v združenjih.
Za uresničitev razvojnega programa sestavljenega podjetja bo potrebno težiti predvsem k tistim funkcijam, ki bodo omogočile nadaljnjo modernizacijo in razširjeno reprodukcijo, večji poslovni uspeh in materialno osnovo delavcev. Ker je kompleks aluminijske industrije v Socialistični republiki Sloveniji in ostalih republikah široko zasnovan in prisoten, bo ZDRUŽENA ALUMNIJSKA INDUSTRIJA SLOVENIJE odprta hiša za vse, ki bodo imeli željo, da se pridružijo v kakršnikoli obliki.
Na koncu mi dovolite, da ser zahvalim in izrečem priznanje vsem članom komisije, ki so v več kot enoletni dobi pripravljali materiale, ki so bili osnova izdelanemu in sprejetemu samoupravnemu sporazumu in elaboratu sestavljenega podjetja.
Še posebej bi poudaril veliko vlogo družbenopolitičnih organizacij obeh kolektivov in njihovih vodstev v celotnem času razgovorov o združitvi in njene izvedbe. Nadalje bi se zahvalil za sodelovanje predstavnikom občinskih družbenopolitičnih vodstev in organizacij skupščine občine Slovenska Bistrica in Ptuj. Posebno zahvalo izrekamo tudi tov. Soršaka, medobčinskemu sekretarju ZK, čigar napotki in sugestije so nam često pomagale pri iskanju dokončnih rešitev.
Ob slovesnem podpisovanju samoupravnega sporazuma o združitvi
o
o
0
&
O
O
-ix
O
Hx
O
.-{X
O
Hx
O
Mx
O
Hx
O
■fc
O
-ix
O
o
Hx
O
Hx
O
fc
O
-J*
O
Hx
0
#
0
■i*
O
-ix
O
-!x
o
Hx
O
-ix
O
O
Hx
O
HSf
O
-ix
O
o
Hx
O
#
O
-{X
o
#
o
-{X
O
-ix
O
&
O
*
0
-lx
O
Hx
O
Hx
O
Hx
O
Hx
O
£
©
■5*
O
-ix
O
-ix
O
-ix
O
-fr
O
Hx
O
#
O
-{X
O
Hx
O
■H
O
o
«
o
Hx
O
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na plenarni seji 2. aprila letos razpravljal o razmerah v Sloveniji na področju delavskega turizma in športne rekreacije ter sprejel stališča, ki jih objavljamo v celoti.
Telesna kultura, ki obsega telesno vzgojo, šport in aktivno rekreacijo, je izredno pomembna za sleherno, še posebej za našo družbo. Množična aktivna rekreacija je na področju samoupravno organizirane telesne kulture tudi temeljno merilo za ugotavljanje učinkovitosti prizadevanj na tem področju družbene dejavnosti.
Športna rekreacija je v neposredni zvezi z nekaterimi osnovnimi dejavniki razvoja naše samoupravne družbe, kot so: družbeno ekonomski odnosi, produktivnost dela, prosti čas, hkrati pa je tudi v funkcionalni zvezi s človeškim razvojem, predvsem pa zaradi njenega učinka na psihosomatski, zdravstveni in socialni status.
Pri razvijanju družbenoekonomskih odnosov je vloga športne rekreacije posebno pomembna, ker pozitivno vpliva na odnose med delavci različnih delovnih in družbenih položajev, med občani krajevne skupnosti in seveda zaradi humanizacije osebnosti. V naši družbi proizvajalna aktivnost postopno osvobaja človeka materialne odvisnosti, aktivnost v upravljanju pa od družbene zasužnjenosti. Zato se pri nas veča človekova svoboda, kr omogoča, da po količini materialne proizvodnosti organizira življenjsko okolje, v katerem človek dosega pravo zadoščenje v športni rekreaciji in se razvija v celovito osebnost.
V	Zvezi s produktivnostjo dela ima športna rekreacija vlogo, da razvija tako bazično kot specifično delovno sposobnost. V bazično ali osnovno sposobnost uvrščamo predvsem sposobnosti organizma, da se prilagaja delovnim naporom. To je rezultat integracije funkcionalnih sposobnosti različnih organskih sistemov: živčnega, kardiovaskularnega, dihalnega in drugih sistemov. V specifično delovno sposobnost pa uvrščamo predvsem posebne psihofiziološke sposobnosti.
Pri izkoriščanju prostega časa ima športna rekreacija vlogo regulatorja med pridobljeno i.n oddano energijo, med dnevno monotonijo in pravo svobodo gibanja, misli in reakcij.
V	človeškem razvoju ima športna rekreacija vlogo, da ohrani človeka družbi, ker mu grozi uničenje ne le zaradi zastrupljenja zraka, vode, radioaktivnosti itd., temveč tudi' zaradi pomanjkanja gibanja. Pomanjkanje gibanja pri delu in v prostem času povzroča verižne reakcije na psihosomatski status, zdravje, produktivnost in obrambno sposobnost.
Pri pomanjkanju gibanja nastajajo v organizmu negativne spremembe, nabira se podkožni mastni sloj, slabi' se razpon in stabilnost regulacije organskih funkcij, manjša se repetitivna in statična moč mišic, zmanjšuje gibljivost, skratka, zmanjšuje se fizična kondicija in s tem skrajšuje življenjska doba ter doba delovne in obrambne sposobnosti. Športna rekreacija ima pri tem vlogo, da s sistematično vadbo pridobiva ali vzdržuje kondicijo.
Glede zdravja ima športna rekreacija vlogo preventive. Športna rekreacija je namreč najučinkovitejše naravno zdravilo predvsem za tista prehodna starna in oblike, ki so med zdravjem in boleznijo.
Zato so sindikati Slovenije zainteresirani predvsem za področje športne rekreacije, ki v glavnem zajema program aktivnosti delavcev iz celotnega področja telesne kulture. Zato so sindikati Slovenije dali pobudo, da se tudi področje športne rekreacije ustrezno organizira, da bi uspešneje in bolj enotno izvajali aktivnost za vse občane, posebej pa za zaposlene. Zato naj sindikati podpirajo predvsem dobro operativno organiziranost tega področja in uresničevanje stališč, ki so bila sprejeta v slovenskem merilu že v letu 1973.
Pri uresničevanju sprejetih stališč in akcijskih programov na področju športne rekreacije so bili sindikati doslej najuspešnejši, saj je večina množičnih akcij slonela na osnovnih sindikalnih organizacijah in komisijah za športno rekreacijo pri občinskih sindikalnih svetih. Sindikati so bili nosilec akcije TRIM in vseh oblik iz njenega progra-
ma.	Posebno uspešni so bili' sindikati pri gradnji TRIM stez in drugih rekreacijskih površin v naravi. Uspehi na področju množične športne rekreacije občanov bi bili lahko še večji, če bi Zveza za telesno kulturo Slovenije in njene organizacije uspešneje organizirale in izvajale zastavljene naloge na tem področju.
Izhajajoč iz sklepov 4, konference Zveze sindikatov Slovenije in v skladu z izhodišči za nadaljnji razvoj telesne kulture v Sloveniji, ki jih je sprejela republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije na razširjeni seji 19. aprila 1973, je plenum republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na svoji seji 2. aprila 1974. leta sprejel naslednja stališča o nadaljnjem razvoju delavskega turizma in športne rekreacije zaposlenih:
1.
Oddih in aktivna rekreacija sta nedeljivi in sestavni del družbene reprodukcije in standarda delavcev, ki morata biti- odločilna in neposredna nosilca celotne politike načrtovanja in izvajanja oddiha in rekreacije zaposlenih, njihovih družin in drugih občanov.
2.
Samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo delavcev morajo biti institucionalna oblika realizacije politike na tem področju, ki zagotavlja večji vpliv delavcev, izrazitejšo solidarnost in vzajemnost, racionalnejše poslovanje, povezavo sicer razdrobljenih objektov in boljše pogoje za organizirani in množični delavski turizem. Sin-
6.
Organiziranje preventivnega in zdrav-stveno-rekreativnega počitka naj bo še naprej ena najvažnejših nalog sindikatov, predvsem za delavce, ki: delajo v težjih delovnih pogojih in ki' so slabšega zdravja.
Gradnja in vzdrževanje rekreacijskih objektov mora obvezno vsebovati tudi objekte za vse vrste aktivnega počitka, različna igrišča, kopališča, dvorane, TRIM steze in kabinete, sprehajališča itd., pri' čemer je treba zagotoviti tudi zadostno število strokovnjakov — organizatorjev rekreacije. Sindikati Slovenije bodo zato okrepili sodelovanje s Planinsko zvezo Slovenije in njenimi društvi za načrtnejše izkoriščanje njihovih zmogljivosti v planinskih postojankah in s tem koristno aktivno izrabo prostega časa delavcev.
8.
Vprašanje deljenega letnega dopusta mora biti v ospredju interesa sindikatov in je z njim potrebno reševati dopustniško prenatrpanost v juliju in v avgustu ter načrtnejše izkoriščanje nezasedenih zmogljivosti počitniških domov in turističnih organizacij v drugih letnih obdobjih.
9.
Nujno je treba začeti reševati in se dogovarjati o ustreznejšem času letnih in zimskih šolskih počitnicah, bodisi po različnih stopnjah šol ali pa v regionalnem pogledu, s čimer bi povečali časovne možnosti za izkoriščanje dopusta za družine s šoloobveznimi otroki. To vprašanje je treba reševati z
Stališča sindikatov Slovenije
o delavskem turizmu in športni rekreaciji
dikati Slovenije zato podpirajo pobudo mestnega sveta sindikatov Ljubljane, ki je izražena v osnutku tez za u-stanovitev samoupravne interesne skupnosti na področju rekreacije delavcev ljubljanske regije. Podobne rešitve naj bodo izhodišča za reševanje tega vprašanja tudi v drugih regijah v Sloveniji.
3.
Zagotovitev potrebnih in primernih zmogljivosti počitniških domov za delavce in njihove družine mora izhajati iz ukrepov za preprečevanje odtujevanja počitniških domov, za izboljšanje dosedanjih pogojev z ustreznimi adaptacijami, predvsem pa za intenzivno gradnjo novih zmogljivosti s pomočjo združevanja sredstev skupne porabe v samoupravnih interesnih skupnostih za oddih in rekreacijo delavcev. V ta namen naj bi iz sklada skupne porabe zagotovili za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj 10“/o izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu.
4.
Za gradnjo novih ali razširitev sedanjih zmogljivosti počitniških domov se morajo zagotoviti ustrezne površine, ki' so sestavni del projektov urbanega razvoja turizma in rekreacije. Sindikati Slovenije bodo zato sodelovali s sindikati Hrvaške pri zagotavljanju in urejanju kompleksov za gradnjo počitniških zmogljivosti tudi na obmorskih področjih severnega Jadrana in Istrske obale.
Zbrana sredstva, ki so namenjena za rekreacijo ali oddih, ne morejo biti obremenjena z davki ali prispevki enako kot objekti pridobltvenega turizma.
družbenim dogovorom ustreznih dejavnikov ne samo v slovenskem merilu, temveč skupno z drugimi republikami in pokrajinami.
10.
Interesne skupnosti za oddih in rekreacijo delavcev in turistično-gostin-ske organizacije naj bi ponudile ugodnejše in cenejše storitve v času izven sezone, da bi v njem delavci planirali in izrabili del svojega letnega dopusta. Sindikati Slovenije bodo podprli akcijo turističnega varčevanja, s katero bi delavci laže in načrtneje varčevali sredstva za letni dopust.
11.
Skrb za dnevni in tedenski počitek mora biti povezana s problematiko letnih dopustov in jo moramo prav tako načrtovati in organizirati. Zato bodo sindikati podpirali akcije za gradnjo in urejanje rekreacijskih centrov predvsem v krajevnih skupnostih, kjer bodo zagotovljene možnosti za različne rekreacijske aktivnosti za delavce in člane njihovih družin.
12.
Družbenopolitične skupnosti ne smejo ostati nezainteresirane za problematiko rekreacije in delavskega turizma, pač pa jim mora to biti obveznost — in sicer skupaj s sindikati in organizacijami združenega dela.
13.
Sindikati Slovenije pozitivno ocenjujejo novo organiziranost telesne kulture z ustanovitvijo temeljnih telesno-kulturnih skupnosti v občinah in prek njih ustanovljene telesno-kulturne skupnosti Slovenije. V teh interesnih skupnostih so zagotovljene možnosti, da delavci, ki sicer združujejo potrebna
sredstva za to dejavnost, neposredno odločajo o politiki razvoja telesne kulture nasploh, posebej pa področja rekreacije zaposlenih, ki je bilo doslej močno zapostavljeno v primerjavi z vrhunskim in atraktivnim športom sorazmerno skromnega števila občanov in še to predvsem - mlajših.
14.
Sindikati Slovenije menijo, da morajo interesne skupnosti za telesno kulturo zagotoviti ustrezno obliko organiziranosti tudi osnovnih telesnokultur-nih organizacij in vseh njihovih organov in asociacij, v katerih bodo delovni ljudje imeli boljše možnosti za vključevanje v stalno in načrtno aktivno rekreacijo. Nove oblike organiziranosti ne smejo biti v nobenem pogledu ovira za uspešnejše delo in bolj množično vključevanje zaposlenih v različne športnorekreativne aktivnosti.
15.
Sindikati Slovenije bodo še naprej podpirali vse akcije za gradnjo novih rekreativnih površin in objektov, za katere bodo predvsem delovne organizacije združevale potrebna sredstva. Ti objekti in površine morajo biti zato prilagojene predvsem delovnim ljudem in ne morejo biti predmet pridobivanja sredstev za nove površine in s tem za ekonomsko neupravičene najemnine. Telesnokulturne skupnosti naj bi s politiko gradnje in vzdrževanja objektov in rekreativnih površin omogočile njihovo načrtno in ceneno uporabo vsem kategorijam občanov!
16.
V delovnih organizacijah in sindikalnih organih so nujno potrebni strokovni kadri za telesno kulturo, predvsem za organizirano vodenje športne rekreacije zaposlenih. Zato se morajo možnosti za redno in izredno šolanje, usposabljanje v tečajih in seminarjih prilagoditi sedanjim razmeram, predvsem v telesnokulturnih skupnostih in strokovnih organih ter ustanovah, ki te kadre šolajo oziroma usposabljajo. Delovne organizacije morajo intenzivneje in bolje izbirati kandidate za tovrstno šolanje in obenem zagotoviti sistemizacijo delovnih mest za izšolane strokovnjake — višje organizatorje rekreacije.
17.
Delavske športne igre so sestavni del programa športno-rekreativnih dejavnosti v delovnih organizacijah, zato ne morejo biti same sebi namen, pač pa morajo sloneti na stalni in načrtni aktivnosti pretežnega števila zaposlenih. Osnova delavskih športnih iger je zato v tekmovanjih znotraj temeljnih organizacij združenega dela, med njihovimi ekipami znotraj organizacij združenega dela, ali pa v občinskem merilu, ki jih organizirajo in uresničujejo ustrezne komisije ali odbori pri občinskih sindikalnih svetih. Tovrstne igre morajo biti sestavni del programa temeljnih telesnokulturnih skupnosti na področju športne rekreacije občanov.
18.
Sindikati Slovenije pozitivno ocenjujejo samoiniciativno organiziranost delavskih športnih iger tudi izven občinskih meja, denimo, regionalnih ali republiških, če program teh iger izhaja iz široko zastavljenega dela in aktivnosti vseh udeležencev, tako ekip kot posameznikov v njihovih organizacijah. Zato mora biti možnost za nastopanje na tekmovanjih izven občinskih meja pogojena s poprejšnjo stalno aktivnostjo v delovnih organizacijah samih, kakor tudi z obveznim nastopanjem na vseh programiranih tekmovanjih v občinskem merilu. V tem pogledu se je treba dogovoriti o skupnih stališčih v republiških odborih sindikatov oziroma v bodočih konferencah sindikatov posameznih dejavnosti.
19.
Sindikati Slovenije bodo tudi vnaprej sodelovali v vseh akcijah republiškega ali medrepubliškega značaja, ki so o-snova za široko vključevanje občanov, predvsem pa zaposlenih. Posebno pozornost bodo posvetili prireditvam, ki nosijo spominska in manifestativna o-beležja ali pa imajo vzgojne ali vseljudske obrambne cilje.
O
xf-
o
x}*
O.
O
O
xh
O
*
O
xj*
o
X}-
©
xh
O
X}"
O
x|*
O'
o'
*
o
Xj>
O
xl*
©
xl*
O
X}-
O
>N*
O
o
xh
O
xF
O
X}-
O
xl*
O
xK
O
x}*
O
x}*
O
X|>
O
x}-
O
xj-
Q
©
xj*
O
%
O
xh
O
•xj*
O
x|-
O
XI*
O
&
O
xh
O
X}*
O
XI*
O
af-
O
X}-
O
xj-
O
xj*
O
xi*
O
x^
O
x|*
O
xf-
O
O
xf-
O
x!-
O
Xr
O
xh
O
xl*
O
a£
PROTESTNO PISMO:
Zahtevamo benificirani staž!
Delavci, zaposleni v proizvodnji in predelavi aluminija, zbrani na Zboru delavcev 14. maja 1974 protestiramo proti načinu obravnavanja oziroma zavlačevanja postopka za rešitev zahtevka za priznanje zavarovalne dobe s povečanim trajanjem na delovnih mestih:
—	elektrolizer za proizvodnjo aluminija;
—	ključavničar za remont elektrolitskih peči in
—	elektrikar na elektrolitskih pečeh.
OBRAZLOŽITEV:
Zahtevek za priznanje benificiranega staža na navedenih delovnih mestih smo vložili pri Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja SR Slovenije
—	direkcija Ljubljana, 15. junija 1973, a še do danes, kljub večkratni urgenci, nismo prejeli odgovora.
Delavci, ki delamo na navedenih delovnih mestih, opravljamo telesno zelo naporno delo. Večina izmed nas dela v turnusu. Pri delu smo izpostavljeni neugodnemu toplotnemu okolju, ropotu in vibraciji, jedkim snovem, dražljivcem dihal, prahu in hlapom katranskih smol, prahu aluminijevih spojin (natančnejše ugotovitve o delovnih pogojih vsebuje elaborat, katerega smo vam posredovali ob vložitvi zahtevka).
Omenjene škodljivosti vplivajo na zdravje zaposlenih in pogojujejo nastanek invalidnosti. Frekvenca nastanka invalidnosti je v obratih za proizvodnjo aluminija naj^ečja (58°/») od vseh primerov nastanka invalidnosti v TGA, možnosti za zaposlitev invalidnih oseb pa, glede na naravo dela v teh obratih, takorekoč ni.
Nenehno se srečujemo s problemi zaposlovanja delavcev na teh delovnih mestih. Še večji problem pa je zaposlene delavce obdržati, ker zgolj osebni dohodek ni zadosten stimulans za zaposlitev delavcev na teh delovnih mestih.
ZahteV-umo, da bo postopek za rešitev našega zahtevka za benificirani staž čimprej končan in da pristojni organ poda pismeni odgovor z obrazložitvijo vzrokov za zavlačevanje postopka! Nikakor ne bomo zadovoljni z odgovorom, da naš zahtevek za benificirani staž še ni bil obravnavan, ker še ni podpisan ustrezen družbeni dogovor, saj ta odgovor že predolgo poslušamo.
Opozarjamo, da smo delavci v proizvodnji podpisali že vrsto samoupravnih dogovorov. Tako smo med drugim uredili (v zelo kratkem času) tudi problem financiranja socialnega zavarovanja. Zato upravičeno zahtevamo, da tudi vi končno uredite naš problem!
Predsednik zbora delavcev TOZD ALUMINIJ Boris Solovjev
Na osnovi pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju
RAZPISUJEJO TOZD
za izredne študente — svoje sodelavce:
Odbor zia kadre je na 3. red™ seji 9. maja 1974 razpravljal o internih razpisih izrednih štipendij za člane TOZD glinica in sprejel naslednji
sklep :
Odbor za kadre razpisuje naslednjie štipendije:
—	višja	šola,	smer kemija	1	štipendija
—	višja	šola,	smer strojništvo	2	štipendiji
—	višjia	šola^	smer organizsai j.a	dela	2	štipendiji
Predsednik odbora:
Ivan Modrič
Odbor za kadre TOZD tovarna aluminiijia je ma 1. izredni seji 30. aprila 1974 razpravljal o predlogu direktorja TOZD tovarna aluminija glede razpisa štipendij — pomoči pri izrednem šolanju za potrebe TOZD tovarna aluminija in sprejel naslednji
sklep:
Odbor za kadre TOZD tovlama aluminija sklene, da je za potrebe TOZD tovarna aluminija v skladu s 40. 61. Pravilnika o
izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju potrebno - irazpi
sati naslednje štipendije: Višja šola.:
—	smer elektro
—	smer kemija
—■ smer strojništvo
—	smer metalurgija
■'Srednja šola:
—	-smer elektro
—	smer metalurgi ja
—	smer strojna
i2 štipendiji 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija
1	štipendija
2	štipendiji 2 štipendiji
Predsednik odbora:
Ivan Kodrič, dipl. ing.
Traktor št. 10
Odbor za- kadre pri TOZD promet je na seji 20. mlaja 1974 razpravljal o internem razpisu dveh izrednih štipendij in sprejel naslednji
sklep :
objaviti je potrebno interni .razpis dveh -izrednih štipendij za
— srednjo šolo za- železniško-prometno stroko 1 štipendija
— srednjo šolo — prometna stroka	1 štipendija
Predsednik odbora:
Alojz Sladnjak
Brušenje
Odbor za kadre DS skupnih služb je na. 4. redni seji 30. aprila- 1974 razpravljal o predlogu pomočnika glasnega direktorja za skupne službe z dne 19. aprila 1974 za interni razpis izrednih štipendij za. Slane DS skupnih služb in sprejel naslednji
sklep :
Odbor za kadre sklene, da j-e treba in-terno razpisati izredne štipendije za člane DS skupnih služb:
—	visoka šola, smer sociologija, psihologija
'ali pravo	2	štipendiji
—	visoka šola, ek-onomiska- smer	2	štipendiji
—	visoka šola, tehnična smer	2	štipendiji
—	visoka šola, -organizacijska smer	1	štipendija
—	višjia šolaš smer ekonomska^ tehnična, fiz-matem.,
upravno-pr-avna organizacijska	9	štipendij
—	snednjia šola, smer ekonomska, tehnična,
administrativna, gimnazija	12	štipendij
Predsednik odbora: Anton Kozoderc
SMISEL
POVEČEVA-
NJA
KAPACITET
Obstoj za ekonomsko bazo nujno potrebnega proizvoda, katerega je možno vskladiščiti in transportirati, povečanje porasta povpraševanja za 10 odst. letno in možnost za izgradnjo novih kapacitet v predvidenem roku. Vse to je povzročilo veliko vnemo za povečanjem proizvodnje v trenutku, ko se je ponudila možnost.
Zadnje desetletje je bil edini ekonomski vir energije za elektrolize vodna energija, potencialni razvoj se je omejil na nekaj možnih področij z nizko ceno električne energije: Norveška, Kanada, ZDA, Islandija, Afrika. V primeru zadnjega je bila često pri razvoju odločilna tudi politična situacija. Ta situacija je že sama po sebi prinašala tudi določene omejitve.
S pojavom zemeljskega plina in atomske energije so se odprle nove možnosti, sicer na nivoju višjih cen energije, kot so bile prejšnje, vendar so te možnosti še vedno bile sprejemljive vsaj za elektrolizo. To je bila izhodiščna točka za nastanek sedanjih tovarn. Obenem je to bil začetek povečevanja števila efektivnih proizvajalcev.
(Nadaljevanje iz zadnje številke)
To se je do-gajalo o-d leta 1968 in 1969. Takšno gibanje je bilo zasnovano na različnih nivojih, s čemer razlagajo -tudi pogostnost in hitrost v izgradnji.
Na nivoju države, v industrijsko razvitih deželah, je bila spodbuda zia razvijanje proizvodnje bolj na podlagi raziskav oblasti in posledica varčevanja- z devizami in često sočasno želja po izgradnji industrije z visokimi učinki, kakor tudi skrb za gospodarsko poživitev geografskih con a-li drugih sektorjev z zaostajajočo industrijo.
Ti motivi- so bili največkrat razumni, toda v ko-nčni fazi so nosili v sebi zasnovo za porušitev ravnotežja. Izhajajoč iz nacionalnih razmer niso upoštevali svetovnega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem.
Razen tega pa je bila prisotna želj.a po izgradnji in če je bilo potrebno, je bil zagotovljen prioritetni režim (subvencije) torej, do neke meje umetno ustvarj-anje ekonomičnosti.
V deželah v razvoju je na nivoju oblasti prihajala motivacija iz želje, da bi ovrednotili naravne obstoječe surovine: minerale ali energetske vire.
Na nivoju podjetij so igrali vlogo različni aspekti:
—	Pri obstoječih proizvajalcih smo bili pri izvršev-ar raju obstoječih programov priča nastajajočim težavam, katere so povzročali novi proj-ekti.
—	Pri novih proizvajalcih so bili v .glavnem štirje razlogi:
a)	Nastanek novih proizvodnih enot pri predelovalcih aluminija z željo, da si zagotovijo kontrolo nad surovino in dosežejo nižjo ceno.
b)	Odsotnost lokalnih proizvodnih virov ali nezadostnost teh, torej tam, kjer je -obstajal trg potrošnikov, Glede na lokalne plane so bile te odločitve razumne, -toda imele so za posledico, da so onemogočile pl-asman ■zunanjih količin kovine in da j-e ta vsaj do neke mere bi-la odvišna.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA:
Aktualno: usklajevanje med TOZD
Drugo redno 'zasedanje delavskega sveta TGA je bilo 19. -aprila. N-a tem zasedanju je delavski svet obravnaval Im sklepal -o naslednjih zadevah:
— Poročila z zborov delavcev
V času od 26. do 30. marca 1974 so bili v naši delovni organizaciji zbori delavcev, ki so odločali o samoupravnem sporazumu -o spremembi1 samoupravnega isporazuma o združitvi v -delovno organizacijo TGA, o integraciji TGA-IMPOL in o samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela združena aluminijska industrija Slovenije, pa o financiranju skupne i-n -splošne porabe v občini Ptuj v letu 1974.
Delavski svet je razpravlja)! o poročilih, tki ®o bila sestavljena o {zidu glasovanja na teh zborih.
Samoupravni sporazum o spremembi samoupravnega spor azuma o združitvi vi delovno organizacijo tovarna -glinice in laluminija »Boris Kidrič« Kidričevo je 'bil sprejet na Zborih: v TOZD tovarna glinice z 259 -glasovi od skupno 364 delavcev, v TOZD aluminij s 380 -glasovi od skupno 545 delavcev, v TOZD vzdrževanje z 299 glasovi od sikupno 443 delavcev In v TOZD -promet s 141 glasovi od skupno 166 delavcev, zato :ga je d-elavški svet razglasil ikot veljavno sprejetega.
Za sklep o združitvi -delovnih organizacij tovarne glinice in aliuminijia »Boris Kidrič« Kidričev-o din industrije metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica v sestavljeno organizacijo združenega dela združena aluminijska industrija Slovenije s sedežem v Mariboru je glasovalo: v TOZD tovarna glinice 259 od sikupno 364 delavcev, -v TOZD tovarna -aluminija 380 od skupno -545 delavcev, v TOZD vzdrževanje 298 od skupno 443 -delavcev, v TOZD promet 141 od Skupno 166 dc-lavoev -in v delovni- skupnosti skupnih -služb 204 od skupno 343 delavcev. Skl-ep jie -bil sprejet z večino -glasov v vsaki TOZD in delovni skupnosti skupnih služb, zato je DS TGA ugotovil, da je združitev navedenih delovnih organizacij veljavno sprejeta s 30. marcem 1974.
Deiavški svet TGA je nadalje ugoto-vil, da jie bil z enakim številom -glasov sprejet na zborih samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacij,o združenega dela združena aluminijska industrija Slovenije, zato -ga je razglasil in .sklenil, da bo začel veljati z dnem, iko ga bodo podpisali pooblaščeni predstavniki -obeh delovnih -organizacij.
Delavski svet TGA se je niai-dalje seznanil o tem, da- so se d-elavci na zborih v vseh TOZD in delovni skupnosti -skupnih služb seznanili z gradivom o financiranju skupne n'n splošne poralbe v občini Ptuj v letu 1974, s problematiko prehoda -na -nov »istem financiranja te porabe in s -kratkimi izvlečki iz programov samoupravnih interesnih skupnosti (občinskih, regionalnih in republiških), predlogom bilance dohodkov -ter razporeditvijo dohodkov proračuna- obči-n-e za leto 1974. K temu niso imeli pripomb.
Delovni ljudje v-seh TOZD in -delovne skupnosti skupnih služb so prejeli v celoti predložene -prispevne stopnje, -ki- »o
predvidene v predlogu -koordinacij slkega -odbora- skupščine občine Ptuj za financiranje skupne in splošne po-r.abe v občini Ptuj v 1-etu -1974.
Za delegate in pooblaščence za podpis -samoupravnega sporazuma o določitvi prispevnih stopenj so določili:
—• TOZD tovarna- igl-inice Ivana Laha, -predsednika DS — TOZD tovarna aluminija Vojteha Rajherj-a, dipl. ing., direktorja TOZD in Antona Kosija, predsednika DS, — TOZD vzdrževanje Petra Geg-iča,
Marj a-na Toplek, namestnik predsednika, Nežifea Artenj-ak, član, Drago Žlender namestnik člana, Karl-a Dovihiain, član in Dušan Bazahent, namestnik člana.
— Pravilnik o oblikovanju
sveta za glasilo »Aluminij«
Delavski svet je posredoval v razpravo predlog pravilnika o oblikovanju sveta za -glasilo »Aluminij«. Delovna organizacija mora pravilnik -sprejeti v -skladu z novim republiškim zakonom o javnem obveščanju.
predlo-g usklajevalnega telesa, -zavzamejo -do njega stališče in potem predlagajo zborom delavcev -sprejem sporazuma.
—	Zbori delavcev -obravnavajo in -sprejemajo samoupravni sporazum o delitvi sredstev in vir-o-v sredstev TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
—	Delavski svet TGA -bo po -izvedenem postanku iz tega sklepa ugotovil, da je samoupravni sporazum -o delitvi sredstev in virov sredstev TGA »Boris Kidrič« Kidričevo dokončno sprejet in ga bo objavil.
Elektrodelavnica
predsednika DS, TOZD promet Jurijia Zupanca-, -predsednika DS, delovna skupnost Skupnih služb pa Jožeta Brgleza, predsednika DS.
—	Informacija o sklepih DS TOZD o obračunavanju osebnih dohodkov
Delavski svet ie ugotovil, da so vsi- delavski sveti TOZD in delovne -skupnosti- skupnih služb sprejeli predlog sektorja za organizacijo in načrtovanje za obračun o-siabnih dohodkov za obdobje I do XII in predlog za novo vrednost obračunske točke. Pri tem -se je s-trinj-al tudi s ,sklepom postovno-k-oor-dinacijskega sveta, da morajo v bodoče postopki pri obračunavanju osebnih dohodkov potekati po po-slfovno-koordina-cij-skem svetu.
—	Razpis volitev v organe ZALIS
Delavski ,svet je razpisal volitve v isamo-upr-avine organe združenega podjetja: —- delegate v delavski svet združenega podjetja iin člane odbora tza samoupravno delavsko kontrolo združenega podjetja. Volitve so bile razpisane za 30. -april 1974. Imenovana je bila voliv-na -komisija v sestavi: Fra-nc Vnlič, predsednik, Peter Kropeč, namestnik predsednika, Cilka Po-dbreznik, član, Anica Klajnšek, namestnik člana, Anton Kores, član ,jn Janko Praaic, mamestn-ik člana. Imenovana je bil-a -tudi komisija za sestavo vo-li-vnih imenikov: Alenka Gorup, predsednik,
— Samoupravni sporazum o delitvi sredstev in virov sredstev TGA
Nia predlog -postovno-koordi-naci-jsikega sveta je sprej-el -dela v-slki svet -sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev i-n viiro-v sredstev TGA »Boris Kidrič« Kidričevo: — delavski svet je dal pobudo za uvedbo postopka za sprejem samoupravnega sporazuma o -delitvi -sredstev -in virov sredstev TGA »Boris Kidrič« Kidričev-o v predloženi obl-i-ki.
—	Delavski svet je -predlagal delavskim svetom TOZD -tovarna glinice, tovarna -ailum-i-nijia, vzdrževanje, promet iin delovne skupnosti skupnih služb, da sprejm-ejo -pobudo, razpravljajo o osnutku sporazuma in ga dajo aa 15 dni v javno razpra-vo. Delavski sveti TOZD ijn delovne skupnosti skupnih -služb sočasno imenujejo dva člana v telo za usklajevanje morebitnih pripomb med TOZD. V primeru podanih pripomb ima usklajevalno telo nalogo, -da pripravi -usklajen predlog samoupravnega sporazuma iin ga posreduje delavskim svetom TOZD in delovne -skupnosti skupnih služb.
—	Delavski sveti TOZD tovarna -glinice, tov-anna, alumi-nij-a, vzdrževanje, promet in delavne skupnosti siku-pnih služb obravnavajo predlog, ki jie bil dan v javno obravnavo ,,'n predlagajo -zborom delavcev sprejem sporazuma — .ali v prim-eru, da so bile podane pripombe, -obravnavajo
—	Letno poročilo SVD
S poročilom SVD za leto 1974 se je -delavski svet seznanil tn sklenil: — poročila SVD -morajo biti v -bodoče sestavljie-na tako, da- bo iz procentualne-ga d-eleža nesreč ra-zvidma tu-di starostna -struktura zaposlenih glede na število zaposlenih v posameznih kvalifikacijskih skupinah. — TOZD naj dajo predloge za -novo organizacijo Sl-užbe varstva -pri -delu. — pripraviti j-e potrebno dodatne seminarje za vodstvene kadre TOZD v zvezi s problematiko, -ki se pojavlja v TOZD po -varstveni pl-ati. — Proučiti je možno-sti za ugotavljanje dejanskega- stanja pr-i poškodb bah, 'ki se pripetijo članom delovne .skupnosti na poti na dieto.
Službi varstva .pri delu in finančnemu sektorju je bilo naročeno, -da preverita podatke v letnem poročilu SVD za leto 1973 i-n ugotovila, zakaj je prikazano 18% povečanje opravljenih delovnih ur v letu 1973 v -primerjavi z letom 1972, če j-e povprečno število zaposlenih v enakem obdobj-u za 0,53 o-dst. manjše.
—	Ustanovitev delovnega telesa — komisije za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov
V komisijo za obravnavanje delitve dohodka in os-ebnih dohodkov je -delavski svet imenoval m-aslednje člane: Frac Kumer iz TOZD -aluminij, Maks Tominc iz TOZD tovarna, glinice, Konrad Rižnar iz vzdrževa-
nja,, Danilo Mihelič iz TOZD promet in Stanko Debeljak, dipl. ing., iz delovne skupnosti -skupnih služb. Za- predsednika; st je komisija izvolila Slanika Debeljaka, dipl. ing..
Komisija ima «a-slednje -naloge:
—	dajanje .pobud za -spremembe ali dopolnitve -samoupravnih aktov, ki urejajo področje delitve dohodka i-n osebnih dohodkov, — pripravljanje besedila sprememb in -dopolnitev om-enjenih samoupravnih -aktov, — vodenje razprav o predlaganih -spremembah in dopolnitvah v TOZD in DS skupnih -služb s pomočjo stror kovne službe, usklajevanje ob-ravnone problematike na nivoju TGA v .smislu dotočil 68.,
70.,	71 i-n 89. člen-a cit. sporazuma, — -posredovanje usklajenih predlogov v razpravo -i-n odločanje pristojnim organom upravlj-anjia- v TOZD in delovni -skupnosti Skupnih služb.
—	Najem sob za letovanje članov kolektiva pri turistični agenciji
Na osnovi sklepov delavskih svetov TOZD in delavne skupnosti skupnih služb je delavski svet TGA -odobril potrdbna sredstva v znesku 120.000 din za najem ležišč pr-i turistični organizaciju, za rekreacijo, ,iiz-latništvo in letovanje delavcev Alpe Adria- v Novem gradu in na Rabu. Sredstva bremenijo Skla-d skupne porabe.
—	Dodelitev stanovanj
Na predlog -sveta za.'samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev -in obveščanje je delavski -svet dodelil stanovanje Stanku Goričanu, mat. št. 1461, KV -ključavničarju iz TOZD vzdlrževanij-e — v Pfcuj-u, Potrčeva c. 40, II. -nadstropje. Niadalj-e j-e -dodelil stanovanje v Kidričevem št. 3 dr. Zlati Iv-etič, zdr.a-vnici, zaposleni v zdravstvenem domu Ptuj — TOZD zdravstvena- -postaja Kidričevo.
—	Imenovanje komisije za razpis delovnih mest vodilnih delavcev
Delavski svet j-e ustanovil kamiisij-0 za razpis -delovnih mest skupnih služb vodilnih delavcev TGA. Za člane -komisije j-e imenoval: Rudija Šteloerjia iz TOZD tovarna glinice, Franca Krajnca iz TOZD -tovarna -aluminija, Ladislava Faj-ta iz TOZD vzdrževanje, Antonia Zadravca iz TOZD promet iin Ivana Veljačo, dipl. ing., iz delovne skupnosti: skupnih služb.
Ob koncu se je je delavski -svet sklenil, da so dolžne strokovne -službe podjetja in vodstva TOZD v dveh mesecih podati ustrezen predlog za omi-1 j en je sedanjega problema v zvezi z zaposlitvi] o 'invalidnih oseb.
Osnovni organizaciji sindikata je priporočil, da pripravi predlo-g kandidatov za čla-ne notranje -arbitraže; te imenuje delavski svet TGA po 110. členu samouipraivnaga sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA.
Naročil j-e direktorjem TOZD, da -so dolžni -omogočiti članom delavskega sveta TGA, -da se v največj-em možnem številu udeležujejo s-ej delavskega sveta TGA.
K.-n.
O SINDIKATIH IN NJIHOVI VLOGI TUDI V VSEH STATUTIH TOZD
Oblikujmo in uzakonimo naše pravice in
Ker smo v času, ko bomo morali razpravljati o osnutkih statutov TOZD in statuta združenega podjetja, je prav, da se izčrpno seznanimo z nekaterimi zadevami v zvezi z delovanjem naše sindikalne organizacije.
Öqprav .se sicer ne 'bi mogli pritoževati, da pri nas ni 'bilo sodelovanja med sindikati in ostalimi samoupravnimi organi, vodstvom podjetja in podobno, pa je vsekakor potrebno poudariti, da vedno ni bilo itafco, krat 'bi bilo potrebno in da je zatorej prav sedaj čas, kio jie treba sindikatom dati tisto mesto, ki jim pripada im jim po ustavi tudi gre.
varovanje negibnosti obstoječega političnega sistema in nespremenljivosti1 obstoječih družbenih odnosov.
ČSe smo ise izčrpno seznanili z določili o sindikatih v ustaf vi SRS, v statutih občim in delovnih organizacij, potem smo lahko ugotovili, da dopolnila o sindikatih jasno določajo, da da bi bila s tem okrnjena pra-
nje o pridobivanju dohodka, Statutarne norme marajo ustrezno odgovoriti na to, kako organizirati obveščanje in tako stopnjo obveščenosti delavcev o vseh pomembnih vprašanjih, da bodo lahko po članih samoupravnih organov, ki so Obenem itiudi člani sindikata1, ali po sindikalnih organizacijah v direktnem istfflku s samoupravnimi organi in vsemi organi upravljanja sprejemali taka stališča in oblikovali take predloge ter pobude, ki bodo odraz njihovih temeljnih kratkoročnih iin dolgoročnih
ravljanja v TOZD, po kateri delavci organizirano vplivajo na samoupravno odločanje, razvijajo samoupravne odnose in uveljavljajo svoje pravice iz samoupravljanja. Organi u-ipravljianj.a v TOZD so dolžni obravnavati predloge in pobude OOS !j.n njenih organov, pobude, ki se nanašajo na položaj delovnega človeka. Prav ■talko so organi upravljanja dolžni, da o pomembnejših predlogih, ki so določeni v statutu ali drugih aktih za ureditev posameznih vprašanj in
Zato ni prav nič novega,, če se že dalj časa potegujemo za to, dia ibi določila o sindikatih xes konkretno in temeljito obdelali v statutih detavmih organizacij. Pred item moramo vsekakor vsaj 'bežno oceniti družbeno vlogo sindikatov, kajti politični pomen im družbena vloga sindikatov v sedanji fazi jugoslovanskega socialističnega razvojia je, da se sindikati organizacijsko in akcijsko uveljiavijo na vseh ravneh kot skupnost politično organiziranih delavcev, ki se borijo za uresničevanje svojega položaja, katerega jlim zagotavljajo ustavnopravne spremembe.
Vsekakor so ustavne spremembe krepak kor,alk naprej v našem družbenem raizvoju, ki omogoča bolj aktivno dra organizirano izražanje interesov delavcev. V 'Organizaciji in delovanju sindikatov pomeni to nove možnosti itn seveda itudi nove obveznosti. Predvsem morajo sindikati v sedanji fazi, tako v zvezi kot v republiki in občini, predvsem ,pa v delovni organizaciji, dosledno delovati kot organizirana socialna baza.; ne torej kot »posrednik« delovnih ljudi, ki deluje predvsem in zgolj po svojih pooblaščenih .organih, marveč kot organizacija delavcev, ki čimbolj neposredno sodeluje pr; oblikovanju politike sindikatov im s tem — vse družbene politike. Da bi uresničevali »oblast delavcev«, so temeljne naloge sindikatov na vseh ravneh v naslednjem obdobju prav v doslednem uresničevanju ustavnih siprememb, tvornem sodelovanju pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov —- od iniciative do nadzorovanja nad njihovim izpolnjevanjem na temelju vsestranske obveščenosti o pomenu in vlogi 'samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, o 'katerih morajo vsi naši delavci biti zares temeljito seznanjeni, da bodo vedeli, za kaj sploh gre. Dosledno je treba obveščati delavce o vseh vprašanjih, ki zadevajo njihov položaj v združenem delu, v delovnih organizacijah, kakor na vseh ravneh, od OOS do zveze; zato zahteva po dosledni odgovornosti tistih, 'ki iz im-formiacijiaimi razpolagajo, da bodo te zares popolne. Dosledno fn nenehno je treba skrbeti za pravice vseh delavcev, za varstvo žena in mladine pri delu, za reševanje konfliktov med posamezniki in delovno skupnostjo, med posameznimi skupinami v delovni ‘skupnosti.
Ko pravimo, da so sindikati sestavni del političnega sistema, seveda razumemo to talko, da so kot najširša orgamizacijia delavcev predvsem instrument za spreminjanje obstoječih družbenoekonomskih in političnih odnosov, ne pa sredstvo za
Centralni komite ZK Slovenije se vam v imenu VIL kongresa ZK Slovenije in novo izvoljenih organov iskreno zahvaljuje za pozdrav oziroma čestitko, ki ste jo poslali kongresu v dneh njegovega zasedanja.
Vaše besede so bile močna spodbuda kongresu in zavezujejo novo vodstvo Zveze komunistov Slovenije. Prepričani smo, da se bomo skupaj bojevali za uresničitev stališč in sklepov kongresa. Novo izvoljeni organi si bodo posebej prizadevali, da bi opravičili zaupanje, ki ste ga izrazili z vašim pozdravom VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije.
Tovariški pozdrav!
Ljubljana, 19 • aprila 1974
Predsednik centralnega komiteja ZKS
France Popit
vica do odločanja, bodisi v samoupravnih ali v drugih organih.
Vsekakor pa kaže poudariti, da to niso pravice, ki gredo sindikalnim forumom, marveč le delavcem v združenem delu. To pa pomeni, da jih sindikalni forumi uveljavlj'ajo samo potem, ko so resnično tudi zahteve 'Sindikalnega članstva, ne pa zgolj lastna pobuda forumov, sklicujoč se na mandat socialne baze v sindikatih.
Določila o sindikatih v naših statutih bi morala dolooai-ti, na kakšen način sindikati V delovnih organizacijah vplivajo na .odločanje samoupravnih organov o dohodku, katerega delovni ljudje ustvarjajo, kako sodelujmo s svojim vplivom pri upravljanju sredstev družbene reprodukcije in na kakšen način vplivajo na odloča-
interesov. Nadalje naj bo vsebina statutarnih določb naravnana tudli k temu, kako obravnavati pobude in predloge, ki so izraz organizirane voljie in sprejetih stališč članov sindikata; zlasti glede na to, da 'imajo vse drugačno veljavo, če so sprejeti v demokratični razpravi, kot pai, če pomenijo zgolj še tako napredno mnenje posameznikov. Kako razrešiti neogibne konflikte in doseči optimalno soglasje v primerih, ko različne zahteve kot izraz različnih interesov vodijo do različnih stališč? Kako zavarovati delovne ljudi pred manipuliranjem z njimi im pred demagogijo po-isameznikav ali Skupin, ki si prizadevajo, včasih tudi mimo njih, uveljaviti svojo voljo?
Osnovna organizacija' sindikata je sestavni del. samoiup-
se nanašajo na položaj delavca pred dokončnim sklepanjem, obvestiti OOS in jim predloge temeljito obrazložiti. Organi upravljanja so dolžni v roku odgovoriti, kot to določa statut, na vsa vprašanja, fci j‘ih nanje naslovi OOS in na katere terja odgovor sindikalno članstvo. OOS jie ,treba seznanjati s predlogi in pobudami, ki zadevaj o odločanj e o delitvi dohodka, upravljanje isredstev družbene reprodukcije in odločanje o pridobivanju dohodka, samoupravne [sporazume, organizacijo dela in razvi jianje sodobnejše tehnologije, izpopolnjevanje 'delavcev v strokovnem pogledu, delovne in življenjske pogoje delavcev,
dolžnosti
pa varstvo njihovih samoupravnih pravic.
V statutu mora biti tudi določeno, da člani vodstva OOS in ostali njieni člani me morejo biti klicani na odgovornost za predloge, stališča in pobude, ki se nanašajo na varstvo samoupravnih pravic in položaj de-lavoa v TOZD. To pa še predvsem velja za stališča, predloge in pobude, ki so izraz večine sindikalnih članov, pa tudi iza predloge, ki so izralz mnenj posameznikov ah samo dela sindikalnega članstva. TOZD motna omogočiti normalno delovanje OOS v .skladu z vsemi statuti ZSJ, ZSS in po-dobnem, predvsem še, da 'sklicuje sestanke zaradi razprav -o vprašanjih, ki zadevajo koristi posameznikov ali TOZD, da daje mnenja in predloge k ■statutu in drugim splošnim aktom, preden jiilh sprejmejo samoupravni organi, da predlaga referendum o vprašanjih, Ikl jih določata zakon ali statut.
TOZD omogoča delovanje OOS tako, da jim tudi zagotavlja prostorne za razne sestanke in redne sej,e, kakor tudi dodatna materailna sredstva za njeno dejavnost ali aktivnost. Omogočiti mora tudi sklic sestankov med rednim delovnim časom (to pri nas že doslej uveljavljamo), da ugotovi sama najbolj primeren čas ’za sestanke, da članom IO OOS priznava nadomestila OD za normalne organizacijske potrebe pri pripravljianju akcij, ko morajo zaradi opravljanja svojih funkcij zapustiti svoja delovna mesta, da članom IO (Priznava za politično izobraževanje določeno število dni dopusta na leto, da zagotovi svojim članom' za izobraževanje dodatna sredstva, če je to potrebno, da -omogoča članom TOZD, ki so izvoljeni v organe sindikata v občini, republiki j|n zvezi, da se lahko nemoteno udeležujejo vseh sklioa-nih sej.
To bi naj bil le skromen delček tistega, kar bi; Obvezno morato v vse naše statute TOZD, kajti izkušnje iz -minulih let, v mnogih delovnih 'organizacijah pa še danes, nam več kot zgovorno kažejo, da še ni povsod vse v najlepšem redu.
Zato bomo manali, pri obravnavi naših istaitutov budno paziti, da bodo vse te naše pravice, skupaj z dolžnostmi seveda, ‘temeljito obdelane in vpisane; prav bo itudi, če ®e bomo v prihodnje še matančne-je seznanili z vsemi določili o sindikatih v slovenski ustavi, kajti to je tudi -naša pravica in dolžnost!
Franc Meško
STROKOVNA EKSKURZIJA CDS TGA KIDRIČEVO:
Kot je že tradicija, je tudi zadnji CDS priredil ekskurzijo ob zaključku svojega mandata.
Osnovni namen -ekskurzije je M, da si ogledamo Tovarno aluminija Ransiiofen v Zg. Avstriji. To je podjetj-e, ki že dolgo let kupuje pri nas glinico.
Ekskurzija je bila organizirana tako, da je bìlia odsotnost z dela -omejena -na čimmanjšo možno mejo in -da so bili- -stroški kolikor mogoče nizki.
Vsak ud-dleženec j:e »odstopil« -en d-a-n od rednega dopusta, ostala- dva dnevai, sobota in nedelja, pa- sta bila za večino -dela prosta. Noben udeleženec ni dobil dnevnic, ikar
je tudi -pocenilo stroške; čeprav je to verjetno bila redka izj-e--ma pri nas, so se v,si- udeleženci s tem popolnoma strinjali.
Iz Kidričevega smo -odpotovali v četrtek, 9. maja ob 16,30 proti Šentil-ju in po večurni vožnji prispeli v kraj počitka — Liazen o-zirom-a Steimbaoh, kjer je bi-l-a večerja- in počitek. Glede -na napovedani rani odhod v petek 10. maja ni bilo nobenih želj-a po »isipozna-va--njiu« kraja in pivskih -navad v tem delu Avstrije.
Na-sl-ednj-e jutro, takoj po zajtrku, ob 4,30 je bil odhod
Avtobus štev. 2
V RANSHOFNU IN DACHAU...
ano-de še vedno dvigajo -ročno z verigo, kar smo pri nas že zdavnaj odpravili-. Eno halo (84 -peči) poslužuje v eni izmeni 5 ljudi in vodja izmene, torej je v hali vsega skupaj 6 ljudi. Enako kot pri nas j-e urejeno doziranje -glinice v peči, kar opravlja en sam delavec, čeprav j-e pri na-s prav to delo povzročilo precej nepotrebnega prahu, ko smo odprah vili dvojno zasedbo.
Razumljivo, so nekater-e razlike tudi v ostalih obratih. Obrat lanodn-e mase so si ogledali le nekateri, katere je -t-o posebej zanimalo. Bolj zanimivo je bilo v obratu — valjarna in v pakirnici gotovih izdelkov, -saj je marsikateri od nas videl -prvič, kako poteka- delo v teh -obratih.
Po končanem ogledu sm-o se ponovno zbrali v sejni dvorani, -kjer so nam odgovorili na zastavljena vprašanja in tolmačili njihov način nagrajevanja.
Iz posredovanega sm-o lahko ugotovili, da je skrb za človeka pri -njih ika-r precejšnja- in da v -marsičem d-aj-e podjetje več, kot j-e z zakonom določeno. Pri OD ali plači- je upoštevano prav vs-e — -od stalnosti, staža, nočnega-, medeljisikega in dela v izmenah, kot -tudi delovni pogoji. Omenili so tudi Jugo-silov-ane, ki delajo p-ni njih, in po-ud-arili, da dobijo po 6 dni dopusta več kot domačini, -pa da- so zelo -dobri delavci. Zanimiv j-e podatek, da je od
okrog 2.100 zaposieni-h kar dobrih 800 uslužbencev. Res, da je pri njih pojem uslužbenec širše obravnavan kot pri nasi, pa vendar je razlika- precejšnja-.
Ob koncu so celotno skupino povabili na kosilo v Braunau, kj er -sm-o se tudi raizšli z vljudnimi gostitelji.
Naslednji! cilj našega potovanja j-e bil München. Mejo smo prestopili -pri Bra-unau, kjer deli Nemčijo in- Avstri-jo reka Inn. Večina- nas je bilia razočaranih n-a-d zelo -slabim in birokratskim sprejemom pri nemških obmejni-h uslužben-cih. Vso proceduro sio raztegnili na dobro uro — prej več -kot manj.
Baili smo -se že, da bo pra-v zaradi tega -propadel nameravani ogled taborišča Dachau. Končno smo Je še imeli dovolj čas-a im srno ,mesto München -obšli in po -ogledu taborišča z druge strani prišli v München, ikjer smo se takoj nastanili v -hotelu Dain-iel.
Sledila je večerj-a in »prosto«. Vsak je večer in ves sobotni -dopoldne prebil po svoje. Popoldne sm-o si- -na kratko ogledali tehnični muzej, za kar j-e -bilo zelo zelo ma-lo časa-; pa še -kratek skok v -olimpijsko vas s stolpom in na-zaj v hotel!
Iz Münch-ana smo krenili v nedeljo zjutraj -okrog 8. ure proti Salzburgu, kjer smo si
(Nadaljevanje na 9. strani)
naprej pro-ti severu — smer Braunau, ikj-er je v neposredni bližini na-š cilj — Ranshofen. Pred tovarno smo prispeli- že do 8. ure. Sprejeli -so nas predstavniki vodstva podjetja jn sindikata. Pred ogledom -obratov so nas v lepi dvorani (verjetno sejna) na -kratko sezniai-nili o podjetju -in nam na maketi pokazali njegov obseg, na--kair j-e sledil ogled.
Ogl-edali smo si elektrolizo, livarno, valjarno, stiskalnico in pakirnico gotovih izdelkov. Sprehod skozi obrate j-e bil za nas v-s-e zanimiv in poučen.
V -okviru podjetja Rans-hofen je 10 bal elektroliz s po 84 pečmi-, vedno po 2 hali v grupi, ki imata skupne pralce plina. Tovarno so gradili v letih 1938 do 1941, torej precej pred našo in je še danes takšna, kot je bila ob začetku cbratom-nja. Imajo Süidebergove ,ano-de z vodoravnimi aoodnimi 'klini, so nekoliko manjše od naših in zaprte. Vsakdo, ;ki vsaj m-alo pozna elektrol-iizo, -k-a-j -kmalu opazi nekatere razlike, kot npr.
Med nami je bil tudi taboriščnik Dachaua tov. Fajfarič
Avtobus štev. 1
Spomenik žrtvam v Dachauu
Pred našim hotelom v Münchenu
PRAZNOVANJE 50. OBLETNICE ZLOMA ORJUNE V ZASAVJU
v Trbovljah
toalistiönii režim, da odobri nar jia-vljenii pohod Gr june v Trbovlje, »v rdečo komunistično trdnjavo«. Pohod je -pomenit predrzen izziv talko delavstvu koit nacionalnim, opozicijskim silam, v prvi vrsti -kom-unistiič-n-amu ,gibanju. Za ta pohod je Orjuna zbrala pristaše iz vse Slovenije, Zagreba, Splita in drugod, s čimer je prerasel okvir slovenskega političnega dogajanja in dobil značaj akcije v vsedržavnem obsegu. Orjuna je v Trbovljah tako nastopila Ikot udarna pest centralističnih in hegemonističnih krogov stbške buržoazije.
Pod vodstvom Komunistične partije v Sloveniji so .se rdeči revirji zavestno in načrtno pripravljali ® oborožen odpor 'z Orjuno v Trbovljah. Delavstvo je v Trbovljah branilo svoj kraj, svoje domove, svoje pridobitve in svojo kulturo.
Ravnalo je v skladu z opozorili in navodili Komunistične partije, ki ji gre zasluga, da je zgodaj spoznala nevarnost fašizma — .grožnjo slovanskemu narodu toot celoti.
Po aiprilslki generalni stavki letta 1920 je bil to najhujši notranjepolitični spopad v Sloveniji. V njem se je odrazila ostra razredna napetost in ostra nacionalna kriza v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1. junij 1924. leta zato označujemo v zgodovini boja delavskega razreda kot pomemben dogodek in zmago delavskega razreda pri zaustavitvi fašistično-naci-on-aliistične-ga pohoda v takratni Jugoslaviji. Zato tudi stališče Izvršnega biroja Predsedstva ZK Jugoslavije, da ob 50-letndci zloma Orjune v Zasavju damo tem akcijam in borbi delavskega razreda* po vsej državi vsejugoslovansko obeležje ih pomen.
Sedanje priprave na praznovanje te pomembne obletnice, ki jih vodi poseben 30-člans'ki republiški odbor pod vodstvom predsednika ZKS tov. Franceta POPITA, imajo zato vseslovenski in tudi jugoslovanski značaj.
Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune bomo v Zasavju obeležili z vseslovensko delavsko proslavo, ki bo na sam dan spopadla., 1. junija 1974 v Trbovljah. Na proslavi, ki bi se je naj udeležilo 25 do 30 tisoč ljudi iz vse Slovenije, bo govoril sekretar Izvršnega biroja* Predsedstva ZKJ tov. Star ■ne Dolanc. Proslava* bo sklenjena *s kulturnim programom, v katerem bo nastopilo 780 članov kulturnih skupin* iz vsega Zasavja, in vseljudskim praznovanjem po končani proslavi.
Vsebinski- koncept praznovanja 50. obletnice zloma Orju-nie v revirjih -izhaja od kontinuitete revolucionarnega delavskega gibanja od konca leta 1918 pa vse do današnjih dni. To pomeni, da praiznova-
nje te obletnice ni posvečeno samo spopadu rudarjev revirskih -delavoev z Orjuno, 'ampak da obsega čas in dogodke v letih med obema vojnama, ko je v -rudarskih revirjih vznikla »Komunistična partija«, vznikla »trboveljska komuna«, ko je prišlo v -dneh -od 20. julija do
17.	-septembra .1923. leta do naj v-ečje rudarske stavke, zasedba rovov in gladovne stavke in fco so v zasavskih revirjih zrasla- mno-žičnia delavska kulturna društva, kakor tudi obdobje graditve -nove Jugoslavije.
Današnji čas daje vsemu temu poseben pečat, saj prav v .tem obdobju -s sprejetima u-■stavama nadalje razvijamo in poglablj-amo razredno usmeritev naše družbe, vlogo in položaj delavsfceg-a razreda-s tem, da* dokončno -uresničujemo težnje delavskega -razreda »po o-svobodiitvi in oblasti«, cilje, za katere so se borili tudi -rudarji, delavci iz rdečih revirjev.
Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju bo tako pomenilo manifestacijo delavstva -iz vse Slovenije, s čimer bo izpričana vztrajna borba delävsfceig-a razreda- za novi in drugačen svet, za nove družbene odnose na osnovah, ki so koncipirane v ustavi SFRJ in SRS.
Praznovanje 50. obletnice zlom-a Orjune borno v Zasavju — T-rfoovljiah trajno obeležili z odkritjem novega spomenika. Nov spomenik, fci* -bo postavi j-en na kraju samega spopada, ,t.j. pred muzejem ljudske revolucije v Trbovljah, bo sicer imel vsa -obeležja -spopar pada z Orjuno, venda,r pa bo v svoji zasnovi pomenil življenje in barbo d-elavstkaga -razreda; pot, katero je ta prehodil in doživljal v pretekli zgodovini. Spomenik izdeluje naš rojak — kipar Stojan Batič.
Pomembna kulturna- pridobitev za Trbovlje in tudi Zasavje pomeni sedanja -sanacija muzeja ljudske -revolucije v Trbovljah. S preureditvijo tega objekta bo v Trbovljah o-mo-gočeno, da bo -muzej ime! tisto v-sebinsfco vrednost in- pomen, ki mu glede na preteklo bogato, -revolucionarno zgodovino Trbovelj in revirjev tudi upravičeno pripada.
Po programu praznovanja bomo imeli v Zasavju v zadnjem tednu maj,a t.l. vrsto kulturnih in športnih prireditev. Na teh prireditvah naj bi predvsem -sođelovallla kulturna in športna društva iz delavskih centrov Sloveni je; vrsto prireditev pa bodo organizirala društva iz Zasavja. V program je vključena tudi šolska mladina iz Zasavja.
S svoj-im pro-gra-mom s-e v praznovanje vključuje prav tako tudi slovenska mladina, ki je 50. obletnico zloma Orjune določila kot svojo osrednjo proslavo v tem letu.
1. junija - vseljudska proslava
V -revirjih se pripravljamo na praznovanje enega od* najpomembnejših dogodkov iz bogate, revolucionarne zgodovine delavskega gibanja v revirjih.
1.	junija 1974. lata b-o poteklo namreč 50 let o-d zgodovinskega spopada -slovenskega delavstva s fašistično organizacijo Orjuno. Tega dne je slovenski proletariat na, čelu z revirskimi
rudarji — delavci po-d vodstvom Kamuniisit-iične partije, skupno z delavskimi obrambnimi četami PAČ iz revirjev in Ljubljana zadal tej oirgar-nizacij-i; odločilen udarec, od katerega -se ta jugoslovanska fašistična organiza-cijia ni več opomogla.
Dogodki v Trbovljah s-o sestavni, del boj® jugoslovanske-
ga delavskega razreda proti takratnemu centralističnemu režimu v Jugoslaviji jn jugoslovanskemu nacionalizmu, ki ga je ponujala Orjuna, prežeta- z brutalnostjo fašizma, iin so 'kot -talki -pripomogli, da je bil odbit prv-i val fašizma v Jugo-slaviji.
Obnavljajoča -se moč delavskega razreda je navedla cen>-
Tovariš Klančnik se je predstavnikom firme Ranshofen zahvalil za topel sprejem
V RANSHOFNU IN DACHAU...
(Nadaljevanje z 8. strani)
ogledali nekaj znamenitosti in v bližini- škofovsko letno rezidenco Hellbrunn z znanimi vodnimi igrami; naprej smo z nekaterimi malo »mokrimi« potovali proti- Radstad-tu v Gradec in Šentilj, kjer nas je v -restavraciji Putnika čakala večerja. Ob 22. uri j-e -bilo -konec našega po-tepanja.
Ob koncu lahko mirno trdimo, d-a je bila letošnja ekskurzija najprijetnejša doslej in zelo koristna. Precej zaslug za tako oceno ima- nedvomno Putnik in njegova vodiča*, predvsem vo-d-ič prvega avtobusa, *ki nas je znal usmerjati tako, da smo v danih pogojih videli in zvedeli čimveč. Tudi
udeleženci sami -smo prispevali k takemu izidu ekskurzije ■s svoj-o disciplino in veselim razpoloženjem.
V -naslednjih številkah Aluminija vas 'bomo seznanili -izčrpneje o posameznih delih ekskurzije, predvsem še o pod^ jetju Ranshofen.
Prehodili smo kar precej kilometrov
NE SPREJEMAMO STARIH PAROL V NOVI PREOBLEKI!
Iz strojne delavnice aluminija
AKTIVI MLADIH DELAVCEV V TGA:
'šola za učinkovito miai » samoupravljanju
V prejšnji številki smo se seznanili z nekaterimi izhodišči o tem, zakaj se sindikati ukvarjajo tudi z organiziranjem mladih delavcev v aktivih mladih delavcev; to je pojasnil na enem od seminarjev za sindikalne delavce — tovariš Franček KAVČIČ.
Vsem je že znano in o tem smo že tudi pisali, da je z novo ustavo in novim sistemom v samoupravljanje vključenih na novo veliko število delavcev, ki so prišli v razne organe šele prvič.
To pa ni niti talko bistveno, miti taiko posebno, kot je to, da že tu in tam slišimo parole, da mo z novim samoupravnim sistemom še povečali število neproduktivnih ljudi, kateri bi nai po mnenju nekaterih posameznikov le morali ustvarjati dohodek, ostalo pa bi maj bila stvar drugih.
To pa je tako zmotno, da se bo potrebno o tem še kako korenito din temeljito pogovoriti v raznih forumih. Ni namreč isLučajnoist, če tudi pri nas v kolektivu nekateri menijo, da jim sindikat ni potreben, in da z raiznimi izrazi imenujejo tiste tovariše, iki so, delajo im bodo še delali v sindikatih vestno in edino z namenom — koristiti delavnemu človeku.
To možnost nam daje ustava im se je bomo tudi povsem dosledno držali, jo 'tudi uzakonili v naših samoupravnih aktih.
Ugotovili smo že tudi, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim prišlo v nove organe mnogo dobrih delavcev, da pa je tudi še nekaj takega, ki popolni strukturi ne ustreza, pa tudi ne vsem merilom kadrovske politike, katero 'bo tudi v bodoče potrebno še kako izpopolnjevati. Ljudje, ki še vedno govoričijo, da mnogi danes vse preveč govorijo samo o novi ustavi, o kongresih ZK in o 10. kongresu ZKJ, bodo prej lali slej morali spoznati, da je novi delegatski sistem največja naša pridobitev, katere se bodo delavci posluževali v vseh primerih; zato sie moramo odločno postaviti po robu starim parolam v novi preobleki, češ, da je najpomembnejše pač le ustvarjenje dohodka.
To je seveda res, da je naš skupen in najvažnejši smoter — ustvariti čimveč dohodka, toda to nikakor ne pomeni, da naš delavec ne bi smel na sestanek .ali sejo med .svojim delovnim časom, saj mara biti predvsem jasno razčiščeno to vprašanje že sedaj ; treba je jasno povedati, da delovanje delegatov ni nekaj izven gospodarjenja im izven rednega dela, .temveč *0, da je tudi to .nieobhodno sestavni del naših produkcijskih odnosov. Kot je
namreč za vodilnega delavca normalno, da se udeležuje poslovnih sestankov med rednim delovnim časom, bo to moralo biti urej.eno 'tudi za delegata.
Iz tega pa dokončno še izhaja to, da bo, kot sem že prej omenil, moralo biti v internih aktih urejeno nadomeščanje delavcev — delegatov. Skratka: 'omogočiti je potrebno, da delegatska opravila ne bodo ilegalna* da bo delegat normalno 'Stimuliran, ne pa oviran pri svojem delegatskem delovanju.
Kot bo to moralo veljati za vse delegate, ne bodo .smeli izpasti niti sindikalni delavci, saj smo iz minule prakse lahko spoznali in slišali, da nekateri niso hoteli dosti vedeti o tem, da bi se njihov delavec udeležil kakega sestanka, seminarja .ali podobnega.
Če se kdo danes namerava še naprej skrivati za preživelimi parolami, M bi naj nekomu služile za kratenje pravic, potem je to zmotno in celo protiustavno.
Prav gotovo vsi tisti, ki še delajo zelo aktivno v sindikatih, ZK ali SZDL, tako v tovarni kot v krajevni skupnosti, ne delajo to samo za sebe in '■svoje lastne interese, temveč tudi za vse ostale in za celotno skupnost.
Minule volitve v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih so nam najbolj« dokazale, ikako dobro so naši delavci sprevideli, kaj jie za njih edino dobro, napredno in koristna. Enako, kot povsod, lepo okrašena volišča, tako tudi izredno dobra votivna udeležba — to nam. je povsem dokaziar lo, da se velika večina naših delovnih ljudi upira1 vsem poskusom tistih, ki bi še vedno želeli ribariti v kalnih vodah, ki bi radi ovirali delo ostalih občanov, ki go za večji napredek.
Ob našem ustvarjalnem in odgovornem delu mora delegatski sistem odločilno prispevati ,k temu, da se bo samoupravni .socialistični sistem potrdil ifludil po tem, da je sposoben zagotoviti optimalni raiz-voj proizvajalnih sil in produktivnosti dela in kar najhitreje izboljšati splošne življenjske, isaciatnoizdravstvene in druge razmere delovnih ljudi, pa se tako tudi najbolj u-čirik ovito postaviti po robu vsem starim parolam v novi preobleki !
F. Meško
Zaradi tega, ker v prejšnji številki nismo dokončali njegovega izvajanja, je prav, da v nekaj vrstah omenimo tudi drugi del njegove razlage, ki bo nedvomno našim mladim delavcem pri vsakdanjem delu v bodoče še kako koristila, saj nas vse skupaj čakajo še kako zahtevne in odgovorne naloge, pri čemer aktivi mladih delavcev morajo odigrati zelo pomembno vlogo.
Kot prvo naj obdelamo praktično vprašanje, kako izvoliti mlade delavce v izvršni odbor? Aktiv mladih delavcev samostojno kandidira svoje kandidate, vendar se bo naslonil le na tiste, ki so najbolj aktivni v aktivu in ki so dovolj seznanjeni s svojim delom v aktivu mladih delavcev.
Mislim, da bo normalno, če bo vodstvo aktiva mladih delavcev pretežno izvoljeno v izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in bo tudi s tem zagotovljena kontinuiteta, pa medsebojno sodelovanje.
Pri nas v TGA imamo še vedno nerazčiščeno vprašanje o programih aktivov mladih delavcev, saj nihče ne ve, kako in kdo na. sestavi take programe in kaj naj ho v njih sploh konkretno obdelano.
Program aktiva mladih delavcev namreč sprejemajo vsi mladi delavci na svojem rednem sestanku; tega nato predložijo izvršnemu odboru sindikata, ki pripravlja program osnovne organizacije sindikata. Izvršni odbor odnosno vsi člani na članskem sestanku pa odločijo o tem, katere naloge iz programa aktiva mladih delavcev bodo uvrščene v skupni program osnovne organizacije, katere pa ne! Lahko namreč že predpostavljamo, da bodo mladi delavci planirali predvsem tiste naloge, ki bodo v skupnem interesu celotne organizacije sindikata in da bo zelo malo tistih nalog, ki jih sindikalna organizacije ne bi sprejela za svoje, saj je smoter skupno in enotno delo!
Tiste naloge, ki bodo sprejete v skupen delovni program, bodo sicer samostojno izvajali aktivi mladih delavcev, odgovornost za njihovo izvajanje pa bodo nosili tudi izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata v TOZD. Osnovne organizacije bodo morale za uresničevanje teh nalog predvideti v svojih finančnih načrtih tudi potrebna sredstva,, bodisi iz naslova sindikalne članarine ali iz drugih sredstev, katera imajo OOS v TOZD.
Zastavlja pa se tudi vprašanje, kaj ho s tistimi nalogami, katere osnovna organizacija sindikata ne bo sprejela za svoje? Mislim, da se bodo mladinci o njih samostojno odločili ali pa jih bodo vseeno izvedli v svoji režiji ali pa jih opustili! Zato bodo morali tudi sami izbirati potrebna, sredstva. Verjetno bo ostala še naprej mladinska članarina in bo namenjena za financiranje celotne mladinske organizacije in njenih posebnih nalog. Aktivi mladih delavcev
bodo ustanovljeni tudi v vseh drugih organih sindikata, ne pa v organih zveze sindikatov! Aktiv mladih delavcev v TOZD ali v združeni delovni organizaciji, v kateri je več osnovnih organizacij sindikata, sestavljajo mladi člani konference osnovnih organizacij sindikata, bodisi na ravni TOZD, bodisi na ravni združene delovne organizacije. Izvolijo jih izvršni odbori, ki delegirajo delegate v konferenco OOS.
Aktvi mladih delavcev v konferenci OOS imajo lahko tudi svoj program; to bo verjetno potrebno glede na samoupravno organiziranost v združenem delu in glede na to, da samoupravni sporazum med temeljnimi organizacijami združenega dela postavlja odločanje in sploh uresničevanje samoupravnih pravic na nivo cele TOZD oziroma združene organizacije združenega dela.
Praviloma se bodo aktivi mladih delavcev v konferenci OOS posebej sestajali le v zvezi s vprašanji, ki bodo na dnevnem redu konference OOS in ki se bodo posebej nanašale na mlade delavce. Načela organiziranja aktivov mladih delavcev v občinskih organizacijah sindikata oziroma v občinskih konferencah in, principi organiziranja aktivov mladih delavcev v regionalnih konferencah ali v regionalnih organizacijah so podobni. V vseh organizacijah sestavljajo aktive mladih delavcev mladi delegati, torej mladi člani teh organov. Aktivi mladih delavcev so v tem primeru predvsem oblika delovanja sindikalne organizacije, niso pa sestavni del mladinske organizacije v takem smislu, kot so to aktivi mladih delavcev v TOZD ali v osnovni organizaciji sindikata.
Delegati v konferenco mladih delavcev občinske konference zveze mladine so voljeni na dva načina: iz aktivov mladih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma osnovnih organizacij sindikata in iz občinskih odborov sindikatov (občinskih sindikalnih konferenc). Prvi princip je osnovni, delegiranje iz občinskih odborov sindikatov pa je drugotnega pomena.
V praksi to pomeni, naj bi bilo iz aktivov mladih delavcev v TOZD delegiranih v konferenco mladih delavcev občinske konference ZMS vsaj dve tretjini članov (večina članov) občinske konference, iz aktivov mladih delavcev v občinskem odboru sindikatov oziroma konferencah pa naj delegirali le tretjino ali celo manj delegatov v konferenco mladih delavcev.
Ključ z organizacijo zveze mia-dine seveda še ni dogovorjen, po vsej verjetnosti pa bodo to prinesli konkretni dogovori organizacij zveze sindikatov oziroma sindikatov in zveze mladine v občinah, saj se bo potrebno v posameznih primerih odločati o tem, kako bo sestavljena konferenca mladih delavcev občinske konference zveze mladine. Morda to že poteka
ali pa je celo opravljeno, vendar to trenutno ne sme nikogar motiti. Prav tako tudi nas ne sme motiti to, da te konference povsod še niso ustanovljene, da še niso zaživele. Najbrž bodo; to je tudi od nas odvisno, kakšne bodo in kako hitro bodo zaživele.
Delegati občinskih odborov oziroma konferenc bodo v konferenco prinašali izražene interese mladih delavcev posameznih dejavnosti. Tako tudi odpade potreba po aktivu mladih delavcev v organih zveze sindikatov, ki bi predstavljal nepotrebno dvojnost pri organiziranju mladih.
V zvezi z organizacijo aktivov mladih delavcev v republiških odborih sindikatov in republiških konferencah veljajo enaki principi kot za občinske odbore. Aktiv mladih delavcev sestavljajo mladi člani republiških organov sindikatov in se sestaja po potrebi, glede na naloge svojega organa. Aktiv mladih delavcev pošlje delegate tudi v konferenco mladih delavcev republiške konference zveze mladine.
Upam, da smo se v teh vrstah seznanili s tem, kaj pomenijo in kaj predstavljajo aktivi mladih delavcev, katere smo pri nas formirali že pred meseci, vendar pa kljub temu moremo trditi, da še niso zaživeli in da takorekoč ne delajo, ali pa ne vedo, kaj bi delali. Prav tako smo se seznanili s tem, da je sindikalna organizacija v temeljni organizaciji združenega dela tista, ki je odgovorna za delovanje aktiva mladih delavcev v svoji organizaciji, v svojem. TOZD.
Kot vemo, je v nove samoupravne organe, katere smo letos izvolili, prišlo večje število mladih; ti bodo marsikaj pridobili tudi na bližnjih seminarjih, katera bodo morali obvezno obiskovati, saj bodo le tako kos vsem že čakajočim nalogam.
Vsi člani izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata v TOZD bodo torej v bodoče morali pomagati novoizvoljenim aktivom mladih delavcev, kajti povsem zgrešeno bi bilo, če bi sedaj te pustili ob strani in se ne bi več zanimali za njihovo delovanje, za njihovo aktivnost. Prav tako, kot morajo v uvajalne in podobne seminarje novoizvoljeni člani delavskih svetov in vseh drugih samoupravnih organov, hi morali na podobne seminarje tudi vsi sindikalni delavci, kajti njihove naloge so namreč še veliko bolj konkretne, saj so v nenehnem, vsakdanjem stiku s svojimi sodelavci.
Ker vemo, da bomo letos morali v vsaki TOZD pripraviti razne pravilnike in sprejeti pred tem tudi statute, je več kot jasno, da bo s takim delom treba pričeti z vso resnostjo in odgovornostjo, pri čemer velja poudariti: prav vse to je tudi velika preizkušnja za aktive mladih delavcev v OOS, saj bodo morali prispevati svoj delež, ki pa ne bi smel biti ravno majhen.
Zato namenimo vso našo pozornost in pomoč novoformiranima aktivom mladih delavcev in jih vpeljimo v živahno usmerjevalno družbenopolitično delo na vseh področjih!
PREHRANA IN ZDRAVJE
Dr. Vera Ragaci, vodja službe za higieno prehrane pri Zavodu SRS za zdravstveno varstvo
Način prehrane iimia pomemben vpliv na zdravstveno stanje. Slaba prehrana povzroča hiipovitaiminoze, bolezen »'kalorično proteinskega/ primanjkljaja«, anemiije in vrsto drugih, ki so v deželah v razvoju še vedno pogostne. Pomanjkanje enega in več hranil v prehrani vpliva tudi na rast in razvoj mladega organizma/, zvišuje sprejemljivost za nekatere nalezljive in druge bolezni in zmanjšuje delovno storilnost. Te posledice nezadostne prehrane pa še vedimo zasledimo todi v razvitih deželah, ikijer je prehrana slaba, bodisi zaradi slalbega ekonomskega stanja ali neustreznih prehranskih navad. Tudi preobilna ali enostranska prehrana je lahko v zvezi s celo vrsto bolezni, kot so degenerativne bolezni srca in ožilja, diabetes in obolenja: prebavil. Prav te bolezni. iso v razvitem svetu eden od glavnih vzrokov smrti in prezgodnje invalidnosti. Seveda je prehrana1 samo eden od dejavnikov, ,ki pospešujejo nar s tanek teh bolezni Jn slabšajo njihov potek.
Ko govorimo o varstvu okolja, vedno pogosteje omenjamo tudi varstvo živil pred neugodnimi vplivi snovi, ki jih uporabljamo za zatiranje škodljivcev in jih živilom dodajamo pri njihovi predelavi. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da napravijo živila razmeroma dolgo pot od proizvodnje do potrošnika, zato lahko izgubijo precej svoje hranilne vrednosti. Pri neustrezni predelavi, uskladiščeni u in ravnanju se lahko tudi okužijo z bolezenskimi klicami in povzročajo določene bolezni.
V zadnjih. 50 letih ®e je nar čin prehranjevanja zelo spremenil. Zaradi spremenjenega načina dela, delovnega časa in zaposlenosti žena smo dandanes navezani na prehrano izven doma. Veliko števEo ljudi použije vsa j en obrok hrane zunaj doma, najpogosteje na delovnem mestu. Sestav in
higienska kakovost tega obroka zato tudi bistveno vpliva na način celotne prehrane in s tem na zdravstveno stanje ljudi. Veliko skupin otrok jn mladine se hrani v šolah in vzgo j novarst venih ustanovah. Pri otrocih in doraščajoči mladini pa je še posebno važm>, da so ti obroki hrane v skladu s prehrambnimi potrebami:. Vrh tega ne smemo pozabiti, da s item otroiku privzgojimo tudi pravilne prehranske navade. V zadnjih letih se je povprečna življenjska doba1 podaljšala. Z ustrezno prehrano pri starejših ljudeh pa lahko
bistveno vplivamo na njihovo zdravstveno stanje in telesno kondicijo.
Pri ugotavljanju vseh dejavnikov, ki vplivajo na način prehrane, moramo upoštevati tudi zaposlenost žena. To zahteva od industrije in trgovine večjo količimo živil, ki se dajo hitro pripraviti ali pa so že napol pripravljiena. Vsi ti problemi v prehrani sodobnega človeka zahtevajo rešitve, prii katerih mora sodelovati vrsta strokovnjakov, služb in ustanov. Posebnega pomena je v tem sklopu živilski industrija, kateri naj bi strokovnjaki
v večji meri dajali pobude za razvoj in proizvodnjo.
Kot zdravstvene delavce pa ■nas predvsem zanima, kakšna je naša prehrana in kakšne so glavne napake v našem načinu prehranjevanja.. Daljše spremljanje našega načina prehrane je pokazalo, da prehrana kalorično ustreza. Tista skupina prebivalstva, ki opravlja najtežja fizična dela, izravna svoj kalorični primanjkljaj in slab časovni razpored prehranskih obrokov z obrokom, ki ga dobi na delovnem mestu. Preveč kalorij v prehrani ima tista skupina prebivalstva,, ki
ima torej manjše kalorične potrebe. V porastu je predvsem potrošnja maščob in ogljikovih hidratov — vidnih in nevidnih maščob v hrani, sladkorja, in slaščičarskih izdelkov. Upada pa poraba žit in krompirja.
Poraba živalskih beljakovin — snovi, ki so najpomembnejše za naš organizem — je sicer v porastu in povprečno zadošča-. Seveda ne moremo trditi, da je poraba zadostna pri vseh skupinah prebivalstva, kjer je še vedno premajhna pri prebivalstvu, ki ima nizke osebne dohodke, večje šte-
vilo družinskih članov in slabe prehrambene navade. Kakor za živalske beljakovine, velja-to tudi za nekatere vitamine in minerale, ikii še vedno niso zastopani v naši prehrani v na.jusitreznej ših količinah.
Nižja poraba beljakovin v primerjavi s celo vrsto evropskih držav ni samo posledica gospodarskih razmer, ampak tudi neustreznih prehrambenih navad. Premalo uživamo mleka, ki je razmeroma cenen izvor živalskih beljakovin, /kalcija. in .nekaterih vitaminov. Naša poraba mleka je na dnu evropske lestvice. Potrošnja
zelenjave in sadja je v zadnjih letih sicer v rahlem porastu, vendar še vedno ni ustrezna in kaže velike sezonske spremembe, kar je posledica neorganiziranosti tržišča in cen. Kalorije täkoimenovame zaščitne brane (meso, zelenjava,, sadje, nekateri mlečni izdelki) so nesorazmerno dražje od kalorij, ki izvirajo iz žit in maščob. Ne smemo pa zanemariti tudi varčevanja pri hrani zaradi .kupovanja »standardnih in prestižnih« predmetov.
Ker ima torej prehrana v obratih družbene prehrane, vzgojnovarstvenih ustanovah,
•O^O#0#O^O#O#OiVO#O#OiirO#O#O^O#0)#O#O-;#O^O#Q#O^O#O#O7!VO#O#OiirO#O#OiürO#0
RAZPISUJEMO:
štipendije in DM pripravnikov
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo v a b i k sodelovanju diplomante in študente višjih in visokih šol, dijake srednjih ter učence osnovnih šol, ki si želijo pridobiti lastnost delavca v združenem delu ali pa postati štipendisti perspektivne delovne organizacije. Kandidatom za štipendije ponujamo urejene materialne razmere med študijem, pripravnikom pa zanimivo delo in solidne osebne dohodke.
RAZPISUJEMO:
A. ŠTIPENDIJE
I.	FAKULTETE
1.	FNT — metalurgija
2.	FNT — kemija
3.	Fakulteta za strojništvo
4.	Fakulteta za elektroniko
5.	Ekonomska fakulteta
6.	Pravna fakulteta
II.	VIŠJE ŠOLE
1.	VTŠ — kemija
2.	VTŠ — strojništvo
3.	VTŠ — elektro
4.	VTŠ — gradbeništvo
3	štipendije
1	štipendija
2	štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija
1	štipendija
2	štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija
III.	SREDNJE ŠOLE
1.	TSŠ — metalurgija
2.	TSŠ — strojništvo
3.	TSŠ — elektro
IV.	POKLICNE ŠOLE
1.	Poklicna šola za industrijske kovinarje livar
2.	Poklicna, šola za industrijske kovinarje
3.	Elektrogospodarska šoja
2	štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija
10 štipendij 3 štipendije 5 štipendij
Kandidati naj vložijo izpolnjen obrazec »Prošnje za štipendijo« (obrazec 1,65 je dobiti v knjigarnah) in naslednje priloge:
—	prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdila o opravljenih izpitih (študenti);
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu;
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine.
Pri podelitvi štipendij bodo imeli prednost prosilci višjih Letnikov, z boljšim uspehom in nižjimi dohodki v družini.
B. PROSTA DELOVNA MESTA PRIPRAVNIKOV
1.	dipl. ing. metalurgije
2.	dipl. ing. kemije
3.	dipl. ing. strojništva
4.	dipl. ing. elektrotehnike
5.	dipl. ekonomist
6.	dipl. pravnik
7.	dipl. psiholog
8.	strojni inženir
9.	ekonomist
10.	metalurški tehnik
11.	strojni tehnik
12.	elektro tehnik
13.	gradbeni tehnik
14.	ekonomski tehnik
2	delov.
1	delov.
3	delov.
2	delov.
4	delov. 1 delov. 1 delov. 1 delov.
1	delov.
2	delov. 2 delov. 1 delov.
1	delov.
2	delov.
mesti
mesto
mesta
mesti
mesta
mesto
mesto
mesto
mesto
mesti
mesti
mesto
mesto
mesti
Prošnje z ustreznimi prilogami je treba poslati kadrovsko-socialnemu sektorju TGA »Boris Kidrič« Kidričevo do 15. junija tega leta..
internatih, šolah in šolskih mlečnih kuhinjah pomemben delež v naši dnevni prehrani, jo moramo usmerjati, nadzorovati in pospeševati. Podatki o načinu prehrane v .teh ustanovah nam kažejo, da so tudi tod napake in pomanjkljivosti. Obroki v obratih družbene prehrane so preobilni, ponuđeni prepozno in primanjkuje jim zaščitnih snovi. V zadnjem času je skrb za kakovost prehrane v obratih družbene prehrane ponekod manjša, število teh obratov pa ne narašča s potrebami; moralo bi jih biti veliko več glede na visoko število zaposlenih žena.
Čeprav posvečamo prebrani v vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah in šolskih kuhinjah veliko skrb, ne moremo trditi, da je ta povsod že zadostna. Ob pregledih stanja prehranjenosti pa smo na nekaterih področjih opazili, dia so otroci, ki se hranijo v vrtcih, prehranjeni bolje kot njihovi vrstniki, ki .se hranijo doma.
V šolskih mlečnih kuhinjah opažamo, da ponekod upada potrošnja mleka na račun drugih. prehrambeno manj vrednih živil.
Delovni čas je pri nas večinoma med 7. in 14 . uro. Tudi šolarji in študentje obiskujejo šolo jn predavanja v dopoldanskem času. Nasploh opravljamo večino fizičnih in intelektualnih del v dopoldanskem času. Proučevanja in .ankete pa so pokazale, da tudi do 60 odst. zaposlenih pred odhodom na delo ne zajtrkuje. Delavci pred prihodom na delo pogosto popijejo l,e kakšno žgano alkoholno pijačo. V/rednost zajtrka pa tudi pri tistih, ki zajtrkujejo, ne presega 100 do 200 kalorij, medtem ko bi bilo zaželeno 400 do 500 kalorij. Ta način prehrane ima .svoj negativni vpliv na delovno (storilnost, kajti ta se po prihodu na. delo ne povečuje, kot bi pričakovali, ampak naraste šele po malici , t.j. po 10. uri. Opažamo tudi uživanje poživil, /kot je črna kava, medtem .ko nekateri do kosila ne zaužijejo ničesar.
Podatki o boleznih, ki so v zvezi z nepravilno prehrano, nam kažejo, da .imamo v krajih, kjer je prehrana slaba, pojave hipovitaminoze in deficitnih prehrambenih stanj, zlasti pri majhnih otrocih. Na nekaterih območjih Slovenije pa ugotovimo pri sistematičnih pregledih šolskih otrok tudi 20 odst. slabo prehranjenih. Pri sistematičnih pregledih krvnega barvila in števila rdečih krvničk pri otrocih in mladini od 3. do 18. leta je bilo ugotovljeno 3 do 6 odst. slabokrvnosti. Ne smemo pa zanemariti tudi pretirane prehranjenosti določene Skupine otrok, ki deluje negativno na njihovo telesno kondicijo in zdravstveno stanje. Vpliv nepravilne prehrane oziroma vpliv nepravilnega režima prehrane na delazmožnost, trav-matizem in absenitizem je težko oceniti, gotovo pa je, da ta vpliv n; tako majhen.
Iz okvirnih podatkov, ki smo jih ugotovili, lahko sklepamo, da. prehrana kljub izboljšanju še vedno ne ustreza, kar se negativno manifestira v zdravstvenem stanju. Izboljšanje hrane ni samo v rokah zdravstvene službe, temveč je odvisno od sodelovanja in načrtnega dela cele vrste strokovnih in družbenih delavcev, pa tudi ekonomskih dejavnikov.
Nevarnosti pri delu na
manjših višinah
Iz proučevanja- pošikiodb pri delu pridemo do ugotovitve, da se večje število poškodb dogaja- zato, ker sé ljudje spotaknejo all pa jim -spodrsne. V glavnem isie. to dogaja zaradi napake v -k-oinsitiruikciji tal- -ali pa zato, ker se ma mestih, kjer se delavec nahaja, pojavlj-ajo nevarnosti — konsteuSk-cijia tal pa predsitavljia še dodatno nevarnost.
Tako dodatno nevarnost predstavljajo tudi delo ma zvišanem delovnem mestu, vendar s stališča varnosti pri delu temu -mestu dostikrat ne posvečamo dovolj pozornosti, zlasti takrat, kadar nebehnološki probes. projektiramo ah kadar je treba izvesti operacijo vzdrževanja.
Zvišana delavna mesta imenujemo tista, kjer se d-al-a na višini do 1 m. Ta se nam zdijo manij nevarna in zato obi-
čajno o-puš čarno nekatere varnostne ukrepe, :ki so običajno zahtevani za del-o na višini. Tako npr. ne uporabljamo več varnostnih pasov, ograj, podestov, pogostokrat n-e izdelujemo posebnih ustreznih odrov, ampak uporabljamo že samo konstrulkcij-o posl-o-pja- ali delovne priprave za opravljanje določanih del na zvišanem delovnem mestu; če pa lestve in odri obstajajo, jih pogostokrat ne oskrbujemo tako, da so pri uporabi utrjeni in d-o-volj zavarovani, da se n-e premaknejo, kadar s-e delavci -vzpenjajo.
Ker obravnavana delovna
mesta zaradi dela na višini ne ocenjujemo kot delovna -mesta s povečano nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare, pa- -delavci ne izpolnjujejo posebnih pogojev dela glede starosti, izobrazbe, zdravstvenega stanja in ustrezne prakse za delo, kakor tudi ustreznih psihofizičnih lastnosti. Tudi nadzor nad izvajanjem d-ela ni o-bičajno zaupan za to določenemu vodji in tudi ne izvajamo drugih ukrepov, ki j-iih je ob večji nevarnosti potrebno uresničevati.
(Konkretneje: v prihodnji številki)
Smisel povečevanja kapacitet
(Nadaljevanje s 5. strani)
c)	Nekateri so bili mnenja: tržišče išče aluminij, mi razpolagamo z energijo, torej proizvajamo aluminij, bomo že našli- možnost za- prodajo. V takšnih primerih j-e možnia prodaja bo-lj predvidena na podlagi agresivne komerciale, kakor pa zaradi vodenja računa o obstoječem ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem.
d)	Končno, kot zadnji, so bili pritegnjeni tudi tisti proiz-
vajalci, katerih industrijska stroka je imela slab porast proizvodnje.
Vsakemu od navedenih primerov bi vam lahko konkretno argumentiral, vendar tega ne bom -storil.
Rezultat vsega tega pa je: nagel porast proizvodnje ki nered na tržišču!
(Prihodnjič: porušen je ravnotežja — ponudba — povpraševanje in njegovi učinki)
Moja varnost je potrebna tudi zaradi drugih !
Nakladanje
ZAHVALA
Podpisana ŠTEFKA LETONJA iz TOZD Glinica, obrat kotlarna se v imenu vseh žensk krvodajalk v TOZD tovarna glinice, o-z. TGA, najlepše zahvaljujem odboru Rdečega -križa oziroma odboru za krvodajalstvo —- z-a lepo darilo, katerega s-mo sprejele ob dnevu žena. Nas 15 člani-c — krvodajalk — si- iskreno želi, da bi se nam pridružile še druge žene iz tovarne in tako- prispevale -svoj delež k -tej humani akciji, ki z našo darovano krvjo rešuje mnoga življenj-a, ki bi brez naše skupne pomoči ugasnila za ved-no.
Zato še enkrat: v -imenu vseh krvodajalk res prav prisrčna hvala za izkazano pozornost; za vse, ki se še niso odloči-le, pa naj Velja naš po-ziv, da se nam res hrabro pridružijo!
V imenu krvodajalk Štefka Letonja
ZAHVALA
Podpisana ROZIKA TOPLAK, stanujoča v Kidričevem št. 4, se prisrčno zahvaljujem samoupravnim organom tovar-
ne glinice in aluminija zia izdatno pomoč, katero ste mi nakazali in bo meni, kot mojima hčerkama, prišla zelo prav. Prav iskrena- hvala za razumevanje in pomoč —■ celotnemu kolektivu pa želim Se obilo delovnih uspehov!
Rozika Toplak
ZAHVALA
Podpisana BARBARA MATJAŠIČ iz Kidričevega št. 10 se najtopleje zahvaljujem vsem članom delovne skupnosti TGA Kidričevo, ki so v lepem številu spremljali posmrtne ostanke mojega moža JOŽETA na hajdinsko pokopališče. Hvala vsem, ki so mi v najtežjih trenutkih pomagali, hvala vsem za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi na pihala OSS TGA, pelcem in vsem ostalim.
Spoznala sem, da ni bil osamljen, kar mi daje moči, da bom prestala težko izgubo svojega moža in dragega ateka.
Žalujoča žena Barbara s hčerko in sinom!
IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrllč — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejo, dipl. Inž.
Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti
Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.
(Sestavek je povzet iz članka z enakim naslovom, avtor dipl. ing. Vlado Drusany, republiški inšpektorat dela Ljubljana).