GLASILO SliOVEKSKfff^oirOBRiltCa/f ‘'8^ RA SoSl"
Loto” ŠtT 2.’■'	~	72. luTiTa'1944.	.	~ Cena 1.-. Lit.
5e gremo danes po naši zemlji, nam mora Liti hudo.Nobenega življenja ni„ nikjer vc:tt pesmi fantov, ni več smeha otrok in mat,er .Kje
jo sreča ? Kje jo zadovoljstvo ? Vsepovsod razdejanje, nemir, regljanje strojnic, grmenje topov in nejasnost pojmov ter strah pred bodočnost jo .Katere hodijo oblečene v Srno, dekleta Žalujejo za fanti, o-Setjo so v skrbeh za domove,HiSe pa so v plamenih in črnih dimili,.Kdo jo kriv vsega tega gorja ?• Kdo je kriv vseh ruševin in solza ? Kdo je kriv te zmešnjavd pri nas?
Kdor je odkritosrčen mora odgovoriti, da so krivi vsega toga. tisti, ki so pod krinko borbo ,,proti okupatorju "dajali njemu povod za represalije.Da so krivi tisti partizani - izprijenci, ki so nasičeni komunističnih idej zapeljali nevedno ljudstvo, mu lagali in ga popolnoma zmedli.Ti levi v ovčjih oblačilih so tulili «• ,f Borili sc-bomo za narod ! V boj proti okupatorju ! I'taJ jano bomo pregnali.V bOj za svobode ! Naši zavezniki so 3SSH, Amerika in Anglija !"
In kaj jo resnica ? In kakšni so sadovi 7 Resnica jo čisto drugačna in sadovi so žalošinil Toliko trpljenja in vso ono samo trpljenje in razdejanje- to so sadovi in uspeh.Obupator šo ni šel in zoru i partizanov no bo šol niti on dan pr o j. Ital jan o v niso pregnali, p- C \ j go. So sami klicali italjnnskv U?-,v"G k nan, da pomagajo ropati, riti in „osvobajati" našo ljudi! čisto sl cvensko zastavo so oskrunili a peterokrako zvezdo, srpor. in kladivom.0 svojih zaveznikih pa sami priznavajo dobesedno telo v enem izmed svojih letakov :
„Prihodnjo zimo naša vojska ne sne trpeti nobenega pomanjkanja, da bo talce spomladi 194-5. Sila in zdrava strla glavo ne samo na smrt ranjenemu Hitlerju in njegovih hlapcem in demačua belogardistični;-! iz-1 ca '■* pa1: tudi c: rl''v;."".j hu .1 n. 'r.;tv' 11.., ki rt bo oku-;--I
mangi nad 'Hitler jen s pomočjo ongleSkih in anerikanskihreakcionarjev
polastiti oblasti nad jugoslovanskimi narodi in za vedno opehariti na-
ijo zavedno ljudstvo zc. svobodo."
Vendar so enkrat odkrito priznali ! Vojna bo Se trajala, kajti
partizani se bodo Se borili s(,Bonrkaviri kralj%-Pc tr on", z Angleži in
Ancrlkancl.Zmagal pa bo kdo ? Partizani gotovo ne ! Preveč sovražnikov
ima jk* i E ene o, domobrance, kralja Ietra, Angleže, Anerikance in So Četnike. In eno drži:Nenčija je v borbi proti bolSeviznu doprinesla levji
dele?.! In te so partizanom tudi Angleži in Anerikonci sovražniki, za koga sc torej partizani borijo ? Za SSSR ? Da izključno za bolSovizon, za satanski komunizen, o katerem se je nokoč tudi Churchill izjavil,
da je največja 3ranota zanafi čas.Vsaka besoda o demokraciji, ki pride iz partizanskih U3t je laž.Jasno je torej, da nihčo svetovnih državnikov, ki ima vsaj malo svobodoljubnosti in je vsaj malo človek, ne bi nikdar mogel prepustiti Evrope bo15ovizrnu, razen seveda Stalina, ki sa. no-tas. <Ssn stremi bi na vaa način bil rad tiran nad vsem sveten.Gotovo
pa ga te blazno želje vedno belj minevajo.Tako bc tisti, ki bc borbi * proti komunizmu 1 inogo doprinesel,v novi Evropi, ki ne bo nikdar komunistična, (kar je iste, kot da no bo nikdar partizanska!!!) mogel tudi : .nogo zahtovati.
Sirota j ( primorska
Sirota jaz okreg blodim, slovenski partizan, v samoti tiho so solzim, kor javne mo je sram.
a z • • •
narodna)
„Lo v gozde pohitite vsi, partija vabi vas, postali boste pol zveri, take bo prav za nas.**
kor propagandi sem verjel, pridružil som so jim, ah, v hudo zanko ser. se vjol kdaj sc osvobodim ?
Za partijed bo morda prav, da narod krvavi, a nared jih je že spoznal, dovolj je teh reči,
Da sc za nared boj vrči, lagali so drznoP za nared jim So nori ni , vco drugo hočejo.
Gcri non Komen, CepovanJ vsa Istra nam grri, pcvsod jo kaker sodni dan, a Tite so reži.
Same nesrečo kličejo nad bedni narod noj, petem predrzne vičejo :
„osvobodilni boj!"
Kar sem spoznal, to IzvrSin, dovolj je že gorja, partije se osvobodim, z menoj doSla vsa
REVOLUCIJA ŽRE LASTEE LJUDI;UNIČILA BO TISTEGA,KI JO JE ZA%L PRI NAS!!
SLOVENSKI NAROD HOČE ŽIVETI IN 30LŠEVI."LXT NE BO KLONIL NIKOLI, IZDIHNIL GA BO IZ SVOJEGA NARODNEGA TELESA ZA VEDNO t
NEKAJ SMETI S PARTIZANSKIH DVORIŠČ
*	„Ka položaju" izide- od časa do Časa nek letak, ki ima naslov.;
Partizanski dnevnik" in .podnaslov / „Glasilo OP za Primorske in Gorenjsko" . Da bone: znali prav brati to povodenj komunističnih letakov in bročur, moramo najprej razvneti komunistični jozik.Kakor pri njih „ brigada" ni brigada in Hdivizija"ni divizij in „korpus" ni korpus, tako pri njih tudi Mdnevnik" ni dnevnik, ki bi izhajal vsak dan - toke dnevnike imajo same belogardisti in drugi ,,izdajalciM - ampak jo to le letak, ki izide, morda tudi na voč straneh, od časa de Časa, in se kar i-nenmje dnevnik.Tak ^Partizanski dnevnik"' z dne 30. junija 1944. piše na str. 1., da je neki „general major ^uSan Kveder" pregledal partizansko vojske na Primorskem.Tisti general major... jo aauc belj zveneCo ime za nekega nepridiprava, Cigar pravo inc je lažnivi Klukcc. Ko pa to So vse skupaj m nič.
loti dnevnik na isti strani v istem Članku tudi pašo s „Vzporedno z izgradnjo nage narodne oblasti je morala iti tudi izgradnja na Sd vojsko .Organizacija pehotnih brigad, divizij in korpusov, organizacija artilerije in tankovskih oddelkov, letalstva in mornarico je bil prvi korak, namreč novosti kot znak njihove redne armado na zunaj.
Zanimali smo se zlasti za partizansko letalstvo in mornarico in ugotovili :
v. da je „Slovenski poročevalec"žo v okt;bru 1943. pisal, da sc je z nekega „položaja" na Primorskem dvignilo prvo wsvobodno partizanske letalo" z rdečini krili in pristalo na nekem položaju v bližini
Cerkniškega jezera ;
2. da sc mnogi tudi pismeni, to storijo verjeli in od vesolja jokali nad ton silnim naprodkon Crk KOV In POJ.
0 letošnjem partizanskem letalstvu pa krožijo samo govorico, ki so jih zakrivili nekateri norsni člani partijo, ki vso izblebetajo, da sc partizanski piloti z bombniki vadijo v Postojnski jami, z 13rvci pa v Tominški jami - to pa zato, kor poleti v teh jamah ni netopirjov,ki bi ovirali„rdcčc zračno flote".
O partizanski mornarici pa je znano sam, to, da iua doslej dve oskadri : Kraška eskadra z oporiščem pri Sv; Petru na Krasu (tam sc torpedavke) , in Krnska eskadra z oporiščem v čp.drgu (tu so zbirajo križarke).Te kraje si jo vodstv: KOV in POJ izbralo za svoja pomorska eprišča zato, ker jo od Sv. Petra na Krasu Šo najlažji dost. p k morju in bi v primeru prevelike suše m gli partizani sv-, jc ttrpedcvite tudi na valjarih prevaliti do morja,' kakor njega dni Argonavti; Čadrg pa zato kor je na hribu in bi njihove kriz,moke navzdol že nekako šle, saj gre tudi kamen navzdol (da so partizansko križarko laže vale imajo dimnik znotraj), - Nadaljnje podrobnosti o tol# partizanskih naprav^ in
h-rzemski mornarici bomo sporočili, čir. n:,m pridejo na uho, Če .ne bo mdjon OP že šla po vrli.
To v..oti s , zbrali sat , dr. tmlninci na teh primerih presodijo vrednost in verodostojnost članka v isti številki ,,Partižanskega dnevnika" na strani 3«, ki našteva duhovnike, ki jih komunisti smatrajo za ovčjo nasprotnike in o tolminskem g. dekanu piše : „ Pravi, da kadar obhaja toronce, gre vanj- hudič .Neko nedelje ni hotel obhajati dveh žensk, kor sta doma iz gorsko vasi, kjorsc baje večkrat partizani.Tudi ni hotel izpovedati neko ženske is isto vasi." Ko bcm vlačili uglednae •sebnosti zaslužnega g. dekana v to polemiko.Stvar Tri-mlincev in njihovega dobrega imena paj o, da tako ostudno in strupene delo svojih rojakov Častne popravijo.
- 4 -
33 slovenskih duhovnikov sc kvuunisti že dognal:	pobili, navadno pr.
dolgih in strašnih mukali duhovnikov, Četudi nis- vsi iz naše . ž je do -uovine.	\
V partizanskem dnevniku iz dne 30« junija 1944, so našteti ,kct ljudski sovražniki, ki jih jo treba postaviti pred ljudsko sodišče in jih usmrtiti vsi duhovniki kobariške in tolminske dekanija razen troh; • duhovniki, kakor dekan Vodopivec. ’ Bavlin. župnik.. Kmlermac in drugi', se stali narodu vodno ob strani in bxu bili 25 let edina opora,' utehe,- in v.;* dnik, so rato od badoljovcev moral1 pretrpeti najhujSc preganjanje in so še prav v današnjih dneh ostali najboljši Slovenci, dofiiu o današnjih partizanskih junakih ni bilo no duha. ne slulia,Uh;-Jknili so se. iz svojih most v varno narečja Jugoslavijo p< d kritiko najhujšega nacionalizmu, ha katerega sedaj pljujejo.
3VZETIH	afj'u -$c(mlincu .
Lansko loto 27. okt brrd
jo Ivan Pregelj praznoval svo jo
60-letnico-Dc.ua od Sveče Lucijo jo prav debro poznal svojo Solninco in
svojo Vfi3i in jih jo opisal kot bi jih m znal nihče.Njegovi Tolminci,
v
."adnji upornik, njegovi Otr.ci senen, Božji mejniki, Zgodbe zdravnika
iluznika in Magister Anton, kdo jih nc bi poznal .Naj tiu pc-vene s Slaven-
*• \ , « *'
sim knjigarna v Tolminu jo prodala žo veliko njegovih Izbranih spiacv, in Tolminci živo povprašujejt po njen,kadi ga berejo\
Kužniki, Munihi, Zlatoperi, Butar ji in Kinki šo vodno živijo ir. so puntajo danes proti partizanstvu, kor ga no nurajc.In san Pregljev nečak je hraber domobranec Tolminsko četo.
*	Ki pa vemo: pisatelj Ivan Pregelj moli večkrat prod Brozijamsko
Gospo in prosi za ovoje ljudi, za ovčjo vasi, za svoj „košČek sveta".
In ta „kGšček sveta" bo ostal njegov, b.c ostal slovenski »Zakaj, tako kot je zdravnik Muznik dejal, bi lahko z njim tudi naši Tolminci: „N0-^ bon ptič, ne slavec ne keo ne sinic.'’, nc čuk sveje vižo trdovratno je ni-Sk; znali, kakor ia sem jaz svoj slovenski jezik vzljubil, Častil, imel in u „1 in ga le predolgo po svetu tako težko kakor domačega testa fcmuh pogrešal in stradal".
■	Ivan Pregelj ! Naši SMninci bv.de živeli, kor hcčojo živeti; ve-
mo, da tuni Vaši ! Pridite nas • bisk..t ’
Pridite v kraj, ki Vam je drag, .
tako drag, da somi pravite e njem najlepšo :
*Tna je košček sveta, de. mu no vem inorua, dovolj lepega.čudovit svet, poln sonca, rež, venjav in pesni , ki so kakor svetje in ima j c svoj vonj, keker zemlja, 'kakor jutro, kakor spaneo in j; grob.Nikjer ni zame lepše zemlje kakor tam.Nikjer ni. duši pokoja toke sladkega kakor tam.V sanjah svojih in bodneeti težkih ur poslušan šumenje daljnih voda in vidim napete v dolino lazeve, zelens slapove v onemelo dne.Prisluškujem pojoči gvorici ljudi, k .•3o tam, pr dušam pesom njihovih src. Ta- srca ! Ti ljudje ...


© "
ikion ja Sc čist v majhna, n Že »ne. gtvvriti .Mamica jc jv. .naučila poti, mjrnjiil pr, cm dek^tasirc tiste; Bnlcioa P<- 2&c-tf£u plava... Pikica ima kakor jasne nebo pc dežju ^ F'- ,» >|rv plevo oči in čisto bole l«,ske .Ka&vr jo vbločena v bole $&L>*rf	hlačic# in a?dufc; v Inenc jtpioo, ji pceado na glavo no-
*’yX _ -A ''eft*-' <lro kapice in j« krt palček*Takrat gre pred zrcalo, ka-T'"' \7y'{/&?$> zalo c lavo reke dene v usta, ta doauo so drži »a hlačdoo JJ	s tako, da jo magnj-eha nazaj, in gloda in so ns nore naču-
diti kake jo lopa.Peten sede na stolček - ena ir.a svoj striček, naj-* hčn jo in čisto bel - puli kosmate 'dlačice iz. jopico in piha vanjo,da so lepo dvigajo, gleda za njini dokler so ji ne »gube in zdi se ji,da je lopo na svetu.	j
Zadnjič soi. ji prinesel bonbonv/ in zdaj ni vodno pravi; MStlc, boiPbone,..."
Včasih ne princ za roko in norm; z njo na vrt.Seveda , to pa ne pozimi ali če pada dež, ker mraza in dežja ona no nora.Če atfa na vrtu, ni natrga marjetic, za- nageljčke pa pravi, da jih mamica no pusti trgati.Ker .sen jo hotel podražiti, sen si san utrgal nageljček.Tedaj se je postavila cb meni in ne dolgo čisto tihe gledala.lvten mi je vzel,, nageljček iz rok, ni ga vtaknila v Žep, položila prst na usteča in rekla;
(lNe bor.i mamici povedala”.
Smejal sen se..Ti noja pikica) -Prijel sem jo jui reko in jo dvignili visoko, da se je smejala in ne prosila; „Se, se...”
Če vprašam malo .Pikico - veste, njej je ime Polonica, a vsi jo tako kličemo - ali no ima kaj rada, se ni ovije okrog vratu in ne poljubi j a. Takrat je mamica kar ljubosumna in ui pravi;
„Boš pa ti moji mali namesto očka",
.Vzorne ni Pikice iz naročja - da boste vedeli, Pikica so So vodne rada pestuje - jo stisno k sebi in jo vpraša;
„Kje je naš očka, Pikica ?"
Mala pa gloda po sobi, se obrne tja kjer jo obešena velika očkova slika in pokaže z drv bnin prstmi nanjo.Manica sc ji nasmehne skoraj žalostno in jo spet vpraša;
„Kje naš očka?"
Pikica molči, poten skloni glavico, tako resna in užaloščena je videti in komaj slišne pravi;
"■ ,,1'nltiznni... ."
Takrat se mamici zaprejo veke in ko se spet odpre, si mora brisati s lze.ee pikica postane žalostna.
Joj , koliko Pj.kie je pc slovenski zemlji, k< like otrok - sirot brez očeta.In kdo jih je naredil siroto? Naj Pikica pove, vson naj pove ; Partizani!
Pr o b n c p_a zon i h i v o .
, SKRBI TIEPKCEV''W T3G2iEs" *o""dolgo se“kpr.imiisti izprašujajo kaj •bo s tisti:.!, ki so proti, kaj bo z domobranci, zlasti z-l.j se izprašuje je,ko jv „ invazij a"? - '0** jih pomirimo, j in povemo, do bo v bedeče zanje važno vprašanje; „Kaj bc z nami?"Kaj bo z domobranci za vas ni va--zvne, ker atu bili Že prej z'p«r nas.Lc premišljujte, toronci, kako ste soudeleženi pri vseh partizanskih zločinih - lepega dne pride konce vojne.Takrat bo vprašanje: ..Joj, kaj bo z nami V saj veste, da je za vas i--to ':tt. joj, kaj bc s partizani.
+ 6 +
9 .o	.
< • - A J
J/ \ J.
BENSonSKi
S*f „
jLvON
u
"■ ■ tVt
: /'C \
£A 5
X / 1 v
•	»v
I
, M’V'‘
«...—v....
\ . 1
•	’ -n /•. v
; T tistih lepili dneh žc predi davnimi leti jo bila^jaoja pasjem JLo-paa'" kot nikdar popre j. Zvonil sem k veliki maši in ljudje so hodili na božjo pot.In prepevali so 7, menoj, da ju bilo čuti do Sv. Lucije in Kobarida, prepevali slovenske pesmi ..In glasovi teh pesmi, ki s® 30 dvigali visoko so bili čisti in lepi kakor zlato.Joj, kako dobra je bila naša pesem !
Zgodilo se je, da sum dolgih 25 let pel zamolklo in zadržvano, oto 2no pesom, kot-bi mo vlili iz solza.In ljudje, ki so prihajali k meni, niso več peli, tako hudo jc bilo v njih.Videl sem in vedel in sem trpel. Tisoč solza, tisoč izdihljajev, vse ono samo trpljenje.O?,matere 1 Žalcaj •ste rodilo otroke, zakaj sto jih dojile, da se bo tujec dičil z njimi? O očetje, kaj morete gledati, da vašim otrokom njihovo najdražje, njihov jezik trgajo iz ust, da bodo morali golčati kot ste golčali vi in vaši dedje tisoč let nazaj.Joj, onemel mi jo jezik in sera zvonil samo 3o v-prašanjos „JCdaj bo drugače, kdaj bo drugače ....bom....bom..." Mnogokrat som so razmajal in vodno spraševal tako in klical in molil in mo je nebo uslišalo.In lani v septembru sem zapel drugače...
Zapel som kot da bi zapeli mladi fantje dekletu pod oknom, zapel veselo in razigrano, zapel slovensko.Joj, koliko solz od veselja so potočili moji ljudje! Kako lepi so bili tisti dnevi!
k moji ljudje, pijani vesolju in srečo, kam sto zašli?3pot je meni onemel glas, spot trpim in š^ huje kot prej.Zdaj jokam nad gozdovi, kamor so moje fante nagnali kakor zveri, in jih zastrupljajo 3 sovraštvom, z Izdajstvom, z zločini. O, fantje v gozdovih: Zakaj ste šli od nas in ste postali morilci bratov, očetov in mater, mešetarji s svojo zemljo in jezikom? O, fantje v gozdovih, rotim vas in prosim, no bodite slepi J -Laž je vso kar vam govorijo, strup je vse kar vam ponujajo, greli, greh nad. narodom je vse, kar ukazujejo!
A, glej ohi so izbrali pravo pot! Njih vera je vera pradedov, njih jeziK je jezik pradedov, njihova zemlja jo zemlja pradedov, jc zemlja sloverska, in ta zemlja bo slovenska tuli ostala.Pesem na njihovih ust nicoli mi daje upanja in novih moči.Še boja pol lepo, šu bom pol veselo, Jel lcotbodo poli in že pojo moji domobranci, vedno in neprestano, ter vas, ki sto v gozdovih, rotil in opominjal/ „S v r o g 1 o ;j t o sl^-pi'"
. •• V; H;-
•N
\VQN!..
■! L
S?IRT PRVAKA OP NA PRIMORSKEM.
Bivši komunistični poslanec v rimskem parlamentu in današnji vo'6-tolj OP na Primorskem Jože Srebrnič 30 jc hotel prepeljati v družbi ne kaj partizanov na drugo stran Sočo v gumijast014 čolnu,Ko pridejo sredi roke, zaslišijo šumin radi strahu izgubijo ravnotežje.Čoln se jo preobrnil in v reki najdejo smrt Srebrnič in šu nekateri njegovi tovariši. >,•-olravno je bilo pod smrtno kaznijo strogo naročeno, da morajo molčati, j c novica vendar pišla na dan.
IXM.tOBR.i6l BOLO VAROVALI NAŠ DOM IN NAŠO ZEMLJO
+ 7 +
L
ANIM/VG-
-Za K


... . zadere nanjo: že dovolj, Go bi
P^i Prodiji
kvasa:	"	Sv. Luciji skoraj
no vodo, kako bi izkazovali OP čim vo C jo naklonjenost.Tudi pri poslovnih zaGovah- jim neprestano lebdi prod o črni blagobit partizansko vojsko.Tako jo prod dobrim tednom prišla iz gorske vasice tri uro daleG izmučena že niča, da bi kupila kvasa in spekla vsaj malo kruha svoji številni druži ni.Slučaj je nanesel, Cia jo ta dani
primanjkovali.Ko ženica trgov cu pove, da bo rabila £vas za svojo "nebogljeno deco, se tr Za vaš6 druŽihcnjo vam ga dal za ono liro, Ge bi ga pa potrebovala naša Mosvobodilna vojska" ga ji da kar tri zaboje."Kajne gospod trgovec? Kaj vso mi r.vemo !! i !
VRSNO . Dno 16. t. m. so o-krog 21. uro banditi odpeljali v Ladri dekle .‘eno Soldat in jo ustrelili nad Vršnim.Istoga dne so odpeljali 62.-letnega Skočir Antona iz Vršna 48 in ga pretepali tako, da je bilo na tleh voG krvavih sledov.Nato so ga mu čili in ustrelili,
Vse to zločine so napravili partizani na Krnu.Primorci, vidite.ta ko vas bi radi moskovski plačanci o-svobodili !
SV. LUCIJA; Terenko iz o-kolice hodijo gledat razdejano I.Uni-hovo klet in pregledujejo, kaj se ju prav za prav dogodilo.Menda samo opa zajejo, Ge so jo delo, kjer so verjo tno tv-di same imele prste vmes, dobro obneslo. '	,,	■ ■
X N a j n o v e j š a v z g o j as Zadnjič smo imeli priliko slišati SiAr/itO :i:; prgu pr^ ,Sv• LuoijisinGka ugledne n r-odne družilo, kako je dejal, ko so prikorakali mimo tolminski domobranci, vsi prašni in utrujeni od dolgega pohoda: „Glejte jih, domobranske svinje!" V Gorici v šoli se fantiček gotovo ni naučil, pač pa utegne biti to najlepši odsev mišljenja staršev.
I!fiN	p s Iz Kala nam poročajo ,
dimeli partizani en dan zaprtega g.
• •v,.iika Kušmana, ki so ga včasih šarili kot s' \vc dne ga nar o dne p a t' u i- so uu pri trm vrt!v>
tudi vso bero.HiČ čudnega! Saj 30 jo colo o KikmŽtt Doris Kidrič iz- f razil, da ga bodo lopo gledali le toliko časa dokler ga bodo rabili.
T 0 L M IK t fla&e terenco iz-


m •<
redno boli oni raztrgani partizan, zato bi na vsak način radi resnico odeli s kopreno laži.Govore namreč, da so partizana sezuli in pf©oblekli v tiste cape v neki gostilni pri mostu.Smola pa jo samo v tem, da ju partizan v vcneh gostilnah priznal, da jo že tri mesece bos in raztrgan operiral s svojo slavno brigeado po primorski zemlji.
GRAHOVO :Višji intendant za baško okrožje tov. Simon, tolaži razburjene Ponikovco na ta način, češda bo v kratkem poslovala na o-svobojcnom ozemlju nar odna-gospo-darska komisija(NAGOSK), ki bo razpolagala z vsem inventarjem bologai distov in .kom. partiji sovražnih e-lemontov.Ros čudovita iznajdljivost naš in komunistov, ki hočcjjo na ta način ljudi oropati še toga , kar jim dosedaj niso.Kaj pa Go se bomo mi nekoč poslužili njihovih metod?
Č E P 0 V A N; Z osvobojenega ozemlja 3mo zvedeli, da so tamkaj našli mrtvega Jvana Kobala, Uglednega posestnika in gostilničarja iz Ponikev.Moža so že prej večkrat aretirali OF-arski plačanci$prod Štirimi mesci pa so ga odpeljali z doma, češ da je belogardist-.Seveda so'mu tudi doma vse uničili in ga popolnoma oropali.Pod pretvezo,da se sme vrniti domov, so ga izpustili.Na poti iz Čepovana do Vrat pa sta ga počakala dva tovariša, ga u bila j. n mu vzela še zadnji tisočak. Ta dva razbojnika 31 ep ničvredni Slavko iz Ponikev in drugi doma iz Grudenca.Ne bomSu ju pozabili!
——ttotivaci ja part ižanskega, vo j a-jjfc&gK ~od likovan j a • Prvo vojaško n.--grado je dobil I. bataljon 18. brigado, kar edini v celem Korpusu ni irael uši in umazanega perila, in ina nr.jvVČ straniščnih lukenj.
< •— +1 • Tanki voetnik Tekmuj .mr)
'«rv
r'
\
*
ZATOLMIN s, Zatolminskl toronec, ki sc jo pred kratkim vrnil iz Hom Sije,jo začel zopet prav živahno delovati.Zaenkrat je,vsaj kolikor naži jo znano, opustil vojaški ref e rat,in se specializiral na pobira nje davkov.Hodi od hišo do hišo in vsakega prav o3tro prijema,da my£a takoj plačati davek za "Našo državo"
In pri tem mu prav pridno pomaga to variSica,ta čas v Tolminu in drugi ,aVO.Pobrali so-lanske davčne izkaz niče,na podlagi katerih omerjajo posameznim davke,toda najmanjši pri spovok no sme biti nižji od lir ..
15 na mesec.Zatolminci sc obupani vprašujemo,kodaj bo konec tega stra Šnoga rdečega terorja in nasilstva ki tira našega kmeta v popolno gos pedarslco propast;
SOCIALNO DELO PARTIZANOV. Te dni" so~nn Slapu ob Idrijci odnesli iz elektrarne "Dinamo In ga prodali da bodo imeli za sladko vinco.Na ta način so izgubile razsvetljavo kar tri vasi,ki jim jo bila luč edino sredstvo za večerno razvedrilo. Partizani so jim mesto električno razsvetljavo prinesli rdečo zvezdo ki jim sveti ponoči in podnevi in
I Z U R E D H I S T V A.
Ker so naš list še Vedno bori s bralce naj nam ne zamerijo.OL1i^bijame
jim oznanja boljšo in lepšo bodoč nost in enakost z najbolj zapuščeni mi kočami v najbolj oddaljenih kra jih.
SOCIALNO DELO PARTIZANOV V MED S EBOJNIH'ODNO^iJIH7 Znana" jo pogod ba me a Titom in Badogliom,na podla, gi katero pripada, vse ozemlje do Sočo bodoči Italijanski sovjetski republiki V smislu gori navedene pogodbo so Italijani že začeli ra.z vrščati svojo komunistično tolpe po našem slovenskem ozemlju.V začet ku so bili italijanski tovariši, kot je bila žo pre j navada Savo jcev silno ponižni.Govorili so,da so pri šli branit slovensko zemljo$da bedo oni prvi.ki bodo nastopili proti tistim,ki bi hotel Slovencem iztr gati ta. košček zemljo,da so prišli k namic kot gostje itd.Po nekaj tednih so že pokazr.li pravo barvo. Na Banjški planoti že podijo proč slovenske partizano,češ to je naša. (bori Itali jr.nska) zorni je.. To bomo že branili mi sami pred okupatorji in vzdrževali red in vi slovenski tujci U!!) nimata na tej zemlji ničesar opravit.i,- Partizani nas hočejo_pustiti bivšemu gospodarju!
tehničnimi ovirani,prosimo cenjeno pa,da bo vsaka štovilka boljša, na ul • dništvo Tolminskega glasu,
V3C dopise za. naš list pošiljajte
Straža na Soči.	a
Naše dopisnike iz Kobarida,Sv.Luci jo in kania prosimo naj nam pošiljajo Čim več novic, da bo na tak način list postal res aktualen in tem bolj zanimiv.
Popravek. V sestavku o Ivanu Brc .lju je natisnjena neljuba napaka. Berite " Munihi" namesto Murniki!
Maša zadušni ca^ za pokojnim »Ubortom Štrukljem,prvim junakom iz vret tolminskih domobrcheev; ki jo dal svoje mlado življenje na žrtvenik sveje in naše dra e■ domovine,bomo imeli mašo zadušnico v pondeljok 24.t.m. ob deveti ur* v tolminski cerkvi.Pridite vsi,da 3 tem pokažete,kako cenit-, svojo padle junake!
__	_____— — = -r-t==r—rf=====:==:=======:==—
ZADNJI ČAS JE,Di SE VSI ODLOČIMO ZA BOJ PROTI BOLJŠEVIZMU ! !
0000 +.+.+.+000>